CIVILNO PRAVOVESNA BERGANT RAKOEVI - ODGOVORI

1OBLIGACIJSKI ZAKONIK

17ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU

24STVARNO PRAVO IN ZEMLJIKA KNJIGA

28DEDNO PRAVO

34ZZZDR

34ZAKON O IZVRBI IN ZAVAROVANJU

OBLIGACIJSKI ZAKONIK1. obresti

kakne obresti poznamo in kakna je njihova funkcija kdaj se dosojajo, posebej obresti pri odkodnini

Funkcije obresti so:

plailo za uporabo tujega denarja (odkodninska funkcija)

posledica neplaila (kaznovalna sankcija)

valorizacijska funkcija (ohranjanje vrednosti domaega denarja) pred sprejetjem ZPOMZO-1

Glede na pravni temelj loimo:

zamudne: pravni temelj je zamuda

pogodbene: pravni temelj je pravni posel

procesne: posebna vrsta zamudnih obresti; teejo od zapadlih in neplaanih zamudnih ali pogodbenih obresti izjema od prepovedi anatocizma (381. len OZ)

Prepoved obrestnih obresti

Od zapadlih, pa ne plaanih obresti, ne teejo zamudne obresti, e zakon ne doloa drugae. Samo zakon lahko torej doloa, da se teejo zamudne obresti od zapadlih neplaanih obresti. Pogodbeno doloilo, da teejo obresti od zapadlih neplaanih obresti, je nino. V pogodbi pa je lahko vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vija, e dolnik ne bo pravoasno plaal zapadlih obresti.

I. ZAMUDNE OBRESTI

Zamudne obresti so objektivna posledica zamude, do njih pa pride ne glede na dolnikovo krivdo za zamudo in ne glede na to, ali je upnik zaradi zamude imel kakno kodo. Za zamudne obresti ne velja, da nehajo tei, ko doseejo glavnico (prej je veljalo, OZ je to dolobo skladno z odlobo Ustavnega sodia rtal leta 2007).OBRESTNA MERA

Zakonita obrestna mera je 8 %, e poseben zakon ne doloa drugae (ZPOMZO-1 8% + predpisana)Teejo od:

pogodbenih obveznosti

odkodninskih obveznosti (premoenjska in nepremoenjska koda)

reparacijskih obveznosti

OD KDAJ TEEJO

Loimo dva pojma - zapadlost in zamudo. Terjatev najprej zapade v plailo, to pomeni, da jo je dolnik dolan poravnati (ko nastane koda, 165. len). Vendar pa dolnik s samo zapadlostjo e ne pride v zamudo; kdaj pride v zamudo, doloa OZ (e ne izpolni v roku za izpolnitev oz. od opomina dalje, 299. len).165. len - zapadlostOdkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode.

Dan nastanka kode (ki ni nujno enak dnevu kodnega dogodka) je pomemben zaradi pridobitve izpolnitvenega zahtevka - e s tem trenutkom okodovanec pridobi premoenjsko terjatev, ki postane del njegovega premoenja299. len - zamuda(1) Dolnik pride v zamudo, e ne izpolni obveznosti v roku, ki je doloen za izpolnitev.

(2) e rok za izpolnitev ni doloen, pride dolnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z zaetkom kaknega postopka, katerega namen je dosei izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.Obresti se plaujejo od dneva nastanka zamude izpolnitve do plaila. Dolnik pride v zamudo:

e je rok doloen: e ne izpolni v roku, ki je doloen za izpolnitev

e rok ni doloen: od opomina upnika (ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z zaetkom kaknega postopka, katerega namen je dosei izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost)

ko zapadlost terjatve doloi zakon (npr. pri neupravieni pridobitvi je nepoten pridobitelj v zamudi od dneva pridobitve)

ZAMUDA iste denarne obveznosti (zahtevek je postavljen v dejanskem, e znanem znesku) zapadlost: odkodninska obveznost se teje za zapadlo od trenutka nastanka kode (rok za izpolnitev je takoj, ko nastane koda)

zamuda: dolnik pride v zamudo z nastankom kodnega dogodka. Pri denarni premoenjski kodi, ki jo je mogoe povrniti le z denarno odkodnino, ni dvoma, da okodovancu pripadajo zamudne obresti od dneva nastanka kodnega dogodka. neiste denarne obveznosti (nedenarna premoenjska koda; npr. okodovanec sam popravi ali kupi novo stvar), okodovanec ima pravico do izbire do vrnitve v prejnje stanje (primarno pravilo) ali do povrnitve denarne odkodnine.

zapadlost: ko je kodo opredelil kot denarno

zamuda: dolnik je v zamudi od dne, ko je okodovanec od njega zahteval denarno odkodnino. nepremoenjska koda zapadlost: ko je obseg kode dokonno znan, ko je zdravljenje zakljueno oziroma ko se pri okodovancu dokonno izoblikujejo vse posledice kodnega dogodka

zamuda: dolnik je v zamudi od dne, ko je okodovanec od njega zahteval denarno odkodnino.

odmerjanje kode premoenjska koda: Okodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne kode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobika. Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe, razen e zakon ne doloa kaj drugega.

DELNO PLAILO ODKODNINE (akontacija)V pravdnih postopkih, v katerih toniki zahtevajo povrnitev denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo, toenci (zavarovalnice) praviloma postavljajo zahtevo po valorizaciji e izplaanih akontacij (delnih plail). To storijo z navedbo, da naj se akontacija valorizira, v nekaterih primerih pa predloijo konkreten izraun.

II. POGODBENE OBRESTI

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plaati tudi pogodbene obresti.

e so dogovorjene pogodbene obresti, nista pa doloeni obrestna mera in zapadlost, je obrestna mera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

Pogodbene obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti dosee glavnico (ne ultra alterum tantum) - v teoriji se kreejo stalia glede tega, ali je redakcijska napaka, da to pravilo velja le za pogodbene obresti in ne za zamudne, vendar je OZ jasen in ga je treba upotevati. Za zamudne obresti ne velja, da nehajo tei, ko doseejo glavnico.III. Domneva oderukih obresti

e je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za ve kot 50% vija od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen e upnik dokae, da ni izkoristil stiske ali tekega gmotnega stanja dolnika, njegove nezadostne izkuenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.

Ta domneva iz ne velja za gospodarsko pogodbo.

IV. PROCESNE OBRESTIOd neplaanih obresti je mogoe zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vloen zahtevek za njihovo plailo.Kdaj zanejo tei obresti pri nepremoenjski kodi e se zahteva odkodnina od zavarovalnice, ali je to urejeno s posebno dolobo?

Za zamudo se teje, da nastopi z opominom, e pa gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, pa po poteku 14 dni od opomina. OZ doloa ta rok, v katerem je zavarovalnica dolna izpolniti svojo obveznost. e izpolnitev ni mona, ker obveznosti zavarovalnice ni mogoe ugotoviti v tako kratkem roku, zane tei rok takrat, ko sta obstoj in viina obveznosti ugotovljeni. Na primer pri nezgodnem zavarovanju mora biti zdravljenje konano, vrednost uniene stvari pri premoenjskem zavarovanju mora biti ugotovljenaUSTAVNA ODLOBA

Zakonske zamudne obresti teejo ipso iure s samim nastopom zamude.

Pogodbene obresti so obresti za katere se dogovorita upnik in dolnik in ki teejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Pravni temelj nastanka obveznosti plaati pogodbene obresti je tako pravni posel (pogodba).

Naelo ne ultra alterum tantum pomeni, da obresti nehajo tei, ko vsota zapadlih, pa ne plaanih obresti, dosee glavnico. OZ-A ohranja to naelo za pogodbene obresti, medtem ko za zamudne obresti tega ve ne doloa. Pred novelo je to naelo veljajo tako za pogodbene kot za zamudne obresti. Pred veljavnostjo ZOR je veljalo stalie, da teejo zamudne obresti od denarje terjatve za odkodnino od opomina, oziroma od vloitve tobe - ODZ.

Po sprejetju ZOR je bilo sprejeto drugano stalie, in sicer da teejo zamudne obresti za odkodnino od nastanka kode. Iz tega mnenja pa ne izhaja, kdaj koda nastane. ZOR je kot primarni zahtevek pri odkodninah predvideval restitucijo in ne denarno odkodnino. e restitucija ni mona, se lahko zahteva denarna odkodnina, ne pa prej. Restitucija pa je nedenarni zahtevek, od katerega ne teejo zamudne obresti. Da ne bi bila nesankcionirana zamuda pri izpolnitvi nedenarnih obveznosti, pa je ZOR predvidel, da se odkodnina prisodi na dan izdaje sodbe in se s tem omogoi valorizacija. Ker pa je to stalie postalo problematino po noveli ZOR leta 1985, ko so zamudne obresti prevzele valorizacijsko funkcijo in je zaradi odmerjanja odkodnine glede na cene ob izdaji sodbe, prilo do dvojne valorizacije, je bilo sprejeto novo stalie, in sicer, da se zamudne obresti od denarne odkodnine za povrnitev nedenarne premoenjske kode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odlobe, teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila doloena odkodnina. Zamudne obresti od pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo teejo od dneva izdaje sodbe sodia prve stopnje, s katero je bila odkodnina odmerjena.

Naelno pravno mnenje z dne 26.6.2002 se nanaa na denarne terjatve za nepremoenjsko kodo in doloa, da pripadajo okodovancu za as nastanka zamude do dneva sodbe sodia 1. stopnje zamudne obresti po 13,5 % obrestni meri, in to od 1.1.2002 dalje, e ni zamuda nastala kasneje, za as od nastanka zamude do dneva sodbe 1. stopnje; od prvega dne po dnevu sodbe dalje pa mu pripadajo zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti.

Po naelnem pravnem mnenju je pri istih denarnih obveznostih dolnik v zamudi takoj z dnevom nastanka kode. Pri neistih (nepremoenjski kodi) pa kadar okodovanec sam odpravi kodo, ima pravico terjati obresti od popravila. Kadar pa ne reparira kode, pa obstajata dve monosti: ali od opomina dalje skladno z 299. lenom OZ, ali pa od nastanka kode oziroma ko je koda znana okodovancu (to drugo stalie prevladuje v sodni praksi). Gre za odlobo U-I 188/07 z dne 2.4.2009, kjer je US sodie odloalo o neskladju OZ-A (1. in 3. len) z Ustavo. Odloilo je, da neskladja ni in da OZ-A, ki doloa, da se rta 376. len OZ, velja. Tako naelo ne ultra alterum tantum velja le e za pogodbene obresti, pred novelo pa je veljal tudi za zamudne obresti. Zamudne obresti tako teejo, dokler traja zamuda, torej do plaila. Po oceni US je takna sprememba pravila o teku zamudnih obresti v splonem in javnem interesu.

2. predpostavke za dosoditev odkodnineTemeljno naelo neminem laedere: Vsakdo se je dolan vzdrati ravnanja, iz katerega utegne drugemu nastati koda.

Splono pravilo o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom: Kdor povzroi kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je nastala brez njegove krivde.

ELEMENTI CIVILNEGA DELIKTA (sine qua non)1. protipravno, kodno ravnanje (kritev naela neminem laedere - ne samo kritev kaknega predpisa)2. koda (biti mora pravno relevantna)3. vzrona zveza - teorija naravne vzronosti, teorija o ratio legis vzronosti, teorija adekvatne vzronosti

pri krivdni odgovornosti mora vzrono zvezo zatrjevati in dokazati okodovanec

pri objektivni odgovornosti se vzrona zveza med kodljivim dejstvom in nevarno stvarjo ali dejavnostjo domneva (domneva se, da je nevarna stvar ali dejavnost vzrok za nastanek kode) - okodovanec mora dokazati le, da je koda nastala v zvezi z nevarno stvarjo ali dejavnostjo4. krivda (odgovornost) - namenoma ali iz malomarnosti pri krivdni odgovornosti se domneva (lahko dokae drugae; obrnjeno dokazno breme) pri objektivni odgovornosti ni predpostavka, zato se ne more razbremeniti, e dokae, da ni kriva (da je ravnala z dolno skrbnostjo), ampak le z ekskulpacijskimi razlogi (dogodek zunaj njene sfere) TEORIJE O VZRONI ZVEZIEkvivalenna teorija (conditio sine qua non)

kot vzrok upotevati tisto okoliino, brez katere posledica ne bi mogla nastati

stareja teorija (Cigoj): treba je uporabiti to teorijo, kolikor pravo ne doloa esa drugega nekateri mlaji avtorji jo odklanjajo, e da gre za pravno znanstveni "hokuspokus" oitne pomanjkljivosti pri opustitvah, pri alternativni, konkurirajoi in alternativni vzronosti in pri t.i. posredno pogojeni kodi

Teorija o ratio legis vzronosti (teorija o varstvenem namenu norme)

pravno relevanten je le tisti vzrok, ki ga pravna norma glede na svoj namen teje za vzrok oziroma ki je kritev pravne norme izhajati je treba iz naela prepovedi povzroanja kode in upotevati tudi druge elemente civilnega delikta (protipravnost, krivda)

vasih ni posebnega predpisa, ki bi opredeljeval relevantne vzroke treba v konkretnem primeru pomagati z drugimi teorijami Teorija o adekvatni vzronosti (proximate cause)

med pravno relevantne vzroke za kodo je treba teti tisto ravnaje (dejanje ali opustitev), ki praviloma ustreza nastanku kode.

pozitivna interpretacija; upotevati normalne posledice vzroke, ki so na splono primerni oziroma ki po rednem teku stvari praviloma oziroma vsaj zelo verjetno privedejo do kodnega dogodka.

negativna interpretacija: vzroke, ki niso nenormalni, ki niso isto izven tistega, kar se teje kot normalno za nastop doloene posledice oziroma tiste, ki povzroijo nastop kodne posledice le v doloenih izrednih (specifinih, nepriakovanih) pogojih

ivljenjske izkunje so tiste, ki povedo, katero ravnanje je primerno za nastanek doloene posledice, ali je ta posledica normalna, obiajna, skladna z rednim tekom stvari (vrednostni pojem, Polajnar Pavnik).

Iz lanka:

Temeljno naelo prepovedi povzroanja kode in osnovno pravilo o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom sta praktino edina normativna podlaga za presojo (opredeljevanje) elementa vzrone zveze. Zakon torej natanno ne pove, kaj je pravno relevantna vzrona zveza med (nedopustnim) ravnanjem in (pravno priznano) kodo, zato je odgovor na to vpraanje prepuen sodni praksi, ki si pomaga z dognanji teorije.

Pogosto se navaja, da prevladuje (velja) v naem pravu teorija o adekvatni vzronosti. Za to v teoriji pravzaprav ni najti trdnega argumenta. Opozoriti velja na stalie Cigoja, da je treba izhajati iz sine qua non vzronosti, e pravo ne doloa esa drugega, torej e ratio legis vzronost ni razvidna, tu pa si je ele treba pomagati z drugimi teorijami, pri emer Cigoj omenja teorijo o adekvatni vzronosti in teorijo o predvidljivosti posledice.

Teorija o adekvatni vzronosti je predmet mnogih kritik. Komentatorji OZ v njeni uporabi vidijo celo "slepo pego" slovenske sodne prakse in njen razvoj v smeri zoevanja odkodninske odgovornosti, kar naj bi bilo diametralno nasprotno smeri, v katero se razvija sodobno odkodninsko pravo v svetu, upotevajo zlasti spoznanja ekonomske analize prava.

Ekonomska analiza prava analizira proces (vzpostavljanje) in strukturo ter ekonomske posledice (uinke) prava in pravnih institucij. Z drugimi besedami, ekonomska analiza preuuje ekonomske spodbude pravnih pravil (oz. pravnih institucij) in njihove vplive na blagostanje drube kot celote. Opira se predvsem na ekonomsko uinkovitost pravnih pravil, ne ozira pa se na pravinost, enakost in druge kriterije oz. vrednost za merjenje uspenosti in zaelenosti nekega pravnega reda.

ivljenjske izkunje so tiste, ki povedo, katero ravnanje je primerno za nastanek neke posledice, ali je ta posledica normalna, obiajna, v skladu z rednim tekom stvari. Teorija o adekvatni vzronosti pravzaprav pomeni omejevanje odkodninske odgovornosti, ker naj bi bilo upotevanje vseh (naravnih) vzrokov, brez katerih koda ne bi nastala, po naelu ekvivalence (naravne, sine qua non vzronosti), preiroko. Prepriljivo je stalie, da se ta teorija uporablja samo pri presojanju vzrokov za nastop kodnega dogodka, ne pa tudi glede obsega nastale kode. Takno stalie je zavzelo tudi Vrhovno sodie v eni izmed novejih odlob

Razlikovanje med vzronostjo za kodni dogodek in vzronostjo za obseg konkretne kode

Pri neposlovnih odkodninskih primerih je praviloma treba razlikovati vzroke za nastop kodnega dogodka, torej same posledice in nastanek konkretne kode, torej njene celotne pojave oblike. Podana (dokazana) mora biti najprej prva oblika vzronosti, potem pa tudi druga. Kriteriji obeh vzronosti se pomembno razlikujejo.

Razlikovanje vrednotenja vzronosti pri storitvah in opustitvah (za nastop kodne posledice)

Kadar gre za aktivno ravnanje, se naeloma (na splono) zahteva, da je vzrok adekvaten kodni posledici

Tako lahko zadoa e naravna vzronost (ekvivalenna oz. sine qua non vzronost), dokler gre za notranje povezano delovanje, pri emer so nakljuja izkljuena.

Pri opustitvenih ravnanjih pa ekvivalenna teorija odpove. Nastopi problem ugotavljanja relevantnih vzrokov za nastanek kodne posledice, ker vzrok ni oiten; lahko bi rekli, da vzronost tu (sploh nikoli) ni naravna, ampak jo pravo ele vzpostavi.

Prvenstveno torej pride v potev teorija o ratio legis vzronosti. Vpraanje je, ali mora imeti dolnost vzdrati se pasivnih ravnanj pravni temelj v zakonu, nijem predpisu ali v pogodbi, ali pa je mogoe iskati tudi iri smisel in namen zakona. Pri vzronosti za nastop dogodka, kadar je kodno ravnanje pasivno (v opustitvi doloenega ravnanja), je teorija o adekvatni vzronosti lahko korektiv teoriji varstvenega namena norme.

Dolnost aktivnega ravnanja mora biti zato razmeroma jasno doloena, razlaga raztegljivih pravnih pojmov (kot npr. pojem nevarnega mesta) pa previdna in smiselna z vidika ivljenja kot celote. Posebej zato, ker naravne vzronosti pri opustitvenem ravnanju v resnici ni, takne varstvene norme, ki naslavlja v konkretnem primeru upravljavca smuia, ni mogoe razlagati pretirano razirjujoe (torej tako, da bi moral upravljavec smuarja ititi pred samim sabo) zgolj z argumentom, da lahko tveganje prevede v stroke. To je lahko le eden, nikakor pa ne prevladujo vidik vrednotenja."Vzrok za konkretno nastalo kodo

Ko je ugotovljena vzrona zveza za nastop kodne posledice, je treba ugotoviti, ali je podana vzrona zveza med kodnim ravnanjem in konkretno nastalo kodo. Uporaba teorije o adekvatni vzronosti tu poraja najve pomislekov.

Stalie, da pokodovalec odgovarja le za tisto kodo (njeno konkretno pojavno obliko), ki je adekvatna kodnemu ravnanju, je nasprotno preprianju, da mora odgovorna oseba sprejeti okodovanca takega, kot je. To je t. i. doktrina jajne lupine oz. tanke koe (eggshell skull, thin skin, tudi thin skull): vsebina pokodovane jajne lupine je v celoti riziko pokodovalca - ni se treba spraevati, kakna je obiajna, "normalna", priakovana.

"Kadar se med elemente, ki so soprispevali k nastanku kode, vkljuijo posebne lastnosti ali stanja samega okodovanca, je treba vse okoliine, ki so v zvezi z nastankom kode, posebej skrbno raziskati, saj te okoliine lahko predstavljajo tudi enega od ve pravno relevantnih vzrokov in lahko pripeljejo do deljene vzronosti."

Opuanje teorije o adekvatni vzronosti (za obseg nastale kode)?

Sodie tonici ni prisodilo odkodnine za duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti zaradi teav z vratno hrbtenico. Ugotovilo je, da izrazite degenerativne spremembe vratne hrbtenice do kodnega dogodka sicer niso povzroale vejih klininih manifestacij in je pokodbo sicer mogoe teti kot sproilni moment za pozneje klinino javljanje, vendar so degenerativne spremembe tako napredovale, da gre sedanje toniine teave pripisati tem napredovalnim spremembam vratne hrbtenice. Pojav vejih teav je tako delno posledica pokodbe, delno pa bolezenskih, degenerativnih sprememb, vendar se je ta deljeni vzrok s potekom asa tako spreminjal, da se je vzrok iz nesree manjal, hkrati pa se je poveeval vzrok bolezenskega stanja.

Na svoje pravno mnenje se izrecno sklicuje Vrhovno sodie tudi v primeru prometne nezgode, ki je bila sproilni moment za vnovini nastop in poslabanje toniinega bolezenskega stanja ledvenega dela hrbtenice. Pravi, da je obstojea koda adekvatna le obstoju in delovanju obeh navedenih okoliin skupaj, da se je treba opredeliti za deljeno vzronost in da odgovorna oseba odgovarja le za tisti del kode, ki jo je mogoe pripisati njenemu ravnanju.

Sodie vasih argumentira, da tiste degenerativne spremembe, ki se pred kodnim dogodkom niso manifestirale, ne morejo vplivati na viino odkodnine. Ko pa gre za degenerativne spremembe, ki so se manifestirale e pred kodnim dogodkom, kodni dogodek pa je situacijo poslabal, pa vseh teav ni mogoe naprtiti toeni stranki. Gre za loevanje e obstojee kode od te, ki je povzroena v obravnavanem kodnem dogodku. Posebna previdnost velja tu pri duevnih boleinah. V konceptu naega odkodninskega prava je pravno priznana (nepremoenjska) koda duevna boleina in ne (zadoa) zgolj poseg, ki je upotevni razlog za duevno boleino, npr. razalitev, ali zmanjanje ivljenjskih aktivnosti. Zlasti pri slednji je pomembno, ali so bili prejnji bolezenski ali pokodbeni znaki izraeni toliko, da so e vplivali na zmanjanje ivljenjskih aktivnosti, in to tako, da je to okodovancu povzroalo kodo - duevne boleine.Nemara je usmeritev sodne prakse e bolje nakazana v naslednjem primeru: sodie je odloilo, da ni mogoe sprejeti stalia, da degenerativne spremembe, zaradi katerih okodovanec pred kodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolein, duevnih bolein ali strahu, pomenijo kodo, zaradi katere bi bilo treba odkodnino zmanjati. e okodovanec zaradi degenerativnih sprememb pred kodnim dogodkom ni trpel nobene kode, sodie odkodnine ne sme zniati. Zato zakljuuje, da ni materialnopravno pravilna presoja, da mora tonik sam trpeti tisti del kode, ki ga je pripisati degenerativnim spremembam. V lui kritik teorije o adekvatni vzronosti je analiza argumentov zadnje navedene odlobe Vrhovnega sodia posebej zanimiva.

Veji premik pa je zaslediti v naslednjem primeru, ko je Vrhovno sodie oktobra 2008 v nekem primeru izreklo: e je zaradi osebnega stanja okodovanca obseg kode neobiajno veji, nima to nobenega vpliva na vpraanje obstoja vzrone zveze med ravnanjem in kodnim dogodkom, saj je predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzrone zveze upotevno presojana v razmerju do kodnega dogodka.Ni pa bila priznana (sprejeta) adekvatna vzronost v naslednjih primerih:

- pri alergini reakciji na cepljenje proti tetanusu po pokodbi;

- pri smrti zaradi izliva krvi v mogane kot posledica razburjenja zaradi alitev in lajih telesnih pokodb;

- pri pokodbah na ivalih, ki so nastale zaradi posebne planosti oz. preobutljivosti na vplive okolja (npr. nenaden, a ne neobiajno hud hrup).

V primerih, ko je okodovanec posebej dovzeten za pokodbe ali k temu posebej nagnjen, pa se zastopa stalie, da ta okoliina ne razbremenjuje odgovorne osebe od povraila celotne nastale kode. Teorija o adekvatni vzronosti tu torej ne pride v potev. Pokodovalec ne more raunati, da bo pokodoval zdravega loveka. Zato mora odgovarjati tudi za tiste bolezenske zasnove, ki se aktualizirajo s kodnim dogodkom. Zastopa se stalie, da je viina kode pri nepremoenjski kodi odvisna od okoliin okodovanca, tako kot je to pravilo pri premoenjski kodi: kdor pokoduje luksuzen avto, tudi ne plaa samo vrednosti nekega povprenega avtomobila.Sklep

Bolj kot adekvatnost posledice (nastop kodnega dogodka), ki upoteva verjetnost (pogostost, obiajnost) take posledice, bi veljalo uporabiti test predvidljivosti: pomembna je (ex ante) objektivna predvidljivost negativne posledice, in sicer dejstvo, da se je (bi se) storilec lahko zavedal, da lahko njegovo ravnanje povzroi irok spekter razlinih (tudi manj verjetnih) kodljivih posledic.3. objektivna odgovornost

Vpraanja:

objektivna odgovornost

primer nevarne dejavnosti in nevarne stvari

spolzka tla ali so nevarna stvar (ne, krivdno se odgovarja)

KRIVDNA ODGOVORNOST: kdor povzroi drugemu kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde (obrnjeno dokazno breme)

OBJEKTIVNA ODGOVORNOST: oseba odgovarja ne glede na krivdo:

za kodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira veja kodna nevarnost za okolico

v drugih primerih, ki jih doloa zakon

Objektivna odgovornost pomeni odkodninsko odgovornost ne glede na krivdo, krivda ni predpostavka.

Objektivna odgovornost je stroja od krivdne odgovorne osebe odgovarjajo e zaradi doloenega poloaja, ki ga zasedajo. Razbremenitev odgovornosti je mona le s sklicevanjem na v zakonu doloene ekskulpacijske razloge. Razbremenitev odgovornosti je mona le, e odgovorna oseba dokae odsotnost vzrone zveze.

Okodovalec odgovarja za kodo ne glede na krivdo samo zaradi doloenih okoliin na njegovi strani. OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti

odgovornost za drugega odgovornost za delavceVelja domneva vzronosti za kodo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo se teje, da izvira iz te stvari, e se ne dokae kaj drugega.

I. Odgovornost za kodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti

SPLONO

domneva vzronosti - teje, da koda izvira iz nevarne stvari oz. nevarne dejavnosti

odgovarja imetnik oz. kdor ukvarja z dejavnostjo

protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - odgovoren je, kdor je stvar odvzel (razen e imetnik odgovarja za to)

izroitev stvari tretjemu - odgovarja tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolan stvar nadzorovati (razen e je skrita napaka ali lastnost stvari, na katero ga imetnik ni opozoril)

oprostitev odgovornosti (ekskulpacijski razlogi)

imetnik je prost odgovornosti, e dokae, da izvira koda iz kaknega vzroka izven stvari ALI izkljuno zaradi dejanja okodovanca ali koga tretjega in uinka oz. dejanja ni bilo mogoe priakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti ali prispeval tretji - odgovarja za kodo solidarno z imetnikom stvariImetnik je deloma prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode.

1. vija sila (vis maior) imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira iz vzroka:

ki je izven stvari zunanjost dogodka

katerega uinka ni mono priakovati nepredvidljivost

katerega uinku se ni mono izogniti neizogibnost

katerega uinka ni mono odvrniti nemonost odvrnitve

Pod vijo silo spadajo naravni dogodki (poplave, potresi), drubeni dogodki (vojne, stavke, revolucije, totalitarni reimi); ukrepi dravnih organov (moratorij, prepoved uvoza).Takni dogodki se imenujejo kvalificirano nakljuje.

2. ravnanje okodovanca imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja okodovanca, katerega:

ni mono priakovati nepredvidljivost

posledicam se ni mono izogniti neizogibnost

posledic ni mono odstraniti trajnost posledic

3. ravnanje tretjega imetnik stvari je prost odgovornosti, e dokae, da koda izvira izkljuno iz ravnanja tretjega, katerega:

ni mono priakovati nepredvidljivost

posledicam se ni mono izogniti neizogibnost

posledic ni mono odstraniti trajnost posledic

Tretja oseba odgovarja solidarno z imetnikom stvari, e je le prispevala k povzroitvi kode.

4. privolitev okodovanca imetnik stvari je prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode. Treba je ugotoviti, ali je okodovanec s samim dejstvom uporabe nevarne stvari privolil v udelebo pri riziku.

KOMENTAR

Pojem nevarna stvar in nevarna dejavnost sta pravna standarda, zato je potrebna razlaga prava.Obiajna nevarnost ni razlog za objektivno odgovornost; le-ta je posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mo imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati. Tako kljub e tako veliki skrbnosti ni mo prepreiti nastanka kode. Pri definiranju pojmov "nevarna stvar" in "nevarna dejavnost" tehtamo, ali gre glede na vse okoliine primera za poveano nevarnost, nevarnost pri kateri obstaja neobiajno velika monost, da bo ob normalnem teku dogodkov nastala koda, ki ne bo majhna.Stvar je nevarna, e zaradi svojih lastnosti, poloaja, naina in mesta uporabe pomeni nevarnost za nastanek kode (strupi, kemikalije, eksplozivi, oroje, velika koliina vode). Naeloma niso nevarne tiste stvari, ki take postanejo ele z nepravilno uporabo ali v izrednih okoliinah. V teh primerih ne bi bil vzrok kode poveana nevarnost, ki jo prinaa neka stvar, temve nekaj drugega - nepravilna uporaba, opustitev dolnega nadzora, izredne okoliine.Nevarna dejavnost pomeni lovekovo aktivnost, iz katere izvira poveana nevarnost.

SODNA PRAKSA

vojaka dejavnost ni nevarna dejavnost

smuanje ni nevarna dejavnost

gradbena dejavnost - objektivna odgovornost

Samo sluenje vojakega roka ne glede na njegovo obveznost ni nevarna dejavnost. Nevarne so lahko le posamezne dejavnosti, ki jih morajo vojaki izvajati. Izvajanje obiajnih portnih aktivnosti ni nevarna dejavnost. Med take portne aktivnosti sodijo tudi borilne veine pri judu. Gre namre za zvrst borilnih vein, v kateri niso dovoljeni nevarni prijemi in udarci.

Premagovanje pehotne ovire, 2,1 m visoke lesene pregrade, samo po sebi ni nevarna dejavnost. Ugotovljene tudi niso bile nobene take objektivne in dodatne okoliine, ki bi omogoale drugano stalie. Vse dejanske ugotovitve o dodatnih okoliinah izvajanja vaje izvirajo iz ravnanja oziroma opustitev odgovorne osebe. Ugotavljanje kritev pravil za izvajanje vaje zato utemeljujejo krivdno...

Sprehodi, izleti, pikniki v naravi, pohodi v hribe ali drugam, taborjenje itd., vse to so aktivnosti, ki se jih ljudje (v organizirani obliki ali samostojno) vsakodnevno udeleujejo in med katerimi lahko pride do ugriza okuenega klopa. Organizatorji teh aktivnosti za kodo, nastalo zaradi ugriza takega klopa, ne morejo objektivno odgovarjati.

Neuporaba zahtevane in omogoene zaite sama po sebi ne spremeni lastnosti nevarne stvari.

Tonik je na poloni, obiajni smuarski progi padel in se pokodoval. Odgovornosti za to ni mogoe naprtiti upravljavcu smuia, saj ni opustil nobene obveznosti, ki mu jo nalaga ZVJS. Uporaba izhodi ekonomske analize prava vrednotno ne bi bila upraviena.

Bager sam po sebi ni nevarna stvar, sestopanje z bagra pa samo po sebi ni nevarna dejavnost. Dolnost tonika je zato, da navede, kakna nevarnost naj bi mu iz bagra v konkretnem primeru pretila ali da opie, kakna je bila narava sestopanja. Ker tonik ni navedel v zvezi s im je sploh prilo do kodnega dogodka, je toba glede odkodninske podlage nesklepna.

koda ne izvira iz "dela na viini v neposredni bliini elektrinih vodnikov z visoko napetostjo" kot nevarne dejavnosti izvajalca gradbenih del, e si je tonik, ki se je po za plezanje nepredvideni (nenamenjeni?) elezni konstrukciji (v nasprotju z odredbami, napotki in navodili delodajalca kot izvajalca del) samovoljno povzpel v bliino elektrinih vodnikov, sam ustvaril nevarne pogoje...

Niji sodii sta ugotovili tako obstoj objektivne kot tudi krivdne odkodninske odgovornosti. Takna kumulacija obiajno (pojmovno) ni mogoa, saj obstoj krivdne odgovornosti veinoma izkljuuje obstoj objektivne odgovornosti (izpodbija domnevo vzronosti). Poseben poloaj nastane, kadar kumulirata objektivna odgovornost ter odgovornost po naelu ratio legis vzronosti.

Hoje po mokrih stopnicah, obloenih s protidrsnimi ploicami in opremljenimi z obojestransko ograjo, kot so bile ugotovljene v obravnavanem primeru, ko je lo za uporabo mostu na obmoju bazena, ez katere so kopalci hodili bosi, ne more predstavljati veje nevarnosti. Nevarnost v takih pogojih uporabe tako glede na namen kot obmoje kraja, ne odstopa od povpreja.

ODGOVORNOST PRI NESREI, KI JO POVZROIJO PREMIKAJOA SE MOTORNA VOZILA

e je za nesreo podana izkljuna krivda enega imetnika premikajoega se motornega vozila ( pravila o krivdni odgovornosti

obojestranska krivda dveh imetnikov za kodo en drugemu - odgovarjata sorazmerno ni kriv noben - po enakih delih (razen e pravinost ne zahteva kaj drugega)

dva imetnika, ki povzroila kodo drugim, odgovarjata solidarnoODGOVORNOST PROIZVAJALCA STVARI Z NAPAKO

odgovornost za kodo - kdor da v promet kakno stvar, ki jo je izdelal, ki zaradi kakne napake pomeni kodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za kodo, ki nastane zaradi take napake. odgovornost za nevarno lastnost - proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, e ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da kodo, ki jo je mogel priakovati, preprei z opozorilom, varno embalao ali kaknim drugim ustreznim ukrepomII. ODGOVORNOST ZA DRUGEGA

motnje v duevnem razvoju, teave v duevnem zdravju odgovarja, kdor jo je dolan po zakonu ali odlobi organa nadzorovati (razen e dokae, da bi nastala tudi ob skrbnem nadzorstvu)

Odgovornost starev

objektivna: za otroka do 7 leta odgovarjajo stari ne glede na svojo krivdo; prosti so odgovornosti e dokaejo ekskulpacijski razlog za objektivno odgovornost ALI je koda nastala, ko je bil zaupan drugemu, e je ta zanjo odgovoren

krivdna: za otroka od 7 leta dalje, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde solidarna odgovornost - e je odgovoren tudi otrok (do 14 leta ni odgovoren, razen e je bil razsoden; od 14 leta dalje pa po splonih pravilih)ODGOVORNOST DRUGIH ZA MLADOLETNIKA

e kodo povzroil mladoletnik pod nadzorom skrbnika, ole, druge ustanove, odgovarjajo oni, razen e dokaejo dolno skrbnost ali da bi koda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu solidarna odgovornost - e je odgovoren tudi otrokPOSEBNA ODGOVORNOST STAREV (SLABA VZGOJA) e nadzorstvo nad otrokom ni dolnost starev, temve koga drugega, ima okodovanec pravico zahtevati odkodnino od starev, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad

regresni zahtevek do starev ima tisti, ki je mladoletnika nadziral in je e plaal

ODGOVORNOST IZ PRAVINOSTI

e kodo povzroila neodgovorna oseba, pa odkodnine ni mogoe dobiti od tistega, ki bi jo bil moral nadzorovati, lahko sodie naloi neodgovorni osebi, e zahteva pravinost e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, pa je ne more poravnati, lahko del ali celoto naloi sodie staremIII. ODGOVORNOST ZA DELAVCE

Odgovornost delodajalcev

delodajalec je odgovoren za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi

odgovornosti se lahko razbremeni, e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba okodovanec tudi neposredno od delavca, e je ta kodo povzroil namenoma (v 6 mesecih)

delodajalec (ali kdo drug, ki je plaal odkodnino) ima regresni zahtevek do delavca, ki je povzroil kodo namenoma ali iz hude malomarnosti (zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana) Odgovornost pravne osebe za kodo, ki jo povzroi njen organ

pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem funkcij

pravna oseba ima regresni zahtevek do tistega, ki je kodo povzroil namenoma ali iz hude malomarnosti (zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana)

IV. POSEBNI PRIMERI ODGOVORNOSTI

odgovornost zaradi teroristinih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij ( drava

odgovornost organizatorja prireditve ( za kodo, nastalo s smrtjo ali telesno pokodbo

odgovornost imetnika ivali ( nevarna ival: imetnik; domaa ival: imetnik, razen e dokae, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo

odgovornost imetnika stavbe: e s stavbe pade nevarno postavljena ali vrena stvar

odgovornost za ruenje zgradbe: imetnik, razen e dokae, da ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je naredil vse, da bi prepreil nastanek kode odgovornost zaradi opustitve nujne pomoi: kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, igar ivljenje ali zdravje je oitno ogroeno, odgovarja za kodo, ki iz tega nastane, e bi jo glede na okoliine primera moral predvideti. e to terja pravinost, lahko sodie takno osebo oprosti povrnitve kode. odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe: kdor je po zakonu dolan skleniti kakno pogodbo, mora povrniti kodo, e na zahtevo zainteresirane osebe take pogodbe nemudoma ne sklene. odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena: tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splonega pomena, odgovarja za kodo, e brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve.4. NEPREMOENJSKA KODA, ODKODNINA ZA NEPREMOENJSKO KODO

Vpraanja:

natej vrste nepremoenjske kode odkodnina za nepremoenjsko kodo; kdaj se prizna odkodnina za nepremoenjsko kodo, kdaj se prizna odkodnina za strah - velika intenzivnost strahu ali trajanje

NEPREMOENJSKA KODA

Nepremoenjska koda je povzroitev1. telesnih ali duevnih bolein 2. strahu drugemu3. okrnitev ugleda pravni osebiOdkodnina za duevne boleine se prizna za

zmanjanje ivljenjske aktivnosti skaenost razalitev dobrega imena in asti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrt blinjega Zahteva, da se odstrani kodna nevarnost

Vsak lahko zahteva, da se odstrani vir nevarnosti (zanj ali za nedoloeno tevilo oseb) in se vzdri dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali kodna nevarnost (sodie lahko odredi ustrezne ukrepe na stroke posestnika).Pri odmeri odkodnine je treba gledati na pomen prizadete dobrine in na namen te odkodnine, pa tudi na to, da ne bi la na roko tenjam, ki ni zdruljiva z njeno naravo in drubenim namenom.POVRNITEV NEPREMOENJSKE KODE

1. Objava sodbe ali popravka, preklic izjave (nepremoenjska satisfakcija) zaradi kriteve osebnostne pravice

na stroke okodovalca

2. Denarna odkodnina

ODKODNINA ZA NEPREMOENJSKO KODO

Pravina denarna odkodnina je neodvisna od povraila premoenjske kode in tudi e premoenjske kode ni.Dodeli se e okoliine primera, zlasti stopnja bolein in strahu ter njihovo trajanje to opraviujejo, in sicer za:

telesne boleine

duevne boleine ( zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega imena in asti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice, smrti blinjega, posebno teke invalidnosti blinjega, kritve dostojanstva in kritve moralnih avtorskih pravic (ZASP) strah okrnitev ugleda pravni osebi

1. TELESNE BOLEINE

Telesne boleine so lahko posledica telesnih pokodb ali najrazlinejih okvar zdravja. Izvedenci jih pogosto razvrajo po stopnjah in opredeljujejo njihovo trajanje, s tem pa je mona individualizacija odmere pravine denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo glede na intenzivnost, trajanje bolein in potek zdravljenja.Za razliko od bodoe premoenjske kode zaradi smrti, pokodbe ali okvare zdravja, ko se odkodnina praviloma prisodi v obliki rente, pa pri bodoi nepremoenjski kodi pripada okodovancu odkodnina za posamezno vrsto kode (za telesne boleine, ki bodo gotovo trajale tudi v prihodnosti).V tem sklopu se po praksi upotevajo tudi t.i. nevenosti med zdravljenjem (na primer kraja nezavest, hospitalizacija, vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij in fiksacij, rentgensko slikanje, operacije, infuzije, previjanje ran, odstranitve ivov, uporaba invalidskega vozika in bergel, bolniki stale, obiskovanje ambulante, fizioterapija).2. DUEVNE BOLEINE

2.1 ZMANJANJE IVLJENJSKIH AKTIVNOSTIZmanjanje sposobnosti je lahko posledica telesnega ali psihinega prikrajanja. Ni nujno, da je bil okodovanec sam udeleen v kodnem dogodku (npr. travmatina reakcija na smrt blinjega sorodnika).

Upad telesnih in umskih sposobnosti negativno vpliva na delovno zmonost, nadaljnji razvoj, napredovanje, svobodo gibanja, ustvarjanje druine, portno udejstvovanje, umetniko ustvarjanje. Sposobnosti so lahko omejene, ali pa se boleine kaejo v poveanju naporov, ki jih mora okodovanec vlagati za dosego enakih rezultatov.

Odkodnina za duevne boleine zaradi zmanjanje ivljenjske aktivnosti se praviloma prisodi le, e je zmanjanje trajno, izjemoma pa tudi e je zaasno, a je moneje intenzivnosti ali e to opraviujejo posebne (neobiajne) okoliine primera. Ob tem pa mora biti zaasno zmanjanje ivljenjske aktivnosti takno, da je kodo, ki je s tem nastala, mogoe razmejiti od drugih oblik okodovaneve nepremoenjske kode.

e nevenosti, ki so okodovanca omejevale v asu zdravljenja, niso prerasle v samostojno obliko nepremoenjske kode duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjskih aktivnosti, se upotevajo v okviru odmere odkodnine za telesne boleine.2.2 SKAENOST

Pojem skaenosti je pravni standard. Sodie presoja stopnjo spremembe zunanjosti okodovanca, gre pa za takne spremembe, ki v okolici zbujajo gnus, pomilovanje oz. posebno zanimanje. Tudi manje spremembe (t.i. kozmetini defekti) lahko ustrezajo pravnemu standardu skaenosti, po sodni praksi pa tudi uporaba bergel, invalidskega vozika, motnje govora, nenavadne ustvene reakcije. Pri presoji prevladujejo objektivno subjektivni kriteriji; najprej se presoja konkretne spremembe, sklepanje o njihovi opaznosti, monosti zakrivanja in nato okodovanevo poutje ob tem, tudi glede na njegovo starost in spol. Priakovane reakcije okolice niso opredelilni element skaenosti, vplivajo pa na viino odmerjene odkodnine.Iste razloge je v doloenih primerih mogoe upotevati tako pri odmeri odkodnine za duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti kot pri odkodnini za duevne boleine zaradi skaenosti.

2.3 razalitev dobrega imena in asti (+ navezava na kazensko)Kaj je sploh razalitev asti in dobrega imena, je osrednja in morda najteavneja ost tu obravnavanih odkodninskih sporov, saj je zlasti od opredelitve odvisna protipravnost nekega ravnanja. Ker civilni predpisi ne vsebujejo nobenih takih opredelitev, se sodna praksa na splono praviloma sklicuje na kazenskopravno pojmovanje teh terminov, vendar ne povsem dosledno, saj se omenja, da za obstoj protipravnega dejanja v smislu civilnega delikta ni treba, da so podani znaki (tono doloenega) kaznivega dejanja zoper ast in dobro ime oziroma enega od (kateregakoli) njih. Tudi kazenskopravne opredelitve razalitve namre ni. V prvem odstavku 158. lena Kazenski zakonik (KZ-1)6 doloa: "Kdor koga razali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom."

Za civilne spore je pomemben tretji odstavek tega lena, ki doloa: "Ne kaznuje se, kdor se o kom aljivo izrazi v znanstvenem, knjievnem ali umetnikem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, obrambi kakne pravice ali varstvu upravienih koristi, e se iz naina izraanja ali iz drugih okoliin vidi, da tega ni storil z namenom zanievanja."

Bolj vsebinska je opredelitev ravnanja glede kaznivega dejanja aljive obdolitve. V prvem odstavku 160. lena KZ-1 doloa: "Kdor o kom trdi ali raznaa kaj, kar lahko koduje njegovi asti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev."

In e ekskulpacija (etrti odstavek 160. lena KZ-1): "e dokae resninost svoje trditve ali e dokae, da je imel utemeljen razlog verjeti v resninost tistega, kar je trdil ali raznaal, se storilec ne kaznuje za aljivo obdolitev, lahko pa se kaznuje za razalitev (158. len) ali oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (162. len)."

Sodna praksa v civilnih odkodninskih sporih e nekaj asa sledi lastni opredelitvi, e da je ast posameznikova zavest o njegovi lastni vrednosti (subjektivni pojem, ast), dobro ime pa vrednost (ugled), ki ga ima neka oseba v drubi (objektivni pojem, ast). Ker gre za dva pola ene celostne osebnostne pravice, je treba napad na ast in ugled ocenjevati tudi objektivno, ne le na podlagi subjektivnega doivljanja asti.

Praviloma mora biti za (raz)alitev podano izraanje ne le nevljudnih, ampak neresninih dejstev. Vendar ni nujno, da je vsako izraanje ali irjenje neresninih dejstev tudi aljivo.10 aljivost neresninih dejstev je treba skrbno presojati v vsakem konkretnem primeru.

Posameznik je lahko razaljen kot neposredni naslovljenec aljivih izjav, lahko pa ni ne neposredno naslovljen ne izrecno imenovan.

Pri tem, da se neka oseba sama prepozna v nekem poroilu, komentarju ali sicernji pisni ali ustni izjavi, je po mojem mnenju potrebna doloena zadranost, e zlasti pri umetnikih delih, kjer praviloma ne gre za stremljenje po realnih (resninih, objektivnih) opisih.

Tudi izjava je lahko neposredno aljiva (aljiva sama po sebi) ali pa ele s pomenom, ki je razviden iz konteksta.

Pri opredeljevanju aljivosti izjav je treba loevati trditve (o dejstvih) od mnenj oziroma komentarjev (vrednostnih sodb). Pri slednjih namre ni mono dokazati njihove resninosti, saj je ta le v skladu z resninim preprianjem tistega, ki jih izraa.

Drugae kot pri posegih v zasebnost glede razalitev ni videti oitnega razloga, da se javne osebnosti obravnava drugae, manj rahloutno, kot anonimnega posameznika. Razlog, da to ni povsod tako samoumevno, je njihova javna izpostavljenost zaradi vpliva, ki ga imajo (lahko) javne, zlasti uradne osebe na ivljenje drugih posameznikov, pri emer je kritika njihovega dela v javnem interesu. Bolj kot je oseba javno izpostavljena, ve kritike je dolna prenesti.

Pri nas velja razbremenitev odgovorne osebe, e razalitve ni storila z namenom zanievanja (pri primerih, ki najbolj ustrezajo kaznivemu dejanju razalitve) oziroma je imela utemeljen razlog verjeti v resninost svojih (neresninih in aljivih) navedb (v primerih, ki najbolj ustrezajo kaznivemu dejanju aljive obdolitve), e je odgovorna oseba to storila pri izvrevanju znanstvenega, umetnikega ali novinarskega dela oziroma druge drubene dejavnosti.

koda

Po OZ je nepremoenjska koda povzroitev telesnih ali duevnih bolein ali strahu drugemu (132. len OZ) in tudi okrnitev ugleda pravni osebi (183. len OZ). Poseg sam ne zadoa, mora se odraziti v eni od navedenih oblik kode. Z uveljavitvijo OZ je oitno odpadel absolutni pogoj subjektivnega obutka okodovanca za prisojo denarne odkodnine, ni pa jasno, zakaj samo v korist pravnih oseb. Zastavlja se torej vpraanje, zakaj ne bi denarne odkodnine za okrnitev ugleda in dobrega imena priznali tudi fizinim osebam, neodvisno od tega, ali so pri tem trpele duevne boleine. Tako se zlasti v praksi porajajo utemeljeni oitki, e da se marsikateremu okodovancu zdi nesmiselno ponazarjati, kakne duevne boleine je trpel, in da mora "igro" sprejeti, ker se zaveda, da sicer ne bo dobil denarne odkodnine.

Pregled objavljenih odkodninskih primerov kae, da so odkodnine za duevne boleine zaradi razalitve asti in dobrega imena razmeroma nizke in v zelo redkih primerih preseejo deset neto povprenih pla na zaposlenega v Sloveniji.

Zlasti v primerih medijskih kritev je potreba po dvigu odkodnin (torej penalizaciji) utemeljena e s tem, da gre kriteljem zaradi njihovih ravnanj premoenjska korist (ki nima zveze s premoenjsko sfero okodovanca); gekljive in senzacionalistine vsebine, ne glede na njihovo neresninost in (ne)aljivost, se (al) praviloma izplaajo.2.4 okrnitev svobode

V praksi pomeni odloanje o odkodnini zaradi neutemeljeno odvzete prostosti v kazenskem ali predkazenskem postopku (ter postopkih o prekrku). Zadoa, da se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da je bil odvzem prostosti s strani drave neutemeljen - izid kazenskega postopka je torej za pripornika ali obsojenca ugoden, ZKP pa predvideva tudi monost odkodnine za neutemeljen odvzem prostosti zaradi napake ali nezakonitega dela organa (tudi e izid postopka ni bil ugoden) - gre za protipravno delovanje drave oziroma njenih organov.

Drava se lahko razbremeni odgovornosti, e je nedovoljeno ravnanje okodovanca povzroilo, da mu je bila odvzeta prostost (npr. pripor zaradi zagotavljanja obdoleneve navzonosti na obravnavi). Presoja o oprostitvi odgovornosti bi se morala osredotoiti na vzrono zvezo.2.5 okrnitev osebnostne pravice

Ni pogosto, gre pa za primere kritev pravice do zasebnosti (npr. nedovoljene objave posnetka), nedovoljena uporaba imena, kritev pravice do zdravega ivljenjskega okolja

2.6 smrt blinjega, posebno teke invalidnosti blinjega

e nekdo umre, lahko sodie prisodi njegovim ojim druinskim lanom (zakonec, otroci in stari) pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine.

V primeru posebno teke invalidnosti kakne osebe lahko sodie prisodi njenemu zakoncu, otrokom in starem pravino denarno odkodnino za njihove duevne boleine.

Takno odkodnino je mogoe prisoditi tudi bratom in sestram, e je med njimi in umrlim oziroma pokodovanim obstajala trajneja ivljenjska skupnost.

3. STRAHStrah je pravno priznana oblika nepremoenjske kode le, e je intenziven in traja dalj asa. Sodna praksa loi primarni strah, ki ga okodovanec utrpi ob samem kodnem dogodku (intenzivno in kratkotrajno ustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi in traja nekaj ur, izjemoma nekaj dni). Kot podlago za prisojo odkodnine iz naslova strahu pa sodna praksa priznava tudi sekundarni strah, ki ga okodovanec trpi v procesu zdravljenja posledic kodnega dogodka, in se opredeljuje kot zaskrbljenost ali bojazen za izid zdravljenja, v taki obliki pa lahko traja nekaj mesecev. Pravno priznana nepremoenjska koda v obliki sekundarnega strahu - zaskrbljenosti za izid zdravljenja - ne zajema tudi zaskrbljenosti in strahu pred morebitnimi ponovnimi pokodbami. Lahko pa bi ta okoliina, v kolikor tonika omejuje v vsakodnevnem funkcioniranju predstavljala kakno drugo obliko nepremoenjske kode.

Primarni strah ali strah v ojem smislu nastane neposredno pred za ivljenje ter telesno duevno integriteto nevarnim dogodkom ali nevarno situacijo in med njunim trajanjem. Je neposredna afektivna reakcija na nevaren dogodek ali situacijo in praviloma popusti, ko preneha nevarna situacija in se prine intelektualna obdelava dogodka. Opredelitev strahu kot primarnega ali sekundarnega je torej pravno vpraanje in zato pridrana sodiu.

4. okrnitev ugleda pravni osebi - tudi samostojno vpraanje (podrobno)183. l. OZ doloa, da lahko sodie prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravino denarno odkodnino neodvisno od plaila premoenjske kode, pa tudi, e premoenjske kode ni, e spozna, da okoliine primera to opraviujejo. Za kodo tako zadoa sam poseg v pravico do ugleda ali dobrega imena, seveda pa, ker je osnovni namen uresnievanje okodovanevega interesa, da se odpravijo negativne posledice protipravnosti. V primeru, e poseg ni protipraven (nedopustno dejanje), je tobeni zahtevek neutemeljen, saj niso podani vsi elementi civilnega delikta.

Pravna oseba, katere ugled oziroma dobro ime je bilo okrnjeno zaradi dejanja nelojalne konkurence, je na naelni ravni sicer lahko upraviena do denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo, vendar pa mora biti poleg ostalih predpostavk odkodninske obveznosti plaati denarno odkodnino po 183. lenu OZ v zvezi s 27. lenom ZVK (dejanja nelojalne konkurence, vzrone zveze, krivde in okoliin primera, ki opraviujejo denarno odkodnino) izkazan tudi nastanek kode, ki se kae v okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe

Kadar protipravnost (kot predpostavka odkodninske odgovornosti) nastopi v pojavni obliki kritve pogodbene obveznosti, se za odkodninsko odgovornost za kodo, ki jo ta kritev povzroi, uporabljajo pravila o poslovni odkodninski odgovornosti. Pravno priznana koda, ki jo zakon predvideva za primer poslovne odkodninske odgovornosti, pa je samo premoenjska koda. e iz tega razloga zahtevek na povrnitev nepremoenjske kode iz 183. lena OZ, oprt na trditve o kritvi pogodbene obveznosti toene stranke, ne more biti utemeljen. V konkretnem primeru pa po presoji pritobenega sodia trditve toee stranke ne utemeljujejo kodne posledice - to je okrnitve ugleda in dobrega imena toee stranke. To pomeni, da je toba v tem delu nesklepna.

Za opredelitev protipravnega ravnanja, kot enega od elementov civilnega delikta, zadostuje ugotovitev, da gre za dejanje, ki zmanjuje vrednost in poloaj, ki ga ima pravna oseba v doloenem drubenem okolju.

Protipravnost je lahko izkljuena, e storilec dokae resninost svojih trditev ali e dokae, da je imel utemeljen razlog verjeti v resninost zatrjevanega. Protipravnost je izkljuena tudi v primeru, e se nekdo o kom aljivo izrazi v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolnosti, politine dejavnosti, obrambi kakne pravice ali varstvu upravienih koristi, e se iz naina izraanja ali drugih okoliin vidi, da tega ni storil z namenom zanievanja.

Neresnine trditve o fizinih osebah, posebej e so povezane z njihovim poloajem v pravni osebi, hkrati krnijo ugled tudi pravne osebe, zato so podlaga za odkodninsko odgovornosti.

Obstoj premoenjske kode v viini 6.000.000,00 SIT je toea stranka utemeljevala s trditvami o (1) izgubljenem dobiku in (2) zmanjanju poslovnega ugleda - "goodwilla".

VIINA ODKODNINEViina odkodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odkodnine.Povrailo kode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odlobe. Gre za obliko valorizacije, da okodovanec ne bi bil prikrajan pri povrnitvi kode zaradi poteka asa, ki ga zahteva sodni proces.

Namen in funkcija denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo (iz lanka)Naa sodna praksa je splono sprejela teoretino utemeljitev, da je namen denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo satisfakcija, tolaba za okodovanca, ki naj si z denarjem opomore od prizadetja njegove pravno varovane nepremoenjske dobrine. Nadalje je sprejela, da bi bilo v nasprotju z namenom te odkodnine okodovanevo okorienje. Da bi se izognili oitkom arbitrarnosti, se odkodnina prisoja upotevajo ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih, s tehtanjem blajih in hujih kod, upotevajo vse individualne okoliine primera, pri emer gre zlasti za lastnosti okodovanca, kot so starost, spol, poklic.

Glede denarne odkodnine za nepremoenjsko kodo so to primeri nezavestnih okodovancev, ki ne trpijo bolein in strahu, zato do odkodnine niso upravieni. Nepremoenjske kode v njihovem primeru sploh ni, saj se ne manifestira v ustrezni obliki, kljub temu, da je prilo do realnega posega. Po drugi strani pa so to tudi primeri po nekaknem vsesplonem obutku prenizkih odkodnin zaradi prizadetja asti, dobrega imena ali osebnostnih pravic pri t. i. medijskih kritvah.

Penalna funkcija denarne odkodnine

Satisfakcija kot konstrukt je odgovor na konstrukt duevne boleine kot pravno priznane kode.6 Namen denarne odkodnine je sicer lahko izpeljan tudi iz oblike kode, ki naj jo popravi, vendar le delno. Problem nezavestnih okodovancev in domnevno prenizke odkodnine v primeru medijskih kritev zato ugovarjata zoper odkodnino kot satisfakcijo na povsem razlinih podlagah.

Menim, da penalna funkcija odkodnine oziroma predvsem njen specialnopreventivni uinek ni v neskladju z OZ, nasprotno. Menim, da izhaja neposredno in logino iz splonega naela prepovedi povzroanja kode, kot ga vsebuje 10. len OZ. e naelo zakona prepoveduje doloeno (kodno) ravnanje, je edino smiselno in logino, da tudi konkretne zakonske dolobe vsebujejo duh te prepovedi: da so ji namenjene. Zato se v celoti strinjam s stalii, da mora biti preventiva primarni cilj (tudi) odkodninskega prava.

5. V nekem kraju je sto let eno zanikrno bus postajalie, samo tange brez stekel itd., potem pa se obina nekega dne odloi, da zadevo uredi. Izvajalec postavi steklo, vendar z niemer ne oznai. Naslednji dan pa se nekomu zelo mudi in hoe skoit na avtobus in se grdo zaleti v tisto neoznaeno ipo in se hudo pokoduje. Pride v tvojo odvetniko pisarno. Kako bo peljala zadevo naprej? Podvpraanja in variante na to temo... Kaj pa e toi samo enega in nato hoe raziriti na drugega, kaj e prvi hoe, da vstopi zavarovalnica, ali lahko, e ti nisi za...?

6. kondikcija / verzija na primeru (glede uporabnine, glej komentar OZ)Nemonost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka pri dvostranski pogodbi

ugasne tudi obveznost druge stranke

e je druga stranka e izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vraanju tistega, kar je bilo neupravieno pridobljeno (kondikcija)

Obveznost vrnitve (kondikcija) nastane vedno, ko je pogodba nina ali razveljavljena, saj odpade podlaga.NEUPRAVIENA PRIDOBITEV (kondikcija, nedolg)

kdor je brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega (tudi pridobitev s storitvijo) - elementi: obogatitev + prikrajanje je dolan vrniti prejeto, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi

tudi, e kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresniila (pogodbe ni ali je neveljavna) ali je pozneje odpadla (npr. prenehanje pogodbe zaradi odstopa)

PRAVILA VRAANJA

kdor plaa pa ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili

ni mogoe zahtevati nazaj, e izpolnjena naravna obveznost ali moralna dolnost obseg vrnitve ( kar je bilo neupravieno pridobljeno, plodovi in zamudne obresti (poten: od vloitve zahtevka, nepoten: od pridobitve)

povrnitev strokov ( poten: potrebni in koristni stroki, nepoten: koristni stroki samo do zneska, ki pomeni poveanje vrednosti ob vrnitvi ni mogoe zahtevati nazaj: neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku

uporaba tuje stvari v svojo korist (verzija): odkodnina in/ali nadomestitev!!!

Neupraviena pridobitev:

kondikcija: en stranka izpolni neobstojei dolg in druga stranka v zmoti takno izpolnitev sprejme verzija: se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupraviene obogatitve. Stranki sta prikrajanec in okorianecOZ doloa 3 primere nedopustnosti kondikcijskega zahtevka:

volenti non fit iniuria: kdor, kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili.

izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolnosti

kondikcijski zahtevek je v nasprotju z moralo: ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu (dobrovernemu) prejemniku.

Za uspeno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka se zahteva zmota glede obstoja obveznosti. Stranka misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, eprav ni tako. Zmota je lahkot tudi krivdna (stranka ni dovolj skrbna in je zato v zmoti).

VERZIJA

Primer: e sta dva lastnika nepreminine, uporablja pa jo le en, drugi pa ne, kaken je njegov zahtevek do lastnika, ki nepreminino v celoti uporablja?

Gre za obligacijski, obogatitveni zahtevek - verzijo. Gre za uporabo tuje stvari v svojo korist. Stranka mora dokazati, da je prilo do neupravienega premika premoenja, zaradi katerega je ena stranka prikrajanja, druga stranka pa obogatena. Med prikrajanjem in obogatenjem mora obstajati vzrona zveza.

V OZ velja splono pravilo, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na kodo drugega, je prejeto dolan vrniti, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost doseene koristi. (190/1. len OZ). Lastnik, ki nepreminino v celoti uporablja je obogaten in mora prikrajancu (drugemu solastniku) povrniti ta del, v kolikor ga zahteva.

V skladu z naelom volenti non fit inuria zahtevek ni utemeljen, kadar se prikrajanec s prikrajanjem strinja.

Prikrajanje se kae v zmanjanju premoenja, prepreitvi njegovega poveanja ter vsaki izgubi in slabem poloaju, ki ju je mo denarno ovrednotiti. Pravna teorija opredeljuje kot prikrajanje vsak poseg v pravice in pravno zavarovane dobrine.

7. kaj je stvarna napaka, kakna je razlika med vsebino in zahtevki pri stvarni napaki in garanciji za brezhibno delovanje stvari

I. STVARNA NAPAKA

POJEM STVARNE NAPAKE

Napaka je stvarna, e:

1. stvar nima lastnosti, potrebnih za njeno obiajno rabo ali promet2. stvar nima lastnosti, potrebnih za posebno rabo kupca, ki je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana

3. stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali mole dogovorjene ali predpisane

4. je prodajalec izroil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen e je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila

PRODAJALEC ODGOVARJA

prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je imela stvar ob prehodu nevarnosti na kupca

po prehodu nevarnosti odgovarja, e so posledica vzroka, ki je obstajal pred tem neznatna stvarna napaka se ne upoteva

PRODAJALEC NE ODGOVARJA

za pomanjkanje lastnosti za obiajno rabo (1.) in izrecno ali mole dogovorjene (3.), e so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane teje se, da niso mogle ostati neznane napake, ki bi jih skrben lovek s poprenim znanjem in izkuenostjo, enakega poklica in stroke kot kupec lahko opazil pri obiajnem pregledu

ne odgovarja niti, e bi napake kupec z lahkoto opazil, je pa izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima doloene lastnosti ali odlike

Pregled stvari in oitne napake

kupec mora stvar na obiajen nain pregledati in o oitnih napakah obvestiti prodajalca takoj ko je to po normalnem teku stvari mogoe (najkasneje v 8 DNEH)

pri gospodarskih pogodbah TAKOJ

e pregled v navzonosti obeh strank - TAKOJ

( sicer izgubi pravico iz tega naslova lahko ele ob prispetju v namembni kraj, e kupec stvar odpravil naprej, prodajalec pa je to vedel

skrite napake

napaka, ki je ob obiajnem pregledu ni bilo mogoe opaziti

e se po prevzemu ugotovi, da ima stvar stvarno napako, mora obvestiti prodajalca v 8 dneh (gosp. p. takoj) od dneva, ko jo je opazil

prodajalec ne odgovarja, e se pokae po 6 mesecih od izroitve (razen e v pogodbi dalji rok)

roki pri popravilu, zamenjavi

e je bilo treba zaradi stvarne napake popraviti, izroiti drugo stvar, zamenjati dele - tejejo roki ponovno od popravila

obvestilo o napaki

natanno opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda

e pravoasno poslano sporoilo prispe z zamudo ali ga prodajalec sploh ne dobi, kupec vseeno opravil svojo obveznost

e je prodajalec vedel za napako

e je vedel ali mu ni mogla ostati znana, kupec ne izgubi pravice uveljavljanja, tudi e zamudi roke (takoj, 8 dni, 6 mesecev)

pogodbena omejitev ali izkljuitev prodajaleve odgovornosti

lahko se omeji ali popolnoma izkljui odgovornost

tako doloilo je nino, e je prodajalec

vedel za napako in ni obvestil kupca

vsilil dolobo z zlorabo prevladujoega poloaja

PRAVICE KUPCA

e pravoasno in pravilno obvestil prodajalca ima pravico:

1. zahtevati izpolnitev pogodbe: da napako odpravi ali mu izroi drugo stvar brez napake

2. zahtevati znianje kupnine: kupnina se znia v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe3. odstopiti od pogodbe

le, e je prej dal primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe

brez dodatnega roka ( e prodajalec po obvestilu o napakah sporoil, da ne bo izpolnil, ali iz okoliin primera oitno izhaja, da ne bo mogel izpolniti niti v dodatnem roku

e v dodatnem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po zakonu ( kupec lahko obdri v veljavi, e nemudoma sporoi prodajalcu

Izguba pravice do odstopa od pogodbe e stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakrnem jo je prejel RAZEN, e stvar uniena ali pokodovana zaradi

napake, ki opraviuje odstop od pogodbe, ali

kaknega dogodka, ki ne izvira od njega ali od koga drugega, za katerega bi on odgovarjal

zaradi obveznosti kupca, da pregleda stvar, ali e je kupec, e preden je bila napaka odkrita, porabil ali zamenjal del stvari med njeno obiajno rabo ali e je pokodba ali zamenjava nepomembna

kljub izgubi pravice do odstopa zaradi unienja ali pokodovanja, obdri druge pravice

Poleg vsake od teh monosti e

povrnitev kode - v vsakem primeru

koda, ki je zaradi napake stvari nastala kupcu na drugih dobrinah (po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti) - neodvisno od treh monosti

e ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdri pravico odstopiti od pogodbe ali zniati kupnino

Izguba pravic

pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen e jih zaradi prodajaleve prevare ni mogel uporabiti.

ugovor neizpolnjene pogodbe: kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino ali povrne kodo

II. GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE PRODANE STVARIOdgovornost prodajalca in proizvajalca

prodajalec stroja, motorja, aparata ali drugih podobnih stvari (tehnino blago!) izroi kupcu garancijski list, s katerim proizvajalec jami za brezhibno delovanje stvari v doloenem asu od njene izroitve

e pa stvar ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva od prodajalca in od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, e tega ne stori, da mu namesto nje izroi stvar, ki brezhibno deluje

ta pravila se uporabljajo poleg pravil o odgovornosti prodajalca za napake

Zahteva za popravilo ali zamenjavo

e stvar ne deluje pravilno ima kupec pravico: v garancijskem roku zahtevati od prodajalca oz. od proizvajalca, da jo popravi ali zamenja, ne glede na to, kdaj se je pokazala napaka v delovanju

poleg tega pa do povraila kode, ki mu je nastala, ker ni mogel uporabljati stvari ( od zahteve za popravilo ali zamenjavo, do izvritve te zahteve

Podaljanje garancijskega roka

manje popravilo ( garancijski rok podalja za toliko, kolikor asa kupec ni mogel uporabljati stvari

stvar zamenjana ali bistveno popravljena ( garancijski rok zane tei znova od zamenjave oz. od vrnitve; e zamenjan ali popravljen samo kaken del - zane tei znova samo za ta del!

Odstop od pogodbe in znianje kupnine

e prodajalec v primernem roku ne popravi ali zamenja stvari, lahko kupec

odstopi od pogodbe ali znia kupnino in zahteva odkodnino

Stroki in nevarnost

prodajalec oz. proizvajalec dolan na svoje stroke spraviti stvar do kraja, kjer bo popravljena oz. zamenjana, in jo vrniti

v tem asu trpi nevarnost unienja ali pokodovanja stvari prodajalec oz. proizvajalec

Odgovornost kooperantov

e ve samostojnih proizvajalcev sodelovalo pri posameznih dejanjih ali delih stvari, odgovornost kooperantov preneha, ko preneha odgovornost konnega proizvajalca do kupca

Izguba pravic

Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po 1 letu od dneva, ko je od njega zahteval popravilo ali zamenjavo III. RAZLIKE

Odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari se do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izkljuujeta.

Uveljavljanje garancije ne more pomeniti za kupca izgubo pravice do izbire sankcij iz naslova jamevanja - da zato, ker je uveljavljal garancijo, nima pravice do izbire med sankcijami

Garancija za brezhibno delovanje se obutno razlikuje od odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari. e se na kupljenem izdelku pojavi napaka ima kupec vselej monost izbire, ali bo uveljavljal garancijo za brezhibno delovanje stvari ali pa prodajalevo odgovornost za stvarno napako.

Za katero izmed monosti se bo odloil, je odvisno od kupevih preferenc ter interesov. e ima stvar denimo napako, ki kupca moti, a ne v tolikni meri, da stvari ne bi mogel uporabljati, je morda za kupca smotrneje zahtevati znianje kupnine na podlagi odgovornosti za stvarno napako, kakor pa uveljavljati jamstvo na podlagi garancije. Nadalje, garancija za brezhibno delovanje stvari ne omogoa odstopa od pogodbe, kot je to mogoe pri uveljavljanju odgovornosti prodajalca za stvarno napako na stvari.

Koristno je izpostaviti, da prodajalec odgovarja za stvarno napako na stvari glede vsake prodane stvari (razen e stranki to odgovornost izkljuita). Na drugi strani je garancija za brezhibno delovanje stvari omejena na izdelke, za katere tako doloa podzakonski akt, ki ga izda minister za gospodarstvo.Spregledati pa ne gre e neesa: Nad izvrevanjem Zakona o varstvu potronikov bdi Trni inpektorat. e sama prijava na trni inpektorat pogosto uinkuje tako, da prodajalec, ki kri potronikove pravice, spremeni svoje ravnanje. Nasprotno ostane kupcu v primeru neuspenega uveljavljanja pravic na podlagi Obligacijskega zakonika le e (dolgotrajno in z vidika strokov drago) sodno varstvo.

Nadaljnja razlika je glede subjekta, pri kateremu kupec uveljavlja svoje pravice. V primeru garancije lahko svoje pravice uveljavlja tako pri proizvajalcu kot tudi prodajalcu, v primeru odgovornosti prodajalca za stvarno napako pa e po naravi stvari pravice ni mo uveljavljati drugae kakor proti prodajalcu.

8. pogodba o dosmrtnem preivljanju

S pogodbo o dosmrtnem preivljanju se pogodbenik (preivljalec) zavee, da bo preivljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preivljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapua vse premoenje ali del premoenja, ki obsega nepreminine in preminine, ki so namenjene za rabo in uivanje nepreminin, s tem da je njihova izroitev odloena do izroiteljeve smrti.

To je osnovna oblika pogodbe o dosmrtnem preivljanju.

Druge vrste pogodb o dosmrtnem preivljanju so pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediine dogovori:

ivljenjska skupnost pogodbenika in izroitelja premoenjska skupnost pogodbenika in izroitelja skrb za in varovanje izroitelja s strani pogodbenika pogodbenikovo obdelovanje izroiteljevega posestva skrb pogodbenika za izroiteljev pogreb kaj drugega (557/3)Pogodba o dosmrtnem preivljanju lahko obsega tudi preminine preivljanca, nepovezane z rabo in uivanjem nepreminin. Takne preminine morajo biti v pogodbi posebej navedene.

Stranke pogodbe torej so:

preivljalec - obljubi preivljanje preivljanec - tisti, ki mu preivljalec obljubi preivljanje izroitelj - obljubi preivljalcu dediino ali njen delIzroitelj je lahko hkrati preivljanec, vendar ni nujno, da sta ista oseba. Preivljalec se lahko zavee preivljati izroiteljevega sorodnika, zakonca, prijatelja, itd.

Oblika pogodbe pogodba o dosmrtnem preivljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Modalitete pogodbe:

1. odpoved razpolaganju s premoenjem izroitelj (preivljanec) se lahko v korist preivljalca odpove razpolaganju s premoenjem, ki je predmet pogodbe.

2. odgovornost za obstojee dolgove preivljalec ni odgovoren za dolgove po smrti preivljanca. V pogodbi se lahko doloi odgovornost preivljalca za obstojee dolgove preivljanca nasproti doloenim upnikom.Razveza pogodbe:

1. sporazumna razveza stranki lahko sporazumno razveeta pogodbo, etudi sta jo e zaeli izpolnjevati2. razveza zaradi neznosnosti pogodba o dosmrtnem preivljanju se nanaa na ivljenjsko skupnost. e se razmerje med pogodbenikoma tako omaje, da postane skupno ivljenje neznosno, lahko vsaka stranka od sodia zahteva razvezo pogodbe

3. razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, e druga stranka ne izpolnjuje obveznosti

4. razveza zaradi spremenjenih razmer po sklenitvi pogodbe se razmere tako spremenijo, da znatno oteijo izpolnitev pogodbe. Sodie lahko ob upotevanju vseh okoliin na zahtevo ene ali druge stranke:

pogodbo razvee uredi razmerje na novo

spremeni pravico preivljanca v dosmrtno denarno rento, e to ustreza eni ali drugi stranki5. razveza zaradi smrti preivljalca in neprivolitve dediev v nadaljevanje e preivljalec umre, obveznost preivljanja preide na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preivljalca. e ne privolijo, se pogodba razveePogodba o dosmrtnem preivljanju nima dednopravnih elementov (razlika z izroilno pogodbo). Gre za izkljuno obligacijsko pogodbo med ivimi. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. Izroitev premoenja, ki pomeni odplatek, je odloena do smrti preivljanca. Preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom (smrt preivljanca). Preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe. Ta zaveza se kot prepoved obremenitve in odsvojitve lahko vpie v ZK. Preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti, razen e se v pogodbi doloi drugae. Zakon doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo stopijo njegovi dedii.

DODATNORazlike med izroilno pogodbo, pogodbo o dosmrtnem preivljanju in preuitkom, v kakni obliki morajo biti te pogodbe!

Gre za pogodbe, urejene v OZ, se pravi za obligacijske pogodbe. Pogodbe dednopravnega znaaja so po naem pravu praviloma neveljavne. Izroilna pogodba in pogodba o dosmrtnem preivljanju pa nista dednopravni pogodbi, kajti z njima pogodbenik ne razpolaga s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti, temve s premoenjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. Biti morajo v obliki notarskega zapisa. Gre za tvegane (aleatorne) pogodbe.

Pogodba o razdelitvi in izroitvi premoenja (izroilna pogodba): ne gre za pravni posel za primer smrti, temve za obligacijsko pogodbo o razpolaganju med ivimi. Prednik s pogodbo izroi in razdeli svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Gre za premoenje, ki ga je imel v asu sklenitve pogodbe, ne pa za premoenje, ki bi ga imel ob smrti, kajti v tem primeru bi lo za prepovedano dedno pogodbo. Po vsebini gre pri izroilni pogodbi za darilno pogodbo. Veljavna je samo v obliki notarskega zapisa. Posebnosti so predvsem dednopravne narave:

zahteva se, da so pogodbeniki samo osebe, ki bi lahko dedovale kot dedii 1. dednega reda. Vsi se morajo strinjati z izroitvijo in delitvijo premoenja;

pogodba ima doloene dednopravne posledice, in sicer: gre za dedovanje pred smrtjo zapustnika s posledico, da te osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoenja, ki jim je bilo izroeno. S pogodbo se vnaprej uredijo premoenjska razmerja, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, ki bi, e ne bi bilo pogodbe, dedovale po predniku. Premoenje, ki je predmet te pogodbe, ne spada v zapuino zapustnika (ker ob smrti sploh ni ve njegovo). Osebe, delene izroitve in delitve premoenja, ne odgovarjajo za izroiteljeve dolgove.

Izroitev in delitev premoenja je dokonna. Poseben poloaj ima zakonec izroitelja. e zakonec ni bil udeleen pri izroitvi in razdelitvi premoenja, ima kot dedi slabi poloaj kot tisti potomec, ki se je strinjal s pogodbo. e pa je bil udeleen, ima enak dednopravni poloaj. Izroilno pogodbo se lahko preklie in to zaradi hude nehvalenosti prevzemnika ali zato, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.Izroilna pogodba se lahko preklie samo zaradi hude nehvalenosti prevzemnika ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.

Pogodba o dosmrtnem preivljanju nima dednopravnih elementov (razlika z izroilno pogodbo). Gre za izkljuno obligacijsko pogodbo med ivimi. Odplatek za preivljanje do smrti je premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. Izroitev premoenja, ki pomeni odplatek, je odloena do smrti preivljanca. Preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom (smrt preivljanca). Preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe. Ta zaveza se kot prepoved obremenitve in odsvojitve lahko vpie v ZK. Preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti, razen e se v pogodbi doloi drugae. Zakon doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo stopijo njegovi dedii.

Pogodba o preuitku: preuitkar se zavee prenesti za ivljenja na prevzemnika lastninsko pravico na doloenih svojih nepremininah ali premininah, namenjenih za rabo in uivanje nepreminin, prevzemnik pa se zavee, da bo preuitkarju do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve: ivljenjske potrebine, obasne denarne dajatve, oskrbo, stanovanje, uivanje doloenega zemljia. Z vpisom preuitka v ZK se ustanovi stvarna pravica v korist preuitkarja: stvarno (realno) breme. Razlogi razveze pogodbe so enaki kot pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju (skupno ivljenje je nevzdrno, druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti). Pri izroilni pogodbi so drugani razlogi za razvezo pogodbe.ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU9. razpravno naelo

Naeli se nanaata na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo.

Procesno gradivo je vse, kar pomeni podlago sodne odlobe. Vanj spadajo: trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja, pravna pravila.

Razpravno naelo stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodie ne sme upotevati procesnega gradiva, ki ga niso predloile stranke. Povezuje se z naelom dispozitivnosti (a vendar sta naeli samostojni! primer: v nepravdnih predlagalnih postopkih velja naelo dispozitivnosti, saj se postopek zane, tee in zakljui po volji stran, vendar pa velja tudi preiskovalno in ne razpravno naelo!).

Pri nas se prepletata obe naeli, vendar pa je za civilni postopek bolj znailno razpravno naelo.

Razpravno naelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodie ne sme:

upotevati dejstva, ki ga nobena stranka ni navajala; in

izvesti dokaza, ki ga nobena stranka ni predlagala. Izjeme od razpravnega naela (sodie lahko upoteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka)

splono znana dejstva domnevna dejstva pri teh je treba zatrjevati samo t.i. domnevno bazo, ne pa tudi samega dejstva, ki se na podlagi zakonske presumpcije domneva (npr. po ZFPPIPP se predpostavlja slaba vera sopogodbenika, ki je dobil plaano terjatev 3 mesece pred uvedbo steajnega postopka)

***dejstva, ki jih sodie izve med postopkom, eprav jih ni nobena stranka zatrjevala tukaj so mnenja deljena:

pravni teoretiki pravijo, da sodie lahko upoteva ta dejstva;

sodna praksa pravi, da ne smejo. Glede na manjo uporabo preiskovalnega naela v novem ZPP, to stalie dri takih dejstev sodie ne sme upotevati.

Pogosto se zgodi, da stranke dejstva med postopkom dodatno navedejo po ZPP je nova dejstva mono navajati le, e jih stranka brez lastne krivde ni mogla navesti na prvem naroku.

Omilitev razpravnega naela je materialno procesno vodstvo predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na primeren nain, da se med obravnavo:

navedejo vsa odloilna dejstva

dopolnijo nepopolne navedbe o dejstvih

ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank in

dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.

Omejitev razpravnega naela doloa 7. len ZPP sodie lahko ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati. Pri tem sodie odlobe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana monost izjave zagotovljena je kontradiktornost postopka.

Pravilo iura novit curia pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja in pravnih pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodie upoteva po uradni dolnosti. Sodie mora po uradni dolnosti poznati domae in tuje pravo. e je treba uporabiti tuje pravo, ga sodie po uradni dolnosti ugotovi. O vsebini tujega prava lahko sodie zahteva obvestilo od ministrstva za pravosodje. Stranke lahko o vsebini tujega prava predloijo javno listino pristojnega tujega organa.

Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj = dejstva, pomembna za uporabo posameznih procesnih norm. Sodie mora po uradni dolnosti ugotavljati dejstva, pomembna za doloitev slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti in krajevne pristojnosti.

10. kaj je toba?

Toba je tonikova zahteva za pravno varstvo. Je procesna predpostavka za zaetek pravdnega postopka.

3 vrste tob: dajatvena, ugotovitvena, oblikovalna. Toba mora vsebovati zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tonik opira svoj zahtevek, dokaze in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (navedbo sodia, prebivalie strank, zakonitih zastopnikov, pooblaencev, sporni predmet, vsebino izjave, podpis). Stranka mora vedno navesti vrednost spornega predmeta.

11. ali je toba avtorsko delo?

ZASP doloa, da avtorskopravno niso varovana uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega podroja (lahko so varovani prevodi teh besedil, razen e so objavljeni kot uradna besedila).12. objektivna sprememba tobe ali je sprememba trditvene podlage sprememba tobe, kdaj bi jo moralo sodie dopustiti tudi, e se toena stranka upira...Objektivna sprememba tobe je sprememba:

istovetnosti zahtevka

poveanje obstojeega zahtevka

uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstojeega

Toba ni spremenjena, e toea stranka:

spremeni pravno podlago tobenega zahtevka

zmanja tobeni zahtevek

spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe.

Toea stranka lahko spremeni tobo do konca glavne obravnave.Ko je toba vroena toeni stranki, je potrebna njena privolitev, vendar sodie dovoli spremembo, e je to smotrno za dokonno ureditev razmerja med strankama. teje se, da sprememba ni smotrna, e bi zaradi tega prilo do spremembe stvarne pristojnosti sodia. e se toena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, se teje, da je v spremembo privolila.

Privolitev ni potrebna (privilegirana sprememba tobe), e zaradi sprememb po vloitvi tobe tonik iz iste dejanske podlage zahteva drug predmet ali denarni znesek, ali e uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek

13. Subjektivna sprememba tobe Spremeni se prvotno toena stranka. Potrebna pa je privolitev tistega, ki stopi v pravdo namesto toene stranke. e pa se je toena stranka e spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev. Kdor stopi v pravdo namesto toene stranke, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo.14. PREKLUZIJA IN ZASTARANJE

prekluzija kaj pomeni in kaj je prekluzivni in zastaralni rok (ali je stranka prekludirana z ugovorom pobotanja ali zastaranja in do kdaj jih lahko poda)

Zastaranje pomeni, da po preteku doloenega asa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. e dolnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. e se dolnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodie nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odloiti tako kot o vsakem drugem zahtevku. S pretekom zastaralnega roka preneha sodno varstvo pravice.

Prekluzija - po preteku prekluzivnega roka preneha tako sodno varstvo kot tudi pravica. Zakonski roki, doloeni za stranke, so praviloma prekluzivni.

ZASTARANJE Sodie upoteva zastaranje le na ugovor dolnika. Sodie ga ne upoteva po uradni dolnosti. Dolnik mora ugovarjati zastaranje ter navesti vsa relevantna dejstva in dokaze najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo, pozneje pa le izjemoma pod pogoji, doloenimi v ZPP. Sprememba upnika ali dolnika ne vpliva na tek zastaranja. Velja pravilo, da pridobljeni as velja tudi za naslednika. Pri spremembi upnika se tisti as, ko prejnji upnik ni terjal izpolnitve obveznosti, vteva v breme novega upnika. Zastaranje ne zane tei znova. Enako velja pri spremembi dolnika. Tisti as, ko je dolgoval prejnji dolnik, se priteje asu, ko dolguje novi dolnik. Pravilo, da sprememba upnika ali dolnika ne vpliva na tek zastaranja, velja le pri tistih poslih, ko ne pride do spremembe terjatve, ampak pride le do spremembe na strani strank. Pravilo velja za primere univerzalnega in singularnega nasledstva.Za stranske terjatve velja, da imajo enako usodo kot glavne terjatve. Ko zastara glavna terjatev, zastara tudi stranska terjatev. Noveja sodna praksa pa zastopa stalie, kot je doloeno v OZ: e glavna terjatev ni zastarala (ker je bila izpolnjena), zastarajo stranske terjatve takrat, ko bi zastarala glavna terjatev, e ne bi zaradi izpolnitve prenehala.

Pri zastaranju sodie zavrne tobo - tobeni zahtevek zavrnemo kot neutemeljen (materialnopravni ugovor - ugovor zastaranja), pri prekluziji pa tobo s sklepom zavre, ker je vloena prepozno.

Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolnik.

Lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo:

vzajemnost: dolnik je hkrati upnik upnika in upnik je hkrati dolnik dolnika

istovrstnost: obe terjatvi se glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti

dospelost: terjatvi morata biti dospeli in nepogojni

pobotljivost: ni zakonskih ovir za pobotanje

resninost

iztoljivost: naturalnih terjatev naeloma ni mono pobotati. Izjema: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, e terjatev ni bila zastarana v asu, ko so se stekli pogoji za pobot

Pobotanje ne nastane takoj, ko se steejo pogoji zanj, temve mora to ena stranka izjaviti drugi. Izjavo, s katero eli stranka pobotati medsebojne obveznosti, imenujemo pobotna izjava.15. navajanje dejstev in predlaganje dokazov navajanje dejstev in predlaganje dokazov

primer: stranka predloi izvedensko mnenje, ki ga je pridobila v pred pravdnem postopku, kakno teo ima taken dokaz, kaj bo sodie storilo v zvezi s tem, kaj pa nasprotna stranka....

Stranka mora:

navesti vsa dejstva, potrebna za ugotovitev njenih predlogov ponuditi dokaze, potrebne za ugotovitev njenih navedb se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne strankeStranka mora najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, na poznejih narokih lahko navaja nova dejstva in nove dokaze le, e jih brez svoje krivde ni mogla navesti na 1. naroku. To okoliino morajo zatrjevati in dokazati stranke.

ZPP-D pa je uvedel monost, da sodie strankam e pred prvim narokom naloi, da se dodatno izjavijo oz. dopolnijo svoje navedbe in predloge (s pisnim pozivom ali ustnim pozivom na poravnalnem naroku) in za to postavi prekluzivni rok. Monost prekluzije glede navajanja novih dejstev in dokazov se torej lahko prestavi e na as pred prvim narokom.

V pritobi in obnovi ne more ve navajati novih dejstev in dokazov, razen e jih prej ni mogla predloiti brez svoje krivde. V reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti se smejo navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi samo tedaj, e se nanaajo na bistvene kritve dolob pravdnega postopka.Neprerekana dejstva so dejstva, ki jih stranka ne zanika, vendar jih izrecno ne prizna. Ni jih treba dokazovati. ZPP-D je uvedel novost - obvezno obrazloeno (substancirano) prerekanje dejstev. e se eli izogniti fikciji, da neprerekana dejstva priznava, se mora stranka obrazloeno izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke. To pa velja le, e je druga stranka popolno in jasno navajala dejstva. ZPP-D je torej izrecno uvedel pravilo, da ne velja t.i. salvatorina klavzula ("stranka prereka vse navedbe nasprotne stranke, v kolikor jih izrecno ne priznava"). Novelirani 214. len ZPP tako doloa: Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se tejejo za priznana, razen e namen zanikanja teh dejstev izhaja iz sicernjih navedb stranke. Stranka lahko uinek domneve priznanja iz prejnje dolobe preprei tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, e gre za dejstva, ki se ne nanaajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.Izvedenec je oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. Sodiu torej posreduje zapaanja o pravno pomembnih dejstvih. Na podlagi pravil znanosti ali stroke sklepa na obstoj ali neobstoj doloenih dejstev. e pa izpoveduje o dejstvih, ki jih je sam zapazil, ker ima potrebno strokovno znanje (npr. zdravnik o poteku bolezni doloene osebe), pa v procesu nastopa kot izvedena pria in ne kot izvedenec. Sodie ga postavi s sklepom. Izvedenci so lahko le fizine osebe. Izvedensko delo sestoji iz

- izvida: v njem opie dejanske ugotovitve, do katerih je priel na temelju svojega strokovnega znanja;

- mnenja: v njem ocenjuje ugotovljena dejstva s stalia svoje stroke. Sodie ni vezano na izvedensko mnenje. Mnenje pridobljeno izven postopka se lahko upoteva le, e ga priznata obe pravdni stranki.

Kdaj sodie odloa po prostem preudarku? 216. len ZPP

Sodie odloi po prostem preudarku, e se viina kode ne more natanno ugotoviti ali e je to zamudno in predrago. e odloitev o enem od ve uveljavljenih zahtevkov iste toee stranke v isti tobi glede na celoto predstavlja le neznaten del, odloanje o podlagi ali viini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali predrago, lahko sodie o dejstvih, ki se nanaajo na podlago oziroma viino zahtevka, odloi po prostem preudarku. To je izjema, ki jo je potrebno ozko tolmaiti. Nepremoenjska koda se doloi po pravilu pravinosti, pri premoenjski pa se prisodi popolna odkodnina. Odloanje po prostem preudarku se nanaa na dejanska, ne na pravna vpraanja. Nadomea pa dokazovanje in je zato izjema.

16. zamudna sodba. kdaj sodie izda zamudno sodbo?e toena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tobo, izda sodie sodbo, s katero ugodi tobenemu zahtevku (zamudna sodba), e:

1. je toeni stranki pravilno vroena toba v odgovor

2. ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati

3. izhaja utemeljenost tobenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tobi - sklepnost tobe4. dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so splono znana.

Teav v praksi s presojanjem zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, ne bo veliko. Po 3. lenu ZPP so to zahtevki, ki nasprotujejo prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (na primer: zakonsko maksimirane zamudne obresti; razpolaganje s kmetijskim