obnovljivi viri energije v sloveniji kratek pregled potencialov, stanja

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJ

Kratek pregled potencialov, stanja, politik in izzivov

1

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V

SLOVENIJI

KRATEK PREGLED POTENCIALOV, STANJA,

POLITIK IN IZZIVOV

Avtor: Andrej Klemenc

Pregled: Romana Jordan

Datum: Avgust 2015

Verzija: 1

Projekt: Energetska varnost in energetska pismenost v Sloveniji - EnSEneLiS

Aktivnost: A

Izdelek: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V SLOVENIJI – Kratek pregled potencialov,

stanja, politik in izzivov



2

Vsebina

1. Uvod ........................................................................................................................................... 4

2. Definicija obnovljivih virov ......................................................................................................... 5

3. Prednosti in slabosti obnovljivi virov.......................................................................................... 7

3.1. Prednosti OVE .................................................................................................................... 7

3.2. Slabosti OVE ....................................................................................................................... 9

4. Obnovljivi viri energije v kontekstu EU politik ......................................................................... 13

5. Potenciali obnovljivih virov v Sloveniji ..................................................................................... 18

6. Zakonodajni okvirji in politika rabe obnovljivih virov Sloveniji ................................................ 24

6.1. Nacionalni energetski program ........................................................................................ 24

6.1.1. Nacionalni energetski program 2004 - 2010 ............................................................ 24

6.1.2. 6.1.2 Nacionalni energetski program 2010 - 2030 ................................................... 26

6.2. Akcijski načrt OVE ............................................................................................................. 28

6.3. Energetski zakon .............................................................................................................. 31

6.4. Energetski koncept Slovenije ........................................................................................... 35

7. Sedanje stanje rabe obnovljivih virov v Sloveniji ..................................................................... 37

7.1. Delež OVE v bruto rabi končne energije........................................................................... 37

7.2. Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji .................................................. 38

8. Izzivi rabe obnovljivih virov v Sloveniji ..................................................................................... 42

9. Viri ............................................................................................................................................ 45



3

Seznam kratic

Agen RS – Agencija Republike Slovenije za energijo AN OVE – Akcijski načrt za obnovljive vire energije AN Snes – Akcijski načrt za skoraj nič–energijske stavbe za obdobje do leta 2020 AN URE – Akcijski načrt za energetsko učinkovitost ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje DO – daljinsko ogrevanje DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso EKS – Energetski koncept Slovenije EnSvet – energetsko svetovanje občanom EU – Evropska unija EZ-1 – Energetski zakon, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. februarja 2014. GURS – Geodetska uprava Republike Slovenije HE – hidroelektrarna IEA – Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency) JE – jedrska elektrarna LEA – lokalna energetska agencija LEK – lokalni energetski koncept MG – Ministrstvo za gospodarstvo mHE – mala hidroelektrarna MzI – Ministrstvo za infrastrukturo MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP – Ministrstvo za okolje in prostor NEK – Nuklearna elektrarna Krško NEK II – načrtovan drugi blok jedrske elektrarne v Krškem NEP I – Nacionalni energetski program 2004 - 2010 NEP II – Predlog Nacionalnega energetskega programa 2010 - 2030 NVO – nevladna organizacija OP EKP – Operativni program za izvajanja evropske kohezijske politike OP ROPI – Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 OP TGP – Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 OVE – obnovljivi viri energije PURES – Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah RECS – Sistem certifikatov za energijo iz obnovljivih virov (Renewable Energy Certificate System) REC Slovenija – Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo – pisarna Ljubljana ReNEP – Resolucija o Nacionalnem energetskem programu SPTE – soproizvodnja toplote in električne energije SURS – Statistični urad Republike Slovenije TE – termo elektrarna TGP – toplogredni plin URE – učinkovita raba energije



4

1. Uvod

Dokument, ki je pred vami, je nastal v okviru projekta Energetska varnost in energetska pismenost

v Sloveniji, ki ga financira Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Sloveniji. Namen projekta je

pripraviti splošni javnosti razumljiv pregled stanja energetike v Sloveniji kot osnovo za različne

vrste in oblike posvetovanj z različnimi deležniki o stanju in izzivih za zagotovitev okoljsko

sprejemljivih, zanesljivih in konkurenčnih energetskih storitev v Sloveniji v kontekstu evropskih

podnebnih, okoljskih in energetskih politik. Na osnovi takega pregleda stanja in specifičnim ciljnim

skupinam prilagojenih načinov in oblik posvetovanj bo nastal končni dokument o potrebah

Slovenije za izboljšanje energetske pismenosti, komuniciranja o energetskih izzivih v Sloveniji in

oblikovanja energetske politike Slovenije.

Pričujoči dokument je del širšega splošni javnosti razumljivega pregleda stanja in izzivov slovenske

energetske politike in obravnava stanje in izzive povezane s trajnostno rabo OVE. Poleg OVE

omenjeni pregled stanja zajema tudi dolgoročne izzive povezane z rabo fosilnih goriv, vključno z

možnostmi proizvodnje zemeljskega plina v Sloveniji ter z rabo jedrske energije. Pisan je v splošno

razumljivem jeziku in na način, ki ne zahteva specialnih strokovnih znanj, povzema ključne

dokumente politik in nekatere strokovne študije, pri čemer je bralcu omogočeno, da se preko

povezav na spletne strani bolj podrobno seznani z omenjenimi dokumenti in študijami.

Dokument ni strokovna študija in nima ambicij podati popoln pregled nad potenciali, stanjem in

izzivi obnovljivih virov energije v Sloveniji in energetske politike na tem področju, temveč zgolj

podati osnovna izhodišča za širšo razpravo o energetski varnosti in pismenosti v Sloveniji v okviru

tematskega sklopa o obnovljivih virih energije.

Poleg objave na spletni strani REC Slovenija bo dokument kot tak in kot del poljudnega splošnega

pregleda stanja in izzivov energetike v Sloveniji na osnovi v okviru projekta izdelane

komunikacijske strategije predstavljen tudi na moderiranih posvetih z različnimi deležniki:

novinarji, energetskimi strokovnjaki, pripravljavci politik in političnimi odločevalci, energetskimi

podjetji in gospodarskimi združenji, študenti in NVO.

Po posvetovanjih s posameznimi ciljnimi skupinami bodo izvedena tudi splošna posvetovanja s

ciljem krepitve in izboljšanja dialoga med vsemi deležniki o dolgoročno okoljsko vzdržnem,

zanesljivem in konkurenčnem zagotavljanju energetskih storitev v Sloveniji. Pri tem bo

zagotovljeno, da bodo ustrezno predstavljena oz. povzeta stališča in mnenja posameznih

deležnikov glede stanja in izzivov ter njihovi predlogi sprememb, izboljšav in rešitev tako glede

posameznih tematskih področij kot tudi glede samih procesov komuniciranja, opredelitve

problemov in izzivov, odločanja, izvedbe in evalvacije politik in ključnih razvojnih projektov na

področju.



5

2. Definicija obnovljivih virov

Spletna strani AGEN RS, ki je nacionalni energetski regulativni organ Republike Slovenije za

usmerjanje in nadziranje izvajalcev energetskih dejavnosti na področju elektrike in zemeljskega

plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih dejavnosti na

področju toplote in drugih energetskih plinov, podaja naslednjo definicijo OVE:

»Obnovljivi viri energije so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sonce, aerotermalna,

hidrotermalna in geotermalna energija, energija oceanov, vodna energija, biomasa, plin,

pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin)«.

Omenjena definicija tako povzema definicijo, ki je podana v 2. členu Direktive 2009/28/ES

Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz

obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv (2001/77/ES in 2003/30/ES), ki pa v

nadaljevanju bolj podrobno obrazloži nekatere splošni javnosti manj znane oz. razumljive vrste

OVE in sicer:

a) aerotermalno energijo kot energijo, ki je shranjena v obliki toplote v zraku iz okoljskega

zraka;

b) geotermalno energijo kot energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim

površjem;

c) hidrotermalno energijo kot energijo, ki je shranjena v obliki toplote v površinski vodi; in

d) biomaso kot biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega

izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in

z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter

biološko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov;

Novi obnovljivi viri

Les oz. lesna biomasa se v energetske namene na področju Slovenije uporablja že tisočletja, tudi

uporaba geotermalne energije v zdraviliške namene ima tisočletno tradicijo, prve hidroelektrarne

smo v Sloveniji dobili ob koncu 19. stoletja, energija vetra se je izrabljala za sušenje polj v solinah

in v sicer maloštevilnih mlinih na veter, od 70-ih let prejšnjega stoletja pa se predvsem za pripravo

tople sanitarne vode vse bolj uporabljajo sprejemniki sončne energije, v lesno-predelovalni

industriji pa naprave SPTE na osnovi lesne biomase. V slovenskem kontekstu med nove OVE oz.

tehnologije za izrabo OVE sodijo tiste, ki se so od leta 2009 na podlagi Uredbe o

http://www.agen-rs.si/iskanje/-/search/content/SkE8wqQ-MTVfUE9SVExFVF82MzUzOA?&query=obnovljivi%20viri&ctype=&from=&to



6

o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije1, poleg že uveljavljenih

tehnologij deležne podpore in sicer

a) foto-napetostne elektrarne;

b) naprave na bioplin iz biomase, biološko razgradljivi odpadkov in deponijski plin iz blata

čistilnih naprav odpadnih voda;

c) naprave, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto s sežigom odpadkov;

d) vetrne elektrarne;

e) geotermalne elektrarne;

f) napredne elektrarne oz. naprave za SPTE na lesno biomaso;

Globalno med nove OVE spadajo tudi elektrarne na bibavico in morske valove, napredni

geotermalni sistemi, goriva iz alg, etanol iz celuloze, umetna fotosinteza, eksperimentalna raba

sončne energije2.

Nizkoogljični viri energije

O OVE se velikokrat govori in piše v kontekstu rabe nizkoogljičnih virov, t.j. virov pri katerih se pri

njihovi pretvorbi ne sproščajo emisije CO2 kot z vidika vplivov ljudi na podnebni sistem najbolj

pomembnega toplogrednega plina3. Poleg OVE tako med nizkoogljične tehnologije sodijo tudi JE,

pa tudi elektrarne na fosilna goriva, pri katerih bi bili zajeti in uskladiščeni izpusti CO2, ki nastajajo

pri njihovem obratovanju4.

1 Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije Uradni list RS, št. 37/2009 z dne 18. 5.

2009 1780., Stran 5248. 2 Za osnovne informacije o teh virih oz. tehnologijah glej:

https://en.wikipedia.org/wiki/Renewable_energy#Emerging_technologies 3To sicer ne pomeni, da pri uporabi nizkoogljičnih tehnologij ni nobenih izpustov TGP, ker v se v procesu proizvodnje teh

naprav prihaja do uporabe fosilnih goriv in z njimi povezanih izpustov CO2. Zato se namesto »brezogljičnih tehnologij« uporablja izraz »nizkoogljične tehnologije«. 4 Postopki oz. naprave za zajemanje in skladiščenje CO2 so šele v eksperimentalni in pilotni fazi in vsaj še deset let ne

bodo komercialno dostopni.

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200937#%21/Uradni-list-RS-st-37-2009-z-dne-18-5-2009


https://en.wikipedia.org/wiki/Renewable_energy#Emerging_technologies



7

3. Prednosti in slabosti obnovljivi virov

3.1. Prednosti OVE

Glavne prednosti OVE so, da lahko že na osnovi sedaj komercialno dostopnih tehnologij oz.

tehnologij, ki so konkurenčne ob različnih vrstah podpor, deloma nadomestijo sedaj prevladujoča

fosilna goriva (premog, nafto in zemeljski plin) in/ali jedrsko energijo ter prispevajo k zmanjšanju

emisij toplogrednih plinov, diverzifikaciji oskrbe z energijo in zmanjšanju odvisnosti od

nezanesljivih in nestanovitnih trgov s fosilnimi gorivi, zlasti z nafto in plinom.

Ključna prednost glede na fosilne vire in uran je v tem, da se ti obnavljajo le v geološkem času, ki

ga merimo v milijonih let, medtem ko se obnovljivi viri energije lahko pod pogoji trajnostnega

ravnanja z njimi obnavljajo v časovnih obdobjih od nekaj mesecev do nekaj deset let, se pravi v

času človeškega življenja .

Druga prednost je v tem, da so z rabo OVE v primerjavi s fosilnimi viri sproščajo zanemarljive

količine izpustov TGP oziroma, da so izpusti, ki nastajajo pri rabi biomase nevtralni z vidika

sproščanja CO2 kot najbolj pomembnega toplogrednega plina5. Zaradi v zadnjem času

prevladujočega javnega konsenza, da na spremembe podnebja, ki lahko v nekaj desetletjih

pomembno poslabšajo splošne pogoje za kakovost življenja ljudi in celo preživetje civilizacije, v

znatni meri vplivajo ravnanja ljudi, predvsem z izpusti TGP povezana raba fosilnih virov energije, je

ta prednost na prednostnem mestu zlasti v EU, ki si prizadeva igrati vodilno vlogo v globalni

podnebni politiki.

Tretja pomembna razlika je, da so za razliko od fosilnih virov in urana kot glavnega vira za

proizvodnjo jedrske energije (na osnovi sedaj komercialno dostopnih tehnologij), ki se nahajajo na

omejenem številu nahajališč, OVE vsaj teoretično na razpolago kjer koli na svetu. Raba OVE tako

prispeva k decentralizaciji energetske oskrbe ter s tem k zmanjšanju (geopolitično strateške)

odvisnosti od energetskih virov, nad katerimi ima kontrolo majhno število držav in/ali

multinacionalnih korporacij. Povedano drugače, medtem ko so nafta, zemeljski plin in uran

podvrženi oligopolom, tržnim in geopolitičnim špekulacijam, naj bi bili OVE splošno dostopni in si

prevladujočega nadzora nad njimi ne more prilastiti nobena država ali gospodarska družba6. Glede

na to, da je EU nima ne lastnih večjih zalog nafte, plina, kakovostnega premoga in urana ne geo-

5 V primeru trajnostne rabe biomase v energetske namene se v atmosfero sprostijo enake količine CO2 kot bi se sprostile

ob siceršnji biološki razgradnji, ki ji je v večini naravnih pogojev izpostavljena biomasa. Trajnostna raba biomase v tem primeru pomeni, da se ob rabi biomase ohranjajo pogoji za to, da se količinsko na enaki ravni kot v primeru, da do njihove energetske rabe ne bi prišlo, ohranjajo zmogljivosti rastlin, da vežejo CO2 iz atmosfere. 6 Na tem mestu velja opozoriti, da so nekatere sedaj dostopne tehnologije rabe OVE kot. so npr. določene tehnologije

foto-napetostnih celic in vetrne turbine odvisne od t.i. redkih zemelj (kar je oznaka za 17 prehodnih elementov v periodnem sistemu, ki sicer v povprečju v zemljini skorji niso redki, a so običajno razpršeni, zato so redke rude, ki bi imele za komercialno pridobivanje dovolj visoke koncentracije), pri katerih Kitajska ima tri četrtine vseh odkritih svetovnih zalog njihovih rud, trenutno pridobiva 95 odstotkov teh elementov in uvaja kvote na njihov izvoz. Več o tem: https://slo-tech.com/novice/t585427. V zvezi nekaterimi novimi tehnologijami OVE pa lahko domnevamo, da bodo v veliki meri odvisne od patentiranih nano-tehnoloških tehnologij, ki bodo v lasti manjšega števila vodilnih podjetij na teh področjih.

https://slo-tech.com/novice/t585427



8

strateškega nadzora nad glavnimi zalogami (kot ga imajo ZDA, Rusija in Kitajska) je torej interes EU

za razvoj tehnologij rabe OVE več kot razumljiv in tako tudi ni presenetljivo, da je EU vodilna na

področju tehnologij za izrabo energije iz obnovljivih virov in ima 40-odstotni svetovni delež pri

patentih s področja energije iz obnovljivih virov. Leta 2012 se je skoraj polovica (44 %) svetovnih

zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) nahajala v

EU7.

Ne nazadnje pa so OVE pomembni tudi z vidika razvoja lokalnih, decentraliziranih sistemov

oskrbe z energijo in energetskimi storitvami, pri katerih so stroški in koristi prostorsko bolj

enakomerno porazdeljeni in v okviru katerih se razvijajo nove oblike udeležbe državljanov pri

oskrbi z energijo bodisi v obliki t.i. »prosumerjev« t.j. tistih, ki poleg tega, da na osnovi OVE

proizvajajo energijo za lastno oskrbo, presežno proizvodnjo prodajajo v javna omrežja bodisi v

obliki zadružništva (npr. v ZRN pri vetrnih farmah) in komanditnih družb (npr. Avstrija pri oskrbi z

lesno biomaso ali DOLB in SPTE na osnovi lesne biomase). To pomeni razvoj paradigmatsko ko-

operativno konkurenčnega sistema glede na razvitem svetu prevladujoče sisteme centralne

energetske oskrbe (predvsem z električno energijo). Ob ustreznih razvojnih politikah in režimih

regulacije lahko ti sistemi ne le dopolnjujejo temveč tudi konkurirajo obstoječim centralno-

oskrbnim sistemom, vendar je v tem primeru še bolj izpostavljeno vprašanje koordinacije

delovanja različnih tehničnih sistemov in zagotavljanja sistemskih storitev. Razvoj OVE je v zadnjih

štirih desetletjih povezan tudi z družboslovnimi domnevami o potencialu OVE za preoblikovanje

aren in procesov energetske politike v smeri večje preglednosti in soodločanja ter vključevanja

državljanov8, za kar imajo po svoji naravi OVE brez dvoma potencial, vendar morajo biti te

domneve ustrezno teoretsko zasnovane in empirično potrjene.

Pri energetski pretvori OVE v končno energijo je tudi zelo pomembno, da ne nastajajo kemično ali

radiološko nevarni odpadki. Odpadki, nastali pri pretvorbi biomase v končno energijo se lahko

neposredno ali preko kompostiranja uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu. Predelava gnoja in

gnojevke v bioplinarnah zmanjšuje vsebnost dušika v gnojilu in močno zmanjšuje njegov

neprijeten vonj ter omogoča manjšo uporabo kemijskih zaščitnih sredstev9.

7 Glej: Kratki vodič po Evropski uniji – 2015 ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV;

http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf 8 Raba fosilnih virov in zlasti jedrske energije je povezana z nastankom in razvojem korporativnih struktur, v katerih so

tisti, ki niso vključeni v razvoj tehničnih, upravnih in regulativnih struktur v najboljšem primeru formalno vključeni brez praktičnih zmožnosti za soodločanje in z zelo omejenimi možnostmi demokratičnega nadzora, kjer lahko pride do »ugrabitve države« oz. do tega, da korporativni interesi kapitala, zaposlenih, dominantnih ekspertnih struktur, državnega aparata in struktur lokalne samouprave prevladajo nad narodno-gospodarskimi interesi in/ali interesi po varovanju zdravja in okolja. 9 Glej: http://www.ecos.si/si/ecos/7/bioplinarne.html

http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf

http://www.ecos.si/si/ecos/7/bioplinarne.html



9

3.2. Slabosti OVE

Najbolj pogosto omenjene so naslednje slabosti OVE:

Nizka energetska gostota in/ali sorazmerno nizek izkoristek: fosilna goriva, predvsem

motorni bencini, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje imajo v primerjavi z OVE veliko

energetsko gostoto. Tudi naprave za pretvorbo fosilnih goriv v električno energijo ali

toploto so za nekaj velikostnih redov manjše kot naprave, ki v električno energijo

pretvarjajo OVE10. Poleg manjše energetske gostote imajo nekatere tehnologije OVE

izkoristek znatno nižji od klasičnih virov energije, čeprav gre za razlike znotraj istega

velikostnega razreda11.

nezanesljivost: Delovanje naprav za pretvorbo energije na osnovi energije sončnega

sevanja (sonce, voda, veter) je odvisno od naravnih pogojev, ki niso konstantni. Vendar

vse boljše zmogljivosti za napovedovanje naravnih pogojev ob določenem času na

določeni lokaciji, vse večja razširjenost in raznovrstnost tehnologij pretvorbe časovno

in/ali vremensko pogojenih OVE (sonce, voda in veter) in hibridnih elektrarn

(sonce/zemeljski plin), njihova integracija ter razvoj »pametnih« energetskih omrežij vse

bolj odpravljajo to pomanjkljivost12.

visoka cena: večina sodobnih tehnologij za rabo OVE zahteva višje investicije kot so

potrebne za enake energetske produkte oz. storitve na osnovi sistemov za rabo fosilnih

goriv, kar zmanjšuje njihovo dostopnost, predvsem v po merilih sodobnega gospodarstva

nerazvitih državah. Razvoj vetrnih turbin, foto-napetostnih elektrarn in elektrarn na

koncentrirano energijo sončnega sevanja na ustreznih lokacijah pa je že pripeljal do tega,

da so stroški proizvodnje nižji kot ob proizvodnji iz fosilnih goriv, še posebej, če je ta

primerno obdavčena in vsaj deloma obremenjena s kritjem stroškov onesnaževanja okolja

(izpusti toplogrednih plinov, onesnaževal zraka, tveganja zaradi onesnaženja vode in/ali

10

Generator moči 600 MW je mogoče spraviti pod motorni pokrov večjega avtomobila, vetrna elektrarna z maksimalno enako močjo pa ima premer rotorja med 40 in 50 m, medtem ko rotorsko območje obsega okoli 1500 m2 (glej http://www.powerlab.uni-mb.si/Slo/Download/PRE/Vetrne.pdf) 11

Motor z notranjim izgorevanjem za proizvodnjo električne energije ter sodobne elektrarne na fosilna goriva imajo izkoristek med 30% in 40%, medtem ko imajo PV moduli, ki so v prodaji, praktično povprečni izkoristek le med 10% in 15%, izkoristek najboljših laboratorijskih PV modulov pa se približuje 40%. (glej: http://cleantechnica.com/2014/02/02/which-solar-panels-most-efficient/) 12

Zagovorniki OVE trdijo, da je potrebno zamenjati prevladujočo perspektivo stalno delujoče in potrebam »neinformatiziranega« sistema porabe prilagojene elektrarne na fosilna goriva ali JE s perspektivo »pametnega« sistema, v katerem se poraba inteligentno prilagaja zmogljivostim geografsko razpršenih in raznolikih tehnologij za pretvorbo OVE, pri čemer fosilne elektrarne, praviloma elektrarne na zemeljski plin, služijo samo še kot rezerva za nepričakovane izpade in/ali pomanjkanje zmogljivosti za zagotavljanje sistemskih storitev. Vendar to zahteva zahtevno optimizacijo porabe na eni strani s koordinacijo ogromnega števila lokalnih proizvodnih enot in velikega števila enot centralizirane proizvodnje na več ravneh, ki je teritorialno ni mogoče zagotoviti niti v veliko večjih državah kot je Slovenija, temveč je na določenih ravneh odvisna od koordinacije sistema, ki bi poleg Evrope obsegal vsaj še neevropski del »mediteranskega bazena«. V takšnem kontekstu seveda ne more biti govora o »nacionalni suverenosti«, a ob tem je potrebno vedeti, da tudi na ravni sedanjega elektroenergetskega sistema v Sloveniji ni mogoče zagotavljati nemotene in kakovostne oskrbe z električno energijo brez povezave slovenskega elektroenergetskega sistema s sosednjimi.

http://www.powerlab.uni-mb.si/Slo/Download/PRE/Vetrne.pdf

http://cleantechnica.com/2014/02/02/which-solar-panels-most-efficient/



10

tal ipd.). Pri rabi vetrne, sončne in hidroenergije namreč ni stroškov goriva niti izpustov

onesnaževal zraka in toplogrednih plinov, kar v ugodnih pogojih omogoča, da je iz teh

virov pridobljena energija cenejša od fosilne energije in JE13. Ker zaradi razlogov narodno-

gospodarske konkurenčnosti fosilni viri energije niso v celoti obremenjeni z eksternimi

stroški, ki jih povzroča njihova raba, države, ki želijo spodbujati razvoj tehnologij OVE za

njihovo rabo zagotavljajo različne vrste finančnih in administrativnih podpor. Marsikje se

ta problem začasno rešuje s subvencijami.

integracija v obstoječe sisteme oskrbe z energijo: Obnovljivi viri energije lahko zahtevajo,

predvsem kadar gre za velik delež proizvodnje iz časovno oz. vremensko pogojenih virov

kot so sončno sevanje, veter ter plimovanje in oceanski valovi, spremembo obstoječe ali

celo gradnjo nove infrastrukture ter razvoj in širjenje novih sistemov in režimov za

upravljanje z električnimi omrežji.

Vplivi na zdravje ljudi in okolje:

o Kurjenje biomase v kaminih, pečeh, kotlih, kotlovnicah in naprava SPTE je

povezano z izpusti dušikovih oksidov, hlapnih organskih spojin, prašnih delcev in

črnega ogljika. »Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno

gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za

zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi velike količine hlapnih

organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je

tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje

izpuste zgoraj omenjenih snovi, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v

sistemih daljinskega ogrevanja.«14

o Vetrne elektrarne: med najbolj pogosto omenjenimi negativnimi vplivi na ljudi se

omenja senčno migotanje, ki ga povzroča projekcija gibanja lopatic na tla

(glavoboli in migrene), nizkofrekvenčni hrup (motnje spanja in koncentracije) in

vizualno »onesnaženje« krajine, med vplivi na okolje pa možnosti erozije zaradi

gradnje VE na občutljivih tleh, tveganja za onesnaženje tal in podtalnice zaradi

razlitje sintetičnega olja, moteč vpliv na nekatere prostoživeče živali (zlasti velike

13

S stroški goriva in izpusti TGP in onesnaževal zraka niso obremenjene tudi tehnologije za izkoriščanje bibavice ter oceanskih valov in tokov, vendar te tehnologije trenutno še niso tako razvite, da bi lahko neposredno konkurirale pridobivanju električne energije iz fosilnih virov in JE. Prav tako stroški goriva ne bremenijo tehnologij za izkoriščanje geotermalne energije, ki je na ugodnih lokacijah lahko konkurenčna pri oskrbi s toploto, le izjemoma pa tudi pri pridobivanju električne energije. 14

Citirano po: komentar k EN18 – Obnovljivi viri energije – Kazalci okolja v Sloveniji 2013, ARSO, spletna objava: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643 . Ob tem pa je potrebo upoštevati, da so za pridobivanje podpor Eko sklada oz. Kohezijskega sklada podane dokaj stroge zahteve glede omejitev izpustov onesnaževal zraka in da so do podpro upravičene samo sodobne naprave. Poleg tega se glede na odloke o varstvu zraka teh naprav ne sme spodbujati na območjih, ki imajo težave z zagotavljanjem ustrezne kakovosti zunanjega zraka.

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643



11

zveri), še posebej na ptice selivke ali redke in ogrožene vrste ptic ter netopirje

(večja možnost usodnih trkov z lopaticami obratujoče vetrne turbine v določenih

pogojih). Pomembno postaja tudi vprašanje razgradnje vetrnih elektrarn po

koncu njihove življenjske dobe.

o Bioplinarne: zastrupitve zaradi vdihavanja vodikovega sulfida, tveganja povezana

z eksplozijo bioplina, smrad zaradi neustreznega skladiščenja sosubstratov,

možnost prenosa patoloških klic na polja oz. v živilsko verigo ob neustrezni

predhodni obdelavi klavniških in nekaterih živilskih sosubstratov, prevelika

obremenjenost tal oz. prsti in podtalnice zaradi imisij težkih kovin in organskih

onesnaževal iz presnovljenega substrata ob njegovih prevelikih koncentracijah15.

o Foto-napetostne elektrarne: Z vidika varovanja zdravja in okolja je največji

problem, da se pri proizvodnji PV celic uporabljajo manjše količine kadmija in

svinca16, zato je po koncu življenjske dobe PV modulov pri njihovi razgradnji oz.

reciklaži potrebno poskrbeti, da se tudi ti težki kovini, ki sta že v manjših količinah

in koncentracijah strupen odpadek, ponovno uporabita pri proizvodnji novih PV

modulov17.

o Pridobivanje redkih zemljin (za sestavne dele vetrnih in foto-napetostnih

elektrarn18): pri ekstrakciji redkih elementov se uporablja velika količina strupenih

kislin, nastajajo velike količine radioaktivne jalovine, kar ob neprimernem

ravnanju lahko vodi do zastrupitev, levkemije in genetske deformacije zarodkov19.

Vplivi na proizvodnjo hrane: proizvodnja biogoriv prve generacije20 ali koruze kot

»surovine« za proizvodnjo bioplina konkurira proizvodnji hrane, kar je etično zlasti sporno

kadar gre za proizvodnjo biogoriv v državah v razvoju za izvoz v razvite dežele, če se

država izvoznica sooča z izzivi zagotavljanja zadostne in kakovostne preskrbe s hrano

lastnega prebivalstva.

15

Glej »Biogas«, https://en.wikipedia.org/wiki/Biogas 16

Več o tem v Assessment of the Environmental Performance of Solar Photovoltaic Technologies, stran 36 – 50, tudi drugi vidiki vplivov proizvodnje PC celic in modulov ter obratovanja PV elektrarn na okolje so podrobno analizirani v tej študiji, 17

Danes je mogoče reciklirati okoli 80% silicijevih PV modulov in nad 90% PV modulov iz ostalih materialov. Januarja je Evropski parlament izglasoval, da je potrebno v EU zbrati vsaj 85% vseh izrabljenih PV modulov in da jih mora vsaj 80% biti recikliranih skladno z Direktivo o odpadni električni in elektronski opremi (Direktiva 2008/34/EC). Povsod sicer še niso vzpostavljeni procesi in postopki reciklaže PV modulov, vendar se stanje izboljšuje, v Evropi zlasti po vzpostavitvi vse evropske sheme recikliranja PV CYCLE leta 2009. Več na: http://www.pvcycle.org/. 18

Problematika je prav tako oz. še bolj relevantna pri proizvodnji računalnikov, mobilnih telefonov in podobnih naprav. 19

Več o tem: Rare earth element, https://en.wikipedia.org/wiki/Rare_earth_element 20

Izjema je proizvodnja biogoriv iz že uporabljenih oz. za nadaljnjo uporabo za prehranjevanje neuporabnih rastlinskih olj in živalskih maščob.

http://www.pvcycle.org/



12

Vplivi na prostor, naravo in krajino:

o vetrne elektrarne na lokacijah, pomembnih za migracije prostoživečih živali

(predvsem ptic, pa tudi velikih sesalcev) motijo migracijske tokove in lahko

ogrozijo preživetje redkih in ogroženih živalskih vrst. Gradnja vetrnih elektrarn na

erozijsko občutljivi območjih lahko povzroči erozijo. V določenih tipih naravne

in/ali kulturne krajine večje število vetrnih turbin spremeni značilno krajinsko

veduto oz vsaj za nekatere skupine prebivalstva pomeni »vizualno onesnaženje«.

o akumulacijske in pretočno-akumulacijske HE preprečujejo prodonosnost in

napajanje mrtvih rokavov ter spreminjajo raven podtalnice, ekosisteme in

habitate. Zlasti akumulacijske HE imajo velik vpliv na krajino. Zaradi jezov lahko

pride do hipertropofikacije, posledično pa do pomanjkanja kisika in velikih količin

mulja, kar lahko predvsem v tropskih okoljih pomeni tudi znatne izpuste metana,

poleg CO2 najbolj pomembnega antropogenega TGP.

o Vse velike elektrarne na OVE zahtevajo veliko prostora oz. pomenijo velik poseg v

prostor ter zelo spremenijo podobo krajine, vplivi na naravo pa glede na lokacijo

nihajo od manjših do znatnih.



13

4. Obnovljivi viri energije v kontekstu EU politik

Kot predstavitev EU konteksta OVE je povzet tekst Cécile Kerebel »Energiji iz OVE« iz julija 2015,

objavljen v »Kratkem vodiču po EU«21.

V zadnjih letih smo priča obsežnemu razvoju zakonodaje EU za podporo OVE. To je razumljivo, saj

EU nima niti strateških zalog nafte in plina niti strateškega nadzora nad temi zalogami v svetu. Po

drugi strani pa si prizadeva biti vodilna na področju zmanjševanja vpliva ljudi na spremembe

podnebja oz. zmanjševanja emisij TGP . Na področju tehnologij za izrabo OVE je EU vodilna v

svetu: ima 40-odstotni svetovni delež pri patentih s področja energije iz obnovljivih virov, leta

2012 pa se je skoraj polovica (44 %) svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz

obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) nahajala v EU. V EU sektor OVE zaposluje približno 1,2

milijona ljudi. Trenutno se v EU v zvezi z OVE razpravlja o prihodnjem okviru politike za obdobje

po letu 2020.

Pravno podlago za spodbujanje OVE v EU podaja 194. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki

določa, da energetska politika EU stremi k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije.

Leta 1997 si je EU s sprejetjem Bele knjige o obnovljivih virih energije zastavila cilja, da bo do leta

2010 pokrila 12 % porabe energije in 22,1 % porabe električne energije z OVE in z Direktivo

2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na

notranjem trgu z električno energijo, določila okvirne cilje za vsako državo članico.

Z razširitvijo EU v letu 2004 je bil za EU-25 določen nov cilj, v skladu s katerim naj bi 21 %

električne energije proizvedli iz OVE. Zaradi nezadostnega napredka pri doseganju ciljev za leto

2010 je bil sprejet celovitejši zakonodajni okvir. Časovni načrt obnovljive energije – »Obnovljiva

energija v 21. stoletju: izgradnja trajnejše prihodnosti« - je določil dolgoročno strategijo za

obnovljive vire energije v EU do leta 2020 ter predlagal obvezna cilja, v skladu s katerima naj bi do

leta 2020 20 % porabe energije v EU pokrili z OVE, 10 % porabe pogonskih goriv pa z biogorivi,

predvidel pa je tudi oblikovanje novega zakonodajnega okvira.

23. aprila 2009 je bila sprejeta nova direktiva o energiji iz obnovljivih virov (Direktiva 2009/28/ES),

ki določa, da je treba do leta 2020 20 % energije, porabljene v EU, pridobiti iz OVE, pri čemer so

bili ob upoštevanju različnih izhodišč držav članic opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji. Poleg tega

morajo do leta 2020 vse države članice 10 % pogonskih goriv pridobiti iz obnovljivih virov energije.

Direktiva je prav tako določila različne mehanizme, ki jih lahko države članice uporabljajo pri

uresničevanju ciljev, kot so programi podpore, potrdila o izvoru, skupni projekti ter sodelovanje

med državami članicami in tretjimi državami, pa tudi merila trajnosti za biogoriva. Na tej podlagi

so države članice leta 2010 sprejele nacionalne AN OVE, EK pa je leta 2011 ocenila napredek držav

članic pri uresničevanju njihovih ciljev na področju OVE do leta 2020. Po navedbah v zadnjem

poročilu se je delež energije iz OVE znatno povečal, države članice pa so dosegle svoje vmesne

cilje v skladu z direktivo iz leta 2009. Ker pa je okvirna pot za izpolnitev končnega cilja proti koncu

vedno bolj strma, si bodo morale skoraj vse države članice še bolj prizadevati, da bi dosegle cilje za 21

Glej: http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf



14

leto 2020. Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo 14 % energije, porabljene v EU-28 leta 2012,

pridobljene iz obnovljivih virov. V poročilu je EK opozorila na več dejavnikov, ki negativno vplivajo

na nadaljnji napredek: odstopanje nekaterih držav članic od lastnih nacionalnih AN OVE;

neuspešno odpravljanje nekaterih upravnih ovir in ovir, povezanih z omrežjem, za uporabo

energije iz obnovljivih virov; nedavne negativne spremembe nacionalnih AN OVE in, ne nazadnje,

počasen prenos direktive v nacionalno zakonodajo. Zoper nekatere države članice, ki direktive

niso oz. niso v zadostni meri prenesle v svojo zakonodajo, je EK sprožila postopke za ugotavljanje

kršitev.

Junija 2012 je EK v poročilu naslovom „Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem

energetskem trgu“ (COM(2012)0271) opredelila področja, na katerih bi bilo treba do leta 2020

okrepiti prizadevanja, da bi se do leta 2030 in po njem še naprej povečevala proizvodnja OVE v EU

in posebno pozornost posvetila temu, da bi tehnologije OVE postale cenejše bolj konkurenčne, da

bi jih bolj ne usmerjal trg, ter predlagala, da bi s postopno odpravo subvencij za fosilna goriva,

dobro delujočim trgom ogljika in ustrezno zasnovanimi energijskimi davki spodbudili naložbe v

energijo iz obnovljivih virov. Novembra 2013 je EK z namenom, da bi cilje za OVE dosegli z

manjšimi stroški, podala nadaljnje smernice o programih podpore za energijo iz OVE in izvajanju

mehanizmov sodelovanja, ter najavila popolno prenovo podpor za OVE, pri čemer bi imeli razpisni

postopki, odkupne premije in obvezne kvote prednost pred odkupnimi tarifami. Ta pristop je

podprt tudi z novimi smernicami glede državne pomoči na področju okolja in energije.

Da bi bili vlagatelji zgodaj seznanjeni s političnimi usmeritvami glede politike EU do OVE po letu

2020, je EK v dolgoročni strategiji „Energetski načrt za leto 2050“, poudarila prednosti OVE in

predlagala, bi morali do leta 2030 imeti vsaj 30% delež pri končni oskrbi z energijo. Načrt tudi

opozarja, da se bo raba OVE upočasnjevala, če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi. Marca 2013 je EK

objavila Zeleno knjigo z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike do 2030“ in v sporočilu z

dne 22. januarja 2014 z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“

predlagala, da se zavezujoči nacionalni cilji za energijo iz obnovljivih virov po letu 2020 ne

obnovijo ter da se obvezen cilj, da se 27 % porabljene energije zagotovijo OVE, določi le na ravni

EU. EK pričakuje, da bodo zavezujoči nacionalni cilji omejevanja emisij TGP spodbudili rast OVE v

energetskem sektorju. Ta sprememba usmeritve je privedla do intenzivnih razprav v Evropskem

svetu in Evropskem parlamentu.

Prilagajanje električne infrastrukture obsežni uporabi OVE je eden od glavnih ciljev strategije

»Energija 2020«, dodatno pa je podprto v »Energetskem načrtu za leto 2050« in svežnju o

energetski infrastrukturi. Spodbujanje in razvoj nove generacije tehnologij za energijo iz OVE sta

tudi ključna elementa »Strateškega načrta za energetsko tehnologijo« (SET).

Podrobnosti v zvezi z vprašanji, povezanimi s posameznimi OVE so podane v priloženem članku

Cecile Kerber (Priloga II), ki predstavlja tudi vlogo Evropskega parlamenta pri spodbujanju OVE.



15

Slika EN18-4: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012

Vir: Evropski statistični urad, 2014.

Slika EN18-5: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012


»V EU-28 je leta 2012 raba obnovljivih virov predstavljala 11,0 % skupne rabe energije. Glede

na leto 2000 se je delež povečal za 5,3 odstotne točke, raba OVE pa za 89 %. Raba obnovljivih

virov v EU-28 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež

obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2012 imela Švedska s 37 %, najnižjega pa Malta

z 1 %. Med obnovljivimi viri v EU-28 močno prevladuje lesna biomasa (47 %), sledijo

hidroenergija (16 %), vetrna energija (10 %), tekoča biogoriva (9 %), bioplin (7 %), sončna

energija (5 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (5 %) ter geotermalna energija (3 %).



16

V obdobju 2000-2012 se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in

tekoča biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki razmer.22«

Slika EN19-6: Delež leta 2011 in ciljni delež leta 2010 proizvodnje električne energije iz OVE v bruto

rabi električne energije za EU-27

Vir: Evropski statistični urad, 2013

Slika EN19-7: Povprečna letna rast proizvodnje električne energije po virih in skupaj ter povprečna

letna rast bruto rabe električne energije v EU-27

22

ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji EN 18 – Obnovljivi viri energije, komentar http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643



17


»Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 je leta 2010 predstavljala 19,9 %,

kar je 1,7 odstotno točko več kot leto prej. Glede na leto 2000 je delež večji za 6,3 odstotne

točke. Cilj za leto 2010 ima določen EU-25 in sicer v višini 21,0 %. Delež električne energije iz

OVE v EU-25 je leta 2010 znašal 19,7 %, kar je 1,3 odstotne točke manj od cilja. Podobno velja

tudi za EU-15, kjer je delež leta 2010 znašal 20,9 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med

državami članicami so cilj leta 2010 dosegle Belgija, Češka republika, Danska, Estonija,

Nemčija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Portugalska ter Španija. Zanimivo je, da

nobena od držav, kjer proizvodnja električne energije iz hidroenergije predstavlja več kot ¾

proizvodnje iz OVE cilja za leto 2010 ni dosegla. V EU-27 se je v obdobju 2005-2010 absolutno

najbolj povečala proizvodnja električne energije iz vetrne energije, sledi hidroenergija, na

tretjem in četrtem mestu pa sta les in ostala biogoriva ter sončna energija. V Sloveniji se je v

tem obdobju daleč največ povečala proizvodnja v hidroelektrarnah, ki je prispevala 90 % k

porastu proizvodnje električne energije iz OVE.23«

23

isto



18

5. Potenciali obnovljivih virov v Sloveniji24

Pri ogrevanju je potencial OVE v Sloveniji na ravni sedaj komercialno uveljavljenih tehnologij

največji. Pri tem ima daleč največji potencial lesna biomasa, tako v segmentu daljinskega

ogrevanja kot tudi v prevladujočem segmentu individualnega ogrevanja. Zlasti v dobro toplotno

izoliranih stavbah ima velik potencial tudi ogrevanje z energijo iz okolice (zrak, voda, zemljina) s

pomočjo toplotnih črpalk. Na nekaterih lokacijah v Sloveniji je velik tudi potencial za ogrevanje na

osnovi geotermalne energije iz vrtin. V zelo dobro toplotno izoliranih stavbah na lokacijah z

ugodno sončno lego in majhnim številom dni s toplotno inverzijo obstaja tudi potencial za

ogrevanje na osnovi aktivne rabe sončne energije s pomočjo sprejemnikov sončne energije.

Pri proizvodnji električne energije ima Slovenija na ravni sedaj komercialno uveljavljenih

tehnologij še vedno največji potencial pri izkoriščanju hidroenergije, kjer se dokončuje izgradnja

verige HE na spodnji Savi. Teoretično ima Slovenija tudi velik potencial za proizvodnjo električne

energije na osnovi energije sončnega sevanja s pomočjo foto-napetostnih elektrarn, saj primernih

lokacij za večje elektrarne, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo koncentracije sončnega

sevanja v Sloveniji ni. Omejitev za izkoriščanje energije sončnega sevanja za pridobivanje

električne energije v Sloveniji so poleg tega, da se v hladnejšem delu leta zaradi toplotnega obrata

oz. megle, ki ga le ta povzroča, količina sončnega sevanja v dolinah in kotlinah močno zmanjša,

tudi še vedno relativno visoka cena ter električni sistem oz. omrežja, ki niso dovolj razvita za

prilagajanje velikemu deležu tega nestanovitnega, čeprav relativno dobro napovedljivega vira. V

Sloveniji ne razpolagamo z večjim potencialom za proizvodnjo električne energije na osnovi vetra

s pomočjo sedaj komercialno prevladujočih tehnologij, kar pa seveda ne pomeni, da potenciala ni

in da ga ne kaže izkoristiti, seveda ob upoštevanju okoljskih in naravovarstvenih omejitev.

Komercialno izkoristljiv potencial vetrne energije je praktično omejen na grebene dinarskih

gorskih planot Primorske in Notranjskega, saj le tam pihajo dokaj stalni dovolj močni vetrovi, da

lahko poganjajo vetrne elektrarne v obsegu, ki je bil ob spodbudah, ki so veljale do sprejetja EZ-1

ekonomsko privlačen. V alpskem prostoru je sicer tudi nekaj teoretično zanimivih lokacij z dovolj

stabilnimi vetrovi, ki pa so vprašljive glede dostopnosti, naravovarstvenega vpliva na izgled krajine

ali vsega skupaj. Potencial za proizvodnjo električne energije na osnovi geotermalne energije je v

Sloveniji omejen na nekaj lokacij v SV Sloveniji, za možnost njegove izrabe pa so potrebna velika

predhodna vlaganja v podrobne raziskave. Teoretično bi lahko v Sloveniji velik del električne

energije proizvajali na osnovi lesne biomase, a bi bilo to pri sedaj komercialno dostopnih

tehnologijah glede na obseg in tehnologije snovne predelave lesne biomase v slovenski industriji

in/ali zahteve po upoštevanju zahtev po varstvu zunanjega zraka v Sloveniji bodisi okoljsko

nesprejemljivo bodisi ekonomsko neupravičeno.

V sektorju prometa je potencial za proizvodnjo biogoriv zaradi omejenosti primernih kmetijskih

površin in konkurenčnosti s proizvodnjo hrane pri proizvodnji biogoriv prve generacije majhen. Ob

komercialnem prodoru tehnologij druge generacije, ki bodo s pomočjo kombiniranih biološko-

24

Podrobno potencial OVE v Sloveniji obravnava zbornik Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji; glej: http://www.zelenaslovenija.si/images/stories/pdf_dokumenti/Obnovljivi-viri-energije-v-Sloveniji.pdf



19

encimskih in kemičnih postopkov omogočala pridobivanje goriv iz delov kmetijskih rastlin, ki niso

namenjeni prehrani ter iz lesne biomase pa se ta potencial lahko bistveno poveča. Možnost

povečanja deleža OVE v prometu je tudi v povečanju deleža potniških in tovornih kilometrov z

vozili z električnim pogonom ob sočasnem povečanju deleža proizvedene električne energije iz

OVE. Ključno za doseganje povečanja deleža OVE v prometu pa je omejitev rasti porabe energije v

tem sektorju.

Energija sončnega sevanja

Teoretično je potencial energije sončnega sevanja tak, da bi lahko s količino sončne energije, ki

pada na površje v Sloveniji ob njenem 100% izkoristku zagotovili vso energijo, ki jo v Sloveniji

porabimo v letu dni25. Izziv je zlasti proizvodnja električne energije. Foto-napetostne elektrarne je

s stališča rabe prostora najbolj smotrno integrirati v stavbe. Danes so najbolj pogosto v uporabi

silicijeve foto-napetostne celice, ki v praksi v idealnih pogojih pretvarjajo energijo sončnega

sevanja v električno energijo z izkoristkom med 10%. in 15%. Ob tem je sicer treba vedeti, da v

laboratorijskih pogojih danes najbolj napredne celice že dosegajo izkoristek okoli 50%, se pravi, da

je so še velike možnosti za povečanje izkoristka pri obratovanju PV elektrarn v prihodnje.

Omejitve pri rabi sicer ogromnega potenciala sončne energije so številne. Večina naselij v

Sloveniji leži v kotlinah in dolinah, ki so v hladnejšem delu leta prekrite z meglo, veliko število

zgradb je na senčnih legah ali pa na njih vsaj del dneva pada senca, da o tem, da ponoči sonce

seveda ne sije niti ne govorimo. Trenutno tudi še nimamo zakonodaje, ki bi lastniku, ki je vgradil

sončno elektrarno v svojo stavbo zagotavljala, da se v soseščini ne bo pojavila stavba, ki bi

zmanjšala ali celo preprečila neposredno izpostavljenost njegove stavbe sončnemu sevanju. Če bi

namestili foto-napetostne module oz. elektrarne na vse za to primerne strehe oz. ostrešja in

fasade, bi ob sončnih dneh kljub tem omejitvam lahko večino potrebne električne energije v

dnevnem času proizvedli na osnovi energije sončnega sevanja. Vendar bi se pojavila težava pri

prenosu tako proizvedene energije v omrežje – današnja omrežja niso dovolj fleksibilna in

napredna, da bi lahko prenesla to, da večji del proizvedene energije prihaja iz zelo razpršenih

virov, katerih proizvodnja se hitro spreminja. Za večji izkoristek energije sončnega sevanja smo

postavljeni pred številne izzive:

Kako zagotoviti »pravico do uporabe sončne energije« vsem, ki imajo za to možnost

danes, ne da bi s tem preveč omejevali prostorsko planiranje in gradnjo stavb v prihodnje?

Kako zagotoviti stabilen in učinkovit sistem podpor, ki ne bo pretirano obremenjeval niti

proračuna niti končnih porabnikov električne energije?

Kako zagotoviti ustrezen razvoj naprednih omrežij, ki bodo omogočala zanesljivo

obratovanje elektroenergetskega sistema v pogojih velikega deleža razpršene in hitro

spreminjajoče se proizvodnje?

25

Podrobneje je potencial energije sončnega sevanja v Sloveniji poljudno opredeljen na: http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20-%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdf

http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20-%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdf

http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20-%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdf



20

Kako se bolje vključevati na področje raziskav in razvoja na tem področju, kako se s

hitrejšim razvojem izumov v globalno tržno uspešne produkte z izdelki in storitvami s čim

višjo dodano vrednost integrirati v globalno »solarno gospodarstvo« ter na ta način

preseči projektiranje in montažo PV elektrarn kot glavno dejavnost na področju?

Energija vetra

Za to, da bi s pomočjo vetrnih turbin v večji meri uporabili njegov energetski potencial, veter v

Sloveniji danes primerno močno (od 5 do 25 m/s v višini 50 m od tal) pogosto piha le v gorskem

svetu in na grebenih primorskih kraških planot26. Kako bodo na to vplivale podnebne spremembe

še ni dovolj raziskano. Za rabo potenciala vetra sta, poleg omejitve vplivov na okolje in naravo,

omejitvi tudi dostopnost lokacij za postavitev vetrnih turbin in dostopnost elektro-energetskega

omrežja. Tudi brez okoljskih in naravovarstvenih omejitev se ne splača graditi vetrnih elektrarn

predaleč stran od (gozdnih)cest in možnosti priključitve na že obstoječe električno omrežje. Če pa

k temu prištejemo še omejitve zaradi varovanja narave in okolja, ki sicer a priori ne bi smele

pomeniti prepoved kakršnekoli gradnje vetrnih elektrarn na področjih, ki so pod

naravovarstvenim režimom Natura2000, pa je potencial za gradnjo večjega števila velikih farm v

Sloveniji precej omejen. 100 velikih vetrnih turbin bi lahko zagotovilo med 3% in 5% električne

energije, ki jo v Sloveniji porabimo danes. Da bi to dosegli so glavni izzivi:

doseganje družbenega konsenza o sprejemljivosti vetrnih elektrarn z bolj vključujočimi

postopki in procesi vključevanja vseh, ki se imajo za prizadete, v prostorsko umeščanje ter

spremljanje obratovanja vetrnih elektrarn;

do investitorjev bolj prijazni možnosti pridobivanja dovoljenj za gradnjo (poenotenje

postopkov, »vse na enem mestu«), ki kljub temu uspešno varujejo javni interes.

bolj enakomerna porazdelitev stroškov, koristi in tveganj med investitorji, lokalnim

prebivalstvom in varuhi narave;

ustrezen razvoj naprednih omrežij, ki bodo omogočala zanesljivo obratovanje

elektroenergetskega sistema v pogojih velikega deleža razpršene in hitro spreminjajoče se

proizvodnje;

vključevanje na področje raziskav in razvoja ter hitrejšega razvoja izumov v izdelki in

storitve s čim višjo dodano vrednostjo na področju izkoriščanja energije vetra.

Razvoj novih tehnologij in spremembe vetrovnosti lahko sicer ob nizki stopnji rasti porabe

električne energije poveča njen delež, vendar ne moremo pričakovati, da bi v Slovenij lahko velik

delež električne energije pridobili z izkoriščanjem energije vetra.

Biomasa

26

Celovito in podrobno potencial vetrne energije v Sloveniji obravnava študija Celovit pregled potencialno usreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, pripravljena v sklopu NEP II: http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/Vetrni_potencial_2011.pdf

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/Vetrni_potencial_2011.pdf




21

Ob pretvorbi vsega letnega prirasta lesa v Sloveniji v energijo27 bi lahko zadostili vsem

energetskim potrebam v državi, vendar bi s tem kršili tudi z vidika trajnostnega razvoja

pomembno načelo, da ima snovna izraba lesa prednost pred energetsko. To načelo pa ima

opraviti tudi z ekonomiko energetske rabe lesne biomase v energetske namene – ta je praviloma

konkurenčna, v kolikor je odpadek iz snovne predelave lesa. Tako pri proizvodnji električne

energije oz. SPTE kot tudi pri proizvodnji toplote iz lesne biomase je konkurenčnost te proizvodnje

v veliki meri odvisna od obsega proizvodnje in predelave lesa v Sloveniji. Pri tem je napačen

pogled, da je gozd »slovenska nafta« - saj ima gozd v Sloveniji v prvi vrsti druge funkcije, zgolj večji

posek lesa pa zaradi tega, ker njegova primarna obdelava v Sloveniji danes ni konkurenčna, ne bi

pomenila, da bi brez ukrepov za spodbujanje primarne predelave les v Sloveniji, na razpolago tudi

večjo količino odpadkov za izrabo lesne biomase v energetske namene. Pot do več SPTE na osnovi

lesne biomase tako v veliki meri vodi preko oživitve lesno-predelovalne verige, zlasti primarne

predelave lesa. Pri samooskrbi v prvi vrsti podeželskih gospodinjstev s toploto pa bo imela lesna

biomasa iz gozda, ter v manjši meri iz manjše lokalne primarne predelave, še vedno pomembno

vlogo tudi v prihodnje in naj bi na teh področjih v prihodnjih dveh desetletjih v precejšnji meri

nadomestila uporabo fosilnih goriv. Glavni izzivi energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji so:

povečanje poseka prirasta lesa ter njegove v prvi vrsti snovne in posledično energetske

izrabe z ukrepi politike gospodarjenja in upravljanja z gozdom, industrijske in regionalno-

razvojne politike;

nadaljnje in hitrejše spodbujanje zamenjave zastarelih peči in kotlov na lesno biomaso s

sodobnimi, ki ustrezajo najnovejšim standardom zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka,

tako z uporabo spodbud (subvencije pri nakupu novih naprav, ki ustrezajo zadnjim

standardom) kot z uporabo sankcij (kazni za onesnaževanje z prekomernimi emisijami

onesnaževal zraka);

obsežnejše vključevanje v raziskave in razvoj na področju novih generacij tehnologij za

proizvodnjo goriv in električne energije na osnovi lesne biomase ter vključevanje slovenskih

podjetij v industrijske grozde na teh področjih.

Hidroenergija

V elektroenergetski bilanci Slovenije predstavljajo hidroelektrarne okoli tretjino vse energetske

proizvodnje. Energetski bruto potencial slovenskih vodotokov je ocenjen na 19.440 GWh/leto. Od

tega je tehnično izkoristljivega potenciala 9.145 GWh/leto, ekonomsko pa je možno izkoristiti med

7.000 in 8.500 GWh/leto. Poleg tega bi bilo mogoče na okoljsko sprejemljivih lokacijah zagotoviti

letno proizvodnjo 450 GWh v nekaj sto mHE z instalirano močjo okoli 100 MW. Trenutno

izkoriščamo slabo polovico tega potenciala. Potencial na Dravi je izkoriščen 98%, na Soči 34%,

na Savi 18%, izkoriščenost Mure pa je manjša od 1%.28

27

Za poljudno razumevanje energetske izrabe lesne biomase glej: http://gcs.gizrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pdf 28

Glej: Kryžanowski A., Horvat A., Brilly M. (2008): Možnost izkoriščanja hidroenergetskega potenciala v Sloveniji, str. 244

http://gcs.gizrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pdf



22

V gradnji je veriga pretočno-akumulacijskih elektrarn na spodnji Savi, pripravljena je koncesijska

pogodbe za gradnjo deset pretočnih elektrarn na srednji Savi, kar bi skupaj z že zgrajenimi HE, HE

v gradni in še načrtovanimi HE na spodnji Savi pomenilo, da bi HE na Savi prispevale okoli tretjino

proizvodnje hidroenergije v Sloveniji. Na reki Muri je mogoča postavitev 8 pretočnih HE, ki bi

teoretično lahko prispevale okoli 4% proizvodnje električne energije v Sloveniji, vendar je

koncesionar (Dravske elektrarne Maribor) s koncesijsko uredbo iz leta 2005 omejen na elektrarne

do 10 MW moči, ki morajo obratovati pasovno in usklajeno z elektrarnami na avstrijskem delu

Mure, poleg tega pa je zaenkrat opustil načrte za izgradnjo dveh elektrarn na spodnjem toku reke

v Sloveniji. V najboljšem primeru bi HE na Muri imele, podobno kot HE na Soči okoli 10% delež pri

proizvodnji hidroenergije v Sloveniji, vendar sta padec reke in relief manj primerna za njeno

energetsko izrabo v primerjavi z ostalimi. Večji del reke Soče z njenimi pritoki je opredeljen kot

posebna naravovarstvena vrednota nacionalnega pomena, kar zlasti v njenem zgornjem toku

predstavlja veliko omejitev za izrabo njenega hidroenergetskega potenciala. Izzivi na tem področju

so:

umeščanje v prostor, predvsem pravočasna ureditev državnih prostorskih načrtov,

izdelava variant in presoj njihovih vplivov na okolje ter zagotovljena kakovostna vključitev

prizadetih v omenjene dejavnosti;

zagotovitev širšega družbenega konsenza o zagotovitvi nadomestnih habitatov kot

legitimne možnosti za kompenzacijo z gradnjo HE izgubljenih habitatov zaščitenih in

ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;

zagotovitev zadostnih finančnih virov s strani koncesionarjev za gradnjo HE;

ekonomska sprejemljivost gradnje ob upoštevanju omejitev posegov v prostor ter zahtev

varovanja narave;

zagotavljanje biološkega minimuma pretoka reke v strugah, zlasti v primeru obratovanja

mHE oz. ustrezno sankcioniranje njegovega kršenja.

Geotermalna energija

Geotermalna energija29 se v Sloveniji izkorišča na okoli 30 lokacijah v zdraviliške in kopališke

namene, vse bolj pa se s pomočjo toplotnih črpalk uporablja za ogrevanje (dobro toplotno

izoliranih) stavb. Tehnično izkoristljiv potencial geotermalne energije za ogrevanje stavb in

proizvodnjo električne energije se v večjem obsegu nahaja predvsem v SV Sloveniji oz. v

Prekmurju in Ljutomeru z okolico. Glede proizvodnje električne energije je bil do sedaj le v Lendavi

z okolico ugotovljen tehnični potencial, vendar študije, ki bi omogočile njegovo izrabo, še niso bile

opravljene. Teoretično bi bilo postaviti geotermalne elektrarne, katerih odpadno toploto bi

izkoriščali za ogrevanje stavb, vodo, ki ne bi bila več dovolj topla za ogrevanje pa v kopališke in

kmetijske namene (ogrevanje rastlinjakov). Potencial je torej izrazito regionalnega oz. lokalnega

pomena. Elektrika iz geotermalnih elektrarn bi sicer napajala prenosno ali distribucijsko omrežje,

29

Za bolj podroben poljuden pregled problematike glej: Kako pomemben vir je geotermalna energija v

Sloveniji?; http://www.finance.si/249195/Kako-pomemben-vir-je-geotermalna-energija-v-Sloveniji



23

vendar bi bil njen delež v nacionalnem merilu v najboljšem primeru le nekaj odstotkov. Lokalno

je v večjem delu Slovenije zanimiv tudi potencial ogrevanja stavb na osnovi toplotnih črpalk, ki pa

je pogojen z mikro-lokacijo objekta. Glavni izzivi so:

financiranje temeljnih raziskav, ki zmanjšujejo tveganja pri projektih komercialne uporabe

geotermalne energije;

trajnostna izraba termalne vode, saj je pogojena le z dovolj hitrim obnavljanjem toplote v

rezervoarju, to je skoraj sočasno z njenim izkoriščanjem;

dogovor o izkoriščanju geotermalnega potenciala plitkih vodonosnikov med različnimi

interesenti (termalni in kopališki turizem, ogrevanje stavb, kmetijstvo);

razvoj in uporaba tehnologij, ki bodo omogočale izrabo toplote zemeljske skorje brez

uporabe vode iz vodonosnikov.



24

6. Zakonodajni okvirji in politika rabe obnovljivih virov Sloveniji

6.1. Nacionalni energetski program

6.1.1. Nacionalni energetski program 2004 - 2010

Z ReNEP so bili leta 2004 določeni dolgoročni razvojni cilji in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo v Republiki Sloveniji. NEP I je dokument koordiniranja prihodnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. V njem so definirani cilji energetske politike in strateški ukrepi, ki jih bo Vlada Republike Slovenije izvajala za doseganje ciljev NEP. Povezano je z zahtevnima ciljema doseganja 12-odstotnega deleža OVE v primarni energiji do leta 2010, za kar so bili postavljeni na posameznih področjih naslednji cilij: – povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22% v letu 2002 na 25% do leta 2010, predvsem z zamenjavo tekočih goriv30, – dvig deleža električne energije iz OVE z 32% v letu 2002 na 33,6% do leta 201031,

30

Za povečanje deleža ove pri oskrbi s toploto z 22% v 2002 na 25% do 2010 je NEP predvidel naslednji instrumente in ukrepe: – subvencioniranje investicij v OVE na osnovi olajšav pri plačilu CO(2) takse oziroma z neposrednimi subvencijami, – zagotovitev kreditov z znižano obrestno mero za investicije v OVE, – sprejem predpisa o prednostni izrabi obnovljivih virov energije pred fosilnimi gorivi v javnih stavbah, – uvedba sistema certificiranja izvora energije (določen mora biti primarni vir energije), – promoviranje izvedbe energetskih pregledov in študij izvedljivosti investicij v OVE, – povečanje informiranosti, ozaveščenosti in usposobljenosti potencialnih investitorjev, projektantov in drugih ciljnih skupin (prireditve, priznanja, informativna gradiva, primeri najboljše prakse, tematske mreže), – demonstracijski projekti, vzorčni projekti in promocija inovativnih energetskih tehnologij OVE, vključno s soproizvodnjo na osnovi biomase in geotermalne energije, – sprejem predpisa o obvezni analizi možnosti uporabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja, – priprava standardov kakovosti za lesne sekance in pelete, – spodbujanje zbiranja lesne biomase, ki ni primerna za industrijsko predelavo, s strani ministrstva pristojnega za gozdarstvo, – vzpostavitev trga z lesno biomaso in – priprava operativnih programov za posamezne vrste OVE za toplotne potrebe. Glej: ReNEP. poglavje 6.1.7 Strategija uvajanja OVE in soproizvodnje; http://www.uradni list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&številka=2669 31

NEP I ugotavlja, da je za doseganje postavljenega cilja treba: – izdelati analize potencialov in pripraviti strategije razvoja posameznih OVE za proizvodnjo električne energije, – zagotoviti srednjeročno stabilnost odkupnih cen električne energije od elektrarn na OVE, – uvesti sistem certificiranja izvora energije (določen mora biti primarni vir energije), – v predpis, ki ureja priklop na električno omrežje, vpeljati standardizirane načine priklopa mikro in malih elektrarn na omrežja glede na moč elektrarne in karakteristike omrežja, – tarifnim odjemalcem omogočiti prostovoljni nakup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, – pri direktnem nakupu električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, morajo biti upoštevani izključno minimalni stroški omrežnine, ki ne smejo vključevati stroškov za prenosno omrežje, sistemske rezerve in dodatkov, – sprejeti predpis, ki določa delež OVE v javnih zgradbah in – izvajati programe za povečanje informiranosti, ozaveščenosti in usposobljenosti potencialnih kupcev energije, investitorjev in drugih ciljnih skupin (informativna gradiva, primeri najboljše prakse, izobraževanje in usposabljanje, izdaja promocijskih letakov oziroma brošur, ki podrobno prestavijo posamezni obnovljiv vir, nadaljevanje dela mreže energetskih svetovalcev v povezavi z mehanizmom pri URE). Promocijske dejavnosti morajo izvajati institucije, ki nimajo neposrednega interesa pri prodaji svoje opreme. Glej: ReNEP. poglavje 6.1.7 Strategija uvajanja OVE in soproizvodnje; http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669



25

– zagotovitev do 2% deleža biogoriv za transport do konca leta 200532. Za povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto NEP I predvideva izdajo predpisa o obvezni analizi možnosti uporabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja ter vzpostavitev organiziranega trga z lesno biomaso na podlagi kriterijev za delitev lesne biomase na lesno biomaso za energetsko rabo in lesno biomaso za industrijsko predelavo ter standardov za kakovost in vrste proizvodov lesnih pelet in drugih lesnih kuriv. Za povečanje deleža električne energije iz OVE je NEP predvidel intenzivno raba obnovljivih virov energije. Zaradi predvidene skoraj 2-odstotne letne rasti porabe električne energije je NEP I predvidel, da bo do leta 2015 potrebno izkoristiti od 20 do 50% takrat evidentiranega tehničnega potenciala OVE (veter, male HE, bioplin, biomasa idr.) in letno proizvesti približno 430 GWh električne energije in s ciljem doseganja predvidenega deleža električne energije iz OVE in izboljšanja energetske učinkovitosti proizvodnje električne energije predpostavil tudi intenziven razvoj SPTE. Kot mehanizem za doseganje tega cilja je opredelil proračunsko nevtralno subvencioniranje (v okviru stroškov za uporabo omrežja za vsako porabljeno kWh) SPTE vendar samo na osnovi lesne biomase, ki ni primerna za industrijsko predelavo (v skladu s definicijo v poglavju 6.1.7.) V zvezi z mehanizmi za spodbujanje proizvodnje električne energije na osnovi OVE resolucija navaja nekatere druge konkretne mehanizme33,ki jih je potrebno uvesti ter priporoča druge podporne ukrepe34. NEP I tudi navaja, da je glede na naravne danosti in tehnične možnosti potrebno spodbujati uporabo vetrne energije ter eksplicitno navaja hidroelektrarne, ki bi jih bilo potrebno zgraditi35. NEP I tudi omenja, da je zaradi povečanja konkurenčnosti obnovljivih virov in ukrepov energetske učinkovitosti, okoljskih učinkov, zmanjšanja emisij TGP in zmanjšanja odvisnosti od uvoza naftnih derivatov in tudi uveljavljanja načela "onesnaževalec plača", potrebna postopna internalizacija vseh eksternih stroškov za energijo36. V podporo OVE (in URE) predlaga tudi uvedbo LEK,

32

Za doseganje tega cilja NEP predlaga: – sprejetje predpisa o obveznem minimalnem deležu biogoriv po posameznih letih do 2010, – razbremenitev prodajno cene biogoriv dajatev in prispevkov, – pripravo programa spodbujanja pridelave energetskih surovin in proizvodnje biogoriv v Republiki Sloveniji. Glej: ReNEP. poglavje 6.1.7 Strategija uvajanja OVE in soproizvodnje; http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669 33

Navedeni so: (ureditev sistemskih storitev,standardizirane načine priklopa mikro in malih kvalificiranih elektrarn na omrežja glede na moč elektrarne preveritev možnosti soproizvodnje ob vsaki novi inštalaciji ali ob zamenjavi kotla, ki ima toplotno moč večjo od 500 kW; 34

Navedeni so: izdelava analize, ki bo identificirala potenciale ki so tehnično primerni za soproizvodnjo oziroma

trigeneracijo, upoštevajoč vse zahteve po toploti in hladu v RS; sprejetje predpisa o certifikatih o izvoru električne

energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom; izvajanje programov informiranja in usposabljanja; subvencionirati

študije izvedljivosti soproizvodnje, subvencionirati investicije v soproizvodnjo na osnovi olajšav pri plačilu CO(2) takse in

razvijanje finančnih mehanizmov za investicije v soproizvodnjo. 35

Omenjeno je dokončanje gradnje HE na spodnji Savi (HE Boštanj, Blanca, Brežice, Krško in Mokrice) ter prenova ostalih HE na Dravi in Savi. Omenjena je tudi gradnja HE na Muri in srednji Savi, vendar po letu 2010 36

Za to NEP I predlaga uvedbo : – metodologije za internalizacija eksternih stroškov z obdavčenjem skladno z načelom "onesnaževalec plača". Pred dosledno uveljavitvijo tega načela se uporabi realne korektive, ki jih smernica EU o državnih okoljskih pomočeh dopušča, – po letu 2007 postopno povišanje davčne obremenitve za mineralna olja in pline za ogrevanje v široki rabi, – trošarine na električno energijo pri končnem porabniku in – metodologije in organizacijske strukture za oprostitve v okviru CO(2) takse za tipske projekte pri manjših porabnikih energije. Pripravo metodologije je treba povezati z razvojem sistemov certificiranja za manjše projekte v okviru kjotskih mehanizmov.



26

vključevanje trajnostnega ravnanja z energijo v izobraževalni proces, izboljšanje institucionalnega okvirja države za izvajanje programov URE in OVE ter sodelovanje z okoljskimi NVO37.

6.1.2. Nacionalni energetski program 2010 - 2030

Nov Nacionalni energetski program (NEP II), je MG začelo pripravljati leta 2009 in naj bi veljavno

ReNEP zamenjal predvidoma do konca leta 2010 ter opredelil cilje energetske politike do leta

2030 in mehanizme za implementacijo ciljev, vključno s cilji, ki si jih je Slovenija zastavila v

Podnebno-energetskem svežnju EU do leta 2020 in z drugimi mednarodnimi obveznostmi. Po

obetavnem začetku , kjer so pri pripravi izhodišč in usmeritev tvorno sodelovali različni deležniki,

vključno z NVO38, končni osnutek NEP II od leta 2011 dalje ni dočakal potrditve s strani treh vlad,

ki so v tem času prevzele v roke vodenje izvršne oblasti v državi. Sedanja Vlada, ki jo od julija 2014

vodi premier dr. Miro Cerar, se je v letu 2015 odločila, da Nacionalni energetski program zamenja

z bolj splošnim Energetskim konceptom Slovenije, v Državnem zboru RS dobila potrditev za

ustrezno spremembo EZ in v juniju 2015 pripravila in objavila Predlog usmeritev za pripravo EKS in

ga predložila v obravnavo zainteresiranim javnostim.

NEP II, ki je bil v veliki meri pripravljen na osnovi AN URE in AN OVE, je za razliko od NEP I

predlagal politiko obvladovanja rasti končne rabe energije v vseh sektorjih z intenzivno uvedbo

ukrepov in inštrumentov za URE tudi kot strateško osnovo39 za doseganje v Sloveniji z Direktivo

2009/28/ES določenih zahtevnih ciljev povečanja deleža OVE v končni rabi energije do leta 2020.

Verjetno je prav to botrovalo temu, da ga ni potrdila nobena od vlad, ki so se v tem času izmenjale

pri vodenju izvršne oblasti v Sloveniji. Doseganje v NEP II opredeljenih ciljev URE in OVE zahteva

prioritetno oblikovanje čvrstih politik na obeh področjih, za kar po eni strani v Sloveniji ni

ustreznega širšega političnega konsenza, po drugi strani pa sta tako zakonodajna kot izvršna

oblast v Sloveniji od leta 2009 dalje soočena z gospodarsko in finančno krizo in pod diktatom EU v

prvi vrsti obravnavata ukrepe za zmanjšanje javno-finančnega primanjkljaja, izboljšanja finančne

likvidnosti in položaja za pridobivanje finančnih sredstev na finančnih trgih ter nadaljevanje

privatizacije pomembnega dela slovenskega gospodarstva.

37

Za vključevanje okoljskih NVO v pripravo NEP je MG tudi zagotovilo manjšo podporo in na podlagi izvedenega razpisa sredstva za izvedbo podelilo Slovenskemu E-forumu. 38

Javna obravnava NEP II se je začela aprila 2009 z objavo Zelena knjige – posvetovalnega dokumenta – kjer so bila izčrpno predstavljena strateška vprašanja za oblikovanje dolgoročne razvojne vizije pri ravnanju z energijo in izvedbenih instrumentov. Doživela je velik odziv s predlogi in pripombami okoljskih nevladnih organizacij, regionalnih organizacij in pobud, energetskih podjetij, interesnih združenj, posameznikov idr. ustanov, ki jih je bilo v procesu priprave NEP potrebno uskladiti in upoštevati (V javni obravnavi NEP je MG prejelo pripomb in stališča 47 organizacij, skupin ali posameznikov, ki so objavljene na spletni strani MG). 39

NEP II tako predvideva oz. opredeljuje, da bo URE » uveljavljena tudi kot prednostno področje razvoja Slovenije za spodbujanje gospodarske rasti in razvoja delovnih mest« in zastavlja ambiciozne cilje dolgoročnega zmanjšanja rabe končne energije brez prometa: zmanjšanje rabe končne energije za 7 % od leta 2008 do leta 2030) ter obvladovanje rasti rabe električne energije (maksimalno povečanje za 7 % od leta 2008 do leta 2030). Glej: Nacionalni energetski program Slovenije za obdobje 2010 do 2030:»aktivno ravnanje z energijo« - osnutek povzetek str. 8; http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/NEP_2010_2030_povzetek.pdf

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NEP_2010_2030/NEP_2010_2030_povzetek.pdf




27

NEP II je kot vizijo prihodnjih aktivnosti na področju energetike v Sloveniji postavil vzpostavitev

pogojev za prehod v nizkoogljično družbo, z vodilno vlogo naslednjih prednostnih področij:

učinkovite rabe energije (URE), izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) in razvoja aktivnih

omrežij za distribucijo električne energije, ki ta razvoj podpirajo.

Za vse sektorje je v polni meri podal usmeritve za izkoriščanje ekonomskega potenciala URE,

postavil ambiciozne cilje pri izkoriščanju OVE ter vzpostavil pogoje za bistveno zmanjšanje

odvisnosti od rabe fosilnih goriv in njihovo dolgoročno postopno opuščanje. V obdobju do 2050

naj bi se skladno z NEP II dokončno opustila proizvodnja električne energije na osnovi domačega

lignita in se uveljavili obnovljivi viri energije. NEP II je kot operativni cilji na področju OVE opredelil

25-odstoten delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije do leta 2020 in 30-

odstoten delež do leta 2030, oboje glede na leto 2008, ter do leta 2030 načrtoval nad 50-odstoten

delež OVE glede na bruto končno rabo električne energije.

Vzporedno z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavb kot ključnim ukrepom prihodnje

energetske politike za oskrbo s toploto je NEP II opredelil ambiciozen prehod na nizkoogljične vire

in predvidel spodbude za obsežen program energetske sanacije stavb, razvoju finančnih

mehanizmov za izvedbo le-teh ter povečanju vloge dobaviteljev energije za spodbujanje in

izvedbo projektov učinkovite rabe energije. Pri tem naj bi vodilno vlogo pri sanaciji stavb prevzel

javni sektor in dal zgled, predvideni pa so bili tudi ukrepi za povečanje konkurenčnosti industrije z

izboljšanjem učinkovitosti rabe in upravljanja z energijo.

Kot ključni ukrep za doseganje predvidenega deleža električne energije iz OVE je NEP II predvidel

obvladovanje rasti rabe električne energije z izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh

sektorjih, ob tem pa zagon novega investicijskega cikla za gradnjo objektov za nizkoogljično

proizvodnjo električne energije, ter razvoj in izgradnjo aktivnih omrežij v podporo večji

učinkovitosti rabe in razpršeni proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom.

Glede rabe in oskrbe z energijo v prometu se je NEP II osredotočil na ukrepe za izboljšanje

energetske učinkovitosti vozil in vožnje, uvajanje novih energentov v promet, z vzpostavitvijo

polnilne infrastrukture in uvajanjem električnih vozil ter vozil na druga alternativna goriva.

NEP II je vključil ukrepe AN URE in AN OVE, kohezijske politike oz. ukrepov za črpanje sredstev EU

skladov na področju trajnostne energetike ter zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki naj bi se

v še večjem obsegu nadaljevali po izteku teh operativnih programov.

Kot ključne elemente podpornega okolja za OVE je NEP II poleg »zelene proračunske reforme«,

kot horizontalnega ukrepa, opredelil nadaljevanje sheme podpor za proizvodnjo električne

energije iz OVE, PURES, spodbude za energetsko sanacijo stavb ter izboljšave na vseh ravneh

načrtovanja projektov izrabe OVE, postopkov umeščanja v prostor, usmerjena davčna politika ter

nova shema spodbud za proizvodnjo toplote iz OVE.



28

V okviru NEP II sta bili pripravljeni dve strategiji energetske politike na področju trajnostne rabe in

lokalne oskrbe z energijo40 in sicer referenčna in intenzivna, ki je bila tudi izbrana41 kot podlaga za

pripravo scenarijev.

Za NEP II je bila v skladu z določbami Zakona o varstvu okolja izvedena presoja vplivov AN OVE na

okolje, ki je ugotovila, da AN OVE lahko verjetno pomembno vpliva na varovana območja,

naravne vrednote, biotsko raznovrstnost ter cilje dobrega stanja voda.

V sklopu NEP II so bili ukrepi energetske politike organizirani v ključna področja ukrepanja štirih

večjih sklopov podprogramov. V prvem sklopu »Trajnostna raba in lokalna oskrba z energijo« je

posebej opredeljeni tudi podprogram Obnovljivi viri energije, kjer so opredeljeni splošni cilji,

podporno okolje, ključni elementi podpornega okolja in predviden odziv akterjev oz. ukrepi, ki jih

bodo le ti izvedli42.

Podroben daljši seznam ukrepov, njihovih nosilcev, rokov za izvedo in virov finančnih sredstev v

podporo doseganju ciljev NEP II na področju OVE je bil pripravljen v AN OVE.

6.2. Akcijski načrt OVE

DIREKTIVA 2009/28/ES od vsake članice EU zahteva, da za doseganje omenjenih ciljev skladno s

predpisano predlogo pripravi AN OVE, ki ga je potrebno, v kolikor članica ne dosega kvantitativno

opredeljenih vmesnih ciljev, ustrezno spremeniti oz. dopolniti vsaki dve leti. Za Slovenijo Direktiva

določa, da mora do leta 2020 doseči najmanj 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije.

Nasprotno merilom ustrezne porazdelitve in upoštevanja različnih izhodišč in potencialov držav

članic Evropske unije, pa Direktiva določa, da se najmanj 10-odstotni cilj za OVE v prometu določi

na enaki ravni za vsako državo članico. Da bi Slovenija dosegla te cilje, lahko uporabi naslednja

ukrepa:

programe podpore,

ukrepe sodelovanja z državami članicami in tretjimi državami.

40

Referenčna strategija (REF) vključuje nujne ukrepe za izpolnjevanje sprejetih obveznosti. Intenzivna strategija (INT) vzpostavlja podporno okolje za izvedbo vseh donosnih projektov URE, kar zagotavlja večje ekonomske učinke in prednost v tehnološki tekmi na področju zelenih energetskih tehnologij. Strategija je bolj ambiciozna tudi pri spodbujanju izkoriščanja OVE, razvoja lokalne oskrbe in SPTE v vseh sektorjih 41

»Prednostni te strategije, v primerjavi z drugo analizirano referenčno strategijo, so: manjše emisije in večja robustnost pri izpolnjevanju ciljev podnebno energetskega svežnja – zlasti 25-odstotnega deleža OVE v bruto končni rabi energije – in Kjotskega protokola, manjša poraba energije in počasnejša rast rabe električne energije, višji delež OVE v letu 2030, manjši neto uvoz in manjša uvozna odvisnost; večje je izboljšanje energetske intenzivnosti; boljši so vsi drugi kazalci zanesljivosti oskrbe z energijo, večje zmanjšanje emisij TGP glede na referenčni scenarij. Slabost intenzivne strategije so rahlo višje emisije dušikovih oksidov in prašnih delcev, zaradi več rabe lesne biomase. Intenzivna strategija predstavlja tudi boljše razvojno izhodišče za dolgoročni prehod v nizkoogljično družbo«. Glej: PREDLOG NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PROGRAMA RS ZA OBDOBJE 2010-2030 – POVZETEK IJS CEU, str. 13 in 14 42

PREDLOG NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PROGRAMA RS ZA OBDOBJE 2010-2030 – POVZETEK IJS CEU, str. 19 in 20



29

Cilj AN OVE je oceniti in določiti potrebne kvantitativne vrednosti rabe energije iz OVE po

posameznih sektorjih (ogrevanje in hlajenje, električna energija, promet) in predlagati ukrepe, s

katerimi bo omogočena raba želene količine energije iz OVE v prihodnjih letih. V AN OVE je treba

upoštevati učinke ukrepov politik učinkovite rabe energije (v nadaljevanju: URE) na rabo končne

energije ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego ciljnih deležev OVE in izpolnitev zahtev iz

členov 13 do 19 Direktive 2009/28/ES, upoštevaje sodelovanje lokalnih in nacionalnih organov,

predvidene statistične prenose energije iz obnovljivih virov med državami članicami ali skupne

projekte OVE v drugih državah članicah ali tretjih državah, nacionalne politike za razvoj obstoječih

in mobilizacijo novih virov biomase.

AN OVE obsega:

1. nacionalno politiko obnovljivih virov energije,

2. pričakovano rabo bruto končne energije v obdobju 2010 – 2020,

3. cilje in usmeritve glede obnovljivih virov energije,

4. ukrepe za doseganje zavezujočih ciljnih deležev obnovljivih virov energije,

5. ocene prispevka posamezne tehnologije k doseganju ciljnih deležev obnovljivih virov energije in

ocene stroškov izvedbe ukrepov, vplivov na okolje ter na ustvarjanje delovnih mest.

AN OVE je izvedbeni akt, ki definira sektorske cilje in ukrepe za doseganje nacionalnega cilja

deleža rabe bruto končne energije iz obnovljivih virov energije v letu 2020. AN URE upošteva, da

bo za doseganje 25-odstotnega deleča OVE v rabi bruto končne energije pripravljena in izvedena

vrsta ukrepov na področju učinkovite rabe energije in z rabo energije povezanih politik, ko bodo

ključne za obvladovanje rasti porabe energije v prihodnje. Dokument na eni strani izpostavlja

nujnost obvladovanje rasti porabe energije v prometu s pripravo in izvedbo ukrepov trajnostne

prometne politike, po drugi strani pa priložnosti za zaposlovanje in »zeleno gospodarsko rast« pri

prenovi obstoječega stavbnega fonda in drugih ukrepih URE. Na kratko povedano dokument

izpostavlja, da brez obvladovanja rasti porabe energije z URE z ustreznimi instrumenti in ukrepi v

vseh sektorjih zahtevanih ciljev glede deleža OVE ne bo mogoče doseči oz. se njihovo doseganje

sprevrže iz priložnosti za trajnostni gospodarski razvoj v dodatne stroške za gospodarstvo.

Skladno za AN OVE mora Vlada Republike Slovenije za dosego ciljev obnovljivih virov energije

zagotoviti ustrezno podporo okolje za:

energetsko sanacijo obstoječih stavb predvsem v javnem sektorju ter gradnjo aktivnih

stavb, ki predstavljajo tehnološko najbolj napredne objekte,

nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z lesno biomaso in drugimi obnovljivimi viri

energije,

sisteme daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in

električne energije,

nadomeščanje električne energije za pripravo sanitarne tople vode s sončno energijo in

drugimi obnovljivimi viri energije,

proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,

povečanje deleža železniškega in javnega prometa,



30

uvajanje biogoriv in ostalih obnovljivih virov energije v prometu in kmetijstvu ter

uvajanje električnih vozil,

razvoj distribucijskih omrežij za vključevanje razpršene proizvodnje električne energije

vključno z razvojem aktivnih/pametnih omrežij,

razvoj industrijske proizvodnje tehnologij učinkovite rabe energije in obnovljivih virov

energije.

AN OVE je v zvezi s tem opredelil ključne usmeritve in elemente podpornega okolja43, glede doseganja sektorskih ciljev pa identificiral naslednje trende:

(a) ogrevanje in hlajenje: … “Na področju oskrbe toplote je dolgoročen trend izboljšanja deleža

obnovljivih virov energije pozitiven. Med vsemi cilji iz ReNEP za obnovljive vire energije je le v tem

sektorju Slovenija dosegla in celo presegla zastavljeni cilj v letu 2010 že leta 2007. V tem sektorju

so potenciali za izboljšanje deleža obnovljivih virov energije največji in sicer za zmanjšanje rabe

energije in za povečanje obnovljivih virov energije. Pričakujejo se drastične spremembe v razvoju

stavb in zaostrovanje predpisov o energetskih lastnostih stavb, še večje prihranke pa bo močno

doseči le z odstranjevanjem ovir za obnove stavb na vseh ravneh. Podobno velja za potenciale

obnovljivih virov energije pri ogrevanju in hlajenju v sistemih daljinskega ogrevanja in v stavbah.

Večina instrumentov je že zastavljenih. Sektorski cilj je zastavljen na ravni 30,8 %, z dodatnimi

ukrepi na področju učinkovite rabe energije pa bi bilo možno cilj za ta sektor celo povečati.”44

(b) električna energija: Izboljšanje deleža OVE med leti 2005 in 2008 je povezano s povečanjem

proizvodnje električne energije iz vodne energije in lesne biomase ter zmanjšanje končne porabe

električne energije. ”Občutno višja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije v

zadnjih letih, zlasti na račun ugodnejše hidrologije ter večjega izkoriščanja lesne biomase, ter

gospodarska kriza, ki je vplivala na obrat v gibanjih porabe električne energije, sta vplivala na to,

da ima Slovenija zopet dobre možnosti za izpolnitev cilja 2010. V tem sektorju bo zastavljen ciljni

delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije na ravni 39,3 %, kar je izredno ambiciozno in

bo terjalo tako povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, kot tudi

obvladovanje rasti porabe električne energije.”

(c) v prometu je bil med leti 2005 in 2008 izrazit trend povečanja porabe energije, že tako ali tako

nizek (2,7%) delež OVE pa se je še zmanjšal (na 1,22%). Ker so za pridelavo surovin za biogoriva v

Sloveniji majhne možnosti in je potrebno je preprečiti pritiske na cene pridelave hrane zaradi

konkurence pri rabi obdelovalnih površin, in dosledno zagotoviti trajnostne kriterije za biogoriva

AN URE predlaga, da Slovenija kot sektorski cilj za leto 2020 opredeli minimalni zahtevani delež

10% , ki naj bi bil ponovno preverjen ob prodoru biogoriv druge generacije.

43

Glede ključnih usmeritev in elementov podpornega okolja glej AN OVE, str. 4; http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/an_ove_2010-2020_final.pdf 44

Glej AN URE, str. 10

http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/an_ove_2010-2020_final.pdf




31

6.3. Energetski zakon

Nov Energetski zakon je Državni zbor RS sprejel 24. 2. 2014 in je začel veljati 22. 3. 2014.

EZ-1 v več oddelkih v različnih poglavjih obravnava OVE in z OVE povezano tematiko45.

Zakon v uvodnem delu podaja načela, vsebino in področja uporabe ter pomene izrazov in v 5.

členu med cilji na področju oskrbe in rabe energije eksplicitno navaja tudi večjo proizvodnjo in

rabo obnovljivih virov energije, v 6. členu pa da »določila tega zakona, če ni v posameznih členih

drugače določeno, veljajo za«… »proizvajalce ali njihove pooblaščene zastopnike ali uvoznike, ki

dajejo na trg naprave za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije«.

V II. poglavju, ki govori o temeljnih načelih, je v drugem odstavku 7. člena določeno, da imajo

»ukrepi za zagotavljanje novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih in nizkoogljičnih

virov pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi naprave, prednost pred zagotavljanjem

novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz drugih virov«. 15. člen pa določa, da država in lokalne

skupnosti - tudi z ozaveščanjem, informiranjem in izobraževanjem, spodbujajo dejavnosti URE in

OVE ter drugih nizkoogljičnih virov energije, pri čemer morajo imeti prednost do okolja prijaznejše

naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in storitve.

V III. poglavju obravnava in definira energetsko politiko kot “izvajanje ukrepov v skladu z načeli

tega zakona, s katerimi se zagotavlja doseganje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe

države z energijo« pri čemer pa je potrebno zagotavljati prednosti učinkovite rabe pred oskrbo z

energijo.

25. člen določa, da morajo energetske bilance »vsebovati tudi načrt za delovanje podporne sheme

za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved

razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.«

V 27. členu, ki govori o akcijskih načrtih, med drugimi načrti, ki jih na predlog ministrstva,

pristojnega za energijo, sprejme vlada, določa tudi AN OVE. V nadaljevanju je določeno, da ta

»vključuje tudi oceno potrebnih gradenj nove infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje,

proizvedeno iz obnovljivih virov energije, za doseganje ciljev iz drugega odstavka tega člena, ki se

prilagaja razvoju proizvodnje toplote v obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno

energijo« in »ustrezne ukrepe za razvoj omrežne infrastrukture za prenos in distribucijo

inteligentnih omrežnih storitev, skladiščnih objektov in elektroenergetskega sistema, ki omogočajo

varno delovanje elektroenergetskega sistema in njegovo prilagoditev nadaljnjemu razvoju na

področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z medsebojnimi

povezavami med državami članicami Evropske unije ter med državami članicami Evropske unije in

tretjimi državami«.

45

Podrobnejši pregled za OVE relevantnih členov EZ-1 je podan v Prilogi 1 – Pregled za OVE relevantnih določil novega Energetskega zakona



32

V drugem delu EZ, ki obravnava električno energijo, je v 37. členu navedeno, da morajo

elektroenergetska podjetja v javnem interesu “izvajati naloge, ki se nanašajo na zanesljivost,

rednost, kakovost in ceno oskrbe ter na varovanje okolja, vključno z učinkovito rabo energije,

energijo iz obnovljivih virov in varstvom podnebja.« V 3. poglavju, ki obravnava varstvo končnih

odjemalcev in potrošnikov, pa 42. člen določa, da mora dobavitelji elektrike končnim odjemalcem

»na izdanih računih za dobavljeno elektriko, na promocijskih gradivih in na spletu prikazati:

– delež posameznega proizvodnega vira energije v celotni strukturi elektrike, ki jo je dobavitelj

koristil v predhodnem letu, tako da je mogoča razumljiva primerjava med različnimi dobavitelji na

državni ravni;

– vsaj navedbo sklica na obstoječe referenčne vire (npr. spletne strani, kjer so javno dostopni

podatki o vplivih na okolje, izraženih z emisijami CO(2) in količinami radioaktivnih odpadkov, ki so

posledica proizvodnje elektrike iz celotne strukture proizvodnih virov elektrike, ki jo je dobavitelj

koristil v predhodnem letu) «

V 52. členu, ki obravnava energetsko dovoljenje za proizvodnje zmogljivosti, ki ga za vsak objekt,

ki ima nazivno moč večjo od 1 MW in je priključen na javno omrežje in ki ga skladno z zakonom

izda minister, pristojen za energetiko, je med drugim določeno, da se pogoji in vsebine, ki se

predpišejo za posamezne objekte, nanašajo tudi na »vrsto primarnih virov energije s poudarkom

na obnovljivih virih in domačih virih energije«.

Peti del EZ podrobno obravnava energetsko učinkovitost in OVE in v 313. členu razloži tudi

pomen izrazov, ki so pomembni za politiko URE in OVE. V II. poglavju petega dela, ki govori o

spodbudah za URE in OVE 315. člen določa, da se spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije

in rabe obnovljivih virov energije “ izvaja z namenom zmanjšanja porabe energije, povečanja

količine in deleža obnovljivih virov energije, povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanja

uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in drugih energetskih razlogov, ki so določeni v EKS”. 323.

člen pa določa plačilo prispevka za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, tako da

“končni odjemalci toplote in goriv plačujejo prispevek za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov”,

vendar ob tem tudi določa, da “ne glede na prejšnji odstavek, se prispevek za proizvodnjo toplote

iz obnovljivih virov energije ne plačuje za obnovljive vire in za toploto iz učinkovitih sistemov

daljinskega ogrevanja in hlajenja«.

V IV. poglavju, ki obravnava informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, 351. člen govori o tem, da

Center za podpore “izvaja programe za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje različnih ciljnih

skupin o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe tehnologij za učinkovito rabo energije in

za uporabo obnovljivih virov”, pri tem pa Center sodeluje tudi z organi lokalne skupnosti, ki so

pristojni za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije.

V V. poglavju, ki obravnava električno energijo iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje

toplote in električne energije z visokim izkoristkom v prvem oddelku, ki govori o SPTE 360. člen

opredeljuje nosilca, roke in način za celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim

izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje ter analiza stroškov in koristi. V 365.

členu so definirana “Potrdila o izvoru električne energije” kot “dokument v elektronski obliki, ki

omogoča proizvajalcem in dobaviteljem, da dokažejo, da je električna energija, ki so jo proizvedli



33

oziroma dobavili, proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom oziroma iz obnovljivih virov

energije”, ter podrobneje opredeljuje kdo lahko pridobi ta potrdila, kdo, kako in za kakšno

časovno obdobje jih izdaja, ter kako se o tem obvešča in izvaja nadzor ter vodijo podatki. V 369.

členu so opredeljena pravila glede soglasja za priključitev naprave za proizvodnjo električne

energije iz OVE oziroma SPTE z visokim izkoristkom na javno omrežje, s tem povezane dejavnosti,

ki jih mora izvajati elektrooperater ter način razdelitve stroškov, ki nastajajo pri tem, ob tem pa

tudi zavarovanja, ki jih mora pred izdajo soglasja za priključitev proizvodne naprave investitor

predložiti elektooperaterju. 370. člen opredeljuje prenos in distribucijo električne energije iz

obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom, pri čemer mora elektrooperater v

primeru, če zaradi zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema in zanesljivosti oskrbe z

električno energijo sprejme ukrepe, ki bistveno zmanjšajo uporabo obnovljivih virov energije o teh

ukrepih poročati agenciji. V poročilu mora navesti tudi katere popravne ukrepe namerava sprejeti

za preprečitev bistvenega zmanjšanja porabe energije iz obnovljivih virov. 371. člen opredeljuje

določanje priključnih mest in pogojev za proizvodne naprave električne energije iz OVE in SPTE z

visokim izkoristkom.

4. del poglavja obravnava podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE z visokim

izkoristkom in med drugim določa, da se podpora se izvaja kot:

“– zagotovljen odkup proizvedene električne energije, dobavljene v javno omrežje električne

energije, po ceni, ki jo določi vlada, za proizvodne naprave z nazivno električno močjo manjšo od 1

MW46;

– finančna pomoč za tekoče poslovanje za ostale proizvajalce.”

Omenjeni člen določa tudi, da je podporo mogoče pridobiti “le za proizvedeno električno energijo,

za katero je predloženo veljavno potrdilo o izvoru” in da “vlada podrobneje predpiše vrste

energetskih tehnologij, upravičenih do podpor, višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje

za pridobitev podpore, način pridobitve podpore, postopek za znižanje ali odvzem podpore in

druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore”.

373. člen določa roke za izvedbo in trajanje javnega razpisa za vstop v podporno shemo, ki ga

razpiše Agen RS , merila, ki jih v zvezi z vstopom predpiše Agen RS in nadaljnje postopke v zvezi s

tem. 374. člen določa, da Agen RS o upravičenosti podpre odloča na zahtevo vlagatelja v

upravnem postopku in podrobnosti v zvezi s tem. 376. člen določa dejavnosti in naloge Centra za

podpore in obsega naslednje: prepoveduje, da bi izvajalec dejavnosti Centra za podpore izvajal

dejavnosti elektrooperaterja ter zadeve v zvezi s podpisom pogodbe med Centrom in

upravičencem, umikom podpore, računovodskimi obračuni in evidencami o sredstvih, zbranih s

prispevki za soproizvodnjo in obnovljive vire, ki jih plačujejo odjemalci električne energije po tem

zakonu, in uporabi teh sredstev za različne vrste podpor, delovanje Centra za podpore in druge

46

Če proizvajalec namesto zagotovljenega odkupa samostojno proda proizvedeno električno energijo, je v omenjenem členu določeno, da je upravičen do finančne pomoči za tekoče poslovanje in pod katerimi pogoji lahko pridobi takšno pomoč.



34

predpisane namene itd. 377. člen določa, da se sredstva za izvajanje programov podpor Centru za

podpore zagotovijo s:

“– prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim

izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki ga mora plačevati vsak končni odjemalec električne

energije, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov iz omrežja in daljinske toplote, za

posamezno prevzemno-predajno mesto,

– prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim

izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki bremeni trda in tekoča fosilna goriva, utekočinjen

naftni plin ter utekočinjen zemeljski plin, katerega plačuje vsak končni odjemalec dobavitelju,

– prodajo električne energije, ki jo Center za podpore odkupi po zagotovljeni odkupni ceni,

– proračunskimi viri, če se za podpiranje električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom

in iz obnovljivih virov energije oblikuje posebna namenska proračunska postavka in določijo

namenski proračunski prihodki,

– sredstvi Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi Zakona o varstvu okolja

(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07

– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13)”.

378. člen za podrobnejši način določanje prispevkov za spodbujanje proizvodnje električne

energije iz OVE in soproizvodnje z visokim izkoristkom in njihova poraba pooblašča vlado,

medtem, ko višino prispevkov iz 377. člena “določi agencija z aktom ter jo po predhodnem

soglasju vlade objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer na podlagi ocene Centra za

podpore o obsegu potrebnih sredstev za izvajanje programov podpor in za druge namene, za

katere se ta sredstva po zakonu uporabljajo in razpoložljivih sredstev za podpore iz preostalih virov

določenih v prejšnjem členu.” Šesti odstavek določa, da se sredstva za izvajanje podpor

uporabljajo za: “delovanje Centra za podpore; zagotavljanje podpor; odkup električne energije od

proizvajalcev v podporni shemi, ki so upravičeni do zagotovljenega odkupa; ureditev izravnave

razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo električne energije; ter druge z zakonom

določene namene.”

V 5. oddelku so v 379. členu opredeljene izjeme za fizične osebe, ki proizvajajo električno

energijo v proizvodnih napravah do 50 kW, pod pogojem, da so je vpisane v Register fizičnih

oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije pri Agenciji za javno pravne evidence

in storitve (AJPES), s tem v zvezi potrebne podatke ter dejavnosti, ki jih mora v zvezi s tem izvajati

AJPES.

VI. poglavje EZ-1 obravnava obnovljive viri energije v prometu, pri čemer 380. člen določa, da

“distributerji plinastih in tekočih goriv za promet morajo dati v posameznem letu na trg biogoriva

ali druge obnovljive vire energije za promet v deležu, kot je določen v akcijskem načrtu iz 28. člena

tega zakona glede na količino goriv, ki jih dajo na trg v tem letu”, pri čemer vlada z uredbo določi

mehanizme in ukrepe za izpolnjevanje in preverjanje izpolnjevanja obveznosti, ob tem da “ Za

izpolnjevanje obveznosti se štejejo le biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila skladno s predpisi



35

s področja varstva okolja, ki urejajo trajnostna merila za biogoriva”, ob tem pa se “količina na

podlagi biogoriv, proizvedenih iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze,

upošteva kot dvakratnik prispevka drugih biogoriv.” 381. člen določa, da morajo trgovci z gorivi “

na prodajnih mestih označiti gorivo, ki vsebuje več kot 10 % delež biogoriv v mešanici z

mineralnimi gorivi”, 382. člen pa opredeljuje poročanje o prodaji goriv in električne energije v

prometu.47

6.4. Energetski koncept Slovenije

Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki

skladno z EZ-148 na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter

na podlagi sprejetih mednarodnih obvez, določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe

z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. EKS na predlog Vlade Republike

Slovenije z resolucijo sprejme Državni zbor Republike Slovenije. Gre za strateški dokument, ki se

bo dotikal širokega spektra deležnikov – aktivnih udeležencev v energetskem sektorju ali

porabnikov v obliki industrije in državljanov, želi zagotoviti široko razpravo o usmeritvah ter

sodelovanje najširše javnosti. S tem namenom je MzI v juniju 2015 pripravilo kot podlago za

razpravo posvetovalni dokument, ki opisuje okvir za energetsko politiko ter zarisuje videnje

njenega razvoja, kot ga vidi MzI. Dokument kot krovna cilja EKS definira:

zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 40 % do leta

2035 glede na raven iz leta 1990.

zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vezanih na rabo energije za vsaj 80 % do leta

2055 glede na raven iz leta 1990,

47

Vse navedbe in citati so podani po: Energetski zakon (EZ-1) 48

EZ -1 (Ur.l. 17/14), 23. člen: (1) Energetski koncept Slovenije (v nadaljnjem besedilu: EKS) je osnovni razvojni dokument, ki predstavlja nacionalni energetski program in ga na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z resolucijo sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor). (2) Z EKS se na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. (3) Z EKS se določijo: – projekcija energetske bilance in način oskrbe ter ravnanja z energijo, ki temeljita na dvajsetletni razvojni projekciji države, upoštevajoč tehnološke, okoljske in geopolitične smeri razvoja; - cilji države pri oskrbi in ravnanju z energijo; - potrebni ukrepi za doseganje ciljev iz prejšnje alineje; - obveznosti glede obnovljivih virov energije; - kazalniki po pripadajočih ciljih energetske politike programskega proračuna Republike Slovenije. (4) EKS vlada obnovi vsakih deset let, razen v primeru iz šestega odstavka tega člena. (5) Za izvajanje ukrepov EKS je odgovorna vlada. Vlada vsake tri leta poroča Državnemu zboru o doseganju ciljev nacionalne energetske politike, izvajanju ukrepov iz EKS ter o izvajanju naložb v infrastrukturne objekte, opredeljene v državnem razvojnem energetskem načrtu. (6) V primeru, da je na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka potrebno veljavni EKS pri določenih ciljih ali ukrepih spremeniti oziroma dopolniti, vlada predlaga Državnemu zboru sprejem novega EKS.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6665



36

ter podaja usmeritve z ambicioznimi cilji na različnih področjih energetske politike do leta 2035 oz.

2055. Dokument ne govori o posameznih projektih, temveč podaja strateške usmeritve, postavlja

političen okvir, znotraj katerega je pot odprta prosti poslovni pobudi podjetij in posameznikov.

Dokument govori o energetiki v kontekstu nizkoogljične družbe, v kateri bi oskrba z energijo

temeljila na OVE in JE, raba premoga bi se v celoti opustila, zemeljski plin pa bi imel le obrobno

vlogo. Dokument obravnava OVE v 4. razdelku, ki obravnava vire energije in kot cilj do 2035,

opredeli vsaj 30 % delež OVE v končni rabi energije, kot cilj do leta 2055 pa 100 % izkoristek

trajnostnega potenciala OVE v Sloveniji. Dokument predvideva, da se bo delež OVE povečeval v

vseh segmentih rabe energije, pri čemer so načrtovani izraba hidroenergije, biomase,

geotermalne in hidrotermalne energije, toplote okolice, sonca, vetra, bioplina in biogoriv, ki ne

posegajo v prehransko verigo, predvideno pa je tudi, da se bo do leta 2035 izkoriščen celoten

energetski potencial rek, ki ga je mogoče izkoristiti na trajnosten način. Dokument poudarja, da bo

»za maksimalno izkoriščenost potenciala OVE treba zagotoviti tudi jasna pravila o prevladi javne

koristi ter določiti ravnotežje med energetsko-podnebnimi, okoljskimi, ekonomskimi in drugimi

politikami.«49

Do konca septembra 2015 MzI sprejema komentarje na naslov [email protected]. V nadaljevanju

prvega koraka bo Vlada naročila izdelavo dolgoročne energetske bilance. V drugem koraku

»Predlog Energetskega koncepta Slovenije« bo MzI do konca leta 2015 pripravilo predlog

Energetskega koncepta Slovenije in ga posredoval v javno obravnavo. Hkrati z javno obravnavo

EKS bo potekala tudi celovita presoja vplivov na okolje. V 3. koraku je predvideno, da bo po

medresorskem usklajevanju Predloga Energetskega koncepta Slovenije, dokument predlagan

Vladi v potrditev. V naslednjem koraku bo medresorsko usklajen dokument (Predlog Energetskega

koncepta Slovenije) Vlada posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru v obliki

Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije. Pri tem dopušča možnost, da se bo sprejemljivost

Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije, ki jo bo sprejel Državni zbor, preverila na

posvetovalnem referendumu.

49

Predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije,

mailto:[email protected]

http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/eks/eks_usmeritve_jun_2015.pdf



37

7. Sedanje stanje rabe obnovljivih virov v Sloveniji

Stanje rabe OVE v Sloveniji je povzeto v Kazalcih okolja v Sloveniji - EN24 –Delež obnovljivih virov

energije v Sloveniji v bruto rabi energije v Sloveniji, ki jih je letno za preteklo leto objavlja ARSO.

Zadnji razpoložljivi podatki so za leto 2013. Spodaj so v povzeti in nekoliko spremenjeni obliki

podani za razumevanje problematike ključni podatki iz omenjene spletne publikacije.

7.1. Delež OVE v bruto rabi končne energije

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020

Vir: Institut Jožef Stefan, 2014; Statistični urad, 2014

Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2013 znašal 21,5 % in se je glede na leto prej

povečal za 1,3 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 5,5 odstotne točke. Od v

Direktivi 2009/28/ES opredeljenega cilja 25% deleža v letu 2020 je bila Slovenija oddaljena za 3,5

odstotne točke50.

50

Podatki so vzeti iz ARSO Kazalci okolja v Sloveniji EN24] Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije; http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=644; razlaga spodaj pa je povzeta iz istega vira




38

Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009 močno povečal kot posledica gospodarske

krize51 na eni, ter povečanje rabe OVE52 na drugi strani. K slednji sta prispevala metodološko

izboljšanje statističnega spremljanja rabe OVE v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči

hidroelektrarn. Raba OVE se je od leta 2009 naprej vsako leto povečala, tako da je bila leta 2013

za 27,7 % višja kot leta 2005. Največ OVE je bilo leta 2013 porabljeno za proizvodnjo toplote in

hladu (56 %), sledita proizvodnja električne energije (38 %) ter promet (5 %). Pri rabi OVE v

proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah

normalizirana53, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na

minimum. V bruto rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje je delež energije iz OVE leta 2013

znašal 32,8 %, kar je 1,5 % točke več kot leto prej. Povečanje je predvsem posledica zamenjave

goriv v gospodinjstvih. Delež se v zadnjih letih hitro povečuje. Delež energije iz OVE v bruto rabi

električne energije je leta 2013 znašal 32,8 %, kar je 1,5 odstotne točke več kot leto prej. Delež se

je povečal, ker se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala ob praktično enaki bruto rabi

električne energije. Proizvodnja električne energije iz OVE se je povečala zaradi višje proizvodnje

električne energije v sončnih elektrarnah ter višje proizvodnje iz lesne biomase. Prav tako se je

povečala normalizirana proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah zaradi povečanja

inštalirane moči hidroelektrarn (HE Krško)54. Delež OVE v prometu je znašal 3,4 %, kar je 0,5

odstotne točke več kot leto prej, kar je posledica višje porabe biogoriv ter nižje rabe pogonskih

goriv.

7.2. Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji

»Raba obnovljivih virov energije je leta 2013 znašala 1.129 ktoe, kar je 9,2 % več kot leto prej.

Največji delež je imel les in druga trdna biomasa s 50,6 %, drugi najpomembnejši vir je vodna

energija s 35,1 %. Ostali viri so: tekoča biogoriva s 5,3 %, geotermalna energija s 3,4 %, bioplin s

3,1 % ter sončna energija z 2,5 % (Slika EN 18-1).«55

51

Bruto raba končne energije se je po zmanjšanju leta 2009, v letih 2010 in 2011 povečala, v letih 2012 in 2013 pa se je zopet zmanjšala 52

V letih 2010 in 2011 se je delež rahlo povečal, v letih 2012 in 2013 pa je bilo povečanje občutnejše 53

Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju 54

Pri čemer se je normalizacijski faktor zmanjšal za 0,2 %. To je posledica tega, da je iz petnajstletnega povprečja izpadlo leta z boljšimi hidrološkimi razmerami kot so bile leta 2013. 55

ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji EN 18 – Obnovljivi viri energije, http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643



39

Slika EN18-1: Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji leta 2013

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014.

Če pogledamo strukturo OVE po posameznih OVE v daljšem časovnem obdobju (Glej Slika EN18-1

), lahko opazimo, da sta do leta 2006 skoraj povsem izključno prevladovala biomasa in

hidroenergija, ki imata sicer še vedno absolutno prevladujoč delež. Vendar so zaradi ukrepov

politik oz. spodbud po le letu postali opazni deleži biogoriv, geotermalne energije (za ogrevanje)

ter bioplina in sončne energija (predvsem na področju proizvodnje električne energije). Predvsem

zadnja dva sta v času od 2009 do 2013 beležila hitro rast56.

Slika EN18-3: Raba obnovljivih virov energije

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014, Institut Jožef Stefan, 2014.

56

Ta se je sicer v letu 2014 ustavila zaradi nižjih odkupnih tarif kot posledice preobremenjenosti sistema finančnih spodbud, ki se napaja iz prispevka za OVE, ki ga plačujejo vsi porabniki električne energije.



40

V zvezi z deležem posameznih OVE v bruto končni porabi energije v Sloveniji iz omenjene

publikacije ARSO spodaj podajamo povzete izvlečke iz komentarja k preglednicam.

Delež rabe lesne biomase57 je glede na veliko pokritost z gozdovi58 pričakovan. Največ trdne

biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2013 472 ktoe), sledita industrija z 48 ktoe in

transformacije s 45 ktoe59. Leta 2009 se je glede na predhodna leta raba biomase v

gospodinjstvih60 močno povečala61. Od leta 2009 dalje se raba lesne biomase v gospodinjstvih

povečuje, kar lahko pripišemo številnim dejavnikom: višje cene kurilnega olja, gospodarska kriza,

spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije. V

industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjševala62. Leta 2013 se je raba

povečala za 19 %, vendar je bila glede na leto 2000 še vedno nižja za 27 %. V transformacijah se je

raba lesne biomase povečala. Leta 2013 je bila za 121 % višja kot leta 2000. Znatno se je povečala

leta 2008, ko so začele les uporabljati tudi velike termoelektrarne TEŠ, TET in TE-TOL. V letih 2009-

2013 je les od velikih TE uporabljala le TE-TOL. Zaradi spodbud ministrstva pristojnega za energijo

narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se povečuje število manjših sistemov na lesno

biomaso.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz

vodne energije je leta 2013 znašala 4.613 GWh (brez črpalne HE), kar je za 18,5 % več kot leto

prej63. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2013 povečale za 30 % na račun obnov velikih

hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško) ter gradenj in obnov malih

hidroelektrarn64.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini (odlagališčni plin, plin iz čistilnih

naprav ter ostali bioplini - bioplinske naprave v kmetijstvu), geotermalna energija, sončna energija

ter tekoča biogoriva65.

Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila velika rast opazna po

letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala, in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo

zaostritvi glede uporabe vhodnih substratov.

57

Les spada med trdo biomasa, ki poleg lesa zajema tudi kostno moko in maščobe, papirni mulj ter lužnico, ki se uporabljajo v industriji. Les je leta 2013 predstavljal 99 % rabe trdne biomase. 58

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije iz leta 2012 je ta leta 2011 znašala 58,4 % 59

SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena 60

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami ( Po podatkih Zavoda za gozdove iz leta 2012 je 75 % gozdov v zasebni lasti) 61

Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba lesne biomase. 62

Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije. 63

Na proizvodnjo hidroelektrarn ima velik vpliv hidrologija, ki se v zadnjih letih v povprečju slabša. Leta 2013 je bila hidrološka situacija ugodna. Obratovalne ure so znašale 4122 h, kar je 7 % več od povprečja zadnjih petnajstih let. 64

Do leta 2019 naj bi bile zgrajeni še zadnji dve iz verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Skupna proizvodnja električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993, bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, idr. 65

Raba geotermalne (toplotne črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah.



41

Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije je bila leta 2013 za 3 % višja kot

leto prej. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (za 32 % glede na

leto 2012).

V letu 2013 je bil delež geotermalne energija pri oskrbi z OVE v Sloveniji 3,4%, pri čemer se je

geotermalna energija v veliki večini uporabljala za ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk.

Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2010 narašča. V letu 2011 se je

raba zmanjšala za 20,7 %. V letih 2012 in 2013 se je rast nadaljevala. Leta 2013 je znašala 15,6 %.

Delež biogoriv v gorivih za transport se je leta 2013 povečal glede na predhodno leto in je znašal

3,1 %. To je občutno manj od cilja za to leto v višini 6,5 %. Ukinitev oprostitve trošarin na

biogoriva, ki so primešana fosilnim gorivom leta 2014, je doseganje ciljev še otežila.

Večja raba OVE se v Slovenji spodbuja z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave

spodbujajo Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami ter veliki zavezanci po Uredbi o

zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Rabo lesne biomase in geotermalne

energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za energijo. Proizvodnjo

električne energije iz OVE spodbuja podporna shema za proizvodnjo električne energije iz

obnovljivih virov energije. Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine66, poleg

tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o

pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil67. Z namenom

doseganja s prenosom z Direktivo2009/28/ES določenih ciljni delež OVE v bruto rabi končne

energije v slovensko zakonodajo, je bil leta 2010 sprejet AN OVE.

66

vendar od leta 2014 naprej samo 100 % biogoriva, ne več primešana. 67

Ur. l. RS, št. 103/07



42

8. Izzivi rabe obnovljivih virov v Sloveniji

Slovenija ima v končni bruto rabi energije v primerjavi z drugimi članicami EU relativno visok delež

OVE, predvsem po zaslugi tradicionalnega izkoriščanja lesne biomase za ogrevanje, pretežno sicer

še preko zastarelih in z zahtevami po kakovosti zunanjega zraka neustreznih kurilnih naprav, ter

na osnovi pridobivanja električne energije v velikih HE, katerih gradnja se sicer nadaljuje, vendar

se vse bolj sooča z zahtevami varstva narave in krajine. Po letu 2006 je prišlo do hitrega razvoja

rabe biogoriv v prometu, bioplina in sončne energije za pridobivanje električne energije ter

geotermalne energije za ogrevanje. Sončna energija se je za ogrevanje (v prvi vrsti pripravo tople

sanitarne vode) uporabljala že prej, vendar uradna statistika tega ne zajema.

Trendu hitre rasti na omenjenih področjih je botrovala uvedba podpornih ukrepov, v primeru

biogoriv oprostitev trošarin na biogoriva, primešanih fosilnim gorivom in v primeru električne

energije sheme obveznega odkupa električne energije68 z bodisi obratovalno podporo, bodisi z

zagotovljenimi relativno visokimi odkupnimi tarifami.

Trend hitre rasti na omenjenih področjih se je ustavil v letu 2014, ko je bila ukinjena oprostitev

trošarin na biogoriva, ki so primešana fosilnim gorivom in ko se je s sprejetjem EZ-1 iztekla stara

podporna shema za odkup električne energije iz OVE in soproizvodnje z visokim izkoristkom69 ,

nova pa še ni bila sprejeta.

Glede na to, da je pozitivni trend povečanja proizvodnje električne energije iz novih OVE v

Sloveniji ustavljen, da zamuja gradnja HE na spodnji Savi in postopki za umeščanje HE na Srednji

Savi70 in Muri71 ter vetrnih elektrarn v prostor, bo za Slovenijo velik izziv doseganje z

Direktivo2009/28/ES določenega 25% deleža OVE v bruto končni porabi energije. Izziv je še toliko

večji, ker ni bil sprejet NEP II, ki je vseboval zahtevne cilje in obsežne ukrepe za zmanjšanje porabe

končne energije na vseh ravneh . V posvetovalnem dokumentu za pripravo EKS so zahteve za

obvladovanja porabe električne energije manj stroge72, čeprav so bili v NEP II določeni cilji in

ukrepi, ki jih vsebuje NEP II, sprejeti z AN URE in AN OVE do 2020. Prav tako ostaja velik izziv

doseganje 10 % deleža biogoriv v celotni porabi goriv v državi.

68

Poleg naprav na bioplin (ki so razdeljene na bioplin proizveden iz biomase in bioplin, proizveden iz odpadkov) in sončnih elektrarn shema vključuje tudi hidroelektrarne, vetrne elektrarne, geotermalne elektrarne, elektrarne na lesno biomaso, sosežig lesne biomase, elektrarne na bioplin iz blata čistilnih naprav odpadnih voda, elektrarne na odlagališčni plin in elektrarne na biološko razgradljive odpadke. Poleg vira se višina podpor določa tudi na razrede velikosti naprav (mikro, majhne, srednje in velike). V zvezi z aktualno odkupno ceno, načinom izračuna in višino podpor glej: Borzen d.o.o. Določanje višine podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in SPTE in višine podpor v letu 2015 , ki pa se nanaša na shemo podpor pred sprejetjem EZ-1, ki je stopil v veljavo 22. 3. 2014; https://www.borzen.si/Portals/0/SL/CP/Podpore_slo.pdf 69

Ob nadaljevanju trenda bi se namreč po prepričanju političnih odločevalcev s prispevkom za obnovljive vire preveč obremenilo odjemalce električne energije, saj sistem podpor temelji na obveznem prispevku, ki ga morajo plačevati vsi odjemalci električne energije v Sloveniji. 70

Na Spodnji Savi so postopki za umeščanje v prostor zaključeni. Na srednji Savi, kjer postopki tečejo pa zamude niso posledica postopkov umeščanja v prostor, saj podpis koncesijske pogodbe »stoji« že od leta 2004 in so razlogi torej drugje. 71

Umeščanje v prostor je upravičeno zahtevnejše, saj gre za območje Nature 2000. Poleg tega je potencial na Muri relativno majhen. 72

S čimer se tudi utemeljuje potreba po gradnji vsaj ene velike nizkoogljične oz. nove JE.



43

Eden od glavnih sedanjih izzivov za rabo OVE v Sloveniji oz. za spodbujanje proizvodnje električne

energije in novih OVE je oblikovanje in sprejetje takšne sheme v podporo proizvodnji električne

energije iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom, ki bo ustrezno spodbujala povečanje proizvodnje iz

OVE, a bo finančno vzdržna in ne bo pretirano obremenjevala porabnikov električne energije73.

Izziv je tudi oblikovanje in sprejetje podobne sheme za spodbujanje proizvodnje toplote iz OVE.

Pomemben je tudi izziv povečanja deleža domačega znanja in v Sloveniji proizvedenih tehnologij

oz. tehnoloških komponent pri izkoriščanju novih OVE, kar je spet povezano z izzivi pospeševanja

raziskav in razvoja na tem področju, boljšega sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in

industrijo ter hitrejšega in obširnejšega razvoja izumov v tržno uspešne produkte in storitve. Ta

izziv pa ni povezan samo s proizvodnjo električne energije iz kvalificirane proizvodnje, temveč tudi

pri oskrbi s toploto ter pri proizvodnji biogoriv druge generacije in povečanju deleža OVE v

prometu nasploh74.

S sprejetjem Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES)75 je bila leta 2008

vzpostavljena regulativna podlaga, ki ob večji energetski učinkovitosti novo zgrajenih in v večjem

obsegu prenovljenih stavb, spodbuja tudi večjo rabo OVE za oskrbo z energijo in energetskimi

storitvami v stavbah76. Sodobne zasnove, gradbeni in izolacijski materiali ob ustrezni izvedbi

namreč omogočajo bistveno manjšo porabo energije v gospodinjstvih in poslovnem sektorju, ter z

aktivnimi sistemi za izrabo OVE omogočajo, da stavbe iz porabnikov postanejo »proizvajalci«

energije, vgrajeni pametni sistemi pa omogočajo, da se poraba energije v stavbah prilagaja

sistemu oskrbe, kar postane tudi sistemsko pomembno, ko se poveča delež takšnih stavb77. To je

poleg izziva prenove obstoječega stavbnega fonda78 in s siceršnjim povečanjem »distribuirane

proizvodnje« povezan tudi izziv vzpostavitve in širjenja »pametnih energetskih omrežij« in

integracije energetskih omrežij.

73

Zaradi sedanjih nizkih cen električne energije je tu trenutno kar nekaj manevrskega prostora. 74

Česar na noben način ne bo mogoče doseči brez obvladovanja oz. ustavitve porabe energije v prometu. 75

Uradni list RS, št. 93/2008 z dne 30. 9. 2008 3939. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Stran 12698. 76

Člen 8. PURES v prvem odstavku zahteva, da se mora v stavbah »zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, določene v osmem in devetem odstavku 7. člena tega pravilnika, z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe«; isto 77

Vlada RS je 22. 4. 2015 na podlagi 331. Člena EZ-1 sprejela "Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020", s čimer je bila izpolnjena obveza prenosa zahtev glede skoraj nič-energijskih stavb iz Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stav. Kot pri drugih tovrstnih dokumentih pa največji izziv ostaja njegovo učinkovito izvajanje. Več na: http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/akcijski-nacrt-za-skoraj-nic-energijske-stavbe/ 78

Pri tem je velik izziv kako spodbuditi energetsko prenovo enostanovanjskih stavb, katerih lastniki niso dovolj premožni oz. nimajo dovolj velikih in/ali stabilnih virov dohodkov, da bi si lahko privoščili celovito energetsko prenovo stavb ter predvsem večstanovanjskih stavb, v katerih živijo ljudje z različnimi lastniškimi statusi, interesi in finančnimi zmožnostmi. Izziv je toliko večji, ker je v Sloveniji kar okoli 90% stanovanjskega fonda v zasebni lasti, pri čemer je delež večjih oz. institucionalnih lastnikov zanemarljiv. Delež prenov večstanovanjskih stavb se sicer povečuje. V OP EKP so predvidena tudi sredstva za spodbujanje prenove večstanovanjskih stavb, kar spodbuja Eko sklad Na področju prenove stavb je MiZ pripravil odgovore na prejete pripombe iz javne obravnave "Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb", ki je potekala od 22. maja do 22. junija 2015 in dopolnjeno strategijo posredoval v medresorsko usklajevanje. Več na: http://www.energetika-portal.si/novica/n/dolgorocna-strategija-za-spodbujanje-nalozb-energetske-prenove-stavb-pripravljena-za-medresorsko-usklajevanje-9402/

https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200893#%21/Uradni-list-RS-st-93-2008-z-dne-30-9-2008

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:153:0013:0035:SL:PDF

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:153:0013:0035:SL:PDF



44

Pri gradnji vseh večjih objektov za rabo OVE je izziv ne le kako zagotoviti njihovo z zakonodajo

skladno gradnjo in sprejemljivost za tiste, ki lahko izkažejo interes stranke v postopku pri presoji

vplivov na okolje in izdaji dovoljenj, temveč tudi sprejemljivost za čim večje število tistih, ki jih

skrbijo različna tveganja, povezana z rabo virov, gradnjo objektov in obratovanjem naprav.

Na horizontalni ravni pa so največji izzivi krepitev in sprememba javnega diskurza79 o obnovljivih

virih energije ter sprememba političnega stila procesov priprave zakonodajnih in regulativnih

podlag, dokumentov politik in večjih projektov na področju energetske politike v smeri bolj

transparentnih, in vključujočih80 procesov odločanja ter dostopa do ekspertiz pri pripravi podlag

za sprejemanje odločitev. Veliki izziv je omogočiti ne zgolj formalno vključevanje javnosti in tistih,

ki se imajo za prizadete že v zgodnje faze priprave ter v procese sprejemanja, izvajanja,

spremljanja in evalvacije odločitev81 , temveč v procesih zagotoviti varen prostor komunikacije pri

soočenju nasprotujočih si mnenj in interesov, uravnotežen dostop do informacij in ekspertiz ter

uporabo raznovrstnih oblik, metod in kanalov sodelovanja, ki ne bo niti namen samemu sebi in še

manj zgolj sredstvo za legitimiranje že sprejetih odločitev, temveč način oblikovanja širokega in

čvrstega konsenza o ciljih energetske politike ter načinu in sredstvih njihovega doseganja.

Horizontalna izzivi so poleg tega tudi:

institucionalno preoblikovanje in krepitev zmogljivosti javne uprave za čim bolj ustrezne

postopke, ki so po eni strani prijazni do investitorjev82, po drugi strani pa učinkovito

varujejo javni interes;

krepitev zmogljivosti nadzora nad pripravo in izvedbo zakonodaje, politik in projektov

tako s strani javnih služb, kot s strani nevladnih organizacij;

krepitev zmogljivosti učinkovitega sankcioniranja neupoštevanja zakonodaje;

večja splošna »pismenost« glede OVE ter različnih tehnologij za rabo OVE in njihovih

ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivov.

79

Javni diskurz o OVE je po eni strani obremenjen z mesijanskim obravnavanjem OVE kot sredstva boja proti fosilnim virom in jedrski energiji, po drugi stani s sindromom »ne na mojem dvorišču« in mesijanskim bojem za ohranitev nedotaknjenosti narave oz. tradicionalne kulturne krajine oz. »kulturnim bojem« proti določenim OVE npr. vetrnim elektrarnam kot takim. Spremeni se lahko le preko profesionalno pripravljenih in vodenih razprav, ki obravnavajo stvarne izzive in v katerih je omogočena varna komunikacija in enake, ne zgolj enakopravne možnosti za razpravo tako tisti, ki so interesno povezani z realizacijo projekta kot tudi tistim, ki opozarjajo na različna s projektom povezana tveganja. 80

Vključevanje različnih javnosti pri pripravi strateških dokumentov energetske politike je zdaj omejeno na pošiljanje predlogov in pripomb na osnutke dokumentov preko elektronske pošte in to marsikdaj v zelo kratkih rokih ali v času počitnic, kar ni ustrezno in ni v skladu z že doseženimi praksami vključevanja javnosti na nekaterih drugih področjih in celo doseženimi praksami pri pripravi NEP I, NEP II in AN OVE. 81

V kolikor hoče zadostiti minimalnemu kriteriju legitimnosti, odločanje ne sme temeljiti na edini tehnično in finančno sprejemljivi tehnološki možnosti. Postopki odločanja, ki so pripravljeni in vodeni tako, da zagotavljajo legalnost že v naprej netransparentno in do prizadetih izključujoče izbrane opcije, so obremenjeni s tveganji, da ne bodo povzročili le erozije legitimacije samega projekta, temveč določeno tehnologijo rabe OVE oz. pozitivno simbolno zaznavo samega energetskega vira . Podobno velja za administrativno neustrezne ali neustrezno vodene postopke, ki sicer nimajo intence legitimacije netransparentno v korist investitorja in z njim povezanih oseb oz. interesnih skupin sprejete odločitve. 82

Npr. z vzpostavitvijo pisarn«vse na enem mestu« za investitorje v elektrarne in druge naprave na OVE



45

9. Viri

Agencija RS za okolje (2013): Kazalci okolja v Sloveniji 2013 – Obnovljivi viri energije, spletna

objava: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=643 in

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=6434 ; spletna stran obiskana 21. 8. 2015

Akcijski načrt za obnovljive vire energije 2010- 2020 (AN OVE) Slovenija (2010); Ministrstvo za

infrastrukturo, objavljeno na: http://www.energetika-

portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/an_ove_2010-2020_final.pdf; spletna stran

obiskana 21. 8. 2015

Akcijski načrt za skoraj nič–energijske stavbe za obdobje do leta 2020, Ministrstvo za

infrastrukturo; objavljeno na: http://www.energetika-

portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_snes/ansnes_final_apr_2015.pdf, spletna stran


Assessment of the Environmental Performance of Solar Photovoltaic Technologies - A report

funded under the Clean Energy Fund; Environment Canad, objavljeno na:

http://www.ec.gc.ca/scitech/B53B14DE-034C-457B-8B2B-

39AFCFED04E6/ForContractor_721_Solar_Photovoltaic_Technology_e_09%20FINAL-update%202-

s.pdf, spletna stran obiskana 28. 8. 2015

Butala V., Turk. J (1998): Lesna biomasa - neizkoriščeni domači vir energije; Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za strojništvo, Center za energetske in ekološke tehnologije; spletna objava:

http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pd, spletna stran obiskana

4. 9. 2015

Energetski zakon (EZ-1), (Uradni list RS, št. 17/14), objavljeno na:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6665; spletna stran obiskana 21. 8. 2015

Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb ENERGETSKE PRENOVE STAVB – predlog(2015 );

Ministrstvo za infrastrukturo, objavljeno na: http://www.energetika-

portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/dseps/dsepsf_javna_obravnava_maj_2015.pdf; spletna

stran obiskana 21. 8. 2015

Določanje višine podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in SPTE in višine podpor v letu

2015, Borzen d.po.o., objavljeno na: https://www.borzen.si/Portals/0/SL/CP/Podpore_slo.pdf; ;

spletna stran obiskana 21. 8. 2015

Huš, Matej (2012): Kitajski izvoz redkih zemelj peša; objavljeno na https://slo-

tech.com/novice/t523886; spletna stran obiskana 20. 8. 2015

Kerebel, Cecile (2015): Energija iz obnovljivih virov; Kratek vodič po EU; objavljeno na

http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf; spletna stran obiskana 17. 8. 2015





http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_snes/ansnes_final_apr_2015.pdf

http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_snes/ansnes_final_apr_2015.pdf

http://www.ec.gc.ca/scitech/B53B14DE-034C-457B-8B2B-39AFCFED04E6/ForContractor_721_Solar_Photovoltaic_Technology_e_09%20FINAL-update%202-s.pdf



http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pd

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2014-01-0538

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6665

http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/dseps/dsepsf_javna_obravnava_maj_2015.pdf

http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/dseps/dsepsf_javna_obravnava_maj_2015.pdf

https://www.borzen.si/Portals/0/SL/CP/Podpore_slo.pdf



http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf



46

Krmelj V. in Kosi D. (2011): Potencial sončne energije v Sloveniji; objavljeno na:

http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energ

ije%20v%20Sloveniji.pdf ,spletna stran obiskana 3. 9. 2015

Kryžanowski A., Horvat A., Brilly M. (2008): Možnost izkoriščanja hidroenergetskega potenciala v

Sloveniji¸ objavljeno v: AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE

VODA, spletna objava: http://mvd20.com/LETO2008/R32.pdf, spletna stran obiskana 3. 9. 2015

Celovit pregled potencialno usreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, Ministrstvo za

okolje in prostor RS, 2011; objavljeno na;

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NE

P_2010_2030/Vetrni_potencial_2011.pdf; spletna stran obiskana 4. 9. 2015

Nacionalni energetski program Slovenije za obdobje 2010 do 2030:»aktivno ravnanje z

energijo« -osnutek – POVZETEK (2011), izdajatelj: Inštitut Jožef Stefan - Center za energetsko

učinkovitost; spletna objava na:

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Zelena_knjiga_NEP_2009/NE

P_2010_2030/NEP_2010_2030_povzetek.pdf, spletna stran obiskana 21. 8. 2015

Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji (2009); zbornik tekstov (urednik ni naveden); spletna

izdaja izdajatelj: Fit medija, spletna objava na:

http://www.zelenaslovenija.si/images/stories/pdf_dokumenti/Obnovljivi-viri-energije-v-

Sloveniji.pdf; spletna stran obiskana 18. 8. 2015

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (2008); Uradni list RS, št. 93/2008 z dne 30. 9. 2008,

stran 12698, spletna stran obiskana 21.8.2015

Predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije(2015); Ministrstvo za

infrastrukturo, objavljeno na: http://www.energetika-

portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/eks/eks_usmeritve_jun_2015.pdf, spletna stran


Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (2004), Uradni list RS, spletna objava na

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669; spletna stran obiskana 21. 8.

2015

Rman N., Rajver D., Lapanje A. (2009): Kako pomemben vir je geotermalna energija v Sloveniji?;

Finance 108, 7.6. 2009; spletna objava: http://www.finance.si/249195/Kako-pomemben-vir-je-

geotermalna-energija-v-Sloveniji , spletna stran obiskana 4. 9. 2015

Shahan, Zachary (2014): Which Solar Panels Are Most Efficient?; objavljeno na

http://cleantechnica.com/2014/02/02/which-solar-panels-most-efficient/; spletna stran obiskana

19. 8. 2015

Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije Uradni list RS, št. 37/2009 z dne 18. 5. 2009, stran 5248; spletna stran obiskana 23. 8. 2015

http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdf

http://www.energap.si/uploads/%C4%8Clanek%20%20%20Potencial%20son%C4%8Dne%20energije%20v%20Sloveniji.pdf

http://mvd20.com/LETO2008/R32.pdf





http://www.zelenaslovenija.si/images/stories/pdf_dokumenti/Obnovljivi-viri-energije-v-Sloveniji.pdf

http://www.zelenaslovenija.si/images/stories/pdf_dokumenti/Obnovljivi-viri-energije-v-Sloveniji.pdf

https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200893#%21/Uradni-list-RS-st-93-2008-z-dne-30-9-2008



http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669

http://www.finance.si/249195/Kako-pomemben-vir-je-geotermalna-energija-v-Sloveniji

http://www.finance.si/249195/Kako-pomemben-vir-je-geotermalna-energija-v-Sloveniji

http://cleantechnica.com/2014/02/02/which-solar-panels-most-efficient/





47

Voršič, Jože: Vetrne elektrarne; predstavitev v sličicah, objavljena na http://www.powerlab.uni-

mb.si/Slo/Download/PRE/Vetrne.pdf), spletna stran obiskana 23. 8. 2015

Wikipedia: Biogas; https://en.wikipedia.org/wiki/Biogas ; spletna stran obiskana 20. 8. 2015

Wikipedia: Renewable Energy - Emerging Tecnologies

https://en.wikipedia.org/wiki/Renewable_energy#Emerging_technologies; spletna stran obiskana

21. 8. 2015

Wikipedia: Rare earth element; https://en.wikipedia.org/wiki/Rare_earth_element; spletna stran




https://en.wikipedia.org/wiki/Biogas

https://en.wikipedia.org/wiki/Renewable_energy#Emerging_technologies

https://en.wikipedia.org/wiki/Rare_earth_element



48

Priloga 1 Kratki vodič po Evropski uniji – 2015 ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV http://www.europarl.europa.eu/ftu/pdf/sl/FTU_5.7.4.pdf Obnovljivi viri energije (vetrna energija, proizvodnja električne energije iz sončne in hidroenergije, energija oceanov, geotermalna energija, biomasa in biogoriva) so možno nadomestilo fosilnih goriv in prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, diverzifikaciji oskrbe z energijo in zmanjšanju odvisnosti od nezanesljivih in nestanovitnih trgov s fosilnimi gorivi, zlasti z nafto in plinom. EU je vodilna na področju tehnologij za izrabo energije iz obnovljivih virov. Ima 40-odstotni svetovni delež pri patentih s področja energije iz obnovljivih virov, leta 2012 pa se je skoraj polovica (44 %) svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) nahajala v EU. Panoga obnovljivih virov energije v EU zaposluje približno 1,2 milijona ljudi. V zadnjih letih se je zakonodaja EU za spodbujanje tovrstnih virov energije bistveno razvila. Trenutno se razpravlja o prihodnjem okviru politike za obdobje po letu 2020. PRAVNA PODLAGA IN CILJI Člen 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije: energetska politika EU stremi k spodbujanju razvoja novih in obnovljivih virov energije. DOSEŽKI

A. Prvi koraki Po sprejetju bele knjige o obnovljivih virih energije leta 1997 si je EU zastavila cilja, da bo do leta 2010 pokrila 12 % porabe energije in 22,1 % porabe električne energije z obnovljivimi viri energije. V Direktivi 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo so določeni okvirni cilji za vsako državo članico. Z razširitvijo EU v letu 2004 je bil za EU-25 določen nov cilj, v skladu s katerim naj bi 21 % električne energije proizvedli iz obnovljivih virov energije. Zaradi nezadostnega napredka pri doseganju ciljev za leto 2010 je bil sprejet celovitejši zakonodajni okvir.

B. Časovni načrt za energijo iz obnovljivih virov Komisija je v sporočilu z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Časovni načrt obnovljive energije – Obnovljiva energija v 21. stoletju: izgradnja trajnejše prihodnosti“ (COM(2006)0848) določila dolgoročno strategijo za obnovljive vire energije v EU do leta 2020 ter predlagala obvezna cilja, v skladu s katerima naj bi do leta 2020 20 % porabe energije v EU pokrili z obnovljivimi viri energije, 10 % porabe pogonskih goriv pa z biogorivi, predvidela pa je tudi oblikovanje novega zakonodajnega okvira. Na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2007 so politični voditelji EU podprli cilja za leto 2020.

C. Direktiva o energiji iz obnovljivih virov Nova direktiva o energiji iz obnovljivih virov, ki je bila 23. aprila 2009 sprejeta s postopkom soodločanja (Direktiva 2009/28/ES, ki razveljavlja Direktivi 2001/77/ES in 2003/30/ES), določa, da je treba do leta 2020 20 % energije, porabljene v EU, pridobiti iz obnovljivih virov energije, pri čemer so bili ob upoštevanju različnih izhodišč držav članic opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji. Poleg tega morajo do leta 2020 vse države članice 10 % pogonskih goriv pridobiti iz obnovljivih virov energije. Direktiva je prav tako določila različne mehanizme, ki



49

jih lahko države članice uporabljajo pri uresničevanju ciljev, kot so programi podpore, potrdila o izvoru, skupni projekti ter sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, pa tudi merila trajnosti za biogoriva. Države članice so leta 2010 sprejele nacionalne akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov. Komisija je leta 2011 (COM(2011)0031) in leta 2013 (COM(2013)0175) ocenila napredek držav članic pri uresničevanju njihovih ciljev na področju energije iz obnovljivih virov do leta 2020. Po navedbah v zadnjem poročilu se je delež energije iz obnovljivih virov znatno povečal, države članice pa so dosegle svoje vmesne cilje v skladu z direktivo iz leta 2009. Ker pa je okvirna pot za izpolnitev končnega cilja proti koncu vedno bolj strma, si bodo morale skoraj vse države članice še bolj prizadevati, da bi dosegle cilje za leto 2020. Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo 14 % energije, porabljene v EU-28 leta 2012, pridobljene iz obnovljivih virov. Komisija v svojem poročilu opozarja na več dejavnikov, ki negativno vplivajo na nadaljnji napredek: odstopanje nekaterih držav članic od lastnih nacionalnih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov; neuspešno odpravljanje nekaterih upravnih ovir in ovir, povezanih z omrežjem, za uporabo energije iz obnovljivih virov; nedavne negativne spremembe nacionalnih programov podpore za energijo iz obnovljivih virov in, nenazadnje, počasen prenos direktive v nacionalno zakonodajo. Komisija je zoper nekatere države članice, zlasti Poljsko in Ciper, ki direktive niso prenesle v svojo zakonodajo, že sprožila postopke za ugotavljanje kršitev.

D. Prihodnji ukrepi Komisija je v sporočilu z dne 6. junija 2012 z naslovom „Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu“ (COM(2012)0271) opredelila področja, na katerih bi bilo treba do leta 2020 okrepiti prizadevanja, da bi se do leta 2030 in po njem še naprej povečevala proizvodnja energije iz obnovljivih virov v EU, zlasti pa, da bi tehnologija na področju energije iz obnovljivih virov postala cenejša in bolj konkurenčna ter nenazadnje tudi da bi jo usmerjal trg (s programi podpore le za manj razvite tehnologije) in da bi spodbudili naložbe v energijo iz obnovljivih virov (s postopno odpravo subvencij za fosilna goriva, dobro delujočim trgom ogljika in ustrezno zasnovanimi energijskimi davki). Novembra 2013 je podala nadaljnje smernice o programih podpore za energijo iz obnovljivih virov in izvajanju mehanizmov sodelovanja, da bi cilje za tovrstno energijo dosegli z manjšimi stroški (COM(2013)7243). Najavila je popolno prenovo subvencij, ki jih lahko države članice ponudijo sektorju obnovljivih virov energije, pri čemer bi imeli razpisni postopki, odkupne premije in obvezne kvote prednost pred odkupnimi tarifami. Nove smernice glede državne pomoči na področju okolja in energije, katerih objava je predvidena v juliju 2014, bodo nadalje oblikovale novi okvir za programe podpore za energijo iz obnovljivih virov. EU se je začela pripravljati na obdobje po letu 2020, da bi bili vlagatelji zgodaj seznanjeni s političnimi usmeritvami glede ureditve po tem letu. Energija iz obnovljivih virov ima poglavitno vlogo v dolgoročni strategiji Komisije, predstavljeni v njenem sporočilu „Energetski načrt za leto 2050“ (COM(2011)0885). Po scenarijih za dekarbonizacijo v energetskem sektorju, predlaganih v tem načrtu, bi moral biti delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 vsaj 30- odstoten. Komisija pa v načrtu opozarja tudi na to, da se bo rast energije iz obnovljivih virov po letu 2020 upočasnjevala, če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi. Po objavi zelene knjige z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike do 2030“ (COM(2013)0169) marca 2013 je Komisija v sporočilu z dne 22. januarja 2014 z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“ (COM(2014)0015) predlagala, da se zavezujoči nacionalni cilji za energijo iz obnovljivih virov po letu 2020 ne obnovijo. Obvezen cilj, da se 27 % porabljene energije zagotovi iz obnovljivih virov, je določen le na ravni EU. Komisija pričakuje, da bodo nacionalni zavezujoči cilji glede emisij toplogrednih plinov spodbudili rast v energetskem sektorju. Ta sprememba usmeritve je privedla do intenzivnih razprav v Svetu in Parlamentu.



50

E. Podporne politike Prilagajanje električne infrastrukture obsežni uporabi obnovljivih virov energije je eden od glavnih ciljev strategije Energija 2020 (glej tudi poglavje 5.7.1. o energetski politiki), dodatno pa je podprto v energetskem načrtu za leto 2050 in svežnju o energetski infrastrukturi (glej tudi poglavje 5.7.2. o notranjem energetskem trgu). Spodbujanje in razvoj nove generacije tehnologij za energijo iz obnovljivih virov sta tudi ključna elementa strateškega načrta za energetsko tehnologijo oziroma načrta SET (5.7.1.). F. Vprašanja, povezana s posameznimi viri 1.Biomasa in biogoriva V EU sta trenutno določena dva cilja glede biogoriv, in sicer da se do leta 2020 10 % pogonskih goriv pridobi iz energije iz obnovljivih virov (Direktiva o energiji iz obnovljivih virov (2009/28/ ES)) in da se od dobaviteljev goriv zahteva, da do leta 2020 zmanjšajo emisijsko intenzivnost toplogrednih plinov pri svojih gorivih za 6 % (direktiva o kakovosti goriva (2009/30/ES)). Komisija je v sporočilu z dne 22. januarja 2014 z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“ (COM(2014)0015) predlagala, da se ta dva cilja po letu 2020 črtata. Ta sprememba izhaja iz negotovosti glede načina zmanjševanja posrednega emisijskega učinka sprememb v rabi zemljišč, povezanih z biogorivi. Oktobra 2012 je Komisija predstavila predloge za spremembo veljavne zakonodaje o biogorivih, s katerimi bi zmanjšali emisije zaradi sprememb v rabi zemljišč, tako da bi omejili prispevek biogoriv iz prehrambnih poljščin k deležu energije iz obnovljivih goriv v prometu, ki v skladu s ciljem EU znaša 10 %, in oblikovali sistem spodbud za biogoriva, ki ne bo ustvarjal dodatnega povpraševanja po zemljiščih. Vendar je bil postopek za sprejetje nove zakonodaje blokiran zaradi razhajanj v Svetu in Parlamentu. Komisija naj bi v prihodnjih mesecih predstavila predlog za revizijo direktive o kakovosti goriva. Komisija se je po objavi nezavezujočih meril za biomaso februarja 2010 (COM(2010)0011) odločila za pregled ukrepov, da bi ocenila uspeh svojih prvotnih priporočil in se odločila o potrebnosti obveznih standardov v prihodnosti. Novi predlog o trajnostnih merilih za biomaso naj bi Komisija pripravila leta 2013, vendar je pri njemu prišlo do zamude. 2. Energija vetra na morju in energija oceana V okviru drugega strateškega pregleda energetske politike novembra 2008 je Komisija 13. novembra 2013 objavila sporočilo „Energija iz vetrnih elektrarn na morju: Ukrepi, potrebni za izpolnitev ciljev energetske politike za leto 2020 in pozneje“ (COM(2008)0768), ki je namenjeno spodbujanju razvoja energije morja in energije iz vetrnih elektrarn na morju v EU. 20. januarja 2014 je oblikovala akcijski načrt v podporo razvoju energije oceana, kar zajema energijo valovanja in plimovanja, pretvorbo toplotne energije in energijo iz osmoze (v sporočilu z naslovom „Modra energija: Ukrepi, potrebni za izkoriščanje potenciala energije oceanov v evropskih morjih in oceanih do leta 2020 in po njem“ (COM(2014)0008)). VLOGA EVROPSKEGA PARLAMENTA Parlament se je ves čas zavzemal za obnovljive vire energije in poudarjal pomen določitve



51

obveznih ciljev za leto 202083[1]in, od nedavnega, za leto 2030. Februarja 2014 je sprejel resolucijo84 , v kateri je predloge Komisije glede okvira podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 označil za kratkovidne in neambiciozne. Pozval je k zavezujočemu 30-odstotnemu deležu obnovljivih virov v porabi energije na ravni EU, ki bi ga dosegli z nacionalnimi zavezujočimi cilji za posamezne države članice, in k podaljšanju ciljev glede pogonskih goriv na obdobje po letu 2020. Parlament je poleg tega v preteklosti pozival, naj se na daljši rok vzpostavi sistem vseevropskih spodbud za obnovljive vire energije85, in se zavzemal za podporo tehnologiji pametnih omrežij86 . Prav tako je večkrat pozval Komisijo, naj predlaga pravni okvir za sektor ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov, da bi se povečal njihov delež v proizvodnji energije. S sprejetjem direktive o energiji iz obnovljivih virov je Parlament poostril in razjasnil različne mehanizme ter vzpostavil sistem, ki bo učinkoviteje zagotovil okoljsko trajnost celotne politike. Parlament je imel zlasti pomembno vlogo pri:

— opredelitvi pogojevanja cilja glede obnovljivih goriv za prevoz z določitvijo kvantitativnih in kvalitativnih trajnostnih meril za biogoriva (socialna vzdržnost, pravice do uporabe zemljišč, učinki na zanesljivost oskrbe s hrano in cene itd.), pri čemer je zlasti poudaril težave, povezane s posrednimi spremembami v rabi zemljišč;

— zagotavljanju dostopa energije iz obnovljivih virov do električnega omrežja; — omejevanju pomena klavzule o pregledu za leto 2014, da bi preprečil ponovna pogajanja

o zavezujočih ciljih. Parlament je marca 2013 podprl energetski načrt za leto 205087 in pozval Komisijo, naj čim prej predstavi politični okvir za leto 2030, vključno z mejniki in cilji za emisije toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost. V resoluciji je zlasti poudaril pomembnost trdnih regulativnih okvirov za spodbujanje naložb v energijo iz obnovljivih virov, potrebo po bolj evropskem pristopu k politiki na področju energije iz obnovljivih virov, pri čemer je treba v celoti izkoristiti vse veljavne sporazume o sodelovanju, in posebno vlogo decentralizirane in mikroproizvodnje. Komisijo je pozval, naj predloži analizo in predloge o trajnostnem in učinkovitejšem izkoriščanju obnovljivih virov energije v EU. Marca 2013 je sprejel tudi smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo, ki jo je Komisija predlagala kot del

83

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. septembra 2005 o deležu obnovljivih virov energije v EU in predlogih

konkretnih ukrepov (UL C 277 E, 21.9.2006, str. 599), z dne 14. februarja 2006 o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih

virov energije (UL C 290 E, 29.11.2006, str. 115), z dne 14. decembra 2006 o strategiji za biomaso in biogoriva (UL C 317

E, 23.12.2006, str. 890) in z dne 25. septembra 2007 o časovnem načrtu za obnovljivo energijo v Evropi (UL C 219 E,

28.8.2008, str. 82). 84

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030

(sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094).

85

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2010 o poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020

(UL C 99 E, 3.4.2012, str. 64). 86

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011 o prednostnih nalogah glede energetske infrastrukture za leto

2020 in pozneje (UL C 33 E, 5.2.2013, str. 46). 87

[5]Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z

energijo(sprejeta besedila, P7_TA(2013)0088).



52

svežnja o energetski infrastrukturi88 . Posebej je poudaril pomembnost skladišč za shranjevanje energije in potrebo po zagotovitvi stabilnosti evropskega elektroenergetskega omrežja z vključitvijo obnovljivih virov energije. Maja 2013 je Parlament sprejel resolucijo89 o sporočilu Komisije z dne 6. junija 2012 z naslovom „Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu“ (COM(2012)0271). V njej se je zavzel za določitev ciljev in mejnikov za obdobje do leta 2050, da bi zagotovili, da bodo v Evropski uniji obnovljivi viri energije imeli zanesljivo prihodnost, in najmanj 30-odstotni delež obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov EU do leta 2030. Poudaril je tudi potrebo po dolgoročni celostni strategiji za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v EU. V resoluciji z dne 12. septembra 2013 o mikroproizvodnji – proizvodnja električne energije in toplote v manjšem obsegu90 je Parlament poudaril velik potencial, ki ga za državljane predstavlja proizvodnja lastne energije, in potrebo po spodbudah za proizvodnjo energije v manjšem obsegu. Prav tako je pozval Komisijo, naj pripravi predloge na tem področju. Kar zadeva posredne emisije zaradi sprememb v rabi zemljišč, povezanih z biogorivi, je Parlament septembra 2013 pozval, naj se konvencionalna biogoriva prve generacije omejijo na 6 % porabe energije v prometu do leta 202091 namesto na 10 % v skladu z veljavno zakonodajo. Komisija je sprva predlagala mejo 5 %. Parlament je poudaril pomen hitrega prehoda na nova biogoriva iz alternativnih virov, kot so morske alge in odpadki, ki bi morali do leta 2020 predstavljati vsaj 2,5 % porabe energije v prometu. Vendar se Parlament in Svet nista mogla zediniti o pogajalskem mandatu za dogovor o sprejetju zakonodajnega besedila. Cécile Kerebel 07/2015

88

[6]Stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. marca 2013 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES (sprejeta besedila, P7_TA(2013)0061). 89

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu (sprejeta besedila, P7_TA(2013)0201). 90

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0374 91

[9]Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (sprejeta besedila, P7_TA(2013)0357)



53

Priloga 2

Pregled za OVE relevantnih določil novega Energetskega zakona

Energetski zakon

Nov Energetski zakon je Državni zbor RS sprejel 24. 2. 2014 in je začel veljati 22. 3. 2014. EZ-1 v

več oddelkih v različnih poglavjih obravnava OVE in z OVE povezano tematiko.

1. Vsebina in področja uporabe zakona

1.1 Definicije

V uvodem delu, ki obravnava splošne določbe v 1. poglavju, ki govori o vsebini in področjih

uporabe zakona člen 4. razlaga pomen izrazov, pri čemer so v zvezi z OVE pomembne naslednje

razlage:

2. »biogorivo« je tekoče ali plinasto gorivo, namenjeno uporabi v prometu, proizvedeno iz

biomase;

3. »daljinsko hlajenje« pomeni distribucijo ohlajenih tekočin iz centralnih proizvodnih virov po

omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;

4. »daljinsko ogrevanje« pomeni distribucijo pare, vroče ali tople vode iz centralnih proizvodnih

virov po omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;

13. »gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo, zemeljski plin,

toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za

opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;

18. »lokalni energetski koncept« je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na

področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z

energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov;

20. »nizkoogljične tehnologije« pomeni tehnologije, ki med proizvodnjo toplote ali električne

energije ne povzročajo emisij ogljikovega dioksida;

21. »obnovljivi viri energije« so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sonce, aerotermalna,

hidrotermalna in geotermalna energija, energija oceanov, vodna energija, biomasa, plin,

pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin);

22. »obveznost glede obnovljivih virov energije« pomeni program podpore, ki zahteva od:

a) proizvajalcev energije, da v proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov;

b) dobaviteljev energije, da v dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov;

c) od porabnikov energije, da v porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov;



54

23. »odjemalec« je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za

nadaljnjo prodajo;

24. »operater« pomeni elektrooperater ali operater sistema zemeljskega plina;

34. »soproizvodnja« pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske

energije;

36. »učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja,

pri katerem se uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 %

toplote iz soproizvodnje ali 75 % kombinacije takšne energije in toplote;

37. »učinkovito individualno ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem dobave za individualno

ogrevanje in hlajenje, ki v primerjavi z učinkovitim daljinskim ogrevanjem in hlajenjem znatno

zmanjša vnos primarne energije iz neobnovljivih virov, potrebne za dobavo enote energije znotraj

ustrezne sistemske meje, ali zahteva enak vnos primarne energije iz neobnovljivih virov, vendar ob

nižjih stroških, pri čemer se upošteva energija, potrebna za pridobivanje, pretvorbo, prevoz in

distribucijo energije”. “

V 5. členu je med cilji na področju oskrbe in rabe energije eksplicitno navedena tudi »večja

proizvodnja in raba obnovljivih virov energije«.

6. člen, ki govori o uporabi zakona med drugim v drugem odstavku navaja, da »določila tega

zakona, če ni v posameznih členih drugače določeno, veljajo za«… »proizvajalce ali njihove

pooblaščene zastopnike ali uvoznike, ki dajejo na trg naprave za proizvodnjo toplote iz obnovljivih

virov energije«.

1.2 Temeljna načela

V II. poglavju, ki govori o temeljnih načelih je v drugem odstavku 7. člena določeno, da imajo

»ukrepi za zagotavljanje novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih in nizkoogljičnih

virov pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi naprave, prednost pred zagotavljanjem

novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz drugih virov«.

15. člen, ki obravnava načelo spodbujanja pa pravi, da:«

(1) Država in lokalna skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujata dejavnosti za povečanje

energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih ter drugih nizkoogljičnih virov energije.

(2) Pri določanju spodbud morajo biti okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in

storitve ter dejavnosti deležne večjih ugodnosti od okolju manj prijaznih.

(3) Država in lokalne skupnosti spodbujajo ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o energetski

učinkovitosti in obnovljivih virih energije.”



55

1.3. Energetska politika

V III. poglavju, ki obravnava energetsko politko 20. člen definira energetsko politiko kot “izvajanje

ukrepov v skladu z načeli tega zakona, s katerimi se zagotavlja doseganje zanesljive, trajnostne in

konkurenčne oskrbe države z energijo« in kot enega od področij spodbujanja eksplicitno navaja

»rabo obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije«, pri čemer pa takoj v naslednji alineji eksplicitno

določa, da je potrebno zagotavljati prednosti učinkovite rabe pred oskrbo z energijo.

25. člen, obravnava energetske bilance, v drugem odstavku določa, da morajo slednje »vsebovati

tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz

soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje

predvidenih letnih ciljev podporne sheme.«

V 27. členu, ki govori o akcijskih načrtih, med drugimi načrti, ki jih na predlog ministrstva,

pristojnega za energijo, sprejme Vlada, določa tudi akcijski načrt za obnovljive vire energije,

katerega vsebino bolj podrobno določa 28. člen zakona, ki med drugim za AN OVE določa, da

»vključuje tudi oceno potrebnih gradenj nove infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje,

proizvedeno iz obnovljivih virov energije, za doseganje ciljev iz drugega odstavka tega člena, ki se

prilagaja razvoju proizvodnje toplote v obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno

energijo« in »ustrezne ukrepe za razvoj omrežne infrastrukture za prenos in distribucijo

inteligentnih omrežnih storitev, skladiščnih objektov in elektroenergetskega sistema, ki omogočajo

varno delovanje elektroenergetskega sistema in njegovo prilagoditev nadaljnjemu razvoju na

področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z medsebojnimi

povezavami med državami članicami Evropske unije ter med državami članicami Evropske unije in

tretjimi državami«.

V 30. členu, ki opredeljuje razvojne načrte operaterjev in drugih izvajalcev energetskih dejavnosti,

je v 4. odstavku določeno, da mora navedeni razvojni načrti “opredeliti glavno infrastrukturo za

prenos elektrike in zemeljskega plina in za distribucijo elektrike, ki jo je treba v naslednjih desetih

letih zgraditi ali posodobiti za zanesljivo oskrbo z elektriko in zemeljskim plinom, varno delovanje

omrežij in prilagajanje nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov,

ob uvajanju inteligentnih omrežnih storitev in zagotavljanju skladiščnih objektov”.

2. Električna energija

2.1 Splošne določbe

V drugem delu EZ, ki obravnava električno energijo, je v 1. poglavju (splošne določbe) v 2.

oddelku v 37. členu med nalogami, ki jih imajo elektroenergetske podjetja v javnem interesu oz.

pri izvajanju javnih gospodarskih služb, v prvem odstavku navedeno, da morajo

elektroenergetska podjetja v javnem interesu “izvajati naloge, ki se nanašajo na zanesljivost,

rednost, kakovost in ceno oskrbe ter na varovanje okolja, vključno z učinkovito rabo energije,

energijo iz obnovljivih virov in varstvom podnebja.«



56

V 3. poglavju, ki obravnava varstvo končnih odjemalcev in potrošnikov, pa 42. člen določa, da

mora dobavitelji elektrike končnim odjemalcem »na izdanih računih za dobavljeno elektriko, na

promocijskih gradivih in na spletu prikazati:

– delež posameznega proizvodnega vira energije v celotni strukturi elektrike, ki jo je dobavitelj

koristil v predhodnem letu, tako da je mogoča razumljiva primerjava med različnimi dobavitelji na

državni ravni;

– vsaj navedbo sklica na obstoječe referenčne vire (npr. spletne strani, kjer so javno dostopni

podatki o vplivih na okolje, izraženih z emisijami CO(2) in količinami radioaktivnih odpadkov, ki so

posledica proizvodnje elektrike iz celotne strukture proizvodnih virov elektrike, ki jo je dobavitelj

koristil v predhodnem letu);

Poleg tega tretji odstavek omenjenega člena določa, da dobavitelj, če v svojem naboru

energetskih virov uporablja tudi elektriko iz obnovljivih virov »delež ali količino elektrike iz

obnovljivih virov energije dokazuje z uporabo potrdil o izvoru iz svojega računa, vodenega v

registru iz 368. člena tega zakona. Količina energije iz obnovljivih virov, ki ustreza potrdilom o

izvoru in jo dobavitelj prenese na tretjo osebo, se odšteje od deleža energije iz obnovljivih virov v

njegovem naboru energetskih virov.«

2.2 Proizvodnja električne energije

V II. poglavju drugega dela EZ, ki govori o proizvodnji električne energije v 52. členu, ki obravnava

energetsko dovoljenje za proizvodnje zmogljivosti, ki ga za vsak objekt, ki ima nazivno moč večjo

od 1 MW in je priključen na javno omrežeje in ki ga skladno z zakonom izda minister, pristojen za

energetiko, je v 4. odstavku med drugim določeno, da se pogoji in vsebine, ki se predpišejo za

posamezne objekte, nanašajo tudi na »vrsto primarnih virov energije s poudarkom na obnovljivih

virih in domačih virih energije«.

3. Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije

3.1 Definicije

Peti del EZ podrobno obravnava energetsko učinkovitost in OVE. V 313. členu, ki razlaga pomen

izrazov, so med drugim razloženi tudi naslednji izrazi:

1. »aerotermalna energija« je energija, ki je shranjena v obliki toplote v zraku okolice;

2. »biomasa« je biološko razgradljiva frakcija proizvodov, ostankov in odpadkov biološkega izvora

iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance), gozdarstva in z njim povezanih

proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, kot tudi biološko razgradljiva frakcija

industrijskih in komunalnih odpadkov;



57

11. »Eko sklad« je Slovenski okoljski javni sklad, ustanovljen z Zakonom o varstvu okolja (Uradni

list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 –

ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13);

12. »električna energija iz obnovljivih virov energije« je električna energija, ki jo proizvedejo

proizvodne naprave, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, kot tudi del električne energije, ki

jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi

neobnovljive vire energije, vendar brez električne energije iz črpalnih hidroelektrarn in drugih

sistemov za skladiščenje energije;

14. »energetska storitev« pomeni fizikalni učinek, korist ali ugodnost, ki izhaja iz kombinacije

energije in energetsko učinkovite tehnologije ali ukrepa, ki lahko vključuje potrebno obratovanje,

vzdrževanje in nadzor za opravljanje storitve, in se opravi na podlagi pogodbe ter za katero se je

izkazalo, da v običajnih okoliščinah preverljivo in merljivo oziroma ocenljivo izboljša energetsko

učinkovitost ali prihrani primarno energijo;

18. »geotermalna energija« je energija, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim

površjem;

19. »hidrotermalna energija« pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote v površinski vodi;

20. »indeks pozidanosti« pomeni razmerje med tlorisno površino stavb in površino zemljišč na

določenem ozemlju;

23. »mala soproizvodnja« je proizvodna naprava za soproizvodnjo z instalirano močjo, manjšo od

1 MWe;

24. »mikro soproizvodnja« je proizvodna naprava za soproizvodnjo z maksimalno močjo, manjšo

od 50 kWe;

29. »nova proizvodna naprava« pomeni napravo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih

virov energije oziroma s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, pri kateri od njenega prvega

obratovanja do vložitve popolne vloge za dodelitev podpore po tem zakonu še ni preteklo več kot

eno leto. Za prvo obratovanje proizvodne naprave se šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za

obratovanje proizvodne naprave oziroma datum prvega priklopa na omrežje, če pridobitev

uporabnega dovoljenja za proizvodno napravo ni predpisana. Če je proizvodna naprava dejansko

obratovala že pred tem datumom, agencija za določitev starosti proizvodne naprave ugotovi

datum začetka obratovanja v ugotovitvenem postopku;

33. »osebe javnega sektorja« so državni organi, uprava samoupravnih lokalnih skupnosti, javni

zavodi, javni gospodarski zavodi, javni skladi, javne agencije in ustanove, katerih ustanovitelj je

država ali občina;

37. »potrdilo o izvoru« je javna listina v elektronski obliki, ki dokazuje, da je določena količina

električne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov

energije;



58

38. »povezovalec« pomeni ponudnika storitev povpraševanja, ki kombinira več kratkotrajnih

bremen porabnika, z namenom da jih proda, lahko tudi na dražbi, na organiziranih trgih z

energijo;

41. »program podpore« pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki spodbuja energetsko

učinkovitost ali uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije,

povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na

podlagi obveznosti glede obnovljive energije ali drugače. Sem med drugim spadajo naložbena

pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi

obnovljive energije, vključno s programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi

zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;

49. »toplotna črpalka« pomeni stroj, napravo ali sistem, ki prenaša toploto iz naravnega okolja

(zrak, voda ali zemlja) v stavbo ali za uporabo v industriji, in sicer s preusmeritvijo naravnega toka

toplote, tako da ta potuje od nižje temperature k višji. Pri povratnih toplotnih črpalkah je možno

tudi prehajanje toplote iz stavbe v naravno okolje;

3.2 Spodbude za URE in OVE

V II. poglavju petega dela, ki govori o spodbuah za URE in OVE 314. člen določa, da:

“(1) Spodbujanje ukrepov energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije izvaja država

s programi izobraževanja, informiranja in ozaveščanja javnosti, z energetskim svetovanjem,

spodbujanjem energetskih pregledov, pripravo predpisov, finančnimi spodbudami in drugimi

programi podpore”.

(2) Eko sklad na nacionalni ravni pripravlja in izvaja program za izboljšanje energetske

učinkovitosti. Eko sklad dodeljuje finančne spodbude po tem zakonu na podlagi potrjenega

programa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po postopku, določenem z zakonom, ki ureja

varstvo okolja, za dodeljevanje namenskega premoženja Eko sklada, če ta zakon ne določa

drugače.

(3) Ukrepi in mehanizmi za spodbujanje povečanja energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih

virov so podrobno določeni v akcijskih načrtih.”

315. člen pa določa, da se Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov

energije “ izvaja z namenom zmanjšanja porabe energije, povečanja količine in deleža obnovljivih

virov energije, povečanja zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanja uvozne odvisnosti pri oskrbi z

energijo in drugih energetskih razlogov, ki so določeni v EKS. Člen tudi določa, da mora biti višina

spodbud oblikovana stroškovno učinkovito, da se z relativno višjo spodbudo kot za posamezne dele

stavbnih tehničnih sistemov spodbuja celovita prenova stavb, da ter da pri spodubah lahko

upoštevata tudi socilani ali demonstracijski vidik.”

316. člen v zvezi z vrstami finančnih spodbud dololča, da:



59

“(1) Minister, pristojen za energijo, določi vrste finančnih spodbud za energetsko učinkovitost,

daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije, pogoje in merila za njihovo dodelitev, vrste

upravičencev do spodbud, ter spodbude, ki se dodeljujejo kot državne pomoči, spodbude, ki se

dodeljujejo po pravilu »de minimis«, in druge finančne spodbude (v nadaljnjem besedilu:

subvencije).

(2) Organ, ki dodeljuje finančne spodbude iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani objavi vse

prejemnike finančnih spodbud, njihov naslov ter vrsto in velikost financiranega projekta.

(3) V predpisu iz prvega odstavka tega člena minister določi tehnične specifikacije, ki jih morajo

izpolnjevati naprave in sistemi za proizvodnjo energije iz obnovljive energije, da so upravičeni do

finančnih spodbud.”

322. člen pa v zvezi z obvezno uporaba OVE, SPTE in odvečne toplote v sistemih daljinskega

ogrevanja določa, da “morajo biti sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja učinkoviti, pri čemer

mora distributerji toplote morajo zagotoviti, da je na letnem nivoju zagotovljena toplota iz vsaj

enega od naslednjih virov:

“– vsaj 50 % toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije,

– vsaj 50 % odvečne toplote,

– vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje ali

– vsaj 75 % kombinacije toplote iz prvih treh alinej”.

323. člen pa določa plačilo prispevka za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije, tako da

“končni odjemalci toplote in goriv plačujejo prispevek za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov”,

vendar ob tem tudi dololča, da “ne glede na prejšnji odstavek, se prispevek za proizvodnjo toplote

iz obnovljivih virov energije ne plačuje za obnovljive vire in za toploto iz učinkovitih sistemov

daljinskega ogrevanja in hlajenja”. Omenjeni člen tudi določa, da višino in način plačevanja določa

Vlada in da se zbrana sredstva nakazujejo Eko skladu.

3.3 Informiranje, ozaveščanje, usposabljanje

V IV. poglavju, ki obravnava informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, 351. člen govori o tem, da

Center za podpore “izvaja programe za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje različnih ciljnih

skupin o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe tehnologij za učinkovito rabo energije in

za uporabo obnovljivih virov”, pri tem pa Center sodeluje tudi z organi lokalne skupnosti, ki so

pristojni za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Skladno s tretjim odstavkom člena

Center za podpore na spletu objavi informacije o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih

energije za različne kategorije oseb, in sicer:

“– informacije o neto koristih, stroških ter energetski učinkovitosti naprav in sistemov za

ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov,



60

– informacije o programih podpore za ukrepe energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije,

– informacije o sistemih certificiranja oziroma inštalaterjih energetskih naprav za uporabo

obnovljivih virov iz 359. člena tega zakona in seznam certificiranih inštalaterjev, ki vključujejo ime,

priimek in kontaktne podatke,

– smernice za najboljšo kombinacijo obnovljivih virov energije, tehnologije z visokim izkoristkom

ter daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi poslovnih,

industrijskih in stanovanjskih območij,

– informacije o razpoložljivosti in okoljskih prednostih različnih obnovljivih virov energije,

namenjenih uporabi v prometu,

– informacije o razpoložljivih mehanizmih za povečanje energetske učinkovitosti,

– informacije o finančnih in pravnih okvirih za izvajanje ukrepov za povečanje energetske

učinkovitosti”, ob tem pa tudi “geografski prikaz potencialov za uporabo obnovljivih virov energije

in podatke o prejemnikih subvencij za projekte za povečanje učinkovitosti rabe energije in za

uporabo obnovljivih virov energije, ki vključujejo ime oziroma firmo prejemnika, naslov prejemnika

ter vrsto in velikost financiranega projekta.” Informacije o ukrepih za povečanje energetske

učinkovitosti in uporabe OVE energije porabnikom energije lahko poleg tega nudijo vsi udeleženci

na trgu energetskih storitev.

352. člen definira energetsko svetovanje za občane, 358. člen pa obveščanje končnih odjemalcev

o porabi energije kot obveznost dobavitelev energije in goriv iz omrežij, kar mora biti podano

končnim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki, najmanj dvakrat letno. 3. odstavek podrobneje

opredeljuje katere informacije mora jo biti pri tem podane, 4. odstavek pa, da mora biti

omogočen enostaven dostop do dodatnih informacij o pretekli porabi tistim odjemalcem

električne energije, ki imajo nameščene napredne merilne sisteme. 9. odstavek določa da morata

dobavitelj in operater končnim odjemalcem poleg drugih podatkov, ki so že navedeni v tem členu,

posredovati “tudi podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi in

obnovljivih virih energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije

o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, rabi obnovljivih virov energije,

sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije, primerjalnih diagramih porabe končnih

porabnikov in nepristranskih tehničnih specifikacijah za opremo in proizvode, ki rabijo energijo”.

359. člen podrobneje določa usposabljanje inštalaterjev naprav na OVE.

3.4 Električna energija iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom

V V. poglavju, ki obravnava električno energijo iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje

toplote in električne energije z visokim izkoristkom v prvem oddelku, ki govori o SPTE 360. člen

opredeljuje nosilca, roke in način za celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim

izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje ter analiza stroškov in koristi.



61

V 2. oddeleku 365. člen definira “Potrdila o izvoru električne energije” kot “dokument v

elektronski obliki, ki omogoča proizvajalcem in dobaviteljem, da dokažejo, da je električna

energija, ki so jo proizvedli oziroma dobavili, proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom

oziroma iz obnovljivih virov energije. Potrdilo o izvoru se lahko prenese na drugo osebo oziroma se

z njim izkazuje proizvodnja električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ali iz

obnovljivih virov energije pri pridobitvi podpor za tekoče poslovanje ali za zagotovljeni odkup

električne energije.” ter podrobneje opredeljuje kdo lahko pridobi ta potrdila, kdo, kako in za

kakšno časovno obdobje jih izdaja ter kako se o tem obvešča in izvaja nadzor ter vodijo podatki.

V 3. oddeleku, ki obravnava priključevanje na omrežje ter prenos električne energije iz OVE in

SPTE 369. člen opredeljuje pravila gled soglasja za priključitev naprave za proizvodnjo električne

energije iz OVE oziroma SPTE z visokim izkoristkom na javno omrežje, s tem povezane dejavnosti,

ki jih mora izvajati elektrooperater ter način razdelitve stroškov, ki nastajajo pri tem, ob tem pa

tudi zavarovanja, ki jih mora pred izdajo soglasja za priključitev proizvodne naprave investitor

predložiti elektooperaterju. Pri tem mora elektrooperater vsaki dve leti “posredovati ministrstvu,

pristojnemu za energijo, poročilo o priključevanju proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in

za soproizvodnjo toplote in električne energije na omrežje. V poročilu morajo biti obrazložitve

konkretnih primerov, za katere ni bilo mogoče zagotoviti priklopa proizvodne naprave v roku dveh

let, in izvedenih ukrepov za pripravo naslednjega razvojnega načrta, analiza stroškov razvoja

omrežja zaradi priključevanja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in za soproizvodnjo

toplote in električne energije ter predlogi potrebnih ukrepov za izboljšanje obstoječih okvirov in

pravil za prevzemanje in delitev stroškov priključevanja novih proizvajalcev v omrežje.”

370. člen opredeljuje prenos in distribucijo električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje

z visokim izkoristkom, pri čemer mora elektrooperater v primeru, če zaradi zagotavljanja

stabilnosti elektroenergetskega sistema in zanesljivosti oskrbe z električno energijo sprejme

ukrepe, ki bistveno zmanjšajo uporabo obnovljivih virov energije, o teh ukrepih poročati agenciji.

V poročilu mora navesti tudi katere popravne ukrepe namerava sprejeti za preprečitev bistvenega

zmanjšanja porabe energije iz obnovljivih virov.

371. člen opredeljuje določanje priključnih mest in pogojev za proizvodne naprave električne

energije iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom, pri čemer mora elektrooperater v sistemskih

obratovalnih navodilih iz 144. člena EZ-1 “za priključitev proizvodnih naprav za proizvodnjo

električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov, katerih nazivna

električna moč ne presega 10 MW, določiti načine določanja priključnih mest ter na podlagi

operaterjevih obvez za zagotavljanje zanesljivega delovanja omrežja določiti zahteve za tehnično

opremljenost naprav, na podlagi katerih jim bo izdano soglasje za priključitev na omrežje. Za

proizvodne naprave, večje od 10 MW, se zahteve po tehnični opremljenosti proizvodnih naprav za

zagotovitev zanesljivega delovanja omrežja določijo v državnem prostorskem načrtu za

posamezno proizvodno napravo.” V okviru omenjenih navodil pa mora elektrooperater “določiti

standardna pravila za določanje stroškov tehnične izvedbe priključka od proizvodne naprave, ki

oddaja električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, ali iz soproizvodnje z visokim

izkoristkom v omrežje, do priključitve na omrežje. Ta pravila morajo biti objektivna, pregledna in

nediskriminatorna ter morajo za proizvodne naprave z močjo do 10 MW temeljiti na enakih



62

izhodiščih, kot se uporabljajo za priključevanje odjemalcev električne energije. Za proizvodne

naprave z močjo do 1 MW se sistemskih obratovalnih navodilih, določijo normirani faktorji stroška

priključitve na omrežje”. Na zahtevo investitorja proizvodne naprave električne energije iz OVE ali

iz SPTE z visokim izkoristkom, katere nazivna električna moč presega 10 MW in za katero je bil

sprejet državni prostorski načrt, je elektrooperater, na katerega omrežje naj bi se izvedla

priključitev,” dolžan v 60 dneh od prejema vloge, pripraviti celovito in podrobno oceno stroškov

priključitve ter terminski plan za izvedbo priključitve na omrežje”.

4. oddelek obravna podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom.

372. Člen določa “

(1) Če stroški proizvodnje električne energije, vključno z normalnim tržnim donosom na vložena

sredstva, v napravah z veljavno deklaracijo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov

energije ter s soproizvodnjo z visokim izkoristkom presegajo ceno električne energije, ki jo je za

tovrstno električno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem za to električno energijo

lahko dodelijo podpore.

(2) Podpore se namenjajo za proizvodne naprave na obnovljive vire energije, ki ne presegajo 10

MW nazivne električne moči, razen za proizvodne naprave za izrabo vetrne energije, kjer je ta

meja 50 MW, ter za proizvodne naprave s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki ne presegajo 20

MW nazivne električne moči in ki so bile izbrane na podlagi odprtega javnega poziva agencije za

energijo iz 373. člena tega zakona.

(3) Vrste energetskih tehnologij za proizvodne naprave na obnovljive vire energije in proizvodne

naprave za soproizvodnjo, ki so lahko ob upoštevanju prejšnjega odstavka upravičene do podpor,

določi Vlada z uredbo.

(4) Če tako določi Vlada, so lahko do podpor upravičene tudi proizvodne naprave iz tehnologij, ki

niso zajete v uredbi iz prejšnjega odstavka, če izkoriščajo energetske vire, ki ustrezajo opredelitvi

obnovljivih virov energije, ali energetske tehnologije in njihove kombinacije, ki ustrezajo opredelitvi

soproizvodnje z visokim izkoristkom. V tem primeru lahko Vlada določi letne kvote za dodeljevanje

teh podpor ali druge pogoje za pridobitev podpore.

(5) Podpora ne sme omogočati prejemniku, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za

proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov iz prvega odstavka

tega člena. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji

iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša.

(6) Podpora se izvaja kot:

– zagotovljen odkup proizvedene električne energije, dobavljene v javno omrežje električne

energije, po ceni, ki jo določi Vlada, za proizvodne naprave z nazivno električno močjo manjšo od 1

MW;

– finančna pomoč za tekoče poslovanje za ostale proizvajalce.



63

(7) Če proizvajalec iz prve alineje prejšnjega odstavka namesto zagotovljenega odkupa samostojno

proda proizvedeno električno energijo, je upravičen do finančne pomoči za tekoče poslovanje. V

tem primeru je za ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo odgovoren

član bilančne sheme, ki mu proizvodna naprava pripada. Vlada določi največje število dovoljenih

menjav glede načinov izvajanja podpor in minimalno trajanje. V primeru samostojne prodaje so

stranke pogodbe o dobavi dolžne pogodbeno ceno samostojno prodane električne energije razkriti

agenciji, ki pridobljene podatke uporablja za analizo podporne sheme ter jih lahko objavlja in

posreduje Centru za podpore v agregirani obliki, iz katere ni razvidna vrednost posamezne

pogodbe.

(8) Podpora se lahko podeli obnovljenim proizvodnim napravam, pri katerih investicija predstavlja

več kot 50 % investicije v enako novo napravo. Pri napravah za soproizvodnjo z visokim izkoristkom

se podpora zagotavlja deset let po obnovi ter za proizvodne naprave na obnovljive vire energije 15

let po obnovi.

(9) Podporo je mogoče pridobiti le za proizvedeno električno energijo, za katero je predloženo

veljavno potrdilo o izvoru.

(10) Posamezna podpora se lahko izvaja za:

– nove proizvodne naprave električne energije s soproizvodnjo z visokim izkoristkom 10 let;

– nove proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov energije 15 let;

– za starejše naprave tudi za krajši čas, ki predstavlja razliko med dejansko starostjo proizvodne

naprave, računano od začetka prvega obratovanja naprave, in zgoraj določenim najdaljšim rokom

za izvajanje podpore. Trajanje zagotavljanja podpore se določi z odločbo o dodelitvi podpore.

(11) Vlada podrobneje predpiše vrste energetskih tehnologij, upravičenih do podpor, višino in

trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore,

postopek za znižanje ali odvzem podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore.

Pri tem mora upoštevati naslednja merila:

– višino in trajanje potrebne pomoči glede na velikost in tehnologijo proizvodnje električne

energije, upoštevajoč pri tem vse že pridobljene koristi;

– trajnostno naravo proizvodnje električne energije s poudarkom na trajnostnem načinu

proizvodnje in rabe biomase;

– pozitivne učinke pri doseganju zastavljenih ciljev, zlasti pri zniževanju izpustov toplogrednih

plinov pri proizvodnji električne energije;

– pogoje in omejitve za podpiranje novih proizvodnih naprav z vidika odobrenega obsega sredstev,

potrebnih za izvajanje podporne sheme;

– skladnost s cilji okoljske, prostorske, kmetijske in drugih politik;



64

– velikost družbe, ki za proizvodno napravo prejema podporo, in tržni delež, ki ga ima na trgu z

električno energijo oziroma ga bo imela.

(12) Vlada lahko določi, da so do obratovalne podpore upravičene tudi proizvodne naprave na

lesno biomaso, ki zaradi starosti ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v podporno shemo, če zaradi

stroškov lesne biomase ni mogoče proizvajati električne energije po ceni, ki je nižja od cene, ki jo je

za električno energijo iz teh proizvodnih naprav mogoče doseči na trgu. Obratovalna podpora

mora biti v tem primeru določena po enakih principih, kot veljajo za določanje spremenljivega dela

referenčnih stroškov za nove proizvodne naprave na lesno biomaso.

(13) Za proizvajalce električne energije v proizvodnih napravah na obnovljive vire energije in v

soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki imajo sklenjene pogodbe o zagotovljenem odkupu, se šteje,

da imajo sklenjeno odprto pogodbo o dobavi s Centrom za podpore.

(14) Proizvajalci električne energije iz proizvodnih naprav, katerih nazivna električna moč ne

presega 1 MW, ki prejemajo potrdila o izvoru, vendar zaradi starosti proizvodnih naprav ne

prejemajo podpor, lahko s Centrom za podpore sklenejo odprto pogodbo o odkupu vse električne

energije, ki je ne porabijo sami. Cena se določi v pogodbi kot zmnožek referenčne cene električne

energije, ki jo za posamezno leto določi agencija, in faktorja B za tip naprave, kot je določen v

predpisih, ki urejajo podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji s toploto z visokim

izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije, zmanjšan za 3 %. Proizvajalci v napravah z nazivno

močjo nad 50 kW, so dolžni na zahtevo Centra za podpore posredovati urne napovedi proizvodnje.

Potrdila o izvoru za električno energijo, ki jo Center za podpore odkupi na podlagi tega odstavka,

se prenesejo na Center za podpore.

(15) Proizvajalci električne energije iz novih proizvodnih naprav z nazivno močjo do 1 MW, ki še

niso samostojno sklenili odprte pogodbe za prodajo električne energije, lahko od začetka

obratovanja nove proizvodne naprave, do začetka zagotavljanja podpore na podlagi pogodbe o

zagotovljenem odkupu, vendar ne dlje kot 12 mesecev, proizvedeno električno energijo na podlagi

pogodbe prodajajo Centru za podpore po referenčni tržni ceni, ki jo za posamezno leto določi

agencija. Proizvajalci morajo pisno vlogo za odkup podati Centru za podpore vsaj en mesec pred

predvidenim začetkom proizvodnje. Proizvajalec, ki zahteva sklenitev take pogodbe, je dolžan za

prvo izbiro vrste podpore izbrati zagotovljen odkup. Če Center za podpore ugotovi, da je

proizvajalec, ki je sklenil tako pogodbo, predhodno ali naknadno sklenil tržno odprto pogodbo za

prodajo električne energije z dobaviteljem ali pridobil odločbo o dodelitvi podpore kot obratovalno

podporo, to sporoči agenciji, ta pa mora razveljaviti odločbo o dodelitvi podpore.

(16) Agencija pripravi vsako leto do 31. oktobra napoved položaja proizvodnih naprav na

obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo. Ta

napoved se uporabi za določitev cene električne energije iz prvega odstavka tega člena in služi kot

podlaga za določanje potrebne višine obratovalnih podpor v prihodnjem letu. Vlada podrobneje

predpiše pravila za pripravo napovedi.

(17) Vlada lahko zaradi potrebe po ohranitvi vzdržnosti financiranja podporne sheme določi, da se

omeji letna instalirana moč proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in za soproizvodnjo z

visokim izkoristkom po posamezni tehnologiji in viru energije, ki ji je lahko podeljena podpora, če



65

delež tovrstnih instaliranih proizvodnih naprav presega za tisto leto načrtovani obseg instaliranih

naprav v sprejetem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo ali učinkovito rabo energije.”

373. člen določa roke za izvedbo in trajanje javnega razpisa za vstop v podporno shemo, ki ga

razpiše Agen RS , merila, ki jih v zvezi z vstopom predpiše Agen RS in nadaljnje postopke v zvezi s

tem. 374. člen določa, da Agen RS o upravičenosti podpre odloča na zahtevo vlagatelja v

upravnem postopku in podrobnosti v zvezi s tem. 376. člen določa dejavnosti in naloge Centra za

podpore in obsega naslednje: prepoveduje, da bi izvajalec dejavnosti Centra za podpore izvajal

dejavnosti elektrooperaterja ter zadeve v zvezi s podisom pogodbe med Centrom in

upravičencem, umikom podpore, računovodskimi obračuni in evidencami o sredstvih, zbranih s

prispevki za soproizvodnjo in obnovljive vire, ki jih plačujejo odjemalci električne energije po tem

zakonu, in uporabi teh sredstev za različne vrste podpor, delovanje Centra za podpore in druge

predpisane namene itd. 377. člen določa, da se sredstva za izvajanje programov podpor Centru

za podpore zagotovijo s:

“– prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim

izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki ga mora plačevati vsak končni odjemalec električne

energije, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov iz omrežja in daljinske toplote, za

posamezno prevzemno-predajno mesto,

– prispevkom za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim

izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki bremeni trda in tekoča fosilna goriva, utekočinjen

naftni plin ter utekočinjen zemeljski plin, katerega plačuje vsak končni odjemalec dobavitelju,

– prodajo električne energije, ki jo Center za podpore odkupi po zagotovljeni odkupni ceni,

– proračunskimi viri, če se za podpiranje električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom

in iz obnovljivih virov energije oblikujejo posebna namenska proračunska postavka in določijo

namenski proračunski prihodki,

– sredstvi Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi Zakona o varstvu okolja

(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07

– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13)”.

378. člen za podrobnejši način določanje prispevkov za spodbujanje proizvodnje električne

energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom in njihova poraba poblašča

Vlado, medtem, ko višino prispevkov iz 377. člena “določi agencija z aktom ter jo po predhodnem

soglasju Vlade objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer na podlagi ocene Centra za

podpore o obsegu potrebnih sredstev za izvajanje programov podpor in za druge namene, za

katere se ta sredstva po zakonu uporabljajo in razpoložljivih sredstev za podpore iz preostalih

virov določenih v prejšnjem členu.” Dokler vlada ne da soglasja k novi višini prispevkov, se

uporablja njihova višina iz prejšnjega obdobja. Šeti odstavek določa, da se sredstva za izvajanje

podpor se uporabljajo za:

“– delovanje Centra za podpore;

– zagotavljanje podpor;



66

– odkup električne energije od proizvajalcev v podporni shemi, ki so upravičeni do zagotovljenega

odkupa;

– ureditev izravnave razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo električne energije;

– druge z zakonom določene namene.”

Člen tudi določa, da “višino sredstev za delovanje Centra za podpore iz dela prispevka za

zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz

obnovljivih virov energije, določi Vlada na podlagi obrazloženega predloga centra za podpore.

Center za podpore pri pripravi predloga upošteva vse prihodke in stroške, ki jih ima s svojim

delovanjem. Dokler Vlada ne da soglasja za povečanje sredstev za delovanje Centra za podpore, se

uporabljajo sredstva v obsegu iz zadnjega potrjenega obdobja.”

V 5. oddelku so v 379. členu opredeljene izjeme za fizične osebe, ki proizvajajo električno

energijo v proizvodnih napravah do 50 kW, pod pogojem, da so je vpisane v Register fizičnih

oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije pri Agenciji za javno pravne evidence

in storitve (AJPES), s tem v zvezi potrebne podatke ter dejavnosti, ki jih mora v zvezi s tem izvajati

AJPES.

4. Obnovljivi viri energije v prometu

VI. poglavje EZ-1 obravnava obnovljive viri energije v prometu, pri čemer 380. člen določa, da

“distributerji plinastih in tekočih goriv za promet morajo dati v posameznem letu na trg biogoriva

ali druge obnovljive vire energije za promet v deležu, kot je določen v akcijskem načrtu iz 28. člena

tega zakona glede na količino goriv, ki jih dajo na trg v tem letu”, pri čemer Vlada z uredbo določi

mehanizme in ukrepe za izpolnjevanje in preverjanje izpolnjevanja obveznosti, ob tem da “ Za

izpolnjevanje obveznosti se štejejo le biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila skladno s predpisi

s področja varstva okolja, ki urejajo trajnostna merila za biogoriva”, ob tem pa se “količina na

podlagi biogoriv, proizvedenih iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze,

upošteva kot dvakratnik prispevka drugih biogoriv.” 381. člen določa, da morajo trgovci z gorivi “

na prodajnih mestih označiti gorivo, ki vsebuje več kot 10 % delež biogoriv v mešanici z

mineralnimi gorivi”, 382. člen pa opredeljuje poročanje o prodaji goriv in električne energije v

prometu.

Documents

obnovljivi viri energije v sloveniji kratek pregled potencialov, stanja