OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE BOROVNICAdata.log-dragomer.si/materiali/obcinski_svet/OPN/odlok.pdf · Občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer, dopolnjen osnutek 3

OBČINA LOG-DRAGOMER

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE LOG - DRAGOMER

Domplan d.d. Bleiweisova 14, Kranj Kaliopa d.o.o. Letališka cesta 32 j, Ljubljana februar, 2012

Odlok

NAROČNIK: Občina LOG-DRAGOMER

ŢUPAN: Mladen Sumina

NALOGA: Občinski prostorski načrt Občine Log-Dragomer

ŠT. NALOGE: UD/421-82/09

PODJETJI: Domplan d.d. Kranj

Vera Zevnik

Kaliopa d.o.o. Ljubljana,

Igor Dimnik, univ. dipl. inţ. gradb.

mag. Slavko Gerčer, univ. dipl. inţ. gradb.

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Tomo Globočnik, univ. dipl. inţ. arh., specialist

arhitekt urbanist.

IZDELOVALCI: Tomo Globočnik, univ. dipl. inţ. arh., specialist

arhitekt urbanist

Irena Strupeh Papež, univ. dipl. inţ. arh.

Maja Friedl, univ. dipl. inţ. kraj. arh.

Maja Pagon, štud. arh.

Občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer, dopolnjen osnutek

Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1A, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-

1B, 108/09), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih

za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št 99/07) in

16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list, št. 33/2007) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na

___ seji dne __ sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LOG–DRAGOMER

I. UVODNE DOLOČBE 1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Log-Dragomer.

2. člen

(namen OPN)

(2) OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz drţavnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.

3. člen

(cilji OPN)

(1) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

4. člen

(vsebina OPN)

(1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del. Obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe,

II. Strateški del,

III. Izvedbeni del,

IV. Končne določbe,

V. Grafične priloge strateškega in izvedbenega dela,

VI. Obvezne priloge.

(2) Strateški del

1. Splošne določbe

2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3. Zasnova prostorskega razvoja občine

4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

6. Okvirna območja razpršene poselitve

7. Usmeritve za prostorski razvoj občine

8. Usmeritve za razvoj v krajini

9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

(3) Izvedbeni del

1. Splošne določbe


2

2. Območja namenske rabe

3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji

4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji

(4) Grafični del OPN vsebuje: Strateški del

- Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja (M 1:20.000)

- Karta 2: Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:20.000)

- Karta 3: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:20.000)

- Karta 4: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:20.000)

- Karta 5: Zasnova območij s posebnimi usmeritvami (M 1:20.000)

- Karta 6: Zasnova osnovne namenske rabe prostora (M 1:20.000) Izvedbeni del

- Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:20.000)

- Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omreţji GJI (M 1:20.000)

- Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in

prostorskih izvedbenih pogojev (M 1: 5.000)

- Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaze gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)

(5) Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, pregledne karte pa na drţavni topografski karti v merilu 1:20.000.

5. člen

(pomen kratic)

OPN: občinski prostorski načrt;

OPPN: občinski podrobni prostorski načrt;

UN: urbanistični načrt;

PA: prostorski akt;

NRP: namenska raba prostora;

ONR: osnovna namenska raba prostora;

PNR: podrobna namenska raba prostora;

EUP: enota urejanja prostora;

PIP: podrobni izvedbeni pogoji;

GJI: gradbeno inţenirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture;

PM: parkirno mesto;

ČN: čistilna naprava;

MČN: mala čistilna naprava;

CČN: centralna čistilna naprava;

TP: transformatorska postaja;

NO: nezahtevni objekti;

EO: enostavni objekti.

6. člen

(pomen izrazov)

Primarne dejavnosti so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo.

Terciarne dejavnosti so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.

Kvartarne dejavnosti so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava,

cerkev in svobodni poklici.

Ponovna gradnja je novogradnja na mestu odstranjenega objekta, v istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi.

Sprememba rabe je sprememba pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se pri tem

spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.


3

Enostavni objekti so pomoţni, začasni, vadbeni objekti, spominka obeleţja in urbana oprema za postavitev

katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih

objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z

objekti in pripadajočimi zemljišči.

Klet (=K) je etaţa, katere 70% vseh zunanjih stenitev je zgrajenih v raščeno zemljino in katere 60% od vseh

zunanjih stenitev je zasutih najmanj do kote -0'35. V kolikor so razmerja drugačna, je lahko etaţa še zmeraj

označena kot klet, vendar pa se v takem primeru takšne površine prištevajo k indeksu izrabe (II).

Pritličje (=P) je etaža, katere najmanj 60% zunanjih stenitev je zgrajenih nad raščeno ali nasuto zemljino oz.

je največ 30% zunanjih stenitev zasutih.

Kota ±0'00 zmeraj predstavlja pohodnico pritličja.

Nadstopje (=N) je etaţa, umeščena med pritličje in mansardo, namenjeno bivanju oziroma delu, najmanjše svetle

višine 2,50 m.

Galerija (=G) pomeni vmesni prostor (svetla višina najmanj 2,20 m) med polno višino etaţe N (nadstropje) oz.M

(mansarda) in spodnjo koto slemena strehe.

Gradbena meja (GM) je meja, preko katere ne sme segati noben del objekta.

Gradbena linija (GL) je črta, do katere morajo obvezno segati stavbe. Gradbena linija je lahko tudi gradbena

meja.

Regulacijska linija (RL) je črta, ki je ne sme presegati zgradba ali objekt zaradi regulacije ceste oz. varovalnega

koridorja posamezne gospodarske javne infrastrukture/voda.

Nepozidljivo zemljišče med GM in mejnicami zemljiških parcel predstavlja površine kjer ni moţno postavljati

nobenih stavb, objektov ali naprav, razen GJI.

Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih, primarnih in transportnih vodovodov in je

namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne sluţbe in so za njega pridobljena vsa

potrebna dovoljenja.

Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni

oskrbi prebivalcev s pitno vodo in za katerega so pridobljena vsa potrebna dovoljenja

Enodružinska hiša je hiša, ki ima največ dve stanovanji s skupnim vhodom in skupnimi prostori (kurilnica,

utility,…).

Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in

imata ločeni stavbni zemljišči in ločena vhoda.

Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš

enakih gabaritov.

Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji.

Vas je zaključeno naselje na podeţelju, kjer razen gostilne, trgovine z osnovnimi potrebščinami, štiriletne

osnovne šole in morebiti vrtca ter sakralnih stavb ni stavb centralnih dejavnosti oziroma industrijskih objektov.

Stanovanjske stavbe so zdruţene v zaprte ali pol-zaprte sklope z kmetijskimi stavbami za rejo ţivali ali spravilo

oziroma predelavo kmečkih pridelkov.

Vaško jedro je zaključena enota povezanih ali samostojno stoječih stavb ( cerkev, šola, trgovina, gostilna, ipd)

okoli skupnega trga ali ploščadi).

Frčada je strešno okno izven nivoja strehe .

Pretežnost ≥ 51%. Dejstvo, da nekaj obsega, predstavlja večji del česa.

Prednostno je prva varianta od večih. 7. člen

(obvezne priloge OPN)

(1) Obvezne priloge vsebujejo: 1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov 2. Prikaz stanja prostora 3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN (LEK, UN, poplavna študija)- ali se te lahko smatra

kot strokovne podlage 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora 5. Obrazloţitev in utemeljitev OPN 6. Povzetek za javnost 7. Okoljsko poročilo.


4

8. člen

(uporabljeni izrazi in pojmi)

(1) V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1A), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije, Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, Uredbo o enotni klasifikaciji objektov CC-SI, slovenskim standardom SIST ISO 6701:1989 (Stavbe in gradbeno inţenirski objekti-Slovar-1.del:Splošni izrazi) in s predpisi s področja graditve objektov podlagi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C). (2) V primeru spremembe posameznih izrazov in pojmov skozi ustrezno zakonodajo (zakoni, uredbe, pravilniki, tehnične smernice, ipd.) se uporabljajo le-ti iz področne zakonodaje oziroma tako, kot je to najbolje za zadevno stranko v postopku.

9. člen

(območje OPN)

(1) Z OPN se ureja celotno območje Občine Log – Dragomer (v nadaljevanju: občina). (2) Z OPN se do sprejetja OPPN urejajo tudi območja, za katera je načrtovana izdelava OPPN.

II. STRATEŠKI DEL

1. SPLOŠNE DOLOČBE

10. člen

(namen)

(1) Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov, na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.

2. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA

11. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1) Temeljno izhodišče občine je vzdržen prostorski razvoj, kar pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogroţanja prihodnjih generacij. Občina se bo zavzemala za usklajen prostorski razvoj, ki bo zagotavljal ohranjanje naravnih vrednot, kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja. (2) Izhodišče razvoja poselitve je moţnost zagotavljanja ustrezne opremljenosti z druţbenimi funkcijami in gospodarsko javno infrastrukturo. Tak razvoj poselitve se uveljavi zlasti ob upoštevanju potreb demografskega prirastka ter hkratnem omejevanju pritiskov širitve stanovanjske pozidave v bliţini Ljubljane. (3) Zaradi racionalizacije prometnih tokov, smotrnega razmeščanja delovnih mest, stanovanj, storitvenih in proizvodnih dejavnosti na širšem območju, se prostorski razvoj občine načrtuje in ureja tudi na osnovi medobčinskega sodelovanja.

(4) Zagotavlja se učinkovito omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne, informativne dejavnosti ter šport in rekreacija. V skladu z omreţjem naselij se zagotavlja oskrbne dejavnosti, zlasti pa trgovske, gostinske, finančne in druge poslovne dejavnosti. Razvoj prostočasnih dejavnosti, športa in rekreacije se spodbuja zlasti z namenom dvigovanja bivalnega standarda v naseljih.


5

(5) Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje prepoznavnosti in doţivljajski privlačnosti kulturne krajine. Zagotavlja se moţnosti za razvoj podjetništva ter območij za razvoj proizvodnih dejavnosti.

12. člen

(vizija prostorskega razvoja)

(1) Občina bo z uveljavljanjem načel vzdrţnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnoteţen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne in kulturne kakovosti ter druge kakovosti bivalnega okolja. Občina si bo prizadevala za uveljavitev in prepoznavnost znotraj Ljubljanske urbane regije.

13. člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1) Cilji, ki jih bo občina zagotavljala v svojem nadaljnjem prostorskem razvoju, so:

1.1 zagotavljanje ustreznih prostorskih možnosti za razvoj stanovanj ter gospodarskih in druţbenih

dejavnosti, pri čemer se bo širitev naselij zagotovila z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno

infrastrukturo in novo čistilno napravo;

1.2 prednostno se pozidava usmerja kot zapolnitve in zgostitve znotraj obstoječih stanovanjskih površin,

šele nato se odpira nove površine;

1.3 celovito urbanistično urejanje naselij in prenova obstoječe stanovanjske strukture;

1.4 omejevanje razpršene gradnje;

1.5 izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij ter gospodarskih con, kar se zagotovi s

prenovami obstoječih prometnic - cest, pešpoti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev

v naseljih za povečanje prometne varnosti, ukrepov izboljšanja bivalnih pogojev ob cestnih koridorjih in za

potrebe razvoja javnega potniškega prometa;

1.6 ohranjanje prepoznavnosti prostora, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v

obstoječa naselja, s preprečevanjem razpršene gradnje ter s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov

v krajino, zlasti pa z ohranjanjem tipične kmetijske in gozdne rabe prostora;

1.7 ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti, predvsem kot aktivno vključevanje Občine v upravljanje z

zavarovanim območjem Ljubljansko barje ter ustrezno vključitvijo naravnih vrednot in kulturne dediščine v

usklajen prostorski razvoj;

1.8 vključevanje v regionalne razvojne projekte, zlasti kot podpora ureditve integriranega javnega

potniškega prometa, regionalnega modela poselitve, ki bo vezan na javni potniški promet, razvoja sistema

kolesarskih in pešpoti ter ukrepov varstva pred poplavami.


6

3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

14. člen

(prostorski razvoj občine)

(1) Občina si bo prizadevala za vzdrţen prostorski razvoj s kvalitetno organizacijo dejavnosti v prostoru, ki bo usklajena z varovanjem naravnih virov, območij ohranjanja narave, kulturne dediščine ter drugih prepoznavnih kakovosti. (2) Na severnem delu občine se ohranja preteţno gozdna raba prostora v povezavi z razvojem rekreacije, ki poselitvenim območjem omogoča višjo bivalno kakovost. Na gozdnih zemljiščih se še naprej ohranja gozdarska dejavnost, ki hkrati ohranja naravne kakovosti in prepoznavne značilnosti severnega dela občine. (3) Osrednji del občine se razvija ob pomembnih prometnih koridorjih, ob avtocesti in regionalni cesti, kjer se poleg stanovanjskih funkcij z oskrbnimi in druţbenimi dejavnostmi, načrtuje gospodarski razvoj. V naselju Dragomer se krepijo zlasti centralne in oskrbne dejavnosti (sedeţ Občine, športni park, vrtec, trgovina), v naselju Log pri Brezovici pa predvsem oskrbne (trgovina, pošta) in obrtno proizvodne dejavnosti. Zagotavlja se krepitev funkcij naselij Log in Dragomer, ki skupaj predstavljata občinsko središče z druţbenimi in upravnimi funkcijami občine. Zagotavlja se razvoj stanovanjskih površin in stanovanjskih površin za posebne namene (dom starejših občanov), ki se navezujejo na kvalitetne zelene površine in druge urejene odprte površine v naselju. Na robovih strnjene poselitve se preprečuje razpršena gradnja, na obstoječih in predvidenih stanovanjskih območjih pa se zagotavlja visok standard komunalne opremljenosti. Pri razvoju poselitve ter gradnji na prostih zemljiščih za stanovanjsko pozidavo se upošteva omejitve v prostoru, zlasti glede na reliefne razmere, hrup, poplavno ogroţenost, dostopnost do gospodarske javne infrastrukture in javnega potniškega prometa ter druge kriterije za zagotovitev kakovostnega bivalnega okolja. (4) Južni del občine predstavlja kulturno krajino Ljubljanskega barja, za katero je značilna drobna struktura kmetijske rabe prostora, kjer se prepleta njivska in travniška raba zemljišč. Na tem območju se ohranja kmetijsko rabo, ki upošteva usmeritve za ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ohranja se tudi posamezne zaselke in gruče kmetij, kot kvalitetno razpršeno poselitev in se prepreči širitev pozidave za individualno stanovanjsko gradnjo. Na to območje se usmerja tudi selitve kmetij, katerih funkcioniranje je oteţeno zaradi utesnjenosti znotraj obstoječih poselitvenih območij. Na območju Ljubljanskega barja se razvija potenciale za razvoj turizma, zlasti z urejanjem kolesarskih poti in pešpoti, ki se bodo navezovale na širše območje urbane regije.

15. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) V naseljih se prepletajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij in vzpostavitev samooskrbnosti naselij. Pri tem je treba dejavnosti razporejati tako, da so medsebojno zdruţljive in v skladu s smernicami ter z vlogo posameznih naselij v občini. Razvoj oskrbnih, storitvenih in druţbenih dejavnosti se prednostno usmerja v osrednji del občine. Ohranjajo in spodbujajo se nove dejavnosti na območjih naselij Log in Lukovica. Naselji se razvijata tudi kot pomemben zaposlitveni center z razvito rekreacijsko infrastrukturo v obliki kakovostnega grajenega javnega dobra ter urejenimi zelenimi odprtimi površinami. (2) Prostorske moţnosti za gradnjo se zagotavljajo z zadostnimi stanovanjskimi površinami, z različnimi tipi stanovanj. Stanovanja se zagotavlja predvsem v obstoječih stanovanjskih območjih ali kot zaokroţitve robov naselij. Pri tem se zlasti zagotavlja visok standard bivalnih kakovosti, z zadostnimi zelenimi površinami in območji za rekreacijo, zadostno osončenostjo prostora, ustrezne reliefne razmere, opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo ter dostopnost do oskrbnih, druţbenih funkcij in javnega potniškega prometa. Pri stanovanjski gradnji se spodbuja energetsko varčno gradnjo, izrabo alternativnih virov energije ter prednostni razvoj stanovanjskih območij z cenovno racionalnim priključevanjem na komunalno in drugo infrastrukturo. (3) Razvoj gospodarskih dejavnosti se koncentrira na območjih za proizvodnje dejavnosti na Logu in vmesenem pasu med avtocesto in regionalno cesto. Na to območja se iz bivalnega okolja selijo dejavnosti, ki so moteče za bivanje. Prednostno se razvijajo v okviru komunalno urejenih območij.


7

(4) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerja v osrednji del občine, kjer je zagotovljena dobra dostopnost, javni potniški promet in največja koncentracija poselitve. Občina bo spodbujala nove ureditve za te dejavnosti z namenom, da se zagotovi primerna oskrba občanov. Zaokroţena območja za centralne dejavnosti se neposredno navezujejo na urejene javne zelene površine, ki se povezujejo v prepoznaven sistem zelenih površin. (5) V okviru razvoja prostočasnih dejavnosti in rekreacije se spodbuja razvoj potrebne infrastrukture za razvoj rekreacije (dva športna parka na Logu in v Dragomerju), zlasti z ureditvijo zelenih površin, kolesarskih, trim in pešpoti, z navezavo le teh na širši sistem poti znotraj Ljubljanske urbane regije ter zlasti znotraj Ljubljanskega barja. (6) Gospodarska javna infrastruktura se razvija tako, da se zagotavlja primerna komunalna oskrba ter dostopnost, skladno z uravnoteţenim druţbenim in prostorskim razvojem. Nova pozidava se pogojuje z ustrezno opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo. (7) Prometna infrastruktura se razvija z namenom izboljšanja dobre dostopnosti ter zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje. S priključkom Lukovica se obstoječi promet naveţe na avtocestno omreţje, ureja se peš in kolesarski promet ob obstoječih cestah ter spodbuja večjo učinkovitost in uporabo javnega potniškega prometa, tudi s potencialnim razvojem primestnega ţelezniškega prometa znotraj širše regije. (8) Spodbuja se racionalno ravnanje z odpadki, zlasti z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklaţo odpadkov. Na območju juţnega roba kmetijskih površin se zaradi lokacijske pogojenosti predvideva postavitev centralne čistilne naprave.

16. člen

(omreţje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) V občini so tri naselja, ki se v okviru omreţja naselij razvijajo glede na svojo vlogo in funkcijo. Razvoj posameznih naselij se usmerja skladno z izhodiščem, da se občanom zagotovi ustrezno dostopnost do javnih funkcij, storitev in delovnih mest. (2) Vloga in funkcija v omreţju naselij temelji na razporeditev dejavnosti po naseljih, glede na funkcije javnega značaja posameznega naselja:

2.1 naselji Log in Dragomer skupaj predstavljata občinsko središče;

2.2 Lukovica je lokalno središče oţjega pomena.

17. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Skozi občino poteka avtocesta A1, ki predstavlja del V. panevropskega prometnega koridorja (Benetke - Trst/ Koper – Ljubljana – Budimpešta – Uţgorod - Lvov). Načrtovana je direktna navezava na avtocesto v naselju Lukovica, na meji z Občino Brezovica. (2) Pomemben prometni koridor predstavlja regionalna cesta RII – 409, odsek Brezovica – Vrhnika. Regionalna cesta povezuje območje občine Log-Dragomer s sosednjima občinama Brezovica na vzhodu in Vrhnika na zahodu. (3) Občina se proti jugu z lokalnimi cestami povezuje z območjem Ljubljanskega barja, proti severu pa z občino Dobrova – Polhov Gradec ni povezana. Naselja so med seboj povezana z regionalno cesto, naselji Log in Dragomer pa sta povezani tudi z lokalno cesto. Med Lukovico in Dragomerjem lokalne cestne povezave ni, naselji sta povezani s pešpotjo. (4) Z namenom razvoja javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji se spodbuja razvoj primestne ţeleznice, ki bi občino povezala z Ljubljano in Vrhniko. (5) Spodbuja se ureditev kolesarskih poti in pešpoti po območju Ljubljanskega barja.


8

18. člen

(območja razvoja dejavnosti v krajini)

(1) Kmetijstvo se ohranja na celotnem območju občine, zlasti pa na ravninskem območju Ljubljanskega barja, kjer se ohranja značilnosti kulturne krajine. Intenzivna kmetijska pridelava se usmerja na način in v tehnologijo pridelave, ki je sprejemljiva z vidika zavarovanega območja Ljubljansko barje in varstvenega območja Natura 2000. Večje kmetije, ki so znotraj strnjenega naselja omejene za učinkovito delovanje, se ob predhodni oceni pristojne sluţbe za kmetijstvo, usmerja na primernejša območja. Na robovih naselij se še naprej ohranja visokodebelne sadovnjake za samooskrbo. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin in se spodbuja ekološka kmetijska pridelava. (2) V okviru upravljanja z gozdovi se gozd ohranja kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravna raba gozda ter prepletanje funkcij gozda (socialne, varovalne in lesno proizvodne funkcije). V gozdovih se spodbuja razvoj prostočasnih dejavnosti in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se dejavnost usmerja na obstoječe gozdne poti. (3) Na območjih ogroţenih zaradi poplav in erozije, se preprečuje razvoj dejavnosti, ki bi lahko povzročile ogroţanje zaradi naravnih nesreč. Gradnja se prilagaja stopnji potresne ogroženosti, ki je določena za območje občine. (4) Ohranja se prepoznavnosti prostora na območju Ljubljanskega barja, ki predstavlja območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena kulturne dediščine. Ohranja se tudi druge prepoznavne prvine prepoznavnosti, zlasti na stikih naselij s kulturno krajino ter prepoznavne dominante v prostoru in obstoječa prostorska razmerja. (5) Spodbuja se celovito in usklajeno prostorsko načrtovanje z namenom ohranjanja narave, zlasti znotraj ţe opredeljenih območij ohranjanja narave. Ta območja so: zavarovana območja (Ljubljansko barje), območja naravnih vrednot, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (Natura 2000). Spodbuja se varstvo biotske raznovrstnosti s pretehtanim umeščanjem ureditev in objektov v prostor ter z izborom ustrezne tehnologije znotraj posamezne dejavnosti. (6) Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja kot celovito prostorsko načrtovanje v okviru razvoja poselitve, infrastrukture in dejavnosti v krajini. Ohranja se kulturno dediščino znotraj celotnega območja kulturne krajine Ljubljansko barje, vključno s kulturno dediščino znotraj naselij. (7) Varstvo okolja se zagotavlja z upoštevanjem ranljivosti okolja za umestitev in razvoj posameznih dejavnosti v prostor. Prostorski razvoj se usmerja k ciljem zagotovitve zdravega in varnega bivalnega okolja, varstva narave ter varstva naravnih virov.

4. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

19. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno omreţje je sestavljeno iz cestnega prometnega sistema, sistema kolesarskih in pešpoti ter površin za mirujoči promet. Zaradi slabe učinkovitosti javnega potniškega prometa se izrazito povečuje raba osebnega avtomobila, kar predstavlja velike obremenitve cestne infrastrukture ter posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom. (2) Glavne pomanjkljivosti obstoječe prometne ureditve so: neurejena lastniška razmerja, neskladje med stanjem v naravi in stanjem v katastru, mestoma slabo stanje cest, utesnjenost prometnih koridorjev, pomanjkljiva cestna oprema, slepe ulice, slaba prometna varnost zaradi neustreznih kriţanj cest ter priključkov na regionalno cesto. Nadaljnji razvoj prometne infrastrukture se usmerja tako, da se zagotavlja zadovoljivo pretočnost cest, višjo raven opremljenosti prometne infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeleţence v prometu ter dvigovanja kvalitete bivanja. Kvaliteten razvoj prometne infrastrukture se odraţa v nadaljnjem pozitivnem razvoju naselij, manjših negativnih učinkih prometa na bivalno okolje, večji prometni varnosti ter pospešenem razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti.


9

(3) Omrežje državnih cest predstavljata avtocesta A1 in regionalna cesta II. reda. Omreţje drţavnih cest se prenavlja, zlasti s predvideno širitvijo avtoceste (min. širitev 7 m od roba cestnega sveta obojestransko) ter s predvideno ureditvijo priključka Brezovica, ki se bo navezal na regionalno cesto v naselju Lukovica. Na regionalni cesti se na območju občine načrtuje ureditev kolesarskih in pešpoti ter izvedba protihrupne zaščite. Pri urejanju kriţanj regionalne ceste z lokalnimi se spodbuja ustrezno ureditev kriţišč s ciljem zagotovitve prometno varnosti priključkov oziroma kriţanj. (4) Lokalno cestno omrežje se vzdrţuje, prenavlja ter dopolnjuje s cestno opremo z namenom zagotovitve ustrezne dostopnosti ter varnosti. Na posameznih odsekih lokalnih cest, zlasti pa na poteku skozi naselja, se spodbuja izvedbo ukrepov za umirjanje prometa. (5) Kolesarska infrastruktura je na območju občine slabo razvita. Občina je ţe vključena v regionalni projekt Zasnova mreţe kolesarskih povezav v Ljubljanski urbani regiji. Kolesarske poti se povezuje s širšo turistično ponudbo. Povečala se prometno varnost, privlačnost za obiskovalce, zmanjšuje ter se pritisk na okolje. Kolesarsko omreţje se ureja tako na drţavnem (daljinske, regionalne poti), kot tudi občinskem in medobčinskem nivoju. (6) V naseljih Log in Dragomer se zagotavlja ustrezno število parkirnih površin v okviru javnih površin, zlasti ob javnih objektih oziroma na območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Gradnja novih objektov, oziroma spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo ustreznega števila parkirnih mest (dom starejših občanov, banke, vrtci, zdravstvene ustanove in storitve, proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti ipd.). Parkirna mesta se zagotavlja tako za zaposlene kot tudi obiskovalce, kot jih v nadaljevanju določa izvedbeni del odloka. Vzpostavi se parkirišče za turiste in izletnike na obrobju Ljubljanskega barja. (7) Javni potniški promet je vezan zgolj na avtobusni promet, ki ga delimo glede na gostoto razporeditev postaj v širši regiji:

8.1 medkrajevni avtobusni promet, kjer so zajete medregijske povezave v smeri Ljubljana - Vrhnika- Logatec –

Postojna, postajališča so le v večjih naseljih;

8.2 primestni avtobusni promet predstavlja povezavo Ljubljane z zaledjem ljubljanske regije, postajališča se

nahajajo v razdalji od 1 do 3 km, občina se bo zavzemala za prilagajanje razporeditve postajališč glede na

potrebe po njihovi razmestitvi. Z namenom spodbujanja rabe JPP se na vseh lokacijah avtobusne postaje

uredijo in posodobijo, treba je doseči ustrezno frekvenco avtobusnega potniškega prometa ter navezavo na

različna postajališča v Ljubljani. Vzpostavita se dve novi avtobusni postajališči (v Lukovici in v naselju Log- v

bliţini šole). Z namenom povečanja uporabe JPP bi bilo smiselno omogočiti parkiranje osebnih vozil, oziroma

ureditev kolesarnic ob pomembnejših postajališčih ter tako zasnovati kombinirane prevoze.

(8) Spodbuja se ureditev primestne železnice Ljubljana – Vrhnika, zlasti z namenom, da sistem regijske ţeleznice postane osnovni nosilec JPP v regiji.

20. člen

(okoljska, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Spodbuja se rekonstrukcijo, nadgraditev in posodobitev obstoječih infrastrukturnih omreţij, z namenom zagotovitve ustrezne energetske in komunalne opremljenosti, varstva okolja ter visoke kakovosti bivalnega okolja. Med najpomembnejše ukrepe urejanja in nadgrajevanja infrastrukture sodi dograditev kanalizacije in izgradnja čistilne naprave. Graditev na stavbnih zemljiščih se pogojuje z urejeno opremljenostjo s komunalno infrastrukturo. V občini je javni kanalizacijski sistem zgrajen v naselju Dragomer in Log. Na tem področju se nadaljuje z rekonstrukcijo kanalizacijskega omreţja, z ločeno meteorno in sanitarno kanalizacijo. Naselja Log in Dragomer sta opremljeni z javno kanalizacijo mešanega sistema. Ker se ob izgradnji teh naselij kanalizacijski sistem še ni zaključil s ČN, je bil pogoj za priklop uporaba pretočnih greznic, preko katerih je izvedena priključitev na kanalizacijsko omreţje. V Dragomeru se kanalizacija zaključi v odprtem barjanskem jarku, enako tudi na Logu. (2) Oskrbo s pitno vodo ima v upravljanju Komunalno podjetje Vrhnika. Oskrba s pitno vodo se rešuje v okviru enotnega sistema z občinama Borovnica in Vrhnika. Spodbuja se obnovo vodovodnega omreţja z namenom zmanjšanja vodnih izgub (zniţati tlake v omreţju in hkrati zagotoviti oskrbo visokih con, predvsem na Logu in


10

Lukovici). Oskrbo s pitno vodo se postopoma omogoči tudi za tiste občane, ki se oskrbujejo z zasebnim vodovodom. (3) Oskrba z električno energijo in njen razvoj se odvija v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije. Spodbuja se kvalitetno in učinkovito oskrbo z električno energijo. Gradnja se lahko izvaja na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnjo in prenova obstoječih omreţij infrastrukture sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradnje, oziroma skladno s prostorskim razvojem. (4) Razvoj energetske infrastrukture se razvija skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Log-Dragomer (Oikos d.o.o., 2009), zlasti z uresničitvijo njegovih ciljev: učinkovita raba energije, zagotovitev energije iz obnovljivih virov ter vzpostavitev sistema energetskega informiranja. (5) Telekomunikacijsko omrežje je zadovoljivo razvito. Telefonsko omreţje Telekoma Slovenija je vezano na centralo na Vrhniki in Ljubljani. Uvaja se novejše tehnologije v okviru obstoječih TK storitev. Optično omreţje poteka iz centra od Ljubljane proti Vrhniki. Poštna enota se nahaja na Logu pri Brezovici, sistem poštnih storitev je zadovoljiv. Občina je vključena tudi v projekt izgradnje odprtih širokopasovnih omreţij. (6) Pokritost z mobilnim signalom je ustrezna, na območju občine so 4 bazne postaje. (7) Odvoz odpadkov zagotavlja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., ki izvaja ločeno zbiranje (ostanki komunalnih odpadkov, organski odpadki, papir, steklo, umetne mase, kosovni odpadki). Nevarni odpadki se zbirajo ločeno v okviru tovrstnih akcij. V občini se urejajo ekološki otoki, sortirnica odpadkov se bo zagotovila v sklopu predvidenega OPPN za centralno čistilno napravo.

5. USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO

21. člen

(usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo)

(1) Razvoj naselij temelji na obstoječem omreţju naselij, poudarek je na kvalitetnem razvoju znotraj naselij, prostorskem preurejanju in dopolnjevanju z novimi dejavnostmi. Ob umeščanju novih dejavnosti ali razširitvi obstoječih, se upošteva omejitvene dejavnike, predvsem poplavna območja ter območja naravnih in kulturnih kakovosti. Prednostno se nemoteče dejavnosti usmerja znotraj obstoječih poselitvenih območij, oziroma v gospodarske cone (zlasti na Logu), kjer se zagotovlja infrastrukturna opremljenost zemljišč. (2) Dodatne stanovanjske kapacitete se zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, ki so večinoma znotraj območij urejanja z OPPN. Načrtuje se posamezne zgostitve in zaokroţitve poselitvenih območij, kjer se upošteva kriterije za kakovostno bivalno okolje, dostopnost do centralnih in druţbenih dejavnosti, zdruţljivost dejavnosti, osončenje, upoštevanje reliefnih značilnosti, ustrezne dostopnosti ter bliţine javnega potniškega prometa. Zaradi racionalne rabe prostora, varčevanja z energijo in materialnimi sredstvi se gradnjo usmerja na območja, kjer je moţno ob racionalnih stroških zagotoviti ustrezno komunalno opremljanje.

22. člen

(notranji razvoj)

(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, na proste površine za gradnjo in kjer je moţna racionalna ureditev ali posodobitev komunalne in druge infrastrukture ter na tista območja, ki so bolj sprejemljiva z vidika omejitev v prostoru (reliefne razmere, ogroţenost zaradi poplav, visoke talne vode, nestabilnosti tal, varstva narave ali kulturne dediščine ter obstoječa obremenitev s hrupom zaradi ceste). (2) Opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z bolj sprejemljivimi, zlasti glede namembnosti in oblikovnih oziroma urbanistično - arhitekturnih značilnosti. (3) Del naselja Log s podeţelskim značajem se razvija na podlagi izhodišča, da se izboljša razmere za bivanje, delo ter opravljanje kmetijske dejavnosti. Prenove in novogradnje se prilagajajo tradicionalnemu urbanističnemu in arhitekturnemu oblikovanju, ohranja se obstoječo strukturo naselja ter se razvija prepoznavnost vaškega jedra.


11

V tem delu naselja se proste površine za gradnjo prednostno namenja za potrebe kmečkih gospodarstev ali kmetij. (4) Selitev perspektivnih kmetij iz naselij se zagotovi na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorskega, krajinskega in okoljskega vidika. Določijo se zemljišča za razvoj kmetije izven strnjenega območja naselja, kjer bo omogočen nadaljnji razvoj in obratovanje kmetije (na juţnem delu občine). (5) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljšuje raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in zagotavlja urejenost javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro (prometne površine, igrišča, zelenice, osrednji prostori naselij za druţenje in počitek in podobno). Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede vloge in funkcije. (6) V središčih naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, druţbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami. (7) Ohranjajo se kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljeni poudarki v prostoru (vzpetine, dominante, zlasti cerkve in drugi objekti), pasovi obvodne vegetacije in obvodnih prostorov ter druga kvalitetna območja, ki so pomembna za prepoznavno podobo naselij.

23. člen

(prenova naselij)

(1) S prenovo naselij se ustrezni bivalni standard zagotavlja s sanacijo negativnih vplivov in z upoštevanjem omejitev za urbani razvoj (hrup zaradi ceste, poplavna območja, stabilizacija breţin ipd.). Višjo kakovost bivalnega okolja se zagotavlja tudi z urejanjem javnih in zelenih površin v naselju ter navezavo odprtih površin na zaledje naselij ter s prenovo cestne in druge gospodarske javne infrastrukture. (2) Prenova delov naselij, ki imajo ruralne značilnosti ali elemente kulturne dediščine, se ohranja v skladu z njihovimi prepoznavnimi značilnostmi ter usmeritvami pristojne sluţbe za varovanje kulturne dediščine. Zlasti se ohranja značilnosti naselbinskih jeder, te dele naselja pa se ločuje od novejše poselitve s prekinitvami oziroma z zelenimi cezurami. Zaradi omenjenih značilnosti se območje starega vaškega jedra Dragomer (prostorska enota DR/SK2) ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. (3) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč s komunalno in prometno infrastrukturo. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov. Sanacija posameznih objektov ali delov naselij se lahko sanira tudi z zasaditvami vegetacije ali odstranitvijo ali ustrezno obnovo objektov.

24. člen

(zgostitve, zaokroţitve in širitve)

(1) Prednost pred širitvami in zaokroţitvami imajo zgostitve obstoječih stavbnih površin. Nova območja za pozidavo (širitve, zaokroţitve) se koristijo šele po zapolnitvi obstoječih prostih površin za gradnjo v naselju. Nove površine se urejajo celovito v okviru OPPN. (2) Pozidava se izvede na območjih, kjer je z vidika racionalnosti moţno urediti dostopne poti in zagotoviti ostalo infrastrukturo ter ustrezno varovanje kulturnih in naravnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. Širitve se omogoči zgolj takrat, kadar so sprejemljive z urbanističnega, krajinskega, okoljskega ali drugega relevantnega vidika.

25. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naselja se umešča različne dejavnosti z namenom zagotovitve oskrbe prebivalstva in zagotovitve novih delovnih mest v občini. Dejavnosti morajo biti nemoteče za bivalno okolje. Razvoj dejavnosti se prednostno usmerja na območje med regionalno cesto in avtocesto. Stanovanja in z njimi zdruţljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so z namensko rabo predvidena za stanovanja in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. V


12

občini se zagotavljajo območja za različne oblike bivanja predvsem vrstne oziroma atrijske ter prostostoječe hiše. Med posebne oblike stanovanj sodi tudi dom starejših občanov, ki se ga načrtuje v naselju Dragomer. (2) V naseljih oziroma delih naselij z vaškim značajem se ohranja dejavnosti povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji ter tudi tiste dejavnosti, ki za kmetijstvo in bivanje niso moteče. Na obstoječih stavbnih zemljiščih na območju Ljubljanskega barja je moţen razvoj dopolnilnih dejavnosti v povezavi z razvojem turizma. (3) Oskrbne, storitvene, in druţbene dejavnosti se usmerja v občinsko in lokalno središče, kjer se jim zagotovi moţnost dolgoročnega razvoja ter dobro dostopnost, zlasti z urejenim javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi ter zadostnimi parkirnimi površinami. Kulturna dejavnost se prednostno razvija v okviru obstoječih območij za centralne dejavnosti, nova knjiţnica pa je predvidena v naselju Dragomer. (4) Proizvodne dejavnosti se umeščajo v podjetniško poslovno cono na Logu, ob cestninski postaji ter na območje med avtocesto in regionalno cesto. V območja za proizvodno dejavnost se umešča tiste dejavnosti, ki so med seboj zdruţljive.

26. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1) Na območju kmetije Ferjanka, na severnem delu občine, se preprečuje razpršena gradnja. (2) Za obstoječe objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, se dovoljuje rekonstrukcije, dozidave, nadzidave za izboljšanje bivalnega standarda v objektih. Ni dopustno povečevanje števila stanovanjskih enot ali dodajanje novih dejavnosti, kot jih opredeljuje izdano dovoljenje s področja graditve objektov.

27. člen

(usmeritve za območje urejanja naselij Log in Dragomer)

(1) Usmeritve so:

1.1 dopolnitev manjkajočih funkcij znotraj občinskega središča;

1.2 ohranitev morfologije naselja, zlasti starega vaškega jedra naselja Dragomer, kjer se ohranja objekte

dediščine, prenovo pa se usmerja z upoštevanjem arhitekturnih značilnosti naselbinskega jedra ter

usmeritev pristojne institucije za ohranjanje kulturne dediščine v okviru OPPN;

1.3 vzpostavitev prepoznavne podobe naselja z upoštevanjem urbanistično arhitekturnih in krajinskih

značilnosti prostora;

1.4 navezava stanovanjskih območij na zelene površine naselja;

1.5 vzpostavitev stanovanjskih območij na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo

naselja;

1.6 varujejo se grajene in naravne prostorske dominante, glavne smeri pogledov nanje;

1.7 ohranjanje in urejanje površin namenjenih športu in prostočasnim dejavnostim;

1.8 odprte površine v okolici šole, v jedru naselja ter pokopališča se ureja na način, da se oblikuje

prepoznavna podoba javnega odprtega prostora;

1.9 ohranjanje zelenih cezur med posameznimi naselji, kjer se razvija program za rekreacijo na prostem v

kombinaciji z ohranjanjem kmetijske dejavnosti;

1.10 ureditev pešpoti, ki se jih povezuje z območjem Ljubljanskega barja ter hribovitim zaledjem občine;

1.11 širitev območij za proizvodne in centralne dejavnosti.

28. člen

(usmeritve za naselje Lukovica)

(1) Usmeritve so:

1.1 ohranjanje lokalne morfologije ter vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja;

1.2 navezovanje stanovanjskih območij na zelene površine naselij, z ohranjanjem kmetijskih površin;

1.3 funkcijsko dopolnjevanje vaškega jedra z novimi centralnimi, storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi;


13

1.4 vzpostavljanje stanovanjskih območij na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo

naselja;

1.5 varujejo se grajene in naravne prostorske dominante, glavne smeri pogledov nanje.

29. člen

(usmeritve za redko poseljena območja – območje razpršene poselitve)

(1) Usmeritve so:

1.1 poselitev se ohranja v obstoječih okvirih stavbnih zemljišč, izjemoma se načrtuje razvoj, vendar na

naravovarstveno manj občutljivih območjih, ob soglasju kmetijskega sektorja ter na prometno in

komunalno opremljenih območjih.

1.2 ohranitev aktivne vloge podeţelja z namenom ohranjanja poselitve, obdelovanja kmetijskih površin in

značilnosti kulturne krajine;

1.3 razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

6. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

30. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Razvoj dejavnosti v krajini se usmerja tako, da se: 1.1 ohranja naravne in kulturne prvine v krajini, ki so nosilke prepoznavnih značilnosti prostora; 1.2 razvija potencial za primarne dejavnosti, zlasti kmetijstvo in gozdarstvo, ki sta pomembna dejavnika

ohranjanja kulturne krajine; 1.3 ohranja preplet različnih dejavnosti v krajini, zlasti z namenom omogočanja rekreacije na prostem in

privlačnega odprtega prostora v občini; 1.4 preprečuje negativne posege v prostor, ki bi spremenili kvalitetne prvine kulturne krajine, prepoznavne na

nacionalni ravni (Krajinski park Ljubljansko barje);

1.5 preprečuje tveganje za naravne nesreče.

31. člen

(zasnova razvoja kmetijstva)

(1) Zasnova prostorskega razvoja kmetijstva izhaja iz razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na teh zemljiščih se spodbuja ohranjanje kmetijske dejavnosti, zlasti z namenom ohranitve kakovostne kulturne krajine. (2) Usmeritve za kmetovanje na območjih z omejitvami: na območjih ohranjanja narave (zlasti na območju Ljubljanskega barja) mora biti kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter ţivalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu. Na območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogroţena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ukrepe (sonaravna ureditev vodni teles, ohranjanje obvodnega pasu ob vodotokih in kanalih idr.). Vzdrţuje in ponovno vzpostavlja se krajinske strukture, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se spodbuja ohranjanje pozne košnje (po 15. juliju), ekološko kmetovanje, integrirana pridelava in upoštevanje kmetijsko okoljskega programa. Na Ljubljanskem barju se spodbuja tudi ukrepe: ekološko kmetovanje, ohranjanje traviščnih habitatov metuljev in ohranjanje steljnikov. (3) Usmeritve za kmetijske površine na robovih naselij: ohranja se kmetijska pridelava, zlasti z namenom ohranitve kvalitetnega odprtega prostora, kjer se dopušča preplet kmetijske dejavnosti v povezavi s prostočasnimi aktivnostmi. Spodbuja se zlasti tiste aktivnosti, ki so s kmetijsko dejavnostjo zdruţljive (napr. sprehajanje, tek, kolesarjenje in jahanje konj po obstoječih kolovoznih poteh). Kmetijske površine na robovih naselij se vključuje v zeleni sistem, zlasti z namenom ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov, ekstenzivnih travnikov in vrtov. (4) Usmeritve za kmetijske objekte: novogradnje in obnove gospodarskih objektov na celotnem območju občine upoštevajo proporce obstoječih objektov in določila veljavne zakonodaje na območjih z omejitvami.


14

(5) Usmeritve za umeščanje infrastrukturnih objektov: pri umeščanju se v največji moţni meri izkoristi obstoječe infrastrukturne objekte (ceste in obstoječe koridorje infrastrukture). Če to ni mogoče, se jih umesti na način, da se nemoteno vključujejo v prostor in niso vizualno izpostavljeni.

32. člen

(zasnova razvoja gozdarstva)

(1) Občina bo ohranjala gozdove, kot pomembni naravni vir in prepoznavno prostorsko prvino. V gozdovih se bodo ohranjale temeljne funkcije gozdov: proizvodna, ekološka in socialna, z upoštevanjem gozdnogospodarskih načrtov ter načel sonaravnega gospodarjenja. (2) Ohranja se gozdove na strmih pobočjih, zlasti z namenom ohranjanja varovalne funkcije gozda. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. (3) V območjih koridorjev ogroţenih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove, obvodne koridorje in druge krajinske elemente (gruče dreves in posamezna drevesa) v čim bolj naravnem stanju. (4) Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se ohranjajo obstoječi dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer se odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami vsakokratno preverja z vidika okoljske sprejemljivosti (zlasti z vidika ohranjanja vodnih virov, varstva narave, stabilnosti tal itd.). (5) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljala v času in na način, ki je za ţivalske vrste čim manj moteč.

33. člen

(zasnova razvoja prostočasnih dejavnosti)

(1) Razvoj prostočasnih dejavnosti se usmerja v dve smeri: ureditev obstoječih in novih površin za šport in rekreacijo v okviru območja naselij ter omogočanje preţivljanje prostega časa v odprtem prostoru. (2) Zaradi kakovosti in privlačnosti kulturne krajine Ljubljanskega barja, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora, se spodbuja razvoj prostočasnih dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V okviru obstoječega in načrtovanega omreţja kolesarskih in pešpoti se načrtuje prostočasne dejavnosti, ki se navezujejo na ohranjeno kulturno krajino Ljubljanskega barja. Poleg obstoječih koridorjev ob cestni infrastrukturi se za pešce in kolesarje, kot del zelenega sistema, vzpostavi tudi prečne povezave, ki bodo naselja in gozdnato zaledje čez avtocesto povezovale z Ljubljanskim barjem.

34. člen

(zasnova upravljanja z vodami)

(1) V prostorskem razvoju se upošteva naravne procese, ki lahko ogroţajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju, tako da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sproţijo. (2) Redno vzdrţevanje vodotokov se še naprej usmerja k vzdrţevanju vodnega reţima ob uporabi sonaravnih ureditev obreţij in vodnogospodarski ureditev z namenom preprečevanja poplav. (3) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obreţna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obreţja.


15

(4) Upravljanje z vodami je osnovni pogoj za ohranitev habitatov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, kjer se ohranja nivo podtalnice, ohranja vse poplavne in vlaţne površine, preprečuje nasipavanje zemljišč in zasipavanje kanalov ter se ohranja načelo sonaravnosti pri urejanju vodotokov.

(5) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upošteva omejitve posegov v priobalno zemljišče, kot jih določajo predpisi s področja urejanja voda. (6) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami. (7) Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo (Borovniški vršaj) ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.

35. člen

(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)

(1) Krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni je območje Krajinskega parka Ljubljansko barje, kjer se razvoj dejavnosti usmerja v ohranitev kulturne krajine in spodbujanje sonaravnega kmetijstva v povezavi z razvojem neagresivnih oblik prostočasnih dejavnosti. Prednostno se ohranja ekstenzivne travniške površine in linijske vegetacijske strukture ob vodotokih. Na obrobju barja se prepreči širitev pozidave, ohranja se kmetije v obstoječem obsegu z izjemo tistih kmetij, ki se na podlagi predhodne preveritve lahko preselijo s severnega dela občine. Spodbuja se regionalno povezovanje občin pri upravljanju in delovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje. (2) Na prehodnem območju med ravninskim območjem v hribovito zaledje se ohranjajo funkcije naselij glede na njihovo vlogo v omreţju naselij. Ohranja se značilen preplet dejavnosti v kulturni krajini na ravninskem območju ter na prehodu v pobočja, obstoječa prostorska razmerja z zgoščevanjem obstoječih poselitvenih območij in ohranjanjem zanimivih ambientov ob vodotokih in na gozdnih robovih. Kmetijske površine se ohranja v kmetijski rabi v povezavi z razvojem prostočasnih dejavnosti (sprehajanje, tek, kolesarjenje ipd.), ki se jih navezuje na gozdne poti na hribovitem severnem delu občine ter na poti na drugi strani avtoceste, na območju Ljubljanskega barja.

36. člen

(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)

(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno naselbinsko,

krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne

dediščine so razvidna: - Objekti in območja razglašeni za kulturni spomenik in njihova vplivna območja so prikazani v razglasitvenem aktu - Varstvena območja dediščine so prikazana v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine - Registrirana kulturna dediščina je prikazana v prikazu stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga (2)Varstvo kulturne krajine je lahko uspešno le v sklopu celovitega varstva krajinske zgradbe (naravnih in kulturnih prvin) skozi sistem prostorskega načrtovanje in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora, zlasti kmetijstva, gozdarstva in poselitve. Urbanizacija na podeţelju ne sme vplivati na kakovost in tipologijo naselbinske dediščine in kulturne krajine.

(3) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrţevalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve objekta, oziroma izboljšanja bivalnih pogojev v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. (4) Za potrebe prostorskega načrtovanja se varuje vplivno območje kulturne dediščine, določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.


16

(5) Novi posegi v prostor se izogibajo arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le izjemoma. Predhodne arheološke raziskave se opravijo v sklopu priprave projektne dokumentacije za gradnjo objektov oziroma v sklopu priprave podrobnega prostorskega načrta.

(6) Preprečuje se upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva stavbne dediščine se ohranja tlorisna in višinska zasnova, konstrukcijska zasnova in gradivo, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru ter oţja okolica. Pri memorialni dediščini se zlasti varujejo: avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizično pojavnost objekta, vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute).

37. člen

(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)

(1) Pri urejanju prostora se upoštevajo usmeritve zavarovanega območja Ljubljansko barje, izhodišča in pogoji za ohranjanje narave so podani z varstvenimi reţimi v sprejetem aktu o zavarovanju. (2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti ne izvajajo, razen če ni drugih prostorskih ali tehničnih moţnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter se pri tem v sodelovanju s pristojno sluţbo za varstvo narave predvidi omilitvene ukrepe. (3) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se ohranja ugodno stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in ţivalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov. Ohranja se visokodebelne travniške sadovnjake, gozdne otoke, gruče dreves, posamezna drevesa, obvodne pasove in zamočvirjena območja znotraj kulturne krajine. (4) Na ekološko pomembnem območju in območju Natura 2000 (Ljubljansko barje) se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ţivalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo. Prostorske ureditve se načrtujejo tako, da se zaradi njihove izvedbe bistveno ne poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst in da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Omogoči se tudi ponovno povezanost habitatov in populacij, če bi bila ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

38. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1) V občini sta opredeljeni dve vrsti območij naravnih nesreč: poplavna in erozijska območja, pri čemer gre za nizko stopnjo ogroţenosti. Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sproţijo oz. poslabšajo. (2) Poplavna območja v občini so na območju Ljubljanskega barja, visoka talna voda pa je na terenu vidna tudi ob manjših potokih na severnem delu občine. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih je treba zagotoviti strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tudi prepoved gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v priobalnem pasu v skladu s področno zakonodajo s področja upravljanja z vodami. (3) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroţenosti. Na teh območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov. (4) V koridorjih cestnega omreţja, ki so ogroţena zaradi transporta nevarnih snovi, se razvoj naselij načrtuje in ureja na način, da prebivalci in njihovo premoţenje niso ogroţeni. V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno ogroţenih območjih neizogibno, je nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči


17

zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroţenih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

39. člen

(območja sanacij razvrednotenj v krajin i)

(1) Razvrednotena območja se ustrezno sanira (neustrezni posegi v prostor, opuščena območja in objekti, divja odlagališča odpadnega materiala, opuščen odprti kop ipd.) ter se jih z ustreznimi programi in prostorsko dokumentacijo uredi v prejšnje stanje ali pa se jim nameniti nov program oziroma dejavnost.

40. člen

(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture v krajini)

(1) Trase prometnic se načrtuje racionalno, v obstoječih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Infrastrukturni koridorji se izogibajo območjem in objektom kulturne dediščine in območjem ohranjanja naravnih vrednot. Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje breţin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase.

41. člen

(usmeritve za umeščanje okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture )

(1) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. (2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih moţnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaţe, da poseg v tla ni dovoljen.

7. USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

42. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1) V izvedbenem delu tega akta so določena območja namenskih rab zemljišč: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč in gozdna zemljišča, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe (PNR). (2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu. Odpiranja novih stavbnih zemljišč oziroma spremembe v nestavbno rabo izhajajo iz potrebe po teh zemljiščih ter ob predhodni presoji v okviru priprave OPN. (3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu ter ob upoštevanju podatkov o gozdu in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij. (4) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu ter ob upoštevanju podatkov o gozdu (maska gozda, vir podatka: Zavod za gozdove, september 2008).

8. USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV


18

43. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, varovanja zdravja ljudi.


19

III. IZVEDBENI DEL

1. SPLOŠNE DOLOČBE

(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa ONR, PNR, PIP in območja, za katera se pripravi OPPN.

2. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

44. člen

(enote urejanja prostora - EUP)

(1) Celotno območje občine je razdeljeno na EUP, ki določajo pogoje za urejanje:

1.1 naselij oz. njihovih delov, kadar se naselje zaradi različnih naravnih značilnosti prostora, tipologije gradnje

in programov deli na več enot;

2.1 območij razpršene poselitve;

3.1 območij odprtega prostora.

(2) OPN določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje enote urejanja prostora:

OZNAKA OBMOČJA ENOTA UREJANJA PROSTORA

PODROBNA NAMENSKA RABA

TIPOLOGIJA POZIDAVE

NAČIN UREJANJA

CD1 D CD

CU1-OPPN* D CU OPPN*

CU2 D CU

CU3-OPPN* D CU

CU4-OPPN* D CU OPPN*

CU5 D CU

IG1 D IG

IG2 D IG

IG3 D IG OPPN*

PC1 D PC

PC2 D PC

PC3 D PC

PC4 D PC

PC5 D PC OPPN*

PC6 D PC

PC7 D PC OPPN*

SK1 D SK

SK2-OPPN* D SK

SK4 D SK

SK3 D SK

SK5-v D SK -v

SS1-ge D SS -ge OPPN*

SS2-OPPN* D SS OPPN*

SS4-e D SS -e


20



TIPOLOGIJA POZIDAVE

NAČIN UREJANJA

SS5-e D SS -e

SS6-vd D SS -vd

SS7-ge D SS -ge

SS8-e D SS -e

SS9-OPPN* D SS

ZK1 D ZK

ZS1-OPPN* D ZS

ZS2 D ZS

IK1 LB IK

O1-OPPN* LB O OPPN*

PC1 LB PC

PC2 LB PC

SK1 LB SK

SS1-e LB SS -e

SS2-e LB SS -e

CD1 LO CD

CU1 LO CU

IG1-OPPN LO IG OPPN

IG2 LO IG

PC1 LO PC

PC2 LO PC

PC3 LO PC

PC4 LO PC

PC5 LO PC

PC6 LO PC

PC7 LO PC

SK1 LO SK

SK2 LO SK

SS1-ge LO SS -ge

SS2-vd LO SS -vd

SS3-m LO SS -m

SS4-e LO SS -e

SS5-OPPN* LO SS OPPN*


SS7-ge LO SS -ge

SS8-e LO SS -e

SS9-e LO SS -e

SS10-e LO SS -e


21



TIPOLOGIJA POZIDAVE

NAČIN UREJANJA

SS11-e LO SS -e


SS13-e LO SS -e


SS15-e LO SS -e

SS16-e LO SS -e


SS18-ge LO SS -ge

SS19-e,vd LO SS -e, -vd

ZK1 LO ZK

ZS1-OPPN LO ZS OPPN

ZS2- OPPN* LO ZS OPPN*

CU1 LU CU

IG1 LU IG

IG2 LU IG

IG3 LU IG

PC1 LU PC

PC2 LU PC

PC3 LU PC

PC6 LU PC

SS1-e LU SS -e

SS2-OPPN* LU SS OPPN*

SS3-e LU SS -e

SS4-e LU SS -e

SS5-e LU SS -e

SS6-OPPN* LU SS OPPN*

SS7-e LU SS -e

SS8-e LU SS -e

* predvideni PIA

45. člen

(splošna določila o namenski rabi)

(1) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnost in namensko rabo prostora iz strateškega dela OPN so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin. (2) Območja osnovne namenske in podrobnejše namenske rabe imajo v OPN naslednji pomen:


22

2.1. Območja stavbnih zemljišč:

S- OBMOČJA STANOVANJ

SS-e Stanovanjske površine- prostostoječa enostanovanjska pozidava

SS-ge Stanovanjske površine- zgoščena enostanovanjska pozidava

SS-vd Stanovanjske površine

SS-m Stanovanjske površine- mešana gradnja

SK Površine podeţelskega naselja

C- OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI

CU Osrednja območja centralnih dejavnosti

CD Druga območja centralnih dejavnosti

I- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI

IG Gospodarske cone

IK Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo

Z- OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN

ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport

ZK Pokopališča

P- OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN

PC Površine cest

O- OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE

O Območja okoljske infrastrukture

A- POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE

A Površine razpršene poselitve- kmetije

As Površine razpršene poselitve- stanovanjski objekti

RAZPRŠENA GRADNJA

■ Zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju)

2.2. Območja kmetijskih in gozdnih zemljišč ter območij voda:

K- KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

K1 najboljša kmetijska zemljišča

K2 druga kmetijska zemljišča

G- GOZDNA ZEMLJIŠČA

G gozdna zemljišča


23

3. SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

46. člen

(splošna določila)

(1) Splošni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja, razen če v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in ureditve morajo biti v skladu s podrobno namensko rabo območja in prostorskimi izvedbenimi pogoji za umestitev in oblikovanje. (2) Prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in moţnosti spremembe namembnosti objektov so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju 4.

3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in dopustnih dejavnosti v prostoru

47. člen

(splošni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah posegov)

(1) Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR. Za vsa vzdrţevalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. (2) Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN, so dopustne naslednje vrste posegov:

2.1 dozidave in nadzidave obstoječih stavb se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50 % osnovnega objekta in

sicer na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji glede lege in odmikov ter z drugimi

pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo. Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti

podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovnega objekta;

2.2 pri nadzidavah je treba varovati silhueto naselja oziroma način pozidave obstoječe gradbene strukture;

2.3 pri vzdrţevalni delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je

treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditev odprtin in njihova razmerja

ter naklon strešin;

2.4 za obstoječe zakonito grajene objekte se dovoli vzdrţevalna dela, rekonstrukcije ter odstranitev objektov

za ponovno gradnjo na mestu odstranjenega objekta;

2.5 za objekte, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem

pooblaščene organizacije za varstvo kulturne dediščine;

2.6 spremembe namembnosti v takšni meri, da se ne spreminja preteţne namembnosti območja;

2.7 postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, v kolikor so v skladu z namensko rabo;

2.8 ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

2.9 ureditve javnih parkirišč, če ta mejijo na območja izhodiščnih točk turizma in rekreacije v naravi;

2.10 ureditve zelenih površin. 2.11 Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje,

če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem.

(3) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. (4) Nadzidave in spremembe namembnosti in nezahtevnih in enostavnih objektov v stanovanjske, počitniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene. (5) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrţevalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot zemljiška parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah.


24

(6) Na vseh območjih je dovoljena gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega, kanalizacijskega, distribucijskega plinovodnega, toplovodnega, podzemnega elektroenergetskega omreţja ter omreţja javne razsvetljave, kategoriziranih občinskih cest. Gradnja prenosnega plinovodnega omreţja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omreţij je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. (7) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih zemljiških parcelah dopustni naslednji posegi:

7.1 redna in investicijska vzdrţevalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih

objektov;

7.2 gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih zemljiških parcelah,

postavitev začasnih objektov in ograj;

7.3 gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih zemljiških parcelah kmetije kot nadomestitve

obstoječih objektov;

7.4 odstranitve obstoječih objektov,

7.5 rekonstrukcije, vzdrţevanje in odstranitve GJI ter drugih omreţij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju

z načrtovanimi gradnjami v OPPN;

7.6 gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami;

7.7 tematske raziskave za namen določitve varstvenih reţimov in evidentiranja stanja ter

7.8 novogradnje, vendar le tiste, ki so določene v usmeritvah za posamezno območja OPPN.

3.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov

48. člen

(odmiki od parcelnih meja)

(1) Gradnje morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in je moţno vzdrţevanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele. (2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora. (3) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:

3.1 stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljiških

parcel oddaljene najmanj 4,00 m;

3.2 objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljiških parcel;

3.3 odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne

povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča poţarno varnost ter

vzdrţevanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča; (4) Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, poţarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je moţno vzdrţevanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele.

49. člen

(varnost zračnega prometa)

(1) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje ministrstva, pristojnega za promet, k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Omejitve veljajo za:


25

- objekti, inštalacije in naprave, ki so višji od 30,00 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se

vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,00 m;

- vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100,00 m od tal, ter daljnovodi ţičnice in podobni objekti,

ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolţini več kot 75,00 m;

- za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za

najmanj 25,00 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, ţelezniških prog,

visokonapetostnih vodov in podobno.

50. člen

(bliţina gozda)

(1) V kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd je treba zaradi neoviranega gospodarjenja z gozdom pred pridobitvijo upravnega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne sluţbe za upravljanje z gozdovi. (2) Nove stanovanjske objekte se odmika od gozdnega roba vsaj 20 m in se med gozdnim robom in objekti zagotavlja nezaraščen travnik. Odmik od gozdnega roba se mora zagotavljati znotraj EUP-ja.

3.3. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti

51. člen

(zmogljivost objektov)

(1) Na vseh območjih enodruţinske stanovanjske gradnje velja, da sta lahko v novo zgrajeni stanovanjski stavbi največ 2 stanovanji, v primeru rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti, lahko tudi več, če s tem niso kršeni ostali predpisi (število parkirnih mest, zelene površine ipd.).

3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

52. člen

(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)

(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. (2) Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. (3) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oz. kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne), na območjih tradicionalne tipologije gradnje preteţno opečne. Kritine ne smejo biti svetleče oz. trajno bleščeče. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. (4) Kritine v območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje v območju. Dopustne so travnate strehe. Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb naj bo, če je to moţno, vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. (5) Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, ţivo oz. travniško zelena, ţivo oz. turkizno modra).


26

(6) Ob javnih površinah se glavna fasada stavbe, oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to moţno urediti drugje na zemljiški parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča. (7) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka. (8) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam. (9) Pri osvetljevanju objektov s uporablja več šibkejših in manj močnejših virov osvetljevanja ter ţarnice, ki ne oddajo UV spektra. Pri osvetljevanju se upošteva veljavne predpise s tega področja, ki določajo različne pogoje za osvetljevanje cest in javnih površin, ţeleznic, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje. Osvetljevanje je potrebno izvajati tako, da je zagotovljeno varstvo varovanih prostorov pred čezmernim svetlobnim onesnaţevanjem. Za zunanje osvetljevanje se uporabljajo visokotlačne natrijeve svetilke (ali druge s primerljivimi lastnostmi). Svetilke ne smejo svetiti nad vodoravnico.

53. člen

(splošni PIP o zasaditvah in urejanju odprtih površin)

(1) Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Na celotnem območju občine se preprečuje sajenje in širitev invazivnih vrst tujerodnih rastlin, predvsem: japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), ţlezava nedotika (Impatiens glandulifera), robinija (Robinia pseudacacia), visoki pajesen (Ailanthus altissima), amerikanski javor (Acer negundo), pelinolistna ţvrklja (Ambrosia artemisiifolia), vse vrste bambusov (Phyllostachis spp.), deljenolistna rudbekija (Rudbeckija laciniata), laška repa, topinambur (Helianthus tuberosus), rdeči hrast (Quercus rubra) in japonska medvejka (Spiraea japonica) (2) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi breţinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso moţna drugačna zavarovanja breţin. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. (3) Materiali in oblikovanje javnih tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov. (4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material, odstraniti tujerodne invazivne vrste rastlin ter urediti okolico. (5) Na območju naselij se drevesna in grmovna vegetacija v čim večji meri ohranja. Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno. (6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa nadomestijo na območju zemljiške parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. (7) Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov. (8) Urejanje zelenih površin in krajinskih ureditev se izvaja na podlagi projektne dokumentacije, kjer se upošteva: značilnosti terena, rastiščne pogoje, osončenost, oblikovno skladnost z okolico, programsko ustreznost glede na skupine uporabnikov prostora, zahteve iz predpisov, ki urejajo izbor materialov, rastlin itd.


27

54. člen

(pogoji za gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti (v nadaljevanju NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju Uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v Uredbi. Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe, splošne PIP iz tega člena ter PIP za PNR. (2) Objekti za lastne potrebe: Na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaţe in nadstreške, ki pri enostanovanjski stavbi v skupni površini ne smejo presegati 60 m2. Na zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. (3) Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oz. značilnih obstoječih ograj. Med sosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,80 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti zemljiških parceli in ne proti cesti. V kriţiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje (in njen odmik) treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. (4) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (5) Pomoţni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomoţnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Protihrupne ograje se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 1,80 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave. Palisade, lovilne mreţe in prosto viseče mreţe ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (6) Pomoţni kmetijsko-gozdarski objekti:

6.1 Na območju kmetije se lahko zgradi največ po en pomoţni kmetijsko gozdarski objekt iste vrste, kar ne

velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko,

kot je potrebno za obratovanje kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo

oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj

1,50 m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo ţivine, ki morata biti od sosednjega zemljišča

oddaljeni najmanj 0,50 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore

za rejo divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo.

6.2 Poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomoţni kmetijsko-gozdarski objekti lahko gradijo tudi v

območju 20,00 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkroţajo območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem,

da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoloţljive površine takšnega objekta ni

mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Izven omenjenega območja

se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice, ograje za

pašo ţivine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, čebelnjak, krmišče, molzišče in kozolec. V tem območju

gradnja novih kozolcev ni dopustna. Dopustna je rekonstrukcija in ponovna gradnja kozolcev obstoječih

dimenzij na istih lokacijah oziroma se jih lahko prestavi v radiju 30,00 m, če se s tem izboljša raba

kmetijskih zemljišč.


28

6.3 Čebelnjaki zunaj območij kmetij so lahko prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije

čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne

bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je moţna le pod pogojem, da se predhodno pridobi

pozitivno mnenje čebelarske svetovalne sluţbe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal

takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje

paše in čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.

6.4 Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami,

pridobljeno vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih zemljišč. Ograjevanje gozdnih in kmetijskih

zemljišč ni dopustno razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo ţivine in fizičnega varovanja in

ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje

gozdov in kmetijskih zemljišč. (7) Začasni objekti: Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Priključeni morajo biti na razpoloţljive ţe obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Postavitev je dopustna v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah ali objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na ţe urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (8) Spominska obeleţja: Spominska obeleţja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (9) Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju ter ob upoštevanju naslednjih pogojev - objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:

- zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt

kulturne dediščine;

- fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade;

- drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali

parke;

- javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost

površine;

- zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta;

- zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva;

- cestnih priključkih;

- površinah, ki sluţijo kot interventne poti ali

- na mejo sosednjega zemljišča. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, ob

pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih

lahko postavi na posestno mejo.

(10) Urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter kakovostne oz. značilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (11) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru zemljiške parcele oz. EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti. Strehe


29

drugih oblik in niţjega naklona kot na osnovnem objektu (enokapna, polkroţna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na zemljiški parceli taka streha bolj primerna. Če je pomoţni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade niso dopustne. Postavitev pomoţnega objekta ne sme ovirati manipulacije na zemljiški parceli ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje. (12) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh reţimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. (13) Gradnja NO in EO je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s PNR. (14) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča poţarno varnost ter vzdrţevanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.

55. člen

(odstopanja)

(1) Posamezne gradnje je moţno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto v okolju kot novo kvaliteto v prostoru. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Odstopanja je treba posebej obrazloţiti in utemeljiti v vodilni mapi PGD, z njimi pa morajo soglašati vsi pristojni soglasodajalci.

56. člen

(pogoji za oblikovanje okolice objektov in zasaditve)

(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta ohraniti čim več obstoječe vegetacije in jo zavarovati pred poškodbami. Po končani gradnji mora odstraniti provizorje in odvečni material, odstraniti tujerodne invazivne vrste ter urediti okolico. (3) Urejanje odprtega prostora se prilagodi obstoječi konfiguraciji terena, zlasti na mejah območja urejanja se predvidi poloţnejše reliefne prehode. (4) Dostopne poti in funkcionalne površine se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov. (5) Za urejanje zelenih površin in krajinskih ureditev v sklopu drugih namenskih rab se izvaja na podlagi projektne dokumentacije, kjer se upošteva: značilnosti terena, rastiščne pogoje, osončenost, oblikovno skladnost z okolico, programsko ustreznost glede na skupine uporabnikov prostora, zahteve iz predpisov, ki urejajo izbor materialov, rastlin itd. (6) Izbor rastlin za zasaditve v naseljih mora upoštevati rastiščne razmere v urbaniziranem okolju, zlasti pa se ne smejo uporabljati krhke, lomljive, strupene ali poudarjeno alergene in invazivne tujerodne vrste. (7) Na ekološko pomembnih območjih, zlasti pa na območju Ljubljanskega barja se za zasaditve uporabljajo zgolj avtohtone rastlinske vrste, ki imajo na območju tudi naravno razširjenost. (8) V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal na koreninskim sistemom. Najmanjša netlakovana površina okoli debla in koreninskega sistema je 3 m

2, ki pa ne sme biti povozna.


30

57. člen

(pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfološk ih struktur)

(1) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju objektov in posegov v prostor je treba upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor in objekti morajo upoštevati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni enoti urejanja prostora in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. (2) Gradnje in ureditve se morajo prilagajati morfološkim značilnostim naselja ali dela naselja, predvsem glede:

2.1 parcelacije in lege objekta na parceli,

2.2 gradbene črte in odmika od sosednjih objektov,

2.3 gradbene mase,

2.4 višine objektov,

2.5 naklona streh in smeri slemena,

2.6 orientacije objektov.

(3) Varovane robove naselij je treba ohraniti tako, da se prepreči gradnja objektov izven določenega poselitvenega območja. Gozdne robove, ţivice, drevesa, skupine dreves, naravne oblike terena ter kulturne terase je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru. (4) Na območjih kvalitetnih pogledov na kulturno dediščino kot dominanto v prostoru ni dovoljeno zapiranje prostora z novogradnjami na način, ki bi okrnil njihovo vrednost v prostoru.

58. člen

(oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest se ureja tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih površin. Na oţinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, se zagotovi minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa se prilagodi oţini in lokalno zoţi. (2) Površine za pešce se urejajo z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo, s poglobljenimi robniki ob prehodih za pešce. Površine tlakov se izvede z nedrsečimi materiali oziroma se material površinsko obdela proti drsenju. Stopnice in drugi robovi se izvedejo tako, da so dobro vidni. (3) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi breţinami. Ureditve površin in drugi posegi na višje leţečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na niţje leţeče površine.

59. člen

(pogoji za oblikovanje gradbeno inţenirskih objektov)

(1) Za posege v prostor, kot so pokopališča, otroška in javna igrišča, parki, športna igrišča na prostem, zadrţevalniki, se upošteva področne standarde, predpise in tehnične normative. Omenjeni posegi so dovoljeni skladno z določeno namensko rabo, lokacijska postavitev v prostor pa mora biti podrejena splošnim določbam odloka in varovalnim pasovom gospodarske javne infrastrukture.

60. člen

(oblikovanje površin zunaj naselij)

(1) Pri urejanju vodotokov se upošteva ohranjanje naravnih značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, se ohranja obstoječo strugo vodotoka (meandri) z obvodno vegetacijo ali po posegu ponovno zasaditi avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. (2) Breţine, nasipe, odkopne breţine in druga izpostavljena pobočja se ozeleni in se varuje pred erozijo. V primeru strmejših breţin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, se uporabi take elemente ali zgraditi objekte za


31

zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami ter se dobro veţejo podlago. Izven naselij se za ozelenjevanje uporablja samonikle vrste. (3) Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, se ohranja pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. (4) Pri poseganju v gozdni rob, se rob ponovno vzpostavi in zaščiti. (5) Ohranja se površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti. (6) Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sproţiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnovesje na nestabilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.

3.5. Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

61. člen

(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)

(1) Parcela namenjena gradnji (zemljiška parcela), je zemljišče sestavljeno iz ene ali več parcel ali njihovih delov na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in ki mora omogočati normalno uporabo in vzdrţevanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami. (2) Velikost zemljiške parcele se določi tako:

2.1 da se opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske

površine, površine namenjene zagotavljanju poţarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na

namen gradnje;

2.2 da se zagotovi minimalne odmike od posestnih meja in predpisan deleţ odprtih bivalnih površin,

minimalne zahteve za osončenje, prevetritev in intervencijske poti;

2.3 da se na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru)

površin iz prve alineje te točke ni moţno zagotavljati na zemljiški parceli, se parkirne, manipulacijske in

zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen predvidenih površinah.

(3) Lega in oblika zemljiške parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo moţno zagotoviti:

3.1 dostop do javne ceste;

3.2 minimalno zahtevano komunalno opremo;

3.3 skladnost z obstoječo kakovostno oz. značilno parcelacijo v EUP;

3.4 skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča;

3.5 mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred poţarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito

okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

(4) Delitev parcel zemljiških je za oblikovanje novih parcel namenjenih za gradnjo dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da je za vse parcele moţno zagotoviti dostop do javne ceste. (5) Kriteriji za parcelacijo minimalnih zemljiških parcel so:

- samostoječe enostanovanjske stavbe min. 400 m²

- samostoječe dvostanovanjske stavbe min. 400 m²

- dvostanovanjske stavbe – dvojček min. 500 m²

- samostoječe atrijske stavbe min. 400 m²

- enostanovanjske stavbe v nizu za vsako enoto min. 200 m²

(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel moţna za potrebe gradnje GJI. (7) Širina zemljiške parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini v posameznem naselju.


32

(8) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, katerim zemljiška parcela ni bila določena, le ta poleg stavbišča obsega zemljišča nujna za uporabo stavbe, kot so določena v tem členu. (9) V postopkih določanja zemljiških parcel obstoječim stavbam, se le ta določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.

(10) Za kmetije in kmetijske objekte (SK, A) se velikost zemljiške parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in poţarnih predpisov.

(11) Pri stavbah v območjih centralnih dejavnosti (CU, CD) in stavbah v območjih proizvodnih dejavnosti (IG, IK) se velikost zemljiških parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.

(12) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine ni moţno razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve objektov za lastne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.

3.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

62. člen

(pogoji za komunalno urejanje)

(1) Gradnja objektov je moţna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda, moţnost izgradnje nepretočne greznice ali MČN. (2) Na novih območjih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov moţna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno. (3) Infrastrukturni vodi morajo potekati praviloma v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. Zemljišča tras podzemnih vodov je treba po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtono vegetacijo. (4) Vodi GJI morajo potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni moţen. (5) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI potekati v skupnih koridorjih če je to moţno, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota kriţanja in varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. (6) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je moţno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrţevanje. (7) Komunalne in energetske ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, morajo ustrezati obrambno-zaščitnim zahtevam in biti v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (8) Nadzemni komunalni in energetski objekti in naprave morajo biti postavljeni nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja, prednostno v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Objekti morajo biti ustrezno arhitekturno oblikovani. Pri umeščanju objektov se v največji moţni meri izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.


33

(9) Padavinske odpadne vode z ureditvenih območij je potrebno urediti v skladu z veljavno zakonodajo in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda in bo omejeno izlivanje komunalnih in padavinskih voda. Potrebno je predvideti ponikanje ali zadrţevanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. (10) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v njenem varovalnem pasu, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

63. člen

(pogoji glede oskrbe z vodo)

(1) Javno vodovodno omreţje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne namene, zagotavljanju poţarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. (2) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je moţna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omreţje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omreţja. Če priključitev objektov na vodovodno omreţje zaradi fizičnih ovir ni moţna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omreţja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica ali cisterna. (3) Na vodovodnem omreţju se zgradi hidrantno omreţje, ki mora zagotoviti zadostno poţarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin poţarne vode, urediti ustrezne poţarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. (4) Za zagotavljanje poţarne varnosti se na vodovodnem omreţju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti prednostno umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

64. člen

(pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda)

(1) Kanalizacijsko omreţje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne (bodisi ločene, mešane ali delno mešane) kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija). (2) Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omreţja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami. Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalno oziroma centralno čistilno napravo. (3) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omreţje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrţevane in priglašene pri izvajalcu javne sluţbe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. (4) Naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode, če celotna obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE. Na obravnavanem območju morajo biti vsi objekti priključeni na zgrajeno omreţje fekalne kanalizacije pod pogoji upravljavca javne kanalizacije. (5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. (6) V čim večji moţni meri mora biti zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin in streh, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrţevanje padavinskih voda (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrţevalniki, neasfaltirane pešpoti ipd.).


34

(7) Onesnaţeno padavinsko vodo z manipulativnih površin in parkirišč se v javno padavinsko kanalizacijo in ponikovalne sisteme odvaja preko lovilca olj. (8) Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ter druge površinske vode ali v podzemlje. (9) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je moţno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja. (10) V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavinskih voda določen s področno zakonodajo.

65. člen

(pogoji glede ravnanja in odlaganja odpadkov)

(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaţa na komunalno deponijo. Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke. Odjemna mesta s kontejnerji in zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino so v naseljih postavljena v bliţino trgovin ali parkirnih površin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji. Zbirna mesta morajo biti dostopna vozilom za odvoz. (2) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov se ločuje od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot to določajo veljavni predpisi. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. (3) Gradbene odpadke se odvaţa na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela.

66. člen

(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omreţja)

(1) Načrtovanje in gradnja ter vzdrţevanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa. (2) Površine cest s pripadajočimi objekti (PC) so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in urejanje obcestnih zasaditev pa je dopustno tudi izven površin cest, skladno z določili tega odloka. (3) Dovozi in priključki na cestno mreţo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se v največji moţni meri priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja dovozov in priključkov, ki niso GJI ter nekategoriziranih cest in poljskih poti je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z reţimi varstva. (4) Nove, slepo zaključene ceste, morajo imeti na zaključku obračališča. (5) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrţevalna dela ter vzdrţevalna dela v javno korist. (6) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo. (7) Pri gradnji in urejanju prometnih površin je treba:


35

7.1 ob regionalnih, lokalnih ter krajevnih cestah je v naseljih treba izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti

opremljeni z javno razsvetljavo;

7.2 hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov in morajo imeti ob prehodih za

pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam;

7.3 ob regionalnih, lokalnih ter krajevnih cestah izvesti kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske

moţnosti in razpoloţljivost zemljišč se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles;

7.4 ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča,

parkirišča in počivališča.

(8) Pri osvetljevanju se upošteva veljavne predpise s tega področja. (9) Pri gradnji in urejanju dovozov in priključkov je treba upoštevati:

8.1 vsak objekt na zaključeni zemljiški parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na

javno cesto;

8.2 priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti vezani na občinsko cesto in z njo na drţavno

cesto. Na javno cesto se priključuje več objektov skupno;

8.3 novi priključki na javno cesto morajo biti locirani na nasprotni strani ţe obstoječih priključkov;

8.4 iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč;

8.5 do vsakega objekta za bivanje in delo je treba zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.

(10) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrţevalna dela ter vzdrţevalna dela v javno korist. (11) Omreţja peš poti in kolesarskih povezav (stez oz. poti) se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:

11.1 z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oz.

11.2 njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev),

11.3 z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, stojala za kolesa ipd.) in drugo urbano

opremo (usmerjevalne in info table, konfini ipd.).

67. člen

(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)

(1) Pri novogradnjah in spremembah namembnosti območij oziroma objektov je treba na zemljiški parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garaţna mesta ali garaţe v kletnih etaţah za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. Njihovo število se upošteva v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991), oziroma posebnih določil tega odloka. (2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. (3) Na vseh javnih parkiriščih se, skladno s predpisi, zagotovi ustrezno število parkirnih mest za gibalno ovirane osebe. (4) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo ţive meje in visoka vegetacija.

(5) Pri gradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti stavb je treba na zemljišču zagotoviti zadostne parkirne površine, garaţna mesta ali garaţe v kletnih etaţah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Če ni zadosti prostora za parkirišča na lastnem zemljišču se parkirišče uredi pogodbeno na drugem zemljišču, pri tem pa ni dovoljeno uporabljati javnih parkirišč. (6) Parkirne in manipulativne površine morajo biti izvedene z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločeni od cestnega sveta.


36

(7) Pri izračunu parkirnih mest se, glede na namembnost oziroma dejavnost, upošteva naslednje minimalno število PM:

- enostanovanjske stavbe ≥ 2 PM

- dvostanovanjske stavbe ≥ 4 PM

- dvojček ≥ 4 PM

- večstanovanjske stavbe ≥ 2 PM / stanovanje

- domovi za ostarele ≥ 1 PM / 5 postelj

- vrtci, šole ≥ 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena

- športna igrišča ≥ 1 PM / 250 m² površine igrišč

- zdravstveni domovi ≥ 1 PM /2 zaposlena + 1 PM na 30 m²

- prireditveni prostori ≥ 1 PM / 5 sedeţev

- cerkve ≥ 1 PM / 20 sedeţev

- trgovine ≥ 1 PM / 30 m² koristne prodajne površine oz. 2PM +

1 PM / 2 zaposlena

- gostilne ≥ 1 PM / 4 sedeţe + 1 PM / 2 zaposlena

- gostilne s prenočišči ≥ 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedeţev

- obrtni in industrijski objekti ≥ 1 PM / 50 m² neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena

- skladišča ≥ 1 PM /100 m² neto površine ali 1 PM /2 zaposlena

- poslovni prostori s strankami ≥ 1 PM / 30 m² neto površine

- poslovni prostori brez strank ≥ 1 PM / 2 zaposlena

- pokopališča ≥ 1 PM / 30 grobov.

Za vse ostale velja število parkirnih mest, kot je določeno v področni zakonodaji.

(8) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, se zagotovi 5% PM rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru da je PM manj kot 20, se zagotovi 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. Pri določanju PM večstanovanjskih objektov, se zagotovi na vsako deseto stanovanje 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. Na zemljišču je dovoljena gradnja manjkajočih parkirišč k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleţa zelenih površin znotraj zemljiške parcele. (9) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi, se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

68. člen

(pogoji glede gradnje in ureditve kolesarskih poti)

(1) Kolesarski pas poteka ob vozišču, od ostalega vozišča ločen z vzdolţno neprekinjeno črto. (2) Kolesarska steza poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko ločena od vozišča. Poteka tudi ob hodniku za pešce. (3) Kolesarska pot poteka neodvisno od ostale cestne mreţe in je s predpisano signalizacijo označena kot javna cesta, ki je namenjena izključno voţnji kolesarjev. (4) Izven naselja se uredijo, v odvisnosti od prostorskih moţnosti in hitrosti ter gostote prometa, kolesarski pas ali kolesarska pot, v naselju pa kolesarski pas ali kolesarska steza. Minimalna širina za voţnjo enega kolesa je 1,00 m.

69. člen

(pogoji glede oskrbe z električno energijo)

(1) Pri lociranju objektov in naprav se upošteva stanje in zasnovo elektroenergetskega omreţja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte se priključi na električno omreţje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. (2) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov se izdela ustrezno dokumentacijo in pridobi soglasje pristojnega upravljavca.


37

(3) Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, se predloţi dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetskega polja, ki so določene v področni zakonodaji. (4) V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omreţja gradi v kabelski izvedbi (v cestnem svetu), predvidoma v obbetonirani kabelski kanalizaciji, razen kjer to zaradi tehničnih ali varstvenih razlogov v prostoru taka izvedba ni mogoča.

(5) Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov, oziroma na območjih, kjer je napetost nezadostna, se izvede ojačitve obstoječega omreţja oziroma zagotovi lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednje napetostne vode. (6) Javne površine se opremi z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upošteva določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaţenja ter drugi predpisi s tega področja.

(7) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih zemljiških parcelah namenjenih za gradnjo pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi reţimi v prostoru.

70. člen

(pogoji glede navezovanja na telekomunikacijsko omreţje in sistem zvez)

(1) Novo telekomunikacijsko omreţje (v nadaljnjem besedilu: TK) in druga telekomunikacijska kabelska omreţja se izvedejo z zemeljskimi kabli. Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede v zaščitnih ceveh. Pri določanju odmikov stavb od TK omreţja se upošteva predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. (2) Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij se locira na vizualno manj izpostavljenih in ne-dominantnih lokacijah, prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov na naravne ali ustvarjene kakovostne dominante ter na lokacije, ki zagotavljajo najmanjši vpliv na zdravje ljudi. V urbanih območjih se prioritetno izkoristi območja in objekte, namenjene proizvodni in poslovni dejavnosti. Na območja ohranjanja narave se te naprave postavlja le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. S temi napravami se na območja in objekte kulturne dediščine posega le izjemoma, treba pa jih je umeščati in oblikovati na osnovi soglasja pristojne sluţbe za varstvo kulturne dediščine.

3.7. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

71. člen

(splošni prostorsko izvedbeni pogoji)

(1) Gradnja in prostorske ureditve so moţne na vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah se upošteva normativne določbe glede varovanja okolja, pri tem se posege načrtuje tako, da se čim manj obremenjuje okolje. (2) Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča. (3) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, se izvede presojo njegovih vplivov na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva za okolje in prostor. Kjer okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, se skladnost s predpisi ugotavlja s strokovno oceno, kot je to navedeno v zakonu, ki ureja varstvo okolja.


38

72. člen

(pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine)

(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov je treba predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne sluţbe za varovanje kulturne dediščine. (2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem. (3) Na območjih izvedbenih načrtov, se v fazi priprave prostorskega akta, investitorju priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav.

(4) V primeru najdbe predmeta arheološke dediščine je najditelj o svoji najdbi zavezan obvestiti pristojno sluţbo za varovanje kulturne dediščine.

73. člen

(registrirana kulturna dediščina)

(1) Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine. (2) V registrirano kulturno dediščino se lahko posega na način, da se upošteva in ohranja njene varovane vrednote. (3) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

3.1 tlorisna in višinska zasnova (gabariti);

3.1 gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;

3.2 oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo,

barve fasad, fasadni detajli);

3.3 funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora;

3.4 komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;

3.5 pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.);

3.6 celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).

(4) V območjih kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

4.1 krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine);

4.2 odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij;

4.3 sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč);

4.4 tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;

4.5 odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.

(5) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

5.1 avtentičnost lokacije;

5.2 materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin;

5.3 vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(6) V območjih zgodovinske krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

6.1 avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov;

6.2 preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in

konstrukcije;

6.3 zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami;

6.4 memoriala plastika, likovna oprema in vsi pomniki.


39

(7) Pri arheološki registrirani kulturni dediščini se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih o varstvu kulturne dediščine. (8) Predhodne arheološke raziskave na območju občine v fazi sprejema OPN niso bile izvedene, zato so stroški arheoloških raziskav ob morebitni najdbi arheološke ostaline v fazi posega v prostor oziroma gradnji, breme investitorja. (9) Pri drugi registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:

8.1 materialna substanca, ki je še ohranjena;

8.2 lokacija in prostorska pojavnost;

8.3 vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

74. člen

(vplivno območje kulturne dediščine)

(1) V vplivnem območju kulturnega spomenika velja pravni reţim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. (2) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja naslednji pravni reţim varstva:

2.1 ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine;

2.2 prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali

materialno substanco kulturne dediščine.

(3) Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.

75. člen

(pogoji glede ohranjanja narave)

(1) Za gradnje in prostorske ureditve, ki lahko vplivajo na reţim varstva, ohranjanje in vzdrţevanje naravnih vrednot ali zavarovanih območij, je treba predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne sluţbe za varovanje narave. (2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podrobnejše usmeritve in ukrepi so določeni v smernicah Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana ki se hranijo na sedeţu občine. (3) Poleg tega se na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo znotraj varovanih območij narave, čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo prilagodi biološkem ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del s hrupno mehanizacijo (izkopi gradbenih jam, nasutja) se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem.

76. člen

(pogoji glede varstva zraka)

(1) Za varstvo zraka je treba:

1.1 pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri

obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije;

1.2 spodbuja se priključevanje stavb na ekološko čiste vire energije (sončna energija, biomasa, toplotne

črpalke itd.);

1.3 spodbuja se doseganje standarda energetsko varčne stavbe, kar z energetsko izkaznico stavbe potrdi

pooblaščena pravna oseba;

1.4 zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb.


40

77. člen

(pogoji glede varstva tal)

(1) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je treba priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. (2) Na območjih skladišč tekočih goriv in drugih nevarnih snovi (smole, barve, lepila itd.) se ureditve izvede na način, ki onemogoča izliv v vodotoke, direktno v podtalnico ali kanalizacijo. (3) Pri gradnji objektov se rodovitni del tal loči od nerodovitnega, humus pa se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. Odpadni del izkopane zemljine se odpelje na deponijo.

78. člen

(pogoji glede varstva voda)

(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaţenjem in jih vzdrţevati za oskrbo v izrednih razmerah in za poţarno varnost. (2) Za posege v vodovarstvena območja, vodne in obvodne ekosisteme je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje. Za gradnjo na teh območjih je treba pridobiti soglasje pristojnega organa. (3) Oddajanje toplote v površinske in podzemne vode ali odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi s področja varstva okolja. (4) Na območjih celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko stanje. (5) Pri odvzemanju vode iz vodotoka za namakanje je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija.

(6) Odvečni odkopni material, odpadni gradbeni material ali zemljo ni dopustno odlagati v strugo ali ga odlagati na strmih pobočjih in breţinah. Prepovedano je odlaganje odvečnega odkopnega materiala, odpadnega gradbenega materiala ali zemlje v struge vodotokov ali na poplavna območja. (7) Za vsak poseg, ki bi lahko začasno ali trajno vplival na vodni reţim ali stanje voda je treba pridobiti vodno soglasje, ki ga izda organ pristojen za upravljanje z vodami. (8) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje je dopustna skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanju voda in ob predhodni pridobitvi vodne pravice. (9) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču se lahko izvajajo rekonstrukcije, spremembe namembnosti ali nadomestne gradnje le če:

- se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroţenost; - se s tem ne poslabšuje stanje voda; - je omogočeno izvajanje javnih sluţb; - se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; - to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in - se z rekonstrukcijo ali nadometno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(10) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaţenjem in drugimi posegi v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

79. člen

(pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za:


41

1.1 varen umik ljudi, ţivali in premoţenja;

1.2 prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

1.3 zagotovitev površin za potrebe evakuacije.

80. člen

(pogoji za prostorski razvoj na poplavnih in erozijskih območjih)

(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroţenost območja. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ob soglasju pristojnega ministrstva. (2) Na poplavnih območjih je treba za vsako gradnjo oziroma poseg predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo in pridobiti soglasje pristojnega ministrstva. (3) Na erozijskih območjih je prepovedano:

3.1 poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;

3.2 ogoljevanje površin;

3.3 krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in uravnavajo odtočne razmere ali kako

drugače varujejo niţje leţeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;

3.4 omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih

razmer;

3.5 odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov;

3.6 zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom;

3.7 odvzemanje naplavin z dna in breţin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške

struge;

3.8 vlačenje lesa.

(4) Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na ţariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, treba predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo breţine.

81. člen

(prostorski pogoji za gradnje na območjih potresne ogroţenosti)

(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu z zahtevami za območje s potresno nevarnostjo VII. In VIII stopnje po MSC lestvici. Po karti potresne nevarnosti, ki je prikazana v Atlasu okolja Agencije RS za okolje je skrajni SV del občine v območju projektnega pospeška tal (g) 0,25, ostali del občine pa v območju projektnega pospeška tal (g) 0,225.

1.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja

82. člen

(osončenje)

(1) Pri postavitvi novih stavb je treba upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45° kot osončenja prostorov primernih za bivanje in delo. V strnjenih vaških jedrih upoštevanje tega pogoja ni obvezno.

83. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, se v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in ţivljenjskem okolju na območju stavbnih zemljišč določa III. stopnja varstva pred hrupom. (2) Na območjih gospodarski con (IG), površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) in na območjih prometnih površin (PC) se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.


42

(3) Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja varstva pred hrupom. (4) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. (5) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom ţe čezmerna. (6) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom. (7) Obstoječe vire čezmernega hrupa se sanira tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa. (8) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest se vse posege načrtuje tako, da ni potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa.

84. člen

(pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam)

(1) Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir. Javne površine (ceste, pločniki itd.) se na prehodih in dostopih izvedejo tako, da bodo lahko premostljive za funkcionalno ovirane osebe.


43

IV. PODROBNEJŠI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSAMEZNE PNR

4.1 Območja stanovanj

85. člen

SS-e- prostostoječa stanovanjska pozidava s spremljajočimi dejavnostmi

OBMOČJE NAMENSKE RABE

S območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim

OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE

SS stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi

TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

e prostostoječa stanovanjska pozidava eno ali večstanovanjska prostostoječa hiša (z do max. dvema stanovanjskima enotama)

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Poleg bivanja so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, razen proizvodnje. Obseg dejavnosti ne sme zaposlovati več kot 5 zaposlenih, ne generirati tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - dovolj velika zemljiška parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; - neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; - brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; - prostorska in okoljska utemeljitev je obvezna za vse dejavnosti razen bivanja.

2. Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. STAVBE: - stanovanjske stavbe; - ne stanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.

2. GRADBENI INŢENIRSKI OBJEKTI: - gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.

3. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: - gradnje in postavitve pomoţnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj in opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjeni skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih obeleţij in urbane opreme.

VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV

1. Gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrţevanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka.

MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE: veljajo splošni pogoji tega odloka, poleg tega pa še:

a) Gabariti Višinski gabarit: največ (K)+P+1+M, oz. maksimalna višina kapi 7,50 m nad terenom, izjemoma (K)+P+2+M, oz. maksimalna višina kapi 10,50 m nad terenom na območjih, kjer je ta višinski gabarit ţe vzpostavljen. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov: nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno niţje) in morajo ustrezno izkoriščati značilnosti terena.

b) Streha - dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ ali ravne strehe; - smer slemena, kadar je izvedba s slemenom, mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - kadar je nagnjen teren, naj bo smer slemena strehe vzporedna s smerjo plastnic terena; - večkapne strehe so dovoljene v primeru, kadar se ţeli optično zmanjšati volumen stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta; - dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav; - dovoljeni so strešna okna in frčade. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve frčadi; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade - s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; - na območju občinskega središča (dopolni z enotami) se dovoli in spodbuja uvajanje sodobnih


44

oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; - vsi drugi objekti na parceli morajo biti manjši in niţji od osnovne stavbe.

d)Infrastruktura - vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij; - vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti v podzemni izvedbi.

DRUGA MERILA IN POGOJI

1. Gradnja je moţna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa in je moţna ureditev potrebne infrastrukture.

86. člen

SS-ge– območje enodružinskih zgoščenih hiš


S območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.



TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

ge Zgoščena območja enodruţinskih hiš

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Poleg bivanja so dopustne tudi druge dejavnosti, razen proizvodne in kmetijske. Obseg dejavnosti ne sme presegati 30% neto površine zgradbe. Obseg dejavnosti prav tako ne sme zaposlovati več kot 5 zaposlenih, ne generirati tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - dovolj velika zemljiška parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; - neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; - brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; - prostorska in okoljska utemeljitev je obvezna za vse dejavnosti razen bivanja.


DOPUSTNI OBJEKTI





1. Gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrţevanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka.


a) Gabariti - višinski gabarit: največ (K)+P+1+M oz. maksimalna višina kapi 7,5 m nad terenom. Pri določanju gabaritov stavb je treba upoštevati gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

b) Streha - dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ ali ravne strehe, smer slemena, mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - večkapne strehe so dovoljene v primeru, kadar se ţeli optično zmanjšati volumen stavbe, kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo stavbe od obstoječega okolja, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali če gre za drugačno tipologijo objekta; - pri nagnjenem terenu mora biti smer slemena strehe terena vzporedna s smerjo plastnic terena, v tem primeru je maksimalna dovoljena višina objekta (K)+P+1+M pod pogojem, da je kota pritličja v nivoju najniţje kote terena ob objektu; - dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav; - dovoljena so strešna okna in frčade. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini sta lahko največ dve frčadi; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo presegati slemena;


45

- kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade - s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; - na območju občinskega središča se dovoli uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami - vsi drugi objekti na parceli morajo biti manjši in niţji od osnovne stavbe.

d)Infrastruktur

a

- vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij; - vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti v podzemni izvedbi.


1. Gradnja je moţna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.

87. člen

SS-vd- urbana strnjena stanovanjska pozidava


S območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim



TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

vd vrstne hiše, dvojčki

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Poleg bivanja so dopustne tudi druge dejavnosti, razen proizvodne in kmetijske. Obseg dejavnosti ne sme presegati 30% neto površine zgradbe. Obseg dejavnosti prav tako ne sme zaposlovati več kot 5 zaposlenih, ne generirati tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - dovolj velika zemljiška parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; - neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; - brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; - prostorska in okoljska utemeljitev je obvezna za vse dejavnosti razen bivanja; - dejavnosti so dopustne v pritličju objektov.


DOPUSTNI OBJEKTI





1. Nadzidave nezahtevnih in enostavnih objektov niso dovoljene ter njihove spremembe namembnosti v stanovanjske, počitniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene.


a) Gabariti - višinski gabarit: največ (K)+P+1+M oz. maksimalna višina kapi 7,50 m nad terenom. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno niţje) in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

b) Streha - dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh naklonov in/ ali ravne strehe, smer slemena, mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - pri nagnjenem terenu mora biti smer slemena strehe vzporedna s smerjo plastnic terena. V tem primeru je maksimalna dovoljena višina objekta (K)+P+1+M oz. maksimalna višina kapi 7,50 m nad terenom, pod pogojem, da je kota pritličja v nivoju najniţje kote terena ob objektu; - vsi objekti v nizu morajo imeti enak naklon; - dovoljeni so strešna okna, frčade. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na


46

eni strešini sta lahko največ dve frčadi. V primeru frčad, morajo imeti vsi objekti v nizu enako oblikovane; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; - kritine z močnim odsevom niso dopustne (razen fotovoltaike).

c) Fasade - na območju mesta se dovoli uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami - vsi drugi objekti na parceli morajo biti manjši in niţji od osnovne stavbe.

d)Infrastruktura Vsi objekti in naprave morajo biti usklajeni s prostorsko podobo posameznih območij. Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti v podzemni izvedbi.


Gradnja je moţna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.

88. člen

A– površine razpršene poselitve


A območja razpršene poselitve

TIPOLOGIJA ZAZIDAVE

1. Eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe (z največ dvema stanovanjskima enotama), kmetijski objekti ter spremljajoči objekti v okviru podeţelskega naselja in objekti namenjeni turizmu (turistične kmetije).

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Poleg bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem. 2. Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega

območja.

DOPUSTNI OBJEKTI



3. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: - gradnje in postavitve pomoţnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj in opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjeni skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih obeleţij in urbane opreme - pomoţni kmetijsko-gozdarski objekti razen gozdne vlake, gozdne ţičnice; na območjih kmetij se dovoli ureditev gnojišč, ki pa morajo biti vsaj 10,00 m oddaljena od meje s sosednjo zemljiško parcelo, ki je namenjena za stanovanjsko gradnjo.


1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrţevanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka.


i) Stanovanjske stavbe

a) Gabariti - tlorisni gabarit vseh stavb, razen kmetijskih mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4; - tloris je lahko tudi lomljen, s prizidki se ne sme porušiti predpisanega razmerja; - gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju 1:1,6, pomoţne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,4; - dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L oblike); - višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, oz. maksimalna višina kapi 7,50 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo samo do zgoraj predpisanega gabarita. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

b) Streha - dovoljene so klasične dvokapne strehe, smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoč kakovosten tip objekta v okolici; - naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°; - na nagnjenem terenu mora biti smer slemena strehe terena vzporedna s smerjo plastnic terena, v tem primeru je maksimalna dovoljena višina objekta P+1+M pod pogojem, da je kota pritličja v nivoju najniţje kote terena ob objektu; - dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami, vendar le v


47

primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav; - dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade - oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; - na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov povsem tradicionalnega oblikovanja in materialov, - fasade so lahko lesene in obloţene s kamnom; detajli na objektih morajo biti na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni.

ii) Gospodarske stavbe

a) Gabariti - objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča; - tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3; - višinski gabarit: (K) + P + p (podstrešje) ali P + 1 + p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so niţje); - izjemoma se dovolijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, ko je to nujno zaradi funkcioniranja gospodarskega objekta, kadar objekt ni vidno izpostavljen oz. je dobro zakrit s terenom in vegetacijo. Dopustna so tudi odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oz. evropske zakonodaje.

b) Streha - dovoljene so klasične dvokapne strehe (naklon 35° do 45°). Dovolijo se odstopanja od tega naklona v primeru objektov velikih dimenzij če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti na zemljiški parceli oz. v okviru kmetije. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha niţjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha; - smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; - dovoljena je kritina v opečni in temno sivi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade - oblikovanje, horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; - dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov; - zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oz. v temnejši fasadni barvi.

iii) Druge stavbe

Druge stavbe (za različne dejavnosti, ki so dovoljene v okviru SK morajo biti po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Pri tem se na objektih večjih dimenzij upoštevajo pogoji za gospodarske objekte, pri drugih pa za stanovanjske.

iiii) nezahtevni in enostavni objekti

- veljajo pogoji za oblikovanje gospodarskih objektov in drugih stavb, razen pogojev za tlorisne in višinske gabarite, ki so pr i enostavnih objektih manjši; - vsi objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bliţini, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo.


1. Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, ureditvijo dvorišč in dostopov.

2. Za selitve kmetij je treba pred gradnjo izvesti analizo arheološkega potenciala območja in v primeru najdbe delovati v skladu z usmeritvami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Stroške arheoloških raziskav ob morebitni najdbi arheološke ostaline, krije investitor.

3. Gradnja je moţna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa. 4. Selitev kmetij na območje Ljubljanskega barja se pogojuje z ohranitvijo kmetijske dejavnosti v funkciji ohranjanja

kulturne krajine.

89. člen

As– površine razpršene poselitve


A območja razpršene poselitve


48

TIPOLOGIJA ZAZIDAVE:

s Eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe (z največ dvema stanovanjskima enotama),

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Bivanje

DOPUSTNI OBJEKTI



3. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: - gradnje in postavitve pomoţnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj in opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjeni skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih obeleţij in urbane opreme


1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), rekonstrukcije, odstranitve objektov, vzdrţevanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka.



a) Gabariti - tlorisni gabarit vseh stavb, razen kmetijskih mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4; - tloris je lahko tudi lomljen, s prizidki se ne sme porušiti predpisanega razmerja; - gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju 1:1,6, pomoţne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,4; - dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L oblike); - višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M oz. maksimalna višina kapi 7,5 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo samo do zgoraj predpisanega gabarita. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

b) Streha - dovoljene so klasične dvokapne strehe, smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta, vezano na prevladujoč kakovosten tip objekta v okolici; - naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°; - izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen); - na nagnjenem terenu mora biti smer slemena strehe terena vzporedna s smerjo plastnic terena, v tem primeru je maksimalna dovoljena višina objekta (K)+P+1+M pod pogojem, da je kota pritličja v nivoju najniţje kote terena ob objektu; - dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami, vendar le v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav; - - dovoljena so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade - oblikovanj, horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; - na ruralnih območjih se dovoli postavitev objektov povsem tradicionalnega oblikovanja in materialov, - fasade so lahko lesene in obloţene s kamnom; detajli na objektih morajo biti na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni.



90. člen

SK– površine podeželskega naselja, kmetije in stanovanjske hiše


S Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim



49

SK površine podeţelskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi dejavnostmi in bivanju

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Poleg bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, trgovina ter storitvene dejavnosti, poslovne in druge dejavnosti, ki ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - dovolj velika zemljiška parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta - stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; - neposredna navezanost na prometno infrastrukturo in - brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.

2. Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja. V stanovanjskih stavbah se dopušča še urejanje turističnih nastanitvenih prostorov – turizem na kmetiji.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. STAVBE: - stanovanjske stavbe; - ne stanovanjske stavbe: ne stanovanjske kmetijske in druge ne stanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja.


3. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: - gradnje in postavitve pomoţnih objektov za lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj in opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjeni skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih obeleţij in urbane opreme - pomoţni kmetijsko-gozdarski objekti razen gozdne vlake, gozdne ţičnice; na območjih kmetij se dovoli ureditev gnojišč, ki pa morajo biti vsaj 10 m oddaljena od meje s sosednjo zemljiško parcelo, ki je namenjena za stanovanjsko gradnjo.


1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrţevanje objektov, vse v skladu s splošnimi pogoji tega odloka.

2. Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za ponovno gradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne infrastrukture oz. urejanja javnih površin in kadar je predvidena rekultivacija.

3. Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov se mora podrediti oblikovnim kvalitetam krajevno značilne arhitekture.



a) Gabariti - tlorisni gabarit vseh stavb, razen kmetijskih mora biti podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4; - tloris je lahko tudi lomljen, s prizidki se ne sme porušiti predpisano razmerje; - gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju 1:1,6, pomoţne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,4; - dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L oblike); - višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M oz. maksimalna višina kapi 7,5 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo samo do zgoraj predpisanega gabarita. Pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali bistveno niţje) in bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti.

b) Streha - dovoljene so klasične dvokapne strehe, smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba, ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo objekta; - naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°; - izjemoma se dovolijo enokapne in ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen); - na nagnjenem terenu mora biti smer slemena strehe vzporedna s smerjo plastnic terena, v tem primeru je maksimalna dovoljena višina objekta P+1+M pod pogojem, da je kota pritličja v nivoju najniţje kote terena ob objektu; - dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami, vendar le v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav; - dovoljeni so strešna okna, dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; - dovoljena je kritina v opečni, sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.


50

c) Fasade - oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; - fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo pokončne oblike; - na ruralnih območjih se dovoli in spodbuja postavitev objektov povsem tradicionalnega oblikovanja in materialov; - fasade so lahko delno tudi lesene in obloţene s kamnom; detajli na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; - izjemoma se dovolijo sodobni fasadni materiali in oblikovanje, če se pri objektu uporabijo tradicionalna dvokapna streha in tradicionalni volumni (tlorisni in višinski gabarit).

ii) Gospodarske stavbe

a) Gabariti - objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize ali skupine, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča; - tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:3; - višinski gabarit: (K) + P + p (podstrešje) ali P + 1 + p (podstrešje). Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit kakovostnega oz. prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne bodo višje, lahko pa so niţje); - izjemoma se dovolijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, ko je to nujno zaradi funkcioniranja gospodarskega objekta, kadar objekt ni vidno izpostavljen oz. je dobro zakrit s terenom in vegetacijo. Dopustna so tudi odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove oz. evropske zakonodaje.

b) Streha - dovoljene so klasične dvokapne strehe (naklon 35° do 45°). Dovolijo se odstopanja od tega naklona v primeru objektov velikih dimenzij, če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti na zemljiški parceli oz. v okviru kmetije. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha niţjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha; - smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta; - dovoljeni so čopi, kjer je so avtohtoni oz. prevladujoči; - na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe; - dovoljena je kritina v opečni in temno sivi in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade - oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; - dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov; - zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni oz. v temnejši fasadni barvi;

iii) Druge stavbe

Za različne dejavnosti, ki so dovoljene v okviru SK morajo biti po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Pri tem se pri objektih večjih dimenzij upoštevajo pogoji za gospodarske objekte, pri drugih pa za stanovanjske.

iiii) nezahtevni in enostavni objekti

- veljajo pogoji za oblikovanje gospodarskih objektov in drugih stavb, razen pogojev za tlorisne in višinske gabarite, ki so pri enostavnih objektih manjši. - vsi objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bliţini, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo.


1. Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.

2. Spodbuja se vzdrţna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba ter namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev z izjemo gnoja in gnojevke, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju.


91. člen

CU– območja centralnih dejavnosti


C Območja centralnih dejavnosti so namenjena oskrbnim, storitvenim in druţbenim dejavnostim ter bivanju


CU Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre preteţno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,


51

storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraţevalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraţevanje, zdravstvo in socialno varstvo, verske, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter bivanje.

DOPUSTNI OBJEKTI



3. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: - dovoljeno je postavljanje tipskih kioskov mestne opreme; - dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih tipskih objektov, namenjenih občasni trgovski ponudbi ali občasnim javnim prireditvam, vendar tako, da niso prizadete prvine urbane, stavbne in naravne dediščine. Ti objekti so lahko postavljeni za čas sezonske prodaje oziroma za čas prireditev, vendar največ za tri mesece - trgi, zelenice in parkirišča.


1. gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave) morajo biti skladne z razpoloţljivim prostorom na parceli. 2. Dopustne so tudi rekonstrukcije in vzdrţevanje objektov.


a) Gabariti - tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

b) Streha -v primeru, da gre za dvokapne strehe je prednostna opečna kritina; - pri določanju tipa, naklona in smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete na tem območju; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade Pri obdelavi fasad historičnih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri eventualnih novih fasadah pa materiale, ki so skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih določi pristojna sluţba spomeniškega varstva.


1. Pogoji za prometno urejanje: - na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami; - pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte;

2. Predvidijo se individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih: - individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali zemljiški parceli v primeru, da prostorske moţnosti dopuščajo parkiranje;

3. Pogoji za priključevaje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omreţje: - rekonstrukcije in sanacije komunalnega omreţja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini; - komunalne vode je treba v čim večji moţni meri zdruţiti v isto traso z upoštevanjem medsebojnih relacij in moţnosti dostopa do voda ob vzdrţevanju in rekonstrukciji oziroma nadomestitvi; - komunalni vodi morajo potekati po javnih površinah, oziroma mora biti zagotovljena dostopnost za vzdrţevanje; - elektro omreţje se ureja v kabelski izvedbi; - komunikacijsko omreţje se uredi v kabelski izvedbi; - gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezţični prenos signalov v tej enoti ni dovoljena; - gradnja je moţna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.

Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih

uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo

izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (v nadaljevanju: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva

tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.


52

92. člen

CD– druga območja centralnih dejavnosti, razen stanovanj


C Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določna dejavnost, razen stanovanj.


CD Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določna dejavnost, razen stanovanj.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. …

DOPUSTNI OBJEKTI

1. STAVBE: - ne stanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.


3. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: - dovoljeno je postavljanje tipskih kioskov mestne opreme; - dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih tipskih objektov, namenjenih občasni trgovski ponudbi ali občasnim javnim prireditvam, vendar tako, da niso prizadete prvine urbane, stavbne in naravne dediščine. Ti objekti so lahko postavljeni za čas sezonske prodaje oziroma za čas prireditev, vendar največ za tri mesece - trgi, zelenice in parkirišča.


Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave) morajo biti skladne z razpoloţljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi rekonstrukcije in vzdrţevanje objektov.


a) Gabariti - tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

b) Streha -v primeru, da gre za dvokapne strehe je prednostna opečna kritina; - pri določanju tipa, naklona in smeri slemena oziroma strehe in kritine se upoštevajo obstoječe kvalitete na tem območju; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade Pri obdelavi fasad historičnih objektov je treba uporabljati izvirne materiale, pri eventualnih novih fasadah pa materiale, ki so skladni z okolico. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni kamen) so dovoljeni elementi na fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih določi pristojna sluţba spomeniškega varstva.


1. Pogoji za prometno urejanje: - na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev novih prometnih površin in prometnih ureditev z obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi kvalitetami; - pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v objekte;

2. Predvidijo se individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih standardih: - individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v pripadajočem objektu ali zemljiški parceli v primeru, da prostorske moţnosti dopuščajo parkiranje;

3. Pogoji za priključevaje na okoljsko, energetsko in komunikacijsko omreţje: - rekonstrukcije in sanacije komunalnega omreţja je treba izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini; - komunalne vode je treba v čim večji moţni meri zdruţiti v isto traso z upoštevanjem medsebojnih relacij in moţnosti dostopa do voda ob vzdrţevanju in rekonstrukciji oziroma nadomestitvi; - komunalni vodi morajo potekati po javnih površinah, oziroma mora biti zagotovljena dostopnost za vzdrţevanje; - elektro omreţje se ureja v kabelski izvedbi; - komunikacijsko omreţje se uredi v kabelski izvedbi; - gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezţični prenos signalov v tej enoti ni dovoljena; - gradnja je moţna, kjer ni prostorskih omejitev glede dostopa.






53

93. člen

IG– gospodarske cone


I območja proizvodnih dejavnosti, ki so preteţno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.


IG gospodarske cone Več funkcionalne gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in spremljajočim dejavnostim.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Proizvodne (predelovalne) dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, gostinstvo, poslovne dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. ne stanovanjske stavb, ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti; 2. gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ter vse vrste

enostavnih objektov; 3. urbana oprema, trgi, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna vozila.


1. Gradnje novih objektov (dozidave in nadzidave), rekonstrukcije, ponovne gradnje, odstranitve objektov, vzdrţevanje objektov.


a) Gabariti - Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se organizirajo predvsem ob glavni komunikaciji, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; - tlorisni gabariti niso predpisani; - dovoli se zdruţevanje objektov v nize, kareje; - objekti in ureditve, ki mejijo na javni prostor, morajo biti po merilu, gostoti, oblikovanju in rastru javnih komunikacij usklajene s pozidavo širšega prostora.

b) Strehe - za objekte, ki mejijo na javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseţe novo urbanistično - arhitekturno kakovost; - za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo poenotene in čim bolj funkcionalne glede na zahteve določene dejavnosti; - dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic; - kritine z močnim odsevom niso dopustne, razen fotovoltaike.

c) Fasade - zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); - dovolijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti; - na parceli za gradnjo se zagotavlja parkovne ali druge (netlakovane) zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj min. 10 % območja. - na območju gospodarske cone naj se urejajo oblikovno poenoteni sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih in storitvenih objektov; - omreţje javnih komunikacij (cest, pločnikov, tudi kolesarskih stez, lahko z drevoredi in urbano opremo) mora biti funkcionalno, opremljeno z urbano opremo in oznakami.

d) Infrastruktura Za potrebe po večji priključni moči je treba pri upravljavcu električne infrastrukture naročiti raziskavo o moţnosti napajanja z električno energijo.






94. člen

IK- površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo


I Območja proizvodnih dejavnosti



54

IK Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo ţivali.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Kmetijstvo in naslednje dejavnosti, ki so vezane na kmetijstvo (dejavnosti v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi, ribogojnice ipd.)

DOPUSTNI OBJEKTI

1. Objekti, ki neposredno sluţijo kmetijski pridelavi (rastlinjaki, cvetličnjaki in objekti za intenzivno gojenje rastlin ter kozolci);

2. NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI a. nezahtevni objekti - pomoţni kmetijsko- gozdarski objekti - ograje samo: varovalna ograja (ne zidana), ograja za pašo ţivine, oporni zid do višine 1,50 m; b. enostavni objekti - začasni objekti in sicer: parkirišče za sezonske delavce in obiralce; - urbana oprema Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo.


1. Na območjih površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo so dovoljene: - kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih; - vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda; - sanacije površinskih kopov; - postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov). Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.

MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE:

1. Kot pri SK za določila, ki veljajo za gospodarske stavbe, druge stavbe in pomoţne objekte.


1. dopustni objekti, gradnje in druga dela ter nezahtevni in enostavni objekti, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati;

2. globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je moţna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba zemljišča urediti oziroma povrniti v prvotno stanje;

3. zajetje deţevnice za potrebe namakanja kmetijskih površin in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami;

4. na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neaţuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, ponovna gradnja objektov ni dovoljena.

5. Na območju Ljubljanskega barja se lahko le obnavlja obstoječe objekte, pri novih posegih v prostor pa je treba izvesti prehodne arheološke raziskave ter pridobiti pozitivno mnenje pristojnega nosilca urejanja prostora.

95. člen

ZS– površine za oddih, rekreacijo in šport, parki, vrtički in druge površine


Z Območja zelenih površin, ki so namenjena preţivljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.


ZS površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem

DOPUSTNI OBJEKTI

1. SPREMLJAJOČI OBJEKT: - spremljajoče stavbe ki sluţijo tej dejavnosti (okrepčevalnice, pisarne, garderobe, sanitarije, parkirišča in podobno

2. NEZAHTEVNI OBJEKTI: - ograje samo: varovalne ograja, igriščna ograja, oporni zid; - kmetijsko-gospodarski objekti- samo gozdna učna pot.

3. ENOSTAVNI OBJEKTI: - začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi; - začasni objekti, namenjeni prireditvam.

DOPUSTNI DEJAVNOSTI

1. športna igrišča in drugi objekti za šport in rekreacijo na prostem ter urbana oprem ; 2. gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture in sanacijo

območja.


55


1. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (razvrednotenje naravnih kakovosti ter javne dostopnosti).

2. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na ravnem območju oziroma tam, kjer ga je moţno primerno urediti (zravnati, delno nasuti, urediti in sanirati breţine) brez večjih zemeljskih del.


1. zagotavlja naj se moţnost menjave rab, začasne, sezonske rabe; 2. zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine; 3. ureditve, objekti in naprave morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenotene ter smiselno usklajene z

zunanjimi ureditvami sosednjih območij.

96. člen

ZK– pokopališča


Z Območja zelenih površin, ki so namenjena preţivljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja


ZK Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Pogrebna in spremljajoče dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. Pokopališča, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči objekti; 2. Če sluţijo potrebam pokopališča, so dopustni tudi:

- manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti na tem območju) in stavbe za druge storitvene dejavnosti; - gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.


1. Na območjih pokopališč so dopustni naslednji posegi: - redno vzdrţevanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, ponovne gradnje in novogradnje; - urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč prostorsko ureditev pokopališča.


1. Zagotavlja naj se urejene parkovne ali druge zelene površine z ustrezno oblikovna usklajeno urbano opremo.

97. člen

PC– območja cestnih prometnih površin


P Območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih sluţb s področja prometa


PC Površine cest

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Promet in skladiščenje ter spremljajoče storitve

DOPUSTNI OBJEKTI

1. infrastrukturni objekti, glede na podrobnejšo namensko rabo 2. nezahtevni in enostavni objekti, glede na podrobnejšo namensko rabo


1. Novogradnje, rekonstrukcije, prenove, odstranitve objektov, ponovne gradnje, dozidave, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omreţij in naprav.


1. Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno: - upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij; - oblikovna poenotenost posameznih sistemov, omreţij in tipologije objektov.

98. člen

O– območja okoljske infrastrukture


56


O območja okoljske infrastrukture.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Dejavnosti povezane z urejanjem okoljske infrastrukture.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. Čistilne naprave; 2. Sortirnica odpadkov; 3. Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske infrastrukture.


1. Novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave, odstranitve objektov, nadgradnje infrastrukturnih objektov, omreţij in naprav


1. upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti stičnih območij, 2. oblikovna enotnost posameznih sistemov, omreţij in tipologije objektov.


Pred sprejemom OPPN naj se izvede predhodne arheološke raziskave ter pridobi pozitivno mnenja pristojnega nosilca urejanja prostora. Izvedejo naj se naslednji omilitveni ukrepi: objekti naj ne presegajo višinskega gabarita P+1, oblikujejo naj se manjši volumni z nevpadljivimi fasadnimi elementi in barvami. Ograditev naj bo prosojna, okoli območja ČN naj se zasadi z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo za preprečevanje vidnega stika s smeri Ljubljanskega barja ter iz smeri AC.

99. člen

K1– območja najboljših kmetijskih zemljišč


K1 območja najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Kmetijske in s kmetijsko pridelavo povezane dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. Objekti, ki neposredno sluţijo kmetijski pridelavi in lovu 2. Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne

zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi utemeljenih zahtev ni moţno določiti druge primerne lokacije.


1. Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so dovoljene: - kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih; - vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda; - urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti; - ureditve za rekreacijo, tako da se ohranja kmetijska funkcija zemljišča - postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).


1. Veljajo splošni pogoji tega odloka


- poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati; - globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je moţna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba območje gradbišča oziroma posega povrniti v prvotno stanje; - vodna zajetja, urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ukrepi na podlagi hidrološko- hidravlične analize, da se omogoči več namenskost novega vodnega in obvodnega prostora; - agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih se lahko izvedejo komasacije ob upoštevanju uredbe o krajinskem parku Ljubljanskem barju, usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; - vodni zadrţevalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin, se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene moţnosti za rabo vode v kmetijske namene; - za potrebe kmetijstva se lahko, ob pridobitvi potrebnih soglasij, urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.


57

100. člen

K2– druga kmetijska zemljišča


K2 območja kmetijskih zemljišč so primarno namenjena kmetijski pridelavi.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Kmetijske in s kmetijsko pridelavo povezane dejavnosti.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. Objekti, ki neposredno sluţijo kmetijski pridelavi in lovu.

2. Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki bistveno ne

zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi utemeljenih zahtev ni

moţno določiti druge primerne lokacije.


1. Na območjih drugih kmetijskih zemljišč so dovoljene: - kmetijske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih; - vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda, ribogojnice; - sanacije površinskih kopov; - postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).


1. Veljajo splošni pogoji tega odloka.


1. Dopustni objekti, gradnje in druga dela ter nezahtevni in enostavni objekti, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati; - globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je moţna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba območje posega v prostor ali gradbišča povrniti v prvotno stanje; - vodna zajetja in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ukrepi na podlagi hidrološko- hidravlične analize, da se omogoči več namenskost novega vodnega in obvodnega prostora; - agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih se lahko izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; - vodni zadrţevalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin, se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene moţnosti za rabo vode v kmetijske namene; - za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo; - na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neaţuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, ponovna gradnja objektov ni dovoljena.

101. člen

G– gozdna zemljišča


G območja gozdov so namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju in gospodarjenju z njimi.

DOPUSTNE DEJAVNOSTI

1. Upravljanje z gozdom in divjadjo.

DOPUSTNI OBJEKTI

1. objekti, ki sluţijo gospodarjenju z gozdovi; 2. gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture; 3. Dopustni enostavni objekti so:

a. nezahtevni objekti - pomoţni kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, enojni kozolec, gozdna cesta, gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, stalna gozdna ţičnica, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, zavetišče za drobnico, opazovalnica za ptice, lovska preţa; - ograje in sicer: varovalna ograja (ne zidana);; b. vadbeni objekti - vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem samo: sprehajalna pot, trim steza;

4. Za gradnje dopustnih objektov je treba soglasje pristojne sluţbe za upravljanje z gozdovi.


1. V območjih gozdov so dovoljene: - gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z zakonom o gozdovih; - vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda;


58

- vodnogospodarske ureditve za ribogojnice; - ureditve za potrebe lova in ribolova; - sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov; - postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); - ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov; - sanitarne sečnje.

2. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neaţuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena.


1. Veljajo splošni pogoji tega odloka,


1. gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč; 2. navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne

ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne sluţbe za urejanje in varstvo gozdov.

3. V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. Treba je ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroţa objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja naravne ali varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti treba prilagoditi predpisanim varstvenim reţimom.

4. Pri posegih v gozd in gozdni prostor je treba upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. Posegi v gozd so dopustni, če ne ogroţajo, razvrednotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda; strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni zavoda za gozdove.

5. Gozdne ceste in vlake se zapre za ves motorni promet, razen za dela v gozdu in intervencijske primere.

V. USMERITVE ZA OBMOČJA, KI SE UREJAJO Z OPPN

102. člen

(1) Pred pripravo OPPN, ki segajo na območja varstva naravne in kulturne dediščine mora občina pridobiti

podrobnejše varstvene smernice in strokovne podlage, v katerih bodo določene tudi konkretne varstvene

usmeritve in pogoji.

(2) Pred načrtovanjem (ali sočasno) pozidave ali drugih ureditev, za katere je potrebno pridobiti gradbeno

dovoljenje, se izdela idejni načrt vse komunalne infrastrukture.

(2) Za območja z gostejšo pozidavo (nad 40 stanovanjskih enot na ha oziroma pri gradnji večstanovanjskih stavb nad 1000 m² neto) se predvidi skupno ogrevanje oziroma je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

(4) S tem odlokom so predvideni naslednji občinski podrobni načrti (OPPN):

Naselje OPPN usmeritve

LO SS6- OPPN* Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodruţinskih hiš, ki

je med seboj tipološko usklajena. Območje se celovito komunalno uredi, prometne

komunikacije pa morajo biti ustrezno urejene (širina glavne dostopne ceste z

obojestranskim pločnikom). Gozdni rob severno od območja urejanja se po izgradnji

ustrezno sanira. V območju je treba zagotoviti vsaj 15% skupnih zelenih površin.

LO SS5-OPPN* Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodruţinskih/

vrstnih/ atrijskih hiš, ki je med seboj tipološko usklajena. Območje se celovito

komunalno uredi, prometne komunikacije, dostopi in koridorji za pešce morajo biti

ustrezni. V območju je treba zagotoviti vsaj 15% skupnih zelenih površin, ki se uredijo

ob vodotoku na vzhodni strani, upoštevajo se morebitni vodnogospodarski ukrepi in

omejitve, ki se jih izdela na podlagi predhodne hidrološko - hidravlične študije.


59




ustrezni. V območju je treba zagotoviti vsaj 15% skupnih zelenih površin, ki se uredijo

ob vodotoku na vzhodni strani, upoštevajo se morebitni vodnogospodarski ukrepi in

omejitve, ki se jih izdela na podlagi predhodne hidrološko - hidravlične študije. Za

območje se predhodno izdela tudi geološko geomehanska študija. Gozdni rob se po

izgradnji ustrezno sanira.




ustrezni. V območju je treba zagotoviti vsaj 15% skupnih zelenih površin.

Zagotoviti je treba ohranitev celovitost KD z upoštevanjem prostorskega konteksta

dediščine in z zagotovitvijo vegetacijske bariere (na JV) v primeru večje vidne

izpostavljenosti načrtovanih ureditev.

LO SS17-OPPN* Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodruţinskih




LO ZS2-OPPN* Predviden OPPN za površine za šport in rekreacijo na prostem, kjer se urejajo

površine za te dejavnosti s pripadajočimi objekti, parkirnimi mesti, urejeno komunalno

opremo in poenoteno urbano opremo.

LO IG1-OPPN Na zahodu območja (OPPN v pripravi) je treba zaradi bliţine enote KD - Toplar (EŠD

3848) vzpostaviti varovalni pas vegetacije, da se zmanjša vidna izpostavljenost

objektov večjega merila znotraj gospodarske cone.

DR CU1-OPPN* Predviden OPPN za centralne dejavnosti: se ureja v sklopu razvoja centralnih

dejavnosti ob regionalni cesti med naseljema Log in Dragomer. Predvidena je ureditev

knjiţnice in dializnega centra. Območje se ureja na podlagi celovitih urbanističnih in

arhitekturnih rešitev, z ustrezno navezavo na regionalno cesto.


dejavnosti ob regionalni cesti med naseljema Log in Dragomer. Predvidena je ureditev

vrtca, kjer se zagotovitvijo ozelenjene odprte površine in zadostne parkirne površine.


dejavnosti med naseljema Log in Dragomer. Predvidena je ureditev doma starejših

občanov, kjer se zagotovitvijo ozelenjene odprte površine (v navezavi na zelene

površine ob vodotoku) in zadostne parkirne površine.

DR SS2-OPPN* Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodruţinskih/



ustrezni. Javne zelene površine se uredijo ob vodotoku na zahodu.

DR SK2-OPPN* Predviden OPPN: ruralno jedro naselja je treba prenoviti in ohraniti značilnosti

prepoznavne strukture vasi. V okviru OPPN se predvidi obnove in novogradnje, ki

bodo usklajene z urbanističnega, arhitekturnega in krajinsko - arhitekturnega vidika in

bodo oblikovale prepoznavno ruralno zasnovo jedra.

DR SS9-OPPN* Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodruţinskih/



ustrezni, predhodno se uredi primerna navezava na regionalno cesto. Za območje se

predhodno izdela tudi geološko geomehanska študija. V območju je treba zagotoviti

vsaj 15% skupnih zelenih površin. Predhodno je treba urediti dostop primerne širine.

LB O-OPPN* Območje centralne čistilne naprave in sortirnice komunalnih odpadkov.


60

LU SS2-OPPN* Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodruţinskih/



ustrezni. Za območje se predhodno izdela tudi geološko geomehanska študija. V

območju je treba zagotoviti vsaj 15% skupnih zelenih površin.

LU SS6-OPPN* Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodruţinskih/




Zagotoviti je treba ohranitev celovitosti kulturne dediščine juţno od območja OPPN z

upoštevanjem prostorskega konteksta dediščine, zlasti pri urejanju dostopa in pri

določanju oblikovalskih izhodišč, in zagotovitev vegetacijske bariere na juţni strani, v

primeru večje izpostavljenosti načrtovanih ureditev.

DR ZS1-OPPN* Predviden OPPN za površine za šport in rekreacijo na prostem, kjer se urejajo

površine za te dejavnosti s pripadajočimi objekti, parkirnimi mesti, urejeno komunalno

opremo in poenoteno urbano opremo. Območje na zahodu zaključuje predvidena

povezovalna cesta. Na zahodnem delu območja je potrebno urediti vodno površino

(bajer).

VI. KONČNE DOLOČBE

103. člen

(legalizacije objektov)

(1) Na območju občine so dopustne legalizacije objektov, zgrajenih ali rekonstruiranih brez ustreznih dovoljenj s področja graditve objektov, skladno z določbami tega odloka.

104. člen

(dokončanje ţe začetih postopkov)

(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vloţitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

105. člen

(hramba in vpogled)

(1) OPN se v analogni in digitalni obliki hrani in je na vpogled na sedeţu Občine Log-Dragomer, pristojni upravni enoti in Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor.

106. člen

(nadzor nad izvajanjem)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpektorat.

107. člen

(prenehanje veljavnosti prostorskih dokumentov)

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti: - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje

1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986-1990) - Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika, veljavnih za

območje Občine Log-Dragomer (Ur. l. RS, št. 37/10)

http://www.log-dragomer.si/images/stories/dokumenti/2010/maj/sklep_prostor_05_10.pdf


61

108. člen

(veljavni prostorski izvedbeni akti)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti: - Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

109. člen

(veljavnost OPN)

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

(2) Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani Občine Log-Dragomer.

Št. ....................

Log - Dragomer, dne ...................

ŢUPAN OBČINE LOG - DRAGOMER

Mladen Sumina

Documents

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE BOROVNICAdata.log-dragomer.si/materiali/obcinski_svet/OPN/odlok.pdf · Občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer, dopolnjen osnutek 3