OBUDIMO IGRE PRETEKLOSTI - uni-lj.si

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

TINA MIKULANDRA

OBUDIMO IGRE PRETEKLOSTI

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE PREDŠOLSKE

VZGOJE

TINA MIKULANDRA

Mentorica: doc. dr. NADICA TURNŠEK


DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Nadi Turnšek za strokovno svetovanje in pomoč pri

pisanju diplomske naloge.

Zahvala gre tudi ravnatelju Osnovne šole Tržič Stanislavu Grumu, učiteljici Julijani Drenovec

in timu prvega razreda, ki so mi omogočili izvedbo praktičnega dela diplomske naloge. Hvala

tudi otrokom 1. b razreda ter njihovim starim staršem za vso pomoč in sodelovanje.

Še posebej pa se zahvaljujem svojim staršem, zaročencu Luku, sestri Tjaši in njenemu fantu

Maticu za vso podporo, razumevanje in pomoč tako pri študiju kot tudi pri pisanju diplomske

naloge.

POVZETEK

Igra je za otroke že od nekdaj najljubša dejavnost, saj sprošča, daje občutek zadovoljstva,

razvedrila in moči. Preko nje se vsak razvija na različnih področjih, spoznava samega sebe,

svoje sposobnosti in gradi medsebojne odnose. Odločila sem se, da svojo diplomsko nalogo

posvetim raziskovanju starih iger in tako navdušim prvošolce, da jih bodo obudili, se jih igrali

in navdušili še svoje sovrstnike. V želji, da učenci te igre čim bolj vzamejo za svoje, sem se

odločila za spoznavanje in učenje preko projektnega dela.

V teoretičnem delu je pozornost posvečena učenju, ki naj bi bilo najbolj uspešno, če je

aktivno, povezano z raziskovanjem, zbiranjem informacij, urejanjem podatkov in reševanjem

posameznih problemov. Aktivno učenje je povezano s projektnim načinom dela, ki

posameznikom z različnim predznanjem in izkušnjami omogoči udejstvovanje, spoznavno

napredovanje, izpopolnjevanje izkušenj, graditev pojmov in predstav ter potrjevanje in

pridobivanje samozavesti. V teoretičnem delu je opisan tudi pomen igre za razvoj otrokove

osebnosti, v kateri se razvijajo ustvarjalnost, domišljija in svoboda.

Empirični del vsebuje zapis projekta Ohranjanje dediščine – starih otroških iger, ki je bil

izveden z aktivno udeležbo otrok. Predstavljeni so opisi izvedenih dejavnosti in poteka

projektnega dela. Sledi evalvacija projekta, ki je zasnovana na ovrednotenju dela in

ugotovitvah, da je raziskovanje odlična motivacija za učenje in delo otrok. Spodbuja jih k

iskanju informacij, idej, sodelovanju, reševanju problemov in prispevanju individualnega

deleža posameznika za dosego skupnega cilja. Prikaže tudi soodvisnost, nujnost in lepoto

medgeneracijskega sodelovanja

Ključne besede: stare igre, kulturna dediščina, igre preteklosti, učenje z raziskovanjem.

ABSTRACT

Different games have always been children’s favorite activities because they give them the

feeling of pleasure, amusement and strength. Through them each child can develop in

different fields, learn new things about himself, his abilities and build relationships. I decided

to dedicate my diploma to researching games of the past and introduce them to first grade

pupils, so they would know them and show them to their friends. In order for children to truly

embrace these games, they were presented through numerous projects.

Attention devoted to learning is the base for my theoretical part of the diploma. Learning is

supposed to be most successful when it is actively related to research, collecting information,

editing data and solving individual problems. Active learning is closely connected to project

work, which enables people with different knowledge and experience to engage, gain

cognitive progress, upgrade experiences, build concepts and visualizations and gain

confidence. The second part of the theoretical work is devoted to the meaning and importance

of games for the development of a child’s personality in which creativity, imagination and

freedom are developed.

The empirical part includes a record of the project of heritage preservation of old children’s

games, which was carried out with the active participation of children. Description of

performed activities and the course of the project work are presented. Evaluation of the

project is based on the assessment of work and findings, which confirms research is an

excellent motivation for learning and children’s participation. It encourages them to find

needed information, discover new ideas, learn to collaborate, solve problems and contribute

their individual share to reach common goal. This project also shows the codependence,

necessity and beauty of intergenerational cooperation.

Key words: old games, cultural heritage, games of the past, inquiry-based learning.

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 TEORETIČNI DEL ...................................................................................................... 2

1.1 Učenje .................................................................................................................... 2

1.2 Aktivno učenje........................................................................................................ 2

1.3 Učenje skozi raziskovanje ....................................................................................... 3

1.3.1 Tipi raziskovanja ................................................................................................ 4

1.4 Projektno učno delo ................................................................................................ 5

1.4.1 Značilnosti projektnega dela in učenja ................................................................ 5

1.4.2 Etape projektnega dela ........................................................................................ 7

1.4.3 Tipi projektnega dela .......................................................................................... 9

1.5 Igra ....................................................................................................................... 10

1.5.1 Pomen igre za razvoj otrokove osebnosti .......................................................... 10

1.5.2 Dejavniki, ki vplivajo na igro ............................................................................ 11

1.5.3 Vrste otroške igre ............................................................................................. 11

1.5.4 Čar otroške igre ................................................................................................ 13

1.5.5 Medgeneracijsko učenje skozi igro ................................................................... 13

2 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 15

2.1 Opredelitev problema............................................................................................ 15

2.2 Predstavitev šole in skupine .................................................................................. 15

2.3 Hipoteza ............................................................................................................... 16

2.4 CILJ DIPLOMSKE NALOGE .............................................................................. 16

2.4.1 Cilji projekta ..................................................................................................... 16

2.5 Raziskovalna vprašanja diplomske naloge............................................................. 17

2.6 Raziskovalna metoda ............................................................................................ 17

3 OBUDIMO IGRE PRETEKLOSTI – ZAČETNE DEJAVNOSTI PROJEKTA ..... 19

3.1 Prva delna naloga – zbiranje in iskanje starih iger in igrač..................................... 22

3.2 Druga delna naloga – pripravimo svojo zbirko iger in igrač .................................. 25

3.3 Tretja delna naloga – igramo se stare otroške igre ................................................. 29

3.4 Četrta delna naloga – povabimo k skupni igri dedke in babice .............................. 36

3.5 Refleksija otrok in starih staršev ........................................................................... 41

4 VREDNOTENJE – EVALVACIJA ........................................................................... 44

5 ZAKLJUČEK.............................................................................................................. 45

6 LITERATURA ............................................................................................................ 48

7 PRILOGE .................................................................................................................... 49

7.1 Načrt projekta - razpredelnica ............................................................................... 49

7.2 Anketni vprašalnik za stare starše ......................................................................... 50

7.3 Literatura, ki so jo pregledovali otroci ................................................................... 55

7.4 Zbirka iger ............................................................................................................ 56

KAZALO SLIK

Slika 1: Stari medvedek in leseni voziček ............................................................................. 19

Slika 2: Izdelava načrta - plakat............................................................................................ 20

Slika 3: Igra Nebesa-pekel ................................................................................................... 21

Slika 4: Izdelava igre Nebesa-pekel ...................................................................................... 21

Slika 5: Kje se najraje igram? ............................................................................................... 23

Slika 6: S kom se najraje igram? .......................................................................................... 23

Slika 7: Moja najljubša igrača .............................................................................................. 23

Slika 8: Poročanje odgovorov vprašalnika ............................................................................ 24

Slika 9: Zbiranje informacij ................................................................................................. 25

Slika 10: Iskanje informacij v knjigah .................................................................................. 25

Slika 11: Iskanje informacij preko interneta ......................................................................... 25

Slika 12: Zbirka iger ............................................................................................................ 26

Slika 13: Razstava starih igrač.............................................................................................. 26

Slika 14: Obuvanje kotalk .................................................................................................... 27

Slika 15: Preizkušanje kotalk ............................................................................................... 27

Slika 16: Igra z vrvico – učenje ............................................................................................ 30

Slika 17: Igra z vrvico – preizkušanje ................................................................................... 30

Slika 18: Igra z vrvico .......................................................................................................... 30

Slika 19: Računska igra Flik flak.......................................................................................... 30

Slika 20: Igra Jon Marion ..................................................................................................... 31

Slika 21: Igra Jon Marion – zaključek .................................................................................. 31

Slika 22: Igra Domino .......................................................................................................... 31

Slika 23: Igra Domino – podiranje ....................................................................................... 31

Slika 24: Mikado .................................................................................................................. 32

Slika 25: Igra Špana ............................................................................................................. 32

Slika 26: Igra Marjanca ........................................................................................................ 32

Slika 27: Igra z vrtavkami .................................................................................................... 33

Slika 28: Vrtenje gumba ....................................................................................................... 33

Slika 29: Slepe miši ............................................................................................................. 34

Slika 30: Slepe miši – To je ... .............................................................................................. 34

Slika 31: Gnilo jajce – Kangl'ca, kangl'ca ............................................................................. 34

Slika 32: Gnilo jajce ............................................................................................................. 34

Slika 33: Igra Rinčice talat ................................................................................................... 35

Slika 34: Elastika – v telovadnici ......................................................................................... 35

Slika 35: Elastika – na igrišču .............................................................................................. 35

Slika 36: Ristanc – risanje .................................................................................................... 36

Slika 37: Ristanc – izvajanje ................................................................................................ 36

Slika 38: Igra Lovilec – izštevanje ....................................................................................... 36

Slika 39: Igra Lovilec – ti loviš ............................................................................................ 36

Slika 40: Igra Ljubljana–Zagreb–Beograd ............................................................................ 37

Slika 41: Igra Jakec, kje si? .................................................................................................. 38

Slika 42: Jakec, kje si? ......................................................................................................... 38

Slika 43: Igra Zadevanje pločevink (tarče) ........................................................................... 38

Slika 44: Igra Ristanc ........................................................................................................... 38

Slika 45: Igra s frnikolami .................................................................................................... 39

Slika 46: Igra z elastiko ........................................................................................................ 39

Slika 47: Hoja s hoduljami ................................................................................................... 40

Slika 48: Hoja s hoduljami ................................................................................................... 40

Slika 49: Igra Rinčice talat ................................................................................................... 40

Slika 50: Igra Rinčice talat - Kje je? ..................................................................................... 40

Slika 51: Druženje v učilnici ................................................................................................ 40

Slika 52: Igra Križec–krožec ................................................................................................ 40

Slika 53: Igra Vrtenje gumba ............................................................................................... 41

Mikulandra, T. (2018). Obudimo igre preteklosti. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

1

UVOD

Opažam, da se z naraščajočo internetno komunikacijo vse več otrok zateka k igranju

individualnih iger prek računalnikov in pametnih telefonov, namesto da bi drugače in bolj

koristno preživljali svoj prosti čas. Zdi se, da so skupne in skupinske igre, ki se jih otroci

igrajo zunaj, ob druženju s sovrstniki v naravi, skoraj pozabljene. Posledica hitrega načina

življenja, novih informacijskih tehnologij in tehnoloških pripomočkov je privedla do tega, da

izginjajo igre, ki so se jih igrali otroci še pred nekaj desetletji. Igrače in igre, s katerimi so se

igrali naše prababice in pradedki ter naše babice in dedki, so bile predvsem iz naravnih

materialov in so omogočale bogatejšo domišljijsko in socialno igro.

Da bi otroci spoznali igre, ki so se jih igrali naši predniki, smo v okviru diplomske naloge

preko projektnega dela skupaj raziskali, odkrivali in se učili pravil starih iger, sodelovanja in

dogovarjanja. Preko aktivnega učenja, ki je zahtevalo raziskovanje, visoko stopnjo

sodelovanja v pridobivanju informacij in načrtovanja, so otroci pridobivali izkušnje, znanja,

sposobnosti komunikacije in reševanje problemov.

V skupini je vladalo prijetno vzdušje. Projekt je med seboj povezal učence, učitelje, starše in

stare starše. Medgeneracijsko sodelovanje, srečanja in skupne igre so poglobili medsebojne

odnose in obogatili življenja vseh udeležencev.


2

1 TEORETIČNI DEL

1.1 Učenje

Učenje je proces, v katerem posamezniki s pomočjo izkušenj pridobivajo znanje. Danes se

zavedamo, da ni dovolj samo pomnjenje dejstev in spoznanj. Vse bolj se nagibamo k

aktivnemu pristopu, delu, preizkušanju, ugotavljanju in razmišljanju.

Posamezniki imajo drugačna prepričanja o učenju. Večina pojem učenje povezuje z

negativnimi čustvi. Največkrat dobimo asociacije na šolsko učenje. V šolah še vedno

prevladuje prenašanje gotovega znanja od učitelja do učenca, ki pa je velikokrat ločeno od

izkušenj učencev. Posledice tega so kratkotrajno in neuporabno znanje, nemotiviranost in

slabši rezultati.

Znanje, pridobljeno s pomočjo samostojnega odkrivanja, iskanja, razmišljanja in preizkušanja

hipotez, je učinkovitejše in trajnejše.

Tako poznamo dve kategoriji učenja. Prvo je nižje pojmovanje, kjer je pomembno

povečevanje količine znanja, dejstev, pojmov. Taka znanja so povezana s površinskim

pristopom k učenju in z zunanjo motivacijo, ki je povezana s strahom pred neuspehom. Drugo

pa je višje pojmovanje, kjer učenje poteka kot proces, kjer preko globljega spoznavanja,

pridobivanja izkušenj in znanj pride do večjega in trajnejšega razumevanja in ustvarjanja

novih povezav. Tako učenje omogoča drugačen pogled na stvari in celostno spreminjanje

posameznika (Marentič Požarnik, 2003).

1.2 Aktivno učenje

Hohmann in Weikart (2005) menita, da aktivno učenje spodbuja sodelovanje in komunikacijo

otrok z vrstniki in odraslimi. Odrasli jih spodbujajo k aktivnemu izražanju pobud, medtem ko

jim skušajo zagotoviti primerne priložnosti za delo in izražanje.

Ko otroci manipulirajo s predmeti in sodelujejo z ljudmi, odkrivajo nove zamisli, pridobivajo

izkušnje in nova razumevanja. Na ta način se aktivno učijo. Pri uporabi različnih predmetov je

zelo pomembno, da vključujejo čim več svojih čutil. Tako pridobivajo konkretne izkušnje z


3

materiali in znanja o njih. Igra s predmeti jim omogoča razumevanje in spoznavanje delovanja

stvari in sveta. Otroci preko preizkušanja, razmišljanja, ugotavljanja, kombiniranja,

pridobivajo informacije, odkrivajo zakonitosti in se tudi preko napak in uspehov aktivno

učijo.

Odrasli nudijo otrokom podporo, spodbudno okolje, čas, pozitivne in sproščene odnose.

Hkrati spodbujajo otrokovo raziskovanje, opazujejo, načrtujejo dejavnosti, ki otrokova

spoznanja potrdijo in nadgradijo. Interpretirajo otrokova dejanja in doseganje ciljev.

Za otroke, ki se aktivno učijo, je značilna osredotočenost na dejanja in razmišljanja, močna

notranja motivacija in aktivna medsebojna komunikacija. Pomembno je, da se otroci med

seboj pogovarjajo, izmenjujejo izkušnje, so slišani in poslušajo drug drugega. S

pridobivanjem izkušenj in dozorevanjem pridejo do razumevanja, logičnih opažanj in

zaključkov. Odrasli otrokom dopuščajo, da strnejo svoje misli, jih poslušajo in spodbujajo k

razmišljanju. S tem jim dajo možnost pogumnega izražanja svojih mnenj in pojasnil.

Otroci se skušajo identificirati z odraslimi, zato želijo uporabljati enake stvari kot oni. Odrasli

jim omogočajo varno uporabo in s tem pridobivanje novih izkušenj. Pri pridobivanju le-teh pa

je pomembno, da so odrasli strpni in dopustijo, da nerodnosti in napake otroci popravijo sami,

z lastno aktivnostjo. Na tak način omogočajo aktivno učenje, ki otroku daje občutek

zmožnosti samostojnega reševanja problemov in krepitev samozavesti.

Otroci, ki se aktivno učijo po navadi nimajo težav s prilaganjem na delo v šoli, saj so

prepričani v svoje sposobnosti reševanja problemov in se lažje prilagajajo okolju.

Marentič Požarnik (2003) pa pravi, da dokazi potrjujejo, da je tudi učenje pri pouku najboljše

takrat, ko so otroci aktivni tako miselno kot tudi čustveno. Pomembno je, da izkušnje črpajo

iz vsakdanjega življenja, komunicirajo, sodelujejo, postavljajo hipoteze in jih preizkušajo. Ko

otroci sami prihajajo do spoznanj, je učenje bolj efektivno, znanje pa trajnejše.

1.3 Učenje skozi raziskovanje

Vsako aktivno učenje je povezano z raziskovanjem in obratno; z raziskovanjem se

posameznik aktivno uči.


4

Turnšek (2004) meni, da s pomočjo raziskovalnega pristopa omogočamo, da je otrok

radoveden in da preko aktivnega odkrivanja oblikuje sposobnost samostojnega reševanja

problemov.

Raziskovanje je princip učenja v vrtcu in v šoli. Zahteva odločitev, da vzgojitelj ali učitelj

pripravi aktivnosti na tak način, da otroci preko raziskovanja samostojno pridejo do

odgovorov, ugotovitev in rešitev. Odrasli (učitelj, vzgojitelj) jih spremlja, po potrebi pomaga

in se na tak način skupaj z otroki uči.

1.3.1 Tipi raziskovanja

Turnšek (2004) omenja dva tipa raziskovanja:

1. Proces reševanja problemov odprtega tipa

2. Raziskovanje problemov zaprtega tipa

V odprtem tipu raziskovanja je v ospredje postavljeno spodbujanje kreativnosti. Otroci

iščejo svoje, izvirne in različne rešitve. Tak tip raziskovanja pride do izraza pri mlajših

otrocih takrat, kadar se pojavijo problemi, izzivi iz vsakdanjega življenja. Otroci dajejo

predloge za rešitve, odrasli pa jim pomagajo pri uresničevanju izvedbe.

Zaprti tip reševanja problemov temelji na aktivnem pridobivanju in analiziranju informacij,

podatkov, ki jih otroci pridobivajo sami ali s pomočjo odraslih. Pri tem se poslužujejo

različnih tehnik pridobivanja informacij, kot so ankete, opazovanja in zbiranje virov.

Raziskovanje poteka po določenih korakih. Od izpostavitve nekega problema in izražanja

domnev, preko iskanja, preizkušanja in urejanja informacij, do rešitev in določenih

zaključkov. Zelo pomembno je, da vzgojitelj oz. učitelj dopusti, da otroci do rešitev pridejo s

pomočjo lastne aktivnosti. Sam pa z njimi načrtuje oblike in tehnike zbiranja informacij, jim

omogoča dostop do njih in jih spodbuja, da dokumentirajo in urejajo. Raziskovanje se

zaključi s pregledom, ureditvijo zbranih informacij. Otroci pridejo do določenih zaključkov in

znanj. Izkušnje, pojme in znanja lahko uporabijo za nova raziskovanja v vsakdanjem življenju

(prav tam).


5

1.4 Projektno učno delo

Novak, Žužej, Glogovec (2009) menijo, da je projektno delo način dela, preko katerega se

udeleženci ob spodbudi in pomoči vodje projekta, učitelja, aktivno učijo delati, razmišljati in s

pomočjo različnih strategij reševati problemske situacije. Preko projektnega dela se otroci

učijo novih veščin učenja, sodelovanja, komunikacije in preko lastne aktivnosti in osebne

odgovornosti priti do ciljev, ki so si jih zastavili. Vloga vodje projekta je motiviranje

udeležencev, spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja, dajanja predlogov.

1.4.1 Značilnosti projektnega dela in učenja

Tematsko problemski pristop

Za projektno delo je značilno, da je projekt oblikovan na podlagi problema, za katerega

skušajo poiskati rešitve. Za učence je pomembno, da jim je pojav, predmet oziroma tematika,

ki se je lotijo, vsaj delno znana.

Življenjskost

Ključnega pomena je, da tema izhaja iz vsakodnevnega življenja. Gre za reševanje resničnih

problemov. Rezultati postavljenih ciljev pa morajo imeti uporabno vrednost.

Ciljna naravnanost

Dejavnosti so usmerjene k ciljem vseh udeležencev v projektu. Skrbno načrtovanje vseh

dejavnosti, postopkov, pripomočkov in aktivnosti sodi med osnovne zahteve projektnega dela.

Če te niso izpolnjene, se lahko zgodi, da do uresničitve posameznih ciljev sploh ne pride.

Upoštevanje zanimanja in zmožnosti učencev

Že pri izbiri tematike naj bi prišli do izraza interesi učencev. Upoštevanje le-teh je predpogoj

za ustrezno motivacijo. K temu pa veliko pripomorejo teme projektov, ki izhajajo iz

vsakdanjega življenja. Tema naj bo odprta in prožna, taka, ki bo učence pritegnila, jim

omogočila, da bodo aktivno in odgovorno prevzemali naloge in jih bodo reševali po svojih


6

zmožnostih in na svoj način. Tako se učenci dokazujejo, krepi se njihovo zaupanje vase in v

svoje sposobnosti. Tudi učitelj mora biti med potekom projekta prožen pri reševanju

problemov, sproščen, odprt do učencev, ustvarjalen. Le tako bodo tudi učenci sproščeno in

svobodno izražali svoje poglede, občutke in spoznanja.

Aktivno izkušenjsko učenje

Za udeležence je pomembno, da so aktivni. Predlagajo, skupaj načrtujejo in izvajajo

dejavnosti. Povezovanje aktivnosti in motivacije v povezavi z mišljenjem in doživljanjem

pozitivno vpliva na dolgotrajnejše ohranjanje vsebin v spominu. Pri učencih je tako ključnega

pomena vsestranska spudbuda čutil in na ta način preprečevanje monotonosti učnega procesa.

Sodelovanje

Načrtovanje dela in nalog spodbuja udeležence k sodelovanju. Učitelji medsebojno

komunicirajo in sodelujejo že v času priprav na projektno organiziranje pouka. Pri projektnem

delu se pretežno avtoritaren, hierarhični odnos spremeni v demokratičnega, ki omogoča

sproščeno vzdušje. Viri znanja iz neposrednega okolja pa spodbujajo kooperativnost med

učenci ter med učenci in učitelji.

Odprt način dela

Učni proces se ne odvija samo v učilnici ali znotraj šolskih prostorov. Zaradi poudarka na

izkustvenem učenju je bistvenega pomena, da se učni proces izvaja tudi na prostem, v

vsakodnevnem življenjskem prostoru. Med potekom izvajanja projekta je dovoljeno delno

spreminjanje in dopolnjevanje tematike. Odprtost projekta je odvisna od široke palete

sodelujočih. Med projektnim delom se lahko zgodijo manjši časovni zamiki in spremembe,

odvisno od okoliščin. Pomembna je fleksibilnost učitelja kot tudi vseh udeležencev.

Pomembnost učnega procesa

Pomemben je celoten potek projekta, od zasnove do produkta. Med delom poteka učni proces,

ki učencem preko lastnih aktivnosti omogoča pridobivanje znanj, spoznanj, izkušenj,

razvijanje različnih sposobnosti in samopodobe (Novak s sodelavci, 1990; Novak, Žužej in

Glogovec, 2009).


7

1.4.2 Etape projektnega dela

Delo poteka po korakih od pobude in določitve cilja, izdelave osnutka, načrtovanja, izvedbe

načrta, predstavitve dosežkov do ovrednotenja.

Pobuda

Udeležencem mora biti pri dajanju pobude dana možnost izražanja svojih interesov in

predlogov. Sodelujoči komunicirajo in razmišljajo o pobudi in o tem, kako bi se je lotili. V

skupini sta zelo pomembna prijetno vzdušje in spontanost sodelujočih, ki sta pogoj za

izražanje pobud in diskusijo. Po diskusiji lahko skupina pobudo sprejme v celoti ali pa

ugotovi, da le-ta ni sprejemljiva, in svojo ugotovitev utemelji (Novak s sodelavci, 1990).

Izdelava osnutka

Po sprejemu ideje, teme in končnega cilja se izvajalci aktivno vključujejo, s svojimi predlogi

bogatijo, se pogovarjajo o aktivnostih, ki jih bodo opravili, da bodo prišli do zastavljenega

končnega cilja. Vodja jih spodbuja in usmerja k različnim virom, kjer bi dobili potrebne

informacije. Že med svojo pripravo učitelj določi cilje, ki jih želi doseči pri vodenju. Njegovi

cilji so vzgojno-izobraževalne narave. Z njimi načrtno spodbuja osebnostni razvoj svojih

varovancev. Udeleženci zabeležijo vse predloge, pregledajo posredovane pobude in izberejo

najustreznejšo. Idejno skico lahko oblikujejo na različne načine. Lahko je slikovna ali v obliki

preglednice. Na njej je tudi že naslov projekta in končni cilj. Pomembno je, da je pregledna in

da so naloge jasno oblikovane ter uresničljive (Novak, Žužej in Glogovec, 2009).

Načrtovanje

Pri tej etapi so najpomembnejša vprašanja, ki si jih zastavimo, in sicer:

KAKO bomo uresničevali operativne cilje;

KDO bo izvajal posamezne naloge;

KATERI SODELAVCI bodo še sodelovali pri posameznih nalogah;

KDAJ bomo izvajali posamezne naloge;

KJE se bodo izvajale naloge (določimo prostor in kraj);

KAKO bomo izvajali naloge (katere postopke, metode in tehnike bomo uporabili);


8

S ČIM bomo izvajali dejavnosti (katere pripomočke in sredstva bomo uporabili).

Načrt je lahko oblikovan kot miselni vzorec ali tabelarno. Pomembno je le, da je dostopen in

viden vsem udeležencem, da lahko spremljajo potek dela (Novak, Žužej in Glogovec, 2009).

Izvedba načrta

Člani projektne skupine se lotijo svojih nalog in skrbijo, da delo opravijo čim bolje. Dejavnost

lahko poteka individualno, v tandemu ali v skupinah. Po potrebi se dejavnosti fleksibilno

prepletajo in menjavajo. Dejavnosti so lahko opazovalne, konstrukcijske, študijske,

eksperimentalne, operativne narave (Novak s sodelavci, 1990).

Vodja projekta skrbi, da se udeleženci ne oddaljijo od postavljenega končnega cilja.

Domiselne predloge in vprašanja pohvali ter spodbuja soočenje različnih mišljenj.

Med izvedbo vodja zapisuje zanimiva opažanja pri posameznikih ali v skupini. Zapiše tudi

pomisleke, dileme, predloge, ki se mu utrnejo med spremljanjem poteka. Kasneje jih lahko

uporabi pri evalvaciji projekta (Novak, Žužej in Glogovec, 2009).

Predstavitev dosežkov

Projekt se zaključi s prikazom dosežkov. Izraženi so v obliki usvojenega znanja, doseženih

sposobnosti in spretnosti. V sklepnem delu udeleženci predstavijo projekt. Izvajalci prikažejo

potek dela po korakih, s tem pa omogočijo zunanjim opazovalcem lažjo predstavo o samem

delu (Novak, Žužej in Glogovec, 2009).

Ovrednotenje

Projektno delo se konča z ovrednotenjem vseh udeležencev, ki so bili izvajalci projekta. Preko

samorefleksije o počutju, doživetjih, spoznanjih in znanju ocenijo lastno delo in opažanja med

samim projektom.


9

Ocenjevanje in samoocenjevanje udeležencev

Pomembno je, da razgovor poteka v sproščenem vzdušju in da sodelujejo vsi udeleženci.

Pogovor je priporočljivo snemati ali zapisati in s tem dobiti koristne povratne informacije, ki

nam v prihodnje pomagajo pri izboljšanju, dopolnjevanju in nadgrajevanju projektnega dela.

Ne smemo zanemariti dejstva, da se med udeleženci ves čas odvija učni proces. Ob spodbudi

vodje se učijo komunicirati med seboj in poslušati. Učijo se strpnosti in odprtosti do drugače

mislečih.

Ocena vodje projekta

Vodja posreduje svoja opažanja in vtise, ki jih je zabeležil že med potekom projekta,

ovrednoti ravnanja udeležencev, izpostavi njihov napredek in razvoj ter realizacijo

zastavljenih ciljev.

Ocena zunanjih sodelavcev in staršev

Pri etapi vrednotenja je pomemben tudi odziv staršev in zunanjih sodelavcev, ki lahko izrazijo

svoja opažanja, vtise in ocene o poteku in rezultatih projektnega dela (Novak, Žužej in

Glogovec, 2009).

1.4.3 Tipi projektnega dela

Novak, Žužej in Glogovec (2009) omenjajo štiri tipe projektov po Kilpatricku: konstrukcijski,

raziskovalni, projekt usvajanja in vrednotenja ter tip učenja.

Konstrukcijski tip je usmerjen k načrtovanju in konstrukciji določenega izdelka. Začne se z

zamislijo in zaključi z uresničevanjem te zamisli v obliki izdelka, ki ga predstavijo ostalim

(npr.: likovna dela, dramatizacije, glasbene in plesne prireditve, literarni izdelki, ureditev

notranjih in zunanjih prostorov).

V raziskovalnem tipu udeleženci raziskujejo in spoznavajo pojave, ki so jim tuji, nepoznani.

Med raziskovanjem se pred njimi pojavijo različni problemi, ki jih morajo prepoznati, nato pa

predvideti možnosti rešitve in jih rešiti. Pomembno je iskanje in preverjanje najustreznejših


10

poti do rešitev. Ker gre pri projektih raziskovalnega tipa za reševanje nekega problema,

nekateri v to skupino uvrščajo tudi problemski tip projekta.

Preko projektnega dela usvajanja in vrednotenja udeleženci spoznavajo in vrednotijo nek

pojav ali dogodek. Med delom, ki je etapno zasnovano, se udeleženci seznanijo z določeno

temo ter samostojno in kritično predstavijo lastni odnos do nje. Z zbiranjem informacij izvedo

podrobnosti in ozaveščajo dejstva.

Osnovni namen tipa učenja je, da izvajalci ob pomoči vodje projekta čim bolj učinkovito

spoznajo uporabo učnih postopkov, tehnik in metod za aktivno učenje. Pri tem tipu je

najpomembnejše izkustveno učenje.

1.5 Igra

Igra predstavlja široko paleto različnih dejavnosti. Gre za različne vrste iger, v različnih

starostnih obdobjih. Igra izraža zdrav razvoj otroka, tako na kognitivnem, socialnem,

čustvenem in gibalnem razvoju. Igra povezuje sedanjost in preteklost s prihodnostjo. Preko

igre se otrok uči, bolje razumeva in osmišlja stvari, uresničuje svoje ideje, občutke in odnose

sam ali s soigralci. Igra mu pomaga pri samem razumevanju pravil, nauči se prilagajanja in

komuniciranja (Marjanovič Umek, Zupančič, 2001).

Horvat in Magajna (1987) menita, da se igra nanaša na dejavnosti, ki jih posameznik počne

brez zunanje prisile, zgolj iz notranje potrebe in pri tem doživlja zadovoljstvo in svobodo.

Igra se razlikuje od dela, vendar lahko otrok med igro, na zabaven način, opravi določeno

nalogo, čeprav se tega niti ne zaveda

Toličič in Smiljanić (1979) pa pravita, da je otrokova igra najnaravnejša pot, s katero lahko

odkrivamo otrokovo osebnost, med igro pa razvija različne sposobnosti in delovne navade.

1.5.1 Pomen igre za razvoj otrokove osebnosti

Preko igre otrok razvija svoje sposobnosti in pridobiva izkušnje. Pri igri je v celoti prisoten s

svojim doživljanjem, intenzivnostjo, vztrajnostjo. Ob pohvalah in priznanjih se krepijo

otrokova samozavest in motivi za nadaljnje udejstvovanje. Tudi pri igri se otrok srečuje z


11

različnimi težavami v novih situacijah, ki jih reši in najde pot na svoj način. Takrat pride do

izraza otrokova inteligenca.

Otrok se v igri sprošča, uporablja domišljijo in razvija svoja čustva. Igra omogoča razvoj

socialnih čustev in razvoj odnosa do soigralca. Preko nje se uči sodelovanja, upoštevanja

drugih članov skupine, izražanja lastnega mnenja in podrejanja skupini. S tem se otrok

usposablja za življenje v družbi (Toličič, Smiljanić, 1979).

1.5.2 Dejavniki, ki vplivajo na igro

Na igro delujejo različni dejavniki. Eden od teh je osebnostna značilnost otrok, ki se kaže v

družabnosti, vztrajnosti, živahnosti in zaupanju vase. Drugi dejavnik je spol otroka. Ta se

kaže v sami izbiri iger in igrač, vezanih na vlogo v družbi. Pod tretji dejavnik sodi telesno in

čustveno stanje. Pomembne dejavnike za igro predstavljajo letni čas, igralni prostor,

razpoložljive igrače in soigralci. Vpliv na igro imata tudi ožje okolje in kultura, ki otroku

omogočata pridobivanje izkušenj in ustvarjalnosti na različnih področjih (Batistič Zorec,

Interno (nelektorirano) gradivo, 2002).

1.5.3 Vrste otroške igre

Različni avtorji razvrščajo otroško igro na različne razvojne ravni. Te obravnavajo glede na

starost in sposobnosti, ki so razvojno pogojene. Od nižjih k razvojno višjim oblikam.

Nekatere najpogosteje opisane vrste igre so funkcijska, konstrukcijska, dojemalna, simbolna

igra in igre s pravili.

Funkcijska igra

Otrok v prvih letih manipulira s predmeti in jih raziskuje. Otrokova dejanja so vezana na

zaznavne značilnosti predmetov. Zaznavno gibalno igro, kakor jo imenuje Piaget, delimo na

zaznavno in gibalno igro. Preko zaznavanja pridobiva izkušnje in spoznava svet okoli sebe,

gibanje pa mu omogoča razvoj mišičevja, okostja, gibalnih spretnosti in koordinacije

(Marjanovič Umek, Kavčič, 2001).


12

Konstrukcijska igra

Otrok sestavlja in gradi igralni material sprva na osnovi preizkušanja. Kasneje svojo

konstrukcijo ubesedi, jo po sestavljanju opiše in poimenuje. S starostjo in izkušnjami pa je

sposoben vnaprej predvideti in razložiti, kaj bo izdelal in kako bo to izvedel (prav tam).

Dojemalna igra

V njej otrok že pove, kar opaža, lahko sledi navodilom, verbalizira svoje pobude in zahteve,

zastavlja vprašanja in razume določene odnose. Z dojemalno igro se počasi vzpostavlja

prehod od igre k učenju, kar lahko s pridom izkoristimo pri spodbujanju procesa razvoja

otrokovih ustvarjalnih zmožnosti (Horvat, Magajna, 1987; Marjanovič Umek, Kavčič, 2001).

Simbolna igra

Simbolni igri rečemo lahko tudi domišljijska ali igra pretvarjanja. Povezana je s kognitivnim

razvojem, ki pogojuje njen pojav. Z razvojem se simbolna igra bogati in razvija. Od začetkov,

neposredne ponovitve neke aktivnosti, do posnemanja dejavnosti, ki so se zgodile že pred

časom in so povezane z izkušnjami in okolico. Nadaljnji razvoj simbolne igre je domišljijski

odmik od realnega k predstavnemu (Marjanovič Umek, Kavčič, 2001).

Igra s pravili

To so igre, v katerih so pravila večinoma dogovorjena in so del okolja in kulture, v kateri

otrok odrašča. Pri mlajših otrocih je še dobrodošla prisotnost zrelejših igralnih partnerjev,

starejši pa se zmorejo igrati in dogovarjati tudi z vrstniki. Igro s pravili povezujemo z igrami

slučaja, s kooperativnim vedenjem, tekmovalnim vedenjem, spretnostnimi igrami (prav tam).

Ni pomembno, kakšne vrste igra je. Je pa izredno pomembna za otrokov razvoj. Omogoča

socialno učenje, pridobivanje izkušenj, spoznavanje svojih sposobnosti, razvoj jezika,

spoznavanje pojmov in domišljije (Kurikulum, 1999).

Horvat in Magajna (1987) pojasnjujeta, da so vse te vrste iger prisotne tudi v zgodnjem

šolskem obdobju, le na višjem nivoju.


13

1.5.4 Čar otroške igre

Čar igre ni le v tem, da se vsi otroci igrajo skupaj, krepijo prijateljstvo in uveljavljajo svoje

zamisli. Pomembni so prilagajanje, ustvarjanje, zadovoljstvo, gibanje, zdrav tekmovalni duh

in medsebojni odnosi. Čar igre je svoboda, širina, ustvarjalnost, domišljija (Kunaver,

Lipovšek, 2006).

1.5.5 Medgeneracijsko učenje skozi igro

Igra je univerzalna in povsod prisotna. Je eden od načinov učenja o sebi in svetu okoli nas.

Interakcija v igri je dober način grajenja odnosov med mlajšimi in starejšimi generacijami.

Prav to sodelovanje prispeva h kognitivni rasti, boljši socializaciji, fizičnemu razvoju in

čustvenemu počutju. Starejši in otroci uživajo v medsebojnem druženju in se učijo drug od

drugega. Igra deluje kot povezava med različnimi generacijami. Starejše spominja na njihovo

otroštvo, otroci pridobivajo bogate izkušnje, na starejše pa gledajo kot pozitiven vzor.

Današnji utrip življenja nekaterim otrokom onemogoča medgeneracijski stik in posledično

igro, saj so stari starši še zaposleni ali pa živijo drugje. Eden izmed mnogih pozitivnih vidikov

medgeneracijske igre je, da vsak odrasel, neodvisno od izobrazbe in statusa, lahko sodeluje

pri igri z otroki in je pozitiven vzor. V članku je izpostavljen čustveni, fizični, kognitivni in

socialni vidik medgeneracijske igre pri otrocih in pri starejših odraslih. Otroci v

medgeneracijski igri močneje razvijajo domišljijo, pridobivajo nove predstave in povezave ter

strategije reševanja problemov. Napredujejo v govoru, se učijo sprejemati kompromise,

pridobivajo konkretne izkušnje o stvareh in izboljšujejo grobe in finomotorične sposobnosti in

spretnosti. Učijo se spoprijemanja s čustveno težkimi situacijami, izkazovanja empatije in

gradijo samozavest. Odrasli pa v medgeneracijski igri obnavljajo domišljijsko in kreativno

razmišljanje, ob prepoznavanju nepredvidenih situacij prilagajajo ideje in navade. Delijo

poglede in izkušnje, se učijo prilagajati. Ob igri aktivirajo različne skupine mišic, z gibanjem

skrbijo za svoje zdravje. Z igro se starejši lahko izognejo depresiji in tesnobi ter gradijo na

samozavesti (Davis, Graves in Larkin, 2002).

Otrok, ki se igra, je otrok z domišljijo. Brez domišljije ni sposoben razumeti abstraktnih

simbolov in konceptov, ki so nujno potrebni za kognitivni razvoj. Otroci, ki se nikoli niso

igrali, imajo veliko manjše možnosti za razvoj socialnih in čustvenih veščin.


14

Vključevanje starejših v igro otrok je pomembno v vseh vidikih otrokovega razvoja.

Medgeneracijska igra pozitivno vpliva na vse sodelujoče. Za otroka je čas igre z babico ali

dedkom neprecenljiv. Dobi namreč vso pozornost s strani starejšega, ki pa ni eden od staršev,

učitelj ali sovrstnik. Stari starši zaradi netekmovalnosti, manj discipliniranja in več časa

postanejo otrokovi zaupljivi prijatelji. Medgeneracijska igra daje možnost za skupno učenje,

reševanje problemov, uživanje celo ob učenju preko napak in težkih izzivov (prav tam).

Otrokom se zdi zanimivo, da so se tudi njihovi stari starši nekoč igrali kot otroci, s tem pa

premagujejo stereotipe o odraslih. Otroci s pomočjo medgeneracijske igre in sodelovanja

razvijajo pozitiven odnos do starejših in do lastnega odraščanja (Davis, Graves in Larkin,

2002).


15

2 EMPIRIČNI DEL

2.1 Opredelitev problema

Za diplomsko nalogo Obudimo igre preteklosti sem se odločila prav z namenom, da stare igre

ne bodo šle povsem v pozabo, saj so preveč dragocene in jih je vredno poiskati, se jih igrati,

ohraniti in prenesti našim zanamcem. Seveda so nekatere igre zbrane in predstavljene v

različnih medijih. Najbolje je dobiti informacije »iz prve roke«, od starih staršev in starejših

ljudi, ki so se igre igrali na različne načine. Takšno pridobivanje informacij nujno pripelje do

medgeneracijskega sodelovanja in raziskovanja, ki prinaša sožitje med generacijami. Otroci

pridobivajo izkušnje in se aktivno učijo, sami pa s svojo odprtostjo, radovednostjo, igrivostjo

in drugačnimi znanji prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja svojih dedkov, babic in

drugih starejših ljudi.

S projektnim načinom dela želim spodbuditi učence 1. razreda OŠ Tržič, da bodo s pomočjo

raziskovanja, odkrivanja, preučevanja različnih medijev, anketiranja in ob pomoči starejših

ljudi obudili igre preteklosti.

V svoji diplomski nalogi sem želela raziskati, ali so otroci v prvem razredu pripravljeni in

dovolj motivirani za odkrivanje, učenje in igranje starih iger. Opazovala sem, kako so

pristopili k raziskovanju in na kakšen način so pridobili informacije. Zanimalo me je, kako so

med projektom sodelovali in se odzivali na morebitne težave.

Namen diplomske naloge je vzbuditi zanimanje in radovednost otrok za raziskovanje,

odkrivanje, učenje in predvsem igranje iger, ki bi sicer lahko utonile v pozabo.

2.2 Predstavitev šole in skupine

Empirični del diplomske naloge sem izvedla v prvem razredu Osnovne šole Tržič, z učenci 1.

b razreda. V razredu je 19 otrok, od tega 10 deklic in 9 dečkov. Ves čas je prisotna učiteljica

razredničarka, dve uri na dan pa tudi vzgojiteljica, ki v tem času prevzema učne aktivnosti v

obliki pomoči in poučevanja. Z učenci sem se na začetku spoznala, jih prosila za pomoč pri

diplomski nalogi in jih motivirala za nadaljnje raziskovalno delo. Otroci so tako mene kot


16

samo idejo odlično sprejeli, zato so načrtovanje, raziskovanje in dejavnosti potekali v

prijetnem, delovno igrivem vzdušju.

2.3 Hipoteza

Predpostavljala sem, da bo odziv otrok močan, saj jim je igra blizu, so pa tudi radovedni in

radi raziskujejo. Bila sem prepričana, da bodo projektno delo, raziskovanje in učenje na tak

način močno motivirali učence. Sklepala sem, da bodo skušali pridobiti čim več informacij o

igrah in igračah, da bodo raziskali pravila in se večino iger tudi igrali. Prepričana sem bila, da

bodo k raziskovanju pritegnili mnogo tistih, ki so se nekoč igrali ali poznajo igre, o katerih so

jim pripovedovali, in so se jih igrali že njihovi predniki. Na ta način pa se bo razvilo pristno

medgeneracijsko sodelovanje, prijetni odnosi in trdne vezi med starejšimi in prvošolci.

2.4 CILJ DIPLOMSKE NALOGE

Cilj diplomskega dela je projekt uspešno izpeljati skupaj z otroki v okviru šole, saj se šolski

projekti zaradi svoje dinamike razlikujejo od projektov v vrtcu; po končanih nalogah pa potek

in celotno dogajanje še kritično ovrednotiti in evalvirati.

2.4.1 Cilji projekta

Globalni cilji

razvijanje pozitivnega odnosa do kulturne dediščine;

vzpostavljanje spodbudnega motivacijskega okolja za raziskovanje;

omogočanje raziskovanja s pomočjo različnih virov;

širjenje otrokovega obzorja.

Razvojni cilji

Čustveni:

spodbujanje radovednosti in želje po spoznavanju in igranju iger preteklosti;

omogočanje prijetnih občutkov in zadovoljstva ob doseganju uspehov;

spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja ob odkrivanju in igranju iger.


17

Socialni:

razvijanje otrokove samostojnosti, samokritičnosti in spoštovanja;

razvijanje medsebojnega sodelovanja, prevzemanja odgovornosti, dogovarjanja in

podrejanja skupno dogovorjenim ciljem;

razvijanje otrokove verbalne in neverbalne komunikacije z vrstniki;

vzpostavljanje prijetnih odnosov s starejšimi.

Spoznavni:

razvijanje otrokovega mišljenja;

vživljanje v vloge in izražanje glede na vrsto in način igre.

Gibalni

razvijanje gibalnih sposobnosti;

pridobivanje zaupanja v svoje telo, sposobnosti in spretnosti.

2.5 Raziskovalna vprašanja diplomske naloge

Kako raziskovalno učenje vpliva na motivacijo spoznavanja, odkrivanja in učenja starih

iger?

Ali bodo otroci pokazali zanimanje za raziskovanje in igranje starih iger?

Na kakšen način bodo otroci sposobni sami pridobiti informacije?

Na kakšen način je projekt mogoče izpeljati in s katerimi problemi se srečujemo med

projektom?

Ali bo ta projekt vplival na medgeneracijske odnose in kako bo vplival nanje?

2.6 Raziskovalna metoda

Pri učenju z raziskovanjem otroci skušajo sami reševati probleme, iščejo informacije,

spoznavajo in preverjajo različne vire informacij ter jih zbirajo z različnimi tehnikami. Otroci

tako sodelujejo že pri načrtovanju kot tudi pri sami izvedbi dejavnosti. Njihova vloga je

aktivna. Z raziskovanjem pridobivajo nova spoznanja, razvijajo svojo domišljijo, rešujejo

morebitne probleme in situacije ter se počutijo odgovornejše, samozavestnejše.


18

V empiričnem delu diplomske naloge je prikaz konkretne izvedbe projekta s prvošolci,

njihovega pristopa k delu, morebitnih dilem, težav in uspehov. Za ovrednotenje dejavnosti,

realizacijo ciljev in aktivno udeležbo otrok sem uporabila naslednje metode:

dnevniški zapis poteka dejavnosti in odzivov otrok;

fotografije, krajše video posnetke;

razgovor z učiteljico in vzgojiteljico (aktivnost otrok, odzivi, sodelovanje, motivacija,

uspešnost metod dela in celotnega projekta).


19

3 OBUDIMO IGRE PRETEKLOSTI – ZAČETNE

DEJAVNOSTI PROJEKTA

Ker sem dobila priložnost občasno delovati v prvem razredu OŠ Tržič, je bil izziv še toliko

večji, saj sem v okviru učnega načrta, v sklopu Bilo je nekoč, skušala izpeljati nalogo z

drugačnim pristopom, in sicer s projektnim delom in na način učenja z raziskovanjem. Želela

sem, da so učenci pri raziskovanju čim bolj aktivni, da samostojno poiščejo in zberejo

informacije, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti.

Pobuda in načrtovanje

Prvošolce sem k projektu pritegnila s starim medvedkom in lesenim vozičkom. Igrači sta bili

res stari in vsi so si ju spoštljivo ogledovali in si ju predajali iz rok v roke.

Slika 1: Stari medvedek in leseni voziček

Nekateri so povedali, da imajo pri starih starših še vedno kakšno staro igračo, pri prababici

staro punčko v vitrini in podobno. Spodbudila sem jih, če poznajo kakšno igro, ki so se jo

igrali že nekoč, pa se jo še vedno igramo. Všeč so jim bile predvsem igre Kdo se boji

povodnega moža, Medved spi in Škarjice brusit, ki so se jih igrali tudi v telovadnici.

Povedala sem jim, da sem se nekatere igre igrala v mladosti; prav tako tudi vzgojiteljica in

učiteljica, ki sta starejši od mene. Nekateri otroci so pripovedovali o že slišanih izkušnjah

svojih starih staršev o igrah nekoč, drugi jih o tem niso nikoli spraševali, bi pa želeli vedeti.

To je otroke še dodatno spodbudilo, da raziščejo, kako so se igrali njihovi stari starši, morda

tudi prastarši. Spodbudila sem jih, naj razmislijo, na kakšen način bi dobili čim več


20

informacij. Idej je bilo kar nekaj: da jih posnamejo, si zapomnijo, da jih zapišejo; odločili so

se za zapis.

Skupaj smo sestavili kratek anketni vprašalnik, s pomočjo katerega bi izvedeli čim več o

načinu in prostoru igranja, o samih igrah in pravilih le-teh. S skupnimi močmi smo zapisali

vprašanja. Za nalogo smo določili teden dni, da so si babice in dedki lahko vzeli čas, v miru

razmislili in zapisali svoja doživetja, povezana z igro in igračami v svoji mladosti.

Po enotni odločitvi, da želimo spoznati, kako so se igrali včasih in se te igre tudi igrati, sem

otroke spodbudila k razmišljanju, kako se lotiti raziskovanja. Po pogovoru so dobili nekaj

idej. Zapisali smo jih, jih pretehtali in skicirali naslednje zamisli:

poiskali bomo stare igre in igrače;

izdelali bomo svojo zbirko iger in igrač;

naučili se bomo pravil in se igre tudi igrali;

k skupni igri bomo povabili babice in dedke.

Za uresničitev zamisli so skušali najti rešitve. Otroci so si zastavljali različna vprašanja. Kako

vprašati stare starše, ki ne živijo v naši bližini niti v Sloveniji? Ali se bodo dedki in babice,

prastarši spomnili pravil katere od iger? Ali sploh še imajo kakšno igračo, če pa se ne igrajo

več? Kako in kaj naj jim povedo? Kdo bo zapisal igre? Kje se bodo igrali? Kdaj povabiti

dedke in babice? Kako jih povabiti?

Skupaj smo oblikovali načrt v obliki plakata in ga pritrdili na tablo. Določili smo delne

naloge, ki so bile med seboj ločene, a vse zelo povezane, saj so vodile k skupnemu cilju.

Slika 2: Izdelava načrta - plakat


21

Na koncu sem jim predstavila staro igro iz papirja Nebesa-pekel. Otroke je pritegnila. Z

veseljem so jo izdelali in se z njo igrali.

Slika 3: Igra Nebesa-pekel Slika 4: Izdelava igre Nebesa-pekel

Refleksija:

Spoznala sem, da je otrokom kulturna dediščina zelo pomembna, saj so čustveno reagirali na

medvedka in voziček, pazljivo ravnali z njima in pripovedovali o igračah, ki jih imajo

nekateri stari starši še doma kot spomin na svoje otroštvo. Otroci so pokazali željo po

spoznavanju in odkrivanju starih iger in igrač. Zelo radi so sodelovali pri nastajanju plakata,

se pri tem pogovarjali in izražali svoja mnenja, poslušali druge. Na ta način so razvijali tudi

svoje komunikacijske veščine. Presenetilo me je razmišljanje ob vprašanju, kaj pomeni, da

obudimo igre preteklosti. Deklica K. je odgovorila: »Da se jih spomnimo in jih nikoli ne

pozabimo.« Presenetilo me je, da so pokazali toliko volje in želje po sodelovanju; ni jim bilo

težko sedeti v krogu in glasno razmišljati. Pod vprašanje, KDO bo sodeloval pri projektu, sem

na plakat zapisala odgovore otrok: učenci 1. b, učiteljice, babice, dedki, prababice, pradedki,

starši. Na naslednje vprašanje, KAKO bodo dobili informacije, sem dobila odgovore:

vprašamo dedke, babice, starše, najdemo v knjigah in na internetu. Otroke sem spodbudila k

razmišljanju, kako bodo pridobili odgovore starih staršev in kako bodo najlažje izvedeli, s

katerimi igrami in igračami so se igrali. Otroci so predlagali, da jih lahko vprašajo in potem

povedo drugim. Vprašala sem jih, če si bodo lahko zapomnili prav vse igre in igrače, ki jih

bodo stari starši omenili. Nekateri učenci so pritrdili, deček J. pa je predlagal, da bi jih lahko

zapisali. Predvidevala sem, da še niso slišali za anketni vprašalnik, zato sem jim ga

predstavila in otroci so se strinjali, da bodo tako najlažje pridobili željene informacije. Na

vprašanje, KAJ bomo raziskovali, sem dobila odgovor stare igre in igrače, s katerimi so se


22

igrali naši stari starši. Na naslednje vprašanje, ZAKAJ bomo raziskovali, so otroci

odgovarjali: da ugotovimo, kako so se igrali včasih, da bomo izvedeli več, da se bomo naučili

starih iger, da jih ne bomo pozabili, za vedno izgubili. Na vprašanje, KJE se bomo te igre

igrali, so učenci predlagali: v telovadnici, v učilnici, na hodniku, zunaj na igrišču. Na zadnje

vprašanje, KDAJ se bomo igrali in zapisovali naše ugotovitve, pa so otroci odgovorili: takrat

ko bomo začeli raziskovati, ko bodo dedki in babice odgovorili na vprašalnik. Anketni

vprašalnik sem načrtovala že sama, vendar sem želela, da se učenci učijo, kako postavljati

vprašanja, da bodo izvedeli čim več o temi, ki bi jo radi raziskali. Tako sem jim pomagala in

jih usmerjala s podvprašanji, ki so bili vezani na njihovo igro, način igre.

Za zaključek sem pripravila igro Nebesa-pekel, s katero so otroci urili natančnost in fino

motoriko. Nekateri so besedi nebesa in pekel poznali, drugi so sprejeli razlago sošolcev, ki

hodijo k verouku. »Modro polje predstavljajo nebesa, ker je tam lepo in nebo je modro. Pekel

predstavlja rdeče polje, ker tam gori in je vroče.« Izdelava igre je potekala po korakih. Ob

moji demonstraciji so otroci naredili vsak svoj origami (igro). Nekaj otrok je imelo več težav

z gubanjem, zato sem malo upočasnila prikaz med koraki in jim na začetku pomagala.

Pozitivno so me presenetili nekateri učenci, ki so samoinciativno priskočili na pomoč

sošolcem.

3.1 Prva delna naloga – zbiranje in iskanje starih iger in igrač

Pred analiziranjem vprašalnikov sem učence spodbudila, da na manjši listič narišejo svojo

najljubšo igro ali igračo. Lističe so prilepili na večji list. Pripravila sem tudi rdeče in rumene

link kocke. Vsak je s svojo rumeno kocko označil kje, z rdečo pa s kom se najraje igra. Nastal

je grafični prikaz, ki je bil učencem v pomoč pri primerjavi odgovorov.


23

Slika 5: Kje se najraje igram? Slika 6: S kom se najraje igram?

Slika 7: Moja najljubša igrača

Učenci, zadolženi za anketne vprašalnike, so le-te zbrali. Pričakovano so se obrnili name, saj

je bilo treba razbrati zapise. Dobili smo zanimiv izbor iger, ki so se jih igrali ali se jih

spomnijo njihovi predniki. Med otroki se je porodila ideja, da igre zapišejo in s kljukicami

označujejo, koliko oseb se je igralo na podoben način. Iger je bilo veliko. Ugotovili so, da se

nekatere, kot so skrivalnice, nogomet, guganje, človek ne jezi se, karte, igrajo še danes.

Mnoge so jim bile neznane. In prav to jih je spodbudilo, da bi jih spoznali.

Nekateri anketiranci so ob igrah napisali pravila in način igranja, spet drugi so igre le našteli,

pravila pa so ostala nejasna. Tudi to je bila spodbuda mladim raziskovalcem, da bi na različne

načine prišli do njih. Otroci so predlagali, da bi pravila iger lahko našli na internetu, v knjigah

ali pa bi jih kdo dodatno razložil.


24

Slika 8: Poročanje odgovorov vprašalnika

Refleksija:

Vsi učenci so v dogovorjenem roku prinesli izpolnjene anketne vprašalnike. Nekaterim

otrokom sta tako babica kot dedek izpolnila vsak svoj anketni vprašalnik. Otroci, ki svojih

starih staršev nimajo v bližini niti v Sloveniji, so se znašli in jim zastavili vprašanja preko

telefona ali interneta (socialnih omrežij). Na začetku so beleženje prevzeli učenci, zadolženi

za zbiranje in urejanje vprašalnikov. Vprašalnike sem prebirala na glas, otroci pa so igre in

igrače zapisovali na list papirja. Ob vsakem vprašalniku so dopisali ali le s kljukico označili

igro, ki je bila že napisana na listu. Ugotovili smo, da so nekatere igre enake današnjim, nekaj

pa jih je neznanih. Anketiranci so se najraje igrali igre z žogo, s punčkami, frnikolami, z

igračami iz lesa, elastiko ...

Iz grafičnih prikazov, ki so jih izdelali na začetku dejavnosti, so učenci razbrali, da se jih

največ igra doma, manj zunaj in najmanj v šoli. Najpogosteje se igrajo s prijatelji, nekaj manj

z brati in sestrami, dva s starši in le eden sam. Otroci so primerjali svoje odgovore, vidne na

grafičnem prikazu, in odgovore svojih starih staršev. Stari starši pa so se največ igrali zunaj, v

naravi, le eden je navedel odgovor doma, v hiši. Najpogosteje so se igrali s prijatelji, nekaj

manj z brati in sestrami, le eden s starši.

Odgovori otrok, kje in s kom se najpogosteje igrajo, me niso presenetili. Prav tako sem

predvidela odgovore starih staršev. Začudila sem se le nad odgovorom anketiranca, ki je

napisal, da se je najpogosteje igral doma, s starši.


25

3.2 Druga delna naloga – pripravimo svojo zbirko iger in igrač

Dela so se lotili odgovorno. V šolski knjižnici so si izposodili nekaj knjig, preiskali internetne

strani, si pomagali z razlago v vprašalnikih in zelo hitro prišli do ugotovitve, da je iger in

opisov res veliko. Prevladal je predlog enega od učencev, da bi izbrali le nekatere. Označili so

jih in pritrdili na vidno mesto v razredu.

Slika 9: Zbiranje informacij

Igre so bile večinoma izbrane s strani otrok, o času in kraju izvedbe pa smo se dogovarjali

skupaj. Vedela sem, da bomo nekaterim morali posvetiti več časa, saj so pravila zahtevnejša.

Nekatere igre so bile že delno znane, druge pojasnjene s strani starih staršev in jih je bilo

potrebno le prepisati, nekaj so jih kasneje našli v knjigah in na internetu.

Slika 10: Iskanje informacij v knjigah Slika 11: Iskanje informacij preko

interneta

Otroci so že v fazi skiciranja in načrtovanja dali pobudo, da bi igre zbrali in podrobneje

opisali postopek igranja le-teh. Za likovno opremljenost zbirke so poskrbeli med odmori in


26

blok uro likovne umetnosti. Nekaj izbranih pravil ali načinov igranja sem zapisala. Končno

zbirko je vzel v obdelavo U. očka, ki je naše delo skeniral, v tiskarni pa zvezal v drobne

knjižice.

Slika 12: Zbirka iger

Hkrati je nastajala mala zbirka starih igrač. Učenci so pripravili razstavo in igrače predstavili

najprej sošolcem, kasneje tudi učencem drugega in tretjega razreda. Z zbranimi igračami so se

imeli otroci možnost igrati pred razstavo in po njej.

Slika 13: Razstava starih igrač


27

Slika 14: Obuvanje kotalk Slika 15: Preizkušanje kotalk

Deklica A. je prinesla kotalke, ki jih je dobila pri svoji babici. Povedala je, da so last babičine

mlajše sestre. Deklica P. se je želela preizkusiti v vožnji. Preizkušali sta jih kar v razredu, v

jutranjem varstvu.

Refleksija

Vsi učenci so aktivno sodelovali pri iskanju in zbiranju iger in igrač. Mnogo iger je bilo

zbranih že preko anketnih vprašalnikov. Nekaj izbranih sem napisala na list. Učenci, ki so

prevzeli zbiranje iger preko knjig, so najprej obiskali šolsko knjižnico. Samostojno so se

obrnili na knjižničarko in z njeno pomočjo izbrali knjige iger. Pregledovali so jih v razredu,

kjer so se jim pridružili še ostali učenci. Nekaj učencev je pregledovalo internetne strani o

starih igrah. Odkrili so, da je iger res veliko in da se jih igrajo tudi v drugih šolah in vrtcih. V

razredu je bilo precej glasno. Grupirali so se in se ob pregledovanju pogovarjali, izmenjavali

izkušnje. Z učiteljico sva jih opazovali, po potrebi sem pristopila k skupini in jim pomagala

pri branju. Vzdušje je bilo prijetno, raziskovalno. Deklici U., K. in deček G. so me poklicali k

mizi in razburjeno pokazali, da se v knjigi igra Nebesa-pekel igra čisto drugače, kot sem jim

pokazala. Razložila sem jim, da mi je to igro pokazala moja babica, kot jo je naučila njena

mama. Zato poznam ta način, nekdo pa si je domislil drugačnega, kar je zelo zanimivo. Z

odgovorom so bili zadovoljni in že so listali dalje. Pri ogledu so bili v skupinah, tako so mi

lahko povedali, katere igre so jih navdušile. Če igra še ni bila zabeležena na listu, sem jo

dopisala. Pri skupnem pogovoru so učenci še enkrat povzeli ugotovitve, da je iger zelo veliko,

da so podobne kot v knjigah tudi na internetu; nekatere so na internetu tudi prikazali

(YouTube).


28

Druga in tretja delna naloga sta bili zelo povezani, saj sem učencem v dogovoru z učiteljico in

vzgojiteljico omogočila tako igranje tistih iger, katerih pravila so bila njim že poznana (npr.:

gnilo jajce, kdo se boji povodnega/črnega moža ...), kot prebiranje in spoznavanje nepoznanih

iger (OF, elastika, ristanc, Ljubljana-Zagreb-Beograd ...). V timu z učiteljico in vzgojiteljico

sem se dogovorila tudi, katere dneve in ure bom projektu lahko posvetila med poukom in kdaj

bom lahko aktivneje delovala v jutranjem varstvu in organiziranem podaljšanem bivanju.

Nekatere igre so učenci dojeli samostojno, ob slikah, prebiranju besedila, razlagi na internetu

ali pa sem jim pravila igre prebrala, potem pa smo jih predelali in razlagali sproti. Nekaj

pravil in načinov sem zapisala v zbirko iger, ki so jo otroci opremili z ilustracijami.

Nekateri so od doma prinesli stare igrače. Ob igri z njimi so ugotovili, da so podobne

današnjim, a se je z njimi težje igrati. Otroci, ki so prinesli stare igrače, so jih predstavili

sošolcem.

Deklica J.: »Punčka je že zelo stara. Je iz trde plastike. Noge in roke težje premika. Z njo se

moraš previdno igrati, da ji noge ne padejo dol. Jo je že eden popravljal. Oblečena je v kapico

in oblekico, na sebi ima tudi hlačke.«

Deklica L.: »Punčko iz cunj je imela moja babica. Ena gospa jo je sešila zanjo. Prej je imela

tudi oblekico, zdaj je pa nima več. Jo lahko kar v naše, iz kotička, oblečemo.«

Deček R.: »To je računalo, zraven je pa tablica, včasih so računalo uporabljali v starih šolah.

Na tablico so učenci pisali in računali s kamenčkom, potem pa s kredo.«

Medvedka, ki sem ju prinesla v šolo, sem dala dečku V., da ju je on predstavil. Povedal je, kar

si je zapomnil po mojem pripovedovanju.

Deček V.: »Medvedka sta od Tinine mamice in njene sestre. Sta zelo stara, sta trša, kot jih

imamo danes. Napolnjena sta z žaganjem. Ko se je strgal na roki, ga je mama od mamice

zašila s šivanko in s trdo nitko.«

Deklica A.: »Tudi kotalke so že stare. Imajo majhna koleščka, pa paščke, da so jih pripeli

okoli noge. So jih nataknili kar na čevlje, ne tako kot mi rolerje. Mama mi je povedala, da so

se zelo radi


29

bilo precej, zato smo se morali odločiti, kateri bomo posvetili začetno pozornost, kje, kdaj in

kotalkali. Pred blokom je bilo vedno veliko otrok.«

Deček N.: »Račka je iz lesa, ima lesena kolesa, da se je lahko vozila. Majhni otroci so jo

vlekli za sabo. Podobne imajo še danes.«

Deklica P.: »Prinesla sem stolček, ki je bil včasih na kolesih, da se je peljal. Pa so se kolesa

polomila, zdaj je brez. Je iz lesa in blaga in se lepo zloži.«

Deček G.: »Prinesel sem kocke. Podobne so kot naše lego kocke, ampak se težje sestavljajo.

Imajo daljše čepke, pa se bolj zataknejo. Imam pa tudi večje kocke. Iz njih lahko sestavimo

vlak ali hišo, imam pa tudi drevesa za okolico.«

Na podoben način so igrače kasneje predstavili še učencem drugega in tretjega razreda, ki

obiskujejo podaljšano bivanje.

3.3 Tretja delna naloga – igramo se stare otroške igre

Iger je bilo precej, zato smo se morali odločiti, kateri bomo posvetili začetno pozornost, kje,

kdaj in kako se bomo igrali. V začetni fazi načrtovanja poteka iger je namreč prihajalo do

določenih težav, saj bi jih otroci želeli spoznati in se jih igrati več naenkrat. S skupnim

dogovorom so določili vrstni red iger, ki se jih lahko naučijo in igrajo v razredu ali na

hodniku. Igre, ki bi se jih igrali v telovadnici ali zunaj, pa smo načrtovali skupaj – učenci in

učiteljice. Najprimernejši čas je bil vsekakor v jutranjem varstvu, v podaljšanem bivanju in

med daljšim odmorom. Odločili smo se, da igram veliko časa posvetimo tudi med urami

športa.

Otroci so bili pri spoznavanju iger zelo samostojni. Preučevali so knjige, slike, internetne

strani. Pri nekaterih dejavnostih sem jim pomagala priskrbeti material, ponudila nasvet, če so

želeli, občasno posredovala kot »očividec« ali »sodnik« in se z njimi tudi igrala. Drugače pa

so se v večji meri znašli sami.


30

Slika 16: Igra z vrvico – učenje Slika 17: Igra z vrvico – preizkušanje

Slika 18: Igra z vrvico

Deček N. je sam preučil začetni ovoj vrvice okoli dlani in prstov. Uporabil je slikovno

gradivo v knjigi. Tudi ostali učenci so samostojno, s preizkušanjem, preučevanjem fotografij,

neuspešnih poskusov v igri s prijateljem spoznali in usvojili prijeme in bolj ali manj uspešno

spreminjali vrvico v nove oblike. Na ta način so krepili fino motoriko in miselne procese.

Slika 19: Računska igra Flik flak


31

Igro je učiteljica imela že v razredni omari, saj služi kot učni pripomoček, s pomočjo katerega

učenci na igriv način spoznavajo računske operacije. V prvem razredu sta to predvsem

seštevanje in odštevanje. Ko so spoznali, da so se jo igrali že tudi v preteklosti, je postala

priljubljena.

Slika 20: Igra Jon Marion Slika 21: Igra Jon Marion – zaključek

Igra je postala ena najljubših v prostem času med odmori in v podaljšanem bivanju. Otroci 1.

b so igro prenesli med ostale otroke, s katerimi so se družili.

Slika 22: Igra Domino Slika 23: Igra Domino – podiranje

Opazila sem, da je škatlica z dominami v razredni omari, a otroci te igre niso igrali. Ko so

pridobili informacijo, da so jo starejši vključili med svoje priljubljene igre, so ugotovili, da je

lahko celo zabavna, če le imaš primerne soigralce. Pravila igre so bila nekaterim znana, drugi

so se z njimi srečali prvič. Tako osnovna igra, kjer je potrebno poiskati in prirediti ustrezno

število pik, kot postavljanje »vojakov«, sta zahtevala pozornost otrok, koncentracijo,

spremljanje vrstnega reda, komunikacijo in sodelovanje.


32

Slika 24: Mikado

Otroci so ob igri razvijali natančnost, pozornost in koncentracijo.

Slika 25: Igra Špana

Nekateri so strategije polaganja žetonov hitro dojeli. S premikanjem po črtah na igralni

ploskvi so poskrbeli, da je soigralec čim prej ostal brez žetonov.

Slika 26: Igra Marjanca

Deček J. je od doma prinesel vrtavko, ki je med otroki vzbudila veliko pozornosti. Naučil jih

je pravil, ki mu jih je razložil dedek, in fižolčki so potovali med njimi na način, kot ga je


33

narekovala vrtavka. Igralci so preštevali, dajali, jemali. Manipuliranje s fižolčki in samo

vrtenje vrtavke je krepilo in razvijalo tudi njihovo fino motoriko.

Slika 27: Igra z vrtavkami

Učenci so vrtavke izdelovali v okviru predmeta SPO (Mini projekt: Izdelajmo svojo igračo).

Deklica U. je med preizkušanjem povedala: »A veš, včasih so bile pa vrtavke lesene, plastične

ali pa kovinske. Ampak tudi papirnate so super. Moja mama je rekla, da je imela eno tako, da

si potiskal noter in ven eno palico, pa se je vrtela.«

Slika 28: Vrtenje gumba

Učenci so zbrali velike gumbe. Navezovali so jih na vrvice. Sama igra je zahtevala veliko

spretnosti, odzivnosti, enakomernega ritma popuščanja in raztezanja vrvice. Ugotavljali so,

kako lastnost vrvice vpliva na vrtenje. Ugotovili so, da je pomembno, iz kakšnega materiala

je. Premočna, gladka in trda vrvica ni ponujala takega odziva kot ravno prav raztezna volnena

vrvica.


34

Slika 29: Slepe miši Slika 30: Slepe miši – To je ...

Aktivna igra, ki so se jo otroci igrali večinoma v telovadnici in na prostem. Kljub poznavanju

pravil so si tako zelo želeli biti izbrani, da so se večkrat namerno nastavili »slepi miši«, da jih

je ulovila.

Slika 31: Gnilo jajce – Kangl'ca, kangl'ca Slika 32: Gnilo jajce

Gibalna igra, ki je vnesla v skupino veliko smeha in zabave. Otroci so ob igri vedno nestrpno

pričakovali robček in ob teku neizmerno uživali in navijali. Zelo so bili pozorni na dosledno

upoštevanje pravil. Ugotovili so, da morajo biti pozorni in hitri.


35

Slika 33: Igra Rinčice talat

Igra je bila za njih popolnoma nova. Pravila so hitro dojeli. Nekateri so imeli težave pri

sprejemanju drobnega predmeta (rinčice). Besedilo »Rinčice talamo, dobro jih skrij« jim je

bilo zelo všeč. Nekateri so ga ponavljaji ves čas za tistim, ki je rinčice delil. Zelo so si želeli

biti opazovalec, iskalec (mucek), ki v dlaneh otrok išče rinčico. Samo iskanje je povzročalo

veliko veselja in smeha.

Slika 34: Elastika – v telovadnici Slika 35: Elastika – na igrišču

Za gumitvist – elastiko so otroci našli precej načinov na internetni strani. Tudi v knjigi iger so

odkrili precej slikovno opremljenega gradiva. Načinov je bilo res veliko, celo preveč.

Nekatere so takoj preizkusili. Najbolj so se navdušili za igro Šlik, šlak, šlok, pri kateri mora

posameznik brez dotika priti preko elastike. Všeč jim je bil tudi način »škarjice«, kjer so

elastiko prestopali z izmeničnim dviganjem nog, z leve in desne strani. Na začetni stopnji je

bilo to dokaj enostavno, lahko, čim višje pa so dvignili elastiko (kolena, pas, pod pazduho),

toliko težje je bilo prestopati, ne da bi se zapletli (takrat so si pomagali z rokami). Odločili so

se tudi za igro Usa, usa, usa, sa, ki je bila predstavljena na internetni strani. Ta je predstavljala

velik izziv, predvsem obrat in zaključek. Učenci so jo zmogli do kolen, mnogim je povzročala


36

večje težave že pri gležnjih (na začetku). Tudi sama sem jim pokazala eno od mnogih različic,

ki sem se jo naučila in igrala s sošolkami v osnovni šoli.

Slika 36: Ristanc – risanje Slika 37: Ristanc – izvajanje

Otroci so igro že poznali. Težavo jim je predstavljalo ravnotežje, posebej pri pobiranju

kamna, in met kamna v pravo polje.

Slika 38: Igra Lovilec – izštevanje Slika 39: Igra Lovilec – ti loviš

Igra, ki je in bo vedno vzbudila zanimanje. Otroci so se samostojno dogovorili, izšteli in

vodili igro.

3.4 Četrta delna naloga – povabimo k skupni igri dedke in babice

V mesecu juniju smo naš projekt na najlepši možni način želeli pripeljati do konca. To smo

storili s povabilom dedkov, babic in prastaršev na skupno ustvarjalno-igralno dopoldne k nam

v šolo. Otroci so pripravili dva možna scenarija poteka srečanja. V primeru deževnega

dopoldneva bi se dogajanje izvedlo v učilnici in športni dvorani, drugače pa vsekakor zunaj,


37

na šolskem igrišču. Samostojno so izbrali primerne igre in naredili načrt. Organizirali so tudi

zbiranje velikih gumbov za izdelavo Gumba na vrvici. Dva učenca sta narezala vrvice, trije so

pripravili material za igro Križec – krožec. Izbrali smo nekaj fotografij, s pomočjo katerih

sem jim pomagala narediti slikovno računalniško predstavitev. Dve deklici sta predlagali, da

bi dedke in babice pogostili. Ker z mamico velikokrat pečeta piškote, bi jih pripravili tudi

tokrat. V kuhinji so se učenci dogovorili za sok in vodo. Nastal je kar mali projekt v projektu.

Priprave in pričakovanja so bili neizmerni. Učenci so o dogodku obvestili ravnatelja, napisali

vabila in jih izročili starim staršem.

Prišel je dan, ko delimo svoje izkušnje z drugimi. Naša učilnica je bila pripravljena na

poseben obisk. Napolnila se je z dedki in babicami, ki so se na majhnih stolčkih nasmihali v

pričakovanju. Kot njihovi vnuki in pravnuki. Po uvodnem nagovoru je sledila kratka

predstavitev projekta. Vsak učenec je ob eni od fotografij računalniške predstavitve povzel

opis dogajanja. Tako so predstavili dejavnosti in igre, ki smo se jih igrali. Sledilo je povabilo

na igrišče, kjer smo že pred prihodom pripravili prostor za igre in skupne aktivnosti. Babice in

dedki so se z največjim veseljem pridružili že igri Ljubljana–Zagreb–Beograd. Skupaj smo se

preizkusili v zabavni igri s klobukom Jakec, kje si? in zaplesali ples Bela lilija. Potem so se

otroci s starimi starši razdelili v skupine po interesih in kasneje prehajali med igrami, se

pogovarjali, igrali in veselo družili. Stari starši so vidno uživali, ko so skupaj z otroki zadeval i

in podirali pločevinke, frnikolali, skakali ristanc, premagovali ovire z elastiko in se celo

preizkusili v hoji s hoduljami.

Slika 40: Igra Ljubljana–Zagreb–Beograd


38

Slika 41: Igra Jakec, kje si? Slika 42: Jakec, kje si?

Slika 42: Rajalna igra Bela, bela lilija Slika 43: Zdaj se vidi, zdaj se zna ...

Igre so potekale v sproščenem vzdušju. Vsi prisotni so aktivno sodelovali. Pri igri Jakec, kje

si so razvijali sposobnost orientacije v prostoru. Z rajalno igro Bela lilija so se vživeli v

plesno igro, ob tem pa razvijali gibalne in ritmične sposobnosti.

Slika 43: Igra Zadevanje pločevink (tarče)

Slika 44: Igra Ristanc


39

Ob igrah zadevanja in ristancu so se stari starši in otroci preizkušali v natančnosti meta in

ravnotežju.

Pri igri frnikol so otroci dobili potrditev ugotovitve, da pravila niso bila v vseh krajih

popolnoma enaka. Razlike so bile majhne, a za skupno igro so se morali otroci in odrasli

uskladiti v malenkostih. Dogovor je uspel, igra je stekla. Zavladali sta gorečnost in vnema,

želja po zadetku frnikole sotekmovalca. Borba za čim več pridobljenih frnikol se je pričela.

Slika 45: Igra s frnikolami

Tudi pri elastiki je obstajalo več različnih načinov igre. Otroci so se naučili 4 slike do kolen,

šlik–šlak–šlok, usa, usa, usa sa in škarjice. M. stara mama pa je vsem skupaj dokaj spretno

pokazala tudi svojo različico, ki so se jo igrali za blokom v Tržiču.

Slika 46: Igra z elastiko

Na voljo so bile lesene hodulje, pripravljene na različne višine, ki jih je izdelal hišnik.

Nekateri stari starši so spremljali svoje vnuke in jim pomagali. Drugi so si upali celo

preizkusiti svoje spretnosti. Tudi pri hoduljah se je izkazalo, da so nekatere babice še zelo

hrabre in spretne.


40

Slika 47: Hoja s hoduljami Slika 48: Hoja s hoduljami

Vroče sonce nas je prisililo, da smo poiskali hladno senco in nadaljevali bolj umirjeno. Igra

Rinčice talamo nas je spet povezala in prav lepo je bilo spremljati vse prisotne, kako so se

vživeli vanjo.

Slika 49: Igra Rinčice talat Slika 50: Igra Rinčice talat - Kje je?

Druženje smo nadaljevali v razredu, kjer so zadolženi učenci poskrbeli za sok in piškote. S

skupnimi močmi so stari starši in vnuki skupaj izdelali vrteči gumb in igro Križec–krožec.

Med delom je tekel prijetni pogovor. Dedki in babice so izražali veselje in hvaležnost, da smo

jih povabili medse. Podoživljali so to dopoldne kot enega najprijetnejših druženj v življenju.

Slika 51: Druženje v učilnici Slika 52: Igra Križec–krožec


41

Slika 53: Igra Vrtenje gumba

Ob zaključku sem se kot vodja projekta še enkrat zahvalila za pomoč, sodelovanje in

druženje, otroci pa so vsakega razveselili z našo zbirko iger.

3.5 Refleksija otrok in starih staršev

Vzdušje v skupini je bilo prijetno, delovno in ustvarjalno. Otroci so bili aktivni. Njihovo delo,

igro in dogodke smo vrednotili sproti. Med raziskovanjem, urejanjem, zbiranjem,

spoznavanjem pravil in samo igro je ves čas potekala aktivna komunikacija. Vsem je bilo všeč

sodelovanje v projektu. Veseli so bili, da so jim starši in stari starši pripovedovali in napisali,

na kakšen način so se igrali oni. Najbolj so uživali v igranju iger, ki so jih izbrali in spoznali.

Ob vprašanju, kaj so se novega naučili, sem dobila več odgovorov.

Deklica A.: »Naučili smo se veliko iger.«

Deklica H.: »Naučili smo se novih iger.«

Deček R.: »Ja, ampak igre, ki so že stare.«

Deček G.: »Igrali so se jih nekoč.«

Deček J.: »Naučili smo se, da starih stvari ne moremo vseh zmetati, da bodo drugi vedeli, kaj

uporabljamo danes.«

Deklica L.: »Poiskali smo pravila, da smo vedeli, kako se igrati. Nekaj pravil je bilo malo

drugačnih, pa tudi igrali so se drugače; ja, imeli so drugačne igrače.«


42

Deček S.: »Nekatere so naredili sami.«

Deček V.: »Igre smo pa ene že poznali, druge smo se pa naučili.«

Deklica H.: »Ja, pa te igre smo naučili tudi učence drugega in tretjega razreda, predstavili smo

jim pa tudi našo razstavo starih igrač.«

Na vprašanje, kako so sodelovali pri posameznih nalogah, so povedali, da so se pogovarjali in

dobro sodelovali, kdaj pa kdaj pa se niso povsem strinjali drug z drugim. Skušali so se

pogovoriti in prilagajati. Včasih pa je pomagala pri pogovoru ena od učiteljic.

Izzvala sem jih, da mi povedo, s kakšnimi težavami so se srečevali med delom. Pri prvi delni

nalogi so izpostavili problem urejanja podatkov (anket), saj jih niso znali razbrati. Ker je bilo

iger veliko, so imeli težavo s samim beleženjem. Pri drugi delni nalogi je bila težava v sami

količini iger in različnih pravilih le-teh. Največji problem pri tretji delni nalogi pa je bila

določitev prostora in časa za igranje iger.

Ob zaključku projekta sem jim predvajala video posnetke, ki sem jih uspela posneti med

njihovo igro. Ob gledanju so bili otroci vzhičeni. Ves čas so opazovali, kdaj se bodo na

posnetku opazili. Veliko je bilo smeha in komentiranja o sebi in drugih sošolcih v akciji. Npr.:

»Poglej, poglej, to si pa ti.« »Poglej mene!« »Kako si hitro tekel.«

Otroke sem nato spodbudila, da povedo, katere igre jim bodo najbolj ostale v spominu.

Deklica A.: »Slepe miši.«

Deček J.: »OF; no meni bodo kar vse.«

Deček D.: »Gumb vrtet.«

Deklica P.: »Ristanc.«

Deklica U.: »Kar vse.«

Jaz: »Kaj pa, če bi se morala odločiti za eno, katera bi bila tvoja najljubša?«


43

Deklica U.: »Hmm potem pa Rinčice talat.«

Deček R.: »Meni je pa najbolj všeč igra frnikole.«

Deklica L.: »Elastika.«

Deklica H.: »Meni tudi elastika, pa igra z vrvico.«

Učenci so povedali, da jim je bilo med delom prijetno sodelovati s sošolci, se pogovarjati,

zapisovati in risati. Najbolj zadovoljni so bili, ko so na koncu projekt čisto samostojno

predstavili svojim starim staršem, celo prababici, s katerimi so se tudi poigrali.

Projekt je navdušil tudi povabljene. Izrazili so pohvale učencem za pripravljeno predstavitev,

ves trud in veselje, ki so ga vložili. Neizmerno pa so bili hvaležni, ker sem jim, skupaj z

učiteljicama, s takim načinom dela omogočila, da so lahko pomagali, se neposredno vključili

v projekt in na tako aktiven način sodelovali tudi na samem zaključku.

Nekateri stari starši so svoje občutke tudi zapisali.

»Prečudovito dopoldne! Otroci, bili ste izjemni. Navdušen sem, da ste se tako poglobili v

igre preteklosti. Hvala učiteljicam, da našim vnukom na tako prijeten način dovolite še biti

otroci.«

»Hvala vam za tako lepo druženje. Lepo se je igrati in zabavati s svojim vnukom. Še lepše

se je bilo družiti z vsemi vami.«

»Neverjetno, koliko dela ste opravili, da smo se na koncu srečali, se družili in res uživali.

Hvala, da ste nam pripravili lepo predstavitev in nam polepšali dan z igro. Hvala za

pogostitev in prijetno druženje. Gumb in mala knjižica iger me bosta vedno spominjala na

ta dogodek.«

»Hvala, bilo je nepozabno.«


44

4 VREDNOTENJE – EVALVACIJA

Ugotovila sem, da v določeni meri projektno delo kot način dela lahko vključujemo tudi v

šoli, kjer so sicer vezani na učni načrt. Potrebna je pripravljenost učiteljev, fleksibilnost,

sodelovanje, načrtovanje, dogovarjanje, podpora vodstva. Vse to se je v tem projektu

sestavilo. Skupaj z učiteljico in vzgojiteljico smo izdelale okvirni načrt poteka projekta,

vključile pa smo tudi učitelje v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju, ki so z veseljem

sodelovali in učencem omogočali raziskovanje in igro. V timu smo skupaj z učiteljico in

vzgojiteljico delo ovrednotile ter se pogovarjale o odzivih otrok, njihovem sodelovanju in

aktivnostih.

Cilji, ki sem si jih zastavila, so se ob izvedbi projekta uresničili. Otroci so ob delu in

komunikaciji razvijali pozitivni odnos do kulturne dediščine in si širili obzorje. Z

vzpostavitvijo spodbudnega motivacijskega okolja za raziskovanje so razvijali željo po

odkrivanju, spoznavanju in igranju iger preteklosti. Ob raziskovanju, odkrivanju in igranju so

razvijali samostojnost, sodelovanje, prevzemali so odgovornost, se dogovarjali in podrejali

skupno dogovorjenim ciljem. Opazila sem, da so se otroci lažje lotevali opravljanja nalog v

okviru projekta, saj so to počeli preko igre in raziskovanja. Preko lastnih izkušenj so prišli do

spoznanj o igrah in starih igračah, ki so jih predstavili tudi učencem drugega in tretjega

razreda. Otroci so s pomočjo ankete, razgovorov, opazovanja in dokumentiranja aktivno

zbirali informacije ter na tak način spoznali različne tehnike raziskovanja.

V času projektnega dela sem opazila, da se je v razredu krepilo prijateljstvo, samozavest,

motiviranost ter odgovornost posameznikov do dela in skupine. Oblikovala se je tudi

povezanost med njimi in vsemi odraslimi, s katerimi so in smo sodelovali.

Ocenjujem, da je projekt uspel. Če bi imela možnost projekt izvajati ponovno, bi ga poskusila

izvajati v podaljšanem bivanju kot celoletni projekt z zaključnim srečanjem generacij.


45

5 ZAKLJUČEK

Diplomsko delo zaključujem z nekaterimi ugotovitvami.

Z izvedbo projekta sem zadovoljna. V procesu sem dobila tudi odgovore na raziskovalna

vprašanja diplomske naloge.

Kako raziskovalno učenje vpliva na motivacijo spoznavanja, odkrivanja in učenja starih

iger?

Raziskovalno učenje ugodno vpliva na motivacijo. Spodbudna je že sama tema

raziskovalnega učenja, to je igra, ki je otrokova primarna dejavnost. Otroci so se z

raziskovanjem učili in spoznavali, na kakšen način priti do željenih informacij, v tem primeru

do starih iger in pravil le-teh. Z raziskovalnim pristopom se je večala radovednost otrok pa

tudi sposobnost samostojnega reševanja problemov in odprte komunikacije. Učenci z

raziskovanjem prevzemajo tudi odgovornost za uspeh. Tudi v timu smo morale prilagoditi

način dela in pokazati fleksibilnost. Če otroci ne bi bili radovedni in če ne bi želeli

raziskovati, ne bi odkrili toliko iger, kot so jih, in tudi sama igralna dejavnost bi bila revnejša.

Ali bodo otroci pokazali zanimanje za raziskovanje in igranje starih iger?

Moja pričakovanja, da bodo uživali v raziskovanju, odkrivanju, urejanju, učenju in igranju

iger, so se uresničila. Otroci so se z navdušenjem in neverjetno motivacijo prelevili v

raziskovalce. Z veseljem in zagnanostjo so iskali, dajali predloge, raziskovali in sodelovali. Z

raziskovanjem in samostojnim delom so dobili še večji zagon, sproti so se učili in izvedeli

veliko o igrah, ki so se jih igrali otroci nekoč.

Na kakšen način bodo otroci sposobni sami pridobiti informacije?

Pri zbiranju informacij so bili zelo spretni. Sami so iskali informacije v knjigah, na internetu,

skupaj smo sestavili vprašalnik, ki so ga stari starši, ponekod tudi prastarši, sprejeli in po

svojih sposobnostih in spominu izpolnili. Pregledali smo rezultate, izbrali igre, se naučili

zapisanih ali ustno prenesenih pravil in se igrali.


46

Na kakšen način je projekt mogoče izpeljati in s katerimi problemi se srečujemo med

projektom?

Velik izziv je predstavljalo samo načrtovanje dela z otroki med poukom, saj je projekt potekal

od aprila do junija, vzporedno s poukom po zastavljenem učnem načrtu. Z učiteljico in

vzgojiteljico smo se dogovarjale. Načrtovale smo, da bo raziskovanju, učenju in igri

namenjenih nekaj ur pouka, pri spoznavanju okolja v okviru sklopa Bilo je nekoč, v okviru

likovne umetnosti ter med urami športa v okviru elementarnih iger. Med odmori, v jutranjem

varstvu in med organiziranim podaljšanim bivanjem pa se bodo učenci samostojno

dogovarjali in se igrali. Tako ocenjujem, da je projekt mogoče izpeljati z veliko prilagajanja

vseh udeležencev.

Ali bo ta projekt vplival na medgeneracijske odnose in kako bo vplival nanje?

Projekt je zelo pozitivno vplival na medgeneracijske odnose. Otroci so vzpostavili kontakt s

starimi starši. Veliko je bilo osebne komunikacije, celo telefonskih pogovorov. Starim staršem

je bilo všeč, da so vnukom lahko pripovedovali o svojih otroških letih. Vnuki so spoznali, da

so bili tudi njihovi stari starši nekoč otroci, kot so sami. Igra je ponudila možnost skupnega

učenja, prenašanja znanja od starejših k mlajšim in prenašanje energije ter zadovoljstva od

mlajših na starejše. To se je opažalo med samim potekom projekta kot tudi na zaključnem

srečanju.

Naši načrti in zastavljeni cilji so se uresničili. Odzivi starih staršev so bili zelo pozitivni.

Delovali so sproščeno in zelo povezano. Mnogi so z veseljem ugotavljali, da so spomini še

kako živi in so bili hvaležni za ta dan, ki so ga lahko preživeli na poseben način s svojimi

vnuki, pravnuki, z otroki in učiteljicami. Zahvala je bila tako obojestranska. Predvsem smo

bili hvaležni za njihovo sodelovanje, za posredovane informacij, širjenje njihovih izkušenj,

idej in znanja med samim projektom, kot za dobro voljo in veselje, ki so ga delili z nami in za

nas.

Z lastnim raziskovanjem in z medgeneracijskim sodelovanjem so otroci v okviru projekta

spoznali mnogo iger, ki bi jih drugače prezrli. Mi pa smo jih obudili, se jih igrali v šoli in tudi

zunaj, pred bloki in hišami, na dvorišču, s sovrstniki.


47

Tako smo poskrbeli, da so stare igre obujene in jih bodo otroci nekoč lahko predstavili svojim

otrokom in vnukom. In nikoli ne bodo utonile v pozabo.


48

6 LITERATURA

Batistič Zorec, M. (2002). Psihološki vidiki otrokove igre. Interno (nelektorirano) gradivo.

Pridobljeno z www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t4-igra.doc.

Davis, L., Graves, S. B., Larkin, E. (2002). Intergenerational learning through play.

International Journal of Early Childhood, 34(2), 42–49.

Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok: primeri

aktivnega učenja za predšolske otroke iz prakse. Ljubljana: DZS.

Horvat, L., Magajna, L., (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Kramarič, M., Kern, M., Pipan, M., Šefer, N., Kumše, V., Rajšp, M., Žic, J. (2011). Lili in

Bine. Medpredmetni delovni zvezek v prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus

Klett.

Kunaver, D., Lipovšek, B. (2006). Ali je kaj trden most: najlepše igre iz otroške

zakladnice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod republike Slovenije

za šolstvo. Ljubljana.

Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Marjanovič Umek, L., Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek, M.

Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo (str. 33–44).

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. V L. Marjanovič Umek,

M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo (str. 1–28).

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana.

Novak H., Žužej, V., Zmaga Glogovec, V. (2009). Projektno delo kot učni model v vrtcih

in osnovnih šolah. Radovljica: Didakta.

Turnšek, N. (2004). Problemsko in raziskovalno naravnano učenje v vrtcu. Študijsko

gradivo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Zmaga Glogovec, V., Lepičnik Vodopivec, J., Vonta, T. (1993). Kako drugače? Projektno

delo v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.

http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/1-rp-t4-igra.doc


49

7 PRILOGE

7.1 Načrt projekta - razpredelnica

NAČRT 1. DELNA NALOGA 2. DELNA NALOGA 3. DELNA

NALOGA

4. DELNA NALOGA

KAJ? POIŠĆEMO STARE

IGRE IN IGRAČE

IZDELAMO SVOJO

ZBIRKO IGER IN

IGRAČ

(RAZSTAVA)

SE IGRAMO

STARE IGRE

POVABIMO K

SKUPNI IGRI

BABICE IN

DEDKE

KAKO?

ugotovimo, če

kakšne igre že

poznamo

vprašamo dedke,

babice in druge

starejše ljudi

poiščemo v

knjigah, na

internetu

zbiramo podatke

zapišemo naslove iger

izberemo primerne

igre

zapišemo pravila

izdelamo knjižico iger

poiščemo ali izdelamo

pripomočke za igro

zbiramo igrače in

pripravimo razstavo

proučimo

pravila

se igramo

po potrebi

izdelamo

pripomočke

za igro

pripravimo prikaz

našega dela

izberemo primerne

igre, ki se jih bomo

lahko igrali skupaj

(za notranji in

zunanji prostor)

oblikujemo in

izdelamo vabila

se igramo, izdelamo

skupno igro in

uživamo

KDO? učenci 1. b razreda

učiteljice

zbiramo vsi

urejajo učenci: deklice:

A., U., K., A.,

dečki: J., R., G.

vodja: Tina

izdelujemo vsi po

svojih močeh

po potrebi pomaga

gospod hišnik

tiskar in grafik gospod

U.

vsi učenci 1.

b

učiteljice

drugi učenci,

ki so v OPB

z učenci 1. b

učenci 1. b

učiteljice 1. b

stari starši (babice,

dedki, prababice,

pradedki)

KJE? poizvemo pri

babicah in dedkih,

starejših ljudeh,

doma

v razredu

v računalniški učilnici

v tiskarni

v razredu

na hodniku

v telovadnici

zunaj, na

na igrišču in v

učilnici


50

7.2 Anketni vprašalnik za stare starše

1. Koliko časa ste imeli za igro?

Veliko: 16

Malo: 7

Zelo malo: 2

2. Kje ste se največkrat igrali?

Zunaj, v naravi: 25

Doma, v hiši/Zunaj v naravi: 1

V šoli: 0

3. Kako ste se igrali?

Največkrat sam/a: 0

v šolski knjižnici

v knjižnici dr.

Toneta Pretnarja

šolskem

igrišču

KDAJ? konec aprila, maj, junij 2016

S ČIM? vprašalnik

računalnik

knjige

preko telefona

ustno

papir, svinčnik,

barvice, računalnik,

tiskalnik, spenjalnik,

material za

pripomočke (odvisno

od igre)

s pripomočki

ali brez njih

(odvisno od

vrste igre)

papir, barvice,

računalnik,

tiskalnik,

pripomočki za igre

(odvisno od vrste

igre)

ZAKAJ? da spoznamo,

kako so se včasih

igrali naši stari

starši, prababice,

pradedki; otroci v

preteklosti

da igre ohranimo,

se jih igramo in jih

delimo tudi z

drugimi otroki

da zberemo stare igre

in igrače, ter jih

predstavimo učencem,

učiteljem in staršem

da ohranimo

igre preteklosti

da se družimo, se

imamo lepo in se

igramo spet na tak

način kot včasih



51

Največkrat z brati/sestrami: 7

Največkrat s prijatelji: 13

Največkrat z brati in sestrami/Največkrat s prijatelji: 5

Največkrat s svojimi starši/Največkrat s prijatelji: 1

4. Kakšne igrače ste imeli?

žoge, lesene kocke, punčke iz cunj, vrtavko;

žoge, punčke;

žoge, punčke, medvedke, krpice, fižolčke, domine, škatle, srobot, karte, poslikane

lesene kocke;

žoge, vrvi, frače, loke, palice, srobot, skiro, domine, karte;

frače, sablje, loke in puščice, žogo, telefon iz pločevink;

žoge, fračo, lok, frnikole, lesene sablje;

žoge, doma narejene punčke, kolebnico, vozičke;

kolo, žoge, lok in puščice;

igrače iz blaga in lesa;

frnikole, elastiko;

punčko, medvedka, žogo, elastiko, kolebnico;

narejene igrače (punčke iz koruznih storžev, lesa)

/;

punčke iz cunj, lesen voziček za punčko, knjige;

lesene;

nabrali palice za lok in puščice, žoge;

igrače izdelali sami, frnikole;

iz blaga;

elastiko, žoge, človek ne jezi se, domine, knjige;

lok in puščice, železne avtomobilčke, frnikole, žoge;

igrače iz lesa, lutke iz cunj;

narejene doma, najdene v naravi, kupljene domine, človek ne jezi se, karte;

kotalke, kolo, žogo, hula–hop;

doma narejene;

žoge, kolesa, frače, loke;

naredili sami, sešito punčko.


52

5. Kje ste jih dobili?

od sestre, narejeno doma;

darila za rojstni dan;

nabrali v naravi, prosili šivilje, mizarje, žoge smo kupili, domine so bile pri hiši;

žoge, domino, karte kupili starši, ostale igrače smo izdelali ali nabrali sami;

vse smo izdelali sami;

veliko smo naredili sami;

nekaj v trgovini, nekaj ročnih izdelkov;

od staršev;

največkrat izdelale mamice ali pa kar sami;

kupili v trgovini;

od prijateljev, doma, od tete;

naredili sami doma ali v naravi, naredili starši;

izdelali sami ali pa so nam jih kupili v mestu;

igrače smo naredili doma;

sam sem jih naredil;

žogo sem dobil, ko sem bil zelo priden;

izdelali smo jih sami;

mama jih je naredila;

doma, od strica;

nekaj sem jih naredil, nekaj pa kupil;

izdelali smo jih sami ali pa naši starši;

bile so narejene doma ali pa smo jih dobili od Miklavža;

od tete iz Nemčije;

izdelali so nam jih starši ali pa sami;

večinoma so bile narejene doma;

večino smo sami naredili ali pa nam jih je sešila mama.

6. Katere igre ste se igrali zunaj?

skrivalnice, ravbarje in žandarje, odvzem zemlje;

klavirčke, zemljo krast, elastiko, muhce ciljat, med dvema ognjema, ravbarje in

žandarje;

pastirske igre, gnilo jajce, ravbarje in žandarje;

skrivalnice, ravbarje in žandarje, nogomet, ristanc, elastiko


53

prevale na palici za stepanje preprog, balinanje, figure metat, med dvema ognjema in

druge igre z žogo, postavljanje šotorov, trgovine ...

skrivalnice in lovilca;

lovilca, skrivalnice, badminton, košarko, gugali na gugalnici na drevesu;

kavboje in indijance, gnilo jajce;

igro s frnikolami;

igre z loki in puščicami;

med dvema ognjema, nogomet, sankanje, smučanje, zemljo krast, Ljubljana–Zagreb–

Beograd;

med dvema ognjema, skrivalnice, gnilo jajce, ravbarje in žandarje;

med dvema ognjema, lovilca, izdelovanje stvari iz blata in gline, skrivalnice;

lovilca, skrivalnice, različne skupinske igre s palicami, slepe miši, igre z elastiko,

vlečenje vrvi;

med dvema ognjema, zemljo krast, ristanc, skrivalnice, lovilce, guganje, plezanje na

drevo;

skrivalnice, skakanje na elastiki, kamenčkanje;

skrivalnice, lovilca, ciljanje s fračami;

nogomet, med dvema ognjema, ristanc, skrivalnice;

skakanje čez kolebnico; skrivalnice, ristanc;

nogomet, fucanje, frnikole, kavboje in indijance, ravbarje in žandarje;

zavzemanje ozemlja, ravbarje in žandarje, lovili ribe in jih pekli (na skrivaj),

nogomet, pozimi delali svoj led v ulici, telefon iz pločevink, Sneguljčica in 7 palčkov;

plezanje po drevesih, nogomet, med dvema ognjema, ristanc, guganje na vrvi,

pritrjeni na vejo drevesa, skok v daljino;

rinčice talat, trden most, majka prišla s kolodvora, prodajanje barvic, inštrumentov,

ristanc, zemljo krast, partizane in Nemce, abecedo z žogo, med dvema ognjema;

med dvema ognjema, gnilo jajce, skrivalnice, ristanc, igrali smo se tudi trgovino;

kipe metat, Ljubljana–Zagreb–Beograd, ti loviš, skrivalnice, gnilo jajce, trden most,

med dvema ognjema.

7. Katere igre ste se igrali v hiši?

domišljijske – kuhanje z mamino posodo, igro družina, DMV;

mamo prosili, da nam sešije punčke in se z njimi igrali;

človek ne jezi se, črni Peter;


54

domine, karte, mikado, človek ne jezi se;

v hiši smo se igrali bolj malo, če je čas dopuščal, smo punce pletle;

slepe miši;

človek ne jezi se, domine, brali knjige, stripe;

z lutkami iz cunj;

v hiši se fantje nismo igrali, največkrat smo zvečer brali;

šah – oče nas je učil;

karte;

fižolčkanje, slepe miši;

brali pravljice, pripovedovali smešne zgodbe;

na mizo smo dali 10 volnenih nogavic, pod eno od nogavic pa prstan (kdor je našel

prstan, je bil zmagovalec), kartali smo, se učili šah od starejših, igrali smo se z

mačkami;

človek ne jezi se, DMV, brali knjige;

domine, karte;

s punčkami iz blaga;

človek ne jezi se, igre s kartami, sedmice;

človek ne jezi se, mikado, domine, s punčkami, pletle, vezle;

človek ne jezi se, črni Peter, šah;

ker smo živeli v bloku, smo se doma zelo malo igrali;

domine, človek ne jezi se, šah, karte, pihanje;

špano, domine, družino, križci–krožci, šivanje oblačil za punčke, tehtanje in pakiranje

fižola, koruze;

domine, črni Peter;

punčke, domino, z lesenimi kockami, vrtavkami;

karte, slepe miši, domino.

Na anketni vprašalnik je odgovorilo 26 anketirancev – starih staršev. Njihove odgovore sem

zapisala pod vprašanja.


55

7.3 Literatura, ki so jo pregledovali otroci

Adams, S. (1998). Imenitna knjiga iger. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Diem, W., Frorath, G., Fuchs, B., von Kessel, C. (2009). Otroške in družinske igre. Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije.

Grunfeld, F. D. (1993). Igre sveta. Ljubljana: DZS.

Internetne strani o igrah, starih igrah.

Križ, I. (2002). Nazaj v otroški raj: otroške igre in igrače na Dolenjskem. Novo mesto:

Dolenjski muzej.

Kunaver, D., Lipovšek, B. (2006). Ali je kaj trden most: najlepše igre iz otroške zakladnice.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Majer, Š. (1991). Domače igrače. Kamnik: Harlekin.

Majer, Š. (1991). Kratkočasnik. Ljubljana: Harlekin.

Perez, E., Rius, M. (2000). 100 najboljših iger. Radovljica: Didakta.

Ripoll, O. (2004). Najlepše otroške igre sveta. Ljubljana: Družina.

Zorec, D. (2014). Igre mojega otroštva. Grosuplje: Knjigca.


56

7.4 Zbirka iger


57


58


59


60


61

Documents

OBUDIMO IGRE PRETEKLOSTI - uni-lj.si