Obvladovanje stresa in prepreevanje izgorelostiMojca Z. Dernovek

Stresor in stresStresor zaasno zamaje ravnovesje posameznika.Stres je povsem normalno odzivanje. Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako teko (ali lahko) reljivi.Vplivajo: osebnost, izkunje, energetska opremljenost, okoliine, okolje ...

Doivljanje stresa

Delavci in stresorjiNekaj specifinih stresorjev pri delavcih:obutek nemoi zaradi narave dela obutek nemoi in jeze pri sooanju s teavami pri deluNepredvidljiv urnik dela, troizmensko delo ali deurstva

Sploni stresorji v delovnem okolju:nepredvidljiv delovni urnikneugodni medosebni odnosi

K stresu prispevajo I:prevelike obremenitve:1 zunanjezaradi napornega urnikanavadno je na te obremenitve zelo teko vplivati, eprav si vsi elimo olajanja dela na raun ve zaposlenih, manj nadur, bolje organizacije dela, itd.2 notranje zaradi lastnih priakovanj (navadno visoka)slabega obvladovanja ali pa obutka slabega obvladovanja strategij, situacij, nalog (nezaupanje sebi)

K stresu prispevajo II:

posebna delovna situacija, ki se nenehno ponavljapritisk odgovornosti in asa, ko je potrebno postoriti doloena opravilanejasni kriteriji uspeha vodijo v nezadovoljstvo z lastno sposobnostjo (nejasnost nastane s strani osebe v stresu!!!!)majhen manevrski prostor vodi v nezadovoljstvo z lastno sposobnostjo

Zaaran krog nastane ko:Prevelike obremenitve in posebna delovna situacija, ki se nenehno ponavlja, utrjuje pri posamezniku:obutek nemoi, da oseba ni dorasla situaciji;misel, da bi se morala oseba bolj potruditi na delovnem mestu in da bi bilo potem bolje, da bo potem lahko vplivala na motee dejavnike

Zaetek zaaranega krogaTo vodi v poveano prizadevanje in eljo, da bi se oseba dokazala pri delu.Rada se izmika sporom in se ne izpostavlja tudi kadar gre zanjo, opua lastne potrebe in dejavnosti, ki prinaajo zadovoljstvo. Postavi si nove vrednote, ki so delo in uspeh.

Nastanejo problemi:Lahko se zgodi, da posameznik, ki se ne zaveda teav, dovoli, da se mu zamajejo ali celo poruijo njegovi stebri podpore: druina, prijatelji, prostoasne dejavnosti in ivi le e za slubo. SLUBA DRUINA HOBIJI PRIJATELJI zdravje

Razvoj depresijeMISLISem nevredenNi prihodnostiSem slabNima smislaNi mi pomoiUmrl bom

USTVAalostPotrtostNemoNapetostTesnoba

VEDENJEJokUmikanje v samotoPoleavanjeOpuanje aktivnostiSlaba skrb zaseNespenostTELOBoleineUtrujenostMravljinciUmikZanikanje teavObutek razvrednotenjaObutek notranje praznineRanljivost poveana stebri podpore oslabljeniHiter nastanek depresije po vejem stresu na delovnem mestuPoasen razvoj depresije, ko se stresu e nalagajo

Maslach Burnout Inventory (MBI)meri sindrom v treh dimenzijah:emocionalni izrpanostistopnji depersonalizacije in cinizmaizgubi osebne uinkovitostie ima posameznik teave na eni dimenziji, gre za blago izraen sindrom. e ima teave na dveh dimenzijah, gre za srednje izraen sindrom, teave na treh dimenzijah pa kaejo na hudo izraen sindrom izgorevanja.

Napovedni dejavniki sindroma izgorevanja

Sociodemografski dejavniki, ki so napovedovali srednje izraeni sindrom izgorevanja: moki spol, starost 45-55 let, doivljanje pretiranega stresa zaradi pretirane obremenitve z delom,teave z uskladitvijo privatnega in slubenega ivljenja, spremembe delovnem okolju in nezanesljivost delovnega mesta.Goering et al, 2005

Moki : enskePri enskah bolj pogosto vidimo, da se umikajo, si oitajo in imajo zmanjano samozavest. Poiejo pomo in so pripravljene govoriti o teavah.Pri mokih so pogosti razdraljivost, obutek izgorelosti, praznine, zloraba psihoaktivnih snovi in samomorilno vedenje. Redkeje iejo pomo, redkeje govorijo o teavah in navajajo predvsem telesne teave.

Posledice sindroma izgorevanja pri delavcih5% zdravnikov je doseglo visoke rezultate na treh podlestvicahocena stopnje poklicnih dosekov je ostala visoka pri veini zdravnikovpri ve kot enemu zdravniku od dveh je bilo prisotno razmiljanje o umiku5,5% zdravnikov je poroalo o prekomernem pitju alkohola, 30% zdravnikov je jemalo psihotropna zdravila13% pa jih je razmiljalo o samomoru. (3)

NAJPOMEMBNEJA VPRAANJA:

Kaj lahko sam storim za prepreevanje izgorelosti pri sebi in najojih sodelavcih?

Ali moram vsak dan kaj storiti?

Kaj lahko storim na delovnem mestu?

Poznavanje sebePoglejmo si nekaj lastnosti:NatannostZanesljivostPortvovalnostSkrb za druge

Nartna skrb za stebre podporeSLUBA DRUINA HOBIJI PRIJATELJI ZDRAVJE

Medsebojna pomo v timuZelo dobro je, e se v timu nartno goji komunikacija, ki je spotljiva in podpira posameznika. Vse prevekrat se da ugotoviti, da se dogaja proces izgorevanja. Pa ne samo na delovnem mestu. To vpliva na odnose in uinkovitost. e smo sposobni jutranjega nasmeha in pozdrava, je to e dober zaetek.

Strategije za izboljanje dela v skupiniPoznavanje in uporaba strategij za delo v skupini

Poznavanje in uporaba strategij za motiviranje delavcev

Poznavanje in uporaba strategij za uinkovito delo

Programi varovanja zdravja na delovnem mestuponujajo delodajalcem strategije za zmanjanje psihosocialne obremenitve zaposlenih in prepreujejo sindrom izgorevanjaV normalnih pogojih delaV asu reorganizacijePri vkljuevanju invalidov v deloOb zmanjevanju tevila zaposlenih

Vsebine programov varovanja zdravjaVsebina programa za vodstvene strukture je naravnana vimplementacijo posameznih strategij za zmanjanje psiholoke obremenitve delavcevskrb za zaposlene (v mejah monosti in realnosti). Vsebina programa za podrejenedelo na nivoju posameznika poveevanje znanja in izboljanje strategij za ohranjanje zdravja in premagovanje stresa.

Izvajanje programa IOcena potreb v podjetju vabilo posameznikov k udelebi v programu in informativni razgovor s posameznimi strukturami. Doloitev odgovornega za izvajanje in koordiniranje programa v podjetju.Nart delavnic s posameznimi strukturami se postavi glede na specifine potrebe in velikost ciljnih skupin. V posamezni skupini je do 30 udeleencev in traja dve uri. Vodita jo dva strokovnjaka.

Hvala za pozornost!!