asopis za pokrajino Posavje, leto XII, t. 6, etrtek, 20. 3. 08, 25.600 izvodov

IZVSEBINE

2 Vekotmilijonzanalobe

7 Posavskalovskazvezavsedmodesetletje

8 Dvomvpravo-asnostizgra-dnjejeodve

26 Bitiplaninecjelepo!

27 DvajubilejaTonijaSotoka

31 KamvPosavju

Potnina plaana pri poti 1102 Ljubljana

REDOVNA HIA FRANIKANK:

Iz naih krajev, str. 4

Dobre sestre z Rese

ZBOR LANOV KO DIS BREICE:

Iz naih krajev,str. 6

Peticija breikih izgnancev

GASILSKA ZVEZA KRKO:

lanstvo prostovoljno, delo profesionalno

Iz naih krajev,str. 5

IC

47. SALAMIADA V SEVNICI:

Posavska panorama,str. 26

Na salamiadi najbolji Stane Felicijan

GradimoMladi

V tej tevilki tematski prilogi:

Stran 11

Stran 13

Preko 12

0

malih o

glasov!Obine:

KRKOBREICESEVNICA

KOSTANJEVICA NA KRKIRADEE

PRAZNIK VINA OB BIZELJSKO - SREMIKI

VINSKO - TURISTINI CESTI 2008

ZBIRANJE VZORCEV VIN:v petek, 21. marca, med 9. in 15. uro in v soboto, 22. marca, v restavraciji City (prej hotel Sremi) in v Kmetijski trgovini CER-JAK - Bukoek.

ZAKLJUNA SLOVESNOST s kulturnim programom in podelitvijo priznanj v soboto, 5. aprila, ob 18. uri, v Kulturnem domu Krko. V nadaljevanju bo VINOGRADNIKI PLES in degustacija vseh zbranih vzorcev.

Za posamezni vzorec je potrebno oddati 2l vina, v steklenici s kronastim zamakom. Za predikate 2 steklenici. Cena za posamezni vzorec je 10 .

Poleg upanov obin Brei-ce, Kostanjevica na Krki in Krko Ivana Molana, Moj-mirja Pustoslemka in Fran-ca Bogovia, podupana ob-ine Sevnica Sreka Ocvirka ter poslanca Staneta Pajka je zavzemanje za samostoj-no pokrajino Posavje oblju-bil tudi upan obine Rade-e Matja Han, ki je sicer kot poslanec Socialnih de-mokratov v Dravnem zboru glasoval proti pokrajinski za-konodaji. Vsi se strinjajo, da je bolje kot katera koli dru-ga pokrajinska razdelitev, ki Posavja ne bi vsebovala, da ostane tako, kot je sedaj, torej da pokrajin ni.Ve o staliih posavskega politinega vrha na strani 3.

eneboPosavja,bolje,dapokrajinsplohniPOSAVJE - upani in poslanci v Dravnem zboru iz Posavja so se kritino od-zvali na najnoveje predloge za zmanjanje tevila pokrajin, ki Posavju ne priznavajo statusa bodoe pokrajine. Poudarili so, da ne bodo podprli proce-sa regionalizacije, ki ne bo vseboval Posavja kot samostojne pokrajine, ter pozvali poslance v Dravnem zboru, naj v drugem poskusu potrjevanja po-krajinske zakonodaje glasujejo razumno.

Posavski upani in poslanci v DZ so enotni v staliu, da regionalizacije Slovenije brez samostojne pokrajine Posavje ne sme biti.

Izborlokacijeinrazliicebodoeenkratpreverili

Obinski svet obine Krko je sicer v ponedeljek sprejel pri-pombe in predloge k dopol-njenemu osnutku dravnega prostorskega narta (DPN) za odlagalie nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lo-kaciji Vrbina v obini Krko v asu nedavno konane jav-ne razgrnitve. S pripombami, ki jih je pripravila obinska

uprava, obinski svet zahte-va, da se v Uredbo o drav-nem prostorskem nartu za odlagalie NSRAO vnese vseh est protokolov, ki so jih kr-ki obinski svetniki in Vlada RS e potrdili, prav tako naj bi se z Uredbo za celoten as delovanja odlagalia uredilo podroje nadomestil.

Branko Janc (LDS) je predla-gal, naj se v Uredbo zapie tudi, da morajo biti vsi pro-tokoli realizirani pred izdajo uporabnega dovoljenja za od-lagalie, predlagal pa je e dva dodatna sklepa. Prvi do-loa, naj se naroi e ome-njena tudija, drugi pa, naj v tem asu intenzivneje stee-jo tudi pogovori z obani, po potrebi tudi s pomojo medi-acije, ter naj se pred izdajo pozitivnega mnenja k umesti-tvi odlagalia dosee dru-

beno sprejemljivost. Janev predlog o reviziji je v razpra-vi podprl tudi Metod onc iz svetnike skupine SDS in za-gotovil, da bo tudi njiho-va svetnika skupina podprla razliico odlagalia z vkopa-nimi silosi, e jo bo potrdila revizija.

Dodatni sklepi morda pomeni-jo, da lokacija za odlagalie ne bo potrjena e v tem letu, kot zahteva zakon. Umea-nje odlagalia NSRAO je tako zahteven postopek, da kljub elji po hitrosti ne smemo sprejeti pospeenega postop-ka, ki ne bo ovrgel sleherne-ga dvoma pri naih ljudeh, je mnenja upan Franc Bogo-vi, sicer bomo teko izdali pozitivno mnenje k izgradnji odlagalia.

Peter Pavlovi

KRKO Pred dokonno odloitvijo, ali prige zeleno lu za izgradnjo odlaga-lia nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini, bo Obinski svet Krko skupaj z Lokalnim partnerstvom naroil dodatno tudijo, v kate-ri bodo neodvisni strokovnjaki e enkrat preverili izbor lokacije, tudijo va-riantnih reitev za izgradnjo odlagalia in oceno sprejemljivosti. To je eden od sklepov, ki jih je obinski svet na ponedeljkovi izredni seji soglasno spre-jel na predlog Branka Janca iz svetnike skupine LDS.

BREICE V ponedeljek, 17. marca, so se v prostorih Upravne enote Breice na 11. redni seji sestali breiki svetniki, vendar so pred prietkom doloitve dnevnega reda posluali predstavitev projekta SEVIQC Breice in projekta gradnje hidroelektrarn Breice in Mokrice.

Idejne reitve za projekt, ki bo v naslednjih letih mono obeleil ivljenje v Breicah in celotni obini, so svetnikom podali predsednik Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi Niko Galea, v imenu investitorja Holdinga Slovenskih elek-trarn Bogdan Barbi ter projektanta Andrej irca in Iztok Monik. Ker je lo zgolj za prvo seznanitev svetnikov z iro-ko problematiko umeanja elektrarn v prostor, razpravetokrat ni bilo.

PrvioHEBreiceinMokrice

Zvonki na Bohorju (foto: B. Golob)

Maehe v snegu (foto: P. Breni)

Zaenjajo se velikononi prazniki in eprav je ta najveji kranski praznik letos zelo zgodaj v letu,

je na cvetno nedeljo e vse cvetelo. O prebujeni na-ravi pria tudi fotografija naega bralca z Bohor-

ja, al pa je cvetje e v torek pokrila snena odeja. Kljub temu elimo tistim, ki praznujete, prijetno in

mirno praznovanje, vsem bralkam in bralcem pa, da bi se zima imprej poslovila!

Urednitvo

nadaljevanje na strani 2

POSAVJE Kar mono sneenje, ki nas je presenetilo na torkovo jutro, je zakrivilo kar nekaj teav v prometu in pri oskrbi z elektri-ko. Predvsem v sevnikem koncu so bili zaradi polomljenega drev-ja in vejevja na cestiih nepre-vozni ali teje prevozni odseki nekaterih cest, vendar so vdr-evalci do 11. ure zagotovili ne-moteno prevoznost cest. Zaradi okvar na daljnovodih so bili celo dopoldne brez elektrike v Lon-arjevem dolu in okolici, kakno uro pa tudi v starem delu Krkega in okolici. Na fotografiji Glavni trg v Sevnici. (foto: L. Motore)

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 20082 AKTUALNO

KRKO Kot smo e poroa-li, je nova politina stran-ka Zares dobila svoj obin-ski odbor tudi v Krkem, s tem pa tudi v vseh treh najvejih posavskih obi-nah. V Krkem je odbor v slabih dveh mesecih uspel pridobiti preko 50 lanov, ki so na drugem zboru v po-nedeljek izvolili tudi svoje vodstvo. Predsednik obin-skega odbora je postal 32-letni mag. Davorin Dimi, podpredsednika pa Vil-ma Jan piler in Jernej Andreja, medtem ko bo funkcijo sekretarja opra-vljal Goran Vejnovi.Novo izvoljeni predsednik Davorin Dimi je v predstavitve-nem programu dela obinskega odbora predstavil predno-stne naloge, ki akajo odbor v blinji prihodnosti ter pozval obinski odbor na temeljito in preudarno pripravo predlogov za analizo razvojnih monosti obine. Poudaril je tudi pri-pravljenost za sodelovanje ter konstruktivno iskanje reitev z vsemi zainteresiranimi. Drugega zbora se je udeleil tudi Joe Podraj, predsednik pokrajinskega odbora Zares za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje, ki je lanom spregovoril o aktualnem dogajanju v stranki in tudi o splonem stanju v dravi. S.M.

Letonji kostanjeviki obin-ski proraun je kar za 35 od-stotkov viji od realizacije v lanskem letu, med pred-videnimi prihodki pa so po-leg glavarine tudi prihod-ki od prodaje premoenja ter evropska sredstva. Za in-vesticije bodo namenili 1,1 milijona evrov oziroma 40 % prorauna, kar je znatno ve od 660 tiso evrov, koli-kor jih je obina investirala v lanskem letu. Med najveji-mi projekti sta e zaeti iz-gradnja obvoznice in obnova Gorjanske ceste, poleg tega pa v nartu razvojnih pro-gramov v obdobju 2008-2001

zasledimo e obnovo kosta-njevike zdravstvene po-staje, komunalno ureditev Prekope, obrtno cono, ob-novo ceste rnea vas Vr-bje Vrtaa, izgradnjo nado-mestnega mostu ez potok Lokavec in turistino infra-strukturo. Pri teh projektih, ki naj bi bili vredni 10,4 mili-jona evrov (najveja sta ob-voznica - 6 milijonov evrov in ureditev Prekope - 2,7 mili-jona evrov), raunajo na 70

VekotmilijonzanalobeKOSTANJEVICA NA KRKI - Obinski svet obine Kostanjevica na Krki je na pred dvema tednoma na 15. redni seji potrdil osnutek letonjega obinskega prorauna, ki tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani znaa 2,5 milijona evrov. Na verajnji seji (po zakljuku nae redakcije) naj bi letonji proraun tudi dokonno sprejeli.

odstotkov dravnih sredstev, ostalo pa bo moral pokriti obinski proraun.

e 4 milijone evrov pa je oce-njena vrednost druge sku-pine projektov, v kateri so: portno-rekreacijski center pri O Kostanjevica, vodni viri in oskrba s pitno vodo, sanacija plazu rnea vas, odvajanje in ienje komu-nalnih odpadnih voda, komu-nalna ureditev novih naselij in ureditev obinske stavbe. Ker so proraun kar dolgo usklajevali po odborih, nanj ni bilo vejih pripomb, neka-teri so menili le, da je e ve-dno premajhen dele sred-stev namenjen za nalobe.

Pri vpraanjih, pobudah in predlogih svetnikov pa se je najbolj kresalo, ko je sve-tnik Joko Cunk vpraal, kdo daje soglasje za najem obin-skega premoenja, konkre-tneje stanovanj. Ciljal je na razpis za najem dveh obin-skih stanovanj, o katerem ni bil obveen ne obinski svet ne odbor za finance. Cunk je ob podpori e nekaterih sve-tnikov in svetnic predlagal, naj se sklep o dodelitvi sta-novanj v najem razveljavi, obinska uprava pa naj bi do verajnje seje preverila, ali je to pravno mono.

Peter PavloviPraznik obine Kostanje-vica na Krki bo po novem 16. avgusta na dan, ko je bila Kostanjevica na Krki leta 1252 prvi ome-njena kot mesto. 21. ok-tober, praznik bive KS Kostanjevica na Krki, ostaja spominski dan na med drugo svetovno voj-no ustreljene talce.

Eden vejih projektov v obini Kostanjevica na Krki je dolgo priakovana obnova Gorjanske ceste.

www.probanka.si

ww

w.d

ialo

g-si

.net

Ve prihodnosti.

5,0 %obrestna

mera

Varna naloba in izredno stimulativne

obresti.

PROBANKA ZAENJA S POSLOVANJEM ZA PREBIVALSTVO TUDI V NOVEM MESTU!

POSEBNE OTVORITVENEUGODNOSTI ZA VAS!

BODITE MED PRVIMI 50imi, KI BOSTE ODPRLI SVOJ NOVI OSEBNI RAUN V PROBANKI, BANKA PA VAM BO

PRVIM 20 UPOKOJENCEM BO BANKA NAKAZALA 40 EUR NA HRANILNO VLOGO ..

VSEM IMETNIKOM TRANSAKCIJSKEGA RAUNA V PROBANKI NOVO MESTO, BO BANKA OMOGOILA OTVORITEV IN VODENJE TRAJNIKA .

OB SKLENITVI DEPOZITA VAM BO BANKA..

BREZ STROKOV ODOBRITVE KREDITA ZA VSE, KI IMATE TRANSAKCIJSKI RAUN ..

SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ZA NOVE KOMITENTE PROBANKE V PE NOVO MESTO.

VABIMO VAS, DA VSTOPITE IN IZVEDELI BOSTE VSE PODROBNOSTI!

Probanka, PE Novo mestoNovi trg 9, Novo mesto

PosavskiObzornik_128x188.indd 1 3/13/08 4:11:30 PM

Vljudno vas vabimo na razstavo nateajnih del

za knjinico in urbanistino ureditev

starega mestnega jedra Krko

Razstava bo odprta do vkljuno

petka 28. marca 2008, vsak delovni dan od 9 do 16 ure.v Hii Arhitekture v atriju

Vegove 8, Ljubljana.

Nateaj, ki je bil po zakljuku e razstavljen

v Krkem, bo tako na ogled tudi v Ljubljani.

hiArhitekture

DavorinDimipredsednikkrkegaodboraZares

Davorin Dimi

V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki sprejeli Doku-ment identifikacije investicijskega projekta za Mednarodno kroie investicijsko vzdrevalna dela in adaptacija kom-pleksa na Gubevi 10/a. Prijavili ga bodo na razpis Ministr-stva za olstvo in port. V prvem branju je bil sprejet pre-dlog zazidalnega narta za Obrtniko cono Breice in Odlok o lokalnih gospodarskih javnih slubah za distribucijo ze-meljskega plina v breiki obini, v drugem branju pa Od-lok o obinskih gospodarskih javnih slubah in Odlok o vzdr-evanju javne razsvetljave. Sprejeta je bila tudi dopolnitev letnega programa prodaje in ukinitve javnega dobra, uredi-li pa so e nekaj mandatnih zadev.

M. Kali M.

PobudaObradovieveJoica Obradovi iz po-slanske skupine DeSUS ter aktivistka Rdeega kria je na svetnike in svetnice podala pobudo za krvo-dajalsko akcijo, ki se bo v Breicah odvijala 15. in 16. maja ter nanje apeli-rala, da lahko na tak na-in pomagajo reevati zdravje in ivljenje bol-nikov in pokodovancev. Navedla je, da krvodajal-stvo v primerjavi z osta-limi sosednjimi obinami v breiki mono zaosta-ja in je na dnu krvodajal-ske lestvice.

Breiki svetniki na 11. seji

nadaljevanje s 1. strani

KRKO Svetnike in svetnice Obinskega sveta obine Krko na 19. redni seji, ki je sklicana za 27. marec, aka kar 18 tok dnevnega reda. Med njimi je vrsta zanimivih tok, pri katerih je priakova-ti dolgo razpravo, zato seje najbr ne bodo uspeli izpeljati v enem dopoldnevu. Na zaetku seje bodo lani obinskega sveta dobili informacijo o izvajanju visokoolskega izobraevanja v obini Kr-ko ter razpravljali o romski problematiki. V nadaljevanju jih aka sprejem programa dela gospodarskih javnih slub za leto 2008 ter izdaja soglasja k povianju cen za pokopaliko-pogrebne storitve, oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in ienje komunalne odpadne vode. Na potrditev obinskega sveta akajo investicijski projekti za izgradnjo komunalne infrastrukture v Veliki vasi in Gorenji vasi, na Vihrah in Mrtvicah, v Dolenji vasi ter na Senovem oz. Dovkem, pa tudi projekt izgradnje telovadnice pri O Krko. Omeniti velja e, da je ponovno na dnevnem redu tudi izdaja soglasja k imeno-vanju direktorice MC Krko. P.P.

Dnevniredobetapestrosejo

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 2008 AKTUALNO

Tokrat so se breiki upan Ivan Molan, krki upan Franc Bogovi, sevniki podupan Sreko Ocvirk (nadomeal je upana Kristijana Janca), ko-stanjeviki upan Mojmir Pu-stoslemek, poslanec SDS v Dravnem zboru Stane Pajk (predlagano regionalizacijo podpira tudi njegov kolega Bojan Rugelj, ki je imel dru-ge obveznosti) ter tudi Matja Han enotno kritino odzva-li na predloge dela strokovne javnosti in nekaterih politi-nih strank, ki elijo Slovenijo razdeliti na manj kot 14 po-krajin. Nekateri govorijo tudi o le osmih pokrajinah, kar se-veda pomeni, da Posavja kot samostojne pokrajine na tem zemljevidu ni. Posavski poli-tini vrh je ponovno izposta-vil zgodovinske, geografske, ekonomske in drubene ra-zloge, ki Posavje opredelju-jejo kot samostojno entiteto, ki je v procesu regionalizacije ni mo vkljuiti v katero dru-go pokrajino, ne da bi s tem ogrozili njene razvojne prilo-nosti. Posavje je v zadnjih dveh letih napredovalo hitre-je od slovenskega povpreja, je poudaril direktor RRA Po-savje Robert Ostreli, kar je eden glavnih dokazov, da je Posavska pokrajina tudi eko-nomsko upraviena. upani in poslanci so poudarili, da zato ne sami ne njihove politine stranke ne bodo podprle pro-cesa regionalizacije, ki ne bo vkljueval Posavja kot samo-stojne pokrajine, ter se zavze-li za im hitreji sprejem pa-keta pokrajinske zakonodaje, saj bo to prineslo hitreji go-spodarski, drubeni in socialni razvoj slovenskih regij in dra-ve kot celote.

nodaje. Kdor temu predlogu nasprotuje, bi moral biti to-liko hraber in vsebinski, da bi predstavil nasproten predlog, ki bi imel politino podporo. Ustanavljanje pokrajin je po eni strani dajanje pristojno-sti, po drugi strani pa, kar je e pomembneje, dajanje od-govornosti posameznim regi-jam in obmojem za lasten razvoj. Mislim, da bi se, ko bi se ta odgovornost pribliala ljudem, naa drava lahko hi-treje razvijala.

Ivan Molan, upan obine Breice: Posavje mora biti samostojna pokrajina, kajti smo geografsko, kulturno, zgo-dovinsko in drubeno-ekonom-sko zaokroena celota. Imamo specifike, kot sta energetika in turizem. V kolikor Posavje ne bo postalo samostojna po-krajina, se bojim, da bo prilo do izumiranja nekaterih usta-nov, kot je denimo bolnini-ca Breice in nekatere druge regijske ustanove. V Posavju imamo tudi skupne projekte, ki bi jih zelo teko povezali z drugimi pokrajinami. Zelo me moti tudi, da se prepogosto govori, kako nimamo poten-ciala in kako smo premajhni. Preprian sem, da bomo lju-dje tu dokazali, da smo spo-

Mojmir Pustoslemek, upan obine Kostanjevica na Krki: e ob svoji ustanovitvi se je obina Kostanjevica na Krki odloila za pokrajino Posavje in glede tega nimamo drugih stali. Stoodstotno podpira-mo pokrajino Posavje.

Franc Bogovi, upan obi-ne Krko: Mislim, da se zdaj dela napaka za dalji rok, kaj-ti bojim se, da bo zelo teko ponovno zbrati toliko energi-je in volje ter pripraviti toli-ko dokumentacije, kot je to uspelo ministru agarju. V tem trenutku je bil po moji oceni zaradi prestinega poli-tinega boja in zaradi leta, v katerem se nahajamo, ta pro-jekt obsojen na propad, po-leg tega je bilo premalo neke konstruktivne dre, da bi se pomagalo pri popravkih zako-

gospodarsko, okoljsko in tudi politino smo edalje bolj za-okroeni in povezani s posav-skimi obinami. Kakrna koli drugana ureditev kot posav-ska bi za nas predstavljala po-novno delitev in neivljenjsko navezavo na doloene kraje, ki smo jo e prerasli in vzpo-stavili nove tokove. S predla-ganim nainom pokrajinske razdelitve v Sevnici ocenju-jemo, da pridobimo, v na-sprotnih primerih pa mora-mo ponovno oceniti, kaj nam pokrajinska zakonodaja sploh prinaa.

Matja Han, upan obine Radee in poslanec v DZ: Jaz osebno in poslanska skupina Socialnih demokra-tov definitivno nismo proti decentralizaciji drave, na-sprotno, smo za to, vendar pod doloenimi pogoji - da je zakonodaja takna, da je vsebinsko zdrna. Preprian sem, da bi reorganizacija dr-ave pribliala odloanje o razvoju dela Slovenije lju-dem. e se bomo pogovarja-li o pokrajinah na novo, bom dal glas za to, da bo Posav-je v takni obliki sestavni del nove zakonodaje.

Peter Pavlovi

sobni imeti svojo pokrajino in da se bomo e hitreje in uspe-neje razvijali.

Stane Pajk, poslanec v DZ: Sam zelo podpiram Posavje, saj se Posavci znamo sami or-ganizirati tako, da prevzame-mo razvoj v svoje roke. Vem, da smo sposobni popeljati Po-savje med bolj razvite regije. Nimam ni proti, e bo ka-kna pokrajina manj, vendar to ne sme biti Posavje. Moje-ga glasu v Dravnem zboru ni, e ni pokrajine Posavje.

Sreko Ocvirk, podupan obine Sevnica: Sevnica ima negativno izkunjo, ko so jo prikljuevali Celju, Tr-bovljam ter nato delno Kr-kemu in delno Novemu me-stu. Pokrajina Posavje je za nas izrednega pomena, kajti

Predsednica Nataa tarkl se je zavzela za kakovosten pro-gram za razvoj obine Brei-ce in predstavila naloge, ki akajo odbor in vse zainte-resirane lane v blinji priho-dnosti. Obinski odbor Zares-nova politika Breice zdruuje ljudi, strokovnjake iz razli-nih podroij, ki si elijo ve napredka v obini Breice na vseh podrojih, predvsem pa ustvarjanje pogojev za odpi-ranje novih delovnih mest. Predsednica Nataa tarkl je e poudarila, da se bo ob-inski odbor temeljito, pre-udarno in z veliko energije lotil priprav predlogov za iz-boljanje kakovosti ivljenja v obini Breice. Ena izmed pomembnih nalog, ki jih aka letos, so tudi priprave na je-senske dravnozborske voli-tve, saj se bo obinski odbor

ZarestudivBreicah

eneboPosavja,bolje,dapokrajinsplohniPOSAVJE Prvofebruarsko glasovanje o paketu pokrajinske zakonodaje v Dravnem zboru, ko so za sprejem zakonov zmanjkali tirje glasovi, je v Sloveniji dvignilo veliko prahu. Prejnji ponedeljek, 10. marca, se je nanj in na politino dogajanje po njem odzval tudi Svet regije Posavje kot najviji organ Regionalne razvojne agencije Posavje, sestavljen iz upanov posavskih obin ter okrepljen s po-savskimi poslanci v Dravnem zboru. Veina upanov in poslancev e dlje asa jasno in nedvoumno podpira vladni predlog razdelitve Slovenije na 14 pokrajin, med katerimi je tudi Posavska pokrajina, tako da so bile tokrat oi uprte predvsem v radekega upana in hkrati poslanca SD, ki je v Dravnem zboru tako kot vsi njegovi strankarski kolegi glasoval proti sprejemu pokrajinske zakonodaje.

BREICE - Na drugem zboru lanov Zares nova politika Breice 7. marca, so za predsedni-co izvolili Natao tarkl, za podpredsednico Andrejo Andreja ter za podpredsednika Ju-reta Poglajna. Na predlog predsednice pa je bil za sekretarja OO Zares Breice izvoljen Gregor ernoga. lani kolegija predsednika so postali: Alja Kobali, Botjan Petelinc in Igor Zori. Obinski odbor teje e ve kot 100 lanov, kar tejejo za lep uspeh glede na to, da lanstvo vedno bolj naraa.

Zares za poslansko mesto po-tegoval s svojim kandidatom.

Na 2. zboru Obinskega od-bora Zares Breice so sode-lovali tudi gostje, med njimi podpredsednik stranke Zares nova politika Franci Kek in

sekretar pokrajinskega odbo-ra za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje (predlog za razi-ritev naziva je bil podan na zadnji seji pokrajinskega ini-ciativnega odbora v Novem mestu) Klemen Vitkovi.

G..

lani OO Zares Breice po svojem zboru

Obinski odbor SDS Krko je bil lani aktiven pri volitvah predsednika drave in dr-avnega svetnika, z rezul-tatom volitev pa niso bili zadovoljni. Med tirimi evi-dentiranimi kandidati za le-tonje volitve v Dravni zbor ima, kot kae, najve mo-nosti za kandidaturo ravno sedanji poslanec in predse-dnik obinskega odbora Sta-ne Pajk. Lani je ponovno zaivel tudi obinski odbor Slovenske demokratske mla-dine (SDM), ki ga vodi Bar-bara Mlakar.

Delo petih svetnikov v Ob-inskem svetu Krko je ob-irno predstavil vodja sve-tnike skupine Metod onc. Med drugim je poudaril na-sprotovanje imenovanju do-

LetosvospredjuvolitvePODBOJE Na Turistini kmetiji Hribar je bila v petek, 14. marca, letna konferenca krkega obinskega odbora Slovenske demokratske stranke. Kot je ugotovil predsednik Stane Pajk, so v lanskem letu kvalitetno izvrevali in uresniili svoj program, v ospredju letonjega programa pa bodo priprave na volitve v Dravni zbor. Konference se je ude-leil tudi predstavnik glavnega tajnitva stranke Branko Kelemina ter pohvalil tako te-vilnost lanov na konferenci kot aktivnost obinskega odbora.

loene kandidatke za di-rektorico MC Krko, saj ta ustanova po njihovem mne-nju ne deluje dovolj tran-sparentno, zavzemanje za povrinski tip odlagalia NSRAO ter za individual-no rento prebivalcev v oko-lici jedrskih objektov, ki jo utemeljujejo s socialno in materialno prizadetostjo. Ljudem je treba nadome-stiti tisto, za kar so prizade-ti, je poudaril onc.

Branko Kelemina, sicer tudi lan izvrilnega odbora stranke, je podelil tri pri-znanja: srebrni znak SDS je prejel Zdravko Urban, bronastega pa Jelka Drnov-ek in Cveto Sren.

P. Pavlovi

Branko Kelemina (desno) podeljuje srebrni znak SDS Zdravku Urbanu, v ozadju predsednik obinskega odbora SDS Krko Stane Pajk.

BREICE V sredo, 5. marca, je v malem avditoriju brei-ki Posavski muzej zbranim predstavil zloenko o dose-danjih zaitnih izkopava-njih na nekdanjih mestnih vratih ob gradu, ki so jo po-imenovali Breice juna vrata. Avtor zloenke je ar-heolog Slobodan Oli, ki je tudi predstavil rezultate ar-heolokih raziskav v starem mestnem jedru, ki so pote-kale od julija do septembra lanskega leta. M. K. M.

Predstavilijunavrata

KOSTANJEVICA NA KRKI V Lamutovem likovnem salonu je na ogled gostujoa razsta-va Tehnikega muzeja Slove-nije Od vijaka do junaka, ki predstavlja osebnost Jo-sefa Ressla. Lani je namre minilo 150 let od smrti Res-sla, naprednega gozdarja in vsestranskega izumitelja e-ko-nemkega rodu in av-strijskega dravljana, ki je del svojega plodnega ivlje-nja preivel tudi v Kostanje-vici na Krki. Njegov najveji in najbolj znani izum, ki ga je izpeljal od zaetne zami-sli do praktine uporabnosti, je ladijski vijak. Kot gozdar je po Sloveniji in Istri uva-jal napredno gospodarjenje in si prizadeval za pogozdo-vanje Krasa. Razstavo je pri-pravil dr. Sandi Sitar, profe-sor umetnostne zgodovine in doktor zgodovinskih znano-sti, s sodelavci iz Tehnike-ga muzeja Slovenije, odprla pa jo je veleposlanica Repu-blike eke v Sloveniji, nje-na ekscelenca Ivana Hlavso-v. Razstava je na ogled do 20. aprila. P.P.

RazstavaoResslu

Kaj urediti pred novo-gradnjo?Tudi posavske fasade cvetijoIzbira stavbnega pohi-tva

Gradimo Stran 13

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 2008 IZ NAIH KRAJEV

Praznik je...jutro, ko s priprtimi omi poasi leze v novo ivljenje, si med majim raztegovanjem rojeva dnevne naloge in vmes posveti luka, da kakno lahko brez hude kode prestavi za enkrat drugi, ko bo bolj moder in si bo z radia privoil energijo, ki ti jo bo dajala tvoja muzika. Praznik je, ko po polknicah trkajo kapljice deja in namakajo mesec suec, z vrta pa se preerno oglaa kos, ki ga je mama poastila s posuenimi drobtinicami. Je pogled na zvonke, ki so bele glavice zrinili iz zemlje, na trobentice, ki trobijo, da je pomlad, je za oblakom spihan e en oblaek dima pod prvimi ronatimi cvetovi marelice. Je uitek na sveih zelenih travah, ki so ob nasipu Save e bolj zelene in je Sava bogato obloena z vonji mladega zelenja, ki v spominu riejo bisere nostalgije.

je mamina obara s korenjem, grahom, cvetao in brokolijem, ki jo skuha, ker ve, da bi se v njo najraje potunkala. Je tedaj, ko se z utrujenimi omi odlepi od raunalnika, pa te aka z belim globokim kronikom in lepo pripravljenim pogrinjkom in da na izbiro, e hoe iz fine zelenjavne poezije e kos mesa ali najbr raje linike, ki jih naredi tako fino po svoje. Pa bi si lahko kuharsko fineso shranila zase. Je takrat, ko te vnuki vsak iz svojega kota kliejo h kosilu, ki ga je skuhala njihova mama; vsekakor je, ko te v vrtcu veselo priaka vnuek, svojim otrokom pa iroko nasmejano razloi: To je moja babi!, in ti stee v naroje; je herkin klic, da te povpraa, e si dobro, in je servisiranje raunalnika, ki ga naredi brat. Je takrat, ko te en zet odpelje od doma in te drug pripelje nazaj pod streho. Praznik je, ko se pozornosti vraajo s pozornostmi.

Znanec Nikola je sam en praznik. Ker je edini, ki svojim soljudem oisti od snega zametane stopnice k pokopaliu in te (nas) ob zanimivih razlaganjih poasti s karamelnim sladkorkom. Je Oskar s aljivostmi, dobro voljo in mini fotografijami, s katerih nas gledajo roice in drugi za smeh ulovljeni motivi. Praznik je iz Ljubljane prispeli vizitki Irene in Bebe, dragih dveh med dragimi. Neverjetno je, kaj vse je praznik! Privlaen nasmeh, ki naredi vse privlano.

Bolje se je zatekati h Gospodu, kakor zaupati v (ne)loveka. Ali ni zanimivo, kako te besede delujejo: ali je Bog v srediu vsega? Preden sem ti to poslal, sem molil zate. Ima minuto asa? Samo minuto za Boga in zame? Vse kar mora narediti je, da moli zame, ki sem ti to poslal, tole kratko molitev: Nebeki Oe, blagoslovi mojega prijatelja(ico) in mu(ji) v svoji dobroti nakloni to, kar ve, da danes potrebuje! Napolni njegovo (njeno) ivljenje z mirom, ljubeznijo, veseljem, blaginjo in mojo in naj uti Tvojo bliino. Amen! Molitev - naj se razleze med ljudmi -, ki jo je po e-poti zaneslo na ta naslov, je praznik, ki mu nista mar ne ura ne dan. Praznik se, kot ta molitev, rojeva iz ljubezni, pri svojem rojevanju ne potrebuje logaritmov, da bi ga zaznal in zautil, ni treba velikih besed in ne izgubljati pogledov na koledarju.

Praznik je, ko izkljui Odmeve in se poslovi od Bobovnika, Peskove ali Lajovica. In misli o miru in dobrem v mestu in svetu, mimo moi razglaenosti, ki te poskua posvojiti in razgnati dragocene praznine drobtinice, menda zaradi naporne vremenske atmosfere.

je mir in dobro. To dvoje kot praznik iz minute v minuto, ali ne, gospod predsednik!? Kjer koli e sta tvoja duh in dua v miru in dobrem. Saj bi lahko vsak videl praznik, ga dojel in ga daroval. V tanicah za zaetek.

Pie: Natja Jenko Suni

KOLUMNA

Vse razen najmlaje, 50-le-tne Kristine Munie, ki je bila pred slabima dvema leto-ma sem premeena iz Albani-je za kuharico, so bolniarke in medicinske sestre. Skoraj vse so se tega poklica izui-le v rni gori. Kakor mi je po-vedala predstojnica redovne skupnosti Angelika erdin, so prve sestre franikanke prile v Slovenijo v asu Avstroogrske in delovale predvsem kot bol-niarke in uiteljice. Vse do 4. razreda osnovne ole so pou-evale tudi njo v rodni prek-murski upniji renovci. Po drugi svetovni vojni so redov-nice zaradi vzpostavitve nove dravne ureditve preganjali.

"Zato je bilo sestre v povojnih letih teko najti," pripoveduje Angelika, "vendar sem nekega dne leta 1958 v Mariboru potr-kala na prava vrata. Odprla mi jih je nekdanja predstojnica, ki se je vrnila iz zapora. Napo-tila me je v rno goro, kjer re-im ni bil tako strog in kjer so

potrebovali medicinske sestre v bolninici v Cetinju." Tam je sestra Angelika delovala kar 44 let, zatem dve leti v Beo-gradu, od koder je bila pred tirimi leti premeena v kr-ko redovno skupnost, ki prav tako pripada rnogorski pro-vinci, s sedeem v Gradcu. e-tudi je predstojnica skupnosti, ki jo tvori sedem sester frani-kank, od tega sta dve bolni in nepokretni, v skupnosti pa de-luje tudi hini duhovnik Robi Smodi, opravlja vsa dela kot ostale sestre, saj sestrinstvo v prvi vrsti pomeni enakovre-dnost vsake sestre, ne glede na njeno poreklo, izobrazbo, izkunje, delovno mesto ali starost.

Sestra Veronika Koovi je v Krko prila pred skoraj 30 leti. "Redovnica sem si ele-la postati e od malih nog," pripoveduje Veronika, roje-na v Ulcinju, "pa eprav vse do vstopa v samostan nisem nikoli videla sestre na lastne oi. Sorodnico, ki je delovala kot sestra v Italiji, sem videla le na fotografiji, in o njej in o drugih sestrah, o tem, kako so portvovalne, kako pomaga-jo, predvsem bolnim in otro-kom, mi je pripovedovala le teta. To me je povsem prevze-lo in kot otrok sem govorila samo o tem, pa eprav so se iz mene norevali, saj e zakra-mentov nisem imela. Po kon-anem osmem razredu leta 1954 sem la v Dobroto pri Ko-tarju, kjer sem hodila v zdra-vstveno olo in zatem bila kot medicinska sestra zaposlena v bolnici Cetinju. V sestro fran-

DobresestrezReseKRKO - Leta 1970 je nekdanja hia Kodelatovih na Resi, ki se nahaja v neposredni bliini kapele sv. Joe-fa na Vidmu, na eljo in prizadevanja upnika Ivana Vodeba postala redovna hia sester franikank Brez-madenega spoetja. V njej prebivajo sestre Maristela, Kristina, Angelika, Bernadeta, Antonija, Benja-mina in Veronika. Vse so se v mladostnih letih odloile, da sledijo osnovnemu poslanstvu, ki ga narekuje ustanoviteljica kongregacije franikank sestra Antonija Franika Lampel - skrbi za bolne in otroke.

ikanko sem bila preobleena leta 1968."

Iz cetinjske bolninice in tam-kajnjega samostana je bila

sestra Veronika leta 1981 pre-meena v Krko, po eni strani v domae okolje, saj je prila med sestre, s katerimi je nek-daj skupaj slubovala v cetinj-ski bolninici, po drugi strani pa je prila v drugano sredi-no: "Ob prihodu mi je bilo naj-bolj udno, da so ljudje hodili mimo, pa skoraj nihe ni poz-dravil. To me je najbolj mo-tilo. Pa vendar se je odnos spremenil, ko so me ljudje spoznali. Veliko smo negovale bolne, pazile na otroke, le na njihov dom ali so jih pripelja-li za nekaj ur tudi k nam v var-stvo. e nas zaprosijo, gremo na pomo tudi k druinam, ki niso verne. Vasih je bilo zara-di tega sliati celo kakne oit-ke, vendar se je odnos ljudi nekoliko spremenil, sprejete smo kot samoumevni del tega okolja. In moram povedati, da imamo zelo dobre sosede. Da so dobri ljudje pomagali obno-viti in urediti nao hio, ki je bila zelo v slabem stanju.

etudi z boleinami po opera-tivnem posegu na nogi in ote-eni hoji se je mojega obiska iskreno razveselila tudi sestra Maristela Lukes. Tudi njo je v rnogorski red franikank iz rodne vasi Stubla na Kosovem pripeljala elja pomagati lju-dem: "V samostan sem odla pri dvanajstih letih. Ne vem, kako bi natanno opisala te-danje obutke, vendarle sem bila tedaj e otrok, a povsem me je prevezelo delo sester

osmidenk, ki so v nai upniji hodile po hiah in stregle bol-nike. Ko sem konala 5. ra-zred osnovne ole, sem po-vedala doma, da si elim v samostan, a me stari najprej niso hoteli pustiti. Prosila sem upnika, e lahko kakno besedo ree zame. In neke-ga dne je v pridigo pri mai vpletel misli, da morajo star-

i otrokom prisluhniti in jim pomagati uresniiti njihove elje, e ti te utijo kot po-slanstvo. In ko je prila mama domov od mae, mi je dejala, da mi ne bo ve branila."

Tako je bila Maristela napote-na v rno goro, najprej v Do-broto, vendar je na sprejem med franikanke morala po-akati kar est let, da je bila polnoletna. Leto pred tem je uspeno zakljuila medi-cinsko olo in zatem nadalj-njih 16 let delala na internem oddelku bolninice v Cetinju. Leta 1990 je bila premeena v t. Andra v Avstriji, ko pa je utrpela zlom kolka, svoje-ga dela ni mogla ve v celo-ti opravljati. V Krko, kjer je bila e nastanjena njena pri-jateljica Veronika, s katero sta bili v stiku vse od skupne-ga slubovanja v Cetinju, se je naselila pred estimi leti: "e prej mi je bila zelo ve Slovenija. Tu so drugani, od-prti in topleji ljudje, zato sem upala, da me bodo pre-mestili v Krko. Po zaetnih teavah sem uspela s posre-dovanjem dobrih ljudi prido-biti potrebne papirje in dr-avljanstvo. Tu se zelo dobro poutim."

Sestri Veronika in Mariste-la pripovedujeta tudi o tem, kako enkrat tedensko priaka-jo otroke iz krke osnovne ole pred olo, da jih lahko varno spremljajo na poti do videm-ske cerkve k verouku in nazaj. Veliko let so tudi pospravljale cerkev, a zadnje ase, ko ima-jo nepokretni sestri Bernade-to Penik in Antonijo Ju-ni, pa tudi sestra Benjamina Ai (sestra pokojnega patra Simona Aia, op.p.) ni ve pri moeh, saj ima e 98 let, ne uspejo ve opraviti vsega dela. Kljub temu pa e vedno vse operejo in zlikajo za po-trebe upnia in sestra Mari-stela otono pove, da je veli-ka no tik pred vrati, ona pa zaradi pokodbe ne bo mogla okrasiti cerkve, kar naredi si-cer vsak teden, in e posebno ob praznikih.

"Pa vendarle me zanima," sem ju odkrito povpraala, "enski sta, mar nista nikoli obutili elje, da bi imeli otroke, dru-ino?" Obe mi zatrdita, da bi stopili ponovno na to pot. Ma-ristela e doda, da o sebi ni ni-koli razmiljala kot o materi, etudi ima rada otroke. alo-sti jo, ko vidi, da se v druini pojavijo teave in kako otroci ne izkazujejo potrebnega spo-tovanja starem ter stari ne znajo razumeti otrok. Veroni-ka se ob tem vpraanju e pre-erno nasmeje, reko: "Pravi-jo, da brez kria ni paradia. Tudi v samostanu se vasih po-javijo teave, a e se zaveda svoje vloge in poslanstva, te laje ureja in premaguje. e bi bila poroena, bi imela prav gotovo, e bi lahko, veliko otrok. Ampak odloila sem se drugae in ni mi al, ker imam danes e ve duhovnih otrok."

Vse sestre franikanke z Rese pa se e veselijo velike noi. "Smo v velikem priakova-nju," pravijo, "brez velike noi bi bila naa vera prazna. To je praznik veselja, to je pra-znik ivljenja!" Zato vsem fa-ranom, obanom in bralcem Posavskega obzornika voi-jo lepe in prijetne velikono-ne praznike.

Bojana Mavsar

Sestra Angelika

Sestra Veronika

Sestra Maristela

Sestre franikanke z duhovnikom Robijem Smodiem

RazstavaronihdelDOLENJA VAS - V soboto, 15. marca, so lanice KD Libna v svo-jih prostorih na elezniki postaji Libna pripravile tradicionalno razstavo ronih del, ki jo je ob otvoritvi zaznamoval pevski na-

stop lanic enskega pevskega zbora Prepelice iz KD arek Do-lenja vas. Predsednica Antonija ener pa je ob tem dejala, da je prikaz razdeljen na dva dela, v prvem je motivika iz asa na-ih babic, v drugem delu pa prikazuje sodobneje ronodelske izdelke najrazlinejih ustvarjalnih tehnik. Obiskovalci so si raz-stavo lahko ogledali e v nedeljo, 16. marca. M.K.M

V razstavnem prostoru na elezniki postaji Libna

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 2008 5IZ NAIH KRAJEV

ZDOLE - Turistino hortikulturno drutvo Zdole je v nedeljo 24. februarja, v sodelovanju s KS Zdole organiziralo e tretje sreanje starejih krajanov. Po pozdravnem nagovoru pred-sednika in podpredsednika ter minuti molka za pokojnim dr. Janezom Drnovkom smo nadaljevali s pogostitvijo in s prije-

tnim klepetom. Med najstarejimi udeleenci sta bila Angela ernoga in Gregor Bah, ki sta prejela spominska darila. Ob zvokih citrarke Klavdije Molan, harmonike Slavka Krajnca, veterana Martina ivia in etno glasbene skupine Lopatska banda smo preiveli prijetne nedeljske urice. koda, da se je sreanja udeleila le tretjina vabljenih krajanov. B.G.

SreanjestarejihnaZdolah

Najstareja udeleenca sreanja Angela ernoga in Gregor Bah

SENUE - Ob svetovnem dnevu civilne zaite, 1. marcu, je Prostovoljno ga-silsko drutvo Senue pri-pravilo letni obni zbor, ki sta se ga poleg lanov dru-tva udeleila tudi pred-stavnica domae krajevne skupnosti Anica Dirnbek in predsednik Gasilske zveze Krko Slavko ribar.

Vodstvo senukih gasilcev je izpostavilo predvsem novo avtocisterno, ki predstavlja

Obnizborsenukihgasilcev

Po besedah Slavka ribarja, predsednika Gasilske zve-ze Krko, bo gasilski kongres potekal pod sloganom: lan-stvo prostovoljno, delo pro-fesionalno, kar pomeni, da si in si bodo gasilci tudi v bo-doe prizadevali opravljati delo odgovorno, z zmoglji-vo razpololjivo tehniko in z znanjem, ki ga nadgrajujejo tudi preko rednih izobrae-vanj in tekmovanj. Na kon-gresu priakujejo udelebo preko 4000 gasilcev, redni kongresni del pa bodo spre-mljali tudi pester kultur-ni program na razlinih pri-zoriih, gasilska parada in zakljuek na stadionu Mati-ja Gubca. Zaradi priprav na kongres so se e v vejem tevilu kot sicer tokratne skupine Gasilske zveze Kr-ko udeleili tudi predstavni-ki gasilskih zvez iz sosednjih obin, kakor tudi predstav-

lanstvoprostovoljno,deloprofesionalnoKRKO V petek, 7. marca, so se na letni skupini sestali predstavniki gasilskih drutev v obini Krko, zdrueni v Gasilsko zvezo Krko. Udeleenci so po uvodnem kulturnem programu, ki ga je pripravila za-sedba Planika, sprejeli poroila o delu v minulem letu in letonji plan dela ter se seznanili tudi s pripra-vami na slovenski gasilski kongres, ki bo potekal meseca maja v Krkem.

niki Gasilske zveze Sloveni-je. Med njimi tudi aktualni podpredsednik Zveze Anton Koren iz Sevnice, ki je eden

izmed treh kandidatov za no-vega predsednika GZS. Sicer pa je ob tej prilonosti Anton Koren s predsednikom krke zveze Slavkom ribarjem po-delil odlikovanje za posebne

zasluge Avgustu Mlakarju, poveljniku GZ Krko.

Mlakar je v poroilu poudaril, da so v GZ Krko v zadnjem petletnem mandatnem obdo-bju med drugim nabavili sku-pno osebno zaitno opremo za operativno enoto drutva, osem vozil za prevoz motva in opreme, avtocisterno, de-lovne obleke, razne tlane cevi, s pomojo Obine Krko in Civilne zaite pa tudi agre-gat, potopne, mulne rpalke, lestve ipd. Izobraevanj in teajev se je udeleilo preko sto lanov, v svojih vrstah so pridobili petnajst novih gasil-skih sodnikov, tekmovanj pa se je udeleilo kar 406 ekip v vseh kategorijah s preko 4460 tekmovalci. Gasilci so z vso razpololjivo mehanizaci-jo sodelovali tudi pri odpra-vi posledic neurja leta 2005, 112 gasilcev pa je s 25 vozili

priskoilo na pomo tudi sta-novskim kolegom pri gaenju poara na Krasu leta 2006. Ob tem si v GZ prizadevajo za enakopravnost vseh kate-gorij gasilcev in gasilk, veli-ko poudarka pa dajejo tudi izobraevanju in usposablja-nju podmladka. V zadnjih le-tih je zopet v porastu vloek civilne drube pri gradnji ga-silskih domov. Tako bo v pri-hodnjem letu predan name-nu razirjen gasilski dom na Gori, s imer bo tamkajnje prostovoljno gasilsko drutvo obeleilo tudi 50-letnico de-lovanja, ve jubilejnih dru-tvenih prireditev pa se bo zvrstilo tudi v letonjem letu, ko bodo 120-letnico delova-nja obeleili v PGD Videm ob Savi, 80-letnico v PGD Veli-ki Podlog in 60-letnico delo-vanja v PGD Vihre.

Bojana Mavsar

Avgust Mlakar

V vseh letih delovanja dru-tva, ki ga kot predsednik vodi Dane Miigoj, sledijo osnovnemu poslanstvu - skr-bi za varovance ter za njiho-ve najblije. S tem namenom skozi leta kontinuirano izva-jajo petnajst aktivnosti, med katerimi so najpomembnej-i obiski varovancev po nji-hovih domovih z namenom, da se tudi v im veji meri seznanijo z njihovimi potre-bami, vsakoletni vikend se-minarji za varovance in njihove svojce, ki je lani po-tekal v Slovenskih Konjicah, vikend seminarji, ki so orga-nizirani samo za varovance, pa tudi vikend seminarji za njihove stare ali skrbnike. Po besedah Daneta Miigoja se je organizacija loenih se-minarjev izkazala za izredno uinkovito z ve zornih ko-tov. S seminarji za varovan-ce, lani je le-ta potekal v Or-mou, varovanci, loeni od svojih starev ali skrbnikov, pridobivajo na samostojno-sti in odgovornosti, hkrati pa je to prilonost, da si svoj-

tiridesetletSoitjaKrkoKRKO V drutvu Soitje Krko, v katerega je vkljuenih 108 oseb z vejo ali manjo motnjo v duev-nem razvoju, bodo v letonjem letu praznovali tiri desetletja delovanja. Jubilej bodo obeleili z izdajo broure ter s kulturno prireditvijo in nastopom svojih lanov ter drugih kulturnih ustvarjalcev v mesecu juniju v sklopu praznika obine Krko.

ci vendarle vsaj za nekaj dni umsko in fizino nekoliko od-poijejo. Po drugi strani se je za izredno uinkovitega

izkazal seminar za stare, saj lahko ti ob predavanjih stro-kovnjakov s tega podroja iz-menjajo svoje izkunje.

Ob navedenem, ob raznih se-minarjih in portnih prire-ditvah, s katerimi varovan-

ci pridobivajo na motorinih sposobnostih in psihofizi-nem utrjevanju telesa, de-nimo pri plavanju, jezdenju

in pohodnitvu, organizirajo tudi druabne prireditve, kot so kostanjev piknik na Bohor-ju, ki se ga je lani udeleilo kar preko 80 lanov, obiske in drobna obdarovanja ob pra-znovanju okroglih jubilejev varovancev, kakor tudi za-

kljuek pred iztekom leta z obdarovanjem Boika. Kar lepo tevilo aktivnosti izva-jajo v sodelovanju z drutvi Soitje iz sosednjih obin in Zvezo Soitje, s Centrom za socialno delo, z Varstveno-delovnim centrom Leskovec, osnovno olo dr. Mihajla Ro-stoharja in drugimi sorodni-mi drutvi in humanitarni-mi organizacijami. A kakor je zakljuil Miigoj, se sooa-jo v drutvu tudi s teavami, ki so po pridobitvi prostorov za delovanje predvsem ka-drovske narave. Vse delo v drutvu namre temelji na prostovoljnem vloku in po-rtvovalnem angairanju po-sameznikov, vodstva ter or-ganov drutva. Ti delajo na tem podroju e ve dese-tletij, al pa v svojih vrstah zaenkrat nimajo taknih la-nov, ki bi organizacijsko pre-vzeli vajeti v svoje roke ter dodali drutvu e dodaten zagon v dobrobit vseh varo-vancev.

Bojana Mavsar

Ob praznovanju 80 let varovanke Marije Sinti (od leve proti desni) Angelca Drukovi, Rozika Boltes, jubilantka Marija Sinti in predsednik Dane Miigoj.

veliko pridobitev tako dru-tva kot tudi zveze, sprego-vorili pa so tudi o uspenem sodelovanju na tekmovanjih in obnovitvenih delih gasil-skega doma, ki so zahtevala preko 500 delovnih ur in pre-cej finannih sredstev. Vseh 51 prisotnih je bilo sezna-njenih tudi z podatki iz ope-rativnega dela pri tem ve-lja omeniti, da smo v petih letih posredovali na 13 in-tervencijah, 40-krat smo se udeleili tekmovanj in kot

nosilec sektorja tudi organi-zacijsko opravljali deurstva v asu sue. V nadaljevanju obnega zbora je bilo govo-ra e o sprejemu novega sta-tuta, sprejeli smo program dela za leto 2008, ki nakazu-je, da nas aka pestro in de-lavno obdobje, polno novih ambicij in ciljev.

Proti zakljuku je sledilo e podeljevanje priznanj in znak za dolgoletna lan-stva. Sledila je e tradici-

onalna pogostitev po kon-anem formalnem delu obnega zbora, ko nazdra-vimo na minule doseke ter bodoe uspehe, izmenjamo izkunje in si namenimo ne-kaj ve besed kot sicer. Ne-dvomno se je tudi za gasilce PGD Senue tudi uradno pri-elo leto, ko se bomo slono potrudili za im bolje de-lovanje v okviru naega po-slanstva.

Doroteja Jazbec

TRIE - V soboto, 1. marca, sta Turistino drutvo Trie in Aktiv kmekih ena Trie organizirala teaj peke kruha, ki ga je vodila Marija Prajner. Teaj se je odvijal na Polju pri Triu, kjer je svojo kuhinjo prijazno odstopila Zvon-

ka Umek, ki je tudi pripravila kruno pe in skrbno pazila, da so bili izdelki pravilno peeni. Marljiva dekleta in ene so se pri peki kruha drale reka Ne stroj ne moka, to opra-vi le loveka roka ter napravile razline vrste kruha, drob-nih kvaenih izdelkov in pletenic. Kljub temu, da imajo te-ajnice e ogromno pekovskih izkuenj, pa je vsaka izvedela e kakno drobno, a kot velja pri peki in kuhanju, zelo po-membno skrivnost. Najbolje pa pride na koncu. Pokuina! Verjemite, da ob tako omamnih vonjih in toliko vrstah oku-snih izdelkov vsakrna dieta odpade!

Saa Kralj

Trikegospodinjesopeklekruh

Zadovoljstvo teajnic ob uspelih izdelkih

BREICE V ponedeljek, 10. marca, so se tudi v breiki bolninici v skladu s sklepi FIDES-ovega glavnega odbo-ra pridruili uveljavljanju pravice do enourne strokovne priprave na delo, ko zdravniki prouujejo strokovno lite-raturo s podroja medicine, analizirajo nejasne klinine primere ter opravljajo tudi druga opravila, ki jim poma-gajo k boljemu delu s pacienti.

Sindikalna zaupnica v Sploni bolninici Breice Nataa Po-ar, dr. med. spec. anest. in reanim., je ob tem poveda-la, da so se dogovorili s pred-stojniki oddelkov in z direk-torjem ter prieli delo pol ure kasneje, v ambulantah ob 9. uri, v operacijskih dvoranah pa ob 9.30. Ob tem je e de-jala, da za bolnike ne bi sme-lo biti veliko sprememb, ker bi ta priprava na delo morala biti vkljuena e sedaj v pro-gramiranje njihovega dela, razen na tistih podrojih, kjer so zdravniki preobremenjeni, saj nimajo asa niti za malico. O morebitni stavki pa je Po-arjeva povedala, da so zdravniki zelo nezadovoljni z oma-hovanjem vlade pri pogajanjih o aneksu h kolektivni pogod-bi, tako da so tudi zdravniki v Breicah pripravljeni zdruiti sile, e bo potrebno, ter se pridruiti sploni stavki ali ka-kni drugi obliki sindikalnega boja. Po njenih besedah je ostalo za pogajanja tudi zelo malo manevrskega prostora, saj je pogajalska skupina do vladnih zahtev e dovolj popu-stila. M. Kali M.

Zdravnikivpripravinadelo

Nataa Poar, dr. med.

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 2008 IZ NAIH KRAJEV

SEVNICA - V Glasbeni oli Sevnica ljubiteljem glasbe poleg ol-skih koncertov pogosto ponudimo tudi koncerte e uveljavlje-nih glasbenih umetnikov ter tudentov glasbene akademije in srednjih glasbenih ol. Mladi glasbeniki monost nastopanja prav zaradi pridobivanja odrske prakse izredno cenijo, poslu-alcem in kraju pa je podarjen kvaliteten glasbeni dogodek.V tednu pred olskimi poitnicami, 19. februarja, smo gosti-li godalni kvartet tudentk Akademije za glasbo iz Ljubljane v sestavi Ajda Kralj prva violina, Mirjam Mah druga violi-

na, naa biva uenka Mateja Ratajc viola in Kaja Kapus violonelo. Pod mentorstvom profesorja Tomaa Lorenza se je komorna skupina predstavila z deli J. Haydna, J. Turine, v Mahlerjevem enostavnem Klavirskem kvartetu v a-molu pa je violinistko Ajdo Kralj zamenjala pianistka Sara Rustja. Na koncertu je nastopil tudi na uenec, pianist Tine Bec. Glas-benice so se z istim programom dva dni kasneje predstavi-le v Viteki dvorani ljubljanskih Kriank na koncertu iz cikla Prisluhnimo v Kriankah v organizaciji Glasbene mladine lju-bljanske. V etrtek, 6. marca, pa nam je lpo glasbeno popoldne pripra-vil klavirski duo Akademije za glasbo, Tjaa ketako in Mar-jan Petrnel iz razreda profesorja Bojana Gorika. Zaigrala sta program, s katerim sta nastopila na 37. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije. Poleg Schuberta, ostakovi-a, Messiaena in Ravela sta izvedla e skladbo pianista Petrne-la, sicer tudi tudenta kompozicije, Trije Psihotiki. S tekmo-valnim programom sta na koncertu nastopila e naa uenca, harmonikar Kristjan Mrgole in pevec Marjan Hribar.

Glasbena ola Sevnica

STUDENEC - V kulturni dvorani gasilskega doma na Studencu smo se v soboto, 23. februarja, zopet smejali. Gledalika skupi-na kulturnega drutva Studenec nam je pripravila komedijo Pri-gode iz ambulante pod reijo Andreje Janc. Komedijo so pri-pravili za prav posebno prilonost kar dve obletnici sovpadata to leto. Prva je 30. obletnica Kulturnega drutva Studenec, dru-ga pa 10. obletnica gledalike skupine KD Studenec. Ob tej prilonosti so se vabilu odzvali in proslavili z nami upan Kristijan Janc, predsednik KS Studenec Mihael Metelko, pred-sednik Zveze kulturnih drutev Sevnica Joe Novak in ostali obi-skovalci, ki so gledaliki skupini izrekli pohvale in estitke. Ob tej prilonosti pa jim je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Novak podelil Linhartove znake za prizadevno delo v gledaliki dejavnosti. Za 10letno delovanje v gledaliki skupi-ni so prejeli bronasto Linhartovo znako Slavica Ivai, Andre-ja Janc in Karli Tomain, za 30letno delovanje pa sta prejela zlato Linhartovo znako Silvo Starc in Gabrijel Gorenc. Po kraj-i slovesnosti so nam zaigrali komedijo, po njen nas je pogostil Aktiv kmekih ena s udovitim pecivom, lani Vinogradnikega drutva pa s cvikom. Upamo, da bomo e naprej deleni takih predstav in takih lepih veerov.

A. Metelko

DvakoncertavGlasbenioliSevnica

Godalni kvartet tudentk Akademije za glasbo v Ljubljani (Foto: B. Pozyczka)

KulturnodrutvoStudenecinPrigodeizambulante

Vinogradniko drutvo Zdo-le deluje e trinajsto leto, vanj pa je trenutno vkljue-nih 115 lanov. Na letonje ocenjevanje, ki je poteka-lo 5. marca dvanajsto leto zapored, so prejeli v oce-njevanje skupno 67 vzor-cev vin, z naslovi prvakov sort in zvrsti pa so se okiti-li pridelovalci: meano rde-e Martin etinc, sremian rdei - Ivan Planinc, modra frankinja - Roman Krejan, ametna rnina - Ambro Molan, meano belo - Dar-ko Topliek, laki rizling - Branko Omerzel, sauvignon Joe Dular, rumeni mu-kat - Ambro Molan, tra-minec Darko Kroelj, beli pinot Joe ivi in renski rizling Joe Dular.

NapredekpribelihsortahZDOLE V zaetku meseca marca je na Zdolah sedemlanska komisija pod vodstvom enologa Joeta Si-monia iz Kartuzije Pleterje zakljuila 12. drutveno ocenjevanje vin, ki je potekalo v organizaciji tamkajnjega vinogradnikega drutva. Po besedah predsednika Andreja Molana vina letnik 2007 odliku-jejo sortnost, lahtnost in pitnost.

Po besedah predsednika vi-nogradnikega drutva An-dreja Molana ocenjevanje vin organizirajo predvsem z namenom, da preko stro-kovne pokuine vin ugotovijo

stanje in morebitne napake, ki so se pojavile pri pridela-vi vina, sama ocena pa je na-grada za kakovost vina pri-delovalcu. Med vini letnika 2007 izstopa lepo tevilo iz-jemnih sort in razlinih tipov vin. Opazen je viden napre-dek predvsem pri belih sor-tnih vinih in modri frankinji, o kvaliteti njihovih vin pa pove tudi podatek, da se od-stotek izloenih vzorcev vin na ocenjevanjih iz leta v leto zmanjuje. K temu nedvo-mno prispeva tudi izobrae-vanje lanov, saj v drutvu vsako leto organizirajo stro-kovna predavanja na temo zaite vinske trte, pripra-

Andrej Molan

POSAVJE - Drutvo stomistov ILCO Posavje je imelo 10. mar-ca obni zbor drutva, vzporedno s tem pa so prikazali ro-ne spretnosti svojih lanov. Kot dopolnilo zboru je imela di-

plomirana medicinska sestra Vlasta Curhalek predavanje na temo Holesterol dejavnik tveganja. V drutvu vabijo vse stomiste iz Posavja, da se jim pridruijo, podrobnosti pa lahko dobijo na naslovu Sana center, CK 131, Krko ter na telefonskih tevilkah 07 488 17 90 in 041 790 493.

Obnizborposavskihstomistov

lani drutva so prisluhnili predavanju Vlaste Curhalek.

LESKOVEC PRI KRKEM - Gledalika skupina Kulturnega dru-tva Leskovec pri Krkem je bila z gledaliko igro Dohodnina, ki so jo na oder premierno postavili marca lani, izbrana med osem najboljih, ki sodelujejo na 4. festivalu komedije v Pe-krah. Ta poteka od 29. februarja do 30. marca, predstavlja-jo pa se amaterski gledaliniki iz vse Slovenije. Gledalika skupina iz Leskovca pri Krkem je v Pekrah nastopila v sobo-to, 15. marca.Programska komisija je za sodelovanje na 4. festivalu kome-dije izbirala med 18 prijavljenimi predstavami. Strokovna i-rija bo ob zakljuku sreanja v nedeljo, 30. marca, razglasila najboljo predstavo, izbrala najboljo reijo, podelila poseb-no nagrado za najbolj obetavnega mladega igralca, razglasila najboljo komedijantko in komedijanta. Med odigranimi pred-stavami pa bo najboljo izbiralo in izbralo tudi obinstvo. Komedijo Dohodnina je priredil in dramaturko obdelal Janko Boi, reiral Rastislav Florjani, odigrali pa: Botjan Arh, Tanja Grebenc, Zdenko Perec, Mojca piler, Bojan Kolman, Janja Boi in Petra Rep Buneti.

ZDohodninona4.festivalukomedijevPekrah

Prof. Ivica nidari je osveila spomin, da si DIS prizadeva za ohranjanje zgodovinskega spomina, po ustanovitvi drutva in usta-novitvi lastne drave pa so dosegli status in e kar ne-kaj pravic. Izborili so si uve-ljavitev odkodnin za pri-silno delo po nemkem in avstrijskem zakonu, e ve-dno pa ostaja odprto nere-eno vpraanje odkodnin za odvzeto premino in uni-eno nepremino premoe-nje. Vladi, pristojnim mi-nistrstvom in Medresorski komisiji so posredovali vse potrebne podatke in predlo-ge ter zbrali tudi argumen-te za izterjavo vojne kode od naslednic agresorskih dr-av v drugi svetovni vojni, na osnovi teh pa ne bi bilo teko sprejeti politine od-loitve glede povraila voj-ne kode. Tako imajo sloven-ski izgnanci in begunci po 66 letih od izgona in 62 letih povratka v domovino pravi-co izvedeti, zakaj drava e ni poskrbela za poravnavo

PeticijabreikihizgnancevBREICE lani krajevne organizacije Drutva izgnancev Slovenije (DIS) Breice so s predsednico Emi-lijo Drani in v prisotnosti predsednice Drutva izgnancev Slovenije prof. Ivico nidari, upana Iva-na Molana, naelnika UE Breice Darka Bukovinskega, predsednika ZZB Romana Zakka ter ostalih pred-stavnikov krajevnih organizacij DIS v obini pregledali delo minulega leta in se posvetili dolnostim, ki jih akajo v leto 2008. DIS nartuje, da bi bil 6. junija 2009 v Sloveniji kongres vseh rtev nacizma, s tem pa dana tudi prilonost, da Evropa izve o rezultatih povrail vojne kode v Sloveniji.

vojne kode in ne sprejema-jo pojasnil, da drava nima sredstev za povrnitev voj-ne kode, saj le-ta e 62 let

razpolaga z delom premoe-nja, ki ga je dobila v okviru reparacij, s imer bi lahko vsaj delno poplaala vojno kodo. Ob tako teko razu-mljivem pomanjkanju poli-tine volje je znova opozo-rila, komu zaupati glas ob letonjih volitvah.

V zakonu o rtvah vojnega nasilja (ZVN) bodo sprejete novele, po katerih bi status izgnanca dobili tudi otroci,

rojeni po 15. februarju 1945 do 15. februarja 1946; dru-ine, katerim so bombni na-padi uniili domove; otroci ubitih starev, ne glede ka-tera vojska jih je usmrtila ter prisilno mobilizirani Slo-venci v italijansko vojsko, ki so prisilno delali v Nem-

iji; vsekakor pa v ta zakon ne sodijo okupatorjevi sode-lavci.

Na pobudo predsednice Emi-lije Drani bodo lani KO DIS Breice izroili peticijo predsedniku DZ in vodjem poslanskih skupin. V peticiji podpirajo stalia DIS in zah-tevajo dosledno spotovanje ZVN, okupatorjevi sodelav-ci ne sodijo v ZVN, novele ZVN je treba sprejeti takoj in materialno kodo nastalo med 2. sv.v. reiti v tem letu, kajti za prelaganje njihovih zahtev ni ve asa. Izposta-vljeno je bilo skrb zbujajoe in pretresljivo dejstvo, da se v Evropi znova prebujajo ne-onacisti in neofaisti s svo-jimi sprevrenimi separati-stinimi idejami.Dogodek so s svojimi nastopi popestrili breiki gimnazij-ci z mentoricama Marjano Poun Mileki in Hedviko Lopati.

Natja Jenko Suni

Med udeleenci zbora breikih izgnancev sta bila tudi upan Molan in naelnik UE Breice Bukovinski.

ve na trgatev in kletarskih postopkov od trgatve do pr-vih pretokov vin, sama pre-davanja pa tudi nadgradijo s strokovnimi ekskurzijami po vinorodnih obmojih tako po Sloveniji kot tujini. e k do-datnemu dvigu kakovosti pa prispevajo tudi lani sami, saj imajo v svojih vrstah kar pet ocenjevalcev z opravlje-nim dravnim izpitom. Re-dno pa so zdolski vinogradni-ki prisotni s svojimi vzorci vin tudi na ocenjevanju vin v Krkem, na Ljubljanskem in Radgonskem sejmu, pa tudi na raznih prireditvah v kra-ju, obini in ire.

Bojana Mavsar

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 2008 IZ NAIH KRAJEV

Iz Ljubljane skozi krke oi Vasih sem mislila, da je medijski svet resnien, da so ljudje, dogodki in zrak, ki kroi okoli teh ljudi, stvarni. Danes vem, da je vse to iluzija, podoba, hotenje.Resnini svet se odvija drugje. Resnini svet so jutra z mojo druino. Je vonj po pravkar skuhani kavi in toastu z marelino marmelado. Je grlen smeh moje majhne punke in glasen smeh moje velike deklice. Je telefonski klic mojega moa, ko mi sporoa, da e ni uspel jesti in da ima ambulatno polno. Je prijazno telefonsko sporoilo mojih prijateljic, ki jih zanima, kako sem, kako smo.

Vse ostalo je utvara. Je namiljeni svet, ki ga soustvarjamo. So modne zapovedi in vrtoglavo visoke pete. Nena minka in maje zadimljene oi. Je drag parfum in mala rna oblekica. Ki jo morate imeti v omari. Je pripravljen in pripraven odgovor na vsa novinarska vpraanja. So mastni naslovi v revijah in so zmanipulirani, izmiljeni odgovori. Je svet, ki ga mnogi obudujejo in si elijo postati del njega. Vasih za visoko ceno.

In je ponedeljkov veer, ko prvi tistega dne zares zadihamo. Ko je v kotu vee pripravljena olska torba za naslednji dan in peem palainke. Za herko z limono in sladkorjem.

Vse ostalo je utvara. So sijoe oi in cigareta v roki v polmraku tekih besed. So igrivi kodri in svileno spodnje perilo. So mrzle in nemirne roke, skrite v epih vijolinega plaa.

In je torkovo popoldne, ko hitim s kuhanjem kosila in v stolku zibam mojo dojenico. Ji pojem Kekeve pesmi in himno, kar se moji stareji herki zdi zelo smeno. In moj mo ima ambulanto ta dan, zato je pozen. Kosilo zanj mu pogrejem, ko pride. In mi hiti pripovedovati, kako je bilo v slubi.

Vse ostalo je utvara. So ljudje, ki me prepoznajo kot novinarko s televizije in se mi prijazno nasmehnejo. In so tisti, ki samo gledajo. V zavetju svojega doma govorijo o nas, o ljudeh, ki jih poznajo s televizije, iz rumenega tiska. Takrat lahko izreejo vse, kar si elijo. Vasih se mi zdi, da se besede kot energija vrnejo k tistemu, ki so mu bile namenjene. Sama ponem isto. Govorim o ljudeh, ki jih vidim in ki vstopajo v moj svet. Tako dobro jih poznam, da si jih malo lastim.

In je sredino jutro, ko pripravljam kosmie in jogurt in gledam skozi okno na sosedovo hio, kjer mo in ena e zgodaj zjutraj na balkonu pijeta kavo in kadita. Obiajno v tiini, ona je zavita v preito odejo. Vsako jutro, celo ko snei. Pijeta iz rumene in rdee skodelice. elim si, da bi bil moj mo zjutraj doma. V slubo gre e ob estih. Ko s puncami e spimo.

Vse ostalo je utvara. So visei uhani in paevska prieska. Z visokim ovratnikom in belim alom. Z brezkrbnim klepetom in penino v tankih kozarcih. Z utrujenimi omi, ko meglo izpije sonce.

In je etrtkov dan, ki se ga veselim, saj e dii po koncu tedna in ima Neli drsanje, Bla pa squash z Damjanom. In akam nanizanko Na kraju zloina.

Vse ostalo je utvara. Ki mnoge zvabi v svoja nedrja in jih nesramno odvre, ko jih ne potrebuje ve. Ko se ozrejo naokoli ostanejo le visoki ovratniki s sledovi nene minke.

In je petek, sobota in nedelja, ki so moji najljubi dnevi in spominjajo na modro odejo, pod katero se stisnemo. Mogoe je moj svet tudi utvara, iluzija, hotenje. In je sestop iz resninega sveta.

e je, je to naljepa utvara mojega ivljenja.

Pie:Alenka Mirt Iskra

KOLUMNA

MEH Botjan, dr. med.specialist oftalmolog

KRKO V ponedeljek, 10. marca, so se na letni skupi-ni v Krkem sestali lani upravnega odbora in predstavniki trinajstih drutev upokojencev, ki tvorijo Pokrajinsko zvezo drutev upokojencev Posavje. Po besedah predsednice Ane Paji bodo v letonjem letu ob e tradicionalnih in rednih druabnih, drutvenih in portnih aktivnosti dali poudarek predvsem dvema projektoma, ki potekata tudi na nacional-nem nivoju. Projekt Stareji za stareje so zaeli izvajati e v minulem letu, v okviru projekta E-uprave pa bodo organi-zirali raunalniko usposabljanje upokojencev po drutvih, kar bo podprto s strani Ministrstva za javno upravo, ki bo usposobilo intruktorje in zagotovilo tudi raunalniko opre-mo. Letne skupine se je udeleila tudi predsednica Zveze drutev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kouh Novak, ki je ob svojem obisku izrazila zadovoljstvo nad velikim tevi-lom aktivnosti, ki jih vodijo tako po posameznih drutvih kot na nivoju posavske pokrajinske zveze.

B. M.

Raunalnikoizobraevanjeupokojencev

tudi dva pevska zbora ter Do-bovski rogisti, ki so tudi odpr-li obni zbor.

Z Zvezo lovskih druin Posav-ja pa je tesno prepleteno tudi Obmono zdruenje upra-vljavcev lovi Posavja, ki mu

koncesijsko dobo za lovia iz 20 skrajal na deset let, a se to vendarle ni zgodilo. Mo-lan je z zadovoljstvom ugo-tovil tudi, da lani niso ime-li nesre z orojem ter izrazil eljo, da bo tako tudi v bodo-e. V okviru zveze delujeta

Kot je v svojem poroilu pred-stavnikom lovskih druin od 25 so na obnem zboru manj-kali le trije poroal pred-sednik Zveze lovskih druin Posavja Miha Molan, so v lan-skem letu v celoti realizira-li program dela in stabilno fi-nanno poslovali. Med drugim so lani praznovali 60-letni-co delovanja ter ob tem izdali bilten, izvedli so tevilna strel-ska tekmovanja ter skrbeli za izobraevane in lovsko kultu-ro. Izmed 27 lovskih pripravni-kov jih je 26 uspeno opravilo lovski izpit in povealo lan-stvo v zeleni bratovini, 55 lovskih pripravnikov pa je opravilo izpit za varno ravna-nje z orojem in prvo pomo. Ukvarjali so se tudi z uvaja-njem novih pravil Lovske zve-ze Slovenije ter uspeno lobi-rali proti spremembam zakona o divjadi in lovstvu, ki naj bi

PosavskalovskazvezavstopavsedmodesetletjeKOSTANJEVICA NA KRKI Zveza lovskih druin Posavja in Obmono zdruenje upravljavcev lovi Po-savja sta 6. marca v gostilni olnir pripravila svoja obna zbora. V obe zdruenji je vlanjenih po 25 lo-vskih druin iz tirih posavskih obin, ki zdruujejo 1156 lovcev, med njimi tudi priblino 20 ensk.

Predstavniki lovskih druin na obnem zboru

predseduje Ale Ilc. Zdrue-nje v sodelovanju z Zavodom za gozdove pripravlja narte odvzema divjadi. Za ilustra-cijo: za lansko leto so odredili odvzem 2300 primerkov divja-di, ker pa jih je 244 vzela ce-sta, 44 pa pomorili psi, so lov-ci postrelili le 2000 ivali. V Posavju se zveza lovskih dru-in in zdruenje upravljavcev lovi teritorialno ujemata, povsod pa ni tako, saj je ob-monih lovskih zvez v Sloveni-ji 22, obmonih upravljavskih zdruenj pa 15.

Posavski lovci imajo precej besede tudi v organih Lo-vske zveze Slovenije, saj ima-jo dva zastopnika v upravnem in enega v nadzornem odbo-ru, poleg tega pa e zastopni-ke v kar estih od devetih ko-misij.

P. Pavlovi

Zavoljo ljubezni in stotih spominov, ki se porajajo na lepe, prihajajoe dni, smo se lanice Solzic odloile, da Vam za va praznik, dra-ge dame, poklonimo prav po-sebno darilo, ki Vam bo znova priklicalo drage spomine. Kot zahvalo za vse trenutke in to-ple besede, ki jih nesebino delite skozi vsa leta, je bil nagovor Solzic ob koncertu; nanj pa se je odzval mnoi-en obisk poslualk in poslu-alcev, ki so glasbeno darilo spremljali s hvalenostjo in navduenjem.

V zvonkih glasovih so oive-le lepe melodije z lepimi be-sedili slovenskih skladateljev in pesnikov, ob njih pa imena kot so Adami, Privek, Robe-nik, Elza Budau ter popevke Mandoline, Ne priigaj lui v temi, Zato sem noro te lju-bila, Ne akaj na maj, Samo nasmeh je bolj grenak, Dan ljubezni, Malo kdaj se srea-va eleli smo ponuditi ne-kaj novega, nekaj romantike ob dnevu ena in s posebnim nainom poastiti poseben praznik zato, da bi bil resni-no praznien, so ob koncer-

ZglasbenonostalgijozapraznikBREICE Vokalna skupina Solzice z zborovodkinjo Marjetko Podgorek Hor-en, ki e 17 let odmevno deluje pod okriljem Glasbene ole Breice, je za mednarodni dan ena z gostujoim enskim pevskim zborom Spodnja Idrija in zborovodkinjo Moniko Rijavec ter s posebnim gostom, pevcem Ladom Le-skovarjem, v dvorani Prosvetnega doma priredila izjemen koncert, ki so ga izvajalci poimenovali Zlata leta slovenske popevke.

tu izreene misli ravnatelja Draga Kriania.

Z veseljem pojem popevke, ki so jih pisali ljudje, ki so jih znali pisati in jih peli ljudje, ki so jih znali peti. 8. ma-rec je zame vsak dan, tako bi tudi moralo biti, ali vsaj im-vekrat, e e ne more biti vsak dan, zlata leta pa so ti-sta, ki jih ivi, je sporoi-lo Lada Leskovarja, ki je na glasbeni sceni e 46 let, bre-ike dvorane se spominja e iz asov, ko so tu nastajale

oddaje Veseli tobogan, Priz-ma optimizma, saj je bil na Radiu Ljubljana 20 let glas-beni urednik, njegovi ustvar-jalni vrhunci pa so tenkou-tne interpretacije slovenskih in svetovnih ansonov, ki jih je izvajal na svetovnih odrih in je temu anru odprl vrata tudi v slovenski prostor.

Klavirsko spremljavo je da-rovala Maja Tajnek, bese-dno pa Maja Filipi in Gre-gor Maver.

N. Jenko S.

Lado Leskovar in Marjetka Podgorek Horen

NalipogreanoPolicisti so 6.3. dopoldne pri iskalni akciji priblino kilometer in pol od njenega doma na robu gozda ob reki Mirni nali mrtvo pogrea-no Marto Umek. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi za-duitve pri obeanju. Pri ogledu niso ugotovili zna-kov nasilja in so tujo kriv-do izkljuili. V iskalni akci-ji na zahtevnem terenu je sodelovalo 13 policistov iz PP Sevnica in PP Breice, ki so pomagali Sevnianom, policista konjenika s slu-benima konjema iz PU Lju-bljana in veje tevilo do-mainov. Po besedah vodje iskalne akcije je pomagalo okoli 30 domainov.

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 20088 GOSPODARSTVO

Direktorica Infre Sevnica Ana Graner in direktor projekta Skupni podvig Bogdan Barbi sta kot naronika podpisala pogodbo za projektiranje za-varovanja eleznikega omre-ja z direktorjem drube IBE Ljubljana mag. Uroem Miko-em, za izvedbo izkopov, tran-sportov in deponij v spodnji strugi in bazenu ter za ureja-nje izlivnih odsekov pritokov z direktorjem HSE Invest Mira-nom gajnerjem in direktor-jem Vodnogospodarskega biro-ja Stanislavom Bukovnikom, za zavarovanje brein reke Save pa z direktorjem Ineni-ringa za vode mag. Rokom Fa-zarincem. Vrednost vseh treh pogodb je 1,6 milijona evrov, podpisane storitve pa morajo biti izvedene do konca leta. Ocenjujem, da je zelo zah-teven projekt umestitve tako hidroelektrarne kot obvoznice v dobrih rokah, je ob podpi-su pogodb povedal krki upan Franc Bogovi in izpostavil pomen protipoplavne zaite.

Gradnja krke hidroelektrarne se je sicer zaradi utesnjenosti gradbia v ozki dolini pred-asno zaela e lansko pole-tje. Pri gradnji mostu, ki bo sprva sluil za potrebe grad-bia, kasneje pa kot nave-zovalni most za novo mestno obvoznico, je nastala nekaj-mesena zamuda, ki pa jo po besedah Bogdana Barbia, di-rektorja projekta Skupni pod-vig, ki v imenu Holdinga Slo-venske elektrarne gradi verigo na spodnji Savi, s pospee-nim delom odpravljajo. Nali so tudi reitev za izkopan ma-

KRKO - V Krkem je 7. marca potekala konferenca organi-zacije SME Union Slovenija z naslovom Strategija energeti-ke skozi prizmo komplementarnih virov energije. SME Uni-on je zdruenje malih in srednje velikih podjetij z razlinih podroij, ki ima sede v Bruslju, podrunico pa tudi v Lju-

bljani. Na tokratni energetski konferenci so se predstavi-la podjetja, ki se ukvarjajo z energijo ali energetskimi viri, govora je bilo o investicijskem valu v slovenski energetiki, o slovenskem prispevku k doseganju ciljev energetske poli-tike za Evropo ter o alternativnih virih energije in uinkovi-ti rabi energije. Med drugim je poslanec v Dravnem zboru Stane Pajk (na fotografiji) predstavil nartovanje energet-skih zmogljivosti z vidika ire in oje drubene sprejemlji-vosti. P.P.

Zavekomplementarnihvirovenergije

DvomvpravoasnostizgradnjejeodveKRKO - V Dvorani v parku Krko sta 7. marca direktorica Infre Sevnica Ana Graner in direktor projekta Sku-pni podvig Bogdan Barbi kot naronika s projektanti podpisala tri pogodbe za izdelavo projektne in tehnine dokumentacije za akumulacijski bazen hidroelektrarne Krko. Pogodbe v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov zajemajo projektiranje akumulacijskega bazena z vsemi komunalnimi vodi. Akumulacijski bazen slui pri-marno kot akumulacija za hidroelektrarno, hkrati pa zagotavlja poplavno varnost pred stoletnimi vodami.

terial, saj ga navaajo na do-stopno cesto do gradbia, ki bo kasneje postala del obvoz-nice. Kae, da bomo uspeni pri skrajevanju konnih rokov izgradnje HE Krko, je opti-mistien Barbi.

Sicer pa potekajo priprave tudi na izgradnjo ali obnovo drugih infrastrukturnih objek-tov v okviru gradnje HE Krko. Za infrastrukturo je namenje-nih 51 milijonov evrov, od tega 31 iz dravnega prorauna. V teku je projektiranje ceste Brestanica Sotelsko Videm ter cestnega odseka oziroma deviacije pri jezovni zgradbi HE Krko, kar naj bi bilo izve-deno e letos, potekajo arhe-oloka dela, zaeli so tudi e z odkupi zemlji, usklajuje-jo pa se okoli obnove bresta-nikega gradu, je povedala Granerjeva. V zakljuni fazi je tudi izdelava projekta in pridobivanje dovoljenj za iz-vedbo nasipa od elektrarne do Vipapa ter projektiranje tre-tjega, najbolj junega mostu v mestu, letos bodo izdelali tudi hibridni model reke Save,

ki bo pomagal pri iskanju pro-tipoplavnih reitev. Zaenkrat projekt poteka odlino, oce-njuje Bogovi, zato ni razlo-gov za dvom, da bo na pre-

lomu let 2010 in 2011 zaela obratovati HE Krko ter bila odprta obvoznica mesta Kr-ko.

Peter Pavlovi

Eno od pogodb sta Granerjeva (desno) in Barbi (v sredi-ni) podpisala z mag. Rokom Fazarincem (levo) iz Inenirin-ga za vode d.o.o. Ljubljana. Fazarinc je v Posavju zaslo-vel po lanskih poplavah v eleznikih, saj je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izjavil, da je do poplav na Go-renjskem prilo (tudi) zato, ker se e dve leti precej sred-stev iz vodnega sklada porabi za gradnjo infrastrukturnih objektov v okviru spodnjesavskih hidroelektrarn, drugje pa skoraj ni novogradenj za poveanje varnosti pred vo-dami. Na njegovo izjavo se je takrat protestno odzval Od-bor za HE na spodnji Savi.

Tradicionalna oblika sodelova-nja med sadjarji in strokovnja-ki se je po besedah predsedni-ka Sadjarskega drutva Artie

Mihe Halerja pokazala kot zelo uspena, saj zainteresi-ranim nudi veliko informacij, na njih si izmenjajo izkunje in se pogovorijo tudi o nartih za prihodnje leto. Po Halerje-vih besedah so sadjarji do se-daj e kar uspeno prebrodi-li vse krize. Ocenjujejo sicer, da je nesprejemljivo trenu-tno strokovno nesorazmerje, ko cene materialov prehitro naraajo glede na odkupno ceno pridelkov, potrebno bi bilo tudi urediti namakalne in protitone sisteme, ki bi omo-goili boljo pridelavo. Po besedah prisotnih sadjar-jev pa tudi kmetijska politika

Hruevegaoigani,kododelavoluharARTIE V sredo, 5. marca, se je v organizaciji artike-ga sadjarskega drutva, slovenske Kmetijsko gozdarske zbornice in novomekega kmetijsko gozdarskega zavoda za posavske sadjarje priel dvodnevni strokovni posvet, ki je sicer postal e tradicionalen, saj je bil tokrat e 14. po vrsti. 130 sadjarjev je prisluhnilo enajstim predavate-ljem, ki so jih seznanili z gnojenjem v sadovnjakih, v na-daljevanju pa tudi o primerni zaiti.

sadjarjem ni najbolj naklonje-na, kar se izraa e pri izpla-ilih subvencij, med sabo so, kakor e ugotavljajo, tudi pre-

malo povezani, velik problem pa je tudi prodajna mrea za pridelke. Na posvetu so se po-govorili o nainu gnojenja v nasadih, jemanju talnih vzor-cev, pa tudi o virih sredstev za letonje leto. Spregovorili so o novih usmeritvah pri integri-rani pridelavi sadja, predvsem pa o varstvu in zaiti sadnega drevja ter strategiji varovanja proti kaparju, krlupu, zavija-u ali pa voluharju, ki v nasa-dih dela nepopravljivo kodo, pa tudi o obvarovanju pred hruevim oigom, ki zaenkrat posavskega obmoja sicer e ne ogroa.

M. Kali M.

Posavski sadjarji na posvetu v Artiah

VRHOVO Veraj, 19. marca, so sveano odprli sonno elek-trarno in malo hidroelektrarno Vrhovo. Simbolini zagon obeh elektrarn sta v strojnici male hidroelektrarne Vrhovo opravila minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in di-rektor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak. Januarja le-tos je zaela poskusno delovati nova sonna elektrarna, ki je nameena na zgradbi strojnice hidroelektrarne Vrhovo. Skupaj s sono elektrarno na HE Mavie, ki deluje od junija 2007, se Savske elektrarne Ljubljana, kamor sodita obe hi-droelektrarni, uvrajo med najveje proizvajalce elektrike iz sonne energije v Sloveniji. P.P.

Odprlidveelektrarni venske managerje istoasno spodbuja k nadaljnjim odku-pom podjetij, saj meni, da je to bolje zagotovilo za razvoj Slovenije, kot e je podjetje prodano tujcem.

Mag. Bine Korde je po ura-dni predstavitvi odgovarjal tudi na tevilna vpraanja in s posavskimi gospodarstveni-ki razpravljal o obstojeih in mogoih razvojnih prilono-

stih. Izpostavil je Merkurje-vo eljo po krepitvi poloaja vodilnega trgovca s tehninim blagom v JV Evropi. V nasle-dnjih letih bodo odprli 9 no-vih sodobnejih centrov, med katerimi bo v kratkem tudi nov trgovski center v Krkem. Umeen bo nasproti obsto-jeega Merkurjevega centra, ob Tuu in bodoem Hoferju, razprostiral pa se bo na 9000 m2 v dveh nadstropjih.

Izmenjava izkuenj in dobre prakse je osnovna ideja Fo-ruma gospodarstvenikov. Kot poudarja upan obine Krko Franc Bogovi, gre za mo-del, ki omogoa, da iz vzgle-dov pomembnih in uspenih slovenskih gospodarstveni-kov prenesemo kaken pri-mer tudi v lokalno prakso in omogoimo, da bi tukajnji gospodarstveniki e z vejim optimizmom in e hitreje raz-vijali regijo, ki je v zadnjih letih zagotovo regija hitrega razvoja.

vir: Obina Krko

Mag. Bine Korde je gospo-darstvenikom predstavil rast podjetja Merkur in ambicio-zne cilje prihodnjega razvo-ja ter prikazal pogled na zelo odmevno lastninjenje pod-jetja v lanskem letu. Letos druba zaokrouje 111-letni-co delovanja. S svojimi podje-tji na ekem, v Italiji, Nem-iji in v dravah nekdanje Jugoslavije zaposluje ve kot 4500 ljudi, potrditev dobrega dela poslovodstva pa pome-ni tudi priznanje mag. Bine-tu Kordeu, ki je lani postal meneder leta, leto 2007 pa kot reeno zaznamoval pred-vsem na podroju meneder-skih prevzemov. Izvedeni ma-nagerski prevzem Merkurja je v slovenskem prostoru zbudil veliko pozornosti pa tudi kri-tik. Po Kordeevem prepri-anju so negativne reakcije usmerjene v problem, ki na-stane, kadar se prevzemov lo-tijo domai ljudje, e pa pod-jetja kupijo tujci, se s tem nihe ne obremenjuje. Slo-

DrugiForumgospodarstvenikovKRKO - Na povabilo upana obine Krko Franca Bogovia je v sredo, 12. marca 2008, v krkem Kul-turnem domu potekal drugi Forum gospodarstvenikov. Ta je ponovno dal prilonost za sreanje posa-vskih gospodarstvenikov z enim izmed eminentnih slovenskih managerjev - tokrat predsednikom upra-ve in generalnim direktorjem skupine Merkur mag. Binetom Kordeem.

Udeleenci foruma, v ospredju upan Bogovi

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 2008 9GOSPODARSTVO

PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE

Z D R U I T E V A R N O S T I N G L O B A L N E N A L O B E !

www.zav-tilia.si

BREZPLAEN KLIC

080 22 45

ZA ZAHTEVNEJE:

Tilia Osebni

Nalobeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domaimi in tujimi vza-jemnimi skladi 11 uprav-ljalcev, razlinih na-lobenih, geografskih in panonih usmeritev.

Naroite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom:

Zaenja se nov dan, nove vizije, nove prilonosti. Lahko, da va denar prav tam zaenja nov delovni dan. Nalobena zavarovanja zdruena v paketih Tilia Global so strateko razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgorono stabilno in donosno nalobo.

Nalobeni paketi Tilia Global

Infond BRIC MP-Global.si MP-Asia.si Publikum Nova Evropa

Tilia Globaldelniki

Infond Uravnoteeni MP - Global.si Ilirika Modra kombinacija Primus

Tilia Globaluravnoteeni

Infond Uravnoteeni WorldMix Publikum Bond Primus

Tilia Globalzmerni

Nalobeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni zdruujejo nalobo ter iv-ljenjsko zavarovanje katerim se lahko prikljui nezgodno zavarovanje, zava-rovanje za primer smrti in huje bolezni ali asistenno zavarovanje Best Doctors.

KER NESREA NIKOLI NE POIVA

NAJBLIJE SKLEPALNO MESTO:Posavje: MDB 2a, tel: 07/48 82 820 Sevnica: Trg svobode 11, tel: 07/81 60 160 Breice: Mladinska cesta 8, tel: 07/49 61 344

GLOBAL_POSAVSKI OBZORNIK_260x1881 1 17.3.2008 8:26:19

Kdo smo, kaj delamo?Imate vpraanje, ki zadeva Sklad NEK, ali elite ve informacij o doloenem vidiku delovanja te institucije?

Vabimo vas, da nam svoja vpraanja posredujete po elektronski poti na naslov sklad@sklad-nek.si. Potrudili se bomo in na izbrana vpraanja odgovorili v naslednjih tevilkah Posavskega obzornika.

Vabimo vas tudi k ogledu nae spletne strani www.sklad-nek.si, kjer je na voljo e ve informacij o Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK.

V preteklem mesecu smo lahko veliko sliali in prebrali o monih nainih odlaganja radioaktivnih odpadkov pri nas, predstavljen je bil tudi prostorski nart odlagalia. Ob oblikovanju in sprejemanju tako pomembnih odloitev se marsikdo gotovo vpraa tudi, kakna je cena gradnje odlagalia in ali imamo dovolj sredstev zanjo. Tukaj v razpravo vstopi Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK), saj je eno njegovih osnovnih poslanstev zagotoviti, da bodo sredstva na voljo tedaj, ko jih bomo potrebovali.

Vloga dobrega gospodarjaKer se blia obdobje investicij, se bo v prihodnjih letih delovanje Sklada NEK usmerjalo predvsem vanje in v njihov nadzor. e je Sklad NEK do sedaj skrbel predvsem za plemenitenje sredstev, ki se v njem zbirajo, bo vse bolj prevzemal tudi odgovorno nalogo varuha, ki bo

bedel nad izvajanjem projektov in zagotavljal, da bodo ti uresnieni uinkovito in smotrno.

Brez izogibanja obveznostimOb sklepu javne razgrnitve dravnega prostorskega narta za odlagalie nizko in srednje radioaktivnih odpadkov se je sicer pokazalo, da vsi sodelujoi v razpravi nimajo enakih pogledov na predlagane reitve, vsi pa se kljub temu strinjajo, da obveznosti ne smemo prelagati v prihodnost, na naslednje generacije. Sklad NEK v omenjenih razpravah ne sodeluje, saj odloitve z zaupanjem prepua stroki, skoraj petnajst let pa njegovi strokovnjaki e gradijo trdne finanne temelje, ki bodo omogoali gradnjo odlagalia in kasneje tudi razgradnjo jedrske elektrarne. V okviru gradnje odlagalia, ki bo prvi veliki projekt, za katerega se sredstva zbirajo v Skladu NEK, se bodo vrstile investicije, pri katerih bo velikega pomena tudi odloanje o porabi sredstev.

Z rednim preseganjem zastavljenih ciljev Sklad NEK kljub vse bolj negotovim razmeram na mednarodnih finannih trgih sredstva uspeno poveuje in bo lahko zagotavljal finanno varnost predvidenih investicij. To pa ne pomeni, da Sklad NEK skrbi le za to, da bo zbranih dovolj sredstev, temve bo s svojim strokovnim delom skrbel tudi za to, da bodo sredstva porabljena namensko in da ne bo prihajalo do nepotrebnega troenja sredstev.

Novi izzivi, veja odgovornost

Mednarodni pogled Slovenski model zbiranja sredstev za zagotavljanje odgovornega reevanja odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnjo jedrske elektrarne velja za primer dobre prakse tudi v mednarodnem merilu. Njegova institucionalna oblika poleg javnega nadzora omogoa preglednost poslovanja, ki je skupaj s strokovnim delom eno osrednjih vodil Sklada NEK. Pred vsemi so novi izzivi, Sklad NEK pa je s svojimi izkunjami, ki jih je nabral tekom svojega delovanja, ve kot primeren partner za zagotavljanje in uresnievanje najbolj kakovostnih reitev. Edino take reitve pa so tudi sprejemljive za vse.

V izbiro lokacije in naina odlaganja nizko ter srednje radioaktivnih odpadkov se Sklad NEK ne vmeava. Mi zbiramo in plemenitimo finanna sredstva, naa e pomembneja naloga pa bo nastopila, ko bo treba sprejete odloitve udejaniti. Skrbeli bomo za to, da bodo zbrana sredstva porabljena racionalno in uinkovito. Funkcija, ki jo uresniujemo, je funkcija dobrega gospodarja. Janko Straek, direktor Sklada NEK

Vas zanima, kako uspeno je Sklad NEK posloval v preteklem letu, kakna je vrednost njegovega portfelja? Poroilo o poslovanju v letu 2007 bomo predstavili 25. marca, njegove najpomembneje poudarke pa bomo tedaj objavili tudi na spletni strani www.sklad-nek.si.

NEK PR 260x188 28jan.indd 1 17.3.2008 8:21:10

Posavski obzornik - leto XII, tevilka 6, etrtek, 20. 3. 200810 OKOLJE IN PROSTOR

Infrastrukturne ureditve ob izgradnji druge v verigi spodnjesavskih hidro-elektrarn so v polnem teku. Na le-vem bregu reke Save v Sevnici izva-jajo dela visokovodnega nasipa, med Gornjim Brezovim in jezovno zgrad-bo HE Blanca visokovodni nasip e dobiva konno obliko. Dolvodno od HE Blanca poteka poglabljanje stru-ge Save in ureditve brein s kamni-to oblogo. Na desnem bregu Save v Botanju potekajo dela zaite bre-in s kamnito oblogo, v urejanju so

tudi rene breine med Impoljco in jezovno zgradbo HE Blanca. Izvajalci dela e izvajajo tudi na ureditvenem obmoju Droanjskega in Florjanske-ga potoka. Krajani so bili seznanjeni z nainom in izvedbo del ter si skupaj z investitorji in izvajalci ogledali tra-so posega.

Ob izgradnji HE Blanca je potrebno rekonstruirati nekatere odseke cest na vplivnem obmoju akumulacij-skega bazena. Na desnem bregu reke Save, med cestnim prikljukom do jezovne zgradbe HE Blanca in sa-dovnjakom Impoljca (Glavna cesta G1-5 Sevnica Krko), dela e pote-kajo. Cesta se iri in nadviuje zara-

di dviga gladine vode. Na tem odseku se bosta urejala agoki potok in po-tok Podturn. Med obema potokoma se bodo zaela tudi pripravljalna dela za izdelavo kamnitega zidu. Delne zapo-re so predvidene do 25.08.2008.

Do 30.09.2008 bo delna zapora od-seka ceste (G1-5) med betonarno Hribek in Impoljskim potokom ter na odseku regionalne ceste R3-679 med naseljema Impoljca in Zavra-tec. V sklop del sodijo pripravljal-

na dela delovnih platojev za izved-bo pilotnih sten, gradil pa se bo tudi propust ez Impoljski potok. Na le-vem bregu Save med nivojskim kri-anjem z elezniko progo, za na-seljem Vrtaa in med gostilno Kragl v Vranju, bo cestna zapora predvi-doma do 31.08.2008. e se izvajajo dela izgradnje mostu ez Vranjski po-tok in prestavitve komunalnih vodov. Med obema nivojskima eleznikima prehodoma se izvajajo pripravljal-na dela in ureditev delovnih platojev za izgradnjo pilotne stene, v dolini cca 600 m z opornim zidom. Na ome-njenih cestnih odsekih je potrebna e dodatna previdnost udeleencev v prometu, ki bo sicer urejen izmeni-

no enosmerno s semaforizirano pro-metno signalizacijo, v asu prome-tnih konic pa po potrebi tudi rono. V asu izvajanja del na odsekih cest pa vse vas, ki se sreujete z ovira-mi, vljudno prosimo tudi za strpnost in razumevanje.

Iz sevnike obine se dela ob izgra-dnji spodnjesavske verige hidroelek-trarn selijo v sosednjo, krko obino. Za e tretjo po vrsti, HE Krko, so bile 7. marca podpisane pogodbe za pro-

jektiranje akumulacijskega bazena HE Krko z vsemi komunalnimi vodi, ki primarno slui kot akumulacija hidro-elektrarni, hkrati pa zagotavlja tako pomembno poplavno varnost pred sto-letnimi vodami. Investitorja j.p. Infra d.o.o. in HSE d.o.o. Skupni podvig sta podpisala pogodbe s projektanti v sku-pni vrednosti ve kot 1.660.000 EUR (brez DDV). Projektiranje bo konano do konca letonjega leta.

Pripravila: Vojka AlifFoto: arhiv Infra

Gradbie HE KrkoVisokovodni nasip ob akumulacijskem bazenu HE Blanca

IntenzivnadelanacestahobHEBlanca,zaHEKrkoepodpisanepogodbezaprojektiranjeakumulacijskegabazena

PROIZVODNJA FEBRUAR 2008

MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ FEBRUAR 2008

ZP -zemeljskiplinKOEL -kurilnooljeekstralahko

OBRATOVALNO-EKOLOKI PODATKI O DELOVANJU TE BRESTANICA

Proizvodna enota Proizvodnja (kWh)Obratovalne ure

(ura)tevilo zagonov

(tevilo)Plinski bloki

PB1, PB3, PB4 in PB5 ter parna bloka

TA1 in TA2634.013 17 6

Proizv. enota

Gorivo SOx mg/m

3 NOx mg/m3 CO mg/m3

Dimno tevilo Bacharach

izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno

PB 2 ZP - - 246 300 5 100 - -

PB 3 ZP - - 235 300 1 100 - -

PB 4 KOEL 20,6 350 89,1 400 32 100 0 2

PB 5 ZP - - 104 300 0 100 - -

CPB 18, 8280 Brestanica

Na 2. seji Vodstvenega od-bora Lokalnega partner-stva Breice so lani spre-jeli pripombe na dopolnjen osnutek dravnega prostor-skega narta za odlagalie NSRAO na lokaciji Vrbina v

obini Krko, ki so jih nato uskladili z Obino Breice in v postopku javne razgr-nitve vloili na okoljsko mi-nistrstvo (oglejte si jih na spletni strani). Matej Rupret iz ARAO, ki je odgovoren za teren-ske raziskave, je poroal, da so geofizikalne raziska-ve na breiki lokaciji izve-dene po terminskem planu in je e izdelano poroilo o

tem delu. Zvrtanih je 5 t.i. plitvih vrtin, do 29 metrov, in odvzeti vzorci, v tem te-dnu bodo vrtine e oisti-li, saj sledijo rpalni po-skusi. Pri globokih vrtinah, ki naj bi dale temeljne po-datke o sestavi tal, pa ne napredujejo tako na bre-iki kot krki lokaciji, saj Sektor za rudarstvo Direk-torata za energijo ne izda-ja gradbenih dovoljenj za njihovo izvedbo, eprav je pred dvemi leti na isto do-kumentacijo le-te izdajal. S tem problemom se sooa vsa drava.

Javna predstavitev tudij

Lokalno partnerstvo je 13. februarja izvedlo jav-no predstavitev dveh novih tudij Opredelitev vpli-va odlagalia NSRAO na razvojni potencial lokalne skupnosti Biotehnine fa-

kultete ter tudijo Preve-ritev pravnih podlag glede nadomestil in omejenega prostora zaradi odlagalia NSRAO Pravne fakultete iz Ljubljani, o katerih smo e poroali na teh straneh.

Odziv javnosti je bil zado-voljiv, prisluhnilo jim je 35 obanov, tudi Andreas Repe in Spodnjega Starega Grada, ki je pohvalil brei-ko lokalno partnerstvo kot bolj preudarno kot krko, ki deluje pod okriljem ob-ine. Zbrani pa so opozo-rili na nasienost prosto-ra s projekti, ki se obetajo (hidroelektrarna, letali-e, drugi blok NEK in od-

lagalie) in izpostavili za-skrbljenost, kakno okolje bomo pustili zanamcem.

Ponovno v Franciji

Lokalno partnerstvo je 29. in 30. januarja na ogled odlagali v Francijo po-peljalo e drugo skupino tridesetih obanov in sve-tnikov obinskega sveta, skupaj z upanom Ivanom Molanom.

Zaradi omejenosti s prosto-rom preberite ve o javni predstavitvi tudij in obi-sku Francije na nai sple-tni strani www.lokalnopar-tnerstvo.si, ve informacij o delu in nalogah pa prido-bite v krajevnih skupnostih entlenart in Globoko.

Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva

Breice

Udeleenci javne predstavitve tudij

Del lanov VO na zadnji seji

2.sejaVodstvenegaodbora

V sklopu projekta NARAVNE VREDNOTE POSAVJA V TURISTINI PONUDBI, ki ga fi-nancirajo ESSR in ter posavske obine, smo v novembru, decembru 2007 in januarju 2008 na terenu obiskali vse zainteresirane ponudnike, ki so izkazali interes, da se nji-hova ponudba vkljui v skupno trenje Posavja.

V torek, 1.4.2008, ob 17.00 urivabimo vse ocenjene ponudnike gostinskih storitev na predstavitveno delavnico, kjer bomo podali mnenja z ocenjevanj na terenu in se dogovorili glede nadaljnjih aktivnosti

na sede RRA Posavje, Cesta krkih rtev 46, Krko.Predvsem elimo, da se delavnice udeleite tisti ponudniki, ki poleg osnovnih gostin-

skih storitev ponujate tudi namestitve (hoteli, penzioni, turistine kmetije,).

V primeru, da potrebujete e kakne informacije, pokliite ali piite Morani Polovi, svetovalki za razvoj turizma, na tel. 07 488 10 46 ali na e-naslov: morana.polovic@rra-posavje.si, istoasno pa pri njej potrdite svojo udelebo na delavnici.

Opravicahpotronikov

BREICE - V sklopu aktivno-sti ob evropskem dnevu po-tronikov (15. 3.) je informa-cijska toka Europe Direct MC Krko veraj, 19. marca, v sej-ni sobi Upravne enote Brei-ce priredila javno predstavitev pravic potronikov ter institu-cij, ki nam pri varovanju naih pravic pomagajo tako na do-maem kot tudi na notranjem evropskem trgu. Na skupnem evropskem trgu imamo potro-niki pravice, ki se jih veliko-krat niti ne zavedamo, saj je Evropska komisija skupaj z dr-avami lanicami EU leta 2005 ustanovila mreo Evropskih potronikih centrov. Slovenski center SOLVIT, ki deluje na Mi-nistrstvu za gospodarstvo, pa je namenjen brezplani pomo-i dravljanom in podjetjem v primerih, ko so krene njihove pravice na notranjem trgu EU.

Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII, t. 6, etrtek, 20. 3. 08

Mladi 10 let - za pokrajino.KRMELJ - V soboto, 8. marca, nam je gledalika skupina Ce-glis iz Krmelja poklonila premiero nove komedije Ne vem, sm lih kar pru.... V nabito polni dvorani smo se nasmejali glasbenim in igranim skeem. Vs