Ocena moznosti za pridelavo

Industrijske rastline in sekundarne surovine kmetijstva v stavbarstvu podeželja

1

Možnosti in potencial za pridelavo in

predelavo industrijskih rastlin

in sekundarnih surovin za potrebe

sodobnega stavbarstva na Goričkem

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje


2

Možnosti in potencial za pridelavo in

predelavo industrijskih rastlin

in sekundarnih surovin za potrebe

sodobnega stavbarstva na Goričkem

Avtor: Stojan Habjanič Dejan Rengeo,

april 2012


3

Kazalo………………………………………………………………………………..………….3 Uvod............................................................................................................................................. 4 1 Podatki o kmetijski dejavnosti in površinah ............................................................................ 5

1.1 Osnovni številčni podatki za Goričko ...................................................................................... 5 1.2 Potencial pridelave ................................................................................................................... 6 1.3 Zemlja na Goričkem................................................................................................................. 8 1.4 Koliko hiš lahko zgradimo, če jih gradimo z balami slame? ................................................. 10

2 Analiza stanja na osnovi ankete .............................................................................................. 10 3 Možnosti uporabe industrijskih rastlin in sekundarnih surovin, spoznavanje dobrih praks ... 16

3. 1 Gradnja novih hiš .................................................................................................................. 16 3.1.1 Phana slama, omočena v ilovico, plošče iz trstike ......................................................... 17 3.1.2 Montažna hiša iz slamnatih bal ...................................................................................... 19 3.1.3 Na licu mesta zgrajena hiša iz slamnatih bal.................................................................. 21

3.2 Prenova starih hiš ................................................................................................................... 22 4 Ostale rastlinske surovine in njihova potencialna uporaba..................................................... 27

4.1 Prediva iz konoplje in lanu ter konopljin pezdir .................................................................... 27 4.2 Tesnilni in dilatacijski trakovi iz konoplje............................................................................. 29

5 Zaključek................................................................................................................................. 31 Literatura in viri: ........................................................................................................................ 32 Priloge ........................................................................................................................................ 33


4

Uvod Je konoplja lahko nov zagon za Goričko? To poglavje ima namen predstaviti koristnost pridelave in izkoriščanje lanu, konoplje in drugih alternativnih rastlin na Goričkem. Lan in konoplja sta zgodovinsko zelo poznani in pomembni kulturi na Goričkem. Več kot polovica prebivalstva še pomni čase, ko so se še intenzivno ukvarjali s puljenjem, mikanjem, godenjem, trenjem, česanjem, predenjem in tkanjem. Laneno in konopljino platno je bila najdragocenejša dota, zaklad vsake družine. In gotovo vsaka kmetija na Goričkem ima še v uporabi kako konopljino ponjavo, na kateri posuši zrnje na soncu. Goričko ima pisano strukturo tal, prevladujejo težka in globoka tla z veliko rezervo vode. Rastline ne uspevajo ravno v izobilju, dobro pa kljubujejo sušam, se pa za vodo morejo dobro potruditi, saj ni lahko dostopna iz te težke goričke zemlje. Zemlja je taka, da bi iz nje lahko pekli opeko. In to so seveda tudi še nedolgo nazaj delali. Izredna gostota zemlje se prenaša tudi v gostoto pridelka. Gorički pridelki niso veliki, so pa zelo gosti – vrhunski. To je vedela tudi že cesarica Marija Terezija, ki je svoj dvor oskrbovala z vinom z Goričkega. Za časa Marije Terezije je bilo Goričko polno goric, ki so zavzemale vse južne lege. In po goricah je Goričko dobilo ime. Severne lege pa je pokrival gozd. Nekoč slavne gorice so še danes pustile svoj pečat na tej gričevnati pokrajini.


5

1 Podatki o kmetijski dejavnosti in površinah

1.1 Osnovni številčni podatki za Goričko

Struktura rabe tal v letu 2011 v občinah Goričko

Prijavljene subvencije

OPIS RABE Raba ha Gerk ha EKO ha

Njiva 20.794,69 19.747,37 178,54

Trajne rastline na njivskih površinah 2,03 1,96 0,01

Rastlinjak 7,56 6,29 0,15

Vinograd 538,66 329,35 1,61

Matičnjak 0,17

Intenzivni sadovnjak 194,97 186,58 15,44

Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak 993,71 182,05 10,32

Ostali trajni nasadi 27,42 30,21 0,12

Trajni travnik 6.756,57 4.469,73 64,61

Barjanski travnik 0,15 0,10

Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 1.637,80

Plantaža gozdnega drevja 0,23 0,23

Drevesa in grmičevje 720,89

Neobdelano kmetijsko zemljišče 121,79 20,10 0,01

Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 8,07 0,88

Gozd 23.144,82

Pozidano in sorodno zemljišče 2.548,26

Trstičje 8,67

Ostalo zamočvirjeno zemljišče 25,81

Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom

0,35

Voda 174,47

Neupravičena površina pri kontroli 0,07

Skupaj: 57.707,09 24.974,93 270,81

Ostali kmetijski podatki v letu 2011 v občinah Goričko

Število kmetij KMG-MID občine Goričko 5.380


6

Število ekoloških kmetij z parcelami na Goričkem

47

Število ekoloških kmetij z sedežem na Goričkem 24

Število prašičev na Goričkem 27.352

Število ovc na Goričkem 2.142

Število goved na Goričkem 12.395

(Vir podatkov: MKGP, Služba za Register kmetijskih gospodarstev)

Število prebivalcev v občinah Goričko 28.051

(Podatek iz leta 2008, Vir: Goričko, na zelenem otoku presahlega morja, vodnik)

Iz gornjih podatkov lahko razberemo, da na Goričkem obdelujemo dobrih 20.000 ha njiv. Povprečno pride na kmetijo 4 ha njiv in na prebivalca Goričkega pa 1 ha njiv. To je več kot dovolj za samooskrbo.

1.2 Potencial pridelave Če upoštevamo načelo 7 letnega kolobarja, ki se naj upošteva za lan, bi torej na leto lahko pridelovali največ 3.000 ha lanu. Konopljo lahko sejemo bolj pogosto, torej bi lahko posejali do 5.000 ha kot reden posevek. Ker je sedanji strukturi setve na Goričkem več kot polovica površin pod raznimi žiti, deteljami in oljno ogrščico, je to potencial skoraj 10.000 ha za strniščno setev konoplje, ki se lahko seje samostojno ali v mešani setvi z raznimi metuljnicami za zimsko ozelenitev. LAN 3.000 ha KONOPLJA 5.000 ha redni posevek KONOPLJA 10.000 ha strniščni posevek 1.600 ha v zaraščanju

Kratki pregled potencialnih površin, kjer bi lahko pridelovalo navedene rastline. V tem primeru je idealni dodatek detelja. Na slabših zemljiščih je idealna kombinacija z ajdo in prosom. Tu je še potencial 1.600 ha zemljišč v zaraščanju. Ponovno aktiviranje teh zemljišč bi bila najlažje s pašno živinorejo številnih živali: škotsko in drugo govedo, svinje (krško-poljske, mangulice, navadne, divje), koze, ovce, razna divjad (jeleni, srne, damjaki), perutnina, konji in še kaj.


7

Slika 1: Mešani posevek rička in lanu. Idealna rešitev za zanesljiv pridelek na ekološki način

Foto: D. Rengeo


8

1.3 Zemlja na Goričkem

Iz gornjih pedoloških kart lahko razberemo osnovne značilnosti Goričkih tal. Prevladujejo težka globoka tla po celotnem Goričkem, edino zahodno Goričko ima ob meji z Avstrijo


9

nekoliko lažja tla. Z organsko snovjo so dokaj dobro založena, je pa tam, kjer je največji odstotek humusa, tudi najnižja pH vrednost (velika kislost tal). Naravne danosti na področjih z nizko vrednostjo pH so idealna za vzgojo borovnic in podobnih kultur. Za povečanje rodovitnosti njiv za ostale kulture je ključnega pomena apnenje tal. Pozitivne efekte lahko dosežemo tudi s tretiranjem posevkov z naravnimi mikroniziranimi kalcijevimi pripravki na bazi kalcijevih kamnin, alg in raznih zelišč. Po dognanjih japonskega raziskovalca vode dr. Masaru Emotu- a pa lahko znatno izboljšamo pridelke, če jih zalivamo s strukturirano vodo. Najbolj enostaven in učinkovit način pridobivanja strukturirane informirane vode pa je s pomočjo glinenih piramid z zlatim vrhom. Raziskave na tem področju so v polnem teku in to na Goričkem. Tudi egipčanske piramide so služile prvenstveno za informiranje vode za namakanje in so bile ključen element uspeha egiptovske civilizacije. Slika 2: Manjše glinene piramide z zlatim vrhom za pripravo informirane strukturirane vode za

pitje in zalivanje. Plod znanja in raziskovanja prekmurskih ljudi

KMETIJSTVO KOT IZVOR VSEGA

100 LET NAZAJ DANES - zaposlitev za večino prebivalstva (90%) -zaposlitev za manjšino prebivalstva (10%) - prispevalo večino surovin - porablja surovine - prispevalo večino energije - porablja energijo - nobenih subvencij, samozadostno - zapravlja proračun družbe


10

1.4 Koliko hiš lahko zgradimo, če jih gradimo z balami slame? Običajne dimenzije bal so naslednje: višina 35 – 40 cm dolžina 70 – 90 cm debelina 45 - 50 cm Ne glede na to, katero tehnologijo gradnje izberemo, lahko računamo, da za toplotno izolacijo zunanjih sten in stropa (strehe) potrebujemo 600 – 800 kosov bal z navedenimi dimenzijami. Pri tem je mišljena stavba tlorisne površine cca. 80 m2 in pravokotne oblike. Tabela 1: Vrsta žit

Sorta

bal/ha

bal/1000 ha

bal/5000 ha

hiš/1000 ha

hiš/5000 ha

Pšenica 250 250.000 1.250.000 300 – 400 1.500 – 2.000

Pira 350 350.000 1.750.000 450 – 580 2.250 – 2.900

Rž 400 400.000 2.000.000 500 - 660 2.500 – 3.300

Iz številk v tabeli je razvidno, da je pridelek slame verjetno mnogo večji od potreb v gradbeništvu tudi, če bi vse individualne hiše na Goričkem gradili na ta način. Še več, bale slame samo iz Goričkega bi zadostovale za celotno potrebo vseh graditeljev stanovanjskih hiš v Pomurju!? Da je zadeva lahko zelo resna in ima strokovno ter gospodarsko težo, se lahko prepričamo na primeru razvojnega projekta z nazivom S – House, ki so ga izvedli v sosednji Avstriji. Namen projekta je bil razviti način gradnje hiš, pri katerih se bo poraba primarne energije zmanjšala za faktor 10 v primerjavi s sedaj konvencionalno gradnjo. Gradnja z balami, lesom in ilovico to zares omogoča (vir: www.s-house.at).

2 Analiza stanja na osnovi ankete Možnosti ter potencial za pridelavo in predelavo industrijskih rastlin ter sekundarnih surovin smo ocenili na dva načina in sicer smo najprej naredili ocenitev na osnovi statističnih podatkov o kmetijski dejavnosti in površinah za območje LAS Goričko, kar je navedeno v prejšnjem poglavju. Drugi način smo pa podatke pridobili s pomočjo ankete. Izvedli smo dve anketi. En anketni vprašalnik je bil za namenjen za proizvajalce (kmetovalce) in sicer smo anketni vprašalnik poslali na dom vsem kmetovalcem na območju LAS Goričko ter jih hkrati telefonsko prosili, če bi lahko anketo izpolnili. Drugi anketni vprašalnik je bil namenjen potencialnim investitorjem (vsem prebivalcem na območju LAS Goričko). V nadaljevanju povzemamo


11

rezultate anket, ki so pokazale, ali se uporabljajo v gradbeništvu izdelki iz rastlin, poznavanje toplotne izolacije iz industrijskih rastlin in sekundarnih surovin. Rezultati ankete, ki je bila namenjena proizvajalcem (kmetovalcem): 1. Uporaba izdelkov iz rastlin v gradbeništvu: Vprašanje se je glasilo: V sodobnem gradbeništvu se uporabljajo tudi izdelki iz rastlin, ki so

pridelani v kmetijstvu ali pa rastejo v naravi. Skupno ime zanje je »obnovljive rastlinske surovine«. Označite rastline, za katere smatrate, da jih v različnih oblikah lahko uporabimo v gradbeništvu:

Preko 66% vprašanjih je odgovorilo, da lahko les, slamo iz pšenice in slamo iz pire uporabljamo tudi v gradbeništvu, 58% jih je odgovorilo, da lahko konopljo in lan uporabljamo tudi v gradbeništvu, pod 50% pa jih je odgovorilo, da lahko slamo iz pire, leskev, vrbo in seno uporabljamo med drugim tudi v gradbeništvu. Podrobnejši deleži so razvidni iz spodnjega grafa. Graf 1: Uporaba izdelkov iz rastlin, ki so pridelani v kmetijstvu ali pa rastejo v naravi

0 10 20 30 40 50 60 70 80

1

seno

les

vrba

leska

lan

konoplje

slama rži

slama pire

slama pšenice

2. Poznavanje toplotnih izolacij iz plošče, prešane slame; iz vezane rastline; iz lanenih

plošč; iz bal slame in iz nasipane konoplje: Vprašanje se je glasilo: Ste že slišali za toplotno izolacijo iz: plošč, iz prešane slame, plošč, vezane

trstike, lanenih plošč, bal slame in nasipane konoplje. Več kot polovica anketiranih je odgovoril, da pozna toplotno izolacijo iz plošč, iz prešane slame in toplotno izolacijo iz bal slame. Več kot polovica anketiranih pa je odgovorila, da še ni slišala za toplotno izolacijo iz lesenih plošč in nasipane konoplje. Polovica vseh anketiranih pa je že slišala za toplotno izolacijo iz plošč, iz vezane trstike.


12

3. Razmišljanje o ponovno zasaditvi lana, konoplje ali /in pire v kmetijski kolobar:

Vprašanje se je glasilo: Ste že kaj razmišljali o tem, da bi v Vaš kmetijski kolobar ponovno

zasejali lan, konopljo ali/ in piro?

Več kot 70% anketiranih je odgovorilo, da ne razmišlja o tem, da bi v svoj kmetijski kolobar ponovno zasejali lan in več kot 60% jih je odgovorilo, da ne razmišlja o ponovni zasaditvi pire. 54% anketiranih je odgovorilo, da bi razmislilo o ponovni zasaditvi konoplje. 4. Odločitev za: Vprašanje se je glasilo: Ali bi se za to lažje odločili, če bi vedeli, da boste stebla / slamo lahko

prodali za izdelavo izolacijskih materialov?

Na to vprašanje je kar 87,5% proizvajalcev odgovorilo pritrdilno, iz česar izhaja, da obstaja na strani ponudbe velik potencial. 5. Delež pridelovalnih površin, ki je namenjen za pridelavo teh kultur oz. materialov: Vprašanje se je glasilo: Kolikšen delež pridelovalnih površin bi bili pripravljeni v Vašem letnem

kolobarju nameniti za pridelavo teh kultur oz. materialov?

Na to vprašanje je 32 % proizvajalcev odgovorilo, da bi namenili 10% svojih pridelovalnih površin za pridelavo teh kultur, 8,3% proizvajalcev bi namenili do 15% svojih predelovalnih površin ter 25% proizvajalcev bi namenilo 20%svojih pridelovalnih površin za pridelavo teh kultur. 8,4% proizvajalcev je odgovorilo, da bi namenilo več kot 40% svojih površin za ta namen in 12,5% je odgovorilo, da ne bi namenilo nobene pridelovalne površine za ta namen. 6. Delež pridelka, namenjen prodaji za izdelavo izolacijskih materialov: Vprašanje se je glasilo: Kolikšen delež naslednjih materialov / Vašega pridelka bi bili pripravljeni

nameniti prodaji za izdelavo izolacijskih materialov?

Graf 2: Slama od žitaric Graf 3: Suha slama- seno

Slama od žitaric

100%

50%0%

4%

10%

15-20%

30%40%

70% ne vem

Suha slama- SENO

100%

50%

0%

10%

20%30% ne vem


13

Graf 4: Industrijske rastline Graf 5: Sekundarne surovine

Industrijske rasline (lan, konoplje, trstika, pira)

100%

50%

0%

5%15%

20% ne vem

Sekundarne surovine

100%

50%

0%

15%20%

35% ne vem

Rezultati ankete, ki so jo izpolnili potencialni investitorji 1. Uporaba izdelkov iz rastlin v gradbeništvu: Vprašanje se je glasilo: V sodobnem gradbeništvu se uporabljajo tudi izdelki iz rastlin, ki so

pridelani v kmetijstvu ali pa rastejo v naravi. Skupno ime zanje je »obnovljive rastlinske surovine«.

Preko 85% vprašanih je odgovorilo, da lahko slamo iz pšenice in les uporabljamo tudi v gradbeništvu, preko 70% jih je odgovorilo, da lahko tudi slamo iz rži in konopljo uporabljamo v gradbeništvu ter 63% vprašanih je odgovorilo, da lahko uporabljamo tudi lan v gradbeništvu. 59,3% je odgovorilo, da lahko tudi seno uporabimo v gradbeništvo. Pod 50% jih je odgovorilo, da lahko slamo iz pire, leske in vrbo uporabimo tudi v gradbeništvu. Podrobnejši deleži so razvidni iz spodnjega grafa. Graf 6: Uporaba izdelkov, ki so pridelani v kmetijstvu ali pa rastejo v naravi

85,2

48,1

70,4

70,4

63

25,9

29,6

85,2

59,3

0 20 40 60 80 100

slama pšenice

slama pire

slama rži

konoplja

lan

leska

vrba

leska

seno

Uporaba v gradbeništvu

Uporaba v gradbeništvu


14

2. Poznavanje toplotne izolacije iz plošč, prešane slame; iz vezane rastline; iz lanenih plošč; iz bal slame in iz nasipane konoplje:

Vprašanje se je glasilo: Ste že slišali za toplotno izolacijo iz plošč, iz prešane slame, plošč, iz

vezane trstike, lanenih plošč, bal slame in nasipane konoplje. Kar 89% vseh potencialnih invenstitorjev je odgovorilo, da so že slišali za toplotno izolacijo iz bale slame ter 74,1% jih je že slišalo za toplotno izolacijo iz plošč, iz vezane trstike. Več kot polovico anketiranih je že slišalo tudi za toplotno izolacijo iz plošč, prešane slame in iz nasipane konoplje. Kar 66% anketiranih pa še ni slišalo za toplotno izolacijo iz lanenih plošč. 3. Vgradnja rastlinskih materialov v hišo: Vprašanje se je glasilo: Bi v Vašo hišo vgradili rastlinske materiale, ki bi bili pridelani v domači

regiji?

a) Ob predpostavki, da po kvaliteti ustrezajo zahtevam gradbene stroke in da imajo za to

dokazila?

Na to vprašanje je 63% anketiranih odgovorilo pritrdilno, 22,2% nikalno in 14,8% z morda.

b) Ob poznavanju dejstva, da je za njihovo proizvodnjo potrebno manj energije in

da so transportne razdalje veliko manjše kot pri običajnih poteh surovin za

gradbene materiale?

Na to vprašanje je 48,1% odgovorilo pritrdilno, 22,2% nikalno in 29,6% z morda.

c) Ob poznavanju dejstva, da z nakupom takih materialov podpirate regionalno

gospodarsko in kmetijsko okolje?

Anketirani potencialni investitorji so na to vprašanje z 66,7% odgovorili pritrdilno, 14,8% nikalno in 18,5% jih je odgovorilo z morda.

d) Ob poznavanju dejstva, da je bivalno ugodje v tako izoliranih hišah boljše kot

pri uporabi mineralnih izolacijskih materialov?

Kar 70,4% anketiranih je na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, 11,1% jih je odgovorilo nikalno in 18,5% jih je odgovorilo z morda.

e) Ob poznavanju dejstva, da s tem prispevate k zmanjšanju obremenjevanja

okolja?

Tudi na to vprašanje je večji del vprašanih, to je 77,8% odgovorilo pritrdilno, 11,1% nikalno in 11,1% z morda. 4. Uporaba/ nakup naravnih izolacijskih in drugih materialov: Vprašanje se je glasilo: Ali ste se za uporabo/ nakup naravnih izolacijskih in drugih materialov

pripravljeni odločiti zgolj, če so cenejši od mineralnih ali sintetičnih materialov?

Rezultat anketiranja je razviden iz spodnjega grafa.


15

Graf 7: Uporaba/ nakup naravnih izolacijskih in drugih materialov

22%

26%

52%

DA

NE

ODVISNO OD KVALITETE

5. Odločitev: Vprašanje se je glasilo: Ali ste se za uporabo kakovostnih, naravnih, izolacijskih in drugih

gradbenih materialov, ki bi imela vsa dokazila in regionalno poreklo, bili pripravljeni odločiti, če

bi bila njihova cena višja od mineralnih oz. sintetičnih materialov za:

Za uporabo kakovostnih, naravnih, izolacijskih in drugih gradbenih materialov je 52% anketiranih odgovorilo, da bi se za to odločilo v primeru, če njihova cena ne bi bila višja do 5% od mineralnih oziroma sintetičnih materialov. Podrobnejši rezultati so predstavljeni v spodnjem grafu. Graf 8: Odločitev za uporabo kakovostnih ,naravnih, izolacijskih in drugih gradbenih materialov

52%

7%

11%

11%

11%4% 4%

do 5%

do 10%

do 15%

do 20%

do 25%

do 50%

ali več, če mi je všeč

6. Informacija glede zdravja: Vprašanje se je glasilo: Ali ste informirani, da ni vseeno za Vaše zdravje, iz česa in kako so

narejene Vaše hiše?

67% anketiranih je pritrdilo, da je seznanjena, da ni vseeno iz česa in kako je zgrajena hiša, 22% jih je odgovorilo, da ni s tem seznanjena in 11% jih je odgovorilo, da jim je vseeno glede tega.


16

Graf 9: Informacija glede tega, da ni vseeno za Vaše zdravje, iz česa in kako so narejene vaše hiše

67%

22%

11%

DA

NE

MI JE VSEENO

3 Možnosti uporabe industrijskih rastlin in sekundarnih surovin,

spoznavanje dobrih praks

3. 1 Gradnja novih hiš Gradnja z naravnimi materiali, ki zrastejo kar v lokalnem okolju, je v zadnjih 20 letih doživela pravi preporod. Spoznanje, da je pri gradnji hiše moč uporabiti material, ki ga je potrebno le zasejati, požeti ter nato vgraditi, rešuje marsikatero finančno težavo današnjih graditeljev. Da je pa vseeno potrebno upoštevati osnovna pravila, ki veljajo v gradbeništvu, se moramo zavedati, da ni vseeno, kako je tak gradbeni material pridelan, izdelan in vgrajen. Splošno velja v Evropski uniji in tudi v Republiki Sloveniji, da mora vsak gradbeni material, ki ga vgradimo v stavbo, ustrezati zahtevam zakonodaje. In enako velja za celotne konstrukcijske sklope, v katere se ta material vgradi. Tehnologij in rešitev za izvedbo stavbnega ovoja z naravnimi materiali je znanih zelo veliko in jih ni moč natlačiti v eno knjigo. Morda naj zadostuje vedenje, da je skoraj vse mogoče in že znano. V nadaljevanju je prikazanih nekaj primerov tehnologij uporabe rastlinskih gradbenih materialov, ki so bile uporabljene pri gradnji hiš v našem lokalnem okolju oziroma, ki izvirajo iz tega okolja.


17

3.1.1 Phana slama, omočena v ilovico, plošče iz trstike V Radovcih na Goričkem je nastala hiša, kjer je bilo uporabljenih veliko naravnih in lokalno prisotnih gradbenih materialov. Lastnik hiše je pred leti podrl drevesa, debla razžagal in jih posušil. Iz lesa je s pomočjo tesarskega podjetja postavil ogrodje hiše. Po izdelavi kritine (strehe) je sledilo polnjenje prostora med lesenimi pokončniki nosilnega ovoja. Tehnologija, ki je bila uporabljena, je podobna že dolgo znani tehnologiji v številnih deželah zahodne, osrednje in vzhodne Evrope. Gre za polnjenje predalčja med pokončniki lesene konstrukcije. Znani so primeri polnjenja z žagovino, konopljinim pezdirom, slamo, opeko, zemljo, žlindro,... V našem primeru je bila uporabljena mešanice slame, pomočene v ilovico, ki je nato bila phana v začasni opaž. Nemški izraz za to tehnologijo je »Leichtstrohlehm«, kar bi lahko prevedli kot »lahka ilovica s slamo«. Slika 3: Postavitev lesene konstrukcije Slika 4: Les je borov, poreklo Goričko

Slika 5: Phanje slame omočene v ilovico Slika 6: Shramba za slamo

v prekate


18

Preko zapolnjenih prekatov lesenega predalčja sta nato bila vgrajena dva sloja izolacijskih plošč iz trstike v skupni debelini 10 cm. Te plošče služijo izboljšanju toplotne izolativnosti ovoja ter hkrati omogočijo podlago za nanos apnenega ometa kot zaključnega sloja. Pomembna lastnost tega elastičnega sloja je tudi amortiziranje deformacij, ki nastajajo v ravnini lesene konstrukcije tekom letnih ciklov, poleti les nabrekne, pozimi se skrči. Če se te deformacije neposredno prenesejo na zunanji omet lahko pride do razpok v tem in posledično vdora vlage ter poškodb v notranjosti. Torej ima ravnina plošč iz trstike več funkcij hkrati: toplotna izolacija, nosilec ometa in relaksiranje deformacij.

Slika 7: Sušenje naphanega polnila Slika 8: Sloj trstične izolacije

Prekati so phani z narezano slamo, ki je omočena v ilovico. Plošče iz vezane trstike so pritrjene preko lesene konstrukcije. Uporabljena sta 2 sloja po 5 cm trstike. Najprimernejši material za mineralni zaključni sloj je apnena malta ali podaljšana apnena malta. Ilovnati omet je primernejši za notranje omete. Na trstiko se najprej nanese obrizg, ki se ga zaradi dobrega oprijema vtre v strukturo trstične plošče. Nato sledita še dva sloja ometa, grobi in fini omet. Slika 9: Zaključni sloj je apneni omet.


19

Slika 10 in 11: Apneni omet je zaščiten z apnenim beležem v 3 slojih.

3.1.2 Montažna hiša iz slamnatih bal Uporaba bal iz stebel različnih žit, ki je zadnjih 10 let pravi hit v Evropi in ZDA, je prinesla razvoj številnih inačic tehnoloških rešitev in postopkov gradnje. Poznamo dva osnovna pristopa: bale kot nosilni zidak in bale zgolj kot izolacijsko polnilo. V prvem primeru bale prevzemajo tudi obtežbo, v drugem primeru pa obtežbo prevzame lesena konstrukcija, slama pa služi le kot izolacijsko polnilo. Obe tehnologiji sta v Evropi prisotni in sta uglašeni z zahtevami gradbene zakonodaje. Nadaljevanje razvoja uporabe bal slame v gradbeništvu je prineslo tudi tako imenovano prefabricirano gradnjo, kar pomeni, da elemente stavbnega ovoja sestavijo v delavnici in nato sestavijo v celoto na gradbišču. Tudi v Pomurju obstaja podjetje, ki se je lotilo razvoja take tehnologije. V nadaljevanju je nekaj ilustracij postopka priprave in sestavljanja take hiše. Najprej sestavijo leseno konstrukcijo iz plohastih lesenih profilov prereza 6/ 36 cm. Bale slame, ki so debeline 38 – 42 cm vstavljajo od zgoraj navzdol in jih pri tem komprimirajo. Ko vstavijo še zadnjo balo pritrdijo zgornjo pasnico. Sledi obrezovanje bal v natančno posneto ravnino.


20

Slika 12: Leseno predalčje, obrezovanje bal

Predhodno je bil narejen natančni delavniški načrt z vsemi rešitvami in pozicijami, ki služi kot osnovni pripomoček pri pripravi elementov. Ko je element izdelan, se ga pripravi in ojača za dvigovanje in transport ter do transporta vskladišči na suhem in pod streho.

Slika 13: Priprava elementa za transport, diagonalne ojačitve

Na gradbišču je že pripravljena temeljna podlaga s predvidenimi ležišči sten in montaža se lahko prične. Za montažo potrebujemo avtodvigalo in natančno izdelane elemente.

Slika 14 in 15: Postavljene sten na gradbišču


21

Montaža je običajno končana v nekaj dnevih. V primeru dežja je potrebno elemente pokriti in slamo popolnoma zavarovati pred namočitvijo. Ko je izdelana streha, je že nekoliko lažje a kljub temu je potrebno pokriti zunanje površine ovoja s folijo dokler le-te niso ometane. Če pa želimo kot zaključni sloj uporabiti prezračevani leseni opaž je smiselno zunanjo površino bal predhodno zapreti z lesno vlakneno ploščo, s slepim opažem, delno ometati z ilovico ali apneno malto,... ipd.. Namen teh navedenih možnih rešitev je, da preprečimo vdor insektov, glodalcev ter da izboljšamo fizikalne lastnosti konstrukcije kot so npr. zrakotesnost in požarna varnost (Vir: snopje d.o.o).

Slika 16: Izdelava strehe Slika 17: Dokončana hiša: zelena streha,

omet

.

3.1.3 Na licu mesta zgrajena hiša iz slamnatih bal

Na Goričkem, kakor tudi v širši pomurski regiji, je zgrajenih že kar nekaj hiš iz slamnatih bal. V nadaljevanju je prikazan osnovni koncept tehnologije gradnje hiš, kjer bale predstavljajo izolacijsko polnilo ( »fill-in technology« - angl.). Prednost tega postopka pred postopkom, kjer z balami gradimo nosilno konstrukcijo kot z zidaki in le-te prevzemajo tudi vso obtežbo (»load-bearing technology« - angl.) je predvsem v tem, da najprej zgradimo leseno konstrukcijo in streho. Tako imamo za delo z balami ves čas zaščito pred padavinami v primeru dežja. Če pa z balami zidamo tudi nosilno konstrukcijo pa do izdelave strehe traja veliko dlje.


22

Slika 18: Bale slame, gradnja na licu mesta

Na gornji sliki so vidni leseni pokončniki, ki prenašajo vertikalno obtežbo. Možno je uporabiti številne variante lesenih konstrukcijskih sistemov. Pri hišah iz bal je bistvenega pomena, da je podzidek (cokl) vedno dvignjen od tal ter izoliran z toplotno izolacijskim materialom, ki ni občutljiv na vlago. Pri načrtovanju takih hiš moramo biti še posebej previdni pri izvedbi stika temelj – stena in dobro zavarovati materiale in konstrukcijo pred vsemi nevarnostmi, ki se pojavljajo na tem mestu. Slika 19: Ometana hiša, bale zaščitene

3.2 Prenova starih hiš Stavbe, ki so bile zgrajene v času preden je prišlo do razmaha gradbeništva ter industrije gradbenih materialov, kar se je v Sloveniji zgodilo v letih med 1960 – 1970, so bile večinoma


23

zgrajene iz materialov mineralnega, lesnega in rastlinskega porekla. Značilno zanje je bilo to, da surovine, ki so jih spremenili v gradbeni izdelek, pri tem niso doživele velikih sprememb v strukturi, prav tako ni bilo veliko dodanega. Žgana ilovica je tako postala opeka, žagan in sušen les je postal tram, ploh ali deska, laneno predivo je postalo tesnilo, lepenka omočena v katran je postala hidroizolacija, in tako naprej. V času po 2. svetovni vojni, ko lahko v slovenskih hišah že zasledimo sistematično vgrajevanje prvih toplotnih izolacij (strop, streha), so te večinoma bile rastlinskega porekla. Tako lahko pri stanovanjskih hišah in javnih objektih iz tistega časa kot toplotne izolacije na stropovih v hladnih podstrešjih najdemo trstične plošče, pluto, plošče iz lesnih vlaken in lesne volne ter plošče iz prešane slame. Kot mineralna toplotna izolacija se je pojavljala predvsem žlindra v obliki nasutja ali pa kot granulat lahkih estrihov. Mineralne volne (steklena in kamena) ter polistireni so se pojavili pozneje, šele z razmahom naftne industrije in številnih iz tega izhajajočih vej. Zakaj je to pomembno? Obstaja bistvena razlika med materiali in njihovimi lastnostmi z ozirom na tehnološko obdobje iz katerega so. Gradbeno fizikalne lastnosti kot so difuzija vodne pare in sorbcijske sposobnosti (vpijanje in oddajanje vlage) so tiste, kjer se najbolj razlikujejo, s tem pa je seveda tesno povezana kakovost konstrukcij. Nabrekanje, luščenje, plesen, trohnoba, razpad in podobno so najbolj znane vidne posledice. Pri tem ne gre zanemariti tudi toplotnih lastnosti materialov in konstrukcij z ozirom na obdobje v katerem so nastali. S tem je mišljena predvsem toplotna stabilnost (hitrost ogrevanja ali ohlajanja) konstrukcij oziroma stavb v celoti.


24

Tabela 2: Značilnosti za materiale in stavbe pred in po razmahu gradbene industrije

Značilno za materiale in stavbe pred razmahom gradbene industrije

(cca. 1960 - 1970)

Značilno za materiale in stavbe po

razmahu gradbene industrije (1970)

• Od surovine do izdelka večinoma ni

velikih sprememb strukture.

• Materiali imajo večinoma večjo paropropustnost ( manjši µ).

• Materiali lahko vpijejo več vlage brez škode za konstrukcijo.

• Količina pare, ki prehaja skozi

prerez je relativno velika.

• Materiali imajo dobre toplotno akumulacijske lastnosti (količnik c = specifična kapaciteta; v kJ/kgK ali kWh/kgK) .

• Od surovine do izdelka so tudi

velike spremembe strukture.

• Materiali imajo večinoma manjšo paropropustnost ( večji µ); ne velja za mineralne volne.

• Materiali lahko vpijejo manj vlage brez škode za konstrukcijo.

• Količina pare, ki prehaja skozi prerez je relativno majhna.

• Materiali imajo relativno slabše toplotno akumulacijske lastnosti. (količnik c = specifična kapaciteta; v kJ/kgK ali kWh/kgK) .

Iz osnovnih razlik, ki so navedene v zgornji tabeli, lahko sklepamo, da verjetno ni vseeno s čim in kako izvedemo prenovo starejših stavb ter izboljšanje toplotno izolacijskih karakteristik ovoja. Za starejše stavbe je v veliki večini primerov primerneje uporabiti naravne toplotno izolacijske materiale, malte in premaze. Osnovni cilj, ki ga s tem želimo doseči je, da čimbolj ohranimo dinamiko prehoda pare skozi ovoj in še naprej izkoriščamo sorbcijske sposobnosti obstoječe stavbne mase. Pri energetskih sanacijah starih stavb moramo pri izbiri tehnologije in materiala za toplotno izolacijo zunanjih zidov biti še posebej previdni. Če se le da, je toplotno izolacijo najboljše izvesti na zunanji strani zidu.


25

V primeru starih stavb (z lastnostmi kot smo jih navedli zgoraj) je smiselno ohranjati difuzijsko odprtost konstrukcije, kar z drugimi besedami pomeni, da lahko skozi zid še vedno prehaja veliko pare. Če pa toplotne izoalcije ni možno ali ni dovoljeno narediti na zunanji strani zidu, obstaja možnost, da to naredimo na notranji strani. Ta izbira je slabša in pride v poštev le izjemoma. Še vedno nam namreč ostanejo neizolirani vsi toplotni mostovi (npr. predor plošče skozi zid, neizoliran podzidek,...itd. ). Ob tem pa se moramo zavedati še zelo pomembne nevarnosti, ki je povezana s toplotno izolacijo na notranji strani zunanjih zidov. Če nam kaj pare iz notranjosti stavbe »uide« skozi sloj toplotne izolacije (difuzija skozi material, konvekcija skozi reže, luknje), le-ta takoj za tem naleti na notranjo stran hladnega zunanjega zidu. In to pomeni takojšnje kondenziranje oz. kapljice na zidu. Zato je pomembno, da toplotno izolacijski sloj na notranji strani zidu izvedemo zelo natančno, da zatesnimo vse spoje, reže in predore (npr. ob vtičnicah in ceveh za elektriko) ter da uporabimo materiale, ki lahko vase shranijo čim več vlage, ne da bi pri tem prišlo do poškodbe konstrukcije zidu. In tu nam zopet lahko pomagajo toplotno izolacijski materiali iz rastlin, kot na primer trstične plošče, plošče iz lesnih vlaken in lesne volne, plošče iz plute, slame ... V nadaljevanju je prikazana izvedba take izolacije na stavbi, ki ima status kulturne dediščine in zaradi česar je bilo možno toplotno izolacijo zunanjih zidov izdelati le na notranji strani. Slika 20: Plošče iz trstike kot notranja izolacija pri objektih s statusom kulturne dediščine


26

Slika 21: Čez trstiko je vgrajena mreža cevi za nizkotemperaturno stensko gretje

Slika 22: Trstične plošče

Trstične plošče se prilepijo na obrizg iz apnene malte ter pritrdijo s sidri. Tako v veliki meri preprečimo nevarnost kondenzacije zračne vlage na stiku med toplotno izolacijo in podlago.


27

Slika 23: Ilovnati omet čez trstično oblogo: velika sposobnost absorbcije vlage

Debelina toplotno izolacijskih plošč v primeru, ko jih vgradimo na notranji strani, je večinoma 5 cm ali 8 cm. Razloga za tako majhno debelino sta predvsem dva. Prvi je ta, da ne zmanjšujemo prostora. Drugi razlog pa je fizikalne narave. Z notranjo toplotno izolacijo namreč iz ogrevanja v precejšnji meri izključujemo zidno stavbno maso saj se le-ta nahaja na hladnejši strani izolacije. To pomeni, da notranji prostor ogrejemo relativno hitreje, ker ogrevamo predvsem le zrak v notranjosti. To pa še ne pomeni, da si lahko privoščimo velika temperaturna nihanja v prostorih. Ogrevni sistem in režim ogrevanja je v vsaki stavbi vedno potrebno definirati upoštevaje vse dejavnike.

4 Ostale rastlinske surovine in njihova potencialna uporaba

4.1 Prediva iz konoplje in lanu ter konopljin pezdir V zadnjih 20 letih smo že skoraj pozabili, da se da špranje pri vgradnji stavbnega pohištva zatesniti še kako drugače kot z ekspandirano peno iz poliuretana. Seveda se da. Že prej so za tesnjenje v gradbeništvu uporabljali številne naravne materiale, predvsem vlakna iz industrijskih rastlin kot sta konoplja in lan. Najdlje se je ohranila uporaba lanene preje, omočene v firnež, za tesnjenje vodovodnih cevi iz pocinkanega železa. Danes se pri ekološki gradnji izogibamo tesnilnim masam iz kemijske industrije in raje uporabljamo naravna vlakna. V uporabi so tesnilni materiali iz vlaken konoplje, lanu, bombaža in kokosa. Da dosežemo izboljšano parozapornost tako izvedenega tesnjenja rež ob oknih in


28

vratih, premažemo tesnila na notranji strani še z naravnim lateksom ali pa jih prelepimo s trakom parne ovire iz celuloze. Na naslednjih 2 slikah sta tako prikazana primera tesnjenja stavbnega pohištva s konopljinim predivom ter nasutje pezdirja v suhomontažno talno konstrukcijo. Slednje ima nalogo izboljšati toplotno izolacijske in hrupne lastnosti prereza. Slika 24: Tesnenje oken in vrat s konopljino prejo

Slika 25: Nasutje konopljinega pezdirja v tla


29

4.2 Tesnilni in dilatacijski trakovi iz konoplje Pri izdelavi lesene talne obloge iz desk ali plohov je zelo pomembno, da preprečimo prenos tako imenovanega udarnega hrupa. Ko hodimo se udarci od hoje prenašajo po materialih, kar lahko predstavlja neprijetno motnjo. Prav tako se lahko na enak način prenašajo vibracije raznih naprav, ki stojijo na tleh, npr. hladilnik. Da se temu izognemo je v našem primeru smiselno pod oblogo (lahko tudi še pod podkonstrukcijo) vgraditi mehke ali poltrde trakove iz rastlinskih vlaken. Na tržišču obstajajo trakovi iz konoplje, lanu in kokosa; lahko pa uporabimo tudi pluto.

Slika 26: Trakovi lanu za prekinitev prenosa udarnega hrupa v lesenih tleh

Vir: http://www.hanffaser.de/uckermark/index.php/dichtung/trittschall-entkopplung

Iz enakega materiala je moč dobiti blažilne preproge, ki jih vstavimo med slepi pod in končni pod. Glej slike! Slika 27: Tekstil iz konoplje za blažitev prenosa hrupa od korakov v tleh


30

Vir: http://www.hanffaser.de/uckermark/index.php/dichtung/trittschall-entkopplung

Nekoliko debelejši trakovi iz konoplje, lanu ali kokosa so primerni za tesnjenje stikov pri gradnji hiš iz masivnih brun. Slika 28: Tekstil iz konoplje za blažitev prenosa hrupa od korakov v tleh

Vir: http://www.thermo-hanf.de/1/produkte/daemmstoffe/thermo-hang-block/index.html


31

5 Zaključek Ko govorimo o potencialu za uporabo industrijskih rastlin in sekundarnih surovin moramo imeti v mislih dve plati potenciala. Prva so proizvodne kapacitete in druga so uporabniške kapacitete. Iz poglavja je razvidno, da je na Goričkem več kot dovolj primernih kmetijskih površin, ki bi ob ustreznem kolobarju lahko zagotavljala relativno veliko količino surovin za gradbeništvo. Prav tako je v delu poglavja, kjer so prikazani nekateri primeri uporabe rastlinskih materialov in sekundarnih surovin v današnjem gradbeništvu, razvidno, da je potencial tudi na tej strani velik. Ob tem se je potrebno zavedati, da to še zdaleč niso vse že obstoječe aplikacije. Obravnavane so namreč le take, katerih skupni imenovalec je morda enostavna proizvodnja in običajna uporaba; poleg teh obstajajo še številni tehnološko zahtevnejši produkti, ki so prav tako narejeni iz rastlin.


32

Literatura in viri: Ilić, S.: Klasični drveni krovovi, IRO građevinska knjiga Beograd 1987. Kregar, R.: Naš kmečki dom, hiša na vasi: Naš dom – gradbena strokovna založba v Ljubljani, 1946. Moškon, D.: Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem. Založba obzorja Maribor, 1992. Peulić, Đ.: Konstruktivni elementi zgrada – drugi dio, Tehnička knjiga Zagreb, 1975. Vugrinec, J.:Videnje sodobne prekmurske hiše skozi prizmo stoletnih sten, 2009.

Spletni viri: https://picasaweb.google.com/107811287175119384834/IlovicaSlama1#5619864377704940802. http://www.thermo-hanf.de/1/produkte/daemmstoffe/thermo-hang-block/index.html.

http://www.hanffaser.de/uckermark/index.php/dichtung/dichtungsband. www.snopje.si. www.s-house.at. http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Datei:Verarbeitung_der_Flachsfaser.svg&filetimestamp=20060917095442. http://de.wikipedia.org/wiki/Flachsfaser. http://de.wikipedia.org/wiki/Hanffaser. http://ekopanely.cz. http://de.wikipedia.org/wiki/Stroh.


33

Priloge

� ANKETNI VPRAŠALNIK: Možnosti in potenciali za pridelavo in predelavo industrijskih rastlin ter sekundarnih surovin na območju LAS Goričko, ki se raziskujejo v okviru projekta »Industrijske rastline in sekundarne surovine kmetijstva v stavbarstvu podeželja.«

� ANKETNI VPRAŠALNIK: Možnosti in potenciali za uporabo industrijskih rastlin ter

sekundarnih surovin v stavbarske namene na območju LAS Goričko, ki se raziskujejo v okviru projekta »Industrijske rastline in sekundarne surovine kmetijstva v stavbarstvu podeželja.«


34

ANKETNI VPRAŠALNIK: Možnosti in potenciali za pridelavo in predelavo industrijskih rastlin ter sekundarnih surovin na območju LAS Goričko, ki se raziskujejo v okviru projekta »Industrijske rastline in sekundarne surovine kmetijstva v stavbarstvu podeželja.« Da bomo lažje spoznali stanje in ocenili potencialno tržišče za pridelavo in predelavo industrijskih rastlin in sekundarnih surovin na območju Lokalne akcijske skupine LAS Goričko, smo pripravili anketni vprašalnik. Da bi bili zbrani podatki čim bolj verodostojni, Vas prosimo, da si vzamete nekaj časa in odgovorite na teh nekaj vprašanj. OBKROŽITE USTREZEN ODGOVOR! 7. V sodobnem gradbeništvu se uporabljajo tudi izdelki iz rastlin, ki so pridelani v kmetijstvu

ali pa rastejo v naravi. Skupno ime zanje je »obnovljive rastlinske surovine«.

Označite rastline, za katere smatrate, da jih v različnih oblikah lahko uporabimo v gradbeništvu:

a) slama pšenice b) slama pire c) slama rži d) konoplja e) lan f) leska g) vrba h) les i) seno

8. Ste že slišali za toplotno izolacijo iz:

a) plošč, iz prešane slame DA NE

b) plošč, iz vezane trstike DA NE

c) lanenih plošč DA NE

d) bal slame DA NE

e) nasipane konoplje DA NE


35

9. Ste že kaj razmišljali o tem, da bi v Vaš kmetijski kolobar ponovno zasejali:

a) lan DA NE

b) konopljo DA NE

c) piro? DA NE

10. Ali bi se za to lažje odločili, če bi vedeli, da boste stebla / slamo lahko prodali za izdelavo izolacijskih materialov? DA NE 11. Kolikšen delež pridelovalnih površin bi bili pripravljeni v Vašem letnem kolobarju

nameniti za pridelavo teh kultur oz. materialov? a) 10 % b) 15 % c) 20 % d) ______ % (navedite koliko)

12. Kolikšen delež naslednjih materialov / Vašega pridelka bi bili pripravljeni nameniti prodaji

za izdelavo izolacijskih materialov?

• Slama od žitaric: a) vse b) polovico c) _______ % (navedite delež )

• Suha trava (seno): a) vse b) polovico c) _______ % (navedite delež )

• Industrijske rastline (lan, konoplja, trstika, pira): a) vse b) polovico c) _______ % (navedite delež )

• Sekundarne sestavine ( lesni ostanki, vrba ):

a) vse b) polovico


36

c) _______ % (navedite delež ) Hvala za Vaše sodelovanje!


37

ANKETNI VPRAŠALNIK: Možnosti in potenciali za uporabo industrijskih rastlin ter sekundarnih surovin v stavbarske namene na območju LAS Goričko, ki se raziskujejo v okviru projekta »Industrijske rastline in sekundarne surovine kmetijstva v stavbarstvu podeželja.« Da bomo lažje spoznali stanje in ocenili potencialno tržišče za uporabo industrijskih rastlin in sekundarnih surovin v stavbarske namene na območju Lokalne akcijske skupine LAS Goričko, smo pripravili anketni vprašalnik. Da bi bili zbrani podatki čim bolj verodostojni, Vas prosimo, da si vzamete nekaj časa in odgovorite na teh nekaj vprašanj.. OBKROŽITE USTREZEN ODGOVOR! 2. V sodobnem gradbeništvu se uporabljajo tudi izdelki iz rastlin, ki so pridelani v kmetijstvu

ali pa rastejo v naravi. Skupno ime zanje je »obnovljive rastlinske surovine«. Označite rastline za katere smatrate, da jih v različnih oblikah lahko uporabimo v gradbeništvu:

a) slama pšenice b) slama pire c) slama rži d) konoplja e) lan f) leska g) vrba h) les i) seno

3. Ste že slišali za toplotno izolacijo iz:

a) plošč, iz prešane slame DA NE

b) plošč, iz vezane trstike DA NE

c) lanenih plošč DA NE

d) bal slame DA NE

e) nasipane konoplje DA NE


38

4. Bi v Vašo hišo vgradili rastlinske materiale, ki bi bili pridelani v domači regiji?

a) Ob predpostavki, da po kvaliteti ustrezajo zahtevam gradbene stroke in da imajo za to dokazila?

DA NE MORDA

b) Ob poznavanju dejstva, da je za njihovo proizvodnjo potrebno manj energije in da so transportne razdalje veliko manjše kot pri običajnih poteh surovin za gradbene materiale?

DA NE MORDA

c) Ob poznavanju dejstva, da z nakupom takih materialov podpirate regionalno

gospodarsko in kmetijsko okolje?

DA NE MORDA

d) Ob poznavanju dejstva, da je bivalno ugodje v tako izoliranih hišah boljše kot pri uporabi mineralnih izolacijskih materialov?

DA NE MORDA

e) Ob poznavanju dejstva, da s tem prispevate k zmanjšanju obremenjevanja

okolja? DA NE MORDA 5. Ali ste se za uporabo / nakup naravnih izolacijskih in drugih materialov pripravljeni

odločiti zgolj, če so cenejši od mineralnih ali sintetičnih materialov? DA NE ODVISNO OD KVALITETE


39

6. Ali ste se za uporabo kakovostnih, naravnih, izolacijskih in drugih gradbenih materialov, ki bi imela vsa dokazila in regionalno poreklo, bili pripravljeni odločiti, če bi bila njihova cena višja od mineralnih oz. sintetičnih materialov za:

a) do 5%

b) do 10 %

c) do 15 %

d) do 20%

e) do 25 %

f) do 50 %

g) ali več, če mi je všeč.

7. Ali ste informirani, da ni vseeno za Vaše zdravje, iz česa in kako so narejene Vaše hiše? DA NE MI JE VSEENO Hvala za Vaše sodelovanje!


40

Partnerji v projektu »Pridelava in predelava industrijskih rastlin ter sekundarnih surovin kmetijstva v stavbarstvu podeželja«:

� Razvojna agencija Sinergija d.o.o., Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice,

� Stojan Habjanič s.p., Brezovci 72 a, 9201 Puconci,

� Kmetija Rengeo, Šalovci 3, 9204 Šalovci. »Ta dokument je nastal v okviru projekta »Industrijske rastline in sekundarnih surovine kmetijstva v stavbarstvu podeželja« ob pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino dokumenta je odgovorna Razvojna agencija Sinergija, d.o.o.«

Documents

Ocena moznosti za pridelavo