Od sladkega k slanemu !e dolgo sem poslu"al, kako fajn reka je Una. Alternativ je bilo seveda ogromno, vendar bolj ko se je bli#al odhod, bolj je vreme na bolj za#elenih lokacijah odpovedovalo sodelovanje. Torej Una. Una je ve!inoma mejna reka med Hrva"ko in Bosno. Izvira blizu kraja Srb na Hrva"kem, v Savo pa se izliva pri Jasenovcu. Najprej je bilo seveda treba tja priti. Pokanje je kot navadno trajalo cel dan in okrog sedmih zve!er se kon!no odpeljemo. Pri Ivan!ni Gorici se odlo!imo, da ne gremo od izvira proti izlivu, pa! pa proti toku. Vzrok: ni se nam ljubilo basanje po Partizanki, pa! pa smo ostali lepo na avtocesti. Ker nisem vedel, kje naj prespimo na Hrva"kem (ko sem se nazadnje peljal po slavonski avtocesti sem na po!ivali"!ih videl precej sumljivih ljudi, ki so mi na vsak na!in hoteli o!istiti "ipe, pa "e kak"en evro za povrh bi imeli), se ustavimo na predzadnjem po!ivali"!u pred mejo pri Mokricah, natankamo s kup!kom in se sparkiramo v vogal parkiri"!a pod otro"ko igri"!e. Na po!ivali"!u je tudi zelen!ek. Proti Sisku Zjutraj nadaljujemo mimo Zagreba in se sproti odlo!imo, da ne gremo po avtocesti, pa! pa "e malo pogledat, kako izgleda Sava v tem predelu. Azimut Sisak. Na izvozu Buzin je neizmerna gu#va, zato se zapeljemo do Ivani" grada in proti Sisku. Za "port se !ez reko prepeljemo s splavom (oni pravijo temu skela), ki funkcionira na re!ni tok.

Splav za preva#anje vsega mogo!ega prek Save (cenik ima ca 20 postavk)

#as kosila je tudi !as iskanja primernega mesta za kosilo. Najdemo ga ob starem gradu, super sen!ka ter znosna koli!ina mr!esa glede na bli#ino soto!ja Save in Kolpe. Skuham, pojemo, tudi punci se naspita.

Kosilo pri Starem gradu v Sisku Nadaljujemo po cestah, ki so !im bli#je Savi. Sproti odkrijemo na zemljevidu Lonjsko polje, ki so ga kategorizirali kot prirodni park. Ceste so ozke, vendar ve!inoma asfaltirane. Zanimive so vasi, ki niso tako kot v Slavoniji razpotegnjene, s kanalom med hi"ami in cesto, pa! pa je vse skupaj precej natla!eno, za hi"o pa se razteza vrt in kak"na koruzna njiva. Za ta predel je zna!ilna tudi posebna arhitektura, hi"e so kot bi pobegnile iz pravljice o Janku in Metki, streh jim res ne manjka.

Hi"a iz vasi ob Savi – prese#ki streh Med von#jo pla"imo najrazli!nej"e pti!e, pa tudi doma!ine, ki se za!udeno ozirajo, kaj tukaj i"!emo. Malo naprej od Lonje na novo asfaltirajo cesto; imamo na izbiro, da po!akamo kak"ne "tiri ure ali pa se zapeljemo ca 10 km nazaj, s splavom !ez reko in po manj zanimivi strani naprej proti Jasenovcu. To tudi storimo, mlaj"i kapitan si pri speljevanju in pristajanju tokrat pomaga z izvenkrmnim motorjem. Tukaj smo naleteli na zanimiv fenomen, vo#nja z ra!unom je bila cenej"a (10 kun) od vo#nje brez ra!una (12 kun). Res pa je, da je bil umetni"ki vtis pri prvem pre!kanju bolj"i.

$troklja pozira Cesta na desnem bregu pripelje do Hrvatske Dubice. Ker smo trmasti in ho!emo spremljati celoten tok Une, tam zavijemo levo do Jasenovca. Na brzino si pogledamo muzej koncentracijskega tabori"!a. Potem pa... ho!emo videt "e tisto, kar so nam cestarji hoteli vzeti. Kon!a se tako, da prespimo v vasi Krapje, v ba"ti seoskega turizma, ki je v lasti prijazne Sofije in Marijana, upokojencev, ki kar ne moreta pogruntat, kako bi nas "e bolj stregla... o kak"nem pla!ilu no!eta niti sli"at. Marijana Rakari"a se najde na naslovu Krapje 164, telefon +385-98-9164848, imajo tudi postelje po 100 kun/osebo/no!. Kon!no Una Zjutraj se odpravimo nazaj proti Jasenovcu. Pre!kamo mejo na drugi strani ho!ejo videti poleg prometne "e zeleno karto. Ker je kombi "e zmeraj bratov, je seveda ne najdem. Policaj: Ako nemate zelene karte, morate kupiti osiguranje. Koliko vremena ostajete u Bosni? Jaz: Ne znam... koliko para je osiguranje in do kad va#i? P: 30 eura za tri dana. Tada morate iza"i iz Bosne. J: Hm, dobro, gdje mogu to da kupim? P: Tamo kod agenta. Parkirajte se ovamo, odmah "u ga dovest. J: <se parkiram malo naprej, !ez minuto se vrne policaj> P: Ba" sada je negdje oti"ao, ne mogu ga na"i... ako date za pi"e, mogu vas pustit. Ali ima na"ih patrola dalje na putu... ako tra#e zelenu kartu, recite jim, da vam je ostala na granici kod carinika... Nemojte tu, svuda su kamere...

Ta »zabava« me je stala 10 EUR, manj"ega bankovca nisem imel. Seveda sem kasneje na"el zeleno karto spravljeno na dnu enega predala... Nadaljujemo torej po bosanski strani in i"!emo primerno mesto za kopanje. Vozimo se skozi nekaj sotesk, gledamo zanimive s travo porasle brzice. Malo naprej od Glodine je sredi Une oto!ek, kamor pripelje splav – tokrat ni na re!ni pogon pa! pa kar na vitlo.

Splav – tokrat na ro!ni pogon Voda ima ca 16 stopinj, nih!e razen otrok se zares ne kopa, vsi malo stojimo v vodi, malo zaplavamo in spet pobegnemo na sonce. Kljub temu sta ta mali navdu"eni, midva z Darjo pa, ko v neposredni bli#ini odkrijeva gostilno, kjer znajo pripravit solidno postrv in ra#niji!e. Malo ni#je je tudi !isto uraden kamp. !trba!ki Buk Malo naprej od Biha"a se odcepi cesta za Ora"ac. Sredi Ora"ca je ka#ipot za $trba!ki buk – do tja pelje kakih 10 km srednje razmajanega makadama, vendar se spla!a. $trba!ki buk visok kakih 40 metrov, zve!er si ga pogledamo le od dale!. Spoznamo Sladjana iz okolice Tuzle, ki se #e nekaj dni potika po okolici in pridobimo nekaj koristnih informacij. Potem najdemo pribli#no raven prostor!ek in v miru prespimo.

Nad $trba!kim bukom Zjutraj natovorimo otroke v nahrbtnike in gremo pogledat slap. Zadeva je precej impozantna. Srednje te#ko sledljiva stezica vodi navzdol ob Uni, mi smo se skozi go"!avje prebijali kak"ni dve uri, sre!ali nekaj lu"tnih pla#ic, potem pa obrnili. Opozarjali so nas pred ka!ami, razen nekaj malo ve!jih martin!kov nismo videli ni!esar, kar bi se nam zdelo nevarno.

$trba!ki buk Ni#je ob reki je "e nekaj zanimivih slapov, najbolj znana sta Dvoslapje in Troslapje. Do njih se nismo prebijali, je pa po Sladjanovih izku"njah potrebno malo avanturizma, da se prebije" do njih. Na vsak na!in vam bodo sku"ali prodati rafting, ki se za!ne pod $trba!kim bukom in

je verjetno kar primerna odlo!itev za spoznavanje okolice. Zaradi starosti otrok za nas ta varianta #al ni bila zanimiva, bil sem tudi prelen, da bi se pozanimal za ceno in pogoje.

$trba!ki buk "e z druge perspektive Od $trba!kega buka smo se odpeljali prek Kulen Vakufa do Martinj broda. V Kulen Vakufu je edina bencinska pumpa dale! naokrog z zelo prijaznim lastnikom, ki nas je vabil na kavo, nam ponujal travnik ob Uni za preno!evanje... skratka vse kar bi si !lovek lahko za#elel v tem kontekstu. Nasploh nikjer nismo imeli te#av s prijaznostjo ljudi. Do Kulen Vakufa je asfalt, naprej do Martinj broda soliden makadam, paziti pa je treba na domorodce, ki vozijo po njem... kot domorodci pa!. Martinj brod Martinj brod je nekaj posebnega. Ve!ina hi" v tem mestecu ima svoj privatni slap ali pa vsaj poto!ek. Una se namre! tu razcepi na ca 50 srednje velikih poto!kov, ki te!ejo prek stopenj v slapovih; na vse skupaj pa so postavili hi"e. Vse skupaj zgleda kot neke v hrib postavljene Benetke. Seveda domorodci to naravno danost izkori"!ajo na razli!ne na!ine, nekateri imajo privat ribogojnice s postrvmi, bolja ali manj vsi hladijo v vodi lubenice in pivo, z zalivanjem vrtov pa si ne dajejo kak"nega posebnega dela. Ima pa celo mesto "e svoj skupen, ca 25 metrov visok glavni slap, ki si ga je vsekakor vredno pogledat. V bli#ini Martinj broda je tudi soto!je Une in Unca, ki pride iz smeri Drvarja.

Slap v Martinj brodu $e ena zanimiva posebnost Martinj broda je, da se vsako leto 2. avgusta tam zberejo vsi, ki so »rodom« od tam. Jasno, da je vsaj dan pred tem datumom in "e nekaj dni kasneje vsak ve!er vsesplo"en #ur, narodnjaki odmevajo po dolini navzgor in navzdol, precej jagnjedi, pa tudi pra"i!ev kon!a svoje #ivljenje v tem !asu. Zora, "efica enega izmed lokalov ima malo ven iz kraja travnik in seveda smo se z Zorinim dovoljenjem parkirali na njem. O na"i prisotnosti je obvestila tudi sosede, ki so nas oskrbeli z vodo – imajo napeljano cev direktno iz Une, oni to vodo celo pijejo; mi je nismo upali.

V Martinj brodu voda te!e vsepovsod, celo pod hi"ami Put pod gredom Pri #uru nismo ne vem kako intenzivno sodelovali (nekajkrat je v tisti no!i zmanjkalo elektrike, s tem pa tudi muzike). Smo pa naslednji dan odkrili »Put pod gredom«. Ta pot naj bi pripeljala do izvira Une (takrat "e nismo to!no vedeli, kje to pravzaprav je). Od za!etka malo slab"i, kasneje pa !isto soliden makadam, vodi po dolini navzgor. Problem pa predstavlja obilica "avja, ki to cesto obdaja; vmes je precej robidovja in tudi manj"ih drevesc, tako da !e vas motijo praske na avtu, se ne vozite tam ampak si raje najdite drug prevoz (mimogrede, bicikel bi bil tukaj !isto prava izbira, z izjemo dveh ali treh malo bolj ostrih kraj"ih klancev je pot ve!inoma ravna). Mi smo "li najprej pe", potem je postalo prevro!e in smo obrnili ter "li po avto. Po ca osmih kilometrih pripelje cesta do sosto!ja Une s Krkico, kratko re!ico s kristalno vodo (naj bi bila pitna) in temperaturo, da ti lahko marsikaj kristalizira (primerljiva s So!o). Precej idili!nih pla#ic naokrog, seveda se da tudi spati. $e kak"en kilometer naprej je most !ez Uno in meja s Hrva"ko. Nismo se usudili ilegalno pre!kati meje z avtom, ker so nas na morebitne te#ave s hrva"kimi policaji opozarjali na obeh straneh meje; od tam naj bi bilo "e kakih 5 km do izvira Une.

Put izpod Grede Krkica... Brrrrr! Prebili smo se nazaj do Martinj broda (mimogrede, lesen most !ez Uno, ki ga je postavila kanadska vojska, je narejen tudi za kamperje, ne samo za osebne avtomobile) in prespali na Zorinem travniku. Trma, da pridemo do izvira Une (zdaj ko smo izvedeli, kje to pravzaprav je), je ostala, kljub temu, da so ukinili mejni prehod, ki iz Martinj broda pripelje do Donjega Lapca. Obvoz je bil dolg ca 180 kilometrov – Martinj brod-Drvar-Bosansko Grahovo-Knin-Srb.

#ez ta most smo se kasneje peljali s kamperjem... zdr#al je !

Zrmanja V Drvarju smo na bencinski pumpi izpraznili strani"!e, kljub nedelji opoldne je bilo odprtih nekaj trgovin. Ker smo se ravno peljali mimo, smo "li pogledat "e izvir Zrmanje. Do izvira poleti ne hodi kaj dosti ljudi, kmalu nam je postalo jasno, zakaj. Z glavne ceste Knin-Gra!ac se najprej spustimo nekaj kilometrov in tudi precej vi"inskih metrov v dolino, kjer je vas Zrmanja. V vasi je treba zaviti levo (ni nobene oznake), na koncu vasi je spomenik, zajetje vode (ki izvira nekaj metrov stran in je pitna) s pipo ter konec asfalta. Po vedno bolj razsutem in mestoma strmem makadamu se pride do kri#i"!a, kjer sta dva ka#ipota. Na prvem pi"e »privatni posjed«, na drugem pa »Vrelo Zrmanje«. Malo pred tem kri#i"!em vidimo odcep k manj"i kmetiji z edino senco dale! okrog. Ker so otroci la!ni in temu primerno razpolo#eni, se zapeljemo tja v upanju, da si lahko sposodimo malo sence za malicanje. Tamkaj"nji domorodec mi sproti "e razlo#i, da naj zapeljem kar desno na »privatni posjed«, tam parkiram in potem bolj ali manj ob reki pridem do »starog groblja«, potem pa je v bli#ini izvir. Naivno upo"tevam njegov nasvet in po 300 metrih naletim na ograjo. Malo v klanec, malo v ovinek !ez most odrikevrcam nazaj do kri#i"!a in poskusimo "e levo. Po kraj"em stmem klancu pridemo do suhe struge potoka, !ez katero je bilo nametanih nekaj podobnega ostankom kovinskim ograj – z osebnim avtom bi se morda "e peljal !ez, s kamperjem pa nikakor. Sledil je rikverc po za"odranem makadamu v kar strm klanec, bilo je dovolj razlogov, da sem hvalil pristojne slu#be v nebesih, ki mi niso namenile kak"nega ve!jega kamperja.

Zrmanja – stari del vasi Parkiramo se ob kri#i"!u, se preobujemo v superge (priporo!am ne glede na temperaturo), nalo#iva otroke v rukzake in slediva ca kilometer levi odcep. Prideva v vas duhov, od 15 hi" sta naseljeni le dve. Tam izveva, da je treba kar ravno preko polja po »stazi«, potem pa

desno in prideva do #e prej znanega »starog groblja«. 20 minut slediva »stazo«, ki pa je potem zmanjka. Po kolovozu, ki ga bolj slutiva (ca meter visoka trava) sku"amo hoditi !imbolj glasno, da pravo!asno opozorimo morebitne plaze!e se zadeve v travi. Po petih minutah zares pridemo do pokopali"!a, kjer so datumi smrti ve!inoma do leta 1920 in olaj"ano stopimo v senco. $e pet minut in smo pri zidani barieri !ez reko. Tam je res nekaj izvirov, vendar je tudi na drugi strani bariere kar soliden poto!ek, ki pa je tudi solidno zara"!en. Darja da tu kon!ni veto na nadaljevanje poti, kasneje izveva, da je pravi izvir "e ca kilometer naprej in da naj poleti bognedaj ne hodimo do tja, ker nas bo ziher pojedla kak"na ka!a.

Izvir Zrmanje - kao Spet Una Nadaljujemo pot proti izviru Une. Z glavne ceste je treba zaviti proti vzhodu za mesto Srb – ime pove tudi ve!insko prebivalstvo. Malo pred Srbom je "e zmeraj postavljena rampa. Od Srba je treba naprej "e kak"ne 4 kilometre do T kr#i"!a, kjer nas smerokaz usmeri levo. Po kilometru je treba pred mostom zaviti "e enkrat levo, po nekaj sto metrih se makadam kon!a. V bli#ini domorodci intenzivno piknikirajo. Do izvira Une je "e 20 minut sprehoda. Sam izvir je podoben Divjemu jezeru pri Idriji in dejansko je izvirno jezero, globina neznana. Lepo, !eprav malo nasmeteno. Tako smo misijo Una zaklju!ili.

Izvir Une

Pa "e enkrat... res se spla!a priti

Tale tabla stoji malo pred krajem Srb... doma!ini verjetno vedo, kdaj se ne smejo potikati po hosti

Kon!no morje Punce so imele #e malo dosti vsega skupaj in sledil je zaslu#en odhod na morje. Malo pred Kninom smo zavili desno. Za krajem Kistanje smo nabavili "e zalogo sadja in zelenjave, #enska ki je dr#ala obcestno stojnico, nam je "la na vrt nabrat papriko. Nekako smo se primajali do Biograda in na trajekt do Tkona na Pa"manu. Najprej smo "li pogledat v FKK kamp Sovinje na skrajnem ju#nem koncu Pa"mana, vendar je bilo vse polno, prav tako v naslednjih "est ali sedem kampih. Kon!no smo na"li mesto v »Daleki Obali«, med Dobropoljano in Banjem. Gazda ima »zanimiv« pristop – vsakemu, ne glede na "tevilo oseb, avtov, "otorov... postavi ceno 25 EUR/no!. Potem je na vsakem posamezniku, da se pogaja do zneska, ki mu "e ustreza. Kamp sam ima senco od oljk, parcele pa so dovolj velike, da se lahko seli" za senco. V kampu raste tudi precej figovih dreves, ki skoraj zadostujejo potrebam kampa. Morje je, kot je za Pa"man in Ugljan zna!ilno, kristalno, z masko in "norklom bi bil lahko cel dan v vodi, "e nikoli nisem videl toliko spu#v na kupu. Minusi – dostop v morje je miniran s !ermi in je#i na njih, tudi 30 metrov od obale se najde kak"na !er, na katero lahko stopi", vse skupaj je precej izpostavljeno burji in valovom, ki jih povzro!a. Trgovina je 10 minut pe" v Dobropoljani.

V Daleki obali – zve!er, prva vrsta v senci, do morja 40 metrov Po nekaj dneh smo se premaknili "e na Ugljan. Najprej smo "li na zahodno obalo, kjer so v edinem kampu kraljevali pav"alisti. Prostor za nas se je na"el v kampu Tomas v Su"ici pri Batala#i (malo severno od mesta Ugljan). Dru#inski kamp, ljudje prihajajo tja #e vrsto let in ve!inoma se med seboj poznajo. Poleg Slovencev je precej tudi Italijanov. Gazdarica Sonja nam je na"la mesto v senci borovcev. V morje se da kljub skalnati obali priti precej la#je, je#e

na za!etku sezone pav"alisti preselijo v globje morje. Minusi: voda je v glavnem kapnica, lahko bi bilo kak"no strani"!e ve!. Do trgovine je fajn iti s kolesom. Precej bolj prijeten kamp kot prej"ni, sem bomo "e pri"li. Na no! smo dali ca 140 kun (2 odrasla, dva otroka, kamper, elektrika, takse). Sonjo je najla#je dobiti na +385-23-288164 ali +385-23-331258.

Pa v Tomasu – enkrat popoldan, tretja vrsta, do morja 40 metrov Tako na Pa"manu kot tudi na Ugljanu se da marsikaj po!eti. Na Pa"manu je razpeljanih nekaj panoramskih poti, ki jih #al nismo kaj dosti preizkusili. Na Ugljanu so se pa "e bolj potrudili, postavili celo mre#o kolesarskih in pe"poti (na zemljevidu je vrisanih 16 rut, nekatere !ez cel otok). Vredno raziskovanja.

Nismo samo le#ali... da pride" sem je treba kar pritisniti, "e posebej !e vozi" s seboj tri karakterje !