Glasilo Social ist ične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak petek, — Posamezna številka 10 din. — Letn a naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24

Btev. 16 (319) Leto VIL

NOVO MESTO, 20. APRILA 1956

Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva in uprave * i 12? Rokopisov ne vračamo Tiska Časopisno-r.aložniško podjetje »Slov poročevalec« * Ljubljani Za tisk odgovarja Franc PleveL

T a k s e m n j i h o v n a m e n

Ijene. Ostane nam še pogovor o

r (Nadaljevanj« in konec) vanje taks z zahtevo, češ »pla- krajini, vinogradov v občini K o -Prejšnji teden smo si ogledali, čal bom, če dobim prav toliko stanjevica—Podbočje in na Trški

koliko ta<ks bo zbranih letos v in takoj nazaj!« Kdor bo hotel gori skorajda nimamo vinskega našem okraju na vozova in mo- dobiti posojalo iz teh skladov, pridelka, k i bi slovel po kval i -torna vo*Ća, na živino in pse, bo moral obnavljati vinograde, teti, ki bi mu dajala na trgu na kmatijske stroje in na h i - sadovnjake itd. le načrtno. Nič ime. Če išče kupec nekaj vago-bridne vinograde, braLi pa smo namreč ne koristi, če zasadiš tu nov enake kvalitete istega pri-tudi, kako bodo te takse razde- hruško, tam jablan in zraven delka, bo tako blago le s težavo

spet kakšno drugo sadno drevo, dobil! In vendar bo treba prav nametano vsevprek in križem, tem vprašanjem posvetiti veliko kakor so delali naši predniki, več skrbi. Po čem nas poznajo Potrebni so skupni načrti za ob- na trgu? Trebnje z okolico že novo naših vasi. strnjeni nasa- nekolikanj slovi po dobrem di, sadovnjaki, vinogradi in krompirju. Krško polje po pra-ostalo. Sistematično zasajevanje šičjereji, Suha krajina po pita-sadnih dreves je pokazalo vse ni živini, posamezni Okoliši po prednosti v Dragatušu v Beli vinogradništvu. Pa vendar do­

segamo n. pr. z našo živinorejo veliko manjše dohodke kot kmetje v Velikih Laščah in Ribniški dolini, k i z lahkoto prodajajo odlično plemensko ži­vino, medtem ko je cena naše klavne živine precej nižja. Pa mlečnost naših krav: če bi pri pribl. 17.000 kravah v okraju dvignili molznost le za liter na dan, bi že samo s temi količina­mi lahko izkoristil i zmogljivost nove mlekarne v Novem mestu. Medtem ko n. pr. švicarski kmet izloča iz hleva kravo, ki mu da­je izpod 3500 litrov mleka na

I taksah na meljavo žita k i so bile že pred objavo seda­njih ukrepov marsikje predmet živahnih razpravljanj. Neenako­merno pobiranje dosedanjih taks na mletje je delalo hudo kr i in čuli smo nemalo opomb: »v naš; občini pobirajo mlinarji takso na mletje, v sosednji pa ne!«, ali pa: »v našem okraju plačujemo te takse, v sosednjem jih pa ne poznajo!« in pod. No­va uredba ureja to vprašanje enotno za vso državo. Kakor pri drugih taksah, je treba ve­deti seveda tudi pri tej, da j a V celoti namenjena dvigu kme­tijstva! Taks na meljavo žita bo zbranih letos v novomeškem okraju predvidoma 9.700.000 din, od katerih dobi okrajni sklad «a kmetijstvo 55 odstotkov, ob­činski skladi z a kmetijstvo pa 45 odstotkov. Denar bo torej v celoti porabljen doma za napre-dok kmetijske proizvodnje.

Zato je tembolj o4več in Škodljivo razburjanje p.-samez

krajini, v Dobravicah, v nasa­dih tovarne Belsad in drugje. Tako bo treba delati tudi dru­god, ne samo v sadjarstvu in vinogradništvu.

Razdrobljenost in nenačrtnost našega kmetijstva nas na Do­lenjskem najbolj tepeta. Po­glejmo samo pridelovanje vina: razen nekaterih predelov v Beli

Seminar srednješolske mladine

v Novem mestu

r«, k i bo še sledila, pa bo v bistvu usmerjena v pomoč za napredek in dvig kmetijstva.

Naš kmet pri fegn ne sme po­zabiti, da trg danes ne gleda in ne rešuje socialnega vprašanja posameznika. Želeli in dobili smo proste cene, ki jih ustvar­jata ponudba in povpraševanje. Kdor zaostaja v proizvodnji in ima visoke stroike, na trgu ne bo uspešno nastopal. Rešitev je zato v združitvi ( s i l , obnova na zadružni podlagi, resnično okre­pitev naših kmetijskih zadrug in vseh njihovih odsekov. S taksami pa bomo del večjih sredstev iz kmetijske proizvod­nje usmerjali v ta načrten dvig našega kmetijstva.

Po prvih podukih, ki smo jih doM'i je v občini Trebnje do 17. aprila oddalo <p'riijave za takse 1399 kmetov, v Mirni 770, v Žu­žemberku 800, v Medl i i 916, v Novem mestu 1178 kmetov rai. Počasneje teče prijavljanje v ob­čini Scraza-Taplice, Šentjerneju, Kostanjevici da Mokronogu.

Okra/jni komite LMS Novome- leto, se mi vrtimo še vednooko-sto je dal pobudo za sem.inar U povprečja lOOO litrov mleka srednješolke mladine. Seminarja na leto. Takega zaostajanja P* so se udeležili razredni predse- Je na Dolenjskem precej, dnik:! in Člani' komiteja. Seminar Gospodarski račun, preudarek

nih kmetovalcev kTtudi v teto J« i m e l n a m e n E S * m | a < t i n s k e kaj je donosno in kaj ne, kaj aktiviste z glavnimi pdluticn.nM dviga življenjsko raven in kaj dogodki, problemi gospodarstva, 1 & s tlači, kje zaostajamo za reformo Šolstva, z delavskim sa- splošnim napredkom in za raz-mou;pra>v lian jem in s sorukturo .n vitejšimi sosednjimi pokrajina-zgodovmrkim razvojem mladinske mi, bistvo in namen novih go-or^ani7.ac:ije. spodarskih mer — vse to so

Na seminarju so predavali na- vprašanja, k i j ih ob razpravlja-čelniik gospodarskega oddelka o- nju o pomenu in namenu novih

ukrepu nočejo videti ene izmed oblik pomoči za dvig našega kmetijstva. Vsakdo, ki nima svojega žita, tak davek oz. tak­so pravzaprav že lep čas pla­čuje! Delavci, nameščenci, upo­kojenci in skratka vsi nekmeto-valci, ki kupujejo moko in kruh, plačujejo v ceni izdelkov iz žit kraja Jože Knez, sekretar SZDL taks ne smemo prezreti. Marsi-

Martin ZMJBM, prof. Tatjana Be- kaj dela naš kmet negospodar-lopavlovi^ član C K LMS Jože sko, brez zadostnega prem-isl--Ha roman in Lojze š-jiih. ka, ali bo imel od tega koristi

Predavanjem so sledila živahna in napredek, ali pa bo navzlic razipiravijanja. Upamo, da je se- vsemu garanju od zore do mra-minar uspel Ln dosegel svoj na- ka tudi naprej le životaril. Vsa-n i e n . /. 2. ka naša nova gospodarska me-

svoj prispevek v kmetijski sk:ad. Ob podražitvi moke in kruha, ki sta jo delavec in na­meščenec z razumevanjem vze­la na znanje, plačujemo tudi od tistega žita, ki ga uvažamo v dr­žavo, takso na mletje. Ce ra­čunamo, da porabi pribl. 17 mi­lijonov ljudi na dan po pol k i ­lograma kruha ali moke, kar bi zneslo 8 in pol milijona kg, do­bimo pri povprečni taksi 2.50 din od kg žita pribl. 20 milijo­nov dinarjev za kmetij?.!;i sklad ali n a leto pribl. 7 miljard d i ­narjev, ki gredo v celoti nazaj v kmetijstvo! Domača poraba žita in moke pri pridelovalcih

Poslanstvo Gledališča Slovenskega Primorja

Te dni gostuje v Novem ške omike, ampak od sloven-mestu (19. in 20. aprila) Gle- ske lepe besede sploh, dališče Slovenskega Primorja Razen tega je GSP kot tip

žit seveda od plačila teh taks i 7 Kopra. O predstavah bomo potujočega gledališča edin-ne sme biti izvzeta. Napačno je poročali prihodnjič, danes bi stveno v Sloveni&. Taka potu-torej načelno odbijati takso, če n a ? j m oraicem dali le nekaj joča gledališča, v Evropi so ne poznamo njenega namen a in vodatkov o tem našem naj- dobro znana, 'so po svojem cilja- ?n!ajše?n pledaliSču, M se je sporedu in delovni vnemi na-

ostali slovenski javnosti pred- vadno najbolj, kako bi rekli: f Razdeljevanje SkiaaOV statvo s svojimi gostoi>anji sveza; to daje že značaj same-

Co zdaj seštejemo koliko bo Prav ta mesec in na tej svoji ga dela - iz kraja v kraj, iz rbranih 'letos taks' v naSem turneji prišlo tudi k nam. dvorane v dvorano, od ene okraju, dobimo vsoto dobrih 73 milijonov dinarjev. V celoti bo Žel ta denar nazaj v kmetijstvo: v okrajni sklad in v občinske •klade za pospeševanje kmetij­stva, v cestni sklad, občinMkj in okra.ini veterinarski sklad za

vrste občinstva do drugega. Gledališči. Slovenskega Pri- T0 se pozna na vseh področ-

morja, kot je njegov uradni jf^ njegove dejavnosti, od re~ naslov, ali po domače Kopr- pertoarja do igralske ekipe, sko gledal Išče, je bilo usta- Mlado primorsko gledališče nauljeno jeseni 1954 leta kot f m a 2 a s e o o j že t r i krstne potujoče gledališče za tedanje predstave, čeprav je šele v

» * H . »v ine . v vod, , , .» t^č.TZ S f i S 7SS. S S 2 J * ZUP&HZ sklad za obnovo vinogradov. Iz teh skladov bodo plačevana dela, k i jih za napredek kmetijstva v okraju predvideva letošnji druž­beni plan. Sredotva skladov so namenjena načrtni obnovi in dvigu naše vasi. Zato nimajo |»rav tisti, ki povezujejo plače-

Pisano besedo in lepo pesem

v podgorjanske kraje 2e februarja Je okrajni svet reb iz Novega mesta ln mla-

fcveze Svobod in prosvetnih dimskl pevski zbor kostanjev.-tfnuštev novomeškpga okraji Ske gimnazije, nastopili pa bo. aameraval izročiti prebivalcem do tudi domačini iz Črneč« vasi Črneče veM in Gradaca v ob*)- \ n Gradaca. «1 Kostanjevica-Podbočje knjiž- V nedeljo popoldne bo ob 13, no dirKio pribl. 400 knjig, ven- uri koncert moškega pevske na dar je v [pok smeg preprečil ?.bora PD Dušan Jereb v Ko-clbtek. V nedeljo 22. aprila ob 6tanjev;ci, ob 20. ur: pa koncert desetih pa so bodo zastopniki v Podbočju. okrajnega sveta sestali v Crne-ti vasi s p re bivaki obeh vn-0 In jim izročili za vsako vaško knjižnico po 200 knjig, tarifa irodstva prosvetnih orgnnizacil natega okraja. V Cme<M vasi bo. do neV tudi povei V" r > D o S m T "

na, Sežana in Tolmin. Njego- Ustanovljeno je bilo kot spo-vo delovno področje zajema j i \ e v ^veh gledaliških družin: torej vso Primorsko in gostu- koprske, ki je delovala po voj-je stalno na 46 odrih. Pomen n i kot polpokUcno gledališče, GSP je zelo važen, saj posre- in poklicnega potujočega gle-duje gledališko umetnost kra- dal i lča v Postojni. Kolektiv jem, ki so bili 25 let odreza- fteje sedaj 15 igralcev — 10 ni ne le od slovenske gledali- moških in 5 Žensk, vodi ga

Oskar Venturini , dramaturg je Djurdjica Flere, režiser pa Srečko Tič.

Kolektiv GSP, ki bo svojo petnajstdnevno gledališko tur­nejo po Sloveniji zaključil v Novem mestu, prav iskreno pozdravljamo, želeč mu lepega uspeha in prav prijetnega po-čutka v dolenjski metropoli!

Avtobusni lokalni promet v Novem mestu

VREME

E A C A S or> 20. no 29 A P R I L A

V tekočem tednu nestalno s poirOntimt padavinami. V z a M k U p r l h o d n . M a tedna n e k a l dni po, povečini Jasno vreme. O d srede tedna dalle snrva krajev­no plohe, a l i nevihte, po/rirje pn trajen de* 7. moC-no ohla­ditvi jo. Protj k„ruu ledna raz­jasnitev, ponoči nevarnost sl»»e.

(Napoved p r i r e d i l M . V . )

Prebivalstvo Novega mesta ob. vesCamo, da Je bil 16. aprila 195« uveden rertni nvtobusnl promet na lokalni proRl 7ab.|a vas— B r i l j l n s postajMlHIi Anroifrvis, m n » l v K a m l i l i , Magistrat, go­stilna Ferlic, Otolmlk, *H<"/n t S K* postaja ln Rosiiina Drentfc. voz-.ni Vzemite s seooj malieo In sko-

f i # m V j ; i ? ^ M n . n « . sssc d e , , c ° z a č a j ! z b i r a i i ^ <* «•ur' Je urejen tako, da n<> omofoSeil zjutraj pr i lesenem mostu na prevo/ 7 avtobusom rtelaveem na

Novomeškim vajen­cem in vajenkam,

mladini terenov, de« lavskl In nameSčenskl

mladini! Novomeški taborniki vas va­

bijo na izlet, k i ga priredijo v nedeljo 22. aprila na Ruperč vrh pri Birčni vasi! Oglejte si tek­movanje tnbornikov v postav­ljanju Šotorov, kurjenju ognjev, signalizaciji in njihove Igre! Pridite in naužijte se prve po­mladi na nedeljskem izletu!

delo In r. dela In ho imel zvezo H p o t n i š k i m i vlaki . Obratovati zaPne ob 5. url zjulra] in vozi do 17 im> pnipnlrine r m i n Ko preki­nitvijo od 1 0 . do 1 2 . ure. Oh ne-rti-llab avtobus n,- V o/! . ( "u i dO triMi n d v k o v |e 1 0 din, nad tri 6 ( 1 s t1 h e pa 1.1 din.

U pisarne O b L U Novo mesto.

Loki ( n a stadionu). PovrMek okoli 18. ure. V primeru slabega vremena bo izlet z istim spore­dom v nedeljo 6. maja.

Vabi vas Hod uorjaiiskih tabornikov

Z aborovanja brigadirjev in ostale mladine ob odkritju spominske plošče graditeljem železni­ške proge Otovac—Bubnarci v Črnomlju

S 6. skupne seje odbornikov obeh zborov 0L0

Odbornik zbora proizvajalcev

MORA PODROBNO POZNATI VSA VPRAŠANJA SVOJIH IN NJIHOVIH DEL0VNSH KOLEKTIVOV

VOLIVCEV

Skupna seja odbornikov obeh zborov je bila tokrat na­menjena trem pomembnim gospodarskim vprašan jem: vlogi sveta za delo in delovna razmerja v okraju, poročilu ko­misije za piač< v gospodarstvu in obravnavanju problemov delavske^* soupravljanja. Poleg teh vprašan j so se od­borniki pome j ili tudi o predlogih o podaljšanju začasnega finansiranja proračunskih potreb O L O za apri l in maj, o sistematizaciji delovnih mest in dopolnilnih plačah pri okr. zavodu za soe. zavarovanje in pri Veterinarski bolnišnici v Novem mestu, sprejeli so jamstvene izjave 13 gospodar­skim organizacijam za kredite i n razpravljali o raznih ostalih gospodarskih problemih.

Zgolj naš tevanje Številnih problemov,, k i so j ih sprožili na okrajni seji referati tova­rišev Mihe Počrvina, Henr i ­ka Cigoja in Janka Kastelca, ne b i povedalo bralcem vsega tistega, kar j ih v našem go­spodarstvu l n njegovem raz­voju zanima. Problemi dela in delovnih razmerij, plac in de­lavskega samoupravljanja v okraju so tako pestri, da ter­jajo od nas več prostora in globjega pronicanja v bistvo stvari, kot nam to danes omo­gočata prostor in čas. Poročila in razpravljanje na okrajni seji obeh zborov pa je pod­črtalo tokrat še bolj kakor na zadnji seji zbora proizvajal­cev, da se vloga odbornika te­ga zbora nikakor ne zaključi z udeležbo na seji in morebit­nim glasovanjem o tem a l i onem vprašanju . Nasprotno, nadaljnji razvoj kmetijstva, industrije, obrti, komunalnih del in vseh ostalih gospodar­skih področij na Dolenjskem je v velfki meri odvisen od aktivnega dela odbornikov O L O , zlasti pa še njegovega zbora proizvajalcev. Nove go­spodarske mere, k i j ih že ure­sničujemo, so i n bodo še^ bolj zaostrile prenckatero vp'raša-nje, katerega pravilno usmer­janje in rešitev sta nemalo­krat odvisna prav od priza­devnosti i n dela ljudskih od­bornikov.

Področje delovnih razmerij, plač v gospodarstvu in delav­skega samoupravljanja stopa vedno bolj v ospredje. V p r i ­hodnjih številkah bomo po­drobneje spoznali različne uspehe in pomanjkljivosti te­ga dela, povsod pa bomo na­leteli na vprašanje :

A l i poznajo odborniki okraj­nega zbora proizvajalcev pro­blematiko podjetij, k i j ih za­stopajo v najvišjem okrajnem forumu? A l i glasujejo vedno zavestno in z občutkom odgo­vornosti, ko se odloča, kakšna bo gospodarska podoba naše­ga okraja, kakšen bo njegov nadaljnji razvoj in z njim te­sno povezan dvig življenjske ravni naših delovnih ljudi? A l i poznajo volivri-prolzva-jalcl svoje predstavnike, aH poznajo okralnl odborniki to­variše, k i so Hm zaupali odgo­vorno dolžnost odločanja v okrajni skupščini?

Odgovor rm tn resna vpra­šanja je bil na zadnji okrajni seji precej negativen, nezado­voljiv. ZUrsti poročilo komisi-

moupravijanja je ugotovilo, da odborniki zbora proizvajalcev — razen nekaj redkih izjem — ne poznajo problemov pod­jetij, k i so j ih izvol i l i v zbor, da ne sklicujejo s proizvajalci voli lnih sestankov, da se ne udeležujejo sej delavskih sve­tov in upravnih odborov. Član zbora proizvajalcev, izvoljen v Trgovskem podjetju v Treb­njem, se n. pr. ne zmeni, če se zbere delavski svet podjet­ja komaj enkrat na leto in pod. Posebno zdaj, pred vo­li tvami novih delavskih sve­tov, bi morala biti aktivnost članov zbora proizvajalcev mnogo večja kakor je. Kolek­t iv i marsikje niso poučeni o delitvi narodnega dohodka, zaradi česar nastajajo različ­ne škodljive govorice. Delav­ci i n nameščenci pa se zani­majo za gospodarska vpraša­nja okraja, k i bi j ih j im mo­ral i razlagati prav Člani zbora proizvajalcev iz prvega vira —

9 sej svojega zbora in O L O . To zahtevajo tudi obsežne

spremembe v načr t ih za dvig kmetijstva. Potrebna je teme­ljita analiza kmetijstva, k i ricrn sama po sebi pove, da p'; starem ne moremo naprej in da je vloga novih taks prav v pomoči za napredek in utrdi­tev naše kmetijske proizvod­nje. Tudi tu je pred odborniki zbora proizvajalcev najodgo­vornejša naloga. Problem u č e ­nja v obrti, razvoj lokalnih podjetij, številnih vprašanj s področja socialnega zavarova­nja in ogromnih izgub narod­nega dohodka zaradi izostan­kov z dela, nesreč, bolezni itd. — vse to so naloge, k i zade­vajo zbor proizvajalcev in ter­jajo od njegovih članov ve­liko več aktivnega dela. k a ­kor smo ga ^ praksi v okraju doslej opazili. Nič namreč ne pomaga, če si posamezni od­borniki še tako prizadevajo razlagati in reševati ta vpra-? mja konkretno v kolektivih, če p r i tem ni dela vseh čla­nov okrajnega zbora proizva­jalcev.

Da ne bi na prihodnjih se­jah znova ugotavljali in pod­crtavali, kako je.treba delati odbornikom zbora proizvajal­cev, pr ičakujemo z vol ivci -proizvajalci vred večjo aktiv­nost teh okrajnih odbornikov, zlasti še zdaj, ko teko volitve delavskih svetov.

Izvoljene so komisije pri okrajnem odboru

SZDL Na aeji Predsedstva okrajoe-

ga odbora Socialistične ztveae »o bili 6. aprila izvoljeni člana ko­misije za družbeno upravljanj*, komisije z.a vas in uredniški od­bor Dolenjskega lista.

V komisiji za družbeno uprav­ljanje sto:

Franc Pirkovič (predsednik komisije), in člani: Miha Poćr-vma, Martina Petrič, Franc Skof, Jože PLavec, Franc Kos (Črnomelj), prof. Fma Mu&ar, Velibotr Radisavljevilc da J1©** Stok (Straža).

V komisiji za vas »ot " Viktor Zupančič (predsednik: komisije), člani: ing. Milan Bara-iika, Tone Pire, ing. Rado Ldn«-ner, Jože Pelko, prof. Tatjana Belopavlovič, Franc Jak,ljevto (Metlika), Tone Kožamelj (Veli­ka Loka) tn Jože Klobčair.

Uredniški odbor Dolenjskega lista sestavljajo:

Niko BelopavloviiS (predsednik odbora) in člani: Jazbinšek A v ­gust, dir. Marjan Pavlic, Franc KotnTrt, Tone Bele in ing. V i l ­ma PirTcovič.

Sneg in mraz Prejšnji teden se je vreme

'pet zelo poslabšalo. Začela je pehati močna burja, ki je na-soiiia snega zlasti po Gorjancih in drugih hribih ki celo po bliž­njih vinskih goricah. Pa tudi v mestu stmo ga dobili. V ponede­ljek 9. aprila zjutraj pa j« pad­lo živo srebro 8 stopinj pod pičlo, kar je povzročilo, da je bilo v mestu več zamrznjenih oken. Voda v izpostavljenih po-5odt&h je popolnoma zmrznila.

Večjo skrb dijaškim domovom! V petek, 6. aprila, je Svet za

šolstvo OLO Novo mesto raz­pravljal o stanju dijaških do­mov v novomeškem okraju. Se­jo je vodila predsednica tova­riši ca Ema Muserjeva, prisoten je bil tudi tajnik okraja tova­riš Z. Pere.

V vseh dijaških domovih v novomeškem okraju (Šmihel pri Novem mestu, Smarjeta, Do­lenjsko Toplice, Trebnje, Črno­melj, Metlika) je 553 dijakov in dijakinj. Večina domov ne ustreza zdravstvenim niti vzgoj­nim predpisom. Učni uspehi so se od poletja sicer izboljšali, vendar so v veliki večini še vedno slabši od uspehov tistih dijakov, ki stanujejo izven in­ternata ali pa se vozijo z vla­kom.

Oglejmo si internat v Smih«?-lu pri Novem mestu! Njegova kapaciteta je največ 160 dija­kov, sprejel pa jih je 240. Tu so učiteljiščniki, gimnaz.ijc-i, tr­govski vajenci, dopolnilna šola. defektna mladina. Mesečna oskrbovalnina je 3.850 din, kar je z ozirom na druge internate v Sloveniji zelo poceni, vendar pa so zato na drugi strani hi­gienski pogoji obupni. Internat dobiva 1,600.000 din letne dota­cije. Staro samostansko poslop­je ne ustreza zahtevam sodob­nega internata, ki naj bo dija­kov drugi dom. Pred leti so 9 i -

stran prepleskali ter delno ob­novili notranjost, vendar se jft s prepotrebno temeljito obnovo odlašalo in danes — po desetih letih — je stamje tako, da bi bilo treba internat zapreti. Sla­ba okna, stara električna inšta­lacija, vlažni spodnja prostori, vlažne jedilnice v kleti, povsod tema, primitivna stranišča, ne­zadostno število odej, stare zim­nice, črvivo staro pohištvo, sla­be peči itd., — nič čudnega, če je to najslabši internat v Slo­veniji, kot je ugotovila komi­sija. Letošnijo hudo zimo so di­jaki spali v nezakurjenih sobah, brisače v sobi so zamrznile, prav tako čev l j i . . . Po 30 dija­kov sedi v tesnih učilnicah in če se eden premakne, se vsa vrsta zamaje. Dnevne sobe, kjer bi se dijaki sprostili v pro-Ritcm času, igrali šah Ud., nI. Učilnice so zatohle. BoVni";ke sobe za fante sploh ni, za de­kleta je le nekaj postelj. Ra­zumljivo je, da se diijaki ne mo­rejo učiti in marsikdo . bi šel ven, če bi dobil s*anovanje. Higienske razmere so obupn*. Gnojnica teče iz stranišč ob in­ternatu, vasi v ponos! Nujno potrebna je kanalizacija in par­keti v sobah. Upravnemu odbo­ru bi priporočal, da nabavi drva za zimo in da ne kuri samo 9 premogom, k i ni za internatske peči. Ce bi naročili vsaj 100

je zrn vprašanje delavskega sa- ter popravili streho in »prednjo lcub. metrov drv, bd se cena

oskrbo.vamini zvišala samo za 100 din mesečno — in dijaki ne bi zmrzovali.

Svet je sprejel sklep, da se: 1. imenuje komisida, k i bo

proučila problem. Potrebnih bi bilo za najnujnejša popravila 10 milijonov dinarjev, vendar bi se z manjšo vsoto stanje tudi izboljšalo;

2. upravni odbor ne sme dru­go leto sprejetd več dijakov kot je kapaciteta;

3. nujno je, da se določi za­stopnik upravnega odbora i n ­ternata v šolski odbor učiiteljd-fcča in gimnazije ter zastopnik profesorskega zbora obeh šol v upravni odbor doma.

Kako naj internat moralno oblikuje svoje gojence v takih razmerah? Internat ln šola bi morala biti ustanovi, k i živita živo povezani med seboj in z mladino. Internat vzgaja in na­domešča dom, nadomestiti mora pravilno vzgojo s'aršev ob isto­časnem uvajanju v pravilno družbeno življcnae. Vzgojdtelje-vo delo v internatu ni najvaž­nejše med učno uro, marveč bi moral biti poudarek njegov« dejavnosti v prostem Času, ka$-ti tedaj spoznavaš človeka in nanj vplivaš. Nikakor ni prav, da popoldne dve prefekti nad­zorujeta 160 dijakov. Pr i takih zunanjih pogojih ni možno delo, kaj šele prevzgoja: etična,

(Nadaljevanje na 2. strani} 4

' Stran 2 » D O L E N J S K I U S T «

%0

Cetrtošolci in izbira poklica |. Srednjo baletna lolo

Ta šola, na kateri traja pouk • let, je v Ljubljani, Gradišč« 4.

Sol« vzgaja kader za ba.etne skupine, soliste in pedagoge. Za aaposiitev so ugodni pogoj..

Za sprejem je potreben spre­jemni izpit iz glasbe in baleta.

šola za umetno obrt Sola za umetno obrt je v

Ljubljani, Gosposka ulica 18. Sola ima naslednje oddelke:

sa vezilstvo, za čipkarstvo, za graf ko, za opremo, za kerami­ko, za plastično kamnoseštvo in rezbarstvo, za vzorcasto in roč­no tkaistvo ter oddelek za gra-verstvo.

Za sprejem v katerikoli od­delek je potreben sprejemni iz­pit. Kandidati morajo imeti sposobnost za prostoročno ln tehnično risanje, ročno spret­nost, dober vid, razlikovati mo­rajo barve in morajo biti idravi.

Poklici so ZA ženske primerni. a) Oddelek za veztlstvo Absolventke imajo možnosti

postati učiteljice ročnih del. Na tem oddelku Je poudarek

na prostoročnem in tehničnem risanju.

V Sloveniji učiteljic ročnih del primanjkuje.

b) Oddelek za čipkarstvo Za ta oddelek velja isto ka­

kor za vezilstvo. c) Oddelek sa grafiko Dijaki s« na tem oddelku iz­

učijo za grafike, k i se lahko zaposlijo kot projektanti, izva­jalci načrtov ln tehnični risar­j i v projektivnicah podjetij, v reklamnih podjetjih, v tiskar­nah, v filmskih in gledaliških ustanovah }n kot samostojni iz­delovalci grafične in stenske opreme, kot aranžerji, črkosli-karji in podobno.

d) Oddelek za opremo Učenci, ki se želijo vpisati na

ta odsek, morajo predhodno končati uk za mizarski poklic. Zato ta poklic ni primeren za ženske.

Pač pa Ima oddelek odsek za drobno opremo prostora ln ga­lanterijsko opremo, kar je v glavnem delo za ženske.

e) Oddelek za keramiko Na tem oddelku se dijaki !*-

iolajo za projektante in Izva­jalce načrtov v keramičnih pod­jetjih ali za samostojne kera­mike.

Industrijskih keramikov, ab­solventov te fole, zelo primanj­kuje.

Absolventi se lahko vpišejo na Akademijo za uporabno sli na Akademijo za likovno umet­nost.

f) Oddelek za plastično kam-aoseetvo in rezbarstvo

Ns tem oddelku se dijaki iz­učijo za rezbarje, štuka te rje. cizelerje, maketaije in mo-laičarje, Teh poklicev v Slove­niji zelo manjka. Absolventi se lahko vpišejo na Akademijo M uporabno aH na Akademijo u likovno umetnost.

»NIKO«, tovarna kovin­skih in elektromehaničnih izdelkov Železniki, Slove­nija, Vam ponuja izdelke fine mehanike: vžigalne magnete za enocilindrič-ne motorje, elektro mo­torčke 75 W, tri tipe laboratorijskih centrifug, alarmne avtomobilske si­rene 6, 12 in 24 V; labr>ra-'orijske mešalce, precizne lekarniške tehtnice, ana­litske tehtnice; pisarniške potrebščine: risalne žeb­ljičke, spenjalne sponke, razna šestila , Nd preciznih 'o natičnih, mehanike za registratorje in slično. — Za prospekte, pojasnila ln naročila pišite tovarnil

g) Oddelek za rzorcasto ln ročno tkalstvo

Dijaki tega oddelka se izučijo za projektante in izvajalce na­črtov v tekstilni industriji.

V Sloveniji je veliko pomanj­kanje nadarjenih in iznajdlji­vih tekstilnih vzorčarjev.

Absolventi tega oddelka se lahko vpišejo na Akademijo ta uporabno umetnost.

h) Oddelek za r/raveratvo Ta oddelek vzgaja učence za

projektant« in izvajalce načr­tov v zlatarskih, pasarskih, gra­verskih delavnicah in za ko­vinsko galanterijo.

Možnost zaposlitve ženske mladne v umetniškem graver-itvu je precej velika. Industrij­skih graverjev v Sloveniji zelo

Absolventi oddelka se lahko vpišejo na Akademijo za upo­rabno umetnost.

Pomorska srednja Sola Ta šola je v Piranu. Ima

svoj internat. Dijaki te šole se vzgajajo za of.cirski kader tr­govinske mornarice za pomor­stvo (na navtičnem odseku) in za strojnike na ladjah (na stroj­nem odseku).

Navtlki lahko napredujejo do kapitana ladje, strojniki pa do odgovornih položajev v službah na ladjah.

Za sprejem je potreben spre­jemni Izpit. Pomorec mora biti zdrav ln odporen (delo na lad­jah je naporno). Imeti mora do­ber vid, dober sluh in tehnič­no nadarjenost.

Na navtičnem odseku Je po­udarek na matematiki, fiziki, rad-onavtikl, meteorologiji ln oceanografiji, pomorstvu, geo­grafiji In tujih jezikih.

Na strojnem odseku pa je poudarek na matematiki, f z i k l , kemji , mehaniki, tehničnem r i ­sanju, strojnih elementih in tu­jih jezikih.

Industrijsko puSkarsko Solc Ta šola je v Kranju, Koro­

ška cesta 9. Ima svoj Internat. Učenci te šole se usposablja­

jo za graverje, kopitarje in pu-škarje. Lahko se tudi zaposlijo kot finomehan ;ki, oroiarji in orodjarji pri vojnih podjetjih. Možnosti zaposlitve so velike.

2enske so primerne za gra­verje.

Elektrogospodarska Sola (Maribor-Tez.io, Kolodvorska 28)

Sola ima gvoj internat. Na šo­li se učenci izučijo za elektro-Inštalaterje, elektromehanike in obratne električarje. TI poklici za ženske niso primerni. Pouk na šoli traja 3 leta.

Absolventi te šole imajo ve­like možnosti zaposlitve. Po enoletni praksi se lahko vpišejo na Tehnično srednjo šolo v Ljubljani.

Elektrogospodarsko lola (Cerkno)

Sola ima svoj internat. Sola Izuči učence za obratne elektri­čarje in kvalificirane delavce, ki bodo zaposleni v elektrarnah in razdelilnih podjetjih elek­troenergetske skupnosti. Poklic Je primeren tudi za ženske, to­da le za fino elektromehanlčno delo (števci, instrumenti). Mož­nosti zaposlitve so dobre. Pouk na šoli traja 3 leta.

Absolventi se lahko vrišejo v Mojstrsko šolo pri Tehnični srednji Soli v Ljubljani.

Soln za telegrafsko-telefonske mehanike

Ta lola Je v Ljubljani 'n Ima svoj Internat. Sola je 3-letna.

Učenci te šole se izučijo za telegrafsko-telefonske mehani­ke, ki se lahko zaposlijo pr! te-Iegrafsko-telefonskih napravah, telefonskih centralah, visoko­

frekvenčnih telefonski napra­vah in radijskih napravah.

Gostinsko šole Gostinska šola je v Ljublja­

ni, Privoz 11. Traja 3 leta. Ima svoj internat. V tej šoli se učenci izučijo za natakarje in kuharje. Absolventi te Sole se lahko zaposlijo v gostinskih podjetjih tudi kot kuhinjski aH točilniški blagajniki, skladiščni­ki ali pa kot administrativne moči v tej stroki.

Poklic je primeren tudi sa žensko mladino.

Možnosti zaposHve so dobre.

Ženska obrtna Solo Ta šola je v Ljubljani. Traja

3 leta. V njej se dekleta izučijo za šivilje, ki se po šolanju lah­ko zaposlijo kot šivilje v šival­nicah, tovarnah perila in oblek in kot pomočnice pri obrtnih šiviljskih obratih. Po treh letih prakse se lahko vpišejo v Moj­strsko šolo šiviljske stroke v Mariboru, k i traja eno leto.

Solo zo otroSke negovalke Sola za otroške negovalke je

v Ljubljani. Traja dve leti. V njej se vzgajajo dekleta za otro­ške negovalke, ki se lahko za­poslijo pri negi otrok v otro­ških jaslih, dečjih domov h In v ustanovah, kjer se zdravijo otroci.

Kandldatinja morajo biti

tdrave :n stare najmanj 18 let. Možnosti za zaposlitev so zelo

ugodne.

Sola za bolničarje Soli sta na Golniku in v Ma­

riboru. Pouk traja eno leto. Sola vzgaja bolničarje, ki se za­poslujejo v ambulantah, bol­nišnicah ln zdravstvenih usta­novah za nego bolnikov.

Sola sprejema žensko m mo­ško mladino. Kandidati morajo biti stari najmanja 18 let.

Možnosti za zaposlitev so ugodne.

Solo zo babice Traja 2 leti. Ta šola je v

Ljubljani. Kandldatinja mora biti stara najmanj 18 let.

Našteli smo šole. v katere se lahko vpišejo cetrtošolci in če-trtošolke po končani nižji gim­naziji. Seveda se lahko odloči­jo tudi za pokl'ce, za katere je potrebna manjša predizobrazba.

Cetrtošolcem priporočamo, da se o roku, k: Je določen za vpis na navedene šole, ln o spre­jemnem izpitu pravočasno in­formirajo pri vodstvu posa­meznih Sol.

(Snov za ta članek Je vzeta 17 knjige »Tzbira pokrca«, k i Jo je napisal prof. Ivan Berton-celj.)

P . M . (Konec)

Utopljenec v Težkem potoku

V poucuc.jeti o. malica proti večeru so lj>udje opazili v Tež­kem potoku pod Smihelom mo­ško truplo, t^o *u za pot,e&iii;.i na suho, so v njem spoznali 5© 'etnega brezdomca Avgusta Ter-kaja, k i se je sicer stalno zadr­ževal po razraiih gostiilnah v No­vem mestu im Sm.helu in rad opravljal kaka lah«ca dela za pi­jačo. Kaže, da je hotel moža­kar v nedeljo zvečer vinjen v mesto, pa je zasei takoj pod Smihelom k potoku, kjer mu j« verjetno spodrsnilo pa je padal v vodo in utonil.

Nepotrebni požarni alarm

Minulo sob o to oitnog pol de­vetih zvečer je zatulila na ro-tovskem stolpiču mestna sirena. TuiHla je izredno dolgo, da so bili Novomesčani prepričani, da gre za kak velik požar. Gasilci, ki so pridrveli v orodjarno, sploh niso vedeli drugega, kot da gori nekj« v šmarjeških gri­čih. Kljub nezadostnim informa­cijam so se vseeno odpeljali v neznano. Pripeljali go do Skoc-jana, pa tudi tamojšnji gasilci niso vedela, kje bi gorelo. Po brezplodni vožnji so se novome­ški gaseči okrog polnoči pripe­ljali domov.

Ze dostikrat je bilo govora naj »e gasilce alarmira šele te­daj ko točno vedo za kraj po­žara. S tem bi prihranili ne sa­mo na gorivu tn času, marveč bi se iziognil.i tudi nevarnosti, da bi v njih odsotnosti morda res kje izbruhnil požar, ki bi nujno zahteval njihovo pomoč.

Važna vloga dimnikarja v našem gospodarstvu Malokdo pomisli, da je prav

dimnikar oseba, kateri mora biti nase gospodarstvo hvaležno za milijone obvarovanega ljud­skega premoženja, pa vendsr se ljudem, zlasti na kmetih, zdi dimnikar povsem odveč. Noče jim v glavo, da je redno čišče­nje dimnikov in kurilnih na­prav izredno potrebno, da Je to prvenstvena zaščita proti poža­rom, urejena tudi z zakonski­mi predpisi.

Razen čiščenja kurilnih na­prav in dimnikov mora dimni­kar voditi o njih v svojem Jonu natančen pregled, mora jih redno nadzorovati. Io prav tega se ljudje tako radi otepajo, ne zato, ker morajo plačati za pregled nekaj dinarjev, amp.ik zato, ker imajo podstreSJa m -vadno silno neurejena, natrpana v vso mogočo vnetljivo brki mi­rijo. Marsikje imajo v podstreš­ju tik dimnikov lesene steic, ponekod so v dimnikih vzidani celo leseni strešni tramov'. K J -liko hudih požarov so že bila vzrok taka podstrešja ni treba poudarjati, saj Imamo na prs­tek bridkih Izkušenj! Vendar ljudi še ni spametovalo; dosti­krat mora dimnikar poklicati na r^moč oh'as*. k*r Uul io «f dovolijo kontrolnega pregleda ali čiščenja.

Pr i odobritvi nove hlse mo­ra tudi d'mrltoar da f l ' ' ' a v« !n potrdilo, da je pregledal kurilne naprave ln dimnik in da so v redu. Na žaCiost pa zve dimni­kar za novo hišo šele takrat, ko je dozidana in ko gledp d ' n u nikov in kurilnih naprav ne mo­re več svetovati, kako naj bodo vzidana. Kmečke hiše navadno zidajo samouki, šušmarji aH razni delavci, ki so delali pri kakem zidarskem podjetju. Z i ­dane so največkrat brez načrta in lastnik, ki gradi, se ne zme­ni dosti, kako naj bo Izpeljan dimnik, niti takrat ne. ko mu to svetuje dimnika'" če Je slu­čajno zvedel za zidavo.

Na nedavnem sestanku d'mn.-karjev novomeškega okrala so

dimnikarji povedali marsikaj zanimivega, pa tudi perečega, o čemer je treba našo javnost ob­vestiti.

1) Dimnike in kurilne naprave dimnikarji sicer kontrolirajo, toda mnogi opomini niso prav nič zalegli, pa tudi prijave, ki so Jih dimnikarji dali svojim nadrejenim forumom, so ostale brez uspeha.

2) V okraju Je še veliko »u-pornikov«, ki branilo dimnikar­ju čiščenje kurilnih naprav in dimnikov, marsikje pa tudi no­čejo dimnikarju plačati njego­vega dela, ne poslati kontrolnih knjižic.

3) V stavbah novomeškega o~ kraja Je še v*¥!tao pomanjklji­vosti glede čift-VnJa podstrešij, vratec na dimnikih (samo v Ko­stanjevici in okolici manjka nad 2000 vratec), nepravilno spelja­nih dimnikov. N a večjih stav­bah v mestu vkljub opominor-i nočejo namestiti požarnih lest vic ln protipožarnih aparatov.

4) Občinski ljudski odbori se za ta vprašanja premalo zani­majo, m* kaznujejo kršilcev in celo v lastnih stavbah nimajo glede tega vse v redu.

To nam priča, da smo še vse premalo starili za varnost pred požari in da se premalo zave damo, da prav dimnikar s svojo kontrolo in zahtevami prepreči marslkak požar. Zato Je treba dimnikarju pomagati, ne pa ga ov , , -a* ! pri njegovem o**»lu !n prizadevanju ?a zmanjšanje ne-

Usnjarskl kombinat

» K O N U S « Slovenske Konjice

proizvaja vse vrste gor­njega in spodnjega usnja, umetno usnje, pogonsko jermenje, pikerje in vse

J vrste tekstilnih utensilij. Izdeluje in popravlja

usnjarske stroje.

varnosti požara, treba je njego­ve izjave in prijave upoštevatil

Sedaj so po vsem okraju pit-glecft podstrešij, kuri ič Ui dim­nikov. Odkritih je mnog J ne­pravilnosti, ki bodo morale bi­ti v kratkem odpravljene sicer bodo sledile občutne kazni, Kor je prav zaradi teh pregledov to­liko hude krvi, posebno na kme-iiih, naj te vrstice služijo v po­jasnilo, da so ti pregledi potreb­ni in ljudem samo v korist. Pr i tem delu dimnikarju rad: poma­gajte, upoštevajte njegove na­svete, pa bo odstranjena mar­sikatera nevarnost za požar.

-r-

fyd tedna de tednu

V sredo sta prispela s križarko »Ordžonikidze« na ura-' den obisk v Veliko Britanijo predsednik sovjetske vlade Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze'Hruščev. Tp. obisk je nedvomno eden najvažnejših rnednarodnih dogod­kov v zadnjem času, tako zavoljo tega, ker je do njega sploh prišlo, kakor tudi spričo tistega, kar utegne prinesti.

V minulih letih hladne vojne do takšnega obiska sploh ne bi moglo priti: ozračje je bilo preveč zastrupljeno s sumničenjem, nezaupanjem, medsebojnimi obdolžitvami, iz-raženimi z ostrimi besedami. Sele po ženevski konferenci, ko je nastopila odjuga v mednarodnih odnošajih, še zlasti v odnošajih med Vzhodom in Zahodom, je bilo moč misliti na kaj takega. In značilno je, da sta tako britanski parla­ment kot velikanska večina britanskega javnega mnenja odobrila sklep njihovem ministrskega predsednika Edena, ki je Bulganina in Hrušc&va v tistih julijskih dneh lanskega leta v Ženevi povabil, naj prideta na Angleške otoke.

Anthonuju Edenu je bilo nedvomno veliko do tega, da prideta najvišja predstavniki Sovjetske zveze najprej v goste v njegovo deželo. Ta vešča* v diplomatskih zadevah si je 8 tem očitno hotel zagotoviti .vlogo predstavnika Za­hoda na razgovorih z Vzhodom, kar $v zanj še zlasti važno

' spričo dejstva, da se hoče tudi francoski diplomacija uve­ljaviti v zahodnem svetu, in sicer s kritno dosedanje za­hodne politike, sloneče na vojaški pomoči,' vojaških paktih in vojaškem presojanju mednarodnega položno sploh.

Vrh tega je Edenu nujno potreben diploiK^tski uspeh tudi zavoljo njegovega položaja v Angliji savii. Tam ga namreč napadajo ne samo laburisti, ki so v opoziciji, mar­več tudi možje njegove stranke — konservativci. Očitajo mu neodločnost, obotavljivost v državniških poslih, pri če­mer naštevajo njegove napake v notranji politiki, pa t\!:di na mednarodnem torišču — na Srednjem izhodu, na Cipty in drugod.

Velika Britanija pa ima Še eno veliko skrb, ki jo utegne uspeh londonskih razgovdrov s sovjetskimi držaimiki zmanj­šati. To skrb bi na kratko lahko označili z naslednjimi be­sedami: Britanija mora čedalje več uvažati, a čedalje manj izvaža. Zato zaloge zlata in dolarjev bolj in bolj kopnijo. Velika Britanija ima hude preglavice zlasti z izvozom in­dustrijskih izdelkov, kajti na mnogih tujih trgih jo izpod­rivata Zahodna Nemčija in Japonska, pa tudi drugi. Zato bi bilo povečanje trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo in Vzhodom sploh močna zdravilna injekcija za britanske* gospodarstvo. Sovjeti so pripravljeni povečati trgovind —-v dveh letih bi radi naročili za 400 milijonov junt-šterlin?-gov blaga. Kitajci so prav tako pripravljeni kupiti briian-* ske izdelke, zlasti traktorje, saj jih v nekaj letih potrebu­jejo za svoje kmetijstvo več ko en milijon — in večino teh traktorjev bi bili voljni kupiti od britanskih trgovcev.

Pri tem pa dela največje preglavice tako imenovani em­bargo — prepoved izvoza strateških potrebščin na Vzhod, Jci je tipična dediščina, hladne vojne. Na podlagi tega se marsičesa ne sme izvažati — niti traktorjev, niti ladij in podobno.

Najvažnejši sad obiska pa bi bil — in za to so dani po­goji — dogovor, da se bodo državni poglavarji oziroma predsedniki vlad štirih velesil v bližnji prihodnosti spet zbrali, kot so se lani julija v Ženevi. Seveda bi do tega sestanka štirih velikih lahko prišlo šele po letošnjem no­vembru, po predsedniških volitvah v ZDA.

Spored bivanja sovjetskih državnikov Bulganina in Hru-ščeva v V e l i k i Britaniji je natančno določen od dne do dne. Na sporedu so tudi razgovori med najvišjimi predstavniki obeh držav. Spored teh razgovorov pa ni določen in zato je moč o predmetu teh razgovorov samo ugibati. Ker ugi­banje ni posebno hvaležna reč, bomo raje počakali še do­ber teden dni — potlej bomo pa natančneje vedeli, o čem je tekla beseda med predstavniki teh dveh velesil.

Večjo skrb dijaškim domovom! (Nadaljevanje s prve stran!)

estetska itd. Sola je izobrazbena ustanova, ki nudi dijaku po­trebno znanje in seveda tudi vzgojo; internat pa je vzgojna ustanova, ki se mora truditi, da gojenci osvojijo snov profesor­jevih predavanj. Temu primer­no mora biti urejeno Internat-sko življenje, dnevni red in tudi hišni red. O teh vprašanjih je isti dan razpravljal tudi Šolski odbor na novomeški gimnaziji in prišel do istih zaključkov.

Nemogoče so razmere v Va­jenskem Internatu v Novem mestu. Treba bo vendar enkrat poskrbeti, da vajenci ne bodo prepuščeni sami sebi. Svet Je sklenil, da se imenuje stalni prefekt. Potrebna je vsaj šs ena soba, inventar itd. Internat naj prevzame v oskrbo občina Novo mesto. Brez dvoma bi bil potreben nov Vajenski dom. — Ostali internati so slabi, na pr.-mer v Smarjeti, kjer bi potre­bovali 300.000 din; v Dolenjskih Toplicah pa pol milijona din, tudi v Trebnjem bi ga bilo tre­ba obnoviti. Zadovoljivo Je sta­nje samo v Črnomlju ln Metli­ki . Dijaška kuhinja v Novem mestu oskrbuje s hrano 310 di­jakov in bi nujno potrebovala še eno Jedilnico. Tudi vpraša­

nje Vrtca je pereče. Ima 70 predšolskih otrok, prijavljenih pa Je še čez 100, Iz tega razvi-dimo, da Je stanje mladinskih domov vseh vrst silno pereče Nastalo je zaradi tega, ker s* Je mladino stalno potiskalo ob stran, češ: »Počakajte, čez ne­kaj let pridete na vrsto!« In ko so prišli na vrsto, so ukinjen« Investicije.

Svet Je razpravljal tudi o tež­kem stanju šolskih stavb T okraju. Ce bd hoteli, da bi bilo stanje zadovoljivo, bi moral' sezidati še 62 šol; to pomeni, da manjka v okraju 51 odstot­kov šolskih stavb. Ce bi hoteli začete gradnje dokončati in iz­

vršiti nujna popravila (z eno novo šolo), bi biio potrebnih 173 mulijonov diin, za dijaške domove 9 milijonov, za fizkui-turne domove 32 malioonov, za obnovo prosvetnih domov 12 milijonov, skupaj 228 milijonov dinarjev. S tem še ni rešeno vprašanje centralnega doma v Novem mestu, k i je problem zase. Okraj tega sam ne zmore m bi bila potrebna republiška pomoč zaostali Dolenjski. Ve­mo, da je ob sedanjem stanju investicij to nadvse težko vpra­šanje — toda še težje so seda­nje razmere v internatih.

— a n i

Grozen zločin v Drevljah na Žili Slovenski vesmik, glasilo naših

Korošcev, poroča o groznem zlo­činu, ki se je zgodil 2. apritla v Drevljah na Zi,li. Ko je kmet Ja­nez Snabl ponoč. prišel domov, je videl, da so postelje njegove žene in šoirih otrok iprazne. Pogledal je tudi v stanovanje svojega brata Jo/eta Snabla, k'i je biJo prav ta­ko prazno. V svojem sramo­vanju je pa na tleh in po ste­ni zagleda! krvave madeže. V

Dr. Božo Oblak:

Mrčes in zajedale! Vsako leto sedmega aprila

praznujemo po vsem svetu mednarodni dan zdravstva Ob tej p r i l i k i se spominjamo vseh znanih in neznanih zdravstve­n ih delavcev, k i so žrtvovali i n še žrtvujejo svoje delo za preprečevanje in zdravljenje bolezni, čeprav včasih tudi za ceno lastnega življenja. Zdrav­stvo je z njihovo pomočjo do­seglo zavidljive uspehe, tako da je le še malo obolenj, ki Jih ne znamo prepreči t i ali pa smo do njih brez moči.

Svetovna zdravstvena orga­nizacija posveti vsako leto mednarodni dan zdravstva ne­kemu določenemu namenu; le­te« je to borba proti mrčesu in zajedalcem. O tel temi bo preko okrajnega odbora Rde­čega križa seznanjeno prebi­valstvo okraja s predavanji, sodelovalo bo zdravniško dru-*tvo in druge strokovne orga­nizacije v okraju. V šolah bo tem vprašanjem posvečena ena lo t i t a ura in tako bo spo­znal čim širši krog prebival­stva, kakšno nevarnost more­

jo povzročiti posamezne vrste mrčesa in zajedalcev.

Vsi vemo, kako nadležni so komarji, muhe, klopi in druga golazen, kamor pr i š t evamo tu­di ščurke, srebrne ribice in podobno. Prav tako poznamo nevarnost trakulj, glist, t r ihin ln drugih zajedalcev. V s i t i morejo prenaša t i al i povzro­čiti nevarna obolenja in je prav, da j i h malo bolje pro­učimo, da bomo znali bolje braniti sebe in svoje okolje proti njim.

M U H E Več vrst j ih je. Domača mu­

ha ne pika, ker nima za to pripravnega rilčka, pač pa vse obliže in v s l ini razstopi. Dru­ge vrste muh, kakor n pr. hlevska muha, pa pikajo. Pod povečevalnim steklom bi v i ­deli, d je njeno telo dlakavo ln na teh dlakah lahko prena-j^h pa more prenaiaiti tudi s <a klice nalezljivih bolezni, kt slino. Ker obleze vse od gno­jišč, s t ranišč pa do hrane, lahko prenaša tifus, para tifus,

grižo, j etiko, gnojna vnetja, otroško paralizo, oslovski ka ­šelj, gliste, pa tudi druga na­lezljiva obolenja. Povzroči te­lj i teh bolezni so tako majhni, da j ih ne vidimo in prav zato so toliko bolj nevarni. Razvoj od jajčeca do odrasle muhe je lahko le 12 dni , zato razume­mo, da se kmalu pojavi v ro­jih. Borba proti muham je potrebna vedno in povsod, najuspešnejše se Jih ubranimo s snago, z asaniranimi gnoji­šči in s tranišči . Za direktni boj pa uporabljamo muholov­ce, prašek in emulzijo DDT ali domači pepein, pa tudi f 1 it in dimne tablete, k i Jih zažge-mo.

K O M A R J I

Samice komarjev pikaj povzročajo pekočo bolečino. Morejo pa prenaša t i tudi ne­varne bolezni, kakor na pr i ­mer malarijo. Posebni mala-rijski komarji, k i žive tudi v naših krajih, se razlikujejo od običajnih komarjev tako, da s-tfie na podlagi z dvignje­nim zadkom, med tem ko se­de navadni komarji vodorav­no. Razmnožujejo se t vodah, razvoj traja lahko samo 8 dni. Uničujemo j iz z DDT, s pe-peinom in podobnim, niihove ličinke pa tafcfe, da polliemo po 7odi petrolej, emulzijo D D T

ali izrabljeno strojno olje. Uspeh dosežemo tudi, če zare­dimo v dodah posebne ribice, gambuzije imenovane, k i žro ličinke komarjev.

M U S I C E Te so nevarne lahko enako,

kakor komarji. Nalezlj ivih bolezni pr i nas skorajda ne prenašajo, če izvzamemo to, da se lahko vsedejo na podla­ga, k i je okužena. V tropskih področjih pa so nevarne, ker prenašajo nekatere nalezljive bolezni, k i so v teh krajih doma.

B O L H E Njihovi p ik i so neprijetni

P r i občutljivih ljudeh povzro­če neznosen srbež in lokalno koprivko. Skačejo nad 15 cm v višino. Morejo prenašat i ku­go, ker z bolnih in poginulih ž'vali skačejo na človeka Prav tako p renaša lo mišji t i ­fus. ČloveSka bolha pa lahko prenaša nevarne klice z bol­nega človeka na zdravega Razvoi traja pri bolhi nekal dni. redko nekij tednov Či­stoča stanovania 1n osebna či­stoča stp najhnll&a obramba proti bo'ham. Najraje se drže v razpokah nodov, prašnih ko­tih ln nočMstih preprogah. Ze­lo uspešno sredstvo za uniče­vanje bolh sta DDT a l i pe­pein.

S T E N I C E Te žive največ v Špranjah,

razpokah, okvir ih slik, postelj­nih stojalih, za strganimi ta­petami. So izrazito nočni mr­čes. Stenica gladuje lahko več mesecev, ne da b i poginila. Razvoj traja mesec dni. P i k i so srbeči, z izpuščajem, po­dobnim koprivki . Zaradi pre­našanja nalezljivih bolezni so lahko prav nevarne, saj pre­hajajo od človeka do človeka, posebno tam kjer je prehodna soba. Uničujemo j ih z močno emulzijo DDT al i pepeina, če pa to ne pomaga, pa z najhuj­šim strup-mi cianovodikom, s katerim zaplinimo prostore. Največkrat j ih 1 p renašamo s prtljago al i s starim pohi ­štvom.

LSI Poznamo več vrst usi. Bela a l i »gvantna« uš živi v

obleki, jajčeca odlaga v š ive in gube obleke. Razvoj traja do 3 tedne. Nevarna je, ker prenaša lahko pegavico, po­vratni tifus in volinjsko mrz­lico. Ce obleko ne menjamo pogosto, je to za uši kot na­lašč, sal ljubijo temperaturo okrog 30 stopinj. Zaradi tega je največ uši in bolezni, k i jih povzročajo, mod vojno na fronti, v taboriščih.

Naglavna uš živi na glavah pr i ljudeh, k i ne dajo dosti na

umivanje. Gnide so prileplje­ne na lase. posebno v zatilju ln ob ušesih.

Sramna uš živi v dlakah ob spolovilih. Prenaša se med občevanjem, pa tudi z oblačili in posteljnino.

Vse vrste uši pikajo in p ik i močno srbe. Zaradi praskanja se koža vname, pokažejo se lahko gnojni izpuščaji . Proti ušem se borimo s čistočo, s kopanjem in z zapraševanjem z DDT ali pepenom. Oblačila napraš imo ponovno čez 10 dni, ko se pojavijo iz gnid mlade uši.

SRBEČ Srbeč, imenujemo ga tudi

pršica ali grimja, povzroča garje. Samice se zar i jejo v kožo, kjer delajo rove in leže­jo jajčeca. Razvoj traja 14 dni. Zaradi praskanja, saj močno srbi, se pojavijo grdi gnojni izpuščaji, k i so res prave gar­je. Borba proti garjam je skrajna čistoča, če j ' h D . I že imamo, potem pa je potrebna temeljita kopel in mazanje z žveplentmi mazili ali tekoči­no. Vse perilo, tudi posteljno, je potrebno prekuhati. Oitale tekstilne stvari, k i j ih ne mo-romo kuhati, p a prellkati z vročil l ikalnikom. Ker je obi ­čajno garjava vsa družina, naj se vsi obenem zdravijo.

(Konec prihodnjič)

hudi slutnji je preiskal vso liifto, toda žene in otrott r.'i bilo nikjer. Pohitel je po orožnike. Dolgo in natančno so preis;kovaAi in Šele zjutraj so naš-li v kleti raz­mesarjena trupia žene .n vseh štirih on rok, pokrita s krompirjem in prstjo.

Takoj so osumiJi gospodarjeve­ga brata, 37-lctnega Joiefa Sna­bl a — zeta žene im srnica otrok. Iirat Jožef je bili zelo čudaškii. Med zadnjo voij.no je bil na neki kliniki za žvvčno bolne na Nor­veškem. Ko se je po vojni vrni'* domov, so ga spravah, v umobol­nico v Celovcu, potem pa ga na bratovo jamstvo spustili. Brat Ja­nez ga je vzel k sebi, kjer so vsi lopo ravnah z njim. Toda on si je vtepel v glavo, da hoče imeci bra-.ovo posestvo, izzivaj re »talne prepi#e iti preuid.

Ta večer je vcdeJ, da brata dolgo ne bo domov. Priskrbel si je sekiro, šc! v stanovanje bratova zene MI jo udau-iil s to>p>im delom po glavi, da se je zgrudila na rla. Nemara je zawuuiila, da tudi otro­kom ne bo p<nizanesel, zaco se je z zadnjimi močmi povaiviJa v bran, nakar o je zločinec rx>bj do snirtii. Nato je s tanko zanko •po vrsoi zadivi] vse štini otroke, stare od 6 mesecev do 10 let Vsa trupla je ino">:i v ktet :r. y.h f>o-kril s kroi' pi.r.cm in crstjo. Ko so ga priijeli, i« svoje krvavo de-janie brezefno priti Al. Vašcan! so bili tako ra7.k.Kvem, da bn pet­kratnega Hra 1 in * T 1 j . če ne bi tega preprečil« orožniki.

LETOŠNJE 7 R T R K E PREŠERNOVE DRUŽBE SO

IZŠLE V 81.150 I Z V O D I H . — OGLAŠUJTE V K O L E D A R ,

K I J E N A J B O L J R \ Z S T R -J E N A P t T B L f K A C T M —

A K T U A L N A S K O Z I V ^ E L E T O . C F N A 200.000. 110.000

I N bO.000 D I N A R J E V .

Btev. 18 (319) » D O L E N J S K I L I S T « 8TRAN f }

N e i z k o r i š č e n e m o ž n o s t i Zadnjih pet let je b.'lo v Beli

kri-uni več surokovnub tečajev za umetno tka>.*.vo, za *ukn>ai>tvi/ m nai/več za pletairstvo. Videli *iw prccoj zcio liča.h •ifcdeiK.ov na raznih razstavah. Po beiio-ki'*n<jtfkin trgovinah pa ni mogoče kupitti en meter domačega piatna Ikl: pnsan prt;ček ali ličen cokar-£«k, copate >z ličja itd. Tkalke ro nekaij ča>sa dobivale dosti na­ročij, »e pravi, da bi lahko ve-remime prodali, kolikor bi jih bi­to. Večkrat smo bral'., da prire­jajo žene '— zadružnice tečaje in da bodo delale tudi za izvoz. Pa je vse tiho. Dolžnost žena — za-družnic bi bila organizirati hišno dejavnost, kmetipske zadruge pa naj odkupijo izdelke.

Tovarna Belsad je bila intere­sent za lično oplctene steklenice, ki smo jih videli lani na razsta­vi ob občinskem prazniku v Ad-leš.Čih, pa se žene ne potrudijo, da bi le kaj naredile.

V celi Bali krajini ni enega podjetja ali Ustanove, k. ne bi dala izdelati vsaj eno kolekci­jo vseh izdelkov.

Ce se že žene — zadružnice ne zanimajo za to stvar in će n.majo kmetijske nabavne in prodajne zadruge smisla za promet, bi pa mogoče »Belokranjka« v Črnom­lju napravila oddelek za take tek' stilne Izdelke. Belokranjski muzej V Metliki ima lepo kolekcijo vzorcev, ki bi lahko dobro slu­žil, kot spomin-ik i predmeti iz Beie krajine nž'e;nu turizmu, pa je zopet vse mirno po vaseh, kjer bi te predmete lahko izdelovali in bi marsikateri šolar zaslužU za knjige in zvezke.

Brezovine ne manjka v Beli krajini • in vagon brezovih metel se laže proda kakor pa 50 kosov. Seveda pa ne smejo imeti izde­lovalci prevelikih zahtev pr- do­bičku, vsaj v začetku ne. Za vzgled naj bo neki naseljenec iz Trente, ki se je preselil na Ko­čevsko iin zimski enomesečni do­pust izkoristi.! zato, da je izdelal s svojima sinovoma večjo mno­žino metel, za katere je dobil 40 r'soč dinarjev. Dolenjski list opo­zarja vsako jesen svoje bralce, da je treba spravljati ličje za pletar­stvo, da *e lepo obrani im da je izdelek lep.

Al i ne bi mogle ž^pne—zadruž­nice zbrati jeseni večjo količ.no ličja iin ga v ziimskib večerih pre­delati v ccka.ije, eorpate in pred­pražnike? Starodavno prelo, ko so se zbirale predice po hišah, naj b: v današnjem času zamenjali ple-taraki večeri.

Tudi fantje naij bi prijedii za delo kot p'etarji. DragatuŠ, Vini ­ca, Podzemelj in Metlika naj bi imeli »vo>;e nasade, ki bi dajali difvok) vTDovega protja za ple­tarstvo im oskrbovali tudi druga oletarska podjetja, kjer ž.bja pri­manjkuje.

Vse to smo že večkrat ponovili m daijali pobude na sestankih, pri zadrugah m r tisku. Navalic **mu pa ostajajo lepe možnosti za za­služek neizkoriščene. Mar na vasi ljudje res ne potrebujejo denarja? Skoraij bi se lahko tako vprašali, ko smo tudti v minuli zimi zamu­

dili ugodne priložnosti za razno­vrstno domačo obutno delavnost. VeČ resnega zanimanja m dala, pa bo pomagano marsikateri družini, ki išče zaslužek, pa morda ne ve, koliko možnois-.i imamo za to v skoraj vsakemu našemu domu.

B. R.

AdleiiČki izdelki domače obrti: pletarski predmeti, tkiva, vezenine In pisanice

m artina Marinča ni ved. Žalostno je odjeknila vest o njegovi smrti v srcih vseh, ki so ga imeli radi. In teh ni ma­lo, saj je bil Martin človek blagih čustev in toplega srca.

Po vojni je prišel iz Brusnic v Šentjernej za šolskega upra­vitelja, ob ustanovitvi nižje gimnazije pa je postal njen ravnatelj. Poleg tega je bil več let predsednik sindikata pro-

'svetmh delavcev, Osvobodilne fronte, SKUD »Brata Pirko­vič«, tajnik Zveze borceu, funkcionar v raznih drugih društvih in večletni dopisnik Dolenjskega Usta.

Bil je dober učitelj in vzgo­jitelj. Zelo je ljubil mladino in mladina mu je ljubezen vračala. Ohranil in nosil je v sebi tisto prisrčno otroškost, s katero se je z lahkoto vživ-Ijal v otrokovo duševnost. V njegovem razredu je bilo ži­vahno in veselo. Zanimivo je poučeval, se z učenci šalil, smejal in prepeval. Pri delu ie bil neutruden. V zgodnjih jutranjih urah in pozno v noč je svetila luč iz njegove pi­sarne in navsezgodaj je že hodil po trgu in prijazno ogo­varjal ljudi. Med tovariši in med ljudstvom je bil zelo pri­ljubljen, saj je bil vedno na­smejan in ljubezniv. Za vsa­kogar je imel prijazno besedo

Lani so nekatere šole v Beli krajini pokazale prav lepe uspe­he pri ročnem delu in treba bo s tem dolom lepo sistematično na­daljevati, da bodo uspehi še bolj­ši. O tem je razpravljali pred ne­davnim tudi Svet za presveto in kukmo v Novem mestu im pova­bil na lo konferenco poleg pro-svetarjev še strokovne moči in zaiMct-imika Ljudske tehnike ter žena—zadružme, tako da bi rudi ročna dela po Šolah kremiila na novo uspešnejšo pot. V pripravi je tudi servis, ki bo šolam do­bavljal potreben material in o-

di :* po znižanih cenah, ker so

SE E N O N A D S T R O P J E na novomeško osnovno

roa/e bile

znižanih cenah, ker dosedanje cene in pomanjka­

nje materiala glavna ovita pri napredku pouka v ročnih delih.

Ce v iftigih predelih naše do­movine rzrahiijo zimski čas kar najbolje, bi ga lahko tudi ml. Po ipopolnoma realni oceni bi lahko v zimskem času zaslužili pri dob­ri organizacij! vsaj 10 milijonov dinarjev, kar le nekaj pomen! z »mrt v' CM* ko počiva poLjsko in vinogradniško delo.

Predvsem je naloga našega za­družništva, da se resno ln pazlji­vo posveti temu vprašanju, glav­no besedo pa naj bi imele Žene — zadruzn'ce, ki bi s požrtvoval­nostjo šle na to delo.

N a peti redni seji je občinski svet za šoistvo v Novem mestu po sprejetem dnevnem redu raz­pravljal o perečih zadevah va­jenskega internata. Komisija, ki jo je svet .izvoli! na en. izmed svo­jih sej in ji je predsedoval uprav­nik dijaškega doma in član »veta tov, Ivan Jurčec, je pregledala internat in ponovno ugotovila, da so prostori premajhni za šte­vilo vajencev, k i v njih prebivajo, in tudi oprema ni primerna. In­ternat je zaradi velike prizadev­nosti upravnega odbora in njego­vega predsednika tov. Staneta Vovka letos precej boij&, v njem je tudi več reda im snage. Naj­večja pomanjklivost pa je, da va­jenci nimajo stalnega vzgojitelja-prefekta, ki bi jih ne samo nad­zoroval, marveč jim tudi nasveto-val po kateri knjigi naj sežejo v prostem času in kje naj se športno

Za 500 din bo prejel ko­nec leta vsak član Prešerno­ve družbe 7 knjig. Poleg te­ga bo udeležen se pri veli­kem nagradnem žrebanju.

šolo?

Spominu pesnika Mirana Jarca »Noč trudna molči...« so za-

doneli zvoki t e Kettejeve novo. meike pesmi v vež; Študijske knjižnice Mirana Jaroa v soboto 14. aprila ob 7. uri zvečer. Za­pel jo Je moški p^ i -k i zbor PD Dušan Jereb kot uvod v sloves­nost odkritja doprsnega k i n pesnika Miran Jaroa. Vežo, stopnišče in galerijo so napol­ni l ! Številni mehčan; mladina in gostje, med katermi j e bila tu. di pesnikova vdova i n hčerka, zastopstvo Društva sloven.sk h književnikov, ljudska poslanca Franc in Vilma Pirkovič, muze-alH. ki ».o 7bo-"-.vnli v Nove-m mestu ln drugi. Slovesnost je začel upravnik t>iudij»ke knjiž­nice Bc-gio Komeij i , n poudaril, da knjižnica hkrat' z odkrit j tm sohe pevnlku, čigar ime nosi praznuje budi svejo 10-1»'n?>co in dn i ' U prav ta dan OB LO iz­ročil stavbo, v kateri k sedaj gostovala, v last. Po tem po-zd-avnem natfovoru Je »tonil p-"d zakriti kip ptMtfctJ Ju* K-^ak, ki It govoril v imenu D-uištoa »lovensk'h književni­kov. S toplo In prtflrčttV) bMftdti jp led-nato orl«iil živlieni'kl in umetniški obraz teflh no1e<?n po. etn od njegovih prvih umne**!'- ,

ških korakov do tragične srn.ti v Kočevskem Rogu.

»V Jarčevem literarnem delu se zrcali čudežna podoba tega mieeta. .« je začel akademik Božidar Jakac, že od prvib di­jaških let najintimnejši prija­telj pesnika Jarca (njegov govor objavimo prihodnjič) Odkril je

doprsni kip. delo akad, kiparja Jake Savinska, pevski zbor Je pa zapel tisto čudovito lepo partizansko žalost'uko »Prečud-ni ovet je v grapi črni. .« Pred­sednik Društva slovenskih kn]i. ževnikov Ivan Po.rč je Predkp položil lovorjev venec, s čimer je bila slovesnost zaključena.

Kakšno bo letošnje poznopomladno in poletno vreme

udejsrvujejo. Prepričati bi jih mo~ rai, da je za koiekt.v v internatu .potreben tuda lastni red, Zato so č,ani sveta sklenili, da bodo prosili profesorja šole učencev v trgovina tov. Gregla, da prevzame to me­sto. Initernat tudi nima pedago­škega vodvtva, upravlja ga samo upravni odbor, zato je svet v so­glasju z Okrajnim svetom za Šol­stvo priključil interna*, va.jencki šotli, ki bo s svojim učiteljskim ko­lek t.vom odgovorna za vzgojno delo v .internatu. Ta bo vezan s proračunom na vajensko »olo in tako na okrajni proračun. Občin-s.ki_ šolski i vet pa se bo tudi od­slej zanimal za vajence v interna­tu im posamezni član. jih bodo veČkrai obiskali.

Svot je mora! zopet razpravlja­ti o upravljanju osnovne Šole ozi­roma osnovnošolske stavbe v No­vem mestu. Doslej je šolska stav­ba spadala pod upravo nepremič­nim. Ker pa morajo šole upravi jati ioUki odbori, je svet za obče za­deve i« proračun Izročil uprav­ljanje stavbe šolskemu odboru o-tnovne šole, ki j^ : a.ai?čna iola • njoj. Vodstvi vajenske šole im šo­le učencev v trgovini »ta predla­gali, da naj stavbo upravlja po­sebni upravni odbor, v katerem bi bili predstavniki vseh zavodov, ki itnajo v njei prostore. Vendar je moral svet ta dva predloga od­kloniti, ker poslopje ni stanovanj­sko, marveč je to šolska stavba, ki jo mora po zakonu o družbe­nem upravljanju šol uprav!jatri Šolski odbor. Ta pa lahko postavi za strsvbo upravnika, ki bo odgo­voren za red v stavbi. Mes*n! šol­ski svet je izvoli«! tudi komisijo za prevzem stavbe iz rok dosedanje uprave.

Svet je razpravljal rudi o ure­ditvi šolskih vrtov im okrožnici, ki je pred kratkim razposlal od­delek za gospodarsTvo vsem šo­lam, "er zavzel stališča, da je tre­ba najprej ustvariti pogoje in šele nato začeli z notranjo organiza­cijo vrtov. Zato bo svet letos predvsem poskrbel, da bodo do jeseni urejene ograje im zemljišča pripravljena za jesensko saditev.

Po uitnih predlogih, ki jih je dobil svet od vodstva osnovne šo­le, naj bi se osnovnošolska stavba dviignla za eno nadstropje. S tem bi pridobili 8 učnih prostorov, ki so šoli nujno poirebni. Vendar pa svet o tem ne more konkretno razpravi jati, dokler ne dob; pi­smenega predloga osmovnošoMcen* odbora, k', bo podrprt f »atistični-m : podatki o števiftu učencev v prihodnivh šolskih letih iz različ­nih delov šo'-kega okoliša.

Člani sveta so seravili na pod­lagi predloga družbenih organi­zacij- in učiteljskega zbora v Smarjecl šolski odbor za šolo v Smarjeti im zaprosili občinski ivet, da nai na svoji prvi redni seji po-trda predloj".

Svet je sklenil, da bo • aprilu razpravljal o $o!«ki retormi po elaboracu, ki ga je zda! Svet za ptosveto in kulturo LRS. Nato bo skupno z upravi-eljt vseh šol v občini razpravi tal o reformi in o stvarnih posojih, ki jih imajo za izvajanje šolske reforme posame­zne šole.

Trikrat dvojčka Krava kmetovalca Ham© Ho-

džiča i2 Matejlc pri Sarajevu je res pridna. 2e trikrat zapovrstjo je svojemu gospodarju povrgla po dva telička.

MARTINU MAR INČ U V SLOVO

in dober nasvet. Rad je poma­gal, če je le mogel.

Znan pa ni bil le kot šolnik tn kulturni delavec, pač pa tudi kot umen sadjar. Njego­va zasluga je, da so v Slove­niji zaslovele prekrasne brus-niške češnje.

Nad vse je ljubil plnsbo. Kjer je bil Marinč, tam se je pelo. če je le prišel do kla­virja, je sedel in zaigral. V Šentjerneju je vodil moški, ženski, mešani in mladinski pevski zbor, ki je nastopal pri vseh proslavah in prireditvah Mnogo pesmi je uglasbil sam. Najlepši so njegovi muzikalni vložki k spevoigri »Nezaželeni zet«, ki jo je dramatska sek­cija SKUD »Brata Pirkovič« iz Šentjerneja naštudirala s pevskim zborom za otvoritev nove dvorane. Desetkrat so jo peli in igrali doma in na go­stovanjih. Marinčeva otasbaje lahka in prijetna. Njegove pe­smi so prepevali otroci in odrasli na izletih in v veseli družbi. Odrsko delo ga je ta­ko pritegnilo in navdušilo, da je tudi igral. Ni bilo priredit­ve, kjer bi Martin ne bil so­deloval.

Sredi veselja in volje do dela mu je težka bolezen, naj­več posledica internacije, za­čela izpodkopavati zdravje. Hiral je vedno bolj in bolj in končno omagal. Pozno si je ustvaril dom, družino, in umrl prav tedaj, ko mu je mlada

žena povila sinka, ki si ga je tako srčno želel.

Kako priljubljen je bil rav­natelj Marinč je pokazalo slo­vo od njega v Novem mestu in Brusnicah. Na zadnji poti so ga 14. aprila spremili poleg soojcev zastopniki raznih dru­štev in organizacij, stanovski tovariši, šolska mladina in mnogo njegovih prijateljev. Govorniki so se poslovili odi njega in krasni venci so po­krili njegov prerani grob. V žalostno vzdušje pogreba je na brusni škem pokopališču za-orila vesela pesem. Izpolnila se je pokojnikova želja. Sent-jernejski pevci so v slovo za­peli njegovo Majsko pesem. Pomladne sape so raznašale v prebujajočo se naravo pri­srčno melodijo in pred nami je vstal Marinč-pevovodja na odru v šentjernejski dvorani na proslavi 1. maja. Vesela je bila pesem, Martinovi prijate­lji pa so zajokali...

Umrl je ravnatelj Martin Marinč, ostale pa so njegove pesmi in svetal spomin nanj.

V .

LETNO PORABIMO PŠENICE - 300.000 VAGONOV Presenetljiva je tabela, ki jo je

naprav detatvo

la Organizacija za polie-n prehrano. Kaj nam po­

ve: v potrošnji žitaric na prebi­valca je izpred Jugoslavije samo Turčija. Ostale dežele, zlasti Ka­nada im ZDA, so daleč za nam!; tam znaša letna potrošnja" na pre­bivalca komaj polovica naše.

Pred voino je prišlo letno na prebivalca Jugoslavije 204 kilo­gramov žitaric, danes pa 207 k i ­logramov. Torej pojemo preveč kruha in močnarim jedil, kar je slabo za našo prehrano, ker uži­vamo premalo drugih, za prehra­no izredno vrednih živil. Vseka­kor so temu vzrok tudi cene. Na primer: 1030 kalorij govejega me­sa g-:ane 100 din, riža 62 din, mleka 58 din, sladkorja 37 din, masti 27 din, fižola 20 dim, pše-ničnega kruha pa le 14 dinarjev.

Naša proizvodnja žitaric je precej manjša kot potrošnja. Da dobirno potrebne količine, uvozi­mo vsako leto pšenice v vredno­sti 50 milijonov dolarjev, v nero-

M L E K O JE ZDRAVO V Starem Majdanu (Bosna) je

umrl v svojem 125-letu Ibrahim Mujič. Ta častitljivi korenjak je užival izključno mleko in mlečne izdelke. Od svojega 53. leta ni več pokusil vina. Zani­mivo je, da je Mujič vseh 125 let preživel v svoji rojstni vasi.

dovitnih letih pa tudi za 80 do 100 milijonov dolarjev. Leta 1954 smo uvozili 560 milijonov kilo­gramov, lani 1 milijardo in 300 milijonov kilogramov.

Naša povprečna letna potrošna pšence preseže 3 milijarde kilo­gramov — 300.000 vagonov. Vlak s tolikimi vagoni bi bil dolg 3.6CO kilometrov. /

Jugoslovanski pridelek konoplje

Malokdo ve, da c>mo Jugoslo­vani glede konoplje v Evropi na tretjem mestu za Sovjetsko zve­zo in Italijo. Letn. pridelek ko­noplje na svetu je 224.000 vag>-nov, od tega prispeva nasa dr­žava eno desetino — 22.000 va­gonov. Povprečni svetovni Pr i ­delek konoplje je 38, v Evropi 48, pri nas pa 65 metrskih s*«>-tov na hektar. Pred nami je le Italija s 78 stoti. Glede na cen« na svetovnem trgu je konoplja naš zelo važen izvozni ariike^. Vrednost letnega izvoza je okrog 1 milijardo 23 milijonov dinar­jev — več kot četrtina skupnega izvoza kmečkih pridelkov. Glav­ni odjemalci naše konoplje sta Nemčijd in Francija. Se zanimi­vo primerjavo: dohodek od 1 hektara konoplje je 61.200 din, od kuruze 56.870 in od pšenic« M.124 din.

Statistična proučitev poteka vremena na širšem ozemlju da. je podlago za naslednjo napoved za po/no pomlad in poletje:

Nekako do srede poletja bodo padavine močne, toda ne pogo­ste. Od treh mesecev (april, maj, junij) bosta najmanj dva mese­c i dobila nadpovprečno količino padavinske vode, ki pa bo v Klavnem Padla v obliki močnih Padavinskih ploh. Tudi toča bo pogosta. Kljub nadpovprečno motnim padavinam število dni s ra!n\ inamj n e bo ve'iko in bo­do razdobja leoeRa ln toplega oz. vrofega sončnega vremena včasih dolga 5 do 8 dni.

Pričakovati j« tudi se eno aH dve P«ieW: glavna pozeba se pričakuje v začetku maja, kma­

lu P O prazniku. Sicer bodo tem­perature ugodne, vča s ih celo nad dolgoletnim povprečjem.

V drugi Polovici poletja bodo postala sušna razdobja vedno bolj dolgotrajna. Padavin pa bo vedno m»nj m bodo vse bolj poredke. Najmočnejša bo suša v poznem poletju ali zgodnji je­seni.

Ce strnemo to napoved, bi lahko dejali, da bo za turista vreme ugodno, z a kmetovalca pa bo prva polovica razdobja neugodna zaradi nalivov in toče, deloma tudi pozebe, druga po­lovica Pa bo presuha. Te ne­prilike pa bo obilica sončnih dn| zelo omilila ali ponekod celo pretehiftla. (V. M.)

Kmetijska šola Lože - Vipava proda prvovrstne

T R S * C E P L J E N K E sorte Laški rizling ln Sauvignon. — Sortno čisti in selekcionirani material.

Cena cepljenki 25 dinarjev po komadu.

Ivo Pirkovič: rttHšk Crna roka J« brez dvoma naj­

težje breme, ki so ga odnesli na svojem begu domobranci s eeboj po svetu. In kaj so sa ge-daj domislili! Da ta krvoločna nočna ptica » p l o h ni nllhuva. Kranjski dekan Matija Skerbec pripoveduje o tem v svoji hu­dobno pisani brošuri »Krivda rde^e Hrome« (Cieveland 19» 1):

»Ne general Leo Rupnik ozi­roma Slovensko domobranstvo kot tako in tudi ne (Mihajlovi-čeva) Jugoslovanska voj-ka v domovini ne noil nobene odgo­vornosti za upravičeno aH ne­upravičeno delovanie »Crnp ro­ko«.« (S. 38.) »Po vsej verJHnn-•ti »o toreij — pravi resnloo'jub-n! monslgnor — ustanovili »^rno roko« ln nleno sodISČe ln Izvrševali likvldar-jp n^knterl ©f!clrjl in civilisti nn Mro)« roko kot nujno potrebno samoobram­bo« (s. 311 Pri Sv Hvhu. dn j<* ttnjveč 50 grobov žrtev, ki Jih je »bre* mučeni«« (!) »ob*w11lA In Ikv id l r a^ neko tajno sodišče kot izdaijalce oziroma kot ko­

munistične terence ln zaščitni­ke« (s. 30), Po kakšnih zakonih je sodišče Crne roke «odllo, nam kranjski gospod dekan, tal ne ra/oden*.

Dokanu Skerbcu so znani *a-mo trije, toda, škoda, že mrtvi Člani tega tajnega sodišča. Iz njihovih grobov Je dekan Skrr-be« rešil le okrivnost, da sta bilt. dva od njih »bivša jugoslo­vanska oficirja, ki pa sta bila obenem tudi člana angleške ob­veščevalne službe«, (S. 30 ) Ime­na resnicoljubni goipod dekan II Čisto osebnih simpatij do Crne roke rajfti ramolči. Ver­jamemo naj mu. I« na besedo, da »o Crno roko ustanovili an­gleški šplionl m da hranijo za­to v»e akrivnosl! 0 tem nočnem vampirju v uradih angleške Ob. veščevalne službe.

In kaj bi mislili, zoka) neki se je rodila Crna roka? Dekan f:l^f,,-Kpf. ve n ^ n . k n hirlt to. č*. prav nima o Crni roki nobenih prič in noibenih dokazil in piše njeno zgodovino l i »čl*t»gA

umovanja« m s toplimi osebni­mi simpatijami, torej z Isto zgodovinsko metodo, s katero je Že svoj čas pomagal rokohi-trcu Mirku Javorniku sestavlja­ti Crne bukvs.

Matija Skerbec namreč za­trjuje, da se je Crna roka or­ganizirala proti partizanom in Nemcem, ki da so se zvezali v želji, uničiti slovenski narod in četnike, ki da ta s# jih Nemci neki hudo bali; zato da je Crna roka morila »brez ozira na okupatorja in brez ozira na legitimnost«. Seveda je ta Skerbčeva zgodovina, napi?ana iz »Čistega umovania« bre* do­kazov, polna globokih skrivno­sti, recimo, zakaj so Neme; čet-niške komandante. Ma.rna, Saje-te, Zmagoslava, in njihove od­rede Stipendirali. aH zskaj n1 gestapo vse do konca vojne ni­koli zalotil nobenega črnorok-ra. Čeprav jih »lede kronisti po vseh domobrnnsklh postojankah ln po vseh sedežih geetapa ln so ljudje povsod 9 prsti kazali za njimi; toda kranjski gospod je v pisanju svojih balad sploh vedno skrivnosten ln poln ugank.

Vse to omenjam v prvi vrrtl našim Amerikancem, kl radi berejo Dolenjski list, da bodo spo7n3l! dekana Skerbca, ki jim dane3 razlaga svoje nenavadne nauk« o C m l roki.

In kaj pravijo 0 Crni roki do­kumenti?

Crno roko Je Iznašla Hitler­jeva tajna državna policija že v svoji nemSki domovini pod imenom Nacht und Nebel — noč in megla. Tako pripisano na po­licijskem aH sodnem aktu je pomenilo, naj zavoljo pomanj­kanja dokazov preneha zakonit postopek 1n na) žrtev Izgine brez sledu, t 0 se pravi, m.J jo požreta noč m megla. Nacbt und Nebel »o pri nas prevedli t imenom »Crna roka«.

Gestapo Je organizira! Crno roko na dveh čisto ločenih t i ­rih: domobranskem ln četnt-Skem; na prvem Se v Jeseni 1943 po us'tnnovitvi Rupntkovih do­mobrancev, na četnlSkeim pa spomladi 1944, ko Je oborožil po'ici'iski general Pttsener Mar-nov četnišk! odred, ki so ga imenovali v Ljubljani tudi Ro-senp-rjevo telesno stražo.

Cetniška C m a roka nI imela pravza.orav čisto programa Naoht und Noho-1, kakor domobranska, ampak ie Imela nalogo napadati v ralroMu onrflzanskega boVšča osamljene terence in nezaščite­ne politične odbore in se izmi­kati boju z brigadami.

V Julllu 1944 Je poveljnik nemške Varnostne policije In Varnostne "lužbe na fttTler=knm. SS-Shirmb^nnfuhre- Kurt Sta­l a , menil, da je praksa Crne ro­

ke že toliko dozorela, da ee je lahko posluži tudi sam gestapo. Enajstega julija 1944 so naSli v Bohovi umorjenega upokojene­ga učitelja Bogdana Tuška in njegovo ženo Jožef o; na truplih j«? bilo napisano: Crna roka. Nekaj dni pozneje Je bil pri Sv. Miklavžu ubit z znakom Crne roke železničar Josip Antollčič, v Mariboru pa šofer avtobusne­ga podjetja Josip Vidtc.

Zvezni vodja Štajerske domo­vinske zveze Ste!ndl in gestapo .sta v časnikih sumljivo naglo razglasila, da ao na delu »ban­diti«.

Ze 17. Julija pa se Je naklju­čno, da se je od Crne roke sla­bo zadeti Anton Marčinko v Mariboru pozneje osvestil ln pred smrtjo v bolnišnic! 8e po­vedal: »Streljala s<ta me Ivo Gernjak in Avgust Fuchs z ma­riborskega gestapa.«

V soin'h *nfa»ih zooer poveM-nlka Varnostne policije Kurta Stageja najdemo zapisano, da Je Marčlnkova Izjava razkrila or­ganizacijo pravih morilcev Inda Je Gprnjak izjavil, da Je moral zavoljo tega gestapo le takrat prenehati t delom Crne roke. (Soi 136 47 Div. voj. sod. v Celju.)

Naloge Crn« roke Je potlej nrevzela »ek'jpkucl'iaka koman­da«, v kateri Je Alfred Nlebann zbral najavesitejs« St*g*>j*v» ge­

stapovce. Poleg Fuchsa ln Gernjaka so

bili v Crni roki v Mariboru še Franz ^'iegele, Siegmund Boh-miseh, Josef Strohmaver in Sepp Zangi, vsi nameščenci ge­stapa v Mariboru, vozil pa jih Je mariborski trgovec Rudolf Lotz.

Ime domobranske Crne roke zasledimo prvič menda v no­vembru 1943; vendar je šteti v to poglavje že pomor sedemde­setih kmetov od Kostanjevice do Šentjerneja v veliki nemški ofenzivi 21. oktobra 1943, v ka­teri so streljali Pavlenčevl, P:n-taričevi in Pregljevi domobran­ci, preoblečeni v uniforme nem­ške Prve oklopne armade SS, kakor so se pozneje pri takih grozodejstvih radi Šemili v par­tizane.

Tudi ni naključje, da Je pri pomoru kostanjeviskih mešča­nov na Malencah z domobran­cem Pavlenčem pregledoval pri­pravljene sezname žrtev Nemec Zangl, prav tisti, čigar ime smo srečali že pri Crni roki mari­borskega gestapa.

V tisti veliki jesenski ofenzi­vi Je namreč dodeilil gestapo nemškim polkom 20 svojih »etrokr-vnjakov »a poetične opravke« ln je prišel k 314. pe­hotnemu polku Sepp Zangl, v i ­tez sv Jurija In »eden naiz o-glasnejših mučlteljev slovenske­

ga naroda«, kakor so ga ozna­čili jetniki mariborskega gesta­pa.

Zangl je sam priznal po vojni vojaškemu sodišču v Celju, da mu je tudi v Polju pri Ljub­ljani pokazal poveljnik domo­branske Čete »več sto« imen ljudi in ga prosil, naj jih po-strele, del pa »spravijo iz de­žele«. Zangl je domobranca na­potil na »Štab za uničevanje tolovajev« v Ljubljani, kjer jo pri višjem policijskem vodji Brandtu Zangl videl podobe* spisek tristotih ljudi iz Ljublja­ne in okolice.

Tudi seznam 26-tih takrat umorjenih Sentjernejčanov, od katerih sta bila dva na simrt In dva težko bolna, so izpričano sestavili domači domobranci s župnikom Cerkovnikom ln les­nim trgovcem Frančičem pred ofenzivo v neki krčmi na V i d ­mu pri Krškem.

Ze v veliki nemški ofenzivi jeseni 1943 je torej zaslediti t i ­sto zaroto brezpraivja, ki dobi komaj nekaj tednov pozneje ime »Cme roke« in ki se jo de­kan Skerbec prizadeva danes preložiti z domobranskih in nemških pleč na hrbet angle­ških obveščevalcev.

N | se torej čuditi, da se kranjski gospod dekan danes brani poznati kateregakoli čla—

(Nadaljevanje na 4. strani) j

l D O L E N J S K I L I S T I Stev. 16 (319)

K - , „ , «,,„.,. , „ „ „ , . « . S M . , . , „ « . , . , « , i . „ p r „ . R a z m a h kulturnoprosvetnega Gospodarsko razstavišče v Ljubljani dela v Gradacu

Ze prvo leto obstoja ln delo­vanja Gospodarskega razstavi­šča v Ljubljan. je pokazalo nuj-r.oet obstoja te važne ustanove za prirej anrje specializiranih strokovnih gospodarsk.h raz­stav. Uspehi prireditev, k i j ih je Gospodarsko razstavišče or­ganiziralo v prvem letu svoj* dejavnosti, nam zgovorno govore o pomenu te ustanove za pospe­šitev našega gospodarstva. Lah­ko je ugotoviti, da uspešne pr i ­reditve te vrste pozitivno vpl ' -vajo tako na razvoj trgovskih etikov, kot na dvig proizvodnje, na kvalitetno izboljšavo in po­spešeno osvajanje novih proiz­vodov in na dvig strokovnega manja tehničnih kadrov.

Gospodarsko razstavišče je se-| t m novega tipa, sejem kot so «e v tujini razvili iz običajnih vzorčnih velesejmov, ko so se ob ogromnem razvoju in napred­ku vsega gospodarstva m vsake gospodarske veje posebej poja­vile popolnoma nove zahteve in načina razstavljanja ter propa­giranje izdelkov raznih strok in industrije, obrti, trgovine itd. Kot produkt tega razvoja in nje^ «fovih potreb so nastali strokov­ni sejmi, k i se bavijo le s stro­kovnimi razstavami posameznih gospodarskih panog. Pri tem jim lu ed ;ni in glavni namen čim večji komercialni uspeh, temveč skušajo s svojimi prireditvami podpreti napredek in razvoj po-aameznih gospodarsk h punog, omogočiti razstavljalcem in obi­skovalcem čim tesnejši stik s aorodnimi producenti ter podan kar najbolj verno sliko stanja te ali one gospodarske panoge, njene produktivnosti in perspek­tive nadaljnjega razvoja.

Da bi tudi strokovne priredi­tve te vrste v Ljubljani kar naj­bolj izpolnile te svoje naloge, so razdeljene v poučno-propa-gandni in komercialni del. V prvem delu razstave je prikazan razvoj dotične veje gospodarstva cd skromnih začetkov pa do da­našnjega stanja, način moderne proizvodnje, njen vpliv na 6plošno gospodarstvo itd. Pr i organiziranju tega dela razstava

sodelujejo najboljši strokovnja­ki , kar daje prireditvam poseb­no vredno3.t. V svrho strokovne­ga izobraževanja in izmenjave delovnih izkušenj so v času raz­stave organizirana tudi razna zborovanja, kongresi in stro­kovna predavanja, na katerih sodelujejo najvidnejši domači m tuji izvedenci. Predvajanje raz­nih strokovnih filmov na raz­stavnem prostoru še povečuje poučni pomen razstave.

Na komercialnem delu raz­stavljajo gospodarska podjetja svoje najnovejše proizvode, k i so običajno prikazana v delova­nju. Na primer: razni stroji, aparati in podobno.

Velik komercialni promet na priredi-tvah preteklega leta pr i ­ča, da strokovne gospodarske razstave ne prinašajo le sploš­nih koristi našemu gospodar­

stvu, temveč najbolj neposredno tudi vsakemu razstavljalcu, ki more pokazati javnosti kvali­tetne, praktične in cenene izdel­ke. To dejstvo pa seveda spet vpliva na boljši sortiment blaga, racionalnejšo proizvodnjo n na zdravo konkurenco med podjet­ji-

V preteklem letu se je zvrsti­lo v razstavnih hal h Gospodar­skega razstavišta 10 razstav naj­različnejših gospodarsk.h panog. Te prireditve si je ogledalo nad pol milijona ljudi. Veliko števi­lo kolektivnih obiskov (811) ra­znih strokovnih šol. delovnih kolektivov zgovorno ilustrira njihov vzgojni pomen. Na teh razstavah je bilo prodanega za preko 11 milijard dinarjev ra­znega blaga. Na njih je razstav­ljalo nad 1.000 podjetij Jugosla­vije ln drugih evropskih držav.

Slične prireditve se bodo vr­stile na Gospodarskem razstavi­šču tudi v letošnjem letu in pr i ­hodnjih letih. Prinesle bodo nove metode v dosedanji način dela, doprinesle k sprejemu ra­znih načel in norm, po katerih bo tekel nadaljnji razvoj, nave­zale bodo nove trgovske stike doma in s tujino in s tem po­sredno ali neposredno vplivale na hitrejši gospodarski razvoj. S tem se bo Gospodarsko razsta­višče polagoma uveljavilo kot osrednje mesto oziroma center našega gospodarstva. Postalo bo pomemben faktor, ki bo svojim delovanjem koordiniral in po­speševal delovanje posameznih gospodarskih panog, prispeval h krepitvi trgovskih stikov s tu­jino ;n tako dal pomemben pri­spevek h graditvi socializma.

J. J .

alkoholizem in delovna sposobnost Vprašanje alkoholizma Je lt-

redno pereče. Kajti statistike kažejo, da potrošnja alkoholnih pijač naglo raste, potrošnja brezalkoholnih pijač je pa v primeri z alkoholnimi narav­nost malenkostna. Naraščajoči alkoholizem s svojimi očutnimi in neočiitnimi posledicami ter kvarnimi vplivi postaja tako resna družbena zadeva, katere se bo treba lotiti temeljito in pametno. Statistika o narašča­joči uporabi alkoholnih pijač nam pokaže te-le zanimive Šte­vilke:

V Sloveniji Je bila v zadnjih treh letih potrošnja (povprečna) alkoholnih pijač letno na odra­slo osebo:

1953 vina 16 litrov žganja 5.5 litrov

1954 vina 28 litrov žganja 6 litrov

1955 vina 38 litrov žganja 8 litrov

Trgovina z belim blagom v Franciji Časopisi poročajo, da je la­

ni v Francijii izginilo 15.000 de­klet. Sumijo, da so bile poveči­ni poslane v javne hiše v Se­verno Afriko, na Bližnji Vzhod i n v Južno Ameriko, Obiastva men jo, da je v Franciji na do­l u močna organi acija trgovcev 7 dekleti, k i svoje žrtve sprav­lja z zvijačami in z nasilstvom v inozemstvo.

V časopisih so večkrat oglasi, k i obetajo dekletom v inozem­stvu prijetne službe. Dogodi s«, da sredi belega dne na ulici p >-maga mlado dekle stari ženici čez ulico. Tam j e pripravljen evto, v katerega »Stara ženica« potisne dekle. V avtu jo oma­

mijo s.klorof ormom in odpelje­jo. Mnoga dekleta, ki ne dobe zaposlitve na posredovalnici za delo, nasedejo sladkim obljubam agentov o lahkem z aslužku v inozemstvu. Dogodi se tudi, da kdo naprosi mlado dekle, naj zanese pismo v to in to hiš \ Ko pride tja, jo omamijo ln vr­nitve ni več. Priljubljen nač n izvabljanja deklet v javne hiše je tudi poroka. Pod tujim ime­nom se tak »ženin« poroči z def.cletom in kot mož jo brez težav odpelje preko meje. Ze­nit no potovanje takih nesre*-nic se navadno konča v dužno­sti javne hiše.

Torej skupno število litrov v Sloveniji je samo leta 1954 zne­slo nad 37 milijonov litrov, oziroma smo popili za blizu 6 milijard dinarjev alkohola; V tem pa niso vštete nekontroli­rane potrošnje posameznih kmečkih hiš ln domačij, ki j ih statistika ni mogla zajeti. Ra­čunajo, da popijemo v vsej dr­žavi letno za već kot 200 mi l i ­jard dinarjev alkoholnih pijač — znesek, ki visoko preseže ce­lotni državni proračun. Mar ne tiči tudi v tem skrivnost našo nizke življenjske ravni, ker po­trosimo preveč denarja za alko­hol, namesto za artikle širokb potrošnje?

In kaj je s toliko hvaljenim vplivom alkohola na delovno sposobnost? Preživelo in povsem napačno naziranje, da alkohol daje moč, da osveži in okrepi telo, je danes temeljito izpod-bito in se trdovratno drži le še v zaostalih krajih. Velika na­loga nas vseh, zlasti pa zdrav­stvene prosvete je, da pravilno in temeljito pouči ljudi, da al­kohol ni koristen, ampak samo škodljiv, saj samo izpodjeda te­lesne in duševne moči, da ne omenimo vseh vzporednih zlih posledic uživanja alkoholnih pijač. Zlasti je tega pouka po­trebna mladina in pa seveda 6tarši, k i marsikje zastrupljajo z vinom otroke že od zibke na­prej.

Kdor meni, da mu zaužiti al­kohol okrepi oz :roma poveča delovno sposobnost, je v hudi zmoti. Alkohol je narkotik in povzroči motnje v živčnih sre­diščih. Te motnje se pokažejo takoj po zaužiitju alkohola: utrujenost, zmanjšanje presoja-

_nja, vzdržljivosti, oslabitev spo­mina, slabo reagiranje, kar je posebno očitno takrat, ko je treba hitro misliti in ukrepati,

ko je treba Imeti popolno pr i ­sotnost duha — pri šofiranju, pri ravnanju s stroji, pri pre­ciznih delih. V teh primerih ja lahko usodna že majhna koli­čina alkohola, o čemer imama dan za dnem dovolj hudih pr i ­merov. In vendar prav naši vozniki prometnih vozil to očiit-no dejstvo kaj malo upoštevajo. Prometnih nesreč zaradi užltega alkohola je pri nas toliko, da bo treba resno in strogo ukre­pati. V Švici, na primer, vza­mejo količkaj vinjenemu šofer­ju vozniško legitimacijo, vedoč, kako tak šofer ni v stanu varno upravljata z vozilom.

Bajki o alkoholu, ki daje m o č , je priključena še druga: alkohol pozimi »greje«. Tudi to mnenje je povsem napačno. Občutek toplote, ki ga ima človek, če v mrazu zaužije alkohol, je var-* ljiv — pod vplivom alkohola s« razširijo krvne žilice v koži, za>to pride vanjo več krvi* k i pa tukaj svojo toploto izgublja. Telo jo mora iz notranjosti od­dajati vedno več, s tem pa se hladi, kar je lahko usodno v hudem mrazn, kar je dovolj znano.

Alkohol torej ne krepi delov­ne sposobnosti. ampak jo zmanjšuje, oziroma Jo v prime­rih hudega alkoholizma povsem uniči. Ce hočemo voditt uspeš­no borbo za visoko storilnost v naših podjetjih, se moramo hkrati tudi ositro borifi proit pijančevanju! To je tudi ena od velikih nalog naših delovnih kolektivov. Vsak posameznik pa naj se zaveda, da je borba za t remost borba za zdrav rod, t a osebno zdravje , za s r e č o d r u ž i n , da Je treznost eden od k r e p k i h temeljev za s r e č o in blaginjo naroda.

— ar.

V Gradacu deiuje že ves čas po osvoboditvi prosvetno dru­štvo, ki je po svojih uspelih dramskih uprizoritvah dobro po­znano tudi izven Bele krajme. Na zadnjem občnem zboru dru­štva je bil za predsednika izvo­ljen znani kulturni delavec Rudi Dim, za tajnika pa prtijuDijeni igralec Lojze Kočevar. Na ^ .»ru smo tudi reorganizirali društvo in ga organizacijsko utrdili. V okviru društva deluj« 7 sekc.j: dramatska, pevska. Izobraževal­na, tamburaška, k.no, šahovska in ljudska knjižnica. Vsaka sekc-ja ima svoj ožji odbor in redne strokovne sestanke, Vodje sekcij so tudi člani upravnega odbora društva, ki koordinira delo in repertoarja posameznih sekcij. Dramatska sekcija je pred krat­kim uprizorila na domačem od~u Jurčičevega »Desetega brata« m z njiim uspešno gostovala v Se­miču, V programu ima gosto­vanje v Črnomlju in Metliki . Pomladi bo verjetno še naštudi-rela komed!jlo »Stari grehi«.

Izobraževalna sekcija je tudi letos organizirala ljudsko uni­verzo in gospodinjski tečaj. Pre-

Pobesneli bik V Wolfsbergu na Koroškem so

imeli prejšnji teden celo kome­dijo s podivjanim bikom, k i Je povzročil dokaj škode in le slu­čajno ni bilo človeških žrtev.

Bika so pripeljali pred za­družno skladišče. Nenadoma se je sprostil-ln z zavezanimi oč­mi zdirjal preko ceste. Tam ce je zaletel v zid in se ranil, kar ga je še bolj razdražilo. Nato se je zapodil v prevozniško skla. dllšče, kjer je napravil za 15.000 šilingov škode. Spravili so ga na neko dvorišče, vendar j im je spet ušel. Na cesti *e ga je re­šil nek kolesar » tem, da muja podstavi! svoje kolo, k i ga je pobesnela žival do kraja uniči­la. Tudi drugi kolesar je Za las ušel njegovim rogovom. Končno »o ga na nekem dvorišču orož­niki ustrelili.

Huda nesreča z zastrupljeno granato

V Franciji so v nekem gozdu našli štirje dečki granato iz pr­ve svetovne vojne. Kot je pni ta­kih neprevidnezih žalostna nava­da so pričeli po njej tolči s kam­nom. Granata se je ražpočila In dva dečka sta bila na mestu mrt­va, eden smrtno nevarno ranjen, eden pa je dobil hude opekline.

S tem pa te ni konec nesreče. Vsi, ki so pnhfteLi dečkom na pomoč, so oslepel'., med njimi tu­di trije zdravniki im več bolni­čarjev. Skupno je oslepelo zaradi te granate 18 ljudi. Preiskava je ugotovila, da je bida giranata pol­njena s budim plinom .p e ritom.

davanja ljudske univerze so pe­stra "in obsegajo področja dru­žbenih ved, kmetijstva in sploš­nega gospodarstva. Razen doma­čih predavateljev gostujejo pre­davatelji iz iviec..<te. Uo i s i je zadovoljiiiv. V gospodinjskih te­čajih se mlade gosj>odinje in de. kleta učijo šivanja, krojenja, pletenja ter vezenja pod vod­stvom strokovnih učiteljic kme­tijsko gospodinjske šole Priča­kujemo, da nas bodo ob zaključ­ku tečaja prijetno presenetile z razstavo praktičnih izdelkov.

Uspešno izobraževalna delo smo morali žal zaradi pomanj­kanja električnega toka ln epi­demije gripe, za katero je v »adnjih 14 dneh obolela polovica vaščanov, zača.sno prekiniti.

Člani šabjovske sekcije eo predvsem mladinci in častno na­stopajo druš 'vo na tekmov. v i h .

Pred dnevi so se udele­žili oacinakeaa m.ad.nsicega ša­hovskega tekmovanja v Metliki . Razen sedmih Gračanov je na-6topilio ttidii 12 metliških mla­dincev in 1 iz Suhorja. Prv* afciri mesta so osvojili Gračani, peto mesto pa je pripadlo Su-horju.

Vrstni red zmagovalcev je bil naslednji:

1. Udovč M. , 2. Jakša A. , S. Omrzel A.,4. Cvitovič J . , 5. K r ­itine.

Mladim šali istom čestitamio k uspehu, v prepričanju, da bodo tudi v bodoče častno zastopa1! svoje društvo. S. S.

y gradaškem gradu je zdaj kmstijska in gospodinjska šola

Trdo življenje narekuje izboljšanje gospodarstva

2e bežen pogled po vaseh nad Kostanjevico razodene, da je tu doma trdo življenje, čestokrat združeno s pomanjkanjem. Red­ke njive sestavljajo polja, po njih pa se košatijo velike ska­le. Okrog njih je mogoče obde­lovati zemljo z motiko, plug ne> pride veliko do veljave. Malo je kmetij, k i imajo domačega kruha dovolj za vsak dan. V jeseni kruh nadomešča kostanj, drugače pa pečen krompir, kil ga zalivajo s pijačo iz grozdja ali sadja. Poleg odraslih so tudi otroci zaposleni od rane mlado­sti. V šolo prihajajo utrujeni in po navadi brez malice. Tudi življenjski pogoji zaposlujejo prav vse, vendar so sadovi dela skromni. Hribovskega kmeta

Zveza borcev v kočevskem okraju

V L A D O L A M U T : D o l e n j s k i m o t i v

3. aprila Je bila v K o t o v ] « okrajna konferenca Z B . katere se ]• u d e l e ž i l o kakih 7o delegatov ter gostje, med njimi č l a n a G O Z B Slovenije tov. Beitoncelj in Kajdiga, sekretar O K Z K s K l a r i č In predsednik O L o lMrnat. v po­r o č i l u sekretarja OO Z B tov. Ž a ­garja smo s l i ša l i , da so organiza­cije Z B v glavnem dobro delale, premalo je bilo pa opaziti delo komisij pr i o b č i n s k i h odborih Z B . V okraju je sedaj 7 o b č . odborov Z B . k i Imajo 49 osnovnih organi­zacij. Skupnega č l a n s t v a Je sedaj nekaj nad 3.800, vendar naj ome­nimo, da so v nekaterih predelih Se vedno ljudje, ki imajo pogoje, da Jih organizacije z n v k l j u č i j o v svoje vrste. Na konferenci smo s l i ša l i , da so v K o č e v s k i Reki Iz­k l j u č i l i 40 č l a n o v . Tako kampanj­sko I z k l j u č e v a n j e nI pravilno, pravega odgovora, zakaj je toliko č l a n o v bilo i z k l j u č e n o , nismo do­bili niti na konferenci, to Je kak-ien krtterU Je zavzela t a m k a j š n j a organizacija i>rl i z k l j u č e v a n j u č l a n s t v a .

O pravilni vzgoji Bolske ln do« r a s č a j o č e mladine Je bilo dosti go­vora. M o g o č e so nekateri delegati delali krivico u č l t e l j s t v u , ker so v e č i d e l negativnega in pomanjk­ljivega v n a š i h š o l a h zvalili na prosvetni kader, omenjal i so pieilTluj to. da se v naSih io lah premalo p o u č u j e zgodovina narod­noosvobodilno vojne. Temu je brez dvoma kriv tudi sedanji pre­natrpani u č n i n a č r t . Bivs) borci bl moralj sami pomagati odgovorne­mu delu u č l t e l j s t v a pri V7gnjaniu •asih otrok v duhu tradicij slav­

ne N O V . V e č k r a t »e zgodi, da Je u č i t e l j na vasi z a p u š č e n in brej p o m o č i Listih, kateri b> mogli vsaj glede vzgajanja mladine po izro­č i l ih N O B n a j v e č pomagati. Lep p r i p o m o č e k pri tem bl bil, da se organizira za mladino izlete v kraje znane iz N O V , kjex naj bi s tare j š i borci pripovedovali mla­dim, kako so se v teh krajih bo­rili za svobodo tudi zanje, da se lahko sedaj v miru u č i j o in razvi­jajo.

v razpravi Je bilo dosti govora o Š k o d l j i v e m delu klera, ki izvaja pritisk predvsem na otroke par­tizanskih s t a r š e v pri č e m e r »e po­s l u ž u j e j o tudij s l a d k o r č k o v tn dru­gih sredstev. Organizacije Z B mo­rajo budno zasledovati take po­jave ln skrbeti, da se partizan,ki otroci ne bodo vzgajal] v takem okolju, da bo njihova mladost za­strupljena z misticizmom in rmrač-a j a š t v o m .

Vel ik dei razprave Je bil po­s v e č e n dodeljevanju š t i p e n d i j . T U le bila kritizirana nepravilna od­l o č i t e v nekaterih odborov Z B . da to ustavili Stipendije partizanskim otrokom, ki obiskujejo verouk. S takim postopkom nehote rzročrmo te otroke s o v r a ž n i k u . To Je samo n a č i n n a j m a n j š e g a odpora ln po­k a ž e na slabost n a š i h vrst, ko ta­ko kapituliramo pred s o v r a ž n i ­kom. Aktivnost klera, ki se bori predvsem z a mladi partizanski rod. bomo zaustavili < p o v e č a n o skrbjo za te otroke, E vzgojo tn materialno p o m o č j o , da pride tak Otrok do svojega kosa kruha.

Lani Je prejemalo š t i p e n d i j e 27S dijakov — od 3.000 do «.t)00 din.

Naj omenimo, da Je š l o za Stipen­dije ln š o l s k e podpore partizan­skim otrokom 8.867.1)00 din.

Zgodovinska komisija pri OO Z B Je opravila lani veliko dela pri zbiranju zgodovinskega materala iz dobe N O B .

Za zbiranje zgodovinskega mate­riala se je zelo resno zavzela org-Z B v Ribnici, ki je dosegla pri tem že lepe uspehe. Poudarjeno je bilo, da morajo zgodovinske komisije l»r» o b č . odborih posvetiti temu v p r a š a n j u vso skrb. Naj omenimo, da je sedaj v okraju skupno 13 spomenikov, 24 spomin­skih p lošč in 6 o b e l e ž i j . Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev letos ni v n a č r t u postavitev novih spomenikov. Naj omenimo, da razpolaga muzej N O B v K o č e v j u te z bogatim materialom.

Lani so bili de l ežn i podpor v denarju al | blagu <176 t o v a r i š e v ) •ocialno o g r o ž e n i b ivš i borci • •kupnem znesku 910,000 din. Vel i ­ka skrb Je bila p o s v e č e n a tudi partizanskim vdovam itd.

Na konferenci so razpravljali tudi o drugih v p r a š a n j i h dela org. Z B . Omeniti pa Je treba, da se Je na konferenci premalo ali sko. raj n i č e s a r razpravljalo o delu in pomenu lzvenarmadne vzgoje.

Po razrednici staremu odboru, ki Je v preteklem letu r.adovnllivo opravil svoje delo. Je bil izvoljen nov okrajni odbor, ki š t e j e 19 č l a ­nov ter 3-č lansk1 nadzorni odbor.

Na kraju konference so deleeati a n a v d u š e n j e m sklenili, da o d p o š ­ljejo s konference pozdravne br­zojavke m a r š a l u Ti tu ln MIhi M a -rinku. <er>

na Crne roke. Toda ni dvoma, da j ih je poznal, postavim patra Klavdlja iz bežigrajskega žup-nišča, ki je instruiral oddelek Crne roke na dolenjskem bloku v Ljubljani in verjetno tudi drugod; aH gospodarja novome­ške Crne roke, kaplana Karla Vvolbanga; ali župnika Cerkov­nika, kj je ukazoval Mrakovim nočnim junakom v Šentjerneju; ali kaplana Petra Križaj a od Crne roke pri Sv. Urhu.

Poveljnika Cme roke v K o ­stanjevici, kaplana Franca Kup-ljenika, ima dekan Skerbec celo pri sebi v Ameriki. NVga je le-gist Franc Turk z Loke že med samo vojno doižil ln ponavlja to še danes, da Je Kupljenik •treljal mladega Kocelj a Stanka iz Zapuž, ker ga niso hoteli le-glstl — sošolci. Domobranski poročnik Gušttn z Mokrega po­lja še danes izpričuje, da je Kupljenik kriv tudi smrti Za­gorca Stanka iz Orehovtce za­radi stare mržnje, ker je Kup-ljenikov brat pokradel nekoč pri Zagorčev'h meso in Je na-»tabi r• • prtlja.

bpominjal se bo Kupljenik

tudi 12. decembra 1942 ujete ameriške državljanke Stane Marinić - Mare, ki jo J* vpričo komandirja Perka in vodnika Guština začel, nečloveško pre­tepeno, zasliševati: »Sleci se, da bomo videli. aH si ženska ali moški.« Z dostojnim peresom nI mogoče popisati nasilja in gre­ha tiste nočj na poveljstvu Per-kove čete v Pleterjah. Zjutraj se je jetnica komaj vlekla za legisti s puškami in lopatami k svojemu pogrebu. Kupljeniku, ki se j i Je ponudil za spovedni­ka, je globoko prizadeta in raz­žaljena v svoji ženski časiti od­govorila: >Spovajite se vi , kar ste ponoči počeli % menoj!«

Po umoru mesarja Znidaršl-6a na božič 1943 na Dobravi pri Sv. Križu (sedaj Podboeju), dru­gI žrtvi Cme roke iz Kostanje­vice, s« je tudi stari svetokriškl župnik Andrej Zupane zgrozil v svojem dnevn'ku: »Tudi Kup­ljenik je kar za pobijarti... T i ­sti, k i bolševizem preganjajo, ga sami uganjajo in na srvetl večer.« (24. XII. 1943 ), 9. febru­arja 1944 pokaže svetokriškl župnik že kar očitno a prstom:

»Dekan (Golob) in gospodi (ko-stanjeviškl duhovniki s Kuplje-nikom) so se kar sprijaznili a tem (z umori Crne roke), češ da je to v borbi ln samoobramba. Kakšni zmešani pojmi.« In štiri­najst dni pozneje ves obupan zopet: »O Bog, zabrani krvopre-lltje! Daj mu (domobranskemu poveljniku dr. Benedičiču v K o ­stanjevici) bolj krščansko miš­ljenje!«

Kupljenlkovl domobranci, t i ­sti z mrtvaškimi glavami na ka­pah, pa vdirajo kar naprej po­noči v domove ln more tudi ta­ke, kot sta bila pobožna brata Kristova, pri božiepotni cerkvi na Slinovclh, o katerih je za­pisal župnik Zupane, da sta molila vsak dan rožni venec ln podpisala tudi protlkomunlstlč-no spomenico.

O veliki noči je bil trgovec Martin Jurečič na Ostrcu ie trinajsta žrtev Pencove in Be-cove desetine, k i je dobivala ukaze lz »obveščevalnega cen­tra«, v katerem je sedel Kuplje­nik. Sedem svojih sovaščanov na Prekopi in D »bravi pa je re­šil Kupljenikov pis-ar, poročnik

Jože Pungerčar, ki je Kupljeni­ku zagrozil, da bo odšel v par­tizane, če uresniči srvoj načrt, ki ga je okrutne! pripravil za silvetstrovo 1943.

15. maja 1944 spozna stari sve­tokriškl župnik končno početni­ke vsega zla: »Rupnik in škof sta odgovorna za to, ker dirigi­ra se od zgoraj dol.« In čez šti­ri dnj nato zopet obsodi: »Crna roka nI oblast,« s čemer Je žup­nik hotel reči: Crna roka je brezpravje Uudl, k i bi morali spoštovati vsaj svoje lastne za­kone ln svoja lastna sodišča, kakor so že bila kruta in nasil­na.

Zgodovina se ne da ogoljufati in tudi zagovorniku Crne roke v Ameriki, monslgnorju Skerb-cu, veljalo besede, k i Jih je zakllcal župnik Andrej duhov­nikom v Kosrtanjevlci: ^Kakšni zmešani pojmi!«

Opomba: Da še čim bolje po-lasni Cma roka, prosim vse. k i imajo o tem kakšnega gradiva ali kaj vedo. da mi sporoče na naslov: Ivo P.. Ljubljana, Ko­ce nerv a 7,

Še nekaj o delu organizacije Zveze borcev v Metliki

Dolenjski T1«rt Je v svojem č l a n ­ku (3. februarja) že p o r o č a l o ne­katerih slabostih organizacije Zve­ze borcev v Metliki — premajhno v k l j u č e v a n j e č l a n o v , nizko Š t e v i l o že/na v organizaciji ln podobno. Seveda so take slabosti tudi v Metliki , kot v drugih o b č i n s k i h organizacijah Z B . Menim pa, da .1« treba poudariti tudi uspehe po­sameznih organ'zaclj. ki »o o č i t n e vsaj sedal, ko so z a k l j u č e n e volit­ve v vaSke, o b č i n s k e ln okrajne odbore Z B .

Organizacija Z B v Metliki le v

minulem letu Imela lepe uspehe pri svojem delu. Tn je vidno zla­sti v skrbi za otroke padlih bor-rev. pri urejevanlu, č i š č e n j u ln ogTalevanlu skupnih grobov pad­lih borcev, v pripravah za posta­vitev spomenika padlim borcem in v razvijanju p o l i t i č n e dejavno­sti svojih č l a n o v , kakor v u č v r ­stitvi organizacile Z B po vaseh. Izredno koristno norlro&Je delav­nosti Z B le bila povezava in tesno sodelovartlp , pripadniki garnlzlje .TLA v Metliki

Organlraclla Z B Je lani imela veliko ln v » d n o p o m e m b n e j š o vlo­go nrl organiziran |a proslav na­ših o b č i n s k i h , nacionalnih, drtav-nlh ln v o j a š k i h pravnikov; kalpak «n pri tem prizadevno sodelovale in a i n»t-»1e m n o ž i č n e orgnil^adje v Metl iki .

.Uoii iu. tU Je 1« malo m a n j š i h

mest z v o j a š k i m i gamlzijaml, ki bi se lahko tako kot Metlika r"-hvallle * tispeSno organ racilo proslave Dneva J L A . Cilj Z B ln vseh organlzacll v Metliki Je bil , da sleherni m e h č a n doume, da lo ni praznik samo naSe armade, ampak vseh, k| so kakor koli po­magali to armado ustvarjati In s tem dali svol d e l e ž za naSo svo­bodo ln s o c i a l i s t i č n o domovino. — Akademlla 22. decembra lani bo M e t l i č a n o m ostala dolgo v spomi­nu. In vendar zasluge za to Ima prav organizacija Z B .

Gotovo Ima m e t l i š k a organizaci­ja Z B s,vo|e pomanjkljivosti. Ven­dar menim, da uspehi tudi niso majhni. In prav ti uspehi nam J a m č i j o , da le Z B v Metl iki dovolj m o č n a , da se loti vseh n e r e š e n i h zadev ITI Jih r**< kakor Je treb i . Res smo na o b č i n s k i konfercn-1 pretehtali predvsem svoje pomno 1-klUvosrl ln manj govorili o uspe­hih. To Je razumljivo, da smo l i l e do loč i l i nove smernlfe za nadall-nje delo in vnemo ter pr i š l i do ustreznih sklepov. Dejstvo, da smo pregledali svoje napake lr» slaho-stl. o nl lh odkrito razpravljali. Iz­pridil jp zrelost č l a n o v ln nllhove votle, da napake odpravilo, sodim rta bo prihodnja o b č i n s k a konfe­renca ugotovila se v e č l e uspehe organlmclle Z B v Mrt l lk l In rta ho nas Dolenjski list lahko v e č ­krat pohvauio paaaj o nji«

lahko spoznate ie oddaleč po žilavi sključeni postavi in za­skrbljenem obrazu.

Vendar so hribovski Ijud'je morda še bdftj kot drugod na­vezani na svojo krpo zemlje. Včasih so pičle dohodke njiv dopolnjevali z dohodki gozda. Toda že preredki gozdovi tega več ne morejo. Vsaka kritika, da je tega kriva oblast, ki ome­juje sečnjo lesa, je zlonamerna in nepravilna.

Veliko prebivalcev se je zlasti po vojni odselilo in se zaposlilo v drugih krajih. Vajeni trdega dela od rane mladosti lahko do-brjo zaposlitev. Navalite temu je še veliko takih, k i hočejo ostati doma. Tem je treba po­magati preusmeriti gospodar­stvo na donosnejše panoge. Prav gotovo bi tudi ta zemlja dajala več dohodkov ob smotrnejši ob­delavi. Zanemarjena je in način obdelave je isti kot v davnih, časih. Sadno drevje tu zelo do­bro uspeva in daje lep pridelek, je pa hudo zanemarjeno. Obi­čajno ga pozna lastnik samo v Jeseni, ko obira sad. Vinogradi niso donosni in bd jih kazalo zmanjšati ali opustiti ter na­mesto njih zasaditi sadno drev­je, jagodičevje ali kaj podob­nega, kar bi gotovo dajalo več dohodkov ln bi bilo tudi lažja vnovčiti. Prav gotovo bi se iz­plačalo pridelovanje zelenjave, ki se lahko proda. Dobri pogoji, ki bi se dali šo izboljšati, so tudi za živinorejo.

Nekateri mladi gospodarji že ubirajo napredno pot v kmetij­stvu. Začetek je težak, vendar gre. Tu ln tam že opažamo no­ve sadne nasade v vrstah. Vs i ti ln tudi ostali potrebujejo strokovno pomoč in veliko na­svetov, da bodo dvignili! svoje ekonomsko stanje. Brez stalne pomoči bodo še dolgo plavali v zaostalosti in njenih posledicah. Zlasti bi morali skrbeti za izo­brazbo kmečke mladine. Pouk b; moral biti praktičen in pr i ­lagojen panogam, ki tu uspeva­jo. Zlasti bi morali posvečati vso skrb izobrazbi moške mla­dine ln jo usmerjati v sociali­stičen način gospodarjenja.

Tudi kmetijska zadruga, ki M imela vzoren sadovnjak, trav­nik ali podobno, bi lahko veliko pomagala pri dviganju kmetij­ske proizvodnje s praktičnimi dokazi. Primer, ki ga kmet vidi. Je zanj najbolj poučen. Skratka, vsi bi morali pomagati, da bo kmet tudi v hribovskih vaseh spoznal donosnejši način obde­lave zemlje ter se oprijel tista panoge, ki mu bo dajala najve6 koristi.

— d — 400 dolarjev r!nvka

na esebo V ZDA, kjer Je zaslužek pr i ­

meren za tiste, ki so zaposleni, je tudi davek precejšesi. Držav­ni proračun Izdatkov znaša 65 milijard 900 milijonov dolarjev. Ta znesek mora država tudi do­biti. Ta vsota, razdeljena po­vprečno na vsakega prebivalca Amerike, kaže, da znaša davek 400 dolarjev na osebo. V našom denarju je to najmanj 120.000 dinarjev.

Poverjeniki za Prešernovo družbo, pohitite i d dom in »irite članstvo.

Štev. 1« (318) » D O L E N J S K I L I S T « bi raš 6 1 -

Uspešno delo črnomaljskih planincev R a z šj r | m° «*• Planinsko druikvo v Črnomlju

§e M . marca na letni sfcupsčku pregledajo oipehe svotjcga detla. 3 z poročiia ^redsedncika drukva •Wart«Lru KiVitvairja je razvidno, da je drušrvo T kjfctu 1955 doseglo v i ­den napredek. Med 154 Čiani ima T svojih yfstah tudi 10 mladin­cev .n \ pionirje. Planintka po­stojanka- Miinna gora je postala ie znana, i&letniš^a točka, saj jb je • preteklem leru obiskaJo Čez 1.80/j gostjr/v. Drukvo je dom do­bro opremilo, za praznik 1. maja jy orv^neV.i;ral! o prireditev s so

delovanjem Triglav filma in Ra-duo Slovenije itz Ljubljane. Pestri spored, ki ga je jevaijail kolek'aiv Radi« Ljubljana je navdušil vse,. It; so M udeležili praznovanja na M i mu goni.

Z najvusjega vrha Bele krajine je za rojem i dan maršala Tita bula organizirana tudi; Tatova šta­feta, katero so ponesli belokranj­ski planine« iz Mirne gore v Čr­nomelj. S sodelovanjem okrajne lovbke zveze v Črnomlju je bila 24. julija odkrita spominska plo-Xia padli im lovcem na Mirni gori.

Odhod Titove štafete Izpred planinske koče na Mirni gori T maju 195§

Jože Rakoše 50-letnik Mnogi — od Novega mesta

J3C. tja do Krškega, zlasti pa Podgorci — ga poznajo. Kako ga tudi ne bil Pred vojno je tod kot delavec opravljal naj­različnejša dela, med vojno je kot najožji sodelavec narod­nega heroja VinJca Paders iča-Batrejp organiziral ljudi v boj proti, okupatorju in sedaj se Koy»itprauitetj Revirne gozdne upfave v Novem mestu ukvar­ja/ z Gozdarstvom, i, Tovarit Jože je bil na no­vomeškem področju med prvi­mi, ki je stopil v aktivne vr­ste OF. Zaupane so mu bile tudi težke in važne politično-Cospodarske naloge. Dalj časa je bil sekretar rajonskega od­nosno okrajnega odbora OF Stnpiie^Novo mesto. Bil je tu­di član KUNI pri predsedstvu S NOS/. Noš jubilant je nosilec Partfzanske spomenice. Za tvof)e požrtvovalno delo je bil tuf U odhkouan z Redom in Medaljo zasluge za narod. 1̂ Po vojni je opravljal števil-me posle v gozdarstvu. Gor­janci so mu prirasti k srcu in zato ni vzdržal na Gorenj­skem in Stajerstkem. Tam, kjer se je boril, je hotel de­lati tudi po vojni. V Kosta­njevici je bil pomočnik upra­vitelja Gozdne uprave od 1946 do 1952. Medtem je bil kot član Okrajnega ljudskega od­bora Krško leta 1951 tudi iz­

voljen za okrajnega poverje­nika za gozdarstvo. Sedaj pa iz dneva v dan hodi ali se vozi izpod ljubljenega Trdino­vega vrha, iz Gaberja, oprav­ljat svojo odgovorno službo v Novo mesto. Toda ko se zve­čer vrača domov, ga tam ča­kajo spet nove in nove nalo­ge, saj je član različnih va­ških odborov.

Jože Rakoše je 18. aprila do­polnil 50. leto. Mirnemu, po­štenemu in nesebičnemu tova-riiv iskreno čestitamo in že­limo, da bi pod svojimi ljub­ljenimi Gorjanci dočakal še mnogo let v zdravju in zado­voljstvu! F. C.

Lani je bil L maja planinski dom elektrificiran, letos pa bo dobil tudi telefon. Plan umsko dru­šrvo Črnomelj je v mesecu sep­tembru lanu odprlo tudi planin­ski bufet na zelezniSki postaji • Črnomlju, ki je, kot veja pla­ninske postojanke, namenjen za okrepčiflo in planinski propagan­di.

Letos bo glavna naloga nove­ga odbora — skrbeti za moralno-politično vzgojo članstva, za vključevanje mladrine in pionir­jev ter propaganda. Nailoga no­vega upravnega odbora bo Še ta, da se zgradi avromobvlska cesta s Planine na Mirno goro, tako, da bo dostopna vsakemu turistu, kar bo velik prispevek za napredek Bele krajine.

—ar.

Iz Š m a r j e te 9. aprila so v poiastitev mla-

dnmslkega praznika zagoreli kre­sovi na Vin j ©m v»-hu. Pripra­vil i so jilh domačini s pomočjo mladine. Kresove so zažgali ob osmih zvečer. Okrog ognja so ob spremljavi tamburi c prepe­vali partizanske ln narodne p«». srni, ter se zabavali do 23. ure.

J. J.

Na Malem Slatnlku so spel igrah

Po krartjiem oddihu je agilna Ig r i ška družina na Malem Slatniku »pet pripravile igrj. Tokrat so zaigrali »ROKSI«, ki |o j« skrbno našt'idlrala z mla­dimi Igralci Mrra Kovačeva. Kljub veliki zaposlenosti so igralci redno obiskovali vaje in uspeh nj izostaj.

V vlogi očeta in matere sta lepo uspela Jože Andoljšek in Lojzka Senlčairjeva. Tudi ostali igralci: A. Seničarjeva, Srebr-njakova, Tekstor, Brulc in A v -sec po pokB7all p'ecej smisli ta igranje. Gostovali bodo v b?iftnjih vaseh, ker žel'.jo tudi drugim pokazati plod svojega večmesečnega dela.

Šolski odbor Vajenske šole

trgovinske stroke v Novem mestu razpisuje mesto

P R E F E K T E • Dekliškem internatu

v Novem mestu

Prednost imajo učiteljice s prakso v internatih.

Prošnje z življenjepisom oddajte do 15. maja 1956 ravnateljstvu šole. — Na­slovljene pa naj bodo na Trgovinsko zbornico LRS,

Ljubljana

Ce je Val »In aH nečak odšel služit vojaški rok, mu nikar ne pozabite takoj naročiti DO­LENJSKI LIST! Vsak teden mu najbrž ne boste pisali pisma, nadvse vesel pa bo novic iz do­mačih krajev, ki mu jih bo pri­našal naš tednik.

Voz lovi konja Takrat, ko so se v naših k r a ­

jih pojavili prvi avtomobili, pride hribovski očanec v me­sto in zagleda avto, k i pelje po cesti. »O tristo šrnentov«, se začudi možak, »kaj pa je to za ena prikazen?« — Pa mu navihan študent , k i je stfal poleg, takole pojasni: »Ja, oče, kaj ne vidite, da so konji ušli, sedaj pa voz teče za nj mi, da j i h najde!«

DOLENJSkl OBVEŠČEVALEC KINO

» K R K A « — N O V O M E S T O : 30. do 33. aprila: a m e r i š k i film »Sl ika Doriana Graya« . Od 34. do 26. apri­la; a n g l e š k i film »Trije koraki do vUai«

D O M . H A — N O V O M E S T O : od ti. do 34. aprila: italijanski film »Oprost i mi«. O d 36. do 27. aprila: Jugoslovanski film » P e s e m s K u -bare« .

C R N O M E I - J ; od 16. do 22. a p r l . la: francoski barvni film » R d e č e ln Crno« — II. del. Od 24. do 25. apr.la: a m e r i š k i film »V aencl s o v r a š t v a « .

M E T L I K A : 21. tn 23. aprila: •Beau B r u m m e l l « . 25. aprila: » G o ­spod Hlpols« .

K O S T A N J E V I C A . J2 aprila: a m e r i š k i barvni film »Viharni za . l iv« .

T R E B N J E : J i . in 22. aprila: iranco-kl barvni film »Grof Moti­te C h r s t o « — II. del. Predstave v nedeljo ob 14.. 18. In 2 0 . url .

M O K R O N O G : 31. in 2 2 . aprila: francoski f!lm » L e p o t i c e noč '« .

D O L . T O P L I C E : 21. in 22. apri ­la: a m e r i š k i film »Opičje n o r č i ­je. 25. aprila: italijanski film »Ne­prilike m l a d o p o r o č e n c a « .

8ENTJERNF. .I : 21. M 23. aprila: » D v o j č l n « . 25. m 36. aprila: »Prva dama A m e r i k e « .

G R A D A C i 32. aprila: Jugoslo­vanski film »Vsi na m o r j e « .

8 E M I C : predvaja 21. in 33 aprila: francoski film » P l a č i l o sa »trah«.

POTUJOČ! KINO NOVO MESTO predvala a m e r i š k i M m » T u j e c na b e g u « ; v petek. 20 aprila, ob 18.30 v Brusnicah; v soboto. 21. at>rila, ob m.30. v O t o č e u ; v ne­deljo. 22 aprila, ob 15 url na Dvoru Im ob 18 30 v S t r a ž i .

Z A H V A L A «ahva1,1u)f»mo se vsem. ki so

spremil! nnAe*„ dobrega o č e t a in •tarega o č e t a

A L O J Z I J A V I N T A R J A ne zadnji poti. Posebej se zahva­ljujemo za vso p o ž r t v o v a ' n o s t dr. S m r e č n ' k u . kl ga le zdravil, Vsemu s t r e ž n e m u oseblu jn tov. Arturju G a l l č u N a l l i - o š a zahvala vu-dl podiet.m E T . E K T R O Iz No-ve*n mesta za podarleni venec.

P r e č n a Celje. 11. aprila UM fcalujoči: s'n Danilo, d r u ž i n i Ko-

l i r In Furlan.

IBVES'ILO RHInl letni o b č n i rbor K m e .

tljske znrtmjre v Novem mestu bo v nede'il© *2 aprila ob I. Ur' v <lvor.->«i« Slnd'kalnrga doma V Novem mestu Vih lmo vse H a . ti" zadruge k polnostevllnl ude­l e ž b i ! Upravni odbor

M A L I O G L A S I K M E T I J S K A S O L A G R M . N O V O

mp.«*o. obveVa. da ima n« 7.8 lo. f v e č j e k o l l č ' n e kvalitetnega

' sadjevca po ugodnih cenah. J 4?ix>dwkj&mo od i l itrov d a l j « .

P R O D A M V I N O G R A D v dobrem stanju, z lepo lego in dovozno potjo do parcele, v S e m i č u . Po-l z v e se v gostMm Bukovec pri kolodvoru v S e m i č u .

U P R A V A Z A C E S T E L R S — T e h ­n i č n a sekcija Novo mesto, » p r e j ­me v s l u ž b o dva kvalificirana strojnika za parne valjarje. P la­ča po uredb; z dopolnilno pla­čo. Nastop s l u ž b e takoj.

8 T A L N O K U P U J E M O v e č j e k o l i . č i n e rezanega in okroglega Je-senovega, bukovega, orehovega ln hruftkovega lesa. Ponudbo z navedbo k o l i č i n e ln dmenzl j posilite na Tovarno š p o r t n e g a orodja E L A N , Begunje na G o ­renjskem.

U G O D N O P R O D A M gozd (17.708 kvadratnih metrov) pri C r m o š -njicah. Pismene ponudbe p o š l j i ­te na naslov: Anton Kocjan, T r ž l c , KoroAka 10.

HISO Z G O S P O D A R S K I M poslop. Jem m 2.000 m* vel ikim vrtom, takoj vseljivo, prodam v Š e n t ­jerneju. M o ž n o s t doks jp« njiv ln vinograda. G r e g o r i č Bonon, LJubljana, Jamova U

P R O D A M N J I V O , 37 a, pr imemo tudi za stavbeno parcelo, v b l i ­žini Novega mesta Nasiov v upravi lista (lsi_56>

U P O K O J E N E C , samski l i č e praz­no sobo aLi stanovanje z elek­triko blizu kolodvora na progi Novo m e s t o — S t i č n a P o n u d b « na upravo Usta pod »miren«

IZ MATIC.JI H URADOV

Nove mesto Pretekli teden je bil rojenih 11

d e č k o v ln 10 deklic. Umrl i so: Kruseo J o ž e . posest­

nik. 40 let, 17. Nove Lipe. Slepec, roj P i š k u r Terezija, gospodinja, 69 let, lz Ž u b i n e . M a r i n i Martin, ravnatelj n i ž j e gimnazije. 68 let. Lz Trebnjega

P o r o č i l i so se: Gazvoda Fran-čise.k. sin kmetovalca s Konca, in U cm a n Marija hči kmetovalca iz Plemberka. Srebrnjak Alojzij , sin kmetovalca, in Brulec Ivana, hč , kmetovalca, oba iz Vel Slat-ntka Srebernjak Leopold, sm kmetovalca iz Vel- Slatnika. ln C i m e r m a n č l č N e ž a , hč i kmetoval. ca s Hriba. Tomlc Simon, kme­tovalec !<z Novega mesta. In Z u ­p a n č i č Marija, kmetovalka s Poto-vrha Tutk J o ž e f kmetovalec z Z a j č j e g a vrha in Ttirk Marija, hči kmetovalca s Sel. Turk Janez, »ln kmetovalca s Sel P r ' Z a j č j e m vrhu. In Kobe Marija, hč i kme­tovalca s P a n g e r č g r m a . T u r k Jo-*ef. č e v l l a r s k l p o m o č n i k |S Dol Polja ln M n r k o v l č Ivana. hW kmetovalca Iz Gor Polja. Hudo-klin Rooifn J ' č n ' č a r Sr Cerovegs loga. |n B o l t e « F r a n č i š k a , u s l u ž ­benka iz Gabrla Madlar M i l o š . Of!e*r J L A Iz Gor M i l a n o v e « , in Anzeljc Slavka, u s l u ž b e n k a lz No­vega meata.

IZ 0V0MESKE POrfOuMfSNICE

Pretekli ted>n «o v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile: ForSček M a -r'Ja Iz Praprot — cVčka . K o f l a n Amnli la Iz Jelsovnlka — d e č k a , Lonarec Ana Iz fCnet«We — d e č k a . I v a n č ' ^ Rafne'a 'z Novega nn'sta — dc**<a. Palk J o ž e f a iz Š e n t v i d a pri SMčnl - de^ks. K e k l č Marta Iz DoManov — de^ka. Draff nc Arva iz Bu«in.1e vasi — d e č k a . Miireoll MnnMa s M — d e č k a . Klev1*->r Dragica 17 Novegn mesta — deTta FMip Ana lz Zaoudla — d e č k a . M'rr lč V M , 7 B-ezove peter« — deklico. K o r a č ' n M s r i r j lz N w e f i » mesto — deklico. Se-koranja Vi lma lz K o č e v j a — de-kiloo, Kiamjc Marija ta Stiaabor.

ka— d e č k a , Lohajnar Ana lz Dol. Kamene — d e č k a , 2 a b k a r Marija lz Novega mesta — deklico. Ur-filč F r a n č i š k a iz Zallsca — d e č k a , Pavb ič M a t i j a iz Dol. G r a d i š č a —

k a I P a v l ° v i c Vera iz Metlike — d e č k a . Bohte Terezija s Hriba - d e č k a , K l a n č a r Alojzija iz Met­like — d e č k a . Muren Marija s KLr d e * k a « Bregar Cirila z Gor.

£ T..?*7**CO. S t e f a n i č Marija iz D r a š i č e v - d e č k a . Muratovic Ana iz B u b n J a n k e t « bi oda — d e č k a .

G0TNA VAS Pretekli teden so umrl i : Muhlč"

Terezija, u ž i t k a r i c a , 7« let, iz Gor Lakovnic Terkai A v g u š t i n , upo-kojenec. 57 let. iz Novega mesta.

Mokronog Marca ]• bW rojen en d e č e k . U m r l , so: Abunar Marljs kme­

tovalka. 64 let. \z Brinja pri SenU ruperur Polanc Terezija, otrok, lz T r š č i n e . P l e t e r š e k J o ž e . u ž i . v a l e č invalidnine. 80 let. iz Mo­kronoga

KRONIKA NE^P*' Pretekli teden so • « p o n e s r e č i l i

ln iskali p o m o č i v n o v o m e š k i b o l n i š n i c i : P a v č k a Vlada, sina oficirja iz C e š č e vasi. je n a polju povozil voz č e z levo koleno God-njavec Terezija, ž e n a upokojenca s Kamnega potoka, je doma ns d v o r i š č u padla ln s« p o š k o d o v a l « levo no«4o Pungartnik J o ž e , kro­jašk i p o m o č n i k Iz Dol. N e m š k e vasi le padel s kolesa in si po-IkodoVai levo stran obraza. K a -t a r l n č i č Stlepan. posestn«H iz Za. loke se Je « sekiro usekal v prste desne roke. Novina Vilko, sin po­sestnika Iz Podturna. si Je z ve­rigo po^kodovo! kazalec leve ro ke Zam'da Peter, mlekar ( i Go­mile, le n a poti lz s l u ž b e padel n kolesa In si p o š k o d o v a l obraz. Senlca Jaknb. oosoctnlk "7 T.oke S' je s slamori^Tveo poškodoval i desno roko Jerln Martin, aln u s l u ž b e n c a iz Gorenje vasi, je padci /. v o z « ln aL p o š k o d o v a l des­no roko.

Rdečega križa! Brez dvoma Je organizacija Rde­

č e g a k r i ž a ena n a j č l o v e k o l j u b n e j -Sih, saj pomaga vselej tam, kjer Je p o m o č najbolj potrebna. Zal , da marsikdo o tem ni dovolj po­u č e n .

Odbor mestne organizacije R K v Novem mestu Je glede č i m hi­t r e j š e in č i m i z d a t n e j š e p o m o č i nemara n a j a g i l n e j š l Lani Je raz. delti ž e velike k o l i č i n e oblek, t l -vil ln zdravil, poleg tega pa Je v lož i l ogromno truda za pobijanje alkoholizma in tuberkuloze, po­s p e š e v a l Je krvodajalstvo, se za­nimal za socialno v p r a š a n j e na­š i h ljudi ln za vse vrste ln na­č i n e zdravljenja, pa tudi za po­s p e š e v a n j e prosvete. Odbor vodi stalno evidenco socialno - š ibkih in jih podpira. Kl jub temu pa v e č ­krat padajo povsem n e u p r a v i č e n i o č i t k i , č e š da R K ne deli podpor pravilno, da so Jih d e l e ž n i celo dobro situirani ljudje itd Taki o č i t k i so se vsi do zadnjega Izka­zali kot Izvor osebne m r ž n j e do podplranca ali pa do R K . N e š t e t o pripomb morajo p r e s l i š a t i odbor­niki ob pobiranju letne č l a n a r i ­ne. Za ubogih 60 dinarjev letno pade n i č koliko pikrih pripomb. Nt sicer veliko takih g o d r n j a č e v , z n a č i l n o pa Je. da so in da š e do danes niso prodrli v bistvo orga­nizacije R K . To se seveda k a ž e tudi v razmeroma majhnem š t e ­vilu č l a n s t v a .

V b ivš i mestni o b č i n i Je bilo le 700 č l a n o v , č e p r a v je prebival­stvo naraslo na preko 6000 ljudi. V o b m o č j u nove o b č i n e Novo me­sto imamo skupno le 1787 č l a n o v , kar Je za tako gosto naseljen pro­stor vse/kakor prenizko. Ce po­mislimo na vse velike 6 troške , ki Jih organizacija R K Ima in da vsi ti č lan i Bkupal v p l a č a j o letno sa­mo 107.220 dinarjev, ž i v i l s k e po­t r e b š č i n e , zdravila m drugo bla­go, s katerim R K podpira vedno v e č j e š t e v i l o potrebnih, p« so zelo draga, mora biti vsakomur Jasno, da mora odbor R K dobro pretehtati, komu bo naklonil pod­poro.

Zato bi bilo prav, da bl postali č l a n i R K vsi odrasli prebivalci o b č i n e , ki nleo nujno potrebni podpore. Š e s t d e s e t dinarjev na le­to lahko utrpi prav vsak, ki Je zaposlen .pa tudi gospodinje.

Z z d r u ž i t v i j o In pregrupacllo o b č i n so pripojen! mestnemu od­boru R K rudi č lan i , odborniki in podplrancl vseh b i v š i h o b č i n . Z a ­to le bilo potrebno sestaviti nov r a z š i r j e n odbor, v katerega so bi ­li izvoljeni zastopniki vseh prels-njlh o b č i n s k i h odborov R K . Novi odbor seslojl iz M č l a n o v . Na ne­davni konferenci Je bil za pred­sednika mestneea odbora R K so-plasno izvoljen J o ž e Moretl. Pod-preds«»rrn!ško mesto Je dobil Ja ­kob M l k o l l č . za tnln'eo pa Je bila IzvoHena Rozl TesarJeva. Iz b i v š e o b č i n e P r e č n a Je izvoli en v od­bor Franc P iv fek , Iz O t o č c a M i ­rni F i o r l a n č l č , Iz Smarjete tov. Grahutova t namestnico Anico Draganovo, Iz B r u s n i tov. Stravs z namest. tov. Krevsom in za Gotno vas tov. V e s e l o v « • na­mestnico Fančf Novakovo. V nad_ zornem odboru pa so sodnik Cer-ček , tov. Pretnarjeva lz B r š l j i n a in tov. Mlslak Iz Gotne vasi.

Pr! mestnem odboru R K so se­stavili posebno komisijo za or­ganizacijo t e č a j e v za podmladek ln zdravstveno prosveto, za pobi­janje tuberkuloze, za soc. vpra­š a n j a , za asanacljo. za boj proti alkoholizmu in za krvodajalstvo.

Novi odbor si Je zadal velike naloge. Izpolnil pe Jih bo le s so­delovanjem vrle«* v»r»>b1v*l«itva, zato m n o ž i č n o rr'?tor>aJmo k RK1

- r -

Površnost Ima lahko zelo težke posledice

Deseti! etn a želja prebivalcev Lakenca, da bi dobili osnovno šo­lo, se je lani uresn^Sila. S pomoč­jo ljudskega oblasti in s prosto­voljnim delom domačinov je bila šola dograjena, će prav ne na naj­bolj primernem mestu. N i pa re­čeno, da je v tej šoli, ki jo letos

Občni zbor Muzejskega društva in predavanje prof. BaSo V sredo, 11. apruia, je .melo

Dolenjsko muzejsko druitvo v Novem mestu občnj zbor s kar lepo udeležbo članov, zlasti pa mladine. Po poročilih, k» so dala predvsem smernice za bodoče deJo društva ( v zadnjem času jeDMD precej zaspalo), je izvolijen nov upravni odbor, za tem te pa sto­pil na oder Novomeščanom ie znani predavatelj prof. Franjo Baš, direktor Tehniškega muzeja v Ljubljani. Izredno zanimivo in z živahno besedo je popeljal po­slušalce da glodalce (predavanje so spremljale izvrstne skiiopticne sli­ke) v «.ue čase obrtne mehaniza­cije, zlasti železarstva, od naših starih in primitivnih taiilnih peči železne rude, do tehnično napre­dnih fpJaviev in obrtnih železar­skih delavnic — vrenje — na vo­dni pogon. Zan.mrvo je ornsa] naše slavne »klavze« — zajezitev gor­skih potokov z lesenimi aili zida­nimi jezov s pretoki, oziroma za­pornicami, ki so s pomočjo tako zorane vodne siile odplavijali • dolino les. Hkrati z op'sovanjem obrtne mehanizaciije je pa preda­vatelj tehtno prikazal rudi druž­beno «i socialno strukturo, ki »e je pojavila z razvojem mehanizi­rane obrta, zlasti cehovsrvo.

Bogato in •prezamitmivo preda­vanje so poslušalci navdušeno na­gradni z aplavzom. Prof. Basa še vabimo v Novo mesto, kajti taka predavanja iz njegove stroke niso le zanimiva, ampak tudi izredno koristna za sipoznavan je naše pre--ekilosri in za razumevanje mno­gih pojavov našega nekdanjega narodnega žitja in bitja.

Koledar za leto 1957, 3 leposlovne in 3 poučne knji­ge lahko dobite za borih 500 din, če se vpišete v član­stvo Prešernove družbe. Po­leg tega boste še udeleženi pri velikem nagradnem žre­banju.

Za vsakega delavca, kme­ta, izobraženca knjige Pre­šernove družbe za leto 1957.

otroci prvič obiskujejo, rudi vse T redu narejeno. Zunanjosti šole ni kaj očitati. Se žlebov, strehe, ki jih je šola dobila nedavno, so lepi. Poglejmo pa v kakšen vod­njak vodijo ti žlebov.. Vsak se čudi, ko vidi, da vodnjak nima čistilnika, čeprav so imeli z z i ­darji pogodbo, da ga narede. Po­krov vodnjaka je skrajno površno narejen. V takem vodnjaku ne more biti higienske pitne vode in vedo, da je tak vodniak lahko gnezdo raznih bolezni. Graditelji vodnjaka gotovo niso pomisJili,da bodo vodo uporabljali šolski otro­ci in učitelji. Sedaj je voda m te­ga vodnjaka primerna le za k -plakovanje šolske gobe.

Ko som nekega dne slučajno prišel • šolo, so me učiteljšce opo­zorile na stopnice, ki vodijo • stanovanje. Bile so samo naslonje­ne in nič pritrjene, zato so se pre­mikale navzdol. Ako bi se pre­maknile le še neka»j centimetrov, bi padle z osebo vred nad 3 m globoko na betonAi tlak. Po o-merajenih stopnicah .prideš v svetlo kuhinjo z lepim štedrkrkom, a razen štedilnika v tej kuhinji nič ne stoji trdno. Tla v tem prosto­ru jo iz neenako debelih, slabo posušenih malo podloženih in sla­

bo pribitih desk. Miza mora biti prislonjena ob steno, ker drugače ni mogoče p^ati na njej.

Se na nekatere površnosti bi o-pozoriJ: nov inventar v razredu ne ustreza starost, otrok. V pre­majhni klopi otrok slabo sedi, si kvari držo in pisavo. Se bi vam lahko našteval poman jkj jivosti pri ometu, v kleteh jn pri strehi, k i že sedaj prepušča vodo! Peč; so • splošnem dobre, le v pisarn: je bila taka, da jo je morala učite­ljica sama prebarvati, ker je b i l i tako oguljena. Prav zadnje dni so okrog šole pcka-lt sekire in cvUiie žage Pred šolo so posekali gr­movje, kar je čisto prav. Sedaj ima šola boljši razgled; ne zre pa mi v glavo, zakai so posekali mlad oreh m lepo dozorelo čež­njo, ki sta bila šoli edini okras.

Vsi prostori v Šali so prav lepo pobeljeni, le &oda, da se bo vse pok v,i rilo, ko bodo napel javali elektriko v stavbo. To bi prav lahko napravjli med zidanjem.

Na koncu pa se vprašajmo, kdo ie kriv teh površnosti? Gororo ljudje, ki so bili pri teh delih in imajo slabo raz™ čut do ljud rke-ga premoženja. Za pošteno slači­lo smo pričakoval : dobro ln po­šteno delol jd.

® (n) Medrazredno Šahovsko prvenstvo novomeške

gimnazije V soboto, 31. marca, Je priredil

Š a h o v s k i klub gimnazije » S t o j a n Puc« medraaredno brzopotezno prvenstvo za š o l s k o leto 1955-56. M o š t v o Je sestavljajo 8 dijakov. Tekmovalo je 6 mo5tev: 4 višje* Šolska in 2 n i ž j e š o l s k a .

Zmagovalec tega turnirja Je bfl VIII. razred. Polovico njihove eUcpe so tvorili n a j b o l j š i š a h i s t i gimnazije: Picek, H r o v a t i č , Mar-kelj in Berkopec. Kl jub temu Je bila borba za naslov prvaka zelo ostra. SedmoSolci so se zagrizeno borili za vsako tooko, Vil. b raz­red Je imel do zadnjega kola isto š t e v i l o t o č k kot VTU. razred, š e l e v zadnjem kolu se Je o d l o č i l o , kdo bo prvak gimnazije. Vi l . b razred Je izgubil proti V in . raz­redu 2 in pol : 9 ln pol ln tako zasedel II. mesto . č e p r a v so bili v ek:pl samo trije aktivni šah i s t i , III. mesto Je zasedel VII. a raz­red, za nJim pa le z eno t o č k o razlike IV. c razred. T o Je za n1ž JeSolee dober uspeh. Nato Je sle­dil š e IV. a razred ln za nJim, na zadnjem mestu, ekipi V. In VI. razreda.

Dijaki so se na turnirju disci­plinirano vedli, tako da Je tur­nir potekal v redu in hitro. V o d ­stvo kluba fs) sklenilo, da bo do konca š o l s k e g a leta priredilo še nekaj turnirjev in predavanj za z s č e t n i k e , ki Jih bo s k u š a l o č i m v e č pritegniti v svoje vrste.

6 . M ,

Soh v Metliki Pred leti Je v MesJUki obstajalo

š a h o v s k o d r u š t v o , pa je razpadlo zaradi slabega vodstva. č e p r * v je v mestu precej dobrih šahisvcr/ , posebno vo^aitov ln oficirjev J L A . To se je pokazalo lani na dvobuju med garnizsjo in Meti ko ob pro­slavi Dneva J L A . Garmzija je zmagala z 8:8. Dobro b; bilo. da bi pnj p r o s v e t n e « « druitvu usta­novili š a h o v s k o sc-kejo. kot se je govorilo ne o b č n e m zbot u #e bo­lje pa č e bi ustanovili samosto­jen š a h o v i k . klub. Mlad na b, a« n a č i t n o u č i l a š a h o v s k e igre.

Da bl se p o ž i v e l o igranje š a h a , Je pred kratkim mladinrfci ob-činsk;, komite organ.z tail m l a d i n , sko š a h o v s k o prvenstvo met. š-.e o b č i n e . U d e l e ž i l o se ga Je 20 sa-h:*itov lz š e s t i h aktivov: iz Metl i ­ke ]2. 8 pa iz okOliice. Najprej eo igrali v petih skupinah, nat-j pa prvatti skup.n v luiailu. Rczpored Je takle: 1. Mirt j a U d o v č (Podze­melj) 4 t o č k e 2. Bogom-T J akta (Gradac) 2 n pol 3. Ant-m o m e r . zelj (Gradac) 2, 4. J o ž e CviUcovio (Giadai) l in pol t o č k e .

K o n č a n Je š*hov««ki turnir na meMISki g"mnaz#ji, na kalorem Je sodelovalo 16 pionirjev m 2 Mana u č i t e l j s k e g a zbora. Traja* J« S meseca. Ob koncu turnirja so bi­le prvim š t i r im pionirjem po le -ljene k n j i ž n e nagrade, k i Jih Jo izroči l v 'menil D r u š t v a pr«',1a«e-ljev mladine tov. Ze!e Rfzu«'.»ti so: 1. Franc BancHJ 15 in pol 2 Janez D r a ^ o š 14. 3 J o ž e N e m - . n i č (prvi pionir) 13 ftoffc. 4. Drago B r a j č i č 12 5. ln «. J o ž e Puiko m Karel 2ugelJ po 11 t o č k .

SPORT IN I E LESNA VZG03A Novomeščemi zmagovalci

odbojkarskega turnirja v Ljubljani Organizacija tekmovanja Je bila poverjena domaftinom, ki so vse res vzorno pripravili .

» R u m e n o m a j i c o « Je osvojila Senska pionirska ekipa lz Č r n o m ­

lja ter postala prvak Dolenjsko za leto 1966. K e r Je bil nasorourk m o č a n , nas zmaga, č e p r a v pr č a -k ovan a, toliko bolj vesel:.

M.—K.

Odbojkarski turoJ* Petih na j ­b o l j š i h sloven^k'h moSkih ek-lp, rasen mariborskega Branika, ki Je že z a č e l s tekmovanji v zvezni 1 tari. Je za otvoritev sezone orga­niziral ž e l e z n l č a r s k i odbojkarski kluh » L j u N j a n a « . Po da l j š ih z im­skih p o č i t n i c a h smo tokrat spet videli na startu nekatere najbolj­še slovenske ekipe, ki bodo le­tos tekmovale v enotni slovenski 1I«I. ker Je bila po sklepu skup­š č i n e Zveae š p o r t o v Slovenije o*, nove SDortne zveze dosedanja m e d r e p u b l i š k a hrvatsko_sioven_ ska liga r a z p u š č e n a .

Turnir , na katerem so poleg ekipe priredltella sodelovali tudi odbojkarji Fuflnarla iz Raven, n o v o m e š k e g a Partizana,. ljub­ljanske Ilirije in Kamnika, so pripravili v p o č a s t i t e v dneva ž e . l e z n l č a r j e v . Glavna tekma tur­nirja, ki Je o d l o č a l a o zmagoval­en, med n o v o m e š k i m P - 'rUzanom In Z O K LJuhliano, Je bila poseb­no v prvem setu zelo lepa. N o .

v o m e s č a n l to v o d l o č i l n i tekmi gladko porazili sicer dobre L j u b . l j a n č a n e s 3:0 (15:1S, 15:7, U:14).

N o v o m e š k i odbojkarji so na turnirju imeli glavno besedo. Prvo tekmo »o Igrali z Ilirijo in Jo le s teiavo premagali s 3:1 (18:14, 7:15, 15:8. 15:13). FuSinarJa lz Raven so v š t i r i h setih pre­magali. Rezultat Je bil 3:1 (15:10, 15:11, 5:15, 15:13). Porazili so Se Kamnik s 3:« (15:8, 15:11, 15:7). V o d l o č i l n i tekmi za prvo mesto pa so premagali š e Z O K Ltobljano in tako postali zmagovalci tur . nlrja v p o č a s t i t e v praznika ž e ­l e z n i č a r j e v .

Z i z a k l j u č e k l e vrstni red ekip:

l Partizan — Novo mesto 8 t o č k (12:2),

2. Z o n LJubljana 6 t o č k (8:8), 3. F u ž i n a r — Ravne 4 t o č k e

(9:9). 4. Ilirija — LJubljana 2 t o č k i

(8:8). 5. Kamnik brca t o č k (2:12).

GIMNAZIJSKI MLADINCI SO STRELJALI

K ro s v N o v e m mes tu Na pobudo Atletske zveze J u ­

goslavije in Partizana so uvedli zopet masovne krose — teke č e z drn ln strn po pollskih !n gozd­nih poteh 2e n e k o č , pred leti smo Imeli m n o S č n e krose, toda bili so slabo pripravljeni, m l a ­dina r»t bila dovolj Izveibana, za­to JI Je tek v e č š k o d o v a l kot koristil.

Zadnjo nedrtlo 1e na krx>«*u. k i Ka Je priredil T V D Partizan V Novem mestu, sodelovalo okrog 60 tekmovalcev Start Je bil na L o k i . proge za mlalse tekmoval­ce so rodile za k o p a l S č ^ m proti kolodvoru, protts za č l a n e pa proti P'irtovaldit onstran Krke . Poleg č l a n o v T V D Pnrtzan so nastooili tudi dijak! g»mnaz11e, trgovske š o l e in člani J L A . Na startu se le zbralo precej ne . datcev. ki so z zanimanjem sle­dil' tekmovanju.

Podrobni rezultati: Pionirke — 300 m : l Marljs

Ž a g a r — T V D Partizan 0.54. 2

Alenka Auersperger 0.55. >. J o -Ž c a Falkner 0.59.

Pionirji — 500 m: 1. Bruno K o p r v n i k l:3fi. 2 Drago K o š e l e 1:37. 3 Peter Hodnik 1:43.

Mladinke — sos m: l . Msrtja Prah, T V D Partzan. 2:51, 2. Mi lka Omerzelj. Treovska šola N. m. 2: 54. 3 J o ž e f a Gorsin. Gimnazija N m . 2:55.

Mladine] — 800 m: 1. Tomo Vidmar. Traovska šo la N m.. 3:10, 2 M r k o R t r m š e k . T V D Partizan, 3:12. 3 Franc Kastellc, T V D Partizan. 3:17

Mladinci star — 1.500 m: 1. Alfonz Tratar T V D Partizan, 4-53 2. S m o .Tankovlč 5:11.

Tisni — l.sno m: 1 Slavko Doki 4:48 2. Lado Mlakar 4:48. 3. L1'ibo Zsea-r 5:05

Clanl J L A : — U M "H L Savo S u b o t l č 4:50. 2. Arsen D ' m i č 5:02, 1 Gavrilo Markovsk; 5:03

Letos bo otvoritven! atletski mlt'ng 28. aprila ob 16. url na L o k i .

Šport v Č r n o m l j u M N O Ž I Č N O S T R O K O M E T A N A

G I M N A Z I J I V Č R N O M L J U

Ker »e za rokomet zanimalo •koraj vsi dijaki, je Sola Izvedla prvenstvo gmnazi le v malem ro­kometu za m o š k e ln ž e n s k e . Tek­movanje Je bilo obenem izbirno tekmovanje za sestavo reprezen­tance k- bo m»1a tekmovala ns srednleSolskem prvenstvu L R S 'n t**kmovan1e zn noka! FI.R.T Tek­movalo Je 231 m o š k i h 'n 1R2 ?.»>nsk V f nalna tekmovanja za pokal PLP.T se Je plns'ralo 10 ekip: 6 mofikih |n 4 zrnske.

S tako aktlvno«»t1o v rokometu s» lahko postavita le č r n o m a l j ­ska g imnsrH«) v Sloveniji, zato ne bomo n r e s e n e č e n l , č» «° bodo n a . S: Igralci na prvenstvu Slovenije plasirali med zmagovalne ekipe,

PRVI S T A R T A T L E T O V V okviru Š p o r t n e g a dne ns

n m n a z l l 1 v Č r n o m l j u so se po­merili atleti v t«-ku na 60 ln 100 metrov, v skokih v v-Sino In da­ljino ln v metu kroele. Presene­til je dltnk Ivan 7 n n i č , ki Je s k o č i l 1 70 m visoko Na tekmova­nju so se xlast! 'zkazale m l a d n . ke. ki so v vseh disciplinah osvo. Itle prvih pet mest.

P I O N I R K E IZ Č R N O M L J A P R V A K I N J E D O L E N J S K E Z A

L E T O 135«

Pred orlnMzno 300 pedale! Je bilo v BreSicah 15. aorila tekmo­vanje za n a š l o « n-vska 1955 med plon'rsklml ekipami Partizana C r -nomeid in Partizana iz B r e ž i c ,

Po e n o m e s e č n e m vztrajnem tre-nuigu se je piecUadnJi petek zbra­lo v sodni J suci dvorani okoli 40 mladincev un pionirjev, da bl pre. UkusUJ m o č i v streljanju iz l e ž e ­č e g a p o l o ž a j a . 2e sam z a č e t e k Je obeta; lepo tekmovanje in nismo se zmotili. Ko so nekoliko prebo­leli startno Krizo, so kar lepo slreljall m strel za strelom je padal v č r n a polja. Le m a.: pio­nirji iz osnovne š o l e so v e č k r a t obstreljevali tudi b l i ž n j o okolico t a r č , tako da so »pokaz ivač i« iska­li strele po desksh. Kl jub temu so pionirji le prebo.eli ognjeni krst in bodo kmalu kos svojim s t a r e j š i m t o v a r i š e m .

Skoro vsj mladinoj pa so nas presenetili! z o d l i č n i m i uspehi; streljali so tako da Jih Je b .o veseije gledati. Prijetno Je pie-senetii Marijan Legan. k i Je do­segel o d l i č e n rezultat 04 krogov (od 100 m o ž n i h ) Mislim, da bi se tudi k a k š e n stare j Si strelec lahko postavni s takim rezultatom. Nadalje so bili o d l i č n i Bukov Jurče lc s 87 krogi. Marijan P o t r č 62 krogov, J o ž e Mlikec 78 krogov, pozabiti pa ne smemo o d l i č n e m l a d a n k e - s e d m o š o l k e , Simone D u -larjerve. ki se Je v konkurenci s mladinci plasirala na deveto mesto.

Rezultat tekmovanja Je bil takle: 1. Marijan Legan 04 kogov, 2.

J u r č e k Buk 87 krogov. 8. Marijan P o t r č 82 krogov. 4. J o ž e Mlkec 78 krogov 5 Franc S*, rum bel J 75 krogov, 6 Jore Picek 68 krogov, 7 Stanko Falkner 67 krogov, 8 Marijan Bauer 65 krogov. 9. Dular S'mona 63 krogov in 10. Leopold Morela 60 krogov

Tekmovanje so vzorno tn lepo organizirali č lan i strelske d r u ž i -ne » V i n k o Paderš tč« . Skoda je le, da ni bilo tekmovanje objavljeno.

K e g l j a n j e Po razpisu K e g l j a š k e zveze Slo­

venije za prvenstvo posamezni­kov L R S v disciplin 1 2 X 200 l u č a ­jev m e š a n o so sodelova-Il tudi keg l , 4 ač i Podzveze za Dolenjsko, Prvenstvo Je b:lo v soboto in ne . deljo. 14. =n 15. IV.. na Stirlstez-nem keg l j 'Sču » K o n s t r u k t o r j a « v Mariboru.

Iz Novega mesta so se udeležMl tekem k e c l j a č i R k o CigoJ, J o ž e Mrzlak. Franr B a r b i č . Ivan ,Ven-celj in Ivan K o č e v a r .

14. IV so do«egl i s l e d e č e rezul­tate: Mrzlak 7̂ 8 lesov, CigoJ 764, B a r b i č 733. VencelJ 740. k o č e v a r 806, 15 IV pa VencelJ 026, CiaoJ 7W. Mrzlak 734. B a r b i č 721. K o č e ­var 880

V dveh nastonh so dosegli: 1. J o ž e Mrzlak 15R2 lesov, l . Riko CigoJ 1553. Ivan VencelJ 1566 Franc B a r b i č 1456, K o č e v a r 1376.

Vsega skupaj Je nastopilo preko 70 k e g l l a č e v Iz B l o v n i j e Prv h 30 k e g l j a č e v pa se bo u d e l e ž i l o d r ž s v n e e a prvenstva, ki bo v Beogradu.

NaS ; k e g l l a č l so lmeb nekoliko smole, vendar so docegll prav z a « dovoljiva rezultate. M . B .

tako da bi lahko priti« s tarš ; tu­di pogledat.

Novo mesto ima sedaj dobro mladinsko kiUbsko ekipo, lu se bo te dalje urila za rasma tekmo­vanja Mladnnci in pionirji so bU4 ze.o zadovoljni, ž e l i j o si Se v e č podobn.h tekmovanj.

SI. Doki Partizan Brežice - Garnizan

Črnomelj 21:5 Ns nedeljski tekmi za prven­

stvo Dolenjske rokometne pod­zveze je Partizan B r e ž i c e na do­m a č e m igr išču z a s l u ž e n o prema­gal Garnizon iz Č r n o m l j a . Ek ip i Garn zona se Je m o č n o poznalo, da n. imela svojega vratarja.

V Novem mestu: prvenstvo pionirjev

V nedeljo, 22. aprila, bo v N o ­vem mestu na Loki prvenstvo Dolenjske v malem rokometu za pionirje. Nastopile bodo ekipe partizanskih d r u š t e v iz B r e ž i c , Č r n o m l j a , Novega mesta in M ° -Uike. M - — K .

Delo in načrti Avto-moto društva v Novem mestu

Ns podlagi programa Avto-mo­to zveze Slovenije Je A M D Novo

. mesto na zadnjem o b č n e m zbora sprelelo sklep, da bo organiziralo vrsto t e č a j e v za Šoferje amaterje in da bo priredilo v letu 1*56 v e č prireditev; ocenjevalnih v o ž e n j , tajnih partizanskih v o ž e n j , h i ­trostnih v o ž e n j , lov na lisico ter » P r v e n s t v e n e r e p u b l i š k e gorska dirke na G o r j a n c e « , ki bodo 15. junija.

Kot prvo v e č j o prireditev bo A M D priredilo v nedeljo, 22. apr:_ la. m e d d r u š t v e n o ocenjevalno v o ž n j o v K o č e v j e Sodelovali b o . do v o z a č i motoristi in avtomobl-listt d r u š t e v Novo mesto, Č r n o ­melj m K o č e v j e .

Za to m e d d r u š t v e n o prireditev so d o l o č e n e nagrade 5000. 3000 i n 2000 din.

Start bo ob 13, uri popoldne v Soteski, cilj pa v K o č e v j u p r i kolodvoru.

Ljubiteljem odbojke v Novem mestu

V nedeljo 22. aprila bodo • Novem mestu prve l e t o š n j e od­bojkarske tekme. Gostovali bodo L j u b l j a n č a n i , moS. In ž e n . ekipa Z O K LJubljane, ki se bodo po­merili z •• i - ,=,-., .„ . ekipa­ma novomeSkega Partizana. Ob 10. uri dopoldne se bosta pome. HM ž e n s k i ekipi, takoj nato pa mo^ki ekipi. Ž e n s k a ekipa Z O K LJubl.ls.ne Je stalni č lan zvezne • :ge |n le med ntlholJSlml v d r . U v i , m o š k a ek»T>a pa Je med n a l b o l j š i m i v naš i republ'kl. Obe teVm ; bista gotovo zan'mlvJ, rato n i n l o N o v o m e S č a n e posebej opozarjamo. V nedeljo ob 10. ur i vsi na Loko! F r . M i k e «

Stran 6 » D O L E N J S K I E I S T « Štev. 16 (319)

OMiii zbor društva muzealcev Zgodbe iz Mirenske doline in konservatorjev v Novem mestu

Že v petek, 13. aprila, so pri-l l i v Novo mesto prvi muzealci, k i so popoldne imeli v sejni dvorani mestne občine plenarno eejo svojega društva. Naslednji dan se je v Domu ljudske pro-»vete zbralo blizu 70 muzejskih delavcev, ki so zastopali 40 muzejskih, konzervatorskih in galerijskih ustanov iz vseh pre­delov Slovenije. Občni zbor so obiskali tudi predstavniki no­vomeškega javnega in kulturne­ga življenja.

Po referatu predsednika dru-frtva dr. Jožeta Kastelica in ostalih članov odbora so bili v razgiban; diskusiji osvetljeni in razčiščeni številni muzejski pro­blemi, s katerim se je v pre­teklem poslovnem letu ukvarja­lo društvo in posamezne muzej­ske ustanove. Prikazano je bilo delo muzejskih komisij, sodelo­vanje društva z muzeji v repu­blik: in zveznim društvom mu­zealcev in konservatorjev, pro­blemi kadrov, propaganda za Te­den muzejev, kontakt muzejskih ustanov z oblastnimi organi, so­delovanje muzejev t šolami

in podobno. Predvsem pa so nas Dolenjce

zanimali problemi naše ožje po­krajine, ki so bili prav tako omenjeni na tem občnem zbo­ru. Ti muzejski problemi so predvsem sledeči:

1. Vsa Dolenjska ima zdaj 4 pokrajinske muzeje kompleks­nega tipa (Dolenjski muzej v Novem mestu, Belokranjski v Metliki, Posavski v Brežicah in Kočevski v Kočevju). Za vse te

muzeje pa je bilo ugotovljeno, da morajo biti ~~ će hočemo, da bo njihovo delo uspešno — proračunske enote okraja, na katerega teritoriju se v glavnem razprostira delovno področje posameznega muzeja. Isto velja tudi za muzej, če njegovo po­dročje zajema geografsko zao­kroženi del okraja (n. pr. Bela krajina).

2. Vsi dolenjski muzeji ne raz­polagajo z zadostnim številom razstavnih prostorov, zato naj ljudska oblast stori vse, da bodo tj prostori posameznim muzejem tudi res dodeljeni.

3. Proračuni muzejev na Do­

lenjskem in v Posavju so v primeri z njihovimi potrebami tako minimalni, da bi vsako čr­tanje ali zmanjšanje posamez­nih postavk proračuna občutno zavrlo njihovo delo.

Naslednji dan so si muzealci m konservatorji na avtobusnem izletu ogledali Smarjeto. grad Tolsti vrh, Pleterje, Kostanje­vico, Skocjan in Mirensko do­lino. Odlična organizacija zbo­rovanja in izleta, zlasti pa go­stoljubnost Dolenjcev, je prese­netila vse udeležence posveta.

Upamo, da bo ta občn; zbor dal novih pobud za uspešno mu­zejsko delo na Dolenjskem.

Zračna pota Cb izidu revije »K R ! L A«

T i s o č l e t j a stari sen Č l o v e š t v a — letanje po zraku, je danes, sredi 20. stoletja povsem o b i č a j n i po­jav. Na t i s o č e stalno » z a s e d e n i h « z r a č n i h poti vodi iz kraja v kraj. iz celine na celino, se vzpenja ns t i s o č e kilometrov d a l e č in vi­soko. Okorna letala s skromnim doletom im skromno brzino na za-četiku n a š e g a veka so samo še za­nimivi, celo ganljivi muzejski predmeti s p r i č o modernih letal, v o j a š k i h in p o t n i š k i h reaktiveev, helikopterjev ta podobno. Letal­stvo je res zavojevalo o z r a č j e , saj p o t n i š k a letala danes prevo­zijo na leto ž e na milijone pot­nikov, helikopterji pomenijo ne-precen'.Vvo uslugo za n a j r a z l i č ­n e j š a p o d r o č j a (v kmetijstvu, pri r e š e v a l n i s l u ž b i , prt prometu v velemestih), v v o j a š k e m pomenu pa so vojna letala nemara naj­m o č n e j š a t e h n i č n a obrambna »Ha za sleherno d r ž a v o .

Slepi so nas obiskali Lepa in prisrčna akademija v Novem mestu

N a š a ljudska revolucija in nji s l e d e č a s o c i a l i s t i č n a preobrazba vsega n a š e g a d r u ž b e n e g a ž i v l j e n j a je temeljito poskrbela tudi za ljudi, ki so bili po rojstvu ali kakrSnikoli n e s r e č i nesposobni za normalno ž i v l j e n j e in odvisni le od svojcev ali dobrote nekaterih. Med njimi so na prvem mestu slepi, k: so v naši svobodni do­movini š e l e z a ž i v e l ! res r e s n i č n o ž i v l j e n j e in se v k l j u č i l i vanj.

Letos poteka deset let, kar Je bila ustanovljena Zveza slepih J u . goslavije. Z d r u ž e n j e slepih Slo­venije prireja v p o č a s t i t e v te 10. letnice po raznih krajih Slovenije akademije, k: jih pripravijo in izvajajo slepi sami, oziroma kul -t u r n o - u m e t n i š k a skupina Doma slepih v Stari Loki (pri Skofj*. Loki) . V torek, 10. aprila, so dali svojo akademijo v prcslavo 10-letnice Zveze slepih Jugoslavije v Novem mestu. Nastopilo je o č l a . nov njihove k u l t u r n o - u t n e t n i š k e skupine — 5 m o š k i h in t ž e n s k e , ki so dali 16 t o č k : m e š a n i zbor, recitacije, solo petje, instruinen. talni kvintet, ž e n s k i pevski kvar­tet, duet. Slavnostni govor je Imel č l a n skupine prof. Confi-denti, slep od rojstva (diplomiran pravnik in jurist!). V tehtnem referatu, ki ga je imel napisane, ga v pisavi za slepe, je orisal z la. sti prizadevanje novs Jugoslavije za slepe, ki v raznih š o l a h in za­vodih usposablja slepe za razne poklice (nekateri slepi so zapo­sleni celo v tovarnah pri strojih). V Sloveniji imamo 1335 slepih (od tega 11 v n o v o m e š k e m okraju) in

dva zavoda: Dom slepih v Stari Loki in Mladinski zavod za slepe v Ltjubijani. Omenil Je tudi lep prispevek, ki so ga slepi v J u ­goslaviji dali naš i osvobodilni borbi, saj Je med njimi nekaj svetlih J u n a š k i h likov, zlasti k u ­rirjev.

Nad lepo izbranim sporedom p o s l u š a l c i , k i so do zadnjega ko­t i č k a napolnili dvorano v Domu ljudske prosvete, niso bili samo n a v d u š e n i , ampak tudi ganjeni spr ičo tolike volje in ž i v l j e n j s k e sile n a s t o p a j o č i h . Saj smo s l i ša l i vmes tudi operetne todke (solo in duet), Montijev Cardaš (solo har. monika), Valdteuflovo koncertno polko itd. Solo t o č k e je sprem­ljal na klavirju Anton Cur ič , ki je vodja pevskega zhora.

P r i s r č e n je bil tudi nastop dveh mladincev, gojencev Zavoda za slepo mladino v Ljubljani , V e r d . nika in Skrabca, ki sta na » k a ­rmo in orglice zaigrala nekaj pe­smi. Gusti Skrabec Je iz n a š e g a okraja, s PTistave pri Vel . Gabru. Leta 1945 Je pri eksploziji zgubi! vid in obe roki (v rami), pa ven . dar danes slep in brez rok zna že marsikaj. Prefekt Zavoda ga je predstavil kot izreden primer n a d p o v p r e č n e volje in č u d o v i t e p o ž r t v o v a l n o s t i .

Ta akedemija slepih Je bila p r i . s r č n o m globoko d o ž i v e t j e , ki ga p o s l u š a l c i ne bodo zlepa pozabil!. Ne toliko zaradi kvalitete nasto­p a j o č i h , ampak zaradi prelepe Človeške vsebine, k i nam Je tukaj zasijala v neki posebni l u č i .

B .

Tudi n a š e letalstvo Je v zad­njem č a s u doseglo velik razvoj tako v v o j a š k i smeri kot v civi l -no-potnlška in š p o r t n i . Za letal­stvo se v e č ali manj zanima že skoraj sleherni n a š č l o v e k , zlasti pa mladina, ki jo l e t a l s k o - š p o r t -no udejstvovanje č e d a l j e bolj na­v d u š u j e in zajema. Nenehni raz­voj letalstva in njegovi malone vsakdodnevni novi uspehi pa so prav tako mikavnj tudi za ljudi, k| samo z zemlje o b č u d u j e j o ko­vinske p t i č e na z r a č n i h potih.

Š t e v i l n e in razne letalske pri­reditve (z motornimi in jadral­nimi letak, s padali) pr i nas krepko podpirajo razvoj letal­stva in u č i n k o v i t o s l u ž i j o njegovi propagandi. Vsak, ki ga kakor koli zanima sodobno letalstvo, na­l i in po svetu, Je pa p o g r e š a l revije, ki bi ga o vseh teli stva­reh stalno seznanjala. Zalo Je res hvale vredna pobuda Letal­ske zveze Slovenije, ki je z a č e l a izdajali »KRILA« kot svoje gla­silo. Ze prva š t e v i l k a , ki je lz-tla, pomeni veliko p r e s e n e č e n j e — to je po svoji t e h n i č n i »n vse­binski plati res reprezenlalivna revija. Posebno Je bo vesela mla­dina, pa tudi ostalim bo vzbtid'la nova zanimanja za z r a č n a pota n a š e g a neba.

Revija izhaja kot dvojna š t e ­vilka ( š e s t k r a t na leto) na 3i stra­neh, na izvrstnem papirju ln z bogat m si kovn m materialom. V prvi š t e v i l k i : januar—februar 195« — najdemo polno tehtnih in za­nimivih č l a n k o v ter raznega dro­biža. Med nj imi naj posebno ome­nimo č l a n k e Deset let jugoslovan­skih n.otornih konstrukcij, O alp­skem jadranju. Letalsko mode­larstvo. Sovjetski lovci ln bomb­niki nad T u š i n o m 1955, Helikop­terji, Navp i ' čno proti nebu, Kaj imo videli v Farnboroughu 1955, odlomek lz slavne knjiee Plame-n e č e nebo pilota Clostermanna (v drugj svetovni vojni) itd. Mami­l ih č l a n k o v in d r o b i ž a Je pa tudi tako lepo bero, da bo vsak ve­sel. Razen č l a n k o v je revija kar n a t r o š e n a s š t e v i l n i m i fotografija­mi In skicami.

Razen tega Je pa revija »Kri la« prinesla Še eno p r e s e n e č e n j e : š t e ­vilka na 32 straneh, izvrsten pa-p'/r, velik format, stane samo SO dinarjev, celoletna n a r o č n i n a pa komaj JR0 dinanjev, kar Je v e č kot poceni. Ves letnik, k! bo cb-llren tako kot 500 strani debela knjiga (povrhu še bogato M u stri -rana), stane torej samo 180 din!

Mliadilnoh, opozarjamo was, da si »Kri la« n a r o č i t e . Malenkostno n a r o č n i n o boste res kako spravili skupaj — saj je dovolj, če ž r t v u ­jete S o b l « k o v kinopredstav! Na­slov uprave Je: »Kri la«, Ljubljana, Lepi pot I.

II. Nedelja popoldan, Zopet smo

sedeli otroci pod staro jablano na koncu hiše okrog stare Krn-čeve tete, kakor piščeta okrog koklje.

»Kaj sem vam zadnjič pravi­la?« je vprašala starka.

»O Psu Marku iz Rokštajna in Kozlu iz Tržišča, kako sta oba propadla, ko je Kozel podri rok-štajnski; jez,« sem hitro odgovo­ril , da bi čimprej slišali novo zgodbo.

»Ja, ja, tako je bilo. Ko je jezero odteklo, je tržiški grad propadel. Kamen in obzidje so vaščani porabi]- za hiše in cer­kev. Pod gradom pa so bile glo­boke kleti, najbrže so še danes, tam je zlata na čebre.

Kmet Podmovčan je imel de­klo Lizo. Kadar je bila sama doma, je bila vselej posneta smetana iz latvic. Kriva je bila vedno Liza. Liza liže, so dejali. Liza je jokala in se rotila, da je nedolžna, a verjel ji ni nihče.

V jutro n a novega leta dan sta šla Podmovčan in njegova žena k rani maši. Liza je bila spet s?.ma doma. Naenkrat pride v hišo tiujec v zeleni obleki, taki, kot so jo včasih nosrli graščakl. Rekel je Lizi naj gre z njdm, da bo plačal smetano, katero \ je vse leto posnemal na njen ra­čun. Šla sta za hrib, kjer je včasih stal grad. Liza je zagle­dala lepo cesto, kjer je bilo prej samo trdnje. V hribu so bila težita vrata, ki jih je tujeo od­prl, se obrnil k Lizi in rekel: »Iz prvega čebra zagrabi dva­krat. Vendar ne daj glasu od sebe, dokler si v kleti!«

Sla sta v podzemlje, kjer je res bilo na čebre cekinov. Liza se prlpogne, zagrabi iz prvega čebra enkrat, vrže v predpas­nik; drugič napravi isto, ker pa je bila lakomna, je posegla še

tretijič. Tedaj se pokaže izza čebra velik črn maček in zapi­ha. Liza je od strahu zakričala. V tem trenutku je vse izginilo. Dekla se je znašla v gostem trnju pod hribom. O cesti in kleti ni bilo več sledu. Ko si je opomogla od strahu, je po­gledala v predpasnik, kjer je imela dve pesti oglja. Tako je bila kaznovana njena lakom­nost,« je končala zgodbo Krn-čeva teta.

»Zakaj pa niso tam kopali?* sem vprašal.

»Saj so, pa j ih je vrag vselej prestrašil,« je pojasnila teta.

Zagledala se je v šentjurski hrib, malo utihnila, potem pa, kakor je imela navado, prešla na povsem drugo zgodbo.

»Veste, to je bilo njega dni,« ja začela. »Tu, skoz naše kraje, sta šla dva jogra Cir i l in Metod. Ker so bil ; tukaj še ajdje, sta postavila dve kapeli; eno tukaj-le na šentjurskem hribu, eno

pa na Trebelnem. Jaz sem že bila tam, kapelica še stoji. Pod njo je votlina, v kateri je za več voz človeških kosti. Tukaj le na šentjurskem hribu so pa po­zneje še cerkev prizidali in ka­pelico uničili, ker ni več tako lepa kot na Trebelnem. Ta dva, ki sta to zidala, sta naše ljudi učila vere in jih krščevala. Po­tem sta morala v Rim, ker sta po naše molila in učila.

»Kaj takrat še ni bilo grašča-kov?« sem vprašal,

»O, bili so, saj ti so ju zato-žili, da sta morala v Rim. Ti graščaki niso znali govoriti po naše, imeli pa so valpte, da so jim ljudi strahovali. Juz sem še hodila na tlako v Rokštajn in n?. Čreteš. ker smo bili podložni dvema graščinama. Mlin je bil čreteški, gruntec pa rokštajnski. Pravili so, da je bilo nekoč vse čreteško, pa je čreteški zaigral na kockah pol Tržišča in tako je bila vas od dveh gospodarjev.

»Pa je bilo1 hudo na tlaka?« sem se vmešal.

»E, zdaj že n : bilo več tako hudo, ker niso irnVli več toliko pravice. Jim jo je IJapoljon po­bral. Včasih je bi 11.'1 pa hudo. Tudi z ljudmi so orailj kakor z živino in gajila je pela,

Mokronoški graščak je bi l po­sebno hud, gajžla in ječa sW bi l i njegovi dobrota. Pa so se kmetje spuntali. Začelo se je nekje na Hrvatskem in seglo vse do Mlo-kronoga. Tlačani so vdrli v grad, zgrabili graščaka in dva valpta, jih vpregi! v plug in ves dan orali z njiimi, pa tudi gajžla je pela. Grajske babnice so oblekli v hodnikovo platno in so morale njive okopavati. Zvečer so jiih obesili na hribčku blizu Mokro­noga, kjer je preje grašča4c obe­šal uporne kmete. Se danes S B tam reče »Gavgenhrib«.

Ja, ja, tako je bilo. Bom pa še' drugič kaj povedala.«

Lojze Borštnar,

Tako se pripravljamo Delo mladinske organizacije na novomeški gimnaziji

Delo na n o v o m e š k i gimnaziji j e v zadnjem č a s u zelo razgibano in pestro. S tem seveda ni r e č e n o , da prej nismo delali, toda resm-ci na ljubo moramo priznati, da nekaj let nazaj le ni bilo take vsestranske dejavnosti, kot prav v zadnjem š o l s k e m letu Poiut ič -no in Kulturno ž i v l j e n j e se raz­vija pod vodstvom mladinske or­ganizacije, ki je spravila vse de­lo v h i t r e j š i tek.

Poskrbela je za mladinsko uni­verzo, ki je skoraj vsako soboto po pouku, predvsem za trste di ­jake, ki ne morejo obiskovati ljudske univerze zaradi oddalje­nosti od mesta. Doslej je preda­val dr. Marijan Pavlic »O nastan­ku re l ig i j« ter s tem pripomogel dijakom k b o l j š e m u razumevanju tistih pogilavij pri pouku, k i da­jejo podlago za m a t e r i a l i s t i č n i svetovni nazor. Predsednic š o l -

Vlado Lamut: Iz »Moulin Rouge« — Pariz V galeriji Umetniške zadruge v Ljubljani bo odprta jutri, 21. aprila, razstava novomeškega slikarja Vladimirja Lamuta

/namaz

25. Indijanec je vstal ln napotila sta se skozi gozd

proti jasi, ki jo je Rok opazil že zjutraj. Pred leti je bil tam gozdni požar in pogorišče je bilo zdaj zaraščeno z malinami ln jagodami. Prav nič se nista obotavljala; z velikim tekom sta se lotila sladkih sadežev.

26. Vilče se Je najedel jagod, da bi skoraj počil.

Zavil je okoli grma in opazil v mehkih- tleh globoko vtisnjeno svežo sled, ki je bila Fkoraj po­dobna stopinjam majhnega dečka, le da je bila precej globoka. Vilče je osupnil, pustil jagode in šel za stopinjami.

27. Veter je pihal proti njemu ln t bosimi nogami

je skoraj neslišno stopal. Ze je bil skoraj onkraj jase, ko je zagledal pod malinami veliko rjavo žival. Strah ima velike oči, zato se mu ni zdela nič manjša od krave. S šapo si je nosila jagode v gobec ln zadovoljno brundala.

28. Tisti hip je počila suha veja pod Vilčetovo

nogo. Kosmatinec se je ozrl in zagledal dečka. Na ves glas je zagodel in Jo ucvrl skozi gozd, grmov­je in bodeče trnje, kar so ga noge nesle. Tudi Vtič« ni zaostajal, le da jo je ubral prav v nasprotno • m e r . . .

29. »Rok! Rok! Grozna pošast! Velika kot slon!

Pravo srečo sem imel, da se me ni lotila!« Rok je dal še zadnji grižljaj jagod v usta In si šel nato z Vllčetom ogledat stopinje. »Mlad medved. Zelo nevarna žival. Njegova koža bi nama dala prav dobro odejo!«

30. Vilče je premišljeval, kako bi si napravila

zalogo hrane za prihodnje dni. Precej prizadevanja Je bilo treba, preden Je vzbudil v Roku zanima­nje za take načrte. Indljančevl pradedi se v stolet­jih niso naučili, da je treba skrbeti za prihodnost. fila »ta više gori k potoku, kjer sta zajezila vu&9.

skega odbora Leon Perhavec bo predaval »O nastanku d r ž a v e ln razvoju ljudske ob las t i« . Tudi podpredsednik okraja Niko Belo-p a v l o v i č je gimnazijski mladimi obljubil predavanje »O gospodar­skih problemih D o l e n j s k e « .

* Gimnazijska mladina bo v naj­

k r a j š e m č a s u seznanjena s š o l s k o reformo. Mladinska organizacija žel i , da ne bi n i h č e izmed gim­nazijcev samo č a k a l , kdaj bo do­movina obnovljena, in s k u š a za­netiti v vsakem posamezniku tisti ogenj, k i je č l o v e k u potreben, da ustvarja novo d r u ž b o in nov svet.

Tud i razredni aktivi so naredili n a č r t e Za p r o u č e v a n j e aktualnih v p r a š a n j . Mladino precej zanima m a r k s i s t i č n a literatura. Tako bo v VII.b razredu Pavlin n a š t u d i r a l Engelsovo razpravo »Nastanek , dr­ž a v e , privatne lastnine in d r u ž i ­ne« in bo o tem debatira] celotni razredni aktiv. Tud i drugi razre­di n o č e j o zaostajati. Posebno agi-len Je V. razred. P r i delu v tem razredu pomaga č l a n mladinskega komiteja Janez Markelj . Vsaik te­den imajo p o l i t i č n i pregled m pre­davanja

Mladinsko kulturno d r u š t v o ima že celo leto folklorni k r o ž e k , na­uči l i so se že lepo Š t e v i l o prist­nih narodnih plesov, za kar ima n a j v e č zaskig prof. J a n k o v i č e v a . Tud i recitaeijski k r o ž e k dela vztrajno ITI vzgaja mlade recita-torje. k i bodo lahko kasneje tudi na svojih s l u ž b e n i h mestih poma­gali s svojimi sposobnostmi k u l ­turnim d r u š t v o m Literarni kro ­žek izdaja list »Stez ice« . Pr ipom­niti pa moramo, da ima to lite­rarno glasiik> n o v o m e š k i h gimna­zijcev velilke f i n a n č n e t e ž a v e . Med mladimi literati se odlikuje po izvirnosti posebno Tone Srebnjak. V listu p r i o b č u j e svoje pesmi tudi prof. Kolenc. ki obenem s svojim znanjem vsem pomaga.

* Tudi š a h i s t i v mladinskem dru­

š t v u »Storfan P u c « so neumorni. V i š j e š o l c i tekmujejo med seboj ln z n i ž j e s o l e i . Med zadnjimi jih Je nekaj, ki veliko obetajo. Vsako nedeljo priredijo v gimnaziji si-

multanko, na katero povatoirjo raz« ne š a h o v s k e »ase«, vsak mesec pa prvenstvo v brzoturnirju. Razve­seljivo je, da je š a h zajel tako šiiroko plast mladine, posebno n i ž j e š o l c e .

Š a h i s t i , literati i n recitatorjl so že obiskali d r u g e kraje na D o ­lenjskem iin so biil prav topla sprejeta v K o č e v j u , kjer so imel i literarni v e č e r in v Č r n o m l j u , kjer so zahirali s č r n o m a l j s k i m i mladinci na turnirju.

V okviru k u l t u r n o - u m e t n l š k e g a d r u š t v a » O t o n Z u p a n č i č « deluje tudi dramska sekci i ja . Pripravila sta k o m e d i j o V a l e n t i n a Katajeva »Mil i jon t e ž a v « . P r o f e s o r j a D c b o v -š e k i n B o r c i č s ta si v e l i l k o priza­deva l a , d a je i g r a u s p e l a .

V o d s t v o m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e že l i , da b i v e č m l a d i n e telova­d i l o v » P a r t i z a n u « . Res je , da je ena b i s t v e n i h o v i r , da število te­l o v a d c e v n i v e č j e , v t em, da sta­nu je jo d i j a k i d a l e č i z mesta. — V e n d a r je m e d g i m n a z i j c i nekaj d o b r i h o o b o ' j k a š e v im k o š a r k a r ­jev, pa tudu za d r u g e panoge atle­t i k e j e m n o g o zan i imanja . V I I . a r a z r e d i m e n u j e m o c e l o » š p o r t n i r a z r e d « , saj so v s i fant je o d pr­vega do zadn jega n a v d u š e n i za š p o r t .

V z a d n j e m č a s u !>o tudi na g i m . n a z i j i u s t a n o v i l i s t r e l s k o druž- 'mo. N e k a t e r i so doseg l i že n e n a v a d n o lepe usoehe . P r e j š n j i p e t e k j e b i l o t e k m o v a n j e i n v s i . k i so d o ­segl i v e č ko t 60 k r o g o v o d 10O m o ž n i h , p r i d e i o v e k i p o , k i bo redno v a d ' l a . T u d i ta š p o r t Je p r i ­d o b i l po l eg v i f t j e šc lcev z e l « ve­l i k o n i ž j e š o l c e v .

Z a 27 a p r i l i n 1, ma1 p r l p r a v . l j a m l ? d ' ' n s k i k o m i t e s k u p n o s pro­f e s o r s k i m z b o r o m p r a v l e p o p r o ­s lavo . S v e č z n o s t bo v R a g o v e m a l o g u na p r o s t e m . T a m bodo rac -l f čne s k u p i n e k u l t u r n e g a d r u š t v a

.»Oton Z u p a n č i č « p o k a z a l e vse , kar so se v z a d n j i h mesecih š o l -s k - i a leta n a u č č l e .

CrnornsilisTce prosl-ave m l a d i n ­s k i h b r g n d se je u d e l e ž i l o č e z 150 d i j a k o v . V s i z n a v d u š e n j e m p o z d r a v l j a j o vest , d a bo v l e t n i h p o č i t n i c a h m l a d i n a zopet i m e l a p r i l o ž n o s t p o m a g a t i p r i n a p r e d k u n a š e d o m o v i n e z a k t i v n i m f i z i č ­nim d e l o m . J o ž e Mikee

1© m ©M© Zajec na splavu

Ko so prebivalci Požarevca v Srbija in pripadniki J L A utrjeva­li nasipe, da se ne bi razlila moč­no narasla Morava, ki je dosegla že 6,92 m nad normalo, so videli, da voda nosi s sebaj grmovje, drevje in dele porušenih mostov. Naenkrat so zagledaid sredi na­rasle reke tudi kaj nenavaden splav. Na kupu korirznice je če­pel zajec in neprestano strigel z ušesi. Reveža je gotovo iznenadi­la poplava med spanjem in ga s koruz.ndco vred odnesla s seboj.

Papež za sovjetslr predloge

Iz Vatikana sporočajo, da je papež pripravljen posredovati, da bl prišlo do sporazuma o pre­prečitvi atomske voijne. Za pre­poved atomskega orodja se je izjavil v lanski božični posla­nici. Tako se je tudi papež od­ločil za predlog, ki ga že nekaj)

let zagovarjajo voditelji Sovjet­ske zveze. Dokler se je smatra­lo, da imajo atomsko bombo samo zahodne sile, papež ni nikoli imel nič proti njeni upo­rabi. Sedaj je končno spoznal, da ima palica dva konca. Poro­čajo tudi, da je papež veliko­dušno dovolil, da tudi katoli­čanke pri porodih lahko upo­rabljajo pripomočke za lajšanje bolečin. Dolgo je bil proti te­mu, ker so to metodo uporab­ljali v SZ in na Kitajskem.

Nagrajena mati V kanadskem mestu Toronto je

mestni načelnik osnoval poseben fond za nagrajevanje mater, ki y desetih let.h rode največ otrok. To nagrado v znesku 1.250 do­larjev je prejela Muriel Soott, k i je v desetih leiih rodila deve: otro<k. Že pred tem pa jih je ime­la 12, tako, da jih ima sedaj" 21, Stara je 42 let.

O K R O G L E tmarja, da jima pripravi kitajsko jed »Tshn-lrU«, spedalheto, ki )e bila vpisana na koncu jedilnega lista. Naposled je natakar potiho dejal gostoma: »Prosim, izbema si nekaj dragega, to je namreč nas kuhar, podpisan na jedilnem list H.*

SMOLA

Parižanka Odette Romfeau j4 padla z okenske pedice na tla v sobi, ko je obešala zavese, in si zlomila nogo. Odette Rj&u-sseait je svetovna prvakinja v skoku s padalom. Njen rekord je: ikok Z višine 8800 metrov!

ANGLEŽINJE TN F R A N C O Z I N J E

Ko je neki slavni fihnski igra­lec prišel iz Hollywooda v Pa­riz, so ga vprašali, kakšna je po njegovem mnenju razlika med l-rancozunjami in Angležinjami. *Ko me je včeraj neka dama spre-»p-la v London na letališče, je te­kla: ,Ne, pozabite, da je danes najdaljši dan!' Ko sem pa sinoči večerjal z neko Francozinjo, je n-kL: ,Ne pozabite, da je danes najkrajša noc',..«

JURI DIČNA R A Z L I K A Sodnik: »Torej, rekli ste o va­

sem sosedu, da vam je ukradel de­narnico?*

Obtoženi: »Naa, tega pe nisem rekel. Dejal sem le, da bi bil de­narnico v kavarni gotovo našel, če bi mi je on ne pomagal iskat.*

H U D A N A P A K A »Ves, tile vžigalniki so res iz­

vrstni, samo škoda, da so izdelani pri nas.*

POSLASTICA Nemška igralka Hvtdcgarde

Kneff in njen spremljevalec sta v neki kitajski restavracij v New smem v kino — upam, da boa YofhH dvukrat zalnevala od na- U imela zadnjo besedol«

»Očka pravi, da danes ne