Odgovori na pripombe JV5 - Uprava Republike Slovenije za … · Predlagatelj naj ustrezno predpiše, kdo in na kak način zagotovi potrebna dodatna sredstva za neproizvodne oziroma

Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana T: +386 1 472 11 00

F: +386 1 472 11 99

E: [email protected]

Številka: 007-8/2015/12

Datum: 6. 5. 2016

JAVNA OBRAVNAVA

OSNUTEK:

PRAVILNIK O DEJAVNIKIH SEVALNE IN

JEDRSKE VARNOSTI

(JV5)

V tem dokumentu so zbrane vse pripombe, mnenja in predlogi, ki jih je v času javne razprave zainteresirana javnost posredovala na URSJV.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka Pripomba / komentar Odgovor URSJV

IJS 1 Splošno o sistemu vodenja

V poglavju V "SISTEM VODENJA" predlagatelj opiše celovit sistem vodenja in se pri tem sklicuje na referenco GS-R-3. Če povzamemo, predlagatelj predvsem s členoma 52 in 65 uvaja IMS (Integrated Management System, Safety Report Series No. 75), čeprav ga ne imenuje z besedo. V členu 63 nalaga upravljavcu jedrskega objekta, da za vzpostavitev takega sistema zagotovi potrebne vire. V našem primeru na osnovi izkušenj ocenjujemo, da predlagatelj nalaga nove obveznosti, ki samo v tem primeru pomenijo za RIC (Reaktorski infrastrukturni center, Institut "Jožef Štefan") dodatne stroške v višini vsaj 1 FTE letno (visoko usposobljenega strokovnega sodelavca), pri čemer ni razviden vir potrebnih sredstev. Nov sistem zaostruje delo z dobavitelji, ki morajo biti avditirani s strani upravljavca objekta, kar prav tako zahteva dodatne človeške vire. Popravljeni pravilnik v primeru IJS zahteva nadgradnjo dosedanjega načina dela, prilagojeno zahtevam IMS, kar zakonodaja s področja raziskovalne dejavnosti ne zahteva. Po naši oceni zahteve obsegajo dodatni vložek 1 FTE, vendar nikjer ni navedeno kdo in kako naj zagotovi dodatna sredstva za državno infrastrukturo. Sredstva, ki jih prejema IJS, bodisi s strani ARRS ali od drugih naročnikov, mora namreč uporabljati namensko in transparentno, skladno z vso veljavno zakonodajo.

Integriran sistem vodenja je bil uveden že v pravilniku iz leta 2009 (53. člen do sedaj veljavnega pravilnika). Število členov pa se je povečalo, ker smo novi pravilnik želeli približati IAEA standardu GS-R-3. Novi pravilnik novih zahtev v bistvu ne uvaja, jih pa podrobneje opredeljuje.

IJS 2 Splošno o Prilogi 2

Priloga 2 "Projektne osnove za raziskovalni reaktor" Projektne osnove za raziskovalni reaktor so napisane zelo nepregledno. Težko si je predstavljati, kaj bi ti predpisi pomenili v primeru odločitve za postavitev novega reaktorja.

Ta priloga je že v veljavnem pravilniku. Če želite kaj spremeniti, podajte konkretne predloge, ki so lahko upoštevani pri naslednji reviziji pravilnika.

IJS 3 O referenci GSR Part 2 V poglavju V, Sistem vodenja

Predlagatelj se sklicuje na referenci GS-R Part 2 (ali zgolj "Part 2", brez navedbe dokumenta) in DS456, ki sta šele v fazi osnutkov. Ta praksa je nesorazmerna in neopravičljiva, saj pomeni nepotreben dodatni strošek.

Sistem vodenja v JV5 temelji na GS-R-3. Na GSR Part 2 (ali DS456, kar je isti dokument) se sklicujemo v določenih delih, vendar je to enaka vsebina kot v GS-R-3 zapisana drugače. GSR Part 2 bo v kratkem nadomestil GS-R-3.

IJS – naknadne pripombe (6.4.2016)

4 Poglavje V, Sistem vodenja

Predlagatelj naj ustrezno predpiše, kdo in na kak način zagotovi potrebna dodatna sredstva za neproizvodne oziroma neprofitne objekte, ki so v lasti države. Predlagatelj uvaja "Integrated management system" in nalaga upravljavcu jedrskega objekta, da zagotovi ustrezne vire, kar pomeni pomembno dodatno finančno obveznost.

Integriran sistem vodenja je bil uveden že v pravilniku iz leta 2009 (53. člen do sedaj veljavnega pravilnika). Število členov pa se je povečalo, ker smo novi pravilnik želeli približati IAEA standardu GS-R-3. Novi pravilnik novih zahtev v bistvu ne uvaja, jih pa podrobneje opredeljuje.


5 58 Predlagamo, da predlagatelj izvzame raziskovalne reaktorje iz 58. člena. V primeru raziskovalnega reaktorja so zainteresirane strani mnogotere, zato jih je težko vnaprej specificirati.

Zainteresirane strani se običajno opredeljujejo po skupinah. Tu je mišljeno, da upravljalec sevalnega ali jedrskega objekta predvidi, kdo so zainteresirane strani in v naprej predvidi komuniciranje in sodelovanje z njimi.


6 65 Manjka člen, na katerega se predlagatelj želi sklicevati.

Se doda: "kot to določa 7 točka 64. člena"


7 68 Predlagamo, da predlagatelj črta 68. člen. Tu gre za specifično problematiko ponarejenih delov. Ostane.


8 69 Za naš primer je to zelo vprašljivo, zato predlagamo, da ta člen za TRIGO ne velja, oziroma da predlagatelj črta vsaj 2. odstavek. Analize kazalnikov v našem primeru niso dale dodane vrednosti. Pri nas namreč nimamo "serijske proizvodnje", kjer pa verjamemo, da bi bili kazalniki smiselni.

Verjetno je težko meriti uspešnost sistema vodenja brez kakršnih koli kazalnikov. Ostane.


9 70/2 Predlagamo, da predlagatelj črta 2. odstavek. Pri nas nimamo procesov, ki ne bi bili skladni s predpisanimi zahtevami.

V drugem odstavku pravilnik predpisuje, kako se ukrepa v primeru, ko pride do napak pri izvedbi procesov oziroma v primeru neprimernih proizvodov. Te zahteve so bile že postavljene v pravilniku (priloga 1 pravilnika E1), ki je veljal pred uveljavitvijo JV 5. Ostane.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


B. Duhovnik 1 2/1/42 izpusti ob projektnih nesrečah morajo biti pod zakonsko določenimi mejami

Saj tako tudi piše?

B. Duhovnik 2 43/1/9 v VP mora biti podana primerjava med sevalnimi učinki in omejitvami Mejne doze so obravnavane v 19. členu ZVISJV. Mejne doze so podlaga za presojo ustreznosti stanj objekta in naj bi jih določala Vlada z uredbo. Mejne doze za normalna stanja in izredne dogodke ureja vladna uredba UV2 za prebivalstvo v 10. členu. Mejna efektivna doza ne sme presegati 1 oziroma izjemoma 5 mSv/letno. Hkrati mejne doze določa tudi Pravilnik JV5, Priloga 4, odstavek 6 (10, 100 mSv/leto) brez ustrezne podlage v zakonu. Predlog: Preveriti.

Ni nam jasna pripomba.

B. Duhovnik 3 2/1/51 Vdor v odlagališče, do katerega lahko pride po koncu aktivnega dolgoročnega nadzora, se običajno imenuje »nenamerni vdor« (inadvertent intrusion – IAEA Waste Glossary) ali samo »vdor«.

OK. Podoben komentar je dal tudi ARAO. Spremenjena točka se glasi: " 51. scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora, ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer nenamerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, posledice učinkov tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd;"

B. Duhovnik 4 2/1/53 … kjer se začasno shranjuje … [izrabljeno jedrsko gorivo] Bolje: »kjer se skladišči«.

Ne. Lepši stavek je z "začasno shranjuje"

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


B. Duhovnik 5 4/1/7 Investitor v projektnih osnovah zagotovi, da so dozne obremenitve (individualne in skupinske) v vseh stanjih objekta nižje od predpisanih mejnih vrednosti. IAEA SSR-2/1 kot merilo ustreznosti projektnih rešitev za DEC določa (sprejemljive) radiološke obremenitve (radiological consequences, Zahteva 20). Dozne obremenitve naj ne bi presegle sprejemljivih doznih obremenitev (acceptable limits), ki jih je potrebno opredeliti (IAEA SSR 2/1, Zahteva 5, 4.4). V JV5 mdr. referirani WENRA F, ki velja za obstoječe reaktorje, pa podrobnejših omejitev v F 4.14 ne predvideva, ampak usmerja k AFARP. Takšna ureditev je (tudi za nove reaktorje) nekako prednostno povzeta v JV5 (npr. Priloga 1, 4.15). UV2 omejitev za DEC A ne določa. Predlog: Prednostno - sklic na predpisane omejitve za posameznika naj velja za normalno obratovanje in projektne dogodke ter dogodke DEC A, obenem pa naj velja ALARA za vsa stanja in tudi kolektivne doze (ob tem bi bilo treba prilagoditi UV2), alternativno – predpisane obremenitve veljajo le za obratovalna stanja in DBA.

Načeloma OK, UV2 se bo popravljal, v JV5 pa je OK zapisano, torej se ne spremeni.

B. Duhovnik 6 35/3 Pri površinskih predelovalnih objektih se vloga nanaša na razgradnjo… Morda bolje: pri površinskih objektih se vloga nanaša na zaključek razgradnje …

OK. Spremenjeni odstavek se zdaj glasi: " (3) Pri površinskih predelovalnih objektih odlagališč se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na izdajo soglasja k zaključku njihove razgradnje."

B. Duhovnik 7 40/1 upoštevajo se pravilniki s področja projektne in rudarske dokumentacije Predlog: namesto na »pravilnik« naj se besedilo širše sklicuje na »predpise«, saj so, denimo, na področju graditve objektov ključna določila revidiranja projektne dokumentacije opredeljena v ZGO.

OK. Spremenjeni odstavek se glasi: " (1) Za določanje vsebine, načina izdelave in revizijo projektne dokumentacije za manj pomembne sevalne objekte, sevalne objekte in jedrske objekte ter za druge objekte na območju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta se uporabljajo določbe

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


predpisa, ki ureja projektno dokumentacijo, če se gradi po zakonu, ki ureja graditev objektov, ali določbe predpisa, ki ureja način izdelave, zaporedje, vsebino in revizijo rudarskih projektov, če se izvajajo rudarska dela po zakonu, ki ureja rudarstvo."

B. Duhovnik 8 40/3 Glede obsega revizije projektne dokumentacije: Projektna dokumentacija lahko vsebuje sestavine, ki niso pomembne za jedrsko in sevalno varnost (npr. dokumentacija, ki izkazuje doseganje bistvenih zahtev varčevanja z energijo in ohranjanja toplote ali zaščite pred hrupom, ipd.) Overjanje (verifikacija) rešitev, ki jo v tem primeru zagotavlja revizija, je pri projektiranju jedrskih objektov navadno zahtevano le za rešitve, ki se nanašajo na SSK, pomembne za jedrsko varnost. Predlog: revizija naj zajema najmanj projektne rešitve, ki so neposredno ali posredno pomembne za jedrsko ali sevalno varnost.

Ok. Spremenjeni odstavek se glasi: " (3) Za manj pomembne sevalne objekte, sevalne objekte in jedrske objekte mora biti projektna dokumentacija, ki opisuje projektne rešitve z neposredno ali posredno pomembnostjo za jedrsko ali sevalno varnost, v celoti revidirana."

B. Duhovnik 9 Splošno na sistem vodenja

Vsebina je podana na dokaj zapleten in za uporabnika zahteven način, s precejšnjim poudarkom na deklarativnosti in manj na jasnih zahtevah. Kljub poudarjanju ključnega pomena jedrske varnosti pri vzpostavljanju in delovanju sistema vodenja je iz določil težko razbrati strukturirane ključne zahteve, kot jih npr. podaja Appendix B k 10 CFR 50, kateremu moramo priznati prvenstvenost na tem področju in eno ključnih zaslug pri sistematičnem zagotavljanju jedrske varnosti.

Žal je Appendix B vedno bolj zgodovina, sodobnost pa so IAEA standardi, ki se na tem področju pač uveljavljajo. Res so bolj deklarativni, kar pa daje upravljavcu tudi več svobode in odgovornosti, ne pa samo slepo sledenje navodilom.

B. Duhovnik 10 52/6 Zahteve za vzpostavitev sistema so zelo razrahljane in ne delujejo izrazito v smeri poenotenja in ugodnih sinergijskih učinkov v majhnem jedrskem programu.

Celotno našo zakonodajo prilagajamo IAEA standardom, zato pač ne gremo na ISO. IAEA management system standard se razvija vzporedno in mu tukaj sledimo.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


Predlog: Investitorji in upravljavci jedrskih in sevalnih objektov naj delujejo v skladu s certificiranim sistemom vodenja po standardu SIST 9001 in imajo vsebine, pomembne za jedrsko in sevalno varnost dodatno urejene v skladu s preskušenimi in mednarodno uveljavljenimi standardi s tega področja. Te vsebine so: Organizacija, Program zagotavljanja kakovosti, Obvladovanje načrtovanja, Obvladovanje nabavnih dokumentov, Navodila, postopki in risbe, Obvladovanje dokumentov, Obvladovanje nabavljenih izdelkov in storitev, Identifikacija in obvladovanje izdelkov, Obvladovanje posebnih procesov, Kontrola, Obvladovanje preskušanja, Obvladovanje merilne in preizkuševalne opreme, Ravnanje, skladiščenje in odprema, Status kontroliranja, preskušanja in obratovanja, Obvladovanje neskladnih izdelkov, Korektivni ukrepi, Zapisi o kakovosti in Presoje.

B. Duhovnik 11 54/2 Poleg meril za stopenjski pristop morajo biti dokumentirane tudi zahteve, ki izhajajo iz stopenjskega pristopa in ki so podane za posamezno stopnjo obravnave (npr. za stopnjo, pomembno za jedrsko varnost ali za stopnjo s poostrenimi zahtevami kakovosti). Predlog dopolnitve: Merila »in zahteve, ki za posamezno stopnjo izhajajo iz« stopenjskega pristopa …

Odstavek dopolnjen z "zahtevami za posamezne stopnje". Bolj podrobno v tem hipu ni možno zapisati. Kdaj drugič. Spremenjeni odstavek se glasi:

(1) "Merila in zahteve, ki za posamezno stopnjo izhajajo iz stopenjskega pristopa, s katerimi se ustrezno izrabljajo razpoložljivi viri, morajo biti dokumentirana in vključena v sistem vodenja. Pri tem je treba upoštevati:

- pomembnost in zahtevnost posameznega procesa ali dejavnosti,

- potencialne nevarnosti, varnostna tveganja ter možne sevalne vplive pri izvajanju procesov ali dejavnosti,

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


- možne negativne vplive in posledice na varnost v primeru napačne izvedbe procesa ali dejavnosti ali nepričakovanega dogodka med izvedbo"

B. Duhovnik 12 56/1 Projektna dokumentacija navadno ne določa rokov hranjenja. Predlog: v prvem stavku se opusti izraz »projektni«. Podatke o odloženih odpadkih mora upravljavec odlagališča po zaprtju odlagališča predati izvajalcu dolgoročnega nadzora (IAEA SSR 5, odstavek 3.15). Hranjenje podatkov prispeva k dolgoročni varnosti (odstavek 5.7). Predlog: členu se doda odstavek z določilom, da zahteve člena veljajo tudi za izvajalca dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča, pri čemer mora le-ta zagotoviti hranjenje dokumentacije celotno obdobje izvajanja nadzora.

Opustili izraz "projektni". Dodali odstavek glede za izvajalca dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča. Spremenjena odstavka 1 in 3 se glasita:

(1) "Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora roke hranjenja dokumentacije določiti v internih aktih v skladu s pomembnostjo za sevalno in jedrsko varnost. Roki hranjenja so:

1. 5 let za manj pomembno dokumentacijsko gradivo;

2. obratovalna doba jedrskega ali sevalnega objekta za pomembno dokumentacijsko gradivo;

3. hranjenje po prenehanju obratovanja jedrskega ali sevalnega objekta, če je tako za posamezne vrste dokumentarnega gradiva določeno z drugimi predpisi."

" (3) Določila predhodnih odstavkov mora smiselno uporabljati tudi izvajalec dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča."

B. Duhovnik 13 67/2 Upravljavec mora biti obveščen o ugotovitvah podizvajalca o dejstvih, ki utegnejo pomembno vplivati na jedrsko ali sevalno varnost (v smislu zahtev 10 CFR 21). Predlog dodatne alinee: »- zahtevati in preverjati vzpostavitev mehanizmov poročanja o ugotovitvah podizvajalca o dejstvih, ki utegnejo pomembno vplivati na jedrsko ali sevalno varnost«.

To je opisano v 4. alineji. Na osnovi pripomb NEK in naknadnega tociranja WENRE ter WENRE za odlagališča je ta odstavek spremenjen, in sicer:

(1) " Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v sistemu vodenja predvideti nadzor nad procesi ali dejavnostmi po posameznih

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


procesih, ki jih zanj izvajajo pogodbeni podizvajalci zunaj njegove organizacije. Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora:

- zahtevati od svojih pogodbenih podizvajalcev, da vzpostavijo, dokumentirajo in izvajajo ustrezen sistem vodenja;

- izbrisana alineja

- izvesti presojo podizvajalcev storitev in dobaviteljev opreme in izdelkov

- izbirati pogodbene podizvajalce ali dobavitelje na podlagi vnaprej predpisanih meril;

- preverjati, da prodajalci, dobavitelji in izvajalci razumejo varnostne zahteve in dela izvajajo v skladu z varnostnimi zahtevami;

- (dodana alineja) oceniti, če ima podizvajalec primerna sredstva in strokovna znanja za zagotavljanje varnosti in kvalitete proizvodov ali storitev,

- izbrisana alineja

- zagotoviti, da podizvajalci in dobavitelji razumejo varnostne zahteve in so njihovi proizvodi in storitve izvedene v skladu z varnostnimi zahtevami.

- preverjati, da imajo dobavitelji in podizvajalci nadzor nad svojimi podizvajalci;

- zagotoviti, da so pogodbene zahteve vključno z varnostnimi zahtevami specificirane;

- s pregledi, preizkušanjem, preverjanjem in validacijo pred sprejemom, vgradnjo ali

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


obratovalno rabo potrditi, da dejavnosti ali izdelki izpolnjujejo predpisana merila in da se bodo med uporabo zadovoljivo obnesli;.

- razviti in določiti merila za nabavo izdelkov ter jih dokumentirati. Dobavitelj mora investitorju ali upravljavcu dostaviti dokazila o izpolnjevanju meril pred uporabo izdelka;

- pri naročilu varnostno pomembnih SSK zahtevati od proizvajalcev oziroma dobaviteljev možnost lastnega nadzora ali nadzora osebja Uprave, vključno s pregledi v prostorih proizvajalcev oziroma dobaviteljev."

B. Duhovnik 14 2/1/53 V skladu z 11. členom JV7 se shranjevanje nanaša na hrambo, skladiščenje pa na skladišče, ki je predmet te točke definicije.

OK

B. Duhovnik 15 20 Predpis vpliva na razvoj in uporabo tehniškega besedišča, zato kaže temu nameniti posebno skrb. Besede, ki opisujejo vrste odpadkov so pridevniške zloženke in se pišejo skupaj: visokoradioaktivni (kot npr. visokogorski) ter nizko- in srednjeradioaktivni odpadki.

OK

B. Duhovnik 16 75 Sistem vodenja vsebuje nove sestavine (npr. opredelitev zainteresiranih strani, obvladovaje ponaredkov, računalniška varnost…). Smiselno bi bilo opredeliti prehodni rok za uskladitev že delujočih sistemov vodenja (NEK, IJS, ARAO, RŽV); npr. 3 leta.

2 leti je dovolj. Nov, 6. odstavek se glasi: "(6) Sevalni in jedrski objekti morajo že delujoče sisteme vodenja uskladiti z določbami tega pravilnika v roku dveh let po izdaji tega pravilnika."

B. Duhovnik 17 Priloga 5 / 8 Mejne doze so obravnavane v 19. členu ZVISJV. Mejne doze so podlaga za presojo ustreznosti stanj objekta in naj bi jih določala Vlada z uredbo. Mejne doze za normalna stanja in izredne dogodke ureja vladna uredba UV2 za prebivalstvo v 10. členu. Mejna efektivna doza ne sme presegati 1 oziroma izjemoma

Poglavje 8 je popravljeno kot sledi spodaj. Popravek je bil narejen na osnovi pripombe BD. Vrednosti so vzete iz IAEA SSR-5 (2011) paragraph 2.15. Preverili smo pri ARAO in dobili zagotovilo (Sandi V.), da jim takšna nova mejna vrednost ne bo povzročila pretiranih težav. Ne strinjamo se z mnenjem BD, da bi to moralo

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


5 mSv/letno. Tukaj predstavljene vrednosti so lahko le priporočila, saj so brez ustrezne podlage v zakonu. Lahko se jih opusti ali poda razlago. Pogoj za uspešno izvedbo projekta odlagališča so tudi skrbno pripravljeni predpisi s tega področja (tudi po pravni plati), zlasti kar zadeva sevalne obremenitve

biti v UV-2. Mislimo, da je prijazno za stranko, da je na enem mestu. Stare vrednosti so bile povzete po ICRP 81 (2000).

8. Omejitve doz Odlagališča po zaprtju ne smejo obremeniti posameznega prebivalca z več kakor 0,3 mSv/leto pri scenariju normalnega razvoja odlagališča. Ob uveljavitvi scenarijev spremenjenega razvoja odlagališča je treba upoštevati merila za ukrepanje glede na obremenitev posameznega prebivalca:

a) do 1 mSv/leto ukrepi za optimizacijo odlagališča niso potrebni;

b) med 1 in 20 mSv/letno so potrebni ukrepi za zmanjšanje verjetnosti scenarija spremenjenega razvoja ali ukrepi za zmanjšanje posledic scenarija spremenjenega razvoja z optimizacijo zasnove odlagališča;

c) nad 20 mSv/letno je potrebno sprejeti odločitev o alternativnem načinu odlaganja;"

B. Duhovnik 18 Priloga 5 / 11

Popraviti "iz poglavij 1 do 6" v "1 do 10". V skladu z naslovom te priloge bi bilo smiselno, da točka 11 velja tudi za IJG in se navezuje na prilogo 4.

OK. Spremenjeno poglavje se glasi: "11 Skupni pogoji za skladišče in odlagališče Poleg pogojev iz poglavij Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti. do 10 morajo odlagališče in morebitni obrati za pripravo oziroma predelavo odpadkov pred odlaganjem smiselno izpolnjevati tudi projektne osnove za skladišče radioaktivnih odpadkov iz priloge 3 in 4 tega pravilnika."

B. Duhovnik 19 Priloga 7 / 1 Predlog: na koncu stavka dodati "in aktivacijo materialov"

OK. Spremenjeno poglavje se glasi: "1 Ščitenje

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


Pri projektiranju ščitenja je treba upoštevati tudi morebitno tvorjenje toplote in aktivacijo materialov."

B. Duhovnik 20 Priloga 7 / 3 Omejitev dostopa naj velja v vseh stanjih objekta. OK. Spremenjeno poglavje se glasi: "3 Omejevanje dostopa SSK, pomembni za varnost, morajo biti projektirani tako, da preprečijo nepooblaščeni dostop."

B. Duhovnik 21 Priloga 8 / 1 Morda bolje: »glede na oceno ogroženosti«. (iz poglavja VIII. Pravilnika o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi). Ocena ogroženosti je formalna podlaga za načrt FV in tudi program po tej prilogi.

OK

B. Duhovnik 22 Priloga 8 / 4/c

Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi podrobneje določa vsebino načrta FV v 25. členu. Kot obvezna vsebina so trenutno navedeni »ukrepi informacijske varnosti«

Kot je zapisano v naslednji opombi, je v načrtu, da FV1 kot tudi ZVISJV, dopolnimo.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka

Pripomba / komentar Odgovor URSJV

ARAO 1 1 V razmislek predlagamo bolj jasno ločitev sevalnih objektov in jedrskih objektov. Jedrski in sevalni objekti se ločijo na dve večji skupini, in sicer prva skupina, kjer se nahajajo cepljivi materiali, in kjer lahko pride do verižne reakcije ter sproščanja cepitvene ali zaostale toplote, ter druga skupina, kjer ni visoko radioaktivnih odpadkov ali cepljivih snovi v zadostnih količinah.

Pri prvi skupini je potrebno v vseh stanjih zagotavljati vse tri osnovne varnostne funkcije (kontrola kritičnosti, hlajenje in zadrževanje radioaktivnosti). Za drugo skupino je potrebno zagotoviti zadrževanje radioaktivnosti.

V prvo skupino spadajo objekti za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov, …

V drugi skupini so skladišča in odlagališča nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov, sevalni objekti, …

Opomba: Utemeljitev takega premisleka se lahko poišče v npr.: -IAEA glossary:

• Priporočena definicija Nuclear facility = a facility in which nuclear material is ….

• Odsvetovana definicija Nuclear facility is s civilian facility in which radioactive material …. Consideration of safet is required (uporablja se

O tem je treba debatirati pri popravkih zakona, v pravilniku nimamo kaj narediti.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


specifično v povezavi z Joint Convention, sicer naj bi se je izogibali)

-Uveljavlja se uporaba nuclear facility za objekte, ki so povezani z jedrskim gorivnim krogom, …

ARAO 2 2/1/9 Predlog:

9. komandna soba je prostor v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju, v katerem se zbirajo informacije o obratovanju slednjega in iz katerega je mogoče krmiliti vse za varnost pomembne procese; Opomba:

tudi odlagališče, oziroma skladišče radioaktivnih odpadkov ima nek prostore, od koder se nadzoruje obratovanje objekta, a niso združeni vsi v en prostor. Primerneje bi bilo napisati, da je komandna soba predvidena le za reaktorje. Ostali objekti imajo za krmiljenje več prostorov, ni vse na enem mestu, in tudi ni smiselno, da bi bilo.

OK. Spremenjena definicija se glasi: " 9. komandna soba je prostor v jedrski elektrarni ali raziskovalnem reaktorju , v katerem se zbirajo informacije o obratovanju slednjega in iz katerega je mogoče krmiliti vse za varnost pomembne procese;"

ARAO 3 2/1/34 Predlog:

34. Predelava so naslednji postopki ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom pred skladiščenjem, prevozom, …

Opomba:

Predlagamo da se uporabi beseda »ravnaje z radioaktivnimi odpadki ….« , zato da se pojem obdelava ne ponavlja v dveh različnih kontekstih

Ne spremenimo, ker imamo v JV7 enako definicijo.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


ARAO 4 2/1 O pojmih v pravilniku: dogodek, nenormalno obratovanje, nesreča, nezgoda, razširjena projektna nesreča, razširjeni projektni dogodek

Lahko bi opredelili dogodke, ki se nanašajo na jedrske elektrarne in raziskovalne reaktorje ter posebej za skladišča in odlagališča (ki so pasivni objekti) Opomba: Predlagamo opredelitev dogodkov za posamezne objekte v podpornem dokumentu (smernicah).

To bo narejeno.

ARAO 5 2/1/1 Predlog: deterministična varnostna analiza je analiza, ki za uporabljene parametre uporabi le eno numerično vrednost (predpostavi da je verjetnost 1) in je njen rezultat ena vrednost. Opomba: Definicija je preozka. Deterministične varnostne analize se uporabljajo za vse jedrske in sevalne objekte. Mogoče bolje slediti IAEA slovarju.

Razširili tudi na druge objekte. Spremenjena definicija se glasi: " 1. deterministična varnostna analiza je varnostna analiza, ki se izvaja z modeliranjem, ugotavljanjem in računanjem za varnost pomembnih parametrov in procesov, ki nastopijo po predpostavljenih začetnih dogodkih. Osnovni namen je preveritev, da dovoljene vrednosti osnovnih varnostnih parametrov objekta niso presežene;"

ARAO 6 2/1/8 Predlog: kategorizacija SSK je njihova razporeditev v varnostne kategorije glede na pomembnost SSK za tveganje Opomba: Na podlagi verjetnostnih varnostnih analiz poteka le za jedrske elektrarne oz. reaktorje, za vse ostale jedrske in sevalne objekte verjetnostne varnostne analize niso smiselne.

VVA so za objekte, ki niso jedrska elektrarna ali raziskovalni reaktor, izvzete v členu 16.

ARAO 7 2/1/51 Predlog: OK. Spremenjena definicija se glasi:

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora, ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer nenamerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, učinek tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd. Opomba: Namerni človeški vdor ne more biti scenarij spremenjenega razvoja. Če je načrtovan, bodo načrtovalci poskrbeli za svojo varnost. Pomemben je scenarij nenamernega vdora (inadvertent human intrusion) kjer predpostavimo, da tisti, ki so vdrli v odlagališče ne vedo da je to odlagališče RAO.

" 51. scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora, ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer nenamerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, posledice učinkov tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd;"

ARAO 8 2/1/73 Nekje bi bilo smiselno vključiti pojem »Safety case« (Varnostni primer, varnostni okvir) kot ga pozna in definira celotni svet. Razlika med Varnostnim poročilom in »Safety case om« je v definiciji, tu govorimo, da je Varnostno poročilo zbirka dokumentov, ki vsebuje ključne informacije … v definiciji Safety case a pa je poudarek, da je to vsa podporna dokumentacija, katere cilj je licenciranje jedrskega objekta.

Tega pri nas ni v zakonodaji in ga tokrat pač ne bomo dodajali! Imamo enake postopke, vendar ne uporabljamo tega izraza. S tem izrazom nas predvsem zasipajo iz UK.

ARAO 9 2/1/51 Predlog: 51. scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora,

OK. Spremenjena definicija se glasi: " 51. scenarij spremenjenega razvoja odlagališča so neželeni dogodki oziroma stanje po zaprtju odlagališča, povzročeni bodisi z naravnimi vzroki bodisi so človeškega, živalskega ali rastlinskega izvora,

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer namerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, posledice učinkov tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd; Opomba: Sam učinek tople grede oz. segrevanje ozračja zaradi kopičenja toplogrednih plinov ne vpliva za zaprto odlagališče. Pomembne so lokalne (in globalne) posledice učinka tople grede …

ki pospešijo dolgoročno degradacijo odlagališča in migracijo radioaktivnih snovi ter povečajo sevanje. Tak scenarij vključuje na primer nenamerni človeški vdor, vodne in mineralne vrtine, posledice učinkov tople grede, aktivacijo prelomov, globalne zaledenitve, odpoved tesnjenja objektov, migracijo z nastalimi plini ipd;"

ARAO 10 2/1/53 Se prekriva z definicijo iz JV7: skladišče je jedrski objekt, v katerem se za določeno časovno obdobje skladiščijo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo.

Če ni definicije v ZVISJV, se mora ponavljati v vseh pravilnikih, kjer nastopa.

ARAO 11 4/1/2 Upravljavec, ki zapira odlagališče, načeloma ni in ni nujno, da bo isti, kot upravljavec zaprtega odlagališča, ki je zadolžen za dolgoročni nadzor in vzdrževanje, zato ne more zagotavljati spoštovanja varnostnih določil.

OK. Spremenjena točka se glasi: "2. zagotoviti, da bodo spoštovana varnostna določila iz varnostnega poročila, upoštevajoč vse življenjske faze objekta: projektiranje, gradnjo, poskusno obratovanje, obratovanje, prenehanje obratovanja, mirovanje, razgradnjo, zaprtje odlagališč, oziroma zaključek morebitnih rudarskih del, v primeru dolgoročnega nadzora odlagališč pa mora to zagotoviti izvajalec dolgoročnega nadzora;"

ARAO 12 4/1/4 Predlog: 4. upoštevati staranje SSK in zagotavljanje izvajanja varnostnih funkcij v vsej obratovalni dobi, ter predvideti ukrepe za njihovo vzdrževanje, preizkušanje in preglede med obratovalno dobo;

To pa ni res. V originalnih projektnih osnovah je treba razmišljati tudi o staranju po zaprtju odlagališča.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


Opomba: Predlagamo definicijo za celo obratovalno dobo. Po trajnem zaprtju in opustitvi nadzora objekt ni več jedrski in sevalni objekt, in kot tak ni več pod upravljanjem upravljavca obratujočega jedrskega objekta.

ARAO 13 2/1/34 Požarno celico naj se izključi iz pravilnika, ker zanjo ne obstajajo zahteve. Obravnava naj se le požarni sektor v skladu s zakonom o gradivi objektov in tehnično smernico TSG-1-001-2010. V TSG smernici so zahteve za požarne sektorje tako dobro razdelane, da jih v JV5 nima smisla predpisovati. Pri gradnji, prenovi ali vzdrževanju objektov se mora upoštevati določbe TSG smernic. Neskladje z zakonodajo o graditvi objektov. Izraz požarna celica se ne uporablja več. Obstajajo le požarni sektorji.

Pojem požarne celice uporablja WENRA pa tudi druge jedrske organizacije… Ostane.

ARAO 14 4/1/15 Skladišče in odlagališče RAO ima vodjo objekta ali kaj podobnega.

OK. Spremenjeno. Dodatno je točka spremenjena po naknadnem tociranju WENRE. Spremenjena točka se glasi: "15. zagotoviti, da mora operater jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja po tem, ko dobi prvo značilno informacijo o dogodku, imeti 30 minut časa do takrat, ko mora izvesti prvo dejanje za preprečitev ali ublažitev posledic dogodka. V tem času morajo biti varnostne funkcije zagotovljene avtomatsko ali s pasivnimi sredstvi"

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


ARAO 15 7/3 Predlog: Za odlagališče in skladišče radioaktivnih odpadkov (ki ni jedrsko gorivo) prvi dve alineji prvega odstavka nista potrebni!

Oziroma so zagotovljene že same po sebi … Člen ni potrebno popravljati, saj tudi ti alineji vsebujeta "če je potrebno".

ARAO 16 9/3 Če se meteorološke značilnosti posebej izpostavlja, zakaj se ne izpostavi tudi npr. seizmoloških, hidroloških… značilnosti

Res je! Že drugi odstavek to vključuje. Tretji odstavek je izbrisan.

ARAO 17 19/1 18. člen podaja zahteve tudi za zaprta odlagališča – zanje ne velja status sevalnega oz. jedrskega objekta, je pa smiselno, da se dokumentira in preverja stanje ter morebitne spremembe, povezane z vzdrževanjem

Da. Odstavek je dopolnjen: " (1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora redno in ne le kot del vsakega občasnega varnostnega pregleda preverjati projektne osnove objekta. Podobno mora preverjati projektne osnove tudi izvajalec dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča."

ARAO 18 20 Predlagamo 4 ločene priloge za skladišče radioaktivnih odpadkov, skladišče izrabljenega goriva, odlagališče odpadkov, odlagališče izrabljenega goriva. Opomba: Potrebne varnostne funkcije skladišča radioaktivnih odpadkov (NSRAO) se razlikujejo od funkcij za skladiščenje VRAO oz. izrabljenega jedrskega goriva. Nizko in srednje radioaktivne odpadke ni potrebno obravnavati kot jedrske materiale.

Priloga 3: Projektne osnove za skladišče radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je razcepljena na: Priloga 3: Projektne osnove za skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, in Priloga 4: Projektne osnove za skladišče izrabljenega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov Projektne osnove za odlagališča, zaradi časovne stiske ostanejo nespremenjena in bo to moralo ostati za naslednjič. Do takrat lahko date konkretne predloge.

ARAO 19 23/1 V času, ko se pridobiva soglasje, podizvajalec (razumem, da je to izvajalec del) običajno še ni znan. Kakšna dokazila so sploh mišljena? Katera dokazila so mišljena še v podobni zahtevi v 26. in 28. členu (za gradnjo objekta), v 32. členu (razgradnja), v 35. členu (zaprtje)?

V tem členu je to brisano (glej obrazložitev spodaj). V drugih členih bi to bil vsaj postopek za naročanje zunanjih del ali pa osnutke ustreznih členov pogodb s podizvajalci. 4. točka 1. ostavka 23. člena se briše, saj manj pomemben sevalni objekt nima obratovalnega dovoljenja, ampak samo dovoljenje za izvajanje

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


sevalne dejavnosti. Za obratovalca manj pomembnega sevalnega objekta niso zavezujoče določbe o sistemu vodenja (52. člen), kar pomeni, da v fazi izdaje soglasja h gradnji ne moremo zahtevati dokazila, da bodo podizvajalci imeli sistem vodenja kot ga ima objekt, če pa ni zahteve po tem. Tako se ta točka na tem mestu briše.

ARAO 20 24 Bolj razumljivo, če je »soglasje h gradnji sevalnega ali jedrskega objekta in za izvedbo rudarskih del za pridobivanje radioaktivnih mineralnih surovin«) Še bolje, če se obe vrsti dejavnosti loči v dva člena. Da se vključi še odlagališča jalovine – rudarska dela, bolje »razgradnje oziroma zaprtja in sanacije okoljskih posledic«

Ne vidimo potrebe, da bi to in prejšnje sedaj razdelali!

ARAO 21 25/1/3 Predlog: načrt dolgoročnega nadzora in vzdrževanja objektov odlagališča po njegovem zaprtju

Popravili. Spremenjena točka se glasi: " 3. načrt dolgoročnega nadzora in vzdrževanja objektov odlagališča po njegovem zaprtju"

ARAO 22 26/3 Iz tega izhaja, da pri obratovanju npr. jedrske elektrarne ni potrebno imeti Programa gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki oziroma izrabljenim gorivom – kar pa ni res. Pri vsaki sevalni dejavnosti nastajajo tudi radioaktivni odpadki in zanje je treba imeti program gospodarjenja. Kaj pa odobritev ostalih dokumentov? A to pomeni, da morajo biti vsi našteti dokumenti oz. dokazila priloženi k vlogi, da se pridobi soglasje k poskusnemu obratovanju, dokumente iz 3. točke pa URSJV še posebej odobri.

Program pač morajo imeti, le odobravamo ga ne kot ne odobravamo večine programov v objektih. Upravljavci jih naredijo v skladu z zakonodajo, mi pa jih lahko opozorimo na pomanjkljivosti in izvajamo inšpekcijski nadzor..

ARAO 23 26 Predlagamo, da se doda nov odstavek, kjer se po podobnosti s 27. členom, odstavek 3, zapiše, da dovoljenje za poskusno obratovanje odlagališča

Dodan nov 4. odstavek: (4) "Če je objekt odlagališče za radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, se soglasje za začetek

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


dopušča odlaganje NSRAO z možnostjo odstranitve NSRAO in povrnitve v prvotno stanje.

poskusnega obratovanja iz prvega odstavka tega člena šteje kot dovoljenje za odlaganje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, pri čemer pa mora biti zagotovljeno, da je mogoče odpadke odstraniti iz odlagališča in le to povrniti v prvotno stanje"

ARAO 24 28/1/3 Analizo požarne varnosti? [namesto analizo požarne nevarnosti]

Pri nas pač uporabljamo ta izraz – fire hazard analysis.

ARAO 25 30 Ali velja enako tudi za obdobje mirovanja? Vsekakor podobno, ampak v tem trenutku tega še nimamo razdelanega. Ostane za prihodnjič.

ARAO 26 31 [naslov se popravi] …soglasja k razgradnji sevalnega ali jedrskega objekta oziroma k prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja

Ne, ker za to nimamo podlage v ZVISJV, pa še nepotrebno je za dolga naslednja desetletja.

ARAO 27 31/ 2. in 4. točka

Predlog: 2. program razgradnje objekta iz 50. člena tega pravilnika oziroma program prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja 4. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma rudarski projekt, če gre za prenehanje izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja,…

Ne.

ARAO 28 34 Predlog: …je primerno za izvajanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja.

OK. Spremenjeni člen se glasi: "Za zapiranje odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva se štejejo dela na odlagalnih objektih odlagališča za vzpostavitev njihovega stanja, ki je primerno za izvajanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja."

ARAO 29 42/5 Zahteva "…mora upoštevati pri dopolnjevanju varnostnega poročila lastne izkušnje, … razvoj znanosti in tehnologije in to kakor hitro je mogoče po

Je pa načelna in pravilna. Ostane.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


tem, ko so na voljo nove informacije" je zelo nejasna in nedoločena.

ARAO 30 50/7 Za odlagališče NSRAO ni nujno, da bo fazi mirovanja neposredno sledila razgradnja, fazo mirovanja je treba opredeliti ločeno od programa razgradnje.

Načeloma je to res, toda v tem trenutku ne zmoremo tega pripraviti in pustimo za naslednjič.

ARAO 31 51/1/7 Namesto podatke o stroških predlagamo Oceno stroškov razgradnje in vir financiranja

Ok. Spremenjeno.

ARAO 32 Splošno za sistem vodenja

Za to poglavje predlagamo premislek o obsegu in podrobnostih. Po našem mnenju je nesorazmerno podrobno in je že skoraj priročnik, veliko se ponavlja.

Sledili smo standardom.

ARAO 33 52/6 in 52/7

Kako naj bi zakonito izgledali formalni dogovori z deležniki (zainteresirane strani?) »Zainteresirane strani oz. deležnike«, si organizacija postavi sama, ko postavlja sistem trajnostnega vodenja. Ali je s tem mišljeno, da je uspešen pri zunanjih presojah? Ali imamo v Sloveniji ustrezno usposobljene presojevalce za to področje?

Popravili odstavek v:

"(6) Sistem vodenja mora temeljiti na:

- zahtevah zakonodaje,

- spoštovanju formalnih dogovorov z zainteresiranimi stranmi,

- zahtevah standardov in smernic, za katere se je odločil investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta"

Glede 52/7 pa: standard ne pove kakšna naj bo presoja, to določilo je bolj načelno …

ARAO 34 53/1 "…določiti in podpirati želena in pričakovana vedenja in obnašanja,…" Vesti se in obnašati se je v SSKJ sinonim, mogoče bolje »vedenja in ravnanja«?

Popravili. Spremenjeni člen se glasi:

(1) " Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora s sistemom vodenja:

- zagotoviti, da vodstvo in vsi zaposleni spodbujajo dejavnosti za zagotavljanje varnosti in prispevajo k stalnemu izboljševanju varnostne kulture.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


- določiti in podpirati želena in pričakovana vedenja in ravnanja, ki spodbujajo močno varnostno kulturo. Želena in pričakovana ravnanja in vedenja se nanašajo tudi na podizvajalce

- zagotoviti, da posamezniki in skupine varno in uspešno izvajajo naloge, ki se nanašajo na varnost ob upoštevanju medsebojnih vplivov med posamezniki, tehnologijo in organizacijo.

- zagotoviti načine, s katerimi organizacija stalno razvija, nadgrajuje in izboljšuje svojo varnostno kulturo."

ARAO 35 53/2 - preprečevanja neutemeljenega samozadovoljstva Kako dokazovati to zakonsko zahtevo? - konzervativnega odločanja pri izvajanju vseh dejavnostih, ki se nanašajo na varnost Kako gre to v skladu z vidikom ekonomike?

Glede preprečevanja neutemeljenega samozadovoljstva: Težko! To je bolj opomnik, da vsi skupaj ne pozabimo na te reči. Glede ekonomike: To je ključno! Ekonomski faktorji ne smejo prevladati nad varnostjo, v tem smislu mora biti vedno konzervativno odločanje.

ARAO 36 55/2/6 " opis kdo, kdaj in kako sprejema odločitve " To je že v opisu odgovornosti?

OK. Zbrisana točka.

ARAO 37 56/1 Katero gradivo je to? Ali se razgradnja jedrskega ali sevalnega objekta šteje za obratovanje objekta?

Pa saj piše, da mora biti to določeno v drugih predpisi, kar so tudi drugi deli naše zakonodaje.

ARAO 38 57/5 " Vodstvo … mora zagotoviti, da je jasno, kdaj, kako in kdo sprejema odločitve v okviru sistema vodenja. " Že omenjeno v 55.členu.

Ne, tole je nekoliko drugo in vsekakor drži!

ARAO 39 58/2 Kako dokazovati zakonsko zahtevo pravočasnosti? Težko! To je pač spet predvsem opomnik za vse skupaj, da se na te reči ne pozabi, težko bo pa to preverjati v smislu »je/ni«.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


ARAO 40 72/5 "…neodvisnih vrednotenj je treba ustanoviti neodvisno organizacijsko enoto ali imenovati posameznika.." Ali je ta enota oz. posameznik tudi neodvisen od pooblaščene osebe za usklajevanje razvoja, izvajanja in vzdrževanja sistema vodenja (55. člen)?

Ne

ARAO 41 Priloga 3 Projektne osnove za skladišče radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva Preveč enostavno in škodljivo, ter neučinkovito je izenačevanje »skladišča radioaktivnih odpadkov« in »skladišča izrabljenega goriva«. Predlagamo ločeno obdelavo, to bo prihranilo marsikateri nesporazum, izboljšalo učinkovitost dela projektantov in izvajalcev, ter uredilo področje.

Smo razdelili na: Priloga 3: Projektne osnove za skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, in Priloga 4: Projektne osnove za skladišče izrabljenega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov

ARAO 42 Priloga 5, poglavje 9

Zahteva "Za varnostno klasifikacijo SSK odlagališč radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva veljajo enake zahteve kakor za varnostno klasifikacijo SSK jedrskih elektrarn..." je preveč ostra za odlagališča NSRAO in ni v skladu z namenom stopenjskega pristopom ter vsebino poglavja 5.3 iz dokumenta Praktične smernice PS 1.03: Vsebina varnostnega poročila za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, izdaja 2012.

Za vsak objekt je treba narediti analizo SSK, da se ugotovi, katere SSK morajo biti varnostno klasificirane. Če objekt takih SSK ne potrebuje, se to obrazloži in dokumentira. Kaj pa bi bil proti predlog?

ARAO 43 2/1/25 Predlog: operater je strokovno usposobljena oseba z izpitom, ki krmili ali daje navodila za krmiljenje jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja; To velja le za jedrske elektrarne in raziskovalne reaktorje. JV4 ne predvideva izpita za operaterje opreme v skladiščih in odlagališčih.

Ni res, tudi v JV4 nastopa operater skladišča ali odlagališča!

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


ARAO 44 14. člen Priloga 8

Predlagamo »Informacijska varnost«, ki je širši pojem od računalniške varnosti. Med pojme v 2.člen dodati Informacijsko varnost, ki pomeni varstvo podatkov in informacijskih sistemov pred nezakonitim dostopom, uporabo, razkritjem, spremembo ali uničenjem. Resda je v načrtu fizičnega varovanja poglavje o informacijski varnosti, vendar načrt informacijske varnosti ne bi smel biti le del načrta fizičnega varovanja. Tam je le povzetek, ki se nanaša na načrt fizičnega varovanja. Predvsem je pri fizičnem varovanju pomembno varovanje vsebine dokumenta in zaščita proti sabotaži protivlomnih sistemov. Organizacija bi morala imeti samostojen dokument sprejet na nivoju organizacije (v obliki varnostne politike podjetja), s katerim se seznanijo vsi zaposleni. Če bo tajen podatek bo dokument neuporaben. Pogrešamo tudi rešitve ne le zahteve oz. sklic na kak drug predpis kako to izvesti.

V jedrski industriji se uporablja termin Računalniška varnost, ker je pojem Informacijska varnost preširok. Glede nove definicije: Ni potrebe – glej zgoraj Vsekakor v načrtu fizičnega varovanja ne more biti celoten računalniški varnostni načrt, temveč le manjši del, povzetek. 14. člen pravi da morajo biti na voljo administrativni varnostni ukrepi, pod katere spadajo tudi politike, postopki in navodila. Poleg tega 60. člen določa, da mora varnostna politika vsebovati ključne usmeritve računalniške varnosti. V pravilniku vsekakor ne podajamo rešitev, ampak zahteve. Viri rešitev se lahko najdejo med IAEA in NRC standardi/smernicami.

ARAO 45 17/1 17. člen (pripravljenost na izredne dogodke) Predlagamo, da se določi le en dokument za vse objekte.

Saj je določeno, da je le en dokument po obeh zakonih! Ne razumemo komentarja. Glej 104. člen ZVISJV.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /

točka


Tudi III. poglavje zahteva načrt zaščite in reševanja k vlogi za dovoljenje poskusno in 10 letno obratovanje. Zakaj tu ni navodil za ukrepanje?

ARAO 46 Priloga 3 točka 4

Za varnostno klasifikacijo SSK jev za skladišče je nesmiselna uporaba determinističnih metod analize jedrske varnosti.

Zakaj pa ne? Saj lahko, recimo, deterministično izračunate kaj se zgodi, če pade odlagalni kontejner v odlagališče.

ARAO 47 Priloga 5 točka 9

Za varnostno klasifikacijo SSK- jev za odlagališča je nesmiselna uporaba determinističnih metod analize jedrske varnosti.

Ponovno, le zakaj ne?

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


NEK 1 2/1/19 se ne briše, ker se definicija obrambe v globino uporablja za pojasnitev načela neodvisnosti SSK na več mestih v pravilniku, in sicer v poglavju II, 3. člen, četrti odstavek, prav tako tudi drugje (npr, 4. člen, deveti odstavek).

OK. Lahko tudi ostane.

NEK 2 2/1/23 Besedilo v oklepaju se briše, ker je nepopolno in nepotrebno.

Ok. Spremenjeno v: " 24. odpoved s skupnim vzrokom je ne-operabilnost dveh ali več SSK kot posledica istega vzroka oz. dogodka;"

NEK 3 2/1/28 se spremeni tako, da se glasi: »Neustrezni predmeti, izdelani pri neznanih ali neodobrenih proizvajalcih, ki ne ustrezajo veljavnim standardom, specifikacijam ali tehničnim zahtevam, navedenim v nabavni dokumentaciji;« saj je drugače predlagano besedilo mogoče razumeti, da lahko v kategorijo ponaredkov sodijo tudi rezervni deli, ki so izdelani pri originalnem proizvajalcu, vendar je na njih odkrita določena napaka.

OK, spremenjeno v :

"poneverjeni deli so predmeti, ki ne ustrezajo veljavnim standardom. Med te predmete spadajo:

- neustrezni predmeti, izdelani pri neznanih ali neodobrenih proizvajalcih, ki ne ustrezajo veljavnim standardom, specifikacijam ali tehničnim zahtevam, navedenim v nabavni dokumentaciji; …"

NEK 4 2/1/30 se spremeni tako, da se glasi: »postopki za ravnanje ob nezgodi so namenjeni obvladovanju projektnih dogodkov in vsebujejo navodila za vrnitev objekta v varno stanje. Tovrstni postopki za jedrske objekte obsegajo tudi obvladovanje dogodkov, ki presegajo projektne dogodke;«. Uporaba razširjenih projektnih dogodkov je napačna. Ne gre za razširjene dogodke, pač pa za razširjene projektne osnove in stanje, v katerem se objekt med takimi nesrečami nahaja. Dogodek je lahko karkoli, projekt jedrskega ali sevalnega objekta pa pokriva več kot osnovne projektne osnove ter stanja objekta.

Ne. Skladnost z WENRO.

NEK 5 2/1/42 Besedna zveza »sproži projektni dogodek« se zamenja z »povzroči dogodek«, ker ne poznamo termina

Definicija se spremeni, vendar "projektni" ostane. Glej tabelo stanj jedrske elektrarne.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


projektni dogodek (v nadaljevanju predlagamo brisanje te definicije) oziroma je nepotreben.

Spremenjena definicija: "44. projektna nesreča je nesreča, ki jo povzroči projektni dogodek. Projekt jedrskega ali sevalnega objekta mora biti zasnovan tako, da bi bili izpusti radioaktivnih snovi ob projektnih nesrečah pod zakonsko določenimi mejami."

NEK 6 2/1/44 Briše se definicija »projektni dogodek«. Dogodki se ne delijo na projektne in ostale, pač pa so dogodki eno, projektne osnove pa drugo. Vsak dogodek nekaj povzroči, kako se SSK odzovejo in kaj so posledice, pa je odvisno od projektnih osnov. Lahko je en dogodek, ki sam ne pomeni kaj dosti, če je pa ta isti dogodek povezan še s kakim, je pa lahko tak dogodek kritičen, pa čeprav je v drugačnih okoliščinah nepomemben. Iz navedenega izhaja, da taka definicija ni smiselna niti potrebna.

Mora ostati – glej tabelo stanj objekta.

NEK 7 2/1/47 Brišejo se zadnji stavek uvodne točke in obe alineji. Uporaba razširjenih projektnih dogodkov je napačna. Ne gre za razširjene dogodke, pač pa za razširjene projektne osnove in stanje, v katerem se objekt med takimi nesrečami nahaja. Dogodek je lahko karkoli, projekt jedrskega ali sevalnega objekta pa pokriva več kot osnovne projektne osnove ter stanja objekta. V prvi vrstici se za besedilom »razširjeni projektni dogodek je dogodek« doda besedilo »ali kombinacija dogodkov« V definicijo DEC, ki jo postavlja dokument SSR 2.1, spada tudi kombinacija različnih med seboj poveznih dogodkov (npr. padec, izguba zunanjega napajanja in dvojna odpoved notranjih virov napajanja – to je sedaj BDBA-dogodek).

Mora ostati A in B. Dodana "kombinacija dogodkov". Spremenjena definicija se glasi: "50. razširjeni projektni dogodek je dogodek ali kombinacija dogodkov z izredno majhno verjetnostjo in težjimi posledicami od projektnih dogodkov, oziroma ki vključuje več odpovedi kot so predpostavljene pri projektnih osnovah jedrskega

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


objekta. Obstajata dve kategoriji razširjenih projektnih dogodkov:

- razširjeni projektni dogodki kategorije A, za katere se lahko zagotovi preprečitev poškodbe goriva v reaktorju ali skladišču z izrabljenim gorivom;

- razširjeni projektni dogodki kategorije B, za katere se predpostavi težka poškodba goriva"

NEK 8 2/1/58 Besedilo te točke se spremeni tako, da se glasi: »stanje objekta je obratovalno stanje sevalnega ali jedrskega objekta, ki se deli na normalno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta in nenormalno obratovanje, vendar jedrska in sevalna varnost nista ogroženi. Med stanjem nesreče pride do ogrožanja jedrske in sevalne varnosti.« Kršenje obratovalnih postopkov, ki se pojavlja v definiciji, ne spada v to kategorijo, zato se ta del briše.

Pustimo naše (URSJV) besedilo, ker je predlagano slabše.

NEK 9 2/1/62 Briše se besedna zveza »kategorije A«, ker težka nesreča obsega širši pomen kot razširjeni projektni dogodek.

Težka nesreča vsebuje tudi kategorijo B, torej po posledicah presega kategorijo A.

NEK 10 2/1/72 Briše se drugi zadnji stavek »Vključuje tudi podporne sisteme«. Po definiciji TS je operabilnost sistema jasno določena, tako da za potrebe pravilnika drugi stavek ni primeren.

Argument ni razlog, da podporni sistemi ne bi bili omenjeni v pravilniku.

NEK 11 4/1/5 Briše se besedna zveza »kategorije A«, ker je termin projektnih nesreč kategorije A uporabljen napačno.

Ne. Glej tabelo stanj objekta.

NEK 12 7/1 Briše se besedna zveza »kategorije A«, ker je termin projektnih nesreč kategorije A uporabljen napačno.


NEK 13 7/2 Briše se besedna zveza »kategorije B«, ker je termin projektnih nesreč kategorije B uporabljen napačno.


Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


NEK 14 11/1 Briše se besedna zveza »nabor vseh«, ker je neprimerna, saj se vseh predpostavljenih začetnih dogodkov ne more vključiti.

OK. Spremenjeni odstavek se glasi: "(1) Projektne osnove morajo vključevati predpostavljene začetne dogodke, ki so lahko notranji ali zunanji, povzročeni zaradi človeške dejavnosti ali naravni, katerih verjetnost ni zanemarljivo majhna ali katerih morebitne posledice za okolje, prebivalce ali zaposlene niso zanemarljive."

NEK 15 13/3 Se briše, ker so vsi ukrepi fizičnega varovanja natančno opredeljeni v veljavnih predpisih RS (Zakon o zasebnem varovanju, Zakon o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti, Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi, Sklep Vlade RS t. 25000-5/2014/4).

Ne. Security in Safety pač morata biti usklajena!

NEK 16 16/4 Se briše, saj je besedilo 4. odstavka podvajanje vsebine iz 2. odstavka istega člena. V dveh alinejah se pojavlja konservativnost varnostnih analiz in predpostavk, ki jo pokriva 2. odstavek. Pojem varnostnih rezerv se meša s pojmom projektnih osnov. Varnostne rezerve so odmik med projektnimi osnovami in dejanskim obratovalnim limitam. S tega stališča predlagamo, da se ustrezno dopolnjena točka doda v odstavek 2.

To je pač WENRA. Ostane.

NEK 17 42/5 Na koncu prvega stavka se doda besedilo »ter spremembe na osnovi novih upravnih zahtev«. Nadaljnje besedilo se briše. Z novimi zahtevami se bistveno odstopa od standarda in prakse za take dokumente, prav tako pa zahteve niso skladne z naravo in vsebino dokumenta. Prav tako pa je tudi uporabljena beseda »informacija« presplošna in se nadomesti z »nova pomembna spoznanja in dejstva.«

To je iz WENRE in je tudi zelo smiselno in logično. Ker to niso upoštevali, je Japonce presenetil cunami, čeprav so že par let prej ugotovili, da pa bi ga vendarle morali upoštevati. Ostane. Spremenili:

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


"(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora redno dopolnjevati varnostno poročilo tako, da vanj vključi izvedene spremembe v objektu in da upošteva pri oceni varnosti objekta vsa nova pomembna spoznanja in dejstva, vključno z informacijami glede lastnosti lokacije in njene okolice ter spremembe na osnovi novih upravnih zahtev. Prav tako mora upoštevati pri dopolnjevanju varnostnega poročila lastne izkušnje, nove upravne zahteve oziroma nove ali drugače uporabljene standarde in razvoj znanosti in tehnologije in to kakor hitro je mogoče po tem, ko so na voljo nove informacije."

NEK 18 43/1/9 Na koncu se briše besedilo »Opisane morajo biti tudi varnostne rezerve.«, ker je zahteva, da morajo biti v KVP opisane varnostne rezerve, nesprejemljiva. Varnostne rezerve so sestavni del vsake varnostne analize in so eksplicitno ali implicitno podane ob predpostavkah in rezultatih vseh takih analiz. Določitev varnostnih rezerv pa ni vedno možna oz. izvedljiva. SSK so praviloma projektirani na regulatorno določeno mejo določenega parametra, tako da v takšnem primeru ni poznana vrednost parametra, pri kateri pride do odpovedi SSK, in tako tudi ni možna določitev varnostne rezerve (kar seveda ne pomeni, da varnostne rezerve ni, le eksaktno določiti jo je v večini primerov nemogoče). Po 10CFR50.59 je tako opuščena presoja vpliva sprememb (modifikacij) na varnostno rezervo že od leta 2000 (tedanjega sedmega vprašanja iz varnostne ocene, ki sprašuje, ali z modifikacijo na SSK zmanjšujemo varnostno rezervo, ni več, sedaj je

Seveda WENRA ni v skladu s CFR, saj je CFR že daleč v preteklosti. Evropa gre naprej, Američani pa ne morejo nikamor, ker ne smejo povečevati varnostnih zahtev. Ostane.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


vprašanje 7, ali z modifikacijo SSK presegamo projektno limito radioloških barier). Priporočilo za vključitev varnostne rezerve v USAR izhaja iz WENRA-dokumentov, ki pa v tem pogledu očitno niso v skladu z obstoječimi CFR-zahtevami. V skladu s tem predlagamo, da se eksplicitna zahteva po navedbi varnostnih rezerv v USAR-ju umakne.

NEK 19 43/1/12 Točka se v celoti briše, ker je izven konteksta celotnega člena. Zahteva, da VP vsebuje tudi opis zaščite pred notranjimi požari, je nesorazmerna, saj bi lahko na tak način vnesli v USAR še vrsto drugih zahtev podobne narave, ki pa niso izrecno podane v posameznih členih.

Pa saj to je podrobno zahtevano v Prilogi 1, tu pa samo piše, da je potrebno v VP vključiti opis! Nič posebnega.

NEK 20 43/1/13 Za besedo »jedrski« se doda besedna zveza »ali radiološki«, zaradi pravilnega poimenovanja.

Spremenjeno: "13. opis načrta zaščite in reševanja objekta ter notranje organizacije upravljavca ob izrednem dogodku in njene usklajenosti z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči,"

NEK 21 43/2/1 Briše se beseda »hitro«, ker v kontekstu ni primerna. OK

NEK 22 50/9 Brišeta se drugi in tretji stavek. V programu razgradnje ni primerno, da se še pojavlja opis razlogov za varianto, saj je to predmet predhodnih analiz, ocen in izbire. Sam dokument pa je njihova posledica. Prav tako ni primerno, da se v programu zahteva obrazložitev, če ni izbrana takojšnja razgradnja. Gre namreč za akte druge narave, kjer so take odločitve in strategije določene in opisane.

Ni res in tudi ni logično. Seveda je res, da je v referenčni dokumentaciji vse popisano, toda program mora bistvene reči povzeti.

NEK 23 53/1/ 2.alineja

Na koncu stavka besedo »dobavitelje« zamenjati z besedo »podizvajalce«, saj 60. člen govori o varnostni politiki, ki se nanaša na podizvajalce, in ne omenja dobaviteljev, 67. člen pa o tem, da se ohranjanje odgovornosti investitorja ali upravljavca zahteva tudi za dela, ki jih zanj pogodbeno opravijo podizvajalci. Iz

OK. Spremenjena alineja se glasi: "- določiti in podpirati želena in pričakovana vedenja in ravnanja, ki spodbujajo močno varnostno kulturo. Želena in pričakovana ravnanja in vedenja se nanašajo tudi na podizvajalce"

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


obeh členov se da zaključiti, da se zahteve do podizvajalcev (npr. želena in pričakovana stališča in vedenja, varnostna kultura, varnostna politika) nanašajo na izvajanje storitev (del) na lokaciji investitorja ali upravljavca, zahteve do dobavitelja (opreme, izdelkov) pa se nanašajo na aktivnosti na lokaciji dobavitelja. Zato se zahteve iz tega odstavka nanašajo na podizvajalce in ne dobavitelje. To je tudi edino smiselno, saj investitor ne more biti odgovoren za želena in pričakovana stališča in vedenja, varnostno kulturo in varnostno politiko izven svoje lokacije.

NEK 24 53/5 V prvi vrstici se briše besedna zveza »dobavitelji in«, saj 60. člen govori o varnostni politiki, ki se nanaša na podizvajalce in ne omenja dobaviteljev, 67. člen pa o tem, da se ohranjanje odgovornosti investitorja ali upravljavca zahteva tudi za dela, ki jih zanj pogodbeno opravijo podizvajalci. Iz obeh členov se da zaključiti, da se zahteve do podizvajalcev (npr. želena in pričakovana stališča in vedenja, varnostna kultura, varnostna politika) nanašajo na izvajanje storitev (del) na lokaciji investitorja ali upravljavca, zahteve do dobavitelja (opreme, izdelkov) pa se nanašajo na aktivnosti na lokaciji dobavitelja. Zato se zahteve iz tega odstavka nanašajo na podizvajalce in ne dobavitelje. To je tudi edino smiselno, saj investitor ne more biti odgovoren za želena in pričakovana stališča in vedenja, varnostno kulturo in varnostno politiko izven svoje lokacije.

To je prevod WENRE.

NEK 25 56/1 V drugi vrstici se briše »projektni dokumentaciji« in spremeni beseda »postopkih« v aktih. namreč, hranjenje dokumentacije je organizacijsko upravljavska zahteva, ki temelji na določenih

OK. Spremenjeni člen (dodatne spremembe zaradi drugih pripomb) se glasi: (1) "Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora

roke hranjenja dokumentacije določiti v internih

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


standardih in navodilih, ki so organizacijske narave in ne projektna dokumentacija ki določa tehniko in projekt SSK.

aktih v skladu s pomembnostjo za sevalno in jedrsko varnost. Roki hranjenja so: 4. 5 let za manj pomembno dokumentacijsko

gradivo; 5. obratovalna doba jedrskega ali sevalnega

objekta za pomembno dokumentacijsko gradivo;

6. hranjenje po prenehanju obratovanja jedrskega ali sevalnega objekta, če je tako za posamezne vrste dokumentarnega gradiva določeno z drugimi predpisi.

(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora dokumentarno gradivo hraniti v ustreznih klimatskih pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološkimi, kemičnimi, fizikalnimi in drugimi škodljivimi vplivi, ter zagotavljati dostopnost ves čas trajanja hrambe.

(3) Določila predhodnih odstavkov mora smiselno uporabljati tudi izvajalec dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča."

NEK 26 60/2 Se briše. Zahteva za samostojni dokument »varnostne politike« je neutemeljena. Obveznost je jasno razvidna iz ostalih členov in zahtev znotraj sistema vodenja.

To je iz WENRE in zato moramo imeti. Pa tudi sicer po vsej logiki in sodobnih znanjih je to več kot potreben del sistema vodenja.

NEK 27 67/2 Izbrisati 2. in 6. alinejo ter 3. alinejo spremeniti tako, da se glasi: »izvesti presojo podizvajalcev storitev in dobaviteljev opreme in izdelkov;«, saj interpretacija terminov ocena, ocenjevanje ni enoznačna in lahko pomeni presojo oziroma vrednotenje, lahko pa tudi, da je potrebno presojanega oceniti s številčno oceno.

OK. Člen je dodatno spremenjen tudi na osnovi naknadnega tociranja WENRE ter WENRE za odlagališča, tako da se glasi: (1) "Investitor ali upravljavec ohrani odgovornost tudi

za dela, ki jih zanj pogodbeno opravijo podizvajalci;

(2) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v sistemu vodenja predvideti nadzor

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


Uveljavljeni sistemi vodenja kakovosti (npr. 10 CFR50 Appendix B, ISO 9001) predpisujejo kvantitativno ocenjevanje podizvajalcev in dobaviteljev. Prav tako v njih ni predpisano vrednotenje podizvajalcev v celotni dobavni verigi, ampak samo neposrednih dobaviteljev ali podizvajalcev, ti pa so dolžni vrednotiti naslednjega v verigi. Isto določa tudi ena od alinej v 67. členu, ki zahteva od investitorja ali upravljavca preverjanje, da imajo dobavitelji in podizvajalci nadzor nad svojimi podizvajalci.

nad procesi ali dejavnostmi po posameznih procesih, ki jih zanj izvajajo pogodbeni podizvajalci zunaj njegove organizacije. Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora: - zahtevati od svojih pogodbenih podizvajalcev, da

vzpostavijo, dokumentirajo in izvajajo ustrezen sistem vodenja;

- brisana alineja

- izvesti presojo podizvajalcev storitev in dobaviteljev opreme in izdelkov

- izbirati pogodbene podizvajalce ali dobavitelje na podlagi vnaprej predpisanih meril;

- preverjati, da prodajalci, dobavitelji in izvajalci razumejo varnostne zahteve in dela izvajajo v skladu z varnostnimi zahtevami;

- (dodana alineja) oceniti, če ima podizvajalec primerna sredstva in strokovna znanja za zagotavljanje varnosti in kakovosti proizvodov ali storitev;

- brisana alineja

- zagotoviti, da podizvajalci in dobavitelji razumejo varnostne zahteve in so njihovi proizvodi in storitve izvedene v skladu z varnostnimi zahtevami.

- preverjati, da imajo dobavitelji in podizvajalci nadzor nad svojimi podizvajalci;

- zagotoviti, da so pogodbene zahteve vključno z varnostnimi zahtevami specificirane;

- s pregledi, preizkušanjem, preverjanjem in validacijo pred sprejemom, vgradnjo ali obratovalno rabo potrditi, da dejavnosti ali

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


izdelki izpolnjujejo predpisana merila in da se bodo med uporabo zadovoljivo obnesli;.

- razviti in določiti merila za nabavo izdelkov ter jih dokumentirati. Dobavitelj mora investitorju ali upravljavcu dostaviti dokazila o izpolnjevanju meril pred uporabo izdelka;

- pri naročilu varnostno pomembnih SSK zahtevati od proizvajalcev oziroma dobaviteljev možnost lastnega nadzora ali nadzora osebja Uprave, vključno s pregledi v prostorih proizvajalcev oziroma dobaviteljev."

NEK 28 75/4 Briše se datum »31. 12. 2018« in se nadomesti z datumom: »31. 12. 2021«, ker je NEK podala vlogo za prestavitev roka za izvedbo PNV na 31. 12. 2021 in pridobila pozitivno mnenje PO (za vsebinske spremembe PNV) in ker je ta predlog usklajen z EU-prakso.

NE. Tukaj gre za pomožno komandno sobo, ki spada v PNV fazo II, katere rok je december 2018. Prav tako točka 1.9 Priloge 1 ne govori o kontroliranju DEC nesreč, temveč samo o zaustavitvi in ohlajanju reaktorja, kar pa vsekakor mora biti zaključeno do konca leta 2018.

NEK 29 75/6 Predlagamo nov 5. odstavek 75. člena, ki naj se glasi: »Jedrska elektrarna Krško mora zahteve iz 4. (Razširjene projektne nesreče) in 5. poglavja (Naravne nevarnosti), Priloge 1, izpolniti v skladu z vsebinskimi zahtevami odločbe 3570-11/2011/26 do 31. 12. 2021.«.

OK. Nov odstavek se glasi: " (5) Jedrska elektrarna Krško mora zahteve iz 4. (Razširjene projektne nesreče) in 5. poglavja (Naravne nevarnosti), Priloge 1, izpolniti do 31. 12. 2021."

NEK 30 Priloga 1 1.3 / 3

Za besedno zvezo »varnostne analize« se doda besedilo »razširjenih projektnih osnov«, kot to določa WENRA RL F 3.1 a).

Skladno s tabelo stanj je ta alineja spremenjena v: " – za jedrske elektrarne so odkloni iz tretjega odstavka 16. člena dovoljeni le za varnostne analize nesreč, ki presegajo projektne dogodke."


Besedilo za 1. stavkom se spremeni tako, da se glasi: »pomožna komandna soba mora imeti zadosti opreme za spremljanje in nadzor, tako da je iz nje mogoče varno ohlajati reaktor in ga vzdrževati v zaustavljenem stanju, odvajati zaostalo toploto iz reaktorja ter bazena

Ne. Skladno z WENRO. Če bo ob izdaji dovoljenj za suho skladišče dokazano, da bo hlajenje pasivno in da v nobenem primeru operaterske akcije ne bodo potrebne, potem tudi MCR/ECR ne potrebujeta informacij o stanju skladišča.

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


z izrabljenim gorivom in spremljati bistvene parametre elektrarne, vključno s pogoji v bazenu z izrabljenim gorivom.«. Besedilo se spremeni, ker je sedaj skladišče za IJG samo bazen za mokro skladiščenje. Za suha skladišča spremljanje pogojev v MCR niso zahtevana, ker gre za pasivni način hlajenja.

NEK 32 Priloga 1 4

V celotni točki se briše »razširjene projektne dogodke kategorije A in B« in uporabi primerno terminologijo. Definicija in uporaba razširjenih projektnih dogodkov A in B je napačna. Ne gre za razširjene dogodke, pač pa za razširjene projektne osnove in stanje, v katerem se objekt med takimi nesrečami nahaja. Dogodek je lahko karkoli, projekt jedrskega ali sevalnega objekta pa pokriva več kot osnovne projektne osnove ter stanja objekta.

Nikakor ne. WENRA


Briše se besedna zveza »nivoja 1 in 2«. Zahteva mora biti splošna in ni potrebe, da se omejuje z nivojem analiz 1. in 2.

OK

NEK 34 Priloga 1 4.3 / 1 / 1. alineja

Briše se celotno besedilo za »Stalni nadzor reaktivnosti;«, ker je neprimerno.

Ne, WENRA


Predlagamo nekoliko dopolnjeno besedilo, ki se spremeni tako, da se glasi: »Med razširjeno projektno nesrečo je treba zagotoviti dolgoročno podkritičnost sredice kot tudi podkritičnost v skladišču z izrabljenim gorivom, razen v izjemnih primerih, če pride do nesreče s taljenjem sredice.«

Ne, WENRA


Na koncu se briše besedilo: »Vključno s podatkovno povezavo med elektrarno in Upravo«. S samim besedilom povezave z zunanjimi organizacijami je

OK

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


predpostavljena tudi Uprava, zato ni potrebe po podvajanju.

NEK 37 Priloga 1 4.4

V prvem stavku se beseda »redno« zamenja z besedo »občasno«, ker beseda »redno« ni primerna.

Ne, WENRA


Pojem »izjemno malo verjetne« se definira kot dogodki z verjetnostjo manjšo od 10E-7.

OK


V tretjem stavku se v oklepaju briše besedna zveza »strokovno mnenje«, ker na sodi v nabor opisanih utemeljitev. V četrtem stavku se briše besedilo: »0,1 g (kjer je g pospešek zaradi gravitacije), ker gre za preveč specifičen primer.

Prevod "expert judgment" iz WENRA T guidance -> spremenili v "presoja". Ostane, ker je iz WENRE in je načelno za vse JE v Evropi.

NEK 40 Priloga 1 5.6 / 3 / alineja b

Brišejo se besede »najbolj trdoživih«, saj izraz ni tehnično ustrezen.

OK, popravili v zanesljiv (resilient)

NEK 41 Priloga 7 Predlagamo, da se v celotnem besedilu priloge 7 izraz »Računalniški varnostni načrt« zamenja z izrazom »Program računalniške varnosti«, kar je skladno z izrazom in ustreznim prevodom »Cyber Security Program«, kot ga uporablja 10 CFR 73.54(b)(2).

OK

NEK 42 43/1/9 Opozarjamo na možnost pojava problema ob dobesedni zahtevi izvajanja tega določila. SSK so namreč praviloma projektirani na upravno določeno mejo določenega parametra in pogosto ni poznana vrednost parametra, pri kateri pride do odpovedi SSK, in tako tudi ni možna določitev varnostne rezerve (kar seveda ne pomeni, da varnostne rezerve ni, le eksaktno določiti jo je v takšnem primeru nemogoče). Odziv URSJV na pripombo št. 18: "Seveda WENRRA ni

v skladu s CFR, saj je CFR že daleč v preteklosti. Evropa

gre naprej, Američani pa ne morejo nikamor, ker ne

smejo povečevati varnostnih rezerv. Ostane." je, vključno z argumentacijo, za NEK nesprejemljiv.

V nekaterih primerih se seveda uporablja NRC-jev CFR, v nekaterih primerih pa skušamo iti naprej (WENRA).

Avtor pripombe

Št. pripombe

Člen / odstavek /


Odgovor je v nasprotju sam s sabo, saj je CFR v mnogo primerih integriran v raznih pravilnikih JV.

Documents

Odgovori na pripombe JV5 - Uprava Republike Slovenije za … · Predlagatelj naj ustrezno predpiše, kdo in na kak način zagotovi potrebna dodatna sredstva za neproizvodne oziroma