Odgovori na vpra²anja za

preverjanje strokovne

usposobljenosti za delo z eksplozivi

(za polnjenje streliva za lastno uporabo in za streljanje z moºnarji)

21. februar 2013

Uvod

Ta dokument vsebuje vpra²anja, ki so relevantna za pridobitev certi�kata zastrokovno usposobljenost za polnjenje streliva za lastno uporabo. V £asu pisanjatega dokumenta (januar 2013) je postopek tak, da na Ministrstvo za notranjezadeve po²lje² prijavo na izpit (obrazec PE-9), ob enem pa poravna² stro²keizpita (∼ 42 e). Obrazec in vpra²anja so na voljo na strani Ministrstva1. Naizpit se lahko prijavijo vsi, ki imajo veljavno oroºno listino. Prednosti imetnikacerti�kata sta, da lahko kupujejo smodnik in netilke za lastne potrebe ponovnegapolnjenja nabojev in te naboje tudi poseduje.

Velik vir odgovor na vpra²anja prihaja s podstrani www.strelec.si o polnje-nju streliva. Posamezna vpra²anja so izbolj²ali Gregor Globa£nik, pmarijan inRoman Lu²trik (urednik). Odgovori v tem dokumentu kakopak niso uradni in sole informativnega zna£aja. V kolikor je v derivatih tega dokumenta razvidno iz-vorno avtorstvo, je dokument mogo£e spreminjati, dopolnjevati in razmnoºevativ nepro�tne namene.

Kazalo

1 Vpra²anja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31.1 Zakonska podlaga za polnjenje streliva za lastne potrebe? . . . . . . . 31.2 Kateri zakon in kako opredeljuje strelivo? . . . . . . . . . . . . . . . . 31.3 Kako razvr²£amo eksplozive? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31.4 Zna£ilnosti malodimnega smodnika? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41.5 Zna£ilnosti £rnega smodnika? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41.6 Kako se praviloma aktivirajo smodniki? . . . . . . . . . . . . . . . . . 41.7 Kaj dolo£a hitrost izgorevanja malodimnega smodnika? . . . . . . . . 41.8 Katere vrste netilk poznate? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41.9 Vrste netilk glede na na£in iniciranja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51.10 Katere vrste naprav za polnjenje streliva za lastne potrebe poznate? . 51.11 Katere vrste tulcev poznate in na kaj morate biti pozorni? . . . . . . 61.12 Na²tejte nekaj vrst krogel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61.13 Pripomo£ki za polnjenje streliva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/civilno_orozje_in_eksplozivi/eksplozivi_

in_pirotehnika/

1

1.14 Sestava naboja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61.15 Katere dele streliva lahko posameznik poseduje brez vseh dovoljenj? . 61.16 Kdaj lahko posameznik poseduje netilke? . . . . . . . . . . . . . . . . 61.17 Osnovne merske enote, ki se uporabljajo pri polnjenju streliva. . . . . 61.18 Zakaj je pomembno poznavanje razli£nih merskih enot pri polnjenju

streliva? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71.19 Kako pripravimo tulec za ponovno polnjenje? . . . . . . . . . . . . . . 71.20 Kak²ne morajo biti sestavine novega naboja (tulec, krogla)? . . . . . 71.21 Kak²no koli£ino smodnika in netilk je priporo£ljivo imeti pri postopku

polnjenja streliva? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71.22 Kako se aktivira naboj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71.23 Kaj mora zagotoviti netilka? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71.24 Kak²na je koli£ina smodnika, s katero polnimo strelivo (tulec) in od

£esa je odvisna? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71.25 Kak²ne granulacijske oblike smodnika poznate (izgled)? . . . . . . . . 71.26 Zakaj mora biti koli£ina smodnika v to£no dolo£enem uteºnem obmo£ju

(od-do)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81.27 Zakaj se uporablja izvle£no kladivo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81.28 Kaj pomenijo oznake krogel FMJ, RN in HP? . . . . . . . . . . . . . 81.29 Kak²ni morajo biti potegi vzvodov pri polnjenju? . . . . . . . . . . . 81.30 Kje dobite podatke o koli£ini smodnika za posamezen naboj? . . . . . 81.31 Zakaj je pomembno, da je netilka pravilno vstavljena? . . . . . . . . . 81.32 Zakaj je pomembno, da je tulec zarobljen? . . . . . . . . . . . . . . . 81.33 Zakaj je pomembna dolºina izdelanega naboja? . . . . . . . . . . . . . 91.34 Kako proizvedeno strelivo preizkusite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91.35 Kaj je delaboracija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91.36 Kaj storite s slabo izdelanimi ali neuporabnimi naboji? . . . . . . . . 91.37 Kak²ne so zna£ilnosti pravilno izdelanega naboja? . . . . . . . . . . . 91.38 Kaj je potrebno storiti po zaklju£ku polnjenja streliva? . . . . . . . . 91.39 Kako polnimo prednja£o (samo za lastnike prednja£)? . . . . . . . . . 91.40 Kje hranimo smodnik in netilke? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91.41 Kako odstranimo raztresen smodnik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101.42 Kak²en mora biti prostor, kjer polnimo strelivo? . . . . . . . . . . . . 101.43 �esa ne smete opravljati med polnjenjem streliva? . . . . . . . . . . . 101.44 Kak²na je osebna za²£itna oprema pri polnjenju streliva? . . . . . . . 101.45 Kako ravnati v primeru nesre£e pri polnjenju? . . . . . . . . . . . . . 101.46 Kako ugotovimo razpadanje smodnika, zaradi nepravilne hrambe? . . 101.47 Kaj se dogaja s tulci pi²tolskih nabojev pri streljanju? . . . . . . . . . 101.48 Na²tej varnostna pravila pri polnjenju streliva! . . . . . . . . . . . . . 101.49 Katere vrste smodnikov lahko me²amo med seboj? . . . . . . . . . . . 101.50 Koliko smodnika in netilk lahko kupi �zi£na oseba, ki poseduje oroºni

list? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111.51 Koliko £asa veljajo certi�kati o strokovni usposobljenosti za polnjenje

streliva? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111.52 Kdaj lahko �zi£ne osebe kupujejo in imajo v posesti £rni smodnik? . . 111.53 Kdo lahko opravlja usposabljanja za polnjenje streliva in streljanje z

moºnarji? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111.54 Zakaj je pomembna hitrost zgorevanja smodnika? . . . . . . . . . . . 111.55 Zna£ilnosti nevtralnega zgorevanja smodnika? . . . . . . . . . . . . . 111.56 Zna£ilnosti degresivnega zgorevanja smodnika? . . . . . . . . . . . . . 111.57 Zna£ilnosti progresivnega zgorevanja smodnika? . . . . . . . . . . . . 111.58 Sestavni elementi netilk? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111.59 Kak²no ²kodljivost za zdravje lahko predstavlja smodnik? . . . . . . . 121.60 Zakaj je dolo£en rok uporabe eksplozivnih snovi? . . . . . . . . . . . . 121.61 Katere vrste smodnikov pozna²? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121.62 Pod kak²nimi pogoji lahko posameznik kupuje smodnik v drugih drºa-

vah £lanicah EU? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121.63 Ali lahko posameznik, ki poseduje dovoljenje za posest ²portnega oroºja,

polni strelivo za lastne potrebe? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

2

1.64 Kdo je pristojen za izdajo dovoljenja, posamezniku, za nakup smodnikav tujini? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

1.65 Dolºnost posameznika, ki je na podlagi dovoljenja nabavi smodnik vtretji drºavi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

1.66 Na kratko opi²i potek polnjenja streliva po posameznih fazah (osnovepo posameznih fazah)? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

1.67 Kaj se zgodi, £e priºgemo smodnik na odprtem prostoru? . . . . . . . 13

1 Vpra²anja

1.1 Zakonska podlaga za polnjenje streliva za lastne po-trebe?

Predpisi, ki urejajo polnjenje streliva sta zakona Zakono o oroºju (ZOro) inZakon o eksplozivih in pirotehni£nih izdelkih (ZEPI) ter pravilnik o strokovniusposobljenosti za delo z eksplozivi in pirotehni£nimi izdelki (PSUDEP).

Po ZOro-tu je pogoj za polnjenje streliva za lastne potrebe oroºna listina(OL). ZEPI v 30. £lenu dovoljuje osebam z OL posest smodnika, netilke intulce z netilkami.

1.2 Kateri zakon in kako opredeljuje strelivo?

ZOro opredeljuje strelivo kot stvar, ki se uporablja za polnjenje oroºja in stre-ljanje. Enovit naboj sestavljajo tulec, netilka, izstrelek in pogonski smodnik.Pod oroºje uvr²a tulec z netilko, netilko in pogonski smodnik.

ZEPI dolo£a prevoz, uvoz in tranzit med £lanicami EU ter prodajo delovstreliva �zi£nim osebam.

1.3 Kako razvr²£amo eksplozive?

ZEPI razvr²£a eksplozive (3. £len) v ²est podrazredov:

Podrazred 1.1: snovi in predmeti, ki lahko povzro£ijo eksplozijo v masi(eksplozija v masi je eksplozija, ki se prakti£no v trenutku raz²iri na vestovor);

Podrazred 1.2: snovi in predmeti, ki lahko pri eksploziji tvorijo drobce,vendar ne morejo povzro£iti eksplozije v masi;

Podrazred 1.3: snovi in predmeti, ki lahko povzro£ijo poºar, nevarnost zanastanek drobcev ali udarnega vala pa je majhna in ne morejo povzro£itieksplozije v masi. Te snovi so: � tiste, katerih izgorevanje povzro£a znatnotoplotno sevanje, ali � tiste, ki zgorevajo druga za drugo, pri £emer nastaja²ibek udarni val ali manj²i drobci ali oboje;

Podrazred 1.4: snovi in predmeti, ki ob poºaru med prevozom pomenijomajhno nevarnost. Vplivi so omejeni na tovor. Ob eksploziji naj ne binastali ve£ji delci z dalj²im dometom. Zunanji plamen ne sme povzro£ititrenutne eksplozije celotne vsebine tovora;

3

Podrazred 1.5: izredno neob£utljive snovi, ki sicer lahko povzro£ijo ek-splozijo v masi, vendar so tako neob£utljive, da je zelo majhna verjetnostvºiga ali prehoda gorenja v detonacijo pri obi£ajnih prevoznih razmerah.Najmanj²a zahteva za te snovi je, da pri preizkusu zunanjega gorenja nesmejo eksplodirati;

Podrazred 1.6: izredno neob£utljivi predmeti, pri katerih ne more priti doeksplozije v masi. Ti predmeti vsebujejo le izredno neob£utljive detonira-jo£e snovi, verjetnost, da bi pri²lo do nepredvidenega vºiga ali raz²iritveognja, pa je zanemarljiva.

1.4 Zna£ilnosti malodimnega smodnika?

Malodimni smodnik je spojina in ne zmes. V primerjavi s £rnim smodnikomgori z vi²jo temperaturo, z manj saj, producira bistveno manj²o koli£ino dimain je bolj obstojen. Hitrost izgorevanja je odvisna od mesta. V naboju oz.cevi oroºja izgoreva (bistveno) hitreje kot na prostem. Poznamo tri vrste ma-lodimnega smodnika, z enojno, dvojno in trojno osnovo (�single�, �double� in�tripple� based). Vsi vsebujejo nitrocelulozo, drugemu je dodan nitroglicerin2

tretjemu pa nitroglicerin in nitrogvanidin. Navadno ga izdelujejo v kroglicah,listi£ih ali briketkih.

1.5 Zna£ilnosti £rnega smodnika?

�rni smodnik je me²anica KNO3, ogljika in ºvepla. Gori po£asneje kot malodi-mni, z niºjo temperaturo in pusti ve£ saj. Hitrost izgorevanja je enaka v cevioroºja in na prostem. Dobimo ga v obliki zrnc, granulacijo pa ozna£ujemo z Gin F. Ve£ kot ima ene £rke, bolj je grobo oz. �no mlet. Uporaba je odvisna odvelikosti teh granul. Granule so pogosto prevle£ene z gra�tom, kar ga za²£itipred vlago in zmanj²a verjetnost samouºiga zaradi stati£nega iskrenja.

1.6 Kako se praviloma aktivirajo smodniki?

Smodnik navadno aktiviramo z netilko, ki zagotavlja dovolj visoko temperaturoza vºig.

1.7 Kaj dolo£a hitrost izgorevanja malodimnega smodnika?

Velikost malodimnega smodnika dolo£a njegova kemi£na sestava, velikost inoblika granul. V manj²i meri na hitrost izgorevanja vplivajo temperatura inzra£ni tlak.

1.8 Katere vrste netilk poznate?

Za ponovno polnjenje streliva so najpogostej²e netilke tipa boxer, in jih delimo vdve osnovni velikosti (Small in Large), v vsaki velikosti pa tudi glede na osnovnouporabo � Pistol in Ri�e. Tako imamo na voljo naslednje oznake netilk: SP(small pistol), LP (large pistol), SR (small ri�e), LR (large ri�e).

2http://www.shootingillustrated.com/index.php/20921/gunpowder/

4

Netilke iz vsake skupine pridejo ²e v t.i. navadni, Match in Magnum iz-vedbi. Zna£ilnosti (npr. temperatura vºignega ognja, debelina pla²£a, velikostali kombinacija na²tetega) posamezne skupine zavisi od proizvajalca in je bra-lec vabljen, da se pozanima pri proizvajalcu o to£nih zna£ilnostih posameznegaproizvajalca netilk, ki jih uporablja.

Nekatere netilke tipa berdan vsebujejo snovi, ki podalj²ajo skladi²£no dobo(s tem tudi ve£jo odpornost na vlago), ter so tudi bolj stabilne in zanesljiveglede delovanja v skrajnih temperaturnih nihanjih. Pri uporabi so eden odstranskih produktov soli, ki se nabirajo v cevi, veºejo nase vlago iz prostorain pospe²ujejo korozijo (nagriºenost) na oroºju. Zaradi ºe zgoraj omenjenihkarakteristik so bolj pogosteje uporabljene v voja²kih nabojih.

Omenimo ²e sistem robnega vºiga, kjer je vºigalno polnjenje ºe tovarni²kovstavljeno v rob tulca. Tak naboj udarna igla aktivira z deformacijo roba tulca.Tak najpogosteje uporabljen in viden sistem netilk je to v malokalibrskih nabojihkalibra .22lr. Tulci v tak²nih kalibrih niso primerni za ponovno polnenje nabojevza lastne potrebe.

Priporo£ljivo skladi²£enje netilk je v suhem prostoru na sobni temperaturi.

1.9 Vrste netilk glede na na£in iniciranja?

Poznamo tri skupine netilk, t.i. �berdan� (dve luknjici, neprimerne za ponovnopolnjenje), �boxer� (ena luknjica, standardna netilka za reloadanje) in netilke za²iberene naboje, ki so po zgradbi in sestavi podobne netilkam �boxer�. Netilka�boxer� ima v netilko vgrajeno nakovalce, ki ob udarcu udarne igle sproºi netilko.Netilka tipa �berdan� pa nakovalca, ki bi ob udarcu sproºil netilko nima: Netilkavsebuje le eksplozivo, nakovalce pa je vgrajeno v tulec.

Slika 1: Slika prikazuje zgradbo �boxer� in �berdan� netilk. Internetni vir slikeje http://lagrande.mx/Mobile/boxer-berdan.

1.10 Katere vrste naprav za polnjenje streliva za lastnepotrebe poznate?

Poznamo eno- ali ve£-postajne naprave naprave za polnjenje. Pri enopostajnihpolnimo naboj po posameznih korakih, pri ve£postajnih pa en poteg ro£iceizvede ve£ korakov hkrati.

5

1.11 Katere vrste tulcev poznate in na kaj morate bitipozorni?

Razli£ni kalibri imajo razli£en na£in vºiga, robni ali centralni.Tulci so lahko treh oblik:

konusni, ki so navadno kratki in na enem koncu zoºani (navadno za pi-²tolsko strelivo),

stekleni£asti, ki imajo zoºan vrat, v katerega je name²£ena krogla (navadnoza dolgocevno oroºje z risano cevjo),

valjasti, ki nimajo zoºitve (navadno za revolverje).

Izvlek tulca je mogo£ s pomo£jo roba (rimmed, .357), pol-roba (semi-rimmed

.32 ACP), brez roba (rimless, 9 mm Para), s pasom (belted, .375 H&H) alivgreznjenim robom (rebated, .50 AE).

Pozorni moramo biti, ker se dolºina tulcev pri istem premeru izstrelka lahkorazlikuje. Tak primer so npr. 9x18, 9x19, 9x21.

1.12 Na²tejte nekaj vrst krogel.

Polnoopla²£ene (full metal jacket), z votlo konico (hollow point), krogle z mehkokonico, krogle z mehko sredico, svin£ene krogle, homogene krogle.

1.13 Pripomo£ki za polnjenje streliva.

Glavni pripomo£ki so naprava za polnjenje z ustreznimi matricami, drºalom tul-cev in napravo za vstavljanje netilk, precizna tehtnica, kljunasto merilo, kladivoza delaboracijo, naprava za £i²£enje tulcev in kronograf.

1.14 Sestava naboja.

Enovit naboj je sestavljen iz tulca, netilke, pogonskega smodnika in krogle.

1.15 Katere dele streliva lahko posameznik poseduje brezvseh dovoljenj?

Tulce z aktivirano netilko ali brez nje in krogle.

1.16 Kdaj lahko posameznik poseduje netilke?

Netilke lahko poseduje oseba, ki ima certi�kat za polnjenje streliva za lastnepotrebe in veljavni oroºni list (ki je pogoj za pridobitev certi�kata).

1.17 Osnovne merske enote, ki se uporabljajo pri polnje-nju streliva.

Pri polnjenju je osnovna uteºna enota �grain� [gr], uporablja pa se tudi gramali kilogram (nakup smodnika v kilogramih).

6

1.18 Zakaj je pomembno poznavanje razli£nih merskih enotpri polnjenju streliva?

Polnjenja navadno merimo v grainih. En gr predstavlja 0.066 g oz. 1 g enako15.43 gr. V kolikor bi se zmotili in zamenjali grame in graine, lahko prenapol-nimo strelivo, ki tako postane potencialno nevarno.

1.19 Kako pripravimo tulec za ponovno polnjenje?

Tulec najprej pregledamo, da nima strukturnih napak, kot je npr. razpoka, da niodkru²enih delov ali preve£ deformiran. Netilko izbijemo, tulec pa ponastavimona prvotno velikost. O£istimo leºi²£e netilke in tulec. Pobrusimo morebitne ostrerobove, ki so nastali zaradi ponastavljanja dolºine. Tako je tulec pripravljen zaponovno polnjenje.

1.20 Kak²ne morajo biti sestavine novega naboja (tulec,krogla)?

Tulci in krogle morajo biti izpravne, brez vidnej²ih napak ali deformacij.

1.21 Kak²no koli£ino smodnika in netilk je priporo£ljivoimeti pri postopku polnjenja streliva?

Pri polnjenju streliva uporabimo samo toliko netilk in toliko smodnika, kot ganameravamo porabiti v tistem polnjenju.

1.22 Kako se aktivira naboj?

Udarna igla udari po netilki, ki s pomo£jo nakovalca vºge eksplozivno sredstvo.Inicialni ogenj sproºi smodnik v tulcu. Nastali plini potisnejo izstrelek iz tulcaskozi cev.

1.23 Kaj mora zagotoviti netilka?

Netilka mora zagotoviti dovolj visoko temperaturo plamena, ki vºge polnitevdovolj hitro in u£inkovito.

1.24 Kak²na je koli£ina smodnika, s katero polnimo stre-livo (tulec) in od £esa je odvisna?

Polnitev je odvisna od tipa smodnika, kalibra (tulca), teºe krogle in ºeljenehitrosti izstrelka. Polnitev za zagotovitev ºeljene hitrosti pri dolo£eni teºi kroglein tipu smodnika izvemo od proizvajalca smodnika ali krogel, ali pa v priro£nikihza ponovno polnjenje streliva. Polnimo samo znotraj predpisanih mej.

1.25 Kak²ne granulacijske oblike smodnika poznate (iz-gled)?

Poznamo krogljice, valj£ke in listi£e.

7

1.26 Zakaj mora biti koli£ina smodnika v to£no dolo£enemuteºnem obmo£ju (od-do)?

Zagotoviti je potrebno zadostno koli£ino smodnika, da se dovolj u£inkovitovname in izgori dovolj hitro3. V kolikor je smodnika v tulcu premalo in jeprerazporejen po tulcu, se morda ne bo vnel dovolj hitro in ne bo generiraldovolj pritiska, da bodo plini kroglo potisnili skozi cev.

Maksimalna koli£ina smodnika zagotavlja, da naboj ne bo preobremenjenin zagotavlja ²e varno streljanje. Zgornje meje koli£ine smodnika pri polnjenjunikoli ne presegamo.

1.27 Zakaj se uporablja izvle£no kladivo?

Izvle£no kladivo omogo£a varno razstavljanje naboja, saj omogo£a odstranitevkrogle in smodnika. Izvle£no kladivo ni primerno za onesposobljanje nabojev zrobnik vºigom4.

1.28 Kaj pomenijo oznake krogel FMJ, RN in HP?

FMJ pomeni full metal jacket (polno opla²£ena krogla=, RN pomeni round nose

(zaobljena konica), HP pomeni hollow point (votla konica).

1.29 Kak²ni morajo biti potegi vzvodov pri polnjenju?

Pri potegovanju vzvoda so na²i gibi previdni in brez nenadnih sunkov ali udar-cov.

1.30 Kje dobite podatke o koli£ini smodnika za posamezennaboj?

Spodnje in zgornje meje koli£ine smodnika za posamezen kaliber dobimo v pri-ro£nikih proizvajalcev smodnika oz. krogel.

1.31 Zakaj je pomembno, da je netilka pravilno vstavljena?

Primerno vstavljena netilka je v tulec vstavljena tako, da je obrnjena z gladkopovr²ino navzven, in je vstavljena dovolj globoko, da ne zeva iz tulca. Takovstavljena netilka bo prepre£evala nesre£e, ki bi se lahko zgodile zaradi napa£novstavljene netilke (npr. samovºig zaradi premalo vstavljene netilke ob zapiranjuzaklepa ali med transportom). �e netilka ne tesni lahko izpade, iztrese pa selahko tudi polnitev, ali pa ob vºigu ne bo zdrºala pritiskov in izpadla ob vºigu(po²kodbe na oroºju ali huje, strelcu).

1.32 Zakaj je pomembno, da je tulec zarobljen?

Zarobljen tulec prepre£uje, da bi krogla izpadla med transportom ali med vsta-vljanjem v leºi²£e. S tem tudi zagotavljamo konsistentno izgorevanje smodnika.

3I²£i pojem low charge detonation4Tako pravijo na strelcu. Mogo£e je fora, da se lahko ob delaboraciji deformira rob in

sproºi naboj?

8

Ker moramo pri vstavljanju krogle tulec nekoliko raz²iriti, ga po vstavitvi kro-gle poravnamo (ali celo zarobimo), da tulec neovirano vstavimo in izvrºemo izleºi²£a.

1.33 Zakaj je pomembna dolºina izdelanega naboja?

Samo pravilno dolg naboj bo pravilno vstavljen v leºi²£e in zagotavljal voljnosproºitev naboja. Predolgih nabojev morda ne bomo mogli vstaviti v nabojnik,v primeru bobni£a pa se lahko njegovo delovanje zatika. Pri spremenjeni dolºininaboja se lahko spremeni tudi tlak. Tlak se pove£a pri predolgih nabojih, kiimajo preve£ smodnika, in pri kratkih nabojih, kjer je prostora za smodnikpremalo na ra£un pregloboko vstavljene krogle.

1.34 Kako proizvedeno strelivo preizkusite?

Proizvedeno strelivo preverjamo s pomo£jo kronografa. Ob poznavanju kalibra,mase krogle in koli£ine streliva lahko na podlagi proizvajal£evih navodil pri£a-kujemo dolo£eno hitrost (v ft/s ali m/s). Odstopanja hitrosti od priizvajal£evihnakazujejo, da nimamo opravka s pravim smodnikom, je polnitev napa£na, alipa je teºa krogle napa£na. V manj²i meri lahko na hitrost vplivajo zunanjidejavniki (npr. temperatura).

1.35 Kaj je delaboracija?

Delaboracija je razstavljanje naboja na prvotne dele, kroglo, tulec in smodnik.

1.36 Kaj storite s slabo izdelanimi ali neuporabnimi na-boji?

Slabo izdelan ali neuporaben naboj delaboriramo.

1.37 Kak²ne so zna£ilnosti pravilno izdelanega naboja?

Pravilno izdelan naboj ima pravilno vstavljeno netilko, je pravilne dolºine, brezdeformacij ali razpok.

1.38 Kaj je potrebno storiti po zaklju£ku polnjenja stre-liva?

Neuporabljene sestavine pospravimo na svoje mesto (npr. ognjevarna omara),delovno mesto pa o£istimo z vlaºno krpo (ki inaktivira morebitni smodnik, kise nam je stresel).

1.39 Kako polnimo prednja£o (samo za lastnike prednja£)?

1.40 Kje hranimo smodnik in netilke?

Smodnik in netilke hranimo v prostoru s £im manj vlage in tako, da je dostopnepoobla²£enim osebam onemogo£en.

9

1.41 Kako odstranimo raztresen smodnik?

Smodnik pobri²emo z vlaºno krpo.

1.42 Kak²en mora biti prostor, kjer polnimo strelivo?

Prostor naj ne bo izpostavljen elektri£nemu toku ali odprtemu ognju. Da bosmodnik £im dlje obdrºal prvotne lastnosti, naj bo prostor zra£en in suh.

1.43 �esa ne smete opravljati med polnjenjem streliva?

Med polnjenjem ne zauºivamo hrane, alkoholne pija£e in ne kadimo.

1.44 Kak²na je osebna za²£itna oprema pri polnjenju stre-liva?

Pri polnjenju nosimo za²£itna o£ala ali obrazno masko, bombaºna (protista-ti£na) obla£ila, predpasnik in pokrivalo.

1.45 Kako ravnati v primeru nesre£e pri polnjenju?

V primeru vºiga sestavin prepre£imo nastanek poºara ali eksplozije, v primerutelesnih po²kodb i²£emo prvo pomo£, v primeru huj²ih po²kodb pa tudi medi-cinsko pomo£.

1.46 Kako ugotovimo razpadanje smodnika, zaradi nepra-vilne hrambe?

Pri razpadanju smodnika pride navadno do spremembe barve, vonja (vonj pojedkem) in oblike ko²£kov.

1.47 Kaj se dogaja s tulci pi²tolskih nabojev pri strelja-nju?

Tulci se raztezajo, zaradi tega jih moramo pri polnjenju stisnemo v prvotnovelikost. Raztezanje je odvisno od mo£i polnitve in prileganja v leºi²£e.

1.48 Na²tej varnostna pravila pri polnjenju streliva!

Pri polnjenju ne uporabljamo orodja, ki se iskri, nosimo bombaºna za²£itnaobla£ila (prepre£evanje preskoka stati£ne elektrike) in obrazno za²£ito. Pri pol-njenju ne delamo nenadnih sunkov. Polnimo samo z eno vrsto smodnika naenkrat, smodnikov pa nikakor ne me²amo.

1.49 Katere vrste smodnikov lahko me²amo med seboj?

Nobenih. Smodniki so si po sestavi in delovanju razli£ni in pride pri me²anjulahko do nepredvidljivih okoli²£in.

10

1.50 Koliko smodnika in netilk lahko kupi �zi£na oseba,ki poseduje oroºni list?

Oseba, ki poseduje oroºni list in nima dovoljenja za polnjenje streliva za lastnepotrebe, ne more kupiti ali posedovati smodnika ali netilk.

1.51 Koliko £asa veljajo certi�kati o strokovni usposoblje-nosti za polnjenje streliva?

Velja trajno.

1.52 Kdaj lahko �zi£ne osebe kupujejo in imajo v posesti£rni smodnik?

Ko ima oseba priglasitveni list za oroºje kategorije D, lahko na podlagi dovoljenjapristojnega organa kupuje in poseduje £rni smodnik (30. £len ZEPI).

1.53 Kdo lahko opravlja usposabljanja za polnjenje stre-liva in streljanje z moºnarji?

Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi in PI v 5. to£ki 13.£lena dolo£a, da lahko usposabljanje izvajajo lovske ali panoºne strelske zveze

po programu usposabljanja, za katerega dobi soglasje ministra.

1.54 Zakaj je pomembna hitrost zgorevanja smodnika?

Razli£ni tipi nabojev zahtevajo smodnike, ki izgorevajo z razli£no hitrostjo. Kro-gle imajo v kratkocevnem oroºju kraj²o pot skozi cev, zato je pomembno, dasmodnik izgori ²e preden krogla prepotuje celo cev. Pri dolgocevnem oroºju po-tuje krogla dlje £asa in lahko tako uporabljamo smodnike, ki izgorevajo nekolikodlje. Le tako najbolje izkoristimo potisk, ki ga zagotovi posamezen smodnik.

1.55 Zna£ilnosti nevtralnega zgorevanja smodnika?

Smodnik izgoreva s konstantno hitrostjo.

1.56 Zna£ilnosti degresivnega zgorevanja smodnika?

Smodniku hitrost izgorevanja s £asom upada.

1.57 Zna£ilnosti progresivnega zgorevanja smodnika?

Hitrost izgorevanja smodnika s £asom nara²£a.

1.58 Sestavni elementi netilk?

Netilka je sestavljena iz posodice, inicialnega eksploziva, pe£atne zmesi, ki gaprekriva, v primeru �boxer� netilk pa ²e nakovalce.

11

1.59 Kak²no ²kodljivost za zdravje lahko predstavlja smo-dnik?

S smodnikom so moºne opekline, ob zauºitju pa nitroglicerin, ki je vazodilator(²iri ºile), lahko pride do omotice, slabega po£utja in glavobola (padec krvnegatlaka).

1.60 Zakaj je dolo£en rok uporabe eksplozivnih snovi?

Ker sestavine v smodniku s £asom razpadejo, postanejo nestabilne in izgubijoprvotne lastnosti.

1.61 Katere vrste smodnikov pozna²?

Poznamo homogene smodnike, ki so lahko

- enobazni (nitrocelulozni smodniki),

- dvobazni (nitroceluloza + nitroglicerin) ali

- trobazni (nitroceluloza + nitroglicerin + nitrogvanidin)

ali kompozitne smodnike, ki so

- £rni smodnik in

- koloidni raketni smodnik.

1.62 Pod kak²nimi pogoji lahko posameznik kupuje smo-dnik v drugih drºavah £lanicah EU?

Enakimi kot v Sloveniji, s predhodnim soglasjem pristojnega organa.

1.63 Ali lahko posameznik, ki poseduje dovoljenje za po-sest ²portnega oroºja, polni strelivo za lastne po-trebe?

Le v kolikor ima poleg veljavnega oroºnega lista ²e certi�kat o usposobljenostiza polnjenje streliva za lastno uporabo in za streljanje z moºnarji.

1.64 Kdo je pristojen za izdajo dovoljenja, posamezniku,za nakup smodnika v tujini?

Dovoljenje za nakup smodnika v tujini izda upravna enota.

1.65 Dolºnost posameznika, ki je na podlagi dovoljenjanabavi smodnik v tretji drºavi?

S smodnikom kupljenim v drugi drºavi lahko posameznik pre£ka le na medna-rodnih prehodih (na mejnih prehodih za meddrºavni in obmejni prehod pa le,£e je tako dolo£eno z mednarodno pogodbo), kjer mora nakup tudi priglasiti inpredloºiti veljavno oroºno listino in nabavno dovoljenje.

12

1.66 Na kratko opi²i potek polnjenja streliva po posame-znih fazah (osnove po posameznih fazah)?

Najprej pripravimo delovno povr²ino, poskrbimo da nosimo primerno za²£itnoobleko in o£ala oz. obrazno masko. Preverimo, da v okolici ni neposrednegaelektri£nega toka ali odprtega ognja.

Pripravimo o£i²£ene tulce, ki so brez deformacij ali razpok. Izbijemo upo-rabljeno netilko, tulec pa stisnemo v prvotno velikost (�sizing�). Vstavimo novonetilko. Na podlagi informacije o minimalnem in maksimalnem polnjenju na-tresemo smodnik v tulec in ob enem nekoliko raz²irimo vrat tulca. V takoraz²irjen tulec vstavimo kroglo in jo potisnemo v tulec do nominalne dolºinenaboja. Vrat stisnemo ali ga celo nekoliko zarobimo, tako da je krogla £vrstoneme²£ena. Zabeleºimo si datum polnjenja in karakteristike ponovno napolnje-njih nabojev (teºa in tip smodnika, teºa in tip krogle, tip netilke, kolikokrat jebil tulec ºe uporabljen).

1.67 Kaj se zgodi, £e priºgemo smodnik na odprtem pro-storu?

Izgori brez eksplozije.

13