ODNOS MED ILUSTRACIJO IN TIPOGRAFIJO V · 3.1.3 Gotica (»Gothic«) 8 3.1.4 Ornamentalni rokopis (»Ornamental«) 8 3.1.5 »Period« 8 3.2 ANATOMIJA TISKARSKE ČRKE 9 3.3 NA OR ZNAKOV

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO

ANITA ŠARKEZI

ODNOS MED ILUSTRACIJO IN TIPOGRAFIJO V

OTROŠKIH SLIKANICAH

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2014

3

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE – LIKOVNA PEDAGOGIKA

ANITA ŠARKEZI

Mentor: doc. dr. JURIJ SELAN

Somentor: doc. dr. BEATRIZ TOMŠIČ ČERKEZ

ODNOS MED ILUSTRACIJO IN TIPOGRAFIJO V

OTROŠKIH SLIKANICAH

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2014

4

i

ZAHVALA

V prvi vrsti bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Jurij Selanu in somentorici doc. dr.

Beatriz Tomšič Čerkez za usmerjanje in strokovno pomoč.

Hvala profesorju Zadnikarju, ki mi je razširil obzorja.

Posebna zahvala Rebeki Jerman, Evi Matjašič in Sari Jakopič za moralno in čustveno

podporo.

Hvala mami, sestri in babici za tiho, vendar iskreno podporo.

Hvala Tamari Forge za prečudovito in poučno zgodbo brez katere slikanica ne bi

obstajala.

Hvala vsem profesorjem.

Hvala vsem, ki so verjeli vame in me moralno spodbujali…

… še posebej hvala Petru Sovincu, ki je bil priča nastajanju slikanice in ki mi je pri

umetniškem razvoju v zadnjih štirih letih vedno stal ob strani, tudi v najbolj ustvarjalno

kritičnih trenutkih...

Diplomsko nalogo posvečam mami.

ii

iii

IZJAVA O AVTORSTVU

S svojimi podpisom zagotavljam, da je diplomsko delo z naslovom Odnos med ilustracijo

in tipografijo v otroških slikanicah, pod mentorstvom doc. dr. Jurij Selana in

somentorstvom doc. dr. Beatriz Tomšič Čerkez, rezultat mojega lastnega raziskovalnega

dela, kjer so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženi

nalogi, ustrezno navedena oz. citirana.

Anita Šarkezi

iv

v

POVZETEK

Osrednji problem diplomskega dela predstavljata predstavitev avtorskega dela ter

raziskava odnosa med ilustracijo in tipografijo v otroški slikanici. V začetnem delu

mojega teoretičnega sklopa diplome razčlenim pojem oblikovanja in pomen kompozicije,

ki predstavljajo temelj za nadaljnje raziskovanje. Po obravnavi le-tega nadaljujem z

opredelitvijo pojma tipografije in ilustracije ter slikanice. Pri pojmu slikanice se

osredotočam predvsem na vlogo njenih likovnih kvalitet in njene sporočilnosti.

Poglavitni cilj mojega diplomskega dela zajema raziskovanje funkcije ilustracije ter z njo

povezane tipografije (njun recipročni odnos) v otroški slikanici. Teoretičen del se

navezuje tudi s pedagoški delom, kjer dijakom želim približati pojma ilustracija in

tipografija ter kako ta dva pojma sobivata v praksi.

Ključno vlogo pri omenjenemu odnosu odigra enotnost. Enotnost v obliki skladnje in

podpore obeh delov (tako ilustracijskega kot tipografskega) nam omogoča tekočo

berljivost celote. Odnos ilustracije in tipografije bi lahko primerjali s primerom iz filmske

umetnosti. Glasba pri filmu v najbolje odigra svojo vlogo takrat, ko je gledalec eksplicitno

ne zazna, vendar čuti njeno prisotnost. Glasba torej dopolni in predvsem nevsiljivo vpliva

na zaznavanje celote ob gledanju filma. Podobno velja za tipografijo, ki je v določeni

meri seveda podrejena ilustraciji oziroma jo dopolnjuje in bogati. Pri končni likovno-

kvalitetni celoti ilustracije je prisotno in pomembno (so)delovanje več faktorjev: od npr.

položaja, teksture, prostora pri tipografije, do vloge barve, linije itn. Pri opredelitvi in

karakteristikah odnosa ilustracija – tipografija se osredotočam tako na anatomijo

tipografije, njene sloge, forme in njene začetke, ki jih povežem z začetki in razvojem

ilustracije. Pojem ilustracije se poveže z nadaljnjo predstavitvijo mojega lastnega

avtorskega dela, pri katerem teoretično znanje manifestiram v praktično obliko.

Ključne besede: oblikovanje, ilustracija, tipografija, otroška slikanica, otroška ilustracija,

likovno snovanje, avtorsko delo

vi

ABSTRACT

This thesis is a presentation of my personal work and a survey of corelation between

illustration and typography in childen's picture books.

In the begining of the theoretical part of my thesis I present few theoretical rules which

are the basics of a good design, including illustration and typography. My work

continues to the exploration of terms typography and illustration. I am especially

interested in the exploration of children's books illustrations where I try to focus on the

fine quality and its content, so the aim is to explore function of the illustration and

typography and its reciprocal relationship.

The key role in its relationship is unity, where both parts are playing the same strong

role and keeps us in the story which gives us a full experience. We could easily compare

this to the music in films where the music has its best quality when it is not noticeable

while watching the film. That way music actually gives a non-intrusive support to a

»moving picture«. It's similar with typography and illustration where typography plays a

(sometimes) submissive role and just play along »invisibly« with the illustration.

Characteristics in the illustrations in the correlation with typography are depending on

many factors such as balance, texture, colour, line, space, composition, so I also deal

with the anatomy of type, its style, form.

In the last part of my thesis I present personal work, a childrens picture book where I try

to unite the type with illustration with its context.

Key words: design, illustration, typography, children's picture book, children's

illustration, art class, personal children's picture book

vii

KAZALO

ZAHVALA I

IZJAVA O AVTORSTVU III

POVZETEK V

ABSTRACT VI

KAZALO VII

1 UVOD 2

2 OBLIKOVANJE 3

2.1 KOMPOZICIJA 4

3 TIPOGRAFIJA 5

3.1 DRUŽINE PISAV 6

3.1.1 Latinica (»Roman«) 6

3.1.2 Rokopis (»Script«) 7

3.1.3 Gotica (»Gothic«) 8

3.1.4 Ornamentalni rokopis (»Ornamental«) 8

3.1.5 »Period« 8

3.2 ANATOMIJA TISKARSKE ČRKE 9

3.3 NABOR ZNAKOV (»Font«) 11

3.4 TIPOGRAFIJA KOT LIKOVNA FORMA 12

4 ILUSTRACIJA 14

4.1 OTROŠKA ILUSTRACIJA 16

4.1.2 Pripovedna otroška ilustracija 19

4.2 ILUSTRACIJA ZA ODRASLE 19

4.3 DEKORATIVNA ILUSTRACIJA 21

5 SLOG V ILUSTRACIJI 22

viii

6 ILUSTRACIJA IN TIPOGRAFIJA 26

7 PRAKTIČNI DEL 28

7.1 RAZVOJ KARAKTERJEV IN NJIHOVEGA OKOLJA 36

7.2 SLOG 46

7.3 TRINIGAN 47

7.3.1 Variranje z drugimi pisavami 50

7.4 KONČNO DELO 52

8 PEDAGOŠKI DEL 53

9 ZAKLJUČEK 58

10 PRILOGA 59

61

11 VIRI IN LITERATURA 74

11.1 SPLETNI VIRI 75

11.2 SLIKOVNI VIRI 76

Šarkezi, A. Odnos med ilustracijo in tipografijo v otroških slikanicah

2

1 UVOD

Tako kot vsakega otroka so me zmeraj fascinirale nenavadne slikanice, risani filmi in

njeni junaki, ki so živeli v nadnaravnih svetovih z nadnaravnimi močmi. Bili so tudi moji

vzori. Zmeraj sem si želela biti del teh svetov ali celo ustvariti svojega. Ljubezen do moči

domišljije človeškega uma gojim še danes, vendar predvsem v vlogi ustvarjalke.

Osrednji problem in poudarek v diplomski nalogi je na praktičnem delu, kjer se bom

ukvarjala z ustvarjanjem lastne slikanice, torej lastnega sveta. Tukaj bosta poglavitna

faktorja odnos med ilustracijo in tipografijo, kjer stremim predvsem k enakovrednemu

sobivanju teh dveh pojmov, ki dajeta slikanici enoten videz.

Na začetku diplomskega dela se bom ukvarjala s splošnim pojmom oblikovanja in

kompozicije, ki bo osnova mojega nadaljnjega raziskovanja in postavitve avtorskega dela

v kontekst. Po obravnavi teh pojmov se bom ukvarjala s pojmom tipografije, njenega

izvora, anatomije in njene sporočilnosti. Naloga se nadaljuje z definiranjem ilustracije in

raziskovanjem otroške slikanice v odnosu s tipografijo. Pri teh dveh pojmih in odnosu

med njima se bom ukvarjala tudi v pedagoškem delu, kjer bom predstavila učno

pripravo in potek likovnega pouka pri predmetu likovno snovanje za prvi letnik

gimnazije.


3

2 OBLIKOVANJE

Ob prvi točki mojega raziskovanja se moram ustaviti pri vprašanju: kakšno vlogo

odigrajo elementi oblikovanja v praksi?

Pri definiranju elementov oblikovanja se znajdemo pred določeno dilemo.

Omenjeni pojmi se v oblikovalski praksi seveda uporabljajo, vendar kljub njihovi

množični uporabi in odločilni vlogi v praksi nimajo točne definicije. Ustvarjalci

(akterji oblikovalske prakse) jih ustvarijo in variirajo sami. Definicija

oblikovalskega elementa je v rokah ustvarjalca in mogoče bi jo najlažje definirali

kot bazo, osnovno informacijo iz katere nato oblikovalec črpa, gradi in

preoblikuje. Drugačen pristop ustvarjalca zasledimo na primer v glasbi. Note,

torej osnovni oblikovalski element glasbene kompozicije, so ustvarjalcu že

podane. Glasbenik jih nato variira glede na njihove karakteristike (dolžino

trajanja, višino) in ustvarja celoto po svoji viziji, ideji.

Oblikovalec je seveda (likovno teoretično gledano) likovnik, ki ima podane likovne

prvine in spremenljivke, vendar ima pri oblikovanju in manipulaciji elementov pri

oblikovalni praksi vizualne umetnosti večje območje svobode. Ustvarjalno

svobodo nam torej omogoči ravno delna »nedefiniranost« omenjenih

oblikovalskih elementov. Potek in končno delo sta v veliki meri odvisna od

ustvarjalca. Kateri element bo ustvarjalec izbral, kateri princip ga bo prepričal,

katera tehnika ... Vse to je odvisno od njega in seveda njegove ideje, vizije ali pa

(v sferi založb, podjetij) zahtev naročnika. Svobodo ustvarjalca predstavlja

svoboda njegove odločitve. Ustvariti obliko, stati za svojimi odločitvami, izbiro in

posegi je hkrati svoboda in breme. Ustvarjalec je soočen z izbiro med množico

možnosti, ki je lahko kritičnemu, kreativnemu umu tudi zastrašujoča. Predpogoj

za kvalitetno delo in vodilo pri izbiri omenjenih oblikovalskih pojmov, tehnike ipd.

je seveda ustvarjalčevo obvladovanje elementov, principov v oblikovanju.

Poznavanje svojih oblikovalskih in tehničnih zmožnosti, teoretično znanje ter

talent so osnova za nadaljnje uspešno delo.


4

2.1 KOMPOZICIJA

Preden se sploh lotimo »vstavljanja« elementov v format, se najprej soočimo s

praznim prostorom. Vendar, če dobro premislimo, ali je ta prostor res prazen?

Rudolf Arnheim (1974) pravi, da format ni prazen prostor, temveč potencialno

polje silnic, ki čaka, da se oblike vanj ujamejo. Kompozicija je skupek elementov,

principov in atributov v oblikovanju, ki na podlagi razporeditev le teh (po

občutku) predstavlja neko očem zadovoljivo enotnost. Efektivna kompozicija

vsebuje elemente, ki se med seboj povezujejo in podpirajo. Če je samo en

element napačno postavljen, se celotna kompozicija zruši. Pravzaprav je

nemogoče znanstveno pojasniti, kaj dela kompozicijo dobro. Oblikovalec mora

začutiti kaj je dobro in prav. Nekdo, ki ni popolnoma prepričan v svoje delo, pa se

lahko loti strukture po logični poti in na kompozicijo zariše silnice: diagonale,

vertikale in horizontale, saj je kompozicija najbolj stabilna takrat, ko elementi

ležijo na stičišču teh silnic.

Pomembnosti tega se zavedajo tudi v kitajski kaligrafiji, kjer je potrebna velika

natančnost, disciplina ter popoln nadzor nad vsako potezo, ki je za kompozicijo

odločilnega pomena. Vsaka zarisana pika je tam z razlogom. Tudi tipografija je

neke vrste fino uglašena likovna forma, za katero je prav tako potreben koncept,

skiciranje, preizkušanje različnih kompozicijskih možnosti.

V naslednjem primeru Paula Cezanna (glej sliko 1) je prikazano njegovo

razmišljanje o načrtovanju kompozicije v akvarelu. Običajno najprej naredimo

nekaj grobih osnutkov, določamo smer, kontrast, polnost in praznino prostora,

skušamo izhajati iz različnih aspektov, dokler se vse skupaj ne zlije v subtilno

celoto. (Solomon, 1986)


5

3 TIPOGRAFIJA

Tipografija izhaja iz grške besede typos (oblika) in graphein (pisati). (Typography,

n.d.)

Čeprav bi tipografijo lahko označili kot neko vrste znanost ali vedo o obliki črk in

pisav, moramo na začetku tega poglavja izpostaviti dejstvo, da se ne more

primerjati z ostalimi znanostmi, kot sta na primer biologija ali matematika. Ne

nazadnje je tipografija smer ali »podsmer«, ki spada k oblikovanju ali celo

umetnosti. Umetnost pa po svoji naravi, ne more biti popolnoma racionalna, pa

če se še tako trudimo. (Coles, 2013)

Stanley Morison v »First principles of Typography« argumentira, da je tipografija

definirana kot obrtništvo, ki se ukvarja z razpolaganjem in urejanjem črk, pisav in

mora vsebini teksta nuditi čim več podpore in bralcu večjo vizualno dostopnost.

(Simon, 1969)

Slika 1 Cezanovo načrtovanje kompozicije, Solomon (1986)


6

3.1 DRUŽINE PISAV

Solomon v delu »The Art of Typography« sistematično razdeli vrste pisav glede na

njihov izvor in anatomijo ter nam s tem razloži, kako različne vrste pisav

koreninijo v zgodovini, in nam s tem pomaga razumeti obliko ter vlogo različnih

vrst pisav danes.

Preko razvoja tiskanih črk sledi razvoj ročne pisave in različnih slogov, ki je bil

posledica razvoja nove tehnologije, od izuma Guttenbergovih premičnih črk, ki so

omogočile množični tisk, do izuma nalivnikov, ki so omogočili drugačne, bolj

čutne, intimne izrazne možnosti. Vsaka vrsta pisave (glede na njen karakter in

obliko) spada v določeno kategorijo. V širšem smislu lahko delimo vrste pisave na

latinico (»roman«), rokopis (»script«), gotico (»gothic«) in ornamentalne pisave

(»ornamental«).

3.1.1 Latinica (»Roman«)

Ob emigraciji zgodnjih nemških grafikov v druge Evropske države, le ti pridejo do

ugotovitve, da je Nemška »črna črka« ne le nepriljubljena v drugih državah,

temveč je bila tudi zavrnjena in ponekod oklicana za »barbarsko pisavo«. V Italiji,

ki je v tem obdobju v razcvetu renesanse, je opazen vpliv prebuditve klasičnih

elementov v umetnosti, kar se je posledično preneslo tudi na področje (in

vplivalo na sam razvoj) tipografije.

V renesansi namreč vlada navdušenje nad karolinško minuskulo – pisavo, ki ima

svoj izvor v osmem stoletju našega štetja in za razliko od »barbarske črne črke«

predstavlja bolj čutno, tradicionalno rimsko pisavo. Iz Karolinške minuskule se je

razvila neo-karolinška minuskula, ki je postala temeljni vzor zgodnjerimske

pisave. Trajanov steber je tako ključen vzor klasične rimske pisave. Na

omenjenem stebru so črke vklesane v kamen v »V« obliki. Da kamen ne bi

popokal so dodali serife, ki dajejo črkam čuten estetski videz. Latinica je


7

strukturirana iz debelejših in ožjih oblik oziroma linij, ki daje pisavi razgiban,

lahkoten, a vendar stabilen videz.

Iz klasičnega stila so se razvili še drugi tipi pisav, pri vseh pa so pomembno vlogo

odigrali geografski vpliv, vpliv popularne kulture, politike, filozofije in seveda

tehnologije. (Solomon, 1986)

3.1.2 Rokopis (»Script«)

Rokopis »Italic« se je časovno gledano spreminjal in razvijal in prešel v drugo

družino tipografije imenovano Script. Ta je dobila ime po načinu oblikovanja črk,

ki delujejo kot da so oblikovane s peresom. Ta kategorija pisave se deli na drugi

dve podkategoriji: Gotica in Latinica (»Gothic« in »Latin«).

Gotica se je razvijala v Nemčiji sredi šestnajstega stoletja. Vsaka črka je bila

izdelana do popolnosti, ki daje strog, težek videz.

Medtem se je v Angliji razvijal podoben rokopis, kurzivna pisava imenovana

Secretary, ki se je uporabljala za različne plakate, vabila, in ne za besedila.

Latin script (rokopis) temelji na Italijanskem rokopisu. Ta pisava se je razvila v

šestnajstem, uveljavila pa šele v osemnajstem stoletju. Script je postala zelo

popularna in dekorativna. Veliko ljudi se je v prostem času ukvarjalo z

lepopisjem. Na podlagi tega se je razvila kaligrafija, ki je nato postala uraden

rokopis. S kaligrafijo se je posledično, zaradi tehničnih zmožnosti, razvijala

dekorativnost pri pisavi. Oblikovanje krivulj, vijug, vzorcev je bilo zelo cenjeno, saj

pri tisku takih učinkov niso mogli doseči. Z omenjenim rokopisom so tako pisali

vabila, sporočila in napise za svečane prireditve.

Poleg tradicionalnih, med sabo povezanih pisanih črk, obstajajo tudi pisane

nepovezane črke. Pri teh črke ne prehajajo ena v drugo, temveč je med njimi

praznina. Črke so torej ločene med seboj in vsaka je neodvisna od druge. Bruch

Script (iz leta 1950) je ena od takšnih vrst pisav. Je sodobnejša verzija stare

kaligrafske pisave in deluje, kot da bi bila napisana v enem mahu, torej zelo

sproščeno in svobodno (Solomon, 1986).


8

3.1.3 Gotica (»Gothic«)

Čeprav se Gotica povezuje z Nemško pisavo in s »črno črko«, v sodobnem času

predstavlja na videz težko strukturirano, debelejšo obliko črk, brez kakršnekoli

ornamentike. Omenjena pisava se je prvič pojavila v zgodnjem devetnajstem

stoletju. Razlog njenega poimenovanja je ta, da je tonska vrednost teh

odebeljenih črk brez serifov zelo podobna »Nemški črni črki«, čeprav je debelina

povsod enaka. Večina črk omenjene pisave je »sans serifov«. (Solomon, 1986)

3.1.4 Ornamentalni rokopis (»Ornamental«)

Začetna oblika črke v rokopisih dvanajstega stoletja je bila zelo ornamentalna. Ta

črka je služila kot nek uvod oziroma vpeljava v nadaljnje besedilo in vsebino

teksta. Omenjene črke so ustvarjali profesionalni risarji.

Tem črkam zaradi njihove običajno intenzivne obarvanosti pravimo tudi

iluminirane črke. Sčasoma je nastala cela abeceda ornamentalnih črk. Primeri

prvih dekorativnih črk so se pojavili v Franciji (cca. 1680) in v Angliji (cca. 1690).

Veliko drugih ornamentalnih pisav se je pojavilo tudi v viktorijanski dobi. Ker so

bile črke preveč kompleksne in dekorativne, so se namesto ulitih črk posluževali

graviranja v baker, v katerem so lahko zelo precizno obdelovali tudi najmanjše

detajle. Ta tehnika tiskanja je omogočila prosto pot manifestiranja takšni vrsti

pisave.

Zaradi dekorativnosti, neverjetne kompleksnosti in težke berljivosti omenjena

vrsta tipografije ni primerna za uporabo več kot nekaj vrstic. (Solomon, 1986)

3.1.5 »Period«

Velik vpliv na Period pisavo ima arhitektura, predvsem Bauhaus, kjer velja princip

»forma sledi funkciji«. Ta sicer velja bolj za arhitekturo in umetnost, pa vendar

tipografija kot del omenjenega gibanja ni bila zapostavljena in je bila vsekakor

pod njegovim vplivom. Pri pisavi Bauhaus je prisotna geometrična struktura, z

izrazito osnovnim in funkcionalnim konceptom.


9

Hkrati z Bauhausom se je razvijal tudi umetniški slog Art Deco. Art Deco je

umetniška smer iz dvajsetih in tridesetih let dvajsetega stoletja. Omenjena pisava

deluje zelo prijetno na pogled in je za razliko od umetniškega sloga Art Nouveau

geometričnega karakterja.

Art deco deluje razgibano, vznemirljivo, fluidno in lahkotno. Popularna je bila v

New Yorku, kjer je služila kot dekorativni element veliko znanih stavb, kot so

Empire State Building, Chrystler Building, Rockefellerjev kompleks. Reflektira čas

v katerem je bila ustvarjena.

Geometrične forme so bile takrat na splošno zelo priljubljene v dizajnu,

arhitekturi, slikarstvu. Čeprav Bauhaus in Art Deco pisavi obe temeljita na

geometrični formi, je med njima kar nekaj razlik. Bauhausov slog vsebuje

monolitne, težke črke, ki so zelo poenostavljene, medtem ko ima Art Deco veliko

več kontrasta, prisotne pa so tudi različne debeline v eni sami črki. (Solomon,

1986)

3.2 ANATOMIJA TISKARSKE ČRKE

Oblikovanje vrhunskega dela zahteva dobro poznavanje črk in njihove anatomije.

V naši abecedi najdemo črke širokega razpona oblik in proporcev. Te raznolikosti

so zgodovinsko in kulturno pogojene. Če vzamemo za primer veliko črko »R«, ima

ta »nogo«, ki je pri eni družini pisav popolnoma ravna, pri drugi pa rahlo

zaokrožena. (Coles, 2013)

Taki detajli oblikujejo karakter določene črke oziroma nabor črk.

Najprej se bomo osredotočili na osnovno višino črk (glej sliko 4), ki jo označuje

višina x, to je višina malih tiskanih črk. Sledi višina verzalke, ki je razdalja med

osnovno črto in vrhom velike tiskane črke (višina h) ter višina velikih tiskanih črk.

Serifi so kratke prečne zaključne poteze na koncih črk (poznamo pisave s serifi in

brez serifov, slednje poimenujemo sans serif). Rep je del, ki sega pod osnovno

črto, vrat sega nad osnovno višino. Nekatere črke imajo tudi votline oziroma

okrogline, na primer črka G, g, R, D,d itd. (glej sliki 2 in 3). (Solomon, 1986)


10

Slika 2 Anatomija velikih tiskanih črk (Slomon, 1986)

Slika 3 Anatomija malih tiskanih črk (Slomon, 1986)

Slika 4 Višina črk (Solomon, 1986)


11

3.3 NABOR ZNAKOV (»Font«)

Font imenujemo nabor znakov (številke, črke) enakega sloga. Vsebuje majhne

črke, velike črke, številke in ločila. Črke istega fonta so si podobne v karakterju,

strukturi in zaključkih. Razpon velikosti teh črk je običajno od 6 do 72 pik.

Vsakemu fontu imamo tudi možnost dodati določen učinek. Lahko dodamo npr.

debelino reza (zelo svetle, normalne, krepke, zelo krepke), slog (ležeče ali

pokončno) in širino ( zelo ozke ali pa široke).

Uporaba določenega fonta in učinka je odvisna od namena uporabe. (Solomon,

1968) Če recimo želimo posredovati resne informacije, kot so novice o političnem

stanju, bi morali biti pri izbiri pisave bolj konservativni. Vsekakor bi bilo

neprimerno, če bi uporabili nabor znakov »Jokerman« (glej sliko 5), ki je bolj

primerna za lahkotne, igrive vsebine, kot recimo za otroški festival (glej sliko 6).

Pomembna je torej sporočilnost besed, ki določa njihovo obliko.

Slika 5 Anita Šarkezi, prikaz primera uporabe »Jockerman« pisave

Slika 6 Anita Šarkezi, prikaz primera uporabe »Jockerman« pisave


12

3.4 TIPOGRAFIJA KOT LIKOVNA FORMA

Narava deluje po določenih zakonih, ki smo jih ljudje (kot del narave) ponotranjili.

Človek se od nekdaj zgleduje po naravi, kar še posebej velja za področje umetnosti.

Iz narave nenehno črpamo, v njej najdemo navdih. To je glavno vodilo k umetnosti.

Tudi tipografija je kot del grafičnega oblikovanja podrejena estetskim pravilom, in

tako ni nobena izjema. Prav tako kot katera koli druga veja v umetnosti je

podvržena določenim likovnim zakonom. Ti zakoni oziroma pravila so temelj za pot

do visoko estetskih končnih rešitev.

V tem kontekstu pomeni pojem črke znak ali podobo, ne glede na njegovo fizično

obliko s svojo likovno težo. Kot pri kateri koli drugi grafični podobi sta pri obliki

pisave pomembna dva likovna pojma - prazen prostor in linija.

Oba pojma se prepletata z drugimi morfološkimi vsebinami (tekstura, masa, svetlo

– temno, tekstura in barva). Ne nazadnje je vsaka črka sestavljena iz linij, ki so

osnova vsake črke. Le ta je torej sestavljena iz različnih položajev in gostot linij.

Linija igra tudi pomembno vlogo pri tem v katero smer potuje določen tekst:

horizontalno, vertikalno, v krožnih oblikah itd.

V kompoziciji ima linija pomembno vlogo pri ustvarjanju ritma. Ritem je dosežen z

nizom in soočenji različnih dolžin, debelin in usmerjenosti posameznih linij. Če se

sedaj navežem na element tipografije – črko, je ta, kar zadeva njeno obliko, sinteza

linij. Pri črkah so linije postavljene v različne smeri, so zaobljenih ter geometričnih

oblik, ki skupaj s praznim prostorom določajo končno obliko črke. Linija določa črko

in obratno. Posamezne črke gradijo besedo in besede navsezadnje tvorijo stavek, ki

je tudi oblikovan v linijio. (Hochuli, 2008)

Vsaka vrsta pisave deluje tudi po principih oblikovanja, kot so ponavljanje,

ravnotežje, ritem in kontrast. Solomon (1968) tipografijo definira kot specifično

vejo v umetnosti, ki je posebna ravno zaradi svoje mehanične tehnologije.

Vsako načrtovanje kompozicije se začne s praznim prostorom. Prazen prostor

predstavlja neke vrste »oder« na katerem bodo nastopali ostali likovni elementi.


13

Definira se že z eno samo potezo (likovni artikulus). Od njenega odnosa s

preostalim formatom je odvisno, kje bomo naredili drugo potezo. Poteze tako ena

za drugo zgradijo funkcionalno celoto.

Ko se z opisanim potekom ukvarjamo pri oblikovanju, organiziranju besedila in

pisav, moramo imeti v mislih tri pomembne prostorske komponente: prostor, ki ga

zaseda sama črka; prostor, ki ga zaseda beseda; prostor med besedami in prostor,

ki ga zaseda vrstica besed oziroma črk v formatu. Gledano s praktičnega vidika je

prostor med besedami pomemben, saj nam omogoča, da besede med seboj

razlikujemo in so takoj prepoznavne (razen, če med njimi ni dovolj razmika).

Prostor med vrsticami pa je namenjen temu, da lažje preberemo določeno vrstico.

To velja predvsem kadar želimo, da je besedilo berljivo, kot recimo v časopisu,

knjigah itd. Lahko pa črke služijo preprosto temu, da iz njih oblikujemo neko

figuralno (glej sliko 7) ali abstraktno podobo. V tem primeru lahko vsa pravila

zanemarimo, saj imajo črke tukaj drugačno vlogo. (Solomon, 1986)

Slika 7 Roberto de Vicq de Cumptich


14

4 ILUSTRACIJA

Ob terminu »ilustracija«, se nam na prvi pogled zdi pojem zelo jasen. Ilustracija je

dopolnitev oziroma podkrepitev nekega besedila. Je osnovna in kratka definicija,

ki je razumljiva tudi oblikovalskim laikom.

Če pa se bolje poglobimo v njen pomen, je ilustracija pravzaprav intelektualno

razmišljanje. Le to se reflektira skozi podobe ter prikazuje kompleksen odnos

med podobo in njeno vsebino. Konec koncev je že samo razmišljanje o ilustraciji

način razmišljanja o lastni kulturi, ki ga beležimo z jezikom in podobami.

Ilustracije pripadajo svetu podob, ki je v korelaciji (čeprav ne zmeraj) z jezikom

oziroma z besedo. Ilustracije ne eksistirajo le v obliki slikovne upodobitve.

Ilustriramo lahko tudi z jezikom, s katerim ustvarjamo podobe mentalno. Te

podobe segajo onkraj besed ter spodbujajo našo domišljijo.

Podoba in tekst sta kontrastna pojma. Gre za dva načina predstavitve vsebine, ki

pa sta v praksi hkrati komplementarna. Pri jeziku smo omejeni z naborom besed.

Ko pride do te omejitve, nastopi ilustracija. Ilustracijo bi iz tega vidika lahko

definirali kot upodobitev besed, ki ne morejo biti izrečene.

Pa vendar ima ilustracija v vsaki situaciji različne vloge. Besedilo lahko dopolnjuje,

včasih nadgrajuje, zgodi pa se tudi, da se ilustracija in tekst močno razlikujeta

(vendar vseeno hkrati uspešno sobivata). V preteklosti je imel jezik »bolj

pomembno« vlogo, vendar se je to do danes spremenilo. Vedno bolj prihaja na

dan naša potreba po slikovnih upodobitvah. (Klanten, Hellige, 2006, 4)

V grobem ločimo oziroma poznamo strokovno, bolj tehnično obarvano, ter

umetniško ilustracijo. Umetniška ilustracija se deli naprej na knjižno in umetniško

ilustracijo, kot samostojen pojem (v angleščini »art illustration«).


15

Sodobno ilustracijo si večina razlaga kot nekakšno tradicionalno umetniško zvrst,

ki je v tesni povezavi z besedilom, vendar pa se je skupaj s tehnologijo in novimi

izumi v svojem razvoju precej odmaknila od termina »tradicionalno«.

Umetniška ilustracija zmeraj teži k fantazijskim svetovom, k »neubesedljivemu«.

Išče ter odkriva nove načine in metode abstraktnega, odpira pogled gledalca,

bralca v svet domišljije ter nas razsvetljuje. Od tod tudi izraz: illustrare (latinskega

izvora), ki pomeni osvetliti. V ilustraciji so, tudi nehote, zabeležena osebna stanja

ilustratorja - osebni pečat, ki lahko z enim terminom poimenujemo slog. (Klanten,

Hellige, 2006)

Vrste ilustracij:

Znanstvena/strokovna/tehnična ilustracija

Modna ilustracija

Umetniška:

o Knjižna ilustracija

- pripovedna ilustracija

- dekorativna ilustracija

- otroška ilustracija

o Samostojna (»Art illustration«)

Pripovedne in otroške ilustracije pravzaprav težko razlikujemo. V obeh primerih

gre za ilustracijo, ki prikazuje nek del zgodbe oziroma jo dopolnjuje. Mnogokrat

imajo besede celo sekundarno vlogo in besedilo služi bolj kot dodatna razlaga k

podobi. Nekaterih zgodb si recimo brez ilustracij ne bi mogli predstavljati. Primer

je Alica v čudežni deželi Johna Tanniela, kjer zgodba oživi prav zaradi prepričljivih,

izvirno upodobljenih karakterjev.


16

Vendar se pojavlja vprašanje, ali z ilustracijami ne iznakazimo bralčeve notranje

upodobitve zgodbe in tako oviramo njegovo kompleksno doživljanje? Menim, da

moramo paziti, da ilustracije niso preveč precizne in dobesedne. Tako pustimo

del prostora bralcu in njegovi lastni domišljiji.

4.1 OTROŠKA ILUSTRACIJA

Knjižna ilustracija je področje, kjer dominirajo slikanice za otroke. Vsako leto izide

na tisoče ilustriranih knjig različnih slogov.

Otroci se kognitivno različno razvijajo in posledično različno doživljajo zgodbe in

ilustracije. Za vsakega otroka je ilustracija ključnega pomena. Z njo otroku

pomagamo, da si zna bolje in lažje interpretirati zgodbo.

Vsem otroškim ilustracijam je skupno, da jih večina temelji na nadrealizmu in

fantaziji. Na omenjena pojma se otroci tudi najbolje odzivajo. Pravzaprav se

nadrealizem za odrasle niti ne razlikuje toliko od nadrealizma za otroke, vendar

so otroci za razliko od odraslih veliko bolj dovzetni za alogičnost in absurdnost in

ju tudi z večjim veseljem sprejemajo.

Pri nadrealizmu za otroke se pojavi vprašanje primernosti pojave neke podobe v

knjigi. Na primer, ko je v otroški knjigi Tomija Ungererja Crictor (1959) kot glavni

junak zgodbe nastopila kača, so s tem premaknili meje v otroški ilustraciji ter

razblinili tabuje, povezane s kačami. (Chwaist, Heller, 2006)

Ungerer je bil dolgo časa na črni listi otroških slikanic. Po njegovem prepričanju je

potrebno otroka travmatizirati, če želimo, da si otrok pridobi identiteto. Morda bi

se tukaj celo strinjala z njim. »Travmatizirati« je sicer preveč ekstremen pojem,

vendar so travme del življenja in nas gradijo kot individuum. S travmami in z

njihovo razrešitvijo odrastemo. (Cartoon brew, n.d.) V vsaki zgodbi se mora

zgoditi nekaj »tragičnega«, da imamo sploh uvid v to, kar družba pojmuje kot

»dobro«. Dobro brez zlega ne obstaja in obratno.


17

Ko smo v vlogi ilustratorja, moramo ob ustvarjanju otroške knjižne ilustracije

seveda dobro razmisliti, kakšen je namen naših ilustracij. Odgovoriti si moramo

na vprašanja: komu je knjiga namenjena in ali je določena ilustracija primerna za

našo izbrano ciljno publiko. Ali želimo, da naš bralec oziroma gledalec spoznava

nove pojme ali ga morda želimo naučiti nekaj poučnega, kot recimo

poimenovanja delov človeškega telesa itd.

Za interpretacijo zgodbe so seveda pomembni tudi drugi faktorji, ni torej vse

odvisno samo od ilustracije. Pomembna je korelacija med besedilom na način, da

se besedilo in ilustracija vsebinsko ujemata, ter da so informacije posredovane

postopoma.

4.1.1 Slikanica (ang. picture book)

Slikanice so običajno namenjene najmlajšim otrokom. Iz tega razloga vsebujejo

enostavne forme, ki so primerne za nivo otrokovega dojemanja. Zagotovo eden

najbolj znanih avtorjev otroških slikanic je Eric Carle z delom Zelo lačna gosenica

(The very hungry Catterpillar) (glej sliko 8).

Slika 8 Eric Carle, Zelo lačna gosenica (naslovnica)

Oblike tukaj so zelo enostavne, dvodimenzionalne, forma gosenice je zelo igriva,

barve so žive. Deluje lahko naivno, sproščeno, intuitivno, diletentno, vendar


18

vsekakor ne nepremišljeno. Prisoten je princip ponavljanja zaokroženih oblik, ki

se med seboj razlikujejo po teksturi in odtenkih zelene in modre. Glava, ki

prikazuje zmeden oziroma nedefiniran izraz na obrazu gosenice, je rdeče barve,

s poudarkom na živo rumeno zarobljenih in široko razprtih očeh, ki odkrito

komunicirajo z nami ter nas vabijo v zgodbo.

Pri otroških slikanicah mora biti ilustrator dovzeten za vsebino in biti pozoren na

to, da besedilo ne zasenči slike in obratno. V primeru otroške ilustracije (glej

sliko 9) je ilustracija

čista, enostavna, oblike

so preproste, jasne.

Ilustracija je

harmonizirana s

tipografijo. Barve so

nevtralne, diskretne, z

nekaj dodane umetne

teksture. Črke so velike, jasne, brez serifov, so zaobljene – enako kot ostali

elementi v kompoziciji. Ilustracija in tipografija sta lahko berljivi, vse je veliko,

zato je ta slikanica primerna za mlajše otroke. Ta slog bi zlahka primerjali z

slogom ilustratorja Erica Carlea, ki ima podoben princip izražanja. Pri takih

slikanicah, kljub temu, da so črke velike in nazorne, ni nujno, da otrok že zna

brati. Jasnost in velikost črk sta namenjena temu, da otrok dobiva predstave, ter

se počasi uči o tem, kako posamezna črka in beseda zgleda ter zveni. Sprva

zgodbo berejo starši, nato k temu pristopijo otroci sami. (Picture book, n.d.)

Pomembna komponenta otroških ilustracij je domišljija, občutek surrealnosti in

stanja »odsotnosti«, ki ga vzbujajo v bralcu. Spodbujajo k drugačnemu

razmišljanju. Z opazovanjem kvalitetnih ilustracij otroci doživljajo fantazijsko

zgodbo, ki jo povežejo z lastno realnostjo.

Slika 9 Jon Klassen, This is not my hat (naslovnica), 2012


19

4.1.2 Pripovedna otroška ilustracija

Prva stvar, na katero se ilustrator

opre, je dobro napisana zgodba.

Brez dobre zgodbe tudi ilustracije

ne dosegajo večje kvalitete. Že

prej omenjene ilustracije zgodbe

Alica v čudežni deželi (glej sliko

10) so primer kvalitetne zgodbe s

kvalitetnimi ilustracijami.

Narativna ali pripovedna

ilustracija je ilustracija, katere vloga se deli na dva pola: pri prvemu je ilustracija

podpora besedilu, pri drugemu pa je vloga besedila sekundarnega pomena.

Sodobni ilustratorji se morajo pri delu vprašati: prvič, ali je že obstoječo ilustrirano

zgodbo možno nadgraditi? Ali pa je ilustracija že tako trdno vezana besedilo, da

bralcu nikakor ne bi mogli izpodriniti prejšnje podobe iz glave. Drugo vprašanje, ki

se poraja, pa je, ali ne bi ilustriranje podrobno napisane zgodbe pokvarilo in

odvzelo moč zgodbi? Ko se kot ilustratorji znajdemo pred ilustriranjem

podrobnega besedila je zmeraj najbolje, če pri ilustracijah nismo dobesedni in zelo

specifični, ampak samo sugeriramo zgodbo. Če namreč besedilo, ki je že

dobesedno, dobesedno prevedemo v slikovno vsebino, smo pravzaprav dvakrat

posredovali identično. (Simpson, 1990)

4.2 ILUSTRACIJA ZA ODRASLE

Medtem ko ima visoka umetnost (v tem primeru jo bomo primerjali z grafiko)

omejene izvode (printe), je ilustracija reproducirana tolikokrat, koliko je izvodov

natisnjenih knjig, revij, časopisov in drugih medijev, kjer se pojavlja.

Slika 10 John Tanniel, Alica v čudežni deželi, Čajanka


20

Slika 11 Gary Baseman, Venison, 2003

Ilustracija je namenjena množicam, je uporabna umetnost. To pa ne pomeni, da

je njena kvaliteta (tako likovna, kot materialna in konceptualna) manjša od

kvalitete umetnin na umetniškem trgu. Seveda obstajajo tudi avtorji, ki svoje

ilustracije reprezentirajo kot samostojna umetniška dela, ki govorijo in stojijo

sama zase. (Heller, 2008)

V tem primeru govorimo o ilustraciji za odrasle.

Pri ilustraciji za odrasle in umetniški ilustraciji se srečamo z bolj poglobljenimi

vsebinami in simbolizmom. V tem primeru, čeprav ilustracija na prvi pogled

deluje zelo primarno (glej sliko 11), je v ozadju veliko premisleka in gre torej za

kompozicijo z različnimi likovnimi elementi ter simboli, ki imajo v naši kulturi

pomembno vlogo.

Takšna ilustracija ne potrebuje besedila ter lahko stoji sama zase. Zgodba je

pripovedovana preko simbolov in če bi bilo zraven napisano besedilo, bi nas to

pravzaprav lahko omejevalo. Čeprav vsi niso dovzetni za alogičnost v enaki meri


21

kot otroci, nam te ilustracije, ki so ustvarjene za odrasle, ponujajo drugačno

kvaliteto in izziv. Sprašujemo se lahko na primer zakaj figuri v ozadju tečeta proti

smeri iz katere je priletela puščica v prvo figuro? Zakaj imajo figure tako zelo

bebav in prazen pogled? Ali gre za samodestruktivno naravnanost avtorja ali

morda užitek v fantaziranju o smrti? Ali je preprosto komentar na to, kako

preživimo pot življenja? Preko teh ilustracij lahko tudi odrasli fantaziramo, se

vživljamo, razmišljamo ter se identificiramo. (Literarydevices, n.d.)

4.3 DEKORATIVNA ILUSTRACIJA

Definicija termina dekorácija v slovenskem slovarju knjižnega jezika pravi, da je

celota likovnih elementov namenjenih olepšavi. (SSKJ, Inštitut za slovenski jezik

Frana Ramovša ZRC SAZU)

Dekorativnost ali ornamentika v knjigah sega nazaj v čas srednjeveških rokopisov

(glej sliko 11). Njihova funkcija je, da vizualno dopolnjujejo format. Običajno so

tako brez vsebine. Takšna ilustracija je zmeraj podrejena tekstu. Če je v

srednjemu veku služila za okraševanje črk (prvih, velikih začetnic), danes živi

predvsem v revijah in časopisih. (Simpson, 1990)

Dekorativnost se kaže tudi v umetniškem

gibanju Art Nouveau oziroma secesiji, katere

pripadniki so se bojevali proti akademskem

realizmu in umetniškim delim determinirano

ustaljenih na platnu, ali, v kiparstvu, v

marmornem bloku. Pri secesiji smo priče

visoko estetskih upodobitev na uporabnih

objektih. Postal je prvi mednarodni

komercialni slog. (Chwast, Heller, 2008) Vplivi

tega gibanja s vidni še danes.

Slika 12 Primer srednjeveškega rokopisa

http://literarydevices.net/symbolism/


22

Sodobna ilustratorka, ki se ukvarja z omenjeno dekorativnostjo, je Catalina

Estrada. Pogosto prikazuje zelo bujne, cvetoče, fantazijske podobe, ki jih

uprizarja v strogi simetriji. Njene fantazijske podobe kljub živahni barvitosti,

zaradi oblik in popolnosti vektorske poteze, dajejo strog, uraden videz. (Klanten,

Hellige, 2006)

5 SLOG V ILUSTRACIJI

Slog izraža naše osebno intimno stanje, način razmišljanja in občutke. Različni

načini pristopa k idejam nas pravzaprav odlikujejo in spodbujajo našo unikatnost.

V eksploziji informacij današnjega sveta nam zagotovo ne manjka gradiva in

pogledov na dogajanja okoli nas, ki vplivajo na dogajanje znotraj nas. Iz vsega

tega lahko črpamo inspiracijo. Je to

dejstvo pomanjkljivost ali prednost?

Ljudje (tudi ilustratorji) se gibljemo

okrog podobnih tem. Naš osebni slog

je torej pravzaprav tisti, ki nas definira

in razloči od ostalih. Slog lahko

razumemo kot neke vrste fasado, celo

iluzijo, za katero se skriva »prava«

vsebina. Zunanja oblika je le element,

ki vabi gledalca k sebi, da si pobližje

pogleda, kaj dejansko se »skriva« znotraj.

Vendar na tem mestu ne smemo pozabiti, da se ideja in slog pri uspešni ilustraciji

zmeraj ujemata in pri ustvarjalcu razvijata simultano.

Ideja in slog sta torej rezultat, odsev in kontekst časa v katerem živimo.

Digitalna ilustracija, s svojim začetkom v devetdesetih (čas razvoja računalnikov

in izumov novih računalniških vektorskih programov), je bila predmet dileme: bo

računalnik nadomestil ročno risbo? Vektorska ilustracija (glej sliko 13) omogoča

visoko tehnično kvaliteto z relativno majhno zasedenostjo prostora na

Slika 13

Mijn Schatje


23

računalniku ter pošiljanje preko elektronske pošte. Omenjene karakteristike so v

današnjem času zagotovo ene od prednosti. Posredovanje in izmenjavanje

informacij v najkrajšem možnem času, pošiljanje svojih del na drug konec sveta le

v nekaj sekundah je dandanes običajna praksa. Tako je danes običajna praksa, da

ilustratorji delujejo iz kateregakoli konca tega planeta. (Klanten, Hellige, 2006)

Nikoli prej ni bilo toliko različnih možnosti za ustvarjanje ilustracij, kot ravno

danes. Poleg tega, da oblikujemo ilustracijo samo z računalniškim programom, jo

imamo možnost tudi skenirati in obdelovati v programu, česar se poslužujem tudi

sama.

Kombiniramo lahko torej prostoročno risbo in/ali fotografijo. Izkoristimo lahko

ogromno možnosti, ki nam jih omogoča določen program: od povečevanja

kontrasta, premikanja objektov, dodajanja efektov do spreminjanja barv,

svetlobe, kontrastov in podobno. (Simpson, 1990)

Prostor je pri vektorskih ilustracijah zelo čist, tudi če imamo zelo kompleksno

celoto, ima vsak element svoje mesto. Konture so jasne, celotna podoba deluje

izpiljeno, celo preveč popolno za ta svet. (Klangen, Hellige, 2006)

Če vektorska ilustracija ponuja čistost oblik, premore rastrska ilustracija drugačne

izrazne možnosti. Na njihovi podlagi se je (pod vplivom prvih računalniških igric

kot je npr. Mario Bros) razvil »računalniški primitivizem« (glej sliko 14). Ta vrsta

digitalne ilustracije zavrača tehnično visoko kakovostne, »končne« podobe.

»Rastrski digitalni ilustratorji« se tako izražajo preko podob pikslov, s katerimi

satirično prikazujejo stanje umetnosti v prihodnosti. (Chwast, Heller, 2008)


24

Slika 13 eBoy, Peecol, 2003

Kljub naglemu razvoju in fascinaciji nad digitalizacijo ilustracij potreba po

prostoročni risbi še vedno ostaja prisotna.

Prostoročne (analogne) ilustracije so podobe »z napako«, ki so v današnjem času

»brezhibnosti« in »popolnosti« še kako dobrodošle. Roka ima svoj trepet, drhti,

se zmoti (čuti se prisotnost človeškega fiziološkega faktorja), napake ni mogoče

popraviti s tipko na računalniku. In tako povrnit delo v prejšnje stanje. Prav

napake dajejo ilustraciji dodatno kvaliteto, saj je v njih videti človeškost,

poetičnost, intimnost in izkazovanje ranljivosti. (Klangen, Heller, 2006)

Če za primer vzamemo risbo s tušem in njene »podvrste«: klasični tekoči tuš

(risba s peresom, nalivnim peresom, čopičem), marker, kemični svinčnik. S tušem

(s pomočjo ustvarjanja teksture) lahko dosežemo vse od velikih kontrastov do

različnih sivin. (Simpson, 1990)

Tuš je bila tehnika, ki se je močno uveljavila v Veliki Britaniji v viktorijanski dobi.

Doba je dobila svoj naziv po takratni kraljici Viktoriji. Zaradi smrti njenega moža

princa Alberta, ki je bil velik podpornik sveta umetnosti, se je kraljica umaknila iz

oči javnosti in se do konca življenja zavila v črnino ter propagirala temačnejši

izrazni slog s črno ter belo linijo, poimenovan viktorijanski slog. Take ilustracije so

»krasile« različne knjige, časopise z dekorativno zunanjostjo ter s satirično in

družbenokritično obarvano vsebino, saj se je v tistem času odvijala tudi

industrijska revolucija. V tem plodnem obdobju množičnega tiskanja so bili

grafični oblikovalci, ilustratorji, tiskarji soočeni z velikimi tehničnimi izzivi. Najbolj

komercialen ilustrator tega obdobja je bil Charles Dana Gibson. Ustvaril je t.i.


25

Gibson žensko (ang. »Gibson Girl«), ki naj bi predstavljala idealno žensko tistega

obdobja.

V teh satirično obarvanih ilustracijah je pogost pojav antropomorfnost. Z živalsko

podobo zlahka ilustriramo človeški karakter, saj vsaka žival vsebuje vsaj eno

tipično lastnost, ki jo definira (podobno je z našim karakterjem). Umetnost na

splošno reflektira »notranji jaz«, stanje duha človeka, in upodabljanje emocij

skozi živalske podobe je bilo tako zelo prikladno. Antropomorfnost sega v čas

egipčanskih sužnjev, ki so se iz svojega gospodarja pogosto norčevali in se

posluževali omenjenih upodobitev. Vsekakor je odlična metaforična uprizoritev

(ne le v primeru točno določene osebe), saj je ena žival lahko reprezentativna za

vse ljudi tega specifičnega karakterja. Spodnje delo (glej sliko 15) prikazuje

ilustracijo francoskega karikaturista in ilustratorja J.J. Grandvilla. Uprizarjanje in

transformiranje različnih osebnosti v živali je bila najčistejša forma norčevanja iz

ljudi sveta politike, podjetništva, duhovščine. (Chwast, Heller, 2008)

Slika 14 J.J. Gérard Grandville

J.J. Gérard Grandville


26

6 ILUSTRACIJA IN TIPOGRAFIJA

Ilustracija in tipografija sta se razvijali tesno druga ob drugi. Pred Gutenbergovim

izumom premičnih črk so besedilo in ilustracije odtiskovali z lesenih plošč. Po

»izumu tisočletja« pa so kovinskim premičnim črkam počasi pričeli dodajati

lesoreze z ilustracijami.

Na uveljavljanje ilustracije je pomembno vplival razvoj grafičnih tehnik od 15.

stoletja dalje. Od leta 1470 je Augsburg slovel kot tiskarsko mesto, kjer so tiskali

predvsem ilustrirane knjige. Eden najpomembnejših umetnikov tega obdobja

šestnajstega stoletja je bil Albrecht Dürer (1471 – 1528), ki se je poleg slikarstva

in grafike ukvarjal tudi z oblikovanjem in konstruiranjem črk. (Možina, 2003)

V devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja sta se visoka umetnost in

ilustracija prepletali. Šele z modernizmom, natančneje s kubizmom, je ilustracija

zavila na drugo pot. Razloge je morda iskati v dejstvu, da se večina ilustratorjev v

tistem času ni znala spopasti z naglim tehnološkim razvojem v likovni umetnosti

(na primer kolažem) vendar pa to nekaterim ni predstavljalo ovire, ampak

prednost in dodatno kvaliteto. Evropa se je zelo dobro znašla v novih okoliščinah,

tudi ustvarjalci so bili bolj odprti za »nove ideje«, za razliko od zahodne celine –

Severne Amerike. (Chwast, Heller, 2008)

Za preskok v otroških slikanicah glede oblikovanja – od enostavno, simetrično,

tipografsko umirjenega oblikovanega formata v devetnajstem stoletju, do

preloma v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, ki je razbil tradicionalno umirjeno

obliko in vsebino – je zaslužen El Lissitzky z nenavadno knjigo za otroke »Of two

Squares«, če prevedmo: O dveh kvadratih. (Chwast, Heller, 2008)

Lissitzkijevo delo je otroška suprematistična knjiga, ki govori o dveh kvadratih: o

črnem in rdečem kvadratu, ki spremenita svet. Alegorija o četrti dimenziji in

njenemu učinku v tridimenzionalnemu svetu, je začetek novega načina

oblikovanja. O dveh kvadratih je verjetno eno najpomembnejših del kar zadeva

področje avantgarde v tipografiji in grafičnem oblikovanju. Delo je zasedalo


27

mesto v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku (MoMa), vendar so kritiki

komentirali, da je nepopustljiva abstrakcija nerazumljiva otrokom. Tudi če se

ciljna publika ni povezala s tem delom, je vsekakor vplivalo na razvoj oblikovanja

nasploh, kar je vplivalo na oblikovanje v knjigah z ilustracijami. Pred tem je bila

ilustracija v korelaciji s tipografijo začrtana zelo statično, ter strogo deljeno. (Art

& Science journal, n.d.)

Modernizem ne predstavlja edinega vpliva na ilustracijo. Popularna kultura,

skupaj z različnimi oblikami reklam, stripov ter tiska nasploh, je ogromno

prispevala k nastajanju raznolikih vizualnih načinov komuniciranja. (Simpson,

1990, 13)

Slika 15 El Lisszitzky, »Of two Squares«, 1922


28

7 PRAKTIČNI DEL

S svojim praktičnim delom sem (kot je ustaljena praksa pri večini otroških ilustracij) tudi

sama začela z interpretiranjem zgodbe. Prvotni naslov zgodbe – The Flying Fox, ki jo je

napisala angleška pisateljica Tamara Forge posebej za karakterje, katerih zametki so bili

že ustvarjeni z moje strani – predstavlja dopolnitev moje ilustracije in obratno. Nato sem

bila jaz tista, ki je izpopolnjevala ilustracije z njeno zgodbo.

The Flying Fox

Mr Peculiar is an odd flying fox,

He lives in a castle with hundreds of locks.

He frets as he shackles and bolts his doors down,

“Are these strong enough?” He says with a frown.

Convinced those around him will steal his things,

He sleeps with his valuables under his wings.


29

He would really prefer it if no one came near,

Still, nobody knows what’s causing his fear.

He says “Never trust others, protect what you’ve

got.”

“Keep them all out, or they’ll steal the lot!”

Next to the castle are dark drooping trees,

The whoople birds perch there, feeding on bees.

“Shoo whoople birds, you flap somewhere new.”

Mr Peculiar fears the birds too.

“With you’re pecking and flapping – you’re not

getting in!”

“You won’t frighten me with your brain numbing

din.”

“Whoople, whoople.” They chant in reply,


30

As they roost for the night, by a moonlit sky.

So Mr Peculiar, in pyjamas and cap

Raps on the windows. “Flap away – flap!”

“Stop looking in, you ‘orrible things!”

“You won’t get my treasures, they’re under my

wings.”

And before he can settle and sleep for the night,

That odd flying fox locks his castle up tight.

“You’ll not get in now you treacherous scum!”

“I’ve got ten big alarms, so good luck if you come.”

He hadn’t always just rattled around,

In this lonely place, with it’s acres of ground.


31

He lived there with grandma, so gentle and kind,

Until she got old and left him behind.

It was then that he realised, all by himself,

He must care for her castle and all of it’s wealth.

And that is what’s made such a young flying fox,

Fearful of neighbours, obsessive with locks.

Now, it is late and he’s settled to sleep,

Everything’s bolted - a fortified keep.

So eerily silent, just the odd whoople bird,

And Peculiar’s snoring, can faintly be heard.

A spark, a crackle, a frazzle of wire,

Something is stirring, something like fire!


32

So many alarms attached to one plug,

All left to simmer - on a hessian rug.

He thought all the danger was on the outside,

Little did he know, the circuits were fried!

Thank goodness he wakes with the smell of the

smoke,

He coughs and panics and tries not to choke.

“Help me please! There’s a terrible fire!”

He shouts in vain as the flames grow higher.

“I can’t get out I’ve locked every door!”

“I’ve hidden the keys, under the floor.”

“The shutters are bolted, the gates are shut,”

“The chains are the strongest and too thick to cut.”


33

“I don’t want to die, there’s no one to help.”

He falls to the floor with a pitiful yelp.

The whoople birds wake, as they sense something’s

wrong.

“Quick!” They whoople. “He hasn’t got long!”

Stretching their wings, they ready their beaks.

“We’ll start with the windows.” The biggest one

squeaks.

“I’ll call for help.” Shouts the littlest bird.

“I’ll WHOOPLE so loud, I’m bound to be heard!”

So, through the flames and blinding fumes,

They find Peculiar in one of the rooms.


34

And when he comes to, on the moonlit hill,

The whoopling cheers are happy and shrill.

“You’ve saved my life by risking your own.”

The shocked flying fox, says with a groan.

“I’ve been so mean, feared you for years..”

“How did you do it?” He asks, through his tears.

“We pecked at the windows, we bashed the doors

down, “

“We gathered the neighbours, we woke up the

town!”

“We know you’re not mean, just a bit sad.”

“Thank-whoople we saved you, we’re all very glad!”

So, smoky and charred, he opens his wings,

For a big grateful hug with his new favourite things.


35

The castle rebuilt, and each one a friend.

This fanciful tale must come to an end.

He still has alarms, for castle protection,

But now they are mostly for fire detection.

~THE END~

Tamara Forge April 2013

Tematika zgodbe je sodobna. Osrednja ideja je izoliranost posameznika -

glavnega karakterja – zaradi njegove anksioznosti. Posledično se lik zaklene v

grad in se boji vsega neznanega. Mr. Peculiar (glavni junak) je ostal sam, nima

nikogar in misli, da se bo (če se zapre pred svetom) zaščitil pred bolečino in

nepredvidljivostjo zunanjega sveta. Omenjeno nepredvidljivost, nevarnost mu še

posebej predstavljajo ptice, ki živijo v gozdu zraven njegovega gradu. Skozi

tragedijo, ki se mu zgodi (zaneti se požar), kjer ga omenjene ptice rešijo, spozna,

da je imel napačne predstave in predsodke glede zunanjega sveta ter tako uspe

razrešiti eno od svojih psiholoških težav.

Glede likovne vsebine je bila osrednja ideja ustvariti nevsakdanjo, temačnejšo

podobo interpretacije sveta v katerem živimo. Med prebiranjem otroške

literature in gledanjem ilustracij sem v večini pogrešala neko temačnejšo

vsebino, nevsakdanjost ter kontrastnost od ponujenega na trgu. Ideja je otroka

seznaniti z nenavadnimi podobami (ki niso nujno lepe in všečne) ter s

problematiko, ki je del realnosti. Na eni strani ilustracije po mojem ponujajo


36

bralcu čudaški, abstrahiran domišljijski svet, dopolni pa ga zgodba, ki je

namenjena temu, da strezni, sooča ter vzgaja.

Če nas je strah podob v knjigi in če ta strah na koncu zgodbe premagamo, je

namen dosežen. Kakor je menil že Ungerer, mora otrok skozi travmo (lahko tudi s

pomočjo staršev), da se karakterno okrepi in se je v nadaljnjem življenju zmožen

soočati s stvarmi, ki niso vedno takšne, kot si želimo. Skozi prebiranje zgodbe se

soočamo z istimi čustvi kot glavni junak. Soočamo se s strahom pred vdorom v

našo intimnost, pred razočaranjem ter ranljivostjo. Lahko bi rekli, da je vsebina

težkega značaja, a vendar nujna.

Pisava je zelo kompleksna, mlajši bralci jo težko berejo, zato so jo prisiljeni

prebrati tudi odrasli. Tako zgodba doseže obe generaciji. Kompleksnost pisave

Trinigan predstavlja mejo med jezikovno in likovno vsebino. Na eni strani imamo

ilustracijo, na drugi jezik, ki je šifriran v kompleksno oblikovane črke, tako da jo je

odrasli prisiljen prebrati. Knjiga je pravzaprav otroška, namenjena pa, da vzgaja

tudi odrasle.

7.1 RAZVOJ KARAKTERJEV IN NJIHOVEGA OKOLJA

Karakterje sem upodobila v živalskih podobah, ker menim, da se z njimi lahko

marsikdo identificira, še posebej, če mu je določen živalski lik karakterno blizu

(podobno kot J.J. Grandville).

Glavnega junaka – Mr. Peculiarja – uprizarja leteča lisica (ang. fruit bat), katere

videz je grozljiv, saj spominja na netopirje, ki se hranijo s krvjo živali. Za razliko od

njih, pa leteča lisica živi od sadja (od tod tudi ime »fruit bat«). (Megabat, n.d.)

»Whoople« ptiči pa nastopajo v zgodbi zgolj zaradi njihove vizualne učinkovitosti

uprizarjanja navidezne zlobe in nagajivosti.

Ilustratorji večkrat predstavljamo karakterje preko živalskih podob zaradi

vzporednic med človeškimi karakteristikami in simbolnimi, kulturnimi oznakami

http://en.wikipedia.org/wiki/Megabat


37

določenih karakterjev živalskega sveta (lisica predstavlja zvitost, pes zvestobo,

itd.).

Ko razvijamo karakter v zgodbi, želimo, da ta pooseblja določeno lastnost

oziroma karakteristiko, ki jo zlahka povežemo z živalsko. Za prikaz specifičnega

karakterja v pravljicah zato pogosto posegamo po živalskih likih. Pri moji slikanici

bi lahko rekli, da je glavni junak (z vizualnega vidika) napol človek, napol leteča

lisica, zaradi česar se morda lahko z njim še bolj identificiramo.

Mr. Peculiar predstavlja sodobnega, vsakdanjega, homofobnega človeka, ki je

večno ujet v svojem majhnem svetu in se zapira pred novimi stvarmi, saj verjame,

da bi mu te škodile ter ga prizadele.

»Babica« je pokojna, vendar vseeno nastopa v zgodbi, kot lep spomin Mr.

Peculiarja. Spomin na občutje topline in ljubezni, ki jo je glavni junak nekoč čutil.

Ker je sedaj ni več, je zaklenjen v svojem gradu, v katerem se čuti varnega. Babica

je torej prispodoba pozitivnih občutkov in stanj ter metafora zavetja, ki ga je

glavni lik izgubil.

»Whoople birds« so ptiči, ki živijo v gozdu poleg Mr.Peculiarja. Ti ptiči so na videz

zlobni, vendar je to le farsa. So nagajivi pobalini, ki pa ne bi nikoli nikomur škodili

in ne mislijo slabo.

Kot sem že omenila, je glavni junak na nek način že

obstajal ter se pojavljal v mojih zgodnejših risbah in

skicah, treba ga je bilo samo prilagoditi in mu dodati

karakteristike, ki so mu v obravnavani zgodbi

pripisane. Nastal je na podlagi naslednje podobe (glej

sliko 19):

Slika 16 Anita Šarkezi, Leteča lisica, 2013


38

Po napisani zgodbi se je karakter razvijal v bolj temačno smer. Pri tem je odigralo

svoje tudi dejstvo, da je živel v temnem gozdu, v velikem gradu. Pod tem vtisom

je nastala naslednja podoba, ki se je oddaljila od prvotne bolj »prijazne« ideje.

Slika 17 Anita Šarkezi, Lisica, 2013

Slika 18 Anita Šarkezi, brez naslova, 2013


39

Slika 20 Slika 20 Anita Šarkezi, skica za Mr Peculiarja, 2013

Slika 22 Anita Šarkezi, skica za Mr Peculiarja, 2013




40

Sprva so se mi karakterji zdeli »že videni«, zato sem

nadaljevala v drugo smer. Na koncu sem prišla do

zadovoljive vsebine.

Končna verzija:


Slika 24 Anita Šarkezi, končna verzija Mr Peculiarja, 2013


41

Na podlagi glavnega karakterja sem prilagodila podobe ostalih likov, za katere

sem hotela, da so si glede forme podobni, saj izhajajo iz istega fizičnega okolja.

Razvoj Whoople ptičev:

Slika 27 Anita Šarkezi, skica, 2012

Slika 25 Anita Šarkezi, The loonatic house, 2012 (detajl)



42

Slika 30 Anita Šarkezi, skica ptičev, 2013




43

Podobe, ki sem jih ustvarila, sem morala postaviti v določen kontekst. Sprva mi

je za navdih služil Predjamski grad, nato sem iz koncepta tega gradu gradila

naprej.

Slika 31 Anita Šarkezi, skica za grad, 2013



44


Slika 34 Anita Šarkezi, končna verzija gradu, 2013


45

Babica:

Slika 35 Anita Šarkezi, skica za babico, 2013

Slika 36 Anita Šarkezi, končna verzija babice, 2013


46

7.2 SLOG

Temačnost linije in njena neskončnost iz viktorijanske dobe se na nek način odraža tudi v

tej likovni zgodbi. Na začetku je bila le črna linija, ki se mi je zdela »gola«. Hotela sem jo

podkrepiti, zato sem uporabila digitalni program, kjer sem dodajala barve in teksture.

Barve v računalniku delujejo zglajeno in čisto – preveč čisto. To je bil glavni razlog, da

sem uporabila še teksture. Ob teksturah se posameznik sprašuje in razglablja, kaj se

skriva zadaj. Tako je tekstura ključen element v ilustracijah, saj sem z njo nekako želela

nakazati prostorskost in verodostojnost objekta oziroma subjekta. Teksture sem vstavila

z grafičnim programom. Uporabila sem teksture iz vsakdanjega življenja, kot so recimo

serviete, različni tekstil, kovinske

plošče (nekatere sem odkrila na

spletu). Za teksturo sem se

predvsem odločila zato, ker

grafični programi ponujajo zelo

omejeno izbiro barvanja, barve

ppa delujejo nekoliko plosko in

pusto za izbrani slog.

Temačnost umirjenega

dogajanja in barvna živost

akcijskega dogajanja podkrepita

vsaka svojo vsebino.


Slika 37 Anita Šarkezi, končna verzija ptičev in gozda, 2013


47

Želela sem, da posamezna ilustracija spodbudi dolgotrajnejše opazovanje in bralcu

ponudi popotovanje. Tekstura je zelo kompleksna in ker imam čisto preprosto linijo in

ploskovite barve je tekstura dodaten element, ki podkrepi pestrost in polnost mojih

ilustracij.

Organsko oblikovani liki so kompozicijsko statično postavljeni. Vsak stoji zase kot nek

»portret določenega dogajanja«. Večina ilustracij ima mesto glavnega dogajanja v centru

formata. Glede karakterjev se zdi, kot da je pogled nenehno usmerjen v bralca in

gledalca zgodbe – tako ustvarjajo dialog in pripovedujejo zgodbo. Tukaj je poudarek

predvsem na intimnem stiku z bralcem in njegovi identifikaciji z likom.

7.3 TRINIGAN

Digitalni programi ponujajo številne fonte, ki vsak zase govorijo zgodbo ter izražajo svoj

karakter s svojo oblikovnostjo. Želela sem uporabiti pisavo s podobnimi oblikovnimi

lastnostmi enakovrednimi ilustracijam, da bi se končna podoba zlila v celoto.

Slika 39 Tim Burton, plakat za »The Nightmare before Christmas«


48

Ker večinoma prevladujejo mehke, organske linije, sem se pri izbiri pisave osredotočila

na njih, vendar sem morala biti hkrati dovolj precizna, da sem izbrala pisavo, ki je tudi

berljiva. Z ozirom na organsko, anatomsko oblikovano pisavo in berljivost sem prišla do

končne izbire pisave Trtrinigan, ki je mešanica sodobno oblikovane tipografske podobe

in umetniškega sloga Art Nouveauja. Prikazuje čutnost z zarobljenimi in mehko

oblikovanimi končnicami. Ista pisava je bila uporabljena za plakat animacije The

Nightmare before Christmas Tima Burtona (glej sliko 42). (Steampunkfont, n.d.)

Primerjava Trinigan pisave z značilno pisavo sloga Art Nouveau (glej sliko 44):

Gre za podobno stopnjo razgibanosti, zaključki črk (serifi) so dokaj dramatični.

Črke so dinamične in aktivnega značaja s pridihom elegance. Če primerjamo črki

»T« obeh fontov, opazimo, da imata nogo zaključeno v isto smer, steblo črke je

na najvišji in najnižji točki najdebelejše, najtanjše v sredini in tudi sama prečka z

debelino potuje iz leve proti desni – najdebelejša je na levi, ki se, kot da bi

naredili potezo s čopičem, stanjša na desni strani.

Slika 40 Pisava Trinigan


49

Slika 41 Primerjava Trinigan in Art Nouveau pisave


50

7.3.1 Variranje z drugimi pisavami

Preden sem prišla do končne rešitve sem seveda preizkušala druge vrste pisav ter

ugotavljala, kako bi se te skladale z ilustracijami. Moje izhodišče je bilo, da sta

forma pri ilustraciji in tipografska forma podobni in skupaj tvorita eno zaključeno

likovno formo.

Klasična pisava, kot je na primer Times New Roman se sicer lepo usede v

kompozicijo, vendar sta anatomija te pisave in ilustracije ločeni (glej sliko 44).

Slika 42 Anita Šarkezi, 2013


51

Poskušala sem še z drugimi fonti, kot je Tempus Sans in Poor Richard. Tempus Sans je

pisava brez serifov, za katero bi sklepali, da ima zaradi tega strožji videz. Vendar zaradi

razgibanosti vratov in repov črk, ki so včasih diskretno nagnjeni v diagonalo, ter rahlo

popačenih votlin in okroglin pri črkah dajejo igriv videz. Poor Richard morda deluje bolj

konzervativno za razliko od Tempus Sansa. Črke so diskretno stilizirane in hkrati berljive.

Serifi so organsko, polno zaključeni. Tudi sama črka nasploh je debelejšega, močnejšega,

bolj stabilnega karakterja za razliko od črk Tempus sansa (glej sliko 45), ki delujejo, kot

da bodo vsak čas pobegnile iz formata.



52

Slika 44 Anita Šarkezi

7.4 KONČNO DELO

Sinteza mojih raziskovanj je vključena v prilogi. Zaobjema otroško slikanico, kjer sta

tipografija in ilustracija združeni v harmonično celoto.


53

8 PEDAGOŠKI DEL

V pedagoškem delu sem sestavila učno pripravo za prvi letnik srednje šole

gimnazije za predmet Likovno snovanje. Dijaki se bolj podrobno seznanijo s

pojmom ilustracija in tipografija, ter kako se ta dva pojma v praksi dopolnjujeta v

oblikotvornosti.

Datum: 27. 8. 2014 Šolsko leto: 2013/14

Šola: Gimnazija

Profesor likovne

umetnosti

Predmet: Likovno snovanje

Okvirni čas

obravnavanega

področja:

3 šolske ure

Razred: 1.a

Likovno področje: Oblikovanje, ilustracija

Likovna naloga: Oblikovanje ilustracije s tipografijo

Likovna tehnika: Tuš

Likovni materiali in

pripomočki:

Tuš, barvni tuš, marker, papir, vôda, čopič, pero, nalivnik

Likovni motiv: Po domišljiji/besedilu

Učne metode: metoda praktičnega likovnega izražanja, razlaga, demonstracija,

pogovor

Oblike dela: individualna (samostojna)

Učni mediji in

pripomočki:

Sheme, fotografije del, ki ponazarjajo ilustracijo s tipografijo

Medpredmetne

povezave:

Slovenščina


54

Učni pripomočki: LCD projektor, računalnik, programska prezentacija fotografij

Vrsta učne ure: Uvodna, nadaljevalna, kombinirana

Literatura:

- Šuštaršič, N.,Butina, M., Zornik, K., De Gleria, B., Skubin, I. (2004). Likovna teorija: Učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od 1. Do 4. Letnika. Ljubljana: Založba Debora.

- Rački, T. (2004). Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji, filmu, kiparstvu, arhitekturi in gledališču. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

- Arnheim, R. (1974). Art an Visual perception: A Psychology of the creative Eye. Los Angeles: University of California, Berkeley

- Simpson, I. (1990). The new guide to illustration. Oxford: Phaidon

- Simon, O. (1969) Introduction to typography. London: Faber and Faber

- Solomon, M. (1986) The art of typography – An introduction to Typo.icon.ography. Understanding contemporary type design trough classic typography. New York: Watson – Guptil Publications

Cilji / učenci: Dovršni

glagol (dogajanje

omejeno v trajanju,

označujejo dejanje, ki

je bilo ali bo narejeno)

- ponovijo pojem ilustracija - spoznajo nove pojme: tipografija - razvijajo občutek za oblikovanje likovne

kompozicije s pomočjo točke in linije in tipografije - razvijajo izrazne možnosti in občutek za

razporejanje oblik pri oblikovanju na papirju in s tem negujejo individualni likovni izraz,

- ob uporabi različnih materialov, orodij in tehnologij, razvijajo motorične spretnosti,

- razvijajo sposobnost za oblikovanje kriterijev in vrednotenje likovnih del,

- izdelajo risbo po zgodbi z upoštevanjem njene vsebine


55

Učitelj Učenci Učne metode,

sredstva,

pripomočki

Uvodni del

Za uvod napišem na tablo pojma: Ilustracija

in tipografija, ločeno eno od drugega.

Uporabim tehniko »viharjenja možganov«.

Najprej se lotimo pojma »ilustracija«.

Na koncu, ko že naštejemo veliko asociacij,

ustvarimo celoto in se lotimo definiranja

naslednjega pojma »tipografija«, kjer

uporabimo isto tehniko razmišljanja. Ves čas

spodbujam in vodim njihovo razmišljanje.

Nato, ko smo ta dva pojma »definirali« med

njima potegnem črto, iz katerih iz obeh strani

naredim puščico in vprašam zakaj sem to

puščico narisala.

Dijaki so aktivni, naštevajo

pojme, ki jim pri terminu

ilustracija padejo na pamet.

Dijaki so aktivni in s pomočjo

te tehnike si vedno bolj

razjasnjujejo pojem.

Dijaki pridejo do zaključka, da

sta ilustracija in tipografija

povezani.

Tabla

Osrednji del

Vprašam dijake ali bi mi, glede na miselni

vzorec, ki smo ga ustvarili, znali definirati

pojma ilustracija in tipografija.

V primeru, da mi ne odgovorijo, jim najprej

razložim pojem ilustracija, ki je likovna

podoba, ki se po vsebini, sklada z besedilom.

Povem, da obstaja več vrst ilustracij

(tehnična, umetniška) ter da se bomo bolj

podrobno ukvarjali z umetniško ilustracijo,

kamor spada tudi knjižna ilustracija, ki je

zmeraj del neke zgodbe.

Odgovarjajo

Slikovno

gradivo: primer

tehnične in

umetniške

ilustracije


56

Vprašam dijake kaj je funkcija ilustracije ter

jim v primeru, da ne vedo, razložim:

Ilustracija podkrepi besedilo. Ne nadomesti

besedila, temveč služi kot pomoč ali

smerokaz. Ima enakovredno kvaliteto z

besedilom.

Besedilo in ilustracija naj bi bili v sožitju.

Nato vprašam dijake ali so kdaj opazovali

kako so v knjigah oblikovane črke ter jim

podam nekaj primerov različnih pisav. Na

podlagi le teh razlagam anatomske razlike

med črkami. Sprašujem jih tudi, kakšen vtis

daje določena pisava. Napeljujem jih na

pojem tipografija. S pomočjo miselnega

vzorca oziroma sheme, ki smo jo sestavili,

definiramo pojem: veda o oblikovanju črk in

njenih oblikovnih značilnostih.

Poslušajo Prikaz fotografij

in shem

Prikažem primer ilustracije zelo organskih

oblik. Skupaj z dijaki jo definiramo kot tako.

Vprašam: kakšna vrsta pisave bi bila tukaj

primerna, da bi se oblikovno skladala z

ilustracijo. Razložim, da se morata za enotno

celostno podobo ilustracija in pisava vizualno

usklajevati. Celotna podoba mora biti

podobnih oblik.

Na primeru geometrično oblikovane

ilustracije prikažem geometrično oblikovano

pisavo ter razložim, zakaj se ta pisava in

ilustracija ujemata.

Po potrebi prikažem še nekaj primerov in na

podlagi teh primerov razložim odnose med

ilustracijo in tipografijo.

Odgovarjajo Prikaz ilustracij

s tipografijo:

prikažem del iz

otroške knjige z

ilustracijo in

tipografijo

(npr.: od Jona

Klassena,

»Where is my

hat«).

Po potrebi še

prikažem

slikanico »Jack y

la muerte« od

Tima Bowleya.

Dijakom napovem, da bodo ilustrirali

naslovnico »Saloma«, delo Oskarja Wilda s

pomočjo točke, linije ter elementa svetlo-

temno.

Ilustrirajo lahko karkoli, kar se povezuje z

delom: od glavne junakinje do prizorov,

splošnih vtisov, ki so si jih najbolj zapomnili iz

Poslušajo


57

slovenščine (domače branje).

Naslovnica mora vsebovati ilustracijo in

pisavo, ki se bosta oblikovno skladali

(naveden mora biti naslov in avtor).

Napovem, da bodo delali s tušem (barvnim in

črnim) ter da morajo uporabiti še vsaj en

dodaten medij, poleg čopiča (npr. pero,

marker ali kakšen drug pripomoček, ki bi

lahko puščal sled s tušem).

Spodbujam jih, naj uporabijo različne

debeline črt, točk, v različne smeri, položaje

naj upoštevajo svetlo – temno.

Povem, naj naredijo nekaj prototipov preden

se lotijo izdelovanja končne verzije.

Ponovimo, na kaj morajo biti pozorni in

zapišemo na tablo – izražanje z linijami,

točkami, ploskvami, svetlostjo in temo ter

položajem. Skladnost med ilustracijo in

pisavo.

Ponovijo

Likovno izražanje

Učence pri delu spodbujam in jim pomagam

pri reševanju likovnih problemov.

Izdelujejo likovni izdelek.

Sklepni del

Pazimo na (oblikovanje meril za vrednotenje):

- upoštevanje zakonitosti oblikovanja likovne kompozicije

- skladnost med ilustracijo in pisavo

- uporaba izraznih možnosti – linija, točka, črta, ploskev

Razstavimo na tablo in skupaj

z dijaki vrednotimo izdelke.

Tabla


58

9 ZAKLJUČEK

Ob študiju literature za diplomsko delo se je obogatilo moje teoretično

poznavanje pojma ilustracije in tipografije, kar mi bo zagotovo v pomoč pri

nadaljnjem delu. Veliko sem izvedela in postala zelo dojemljiva predvsem glede

tipografije, ki mi je bila do zdaj neznano področje.

Ilustracija je zame temeljnega pomena v življenju. Preko nje sem zmožna

komunicirati s svetom. Predstavlja moj način interpretiranja, razmišljanja ter

dojemanja sveta okoli sebe, ki ga želim deliti z drugimi. Preden sem se lotila

prebiranja literature o ilustraciji, sem bila nenehno postavljena pred dilemo ali

ilustracija lahko konkurira visoki umetnosti, in/ali pa ji je enakovredna.

Ilustracija je avtonomna likovna smer, ki je zmožna komunicirati z vsemi, ne glede

na starost ali kognitivne sposobnosti. Ilustracija zadene v pračloveško,

emocionalno noto človeka. Preplavlja cel svet, navdihuje s celo paleto slogov,

tehnik, različnih idej in pristopov. Je življenjska sila, ki se bo končala šele s

koncem naše civilizacije. Razveseljuje, poučuje, opozarja ter vzgaja.

V Sloveniji imamo veliko tradicionalnih, kvalitetnih ilustratorjev, za katere, žal,

naš domači trg, kjer primanjkuje publike, ki bi jih znala ceniti, ni dovolj velik.

Krivdo si drznem zvaliti na šolski sistem, ki deluje v nasprotno smer od

spodbujanja kreativnosti duha.

Zato polagam na srce bodočim likovnim pedagogom, da imajo izjemno

pomembno ter odgovorno vlogo. Likovni pedagog je faktor, od katerega je

odvisno, kakšno bo stanje umetniške scene v državi, saj je prav on tisti, ki

privzgaja odnos do umetnosti in ustvarjanja. S pedagoškim delom diplomske

naloge stremim k ideji ustvarjanja dinamike in aktivnega razmišljanja, veselja ter

ljubezni do umetnosti.


59

Slika 45 Anita Šarkezi, Mr Peculiar, 2013 (naslovnica)

10 PRILOGA

Slika 46 Anita Šarkezi, Mr Peculiar, 2013


60




61

Slika49 Anita Šarkezi, Mr Peculiar, 2013



62




63




64




65




66




67




68




69




70




71




72

Slika 71 Anita Šarkezi, Mr Peculiar, 2013 (zadnja stran)


73


74

11 VIRI IN LITERATURA

Arnheim, R. (1974). Art and Visual Perception, A psychology of the creative eye.

Los Angeles, California: Berkley. University of California

Heller, S., Chwast, S. (2008). Illustration – A visual history. New York: Abrams

Hochuli, J. (2008). Detail in typography, Letters, letterspacing, words,

wordspacing, lines, linespacing, columns. London: Hyphen Press

Klanten, R., Hellige, H. (2006). Illusive – Conteporary illustration and its context.

Berlin: KG

Možina, K. (2003). Knjižna tipografija. Ljubljana: Bibliothecaria 13

Parker, R. (1997). Grafično oblikovanje. Ljubljana: Pasadena

Rački, T. (2004). Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji,

filmu, kiparstvu, arhitekturi in gledališču. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne

dejavnosti.

Simon, O. (1969). Introduction to typography. London: Faber and Faber

Simpson, I. (ur.). (1990). The new guide to illustration. London: Phaidon

Solomon, M. (1986). The art of typography – An introduction to

Typo.icon.ography. Understanding contemporary type design trough classic

typography. New York: Watson – Guptil Publications

Šuštaršič, N.,Butina, M., Zornik, K., De Gleria, B., Skubin, I. (2004). Likovna teorija:

Učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od 1. Do 4. Letnika. Ljubljana:

Založba Debora.


75

11.1 SPLETNI VIRI

Art & Science Journal. Pridobljeno s

(http://www.artandsciencejournal.com/post/44392322238/about-two-squares-

the-unusual-childrens) dne 22.8.2014

Ilustrators partnership. Pridobljeno s

(http://www.illustratorspartnership.org/01_topics/article.php?searchterm=0007

3) dne 23.8.2014

Literary divices. Pridobljeno s

(http://literarydevices.net/symbolism/) dne 15.8.2014

Megabat. (n.d.) Pridobljeno s

(http://en.wikipedia.org/wiki/Megabat) dne 22.8.2014

Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno s

(http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dekoracija&hs=1)

dne 23.8.2014

Typography. (n.d.) Pridobljeno s (http://en.wikipedia.org/wiki/Typography) dne

22.8.2014

http://www.artandsciencejournal.com/post/44392322238/about-two-squares-the-unusual-childrens

http://www.artandsciencejournal.com/post/44392322238/about-two-squares-the-unusual-childrens

http://www.illustratorspartnership.org/01_topics/article.php?searchterm=00073

http://www.illustratorspartnership.org/01_topics/article.php?searchterm=00073

http://literarydevices.net/symbolism/

http://en.wikipedia.org/wiki/Megabat

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dekoracija&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dekoracija&hs=1

http://en.wikipedia.org/wiki/Typography


76

11.2 SLIKOVNI VIRI

Slika 1 Cezanovo načrtovanje kompozicije, (Solomon, M. (1986). The art of typography –

An introduction to Typo.icon.ography. Understanding contemporary type design trough

classic typography. New York: Watson – Guptil Publications)

Slika 2 Anatomija velikih tiskanih črk (Solomon, M. (1986). The art of typography – An

introduction to Typo.icon.ography. Understanding contemporary type design trough


Slika 3 Anatomija malih tiskanih črk (Solomon, M. (1986). The art of typography – An

introduction to Typo.icon.ography. Understanding contemporary type design trough


Slika 4 Višina črk SOLOMON, M. (1986). THE ART OF TYPOGRAPHY – AN INTRODUCTION

TO TYPO.ICON.OGRAPHY. UNDERSTANDING CONTEMPORARY TYPE DESIGN TROUGH

CLASSIC TYPOGRAPHY. NEW YORK: WATSON – GUPTIL PUBLICATIONS)

Slika 5 Anita Šarkezi, avtorsko delo

Slika 6 Anita Šarkezi, avtorsko delo

Slika 7 Roberto de Vicq de Cumptich

(http://www.brainpickings.org/index.php/2013/02/25/roberto-de-vicq-de-cumptich-

design-matters-debbie-millman/ dne 22.8.2014

Slika 8 Eric Carle, Zelo lačna gosenica (naslovnica) (http://www.carcabin.com/eric-carle-

art-2/elizabethreoch.com*wp-content*uploads*2011*09*Eric-Carle-Art-2.jpg/ dne

23.8.2014

SLIKA 9 Jon Klassen, This is not my hat (naslovnica), 2012 http://www.best-childrens

books.com/this-is-not-my-hat.html) dne 18.8.2014

http://www.brainpickings.org/index.php/2013/02/25/roberto-de-vicq-de-cumptich-design-matters-debbie-millman/

http://www.brainpickings.org/index.php/2013/02/25/roberto-de-vicq-de-cumptich-design-matters-debbie-millman/

http://www.carcabin.com/eric-carle-art-2/elizabethreoch.com*wp-content*uploads*2011*09*Eric-Carle-Art-2.jpg/

http://www.carcabin.com/eric-carle-art-2/elizabethreoch.com*wp-content*uploads*2011*09*Eric-Carle-Art-2.jpg/


77

Slika 10 John Tanniel, Alica v čudežni deželi, Čajanka

(http://www.kismetgirls.com/arabian_tents/alice_in_wonderland.htm) dne 20.8.2014

Slika 11 Gary Baseman, Venison, 2003 (http://garybaseman.com/work/#/venison) dne

1.9.2014

Slika 12 Primer srednjeveškega rokopisa

(http://jothelibrarian.tumblr.com/post/8548101992/pretty-medieval-manuscript-of-the-

day-is-f-39v) dne 16.8.2014

Slika 13 eBoy, Peecol, 2003 (http://www.artrepublic.com/biographies/251-eboy.html)

dne 26.8.2014

Slika 14 J.J. Gérard Grandville (Solomon, M. (1986). The art of typography – An introduction

to Typo.icon.ography. Understanding contemporary type design trough classic typography. New

York: Watson – Guptil Publications)

Slika 15 El Lisszitzky, »Of two Squares«, 1922 (http://mmunger1.blogspot.com/) dne

22.8.2014

Slika 16 Anita Šarkezi, Leteča lisica, 2013

Slika 17 Anita Šarkezi, Lisica, 2013

Slika 18 Anita Šarkezi, brez naslova, 2013






Slika 24 Anita Šarkezi, končna verzija Mr Peculiarja, 2013

http://www.kismetgirls.com/arabian_tents/alice_in_wonderland.htm)%20dne%2020.8.2014

http://garybaseman.com/work/#/venison) dne 1.9.2014

http://garybaseman.com/work/#/venison) dne 1.9.2014

http://jothelibrarian.tumblr.com/post/8548101992/pretty-medieval-manuscript-of-the-day-is-f-39v

http://jothelibrarian.tumblr.com/post/8548101992/pretty-medieval-manuscript-of-the-day-is-f-39v

http://www.artrepublic.com/biographies/251-eboy.html)%20dne%2026.8.2014

http://www.artrepublic.com/biographies/251-eboy.html)%20dne%2026.8.2014

http://mmunger1.blogspot.com/


78

Slika 25 Anita Šarkezi, The loonatic house, 2012 (detajl)





Slika 30 Anita Šarkezi, skica ptičev, 2013




Slika 34 Anita Šarkezi, končna verzija gradu, 2013

Slika 35 Anita Šarkezi, skica za babico, 2013

Slika 36 Anita Šarkezi, končna verzija babice, 2013

Slika 37 Anita Šarkezi, končna verzija ptičev in gozda, 2013


Slika 39 Tim Burton, plakat za »The Nightmare before Christmas«

http://www.fanpop.com/clubs/nightmare-before-

christmas/images/7941065/title/nightmare-before-christmas-wallpaper-wallpaper dne

30.8.2014

Slika 40 Pisava Trinigan http://www.bloggs74.com/free-stuff/ovenbaked-fresh-never-

seen-before-free-fonts/ dne 30.8.2014

http://www.fanpop.com/clubs/nightmare-before-christmas/images/7941065/title/nightmare-before-christmas-wallpaper-wallpaper%20dne%2030.8.2014



http://www.bloggs74.com/free-stuff/ovenbaked-fresh-never-seen-before-free-fonts/

http://www.bloggs74.com/free-stuff/ovenbaked-fresh-never-seen-before-free-fonts/


79

Slika 41 Primerjava trinigan in art nouveau pisave

http://www.weddingchicks.com/2009/03/ 30.8.2014



Slika 44 Anita Šarkezi

Slika 45 Anita Šarkezi, Mr Peculiar, 2013 (naslovnica)




Slika49 Anita Šarkezi, Mr Peculiar, 2013












http://www.weddingchicks.com/2009/03/


80











Slika 71 Anita Šarkezi, Mr Peculiar, 2013 (zadnja stran)

Documents

ODNOS MED ILUSTRACIJO IN TIPOGRAFIJO V · 3.1.3 Gotica (»Gothic«) 8 3.1.4 Ornamentalni rokopis (»Ornamental«) 8 3.1.5 »Period« 8 3.2 ANATOMIJA TISKARSKE ČRKE 9 3.3 NA OR ZNAKOV