Časopis občine Škofja Loka, Junij 2009 številka 2 · in Eva Poljanšek, Klara Božič, Ana Ažbe, Nika Kušar. D. Ž. Pozimi na smučeh, poleti na kolesih Društvo Rovtarji, znani

Loški glas je občasna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

AKTUALNO SOCIALA ZANIMIVOSTI ZADNJA

Začenjajo se praznična dogajanjaObčina Škofja Loka 30. juni-ja praznuje občinski praznik.Dotlej se bo zvrstilo več pri-reditev, med njimi tudi Ve-nerina pot. Ta teden bo med-narodna konferenca.

Skrbijo za čisto in urejeno LokoDevet let so že del škofjelo-škega vsakdana, nepogrešlji-vo vlogo so igrali tudi v letoš-nji uprizoritvi Škofjeloškegapasijona. To so ljudje iz inva-lidskega podjetja Želva.

Na začetku jih ni vleklo v planineV terapevtski skupnosti So-potnica, kjer je trenutno 21mladih, so letos fantje in de-kleta vključeni v projektHura prosti čas. Hodijo vhribe in se učijo vztrajnostiin odnosa do narave.

stran 2 stran 9 stran 16

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka - V Škofji Lokibodo 22. junija po dveh letihobnavljanja slovesno odprliSokolski dom. Njegovo iz-virno pročelje se vidi zvzhodne strani, ko se pripe-lješ v mesto, od tam bo vi-den tudi napis nad vrati vKristalno dvorano, ki je izleta nastanka 1929. Vhod vSokolski dom pa bo z Mest-nega trga, kjer so ob obnovilepše uredili tudi dve mestnifasadi. O tem, kaj je ŠkofjaLoka pridobila z obnovo teprej propadajoče stavbe, jepovedala Mateja Hafner Do-lenc, vodja občinskega od-delka za okolje in prostor:"Z obnovo pridobivamo tridvorane, namenjene kultur-ni dejavnosti. Največja jekristalna dvorana, v kateribomo lahko prirejali koncer-te in druge glasbene dogod-ke, v njej bodo lahko tudi se-minarji, posveti, simpoziji.V mali dvorani, kjer bo naj-več 50 sedežev, bo prostorza manjša posvetovanja alipredavanja, lahko bo tudirazstavni prostor. Vhodnadvorana, ki smo jo z adapta-cijo pridobili iz nekdanjegadvorišča, pa naj bi bila na-menjena likovnim razsta-vam. S kompleksom dvorandobivamo več kot tisoč kva-dratnih metrov površin zarazlične kulturne dejavno-sti, te prostore pa bomo lah-

ko namenili tudi komercial-nim dogodkom. Vse to jeopremljeno s sodobno teh-niko in podprto z multime-dijskimi sistemi. V nadalje-vanju bomo dogradili še go-stinski lokal, ki bo sicer na-menjen širši javnosti, ven-dar se bo s svojo dejavnostjopodrejal dogajanjem v kul-turnih dvoranah. Vhod v lo-kal bo z dvoriščne strani, odkoder se bodo obiskovalcemodprli doslej manj znani po-gledi na mesto. Sokolskidom je velika pridobitev zaškofjeloška kulturna druš-tva, za glasbeno šolo in zavse, ki želijo pripravljati več-je kulturne dogodke. Veli-kost in opremljenost dvo-ran, od katerih je v veliki

220 sedežev in pomičnioder, ki se lahko dvigne nadve višini, omogoča nastopetudi profesionalnim glasbe-nikom. V Sokolskem domubodo tudi vsi potrebnispremljajoči prostori, ureja-mo pa tudi informacijsko pi-sarno, ki bo skupna za So-kolski dom in Žigonovohišo."Mateja Hafner Dolenc šepove, da so ob obnovi Sokol-skega doma v celoti posodo-bili vso infrastrukturo, kar jepredstavljalo precejšen stro-šek. Toplotna postaja vdomu omogoča ogrevanjeza ta objekt in še za 15 stano-vanj v bližnji soseščini, novaje električna napeljava, mo-goč pa je še priklop novih

objektov. Nad glavno dvora-no so pridobili mansardniprostor, kjer bodo lahko po-slovni prostori, kamor sebodo lahko preselile občin-ske službe iz sedanjih pros-torov upravne enote. Želijo si tudi, da bi po obno-vi Sokolskega doma lahkona enak način poskrbeli šeza kino dvorano. Potrebna jevsaj obnova strehe, z uredit-vijo vhodnega dela kina pabi lahko pridobili zanimivrazstaviščni prostor. Dose-danja naložba v Sokolskidom pa je vredna 2,5 milijo-na evrov, kolikor so zagoto-vili v občinskem proračunu.250 tisočakov je k obnoviprispeval norveški finančnimehanizem.


Škofja Loka - Za častnegaobčana je bil predlagan NikoKavčič kot rojak, ki je velikopripomogel k slovenski dr-žavnosti, zaslugam za slo-vensko in škofjeloško go-spodarstvo ter razvoj sloven-skega bančnega sistema.Nominiralo ga je 18 predla-gateljev, svetniki pa predlo-ga komisije za mandatnavprašanja, volitve in imeno-vanja niso podprli z dvotret-jinsko večino, kolikor je poodloku potrebno za naslovčastnega občana.Občina Škofja Loka ob praz-niku podeljuje še zlati, sre-brni in bronasti grb. Zlatigrb bo letos prejel Peter Po-korn za dolgoletno uspešnoin družbeno pomembnodelo pri ohranjanju škofjelo-ške, gorenjske in slovenskekulturne dediščine. PetruPokornu priznanje podelju-jejo za življenjsko delo obnjegovi 70-letnici. Zapletlopa se je pri odločanju o do-bitnikih srebrnega grba.

Predlogov je bilo osem, ko-misija je predlagala, da judobita Zorica Škorc za pre-dano delo na področju soci-alnega varstva, zlasti še pridelu z otroki in mladostniki;in Društvo upokojencevŠkofja Loka ob 60-letniciuspešnega dela. Oglasilo seje več svetnikov, ki so želeli,da priznanje dobi tudi reži-ser Škofjeloškega pasijonaBorut Gartner z vso pasijon-sko ekipo. Župan IgorDraksler je napovedal, da bodal na glasovanje najprej do-polnilni predlog, nato pa šeoba predloga komisije, Du-šan Krajnik pa je vztrajal, dav tem primeru svetniki gla-sujejo o vseh osmih predlo-gih. Pri teh priznanjih je do-volj običajna večina svetni-ških glasov in na tajnem gla-sovanju sta jih največ dobilaZorica Škorc in Društvoupokojencev Škofja Loka,tako da bosta naposled pr-votno predlagana dobila sre-brna grba. Bronastega na-grajenca pa ob letošnjemobčinskem prazniku ne bo.

Letos le trije občinski nagrajenciNa izredni seji je občinski svet potrdil imena trehdobitnikov za letošnja občinska priznanja. Nazivačastnega občana letos ne bodo podelili.

Desetletje loško-flamskega prijateljstvaObčini Škofja Loka in Maas-mechelen iz Belgije letos sla-vita deseto obletnico pobra-tenja. Jubilej slavita z različ-nimi prireditvami, 1. julija pabodo spet podpisali listino onadaljnjem sodelovanju.

Obnovljen prvotni vhod v Sokolski dom I Foto: Gorazd Kavčič

Evropa je tudikulturna unija

Na povabilo občine Škofja Loka je ob tednu Evrope na mednarodnem posvetu o družinisodelovala tudi evropska poslankaRuth Hieronymi.

stran 5

Loka dobiva hram kultureZ obnovljenim Sokolskim domom Škofja Loka dobiva primeren prostor za kulturne dejavnosti. Naložba, vredna 2,5 milijona evrov.

loški glasČasopis občine Škofja Loka, Junij 2009 številka 2

Župan sprejel uspešne šolarjeNa Škofjeloškem gradu je prejšnji teden župan Igor Draks-ler sprejel učence, ki so v pravkar minulem šolskem letuosvojili zlata priznanja ali prva tri mesta na državnih tekmo-vanjih iz znanja, ter uspešne mlade glasbenike, ki so osva-jali priznanja na glasbenih tekmovanjih. 22 učencev je pre-jelo zlata priznanja, in sicer: Žiga Krajnik, Anja Ajdovec, Ma-tevž Krajnik, Miha Štalec, Ula Kenda, Nika Čadež, AndražFrelih (vsi osnovna šola Cvetka Golarja), Aleks Rajhard,Miha Rihtaršič, Tina Juhant, Žan Vrhunc, Anja Potočnik (OŠIvana Groharja), Ana Erman, Urša Zrimšek, Martin Kožuh,Maja Ferle, Jan Kafol, Luka Žontar, Anja Kokalj, Blažka Šu-bic, Katja Čadež, Andraž Zrimšek (Vsi OŠ Škofja Loka - Me-sto). Učenci, ki so osvojili prva tri mesta na državnih tekmo-vanjih, pa so: Andraž Zrimšek, Simon Bukovšek, Nejc Vene,Miha Korošec, vsi v Pokalu Logo, vsi iz OŠ Škofja Loka - Me-sto. Ana Japelj in Jure Uršič iz OŠ Jela Janežiča pa sta bilauspešna na državnem tekmovanju iz računalništva in Raču-nanje je igra. Priznanja so prejeli tudi učenci glasbene šoleza svoje dosežke na državnem ali mednarodnih tekmova-njih, in sicer: Matic Košir, Kaja in Ana Sešek, Ula Kenda, Anain Eva Poljanšek, Klara Božič, Ana Ažbe, Nika Kušar. D. Ž.

Pozimi na smučeh,poleti na kolesih

Društvo Rovtarji, znani po smučanju po starem, so lani po vzoru sosedovAvstrijcev začeli prirejati tudi letnasrečanja starodobnikov.

stran 16

stran 14

2 Loški glas, torek, 16. junija 2009

Aktualno

loški glasLoški glas je priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNICADanica Zavrl Žlebir

NOVINARJIBoštjan Bogataj, Ana Hartman, Igor Kavčič, Mateja Rant, Vilma Stanovnik, Danica ZavrlŽlebir

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Loški glas št. 2/letnik III je priloga časopisa Gorenjski glas št. 47, ki je izšla 16. junija 2009.Loški glas je priložen Gorenjskemu glasu in brezplačno poslan v vsa gospodinjstva v občini Škofja Loka, izšel je v nakladi 24.300 izvodov. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47/ Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in praznikizaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenj-ska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redniplačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskegaobdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.


Prva je bila že sobotnaOglasbena Loka z nastopiučencev Glasbene šole Škof-ja Loka na mestnih ulicah intrgih. Ta teden sledi najprejmednarodna konferencaManagement naravne inkulturne dediščine, 19. juni-ja pa odprtje mednarodne fi-latelistične razstave ob 60-letnici Filatelističnega druš-tva Lovro Košir Škofja Loka.20. junija bo v mestu sred-njeveški dan s tradicionalnoVenerino potjo. Kot je pove-dala Andreja Križnar z Lo-kalne turistične organizacijeSora, se začenja ob 10. urina Mestnem trgu s klicar-jem in spremstvom, zažive-la bo srednjeveška tržnica sprikazi starih obrti in boga-tim spremljevalnim progra-mom. Osrednji dogodek boob 18. uri predstava Coprni-ška krvava rihta v Loki.Uprizorili bodo sojenje Aga-ti Schwarzkobler, ki ga je poTavčarjevi Visoški kronikidramsko priredil Ludvik Ka-luža. Ob 20. uri pa bodo naŠkofjeloški grad začeli vabitiZvoki grajskih vrtov ansam-bla za staro glasbo Cappella

Carniola z gosti. To bo tudipriložnost za odprtje novegadvižnega mostu na vhod-nem grajskem stolpu. Prvi dogodek bo že 21. juni-ja ob odprtju obnovljenegaSokolskega doma, koncertPorgy and Bess, ki sta je poistoimenski Gershwinovioperi ustvarila avtorja BlažPucihar in Miro Božič. Na-

slednji večer bo slavnostnoodprtje Sokolskega domaspremljala glasba Godalne-ga orkestra Glasbene šoleŠkofja Loka, 23. junija pa bonastopil pevski zbor Lubnik,ki slavi 30-letnico delovanja.Med kopico dogodkov ome-nimo le še slavnostni akade-miji, 25. junija na dan držav-nosti, in 30. junija, ob ob-

činskem prazniku. 1. julijapa bo v galeriji Ivana Gro-harja slavnostni podpis listi-ne o nadaljnjem sodelova-nju med občinama ŠkofjaLoka in Massmecheln, kiprijateljsko sodelujeta že de-set let, ob tej priložnosti pabo v galeriji tudi razstava delumetnikov iz tega pobrate-nega mesta.

V mestu se začenjajo praznična dogajanjaDo 30. junija, ko občina Škofja Loka s slavnostno akademijo in podelitvijo občinskih priznanj praznuje občinski praznik, se bodo zvrstile številne prireditve.

Tudi letos se bo Škofja Loka z Venerino potjo vrnila v srednji vek. I Foto : Gorazd Kavčič

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - Razvojna agen-cija Sora in Območna obrt-no-podjetniška zbornicaŠkofja Loka sta zadnji maj-ski teden pripravila tretji Te-den obrti in podjetništva naLoškem, s katerim želijo narazlične načine približatiobrt in podjetništvo širšemukrogu ljudi. Letos so se po-svetili predvsem mladim,potencialnim podjetnikom,zaposlenim, brezposelnim,

podjetnikom začetnikom,teden pa kronali s podjetni-ško tržnico na Mestnemtrgu, kjer se je predstavilo60 lokalnih obrtnikov zMatjažem Miklavčem, obrt-nikom leta, in njegovo Me-sarijo Štajnbirt. Zaradi gospodarske krize jeletos vrata zaprlo 41 obrtni-kov in podjetnikov, novo re-gistriranih je 52, le v občiniŠkofja Loka pa danes 450 go-spodarskih družb zaposluje6.200 delavcev. Škofjeloška

občina prek Razvojne agen-cije Sora podjetnikom name-nja ugodna posojila, vsotakaterih se je v zadnjih dvehletih podvojila (približno dvamilijona evrov), za vse, ki soali bodo izgubili delo, pa soustanovili program socialne-ga podjetništva. Kako iz fi-nančno-ekonomske krize, jev petih odgovorih povedalRok Šimenc, direktor razvoj-ne agencije. Najprej s pospe-šitvijo potrošnje in investicij,predvsem s strani države,

sledi ukrep garancij za poso-jila, saj podjetja težje prido-bijo bančna posojila. Tretjeje izobraževanje, torej za in-vesticijo v ljudi, ki bodo pre-strukturirali gospodarstvo.Usmeriti bi se morali v pro-izvodnjo končnih izdelkov inne le polizdelke, kjer so do-bavitelji močno ranljivi. Petiodgovor na krizo pa je po-speševanje izvoza, saj moradenar krožiti, z izvozom papridobi dodano vrednost na-cionalnega pomena.

Najprej pospešitev investicijTretji teden podjetništva in obrti podal tudi odgovore, kako iz gospodarske krize.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Foto

: Go

razd

Kav

čič


Škofja Loka - Lansko jesenso obnovili vzhodni stolp sprvotnim vhodom v Škofjelo-ški grad. Od odprtju so oblju-bili, da bo srednjeveški vhoddobil tudi dvižni most. In resga je! Obiskovalcem bodo no-vost pokazali ob Venerinipoti, takrat ko vsa Loka zaživipo srednjeveško. Kot je pove-dala Mateja Hafner Dolenc zoddelka za okolje in prostorobčine Škofja Loka, je meha-nizem za dvigovanje in spuš-čanje mostu precej zapleten,naložba je bila zato precej za-htevna, čeprav denarno nitine zelo velika. Mehanizem jeskrit pod tlakom, mostovž jev močni hrastovi izvedbi, dr-

žijo ga mogočne verige. "Ar-hitekt dr. Darko Likar, ki jetudi sicer avtor ureditvevzhodnega stolpa, se je v tadetajl zelo poglobil. Našel jemojstre, ki so izdelali most,ki verodostojno odslikavaduh takratnih časov. Po mo-stu se bo tudi vedelo, ali jeobiskovalec na gradu dobro-došel ali ne: kadar bo spuš-čen, bo obiskovalcem sporo-čal, da so zaželeni, kadar bodvignjen, gostov ne bo spre-jemal," pojasni Mateja Haf-ner Dolenc. Most bodo odpr-li ob Venerini poti, programbo pripravil Janez Jocif zglasbeniki in plesalci, obleče-ni v srednjeveška oblačila, kibodo izvajali glasbo in pleseiz tega obdobja.

Spuščen dvižni most:dobrodošli v gradu!

Grenc

Bližje po nakupihIntenzivna gradbena dela, ki že vso pomlad potekajo naGrencu, obetajo, da bo Škofja Loka kmalu dobila večji naku-povalni kompleks. Prvi na zemljišču ob regionalni cestiKranj-Škofja Loka gradi Hofer. Trgovina naj bi bila dograje-na julija. Tu bo tudi Merkurjev nakupovalni center, v ŠkofjoLoko hkrati z njim prihaja tudi Tuš, za gradnjo na tem me-stu se zanima tudi Lidl. Skupaj z Mercatorjevim hipermar-ketom, ki so ga konec aprila odprli v Starem dvoru, bo Škof-ja Loka dobila širše možnosti za potrošnjo, ki so jih občanidoslej pogrešali. Medtem ko gradijo trgovine, pa bo rekon-struiran tudi del regionalne ceste. Krajani na Grencu so pr-votnim rešitvam nasprotovali, češ da občutno poslabšujejoprometne razmere za tukajšnje prebivalce. Nekaj kompro-misnih rešitev so z občino sicer dosegli, na cesto, ki naj binotranjost vasi povezovala s Starim dvorom, pa bodo mora-li še počakati. D. Ž.

Stisko bodo reševali z mobilnim vrtcemObčinski svet v Škofji Loki je na izredni seji odločal o tem,kako bodo reševali letošnjo stisko zaradi pomanjkanja pros-tora v loških vrtcih. Za leto 2009/2010 so v vrtcih namreč od-klonili 167 otrok. Lani so povečan vpis reševali z odprtjemnekaj dodatnih oddelkov vrtca Čebelica v dijaškem domu,kar pa jim letos ne pomaga dosti, saj inšpekcijske službe nedovoljujejo vpisa nad normativi. Da bi do jeseni rešili stiskostaršev najmlajših otrok (manjka zlasti prostora za jasli), sonajprej razmišljali o možnosti podelitve koncesije, kar pa jeodbor za družbene dejavnosti zavrnil. Občinski svetniki paso v četrtek na seji sklenili, da bodo težave skušali do jesenirešiti s postavitvijo mobilnega vrtca na zemljišču ob vrtcuNajdihojca. Za mobilni vrtec, ki bi moral imeti najmanj osemoddelkov, da bi lahko sprejel do 112 otrok, naj bi v drugem re-balansu proračuna zagotovili 200 tisoč evrov. D. Ž.

Loški glas, torek, 16. junija 2009

Župan

3


Kaj bo Škofja Loka pridobilas Sokolskim domom, ki ga spomočjo denarja iz norve-škega finančnega mehaniz-ma obnavljate zadnji dveleti?"Škofja Loka si je že pred tri-desetimi leti zastavila cilj, dauredi kulturno dvorano, sajdoslej razen prenovljenegagledališča na Spodnjem trguni imela ustreznega prosto-ra za kulturne prireditve.Glede na tedanji razvojnirazmah v občini pa je precejnenavadno, da se toliko de-setletij na področju kultureni zgodilo domala nič. Sko-raj popolnoma zapuščenodvorano so v preteklih letihza svojo dejavnost najprejusposobili kulturniki, na-tančneje Pevski zbor Lub-nik. Občina se je temeljiteobnove lotila pred dvema le-toma in projekt prijavila narazpis iz norveškega finanč-nega mehanizma, v kateremsodelujemo skupaj s še štiri-mi gorenjskimi mesti. Nadenar iz tega vira pa še ved-no čakamo, vendar ne pokrivdi Norvežanov, saj sooni denar že nakazali, pačpa se zopet zatika v naši dr-žavi! Na javnem razpisu jebilo za izvajalca projekta iz-brano gradbeno podjetjeSGP Tehnik, ki v teh junij-skih dneh skupaj s podizva-jalci končuje dela. Pri temimamo kar nekaj težav, ven-dar računam, da bodo delakončana in bomo lahko 22.junija obnovljeni Sokolskidom s tremi dvoranami inspremljajočimi prostori tudiodprli. Skupaj s kinom Sora,ki je delno v občinski lasti,bo lahko primeren kom-pleks, kjer se bodo dogajalerazlične kulturne prireditve,posvetovanja, kongresi inpodobno. Že ob samem od-prtju bodo domači kulturni-ki pripravili lep dogodek,pričakujem pa, da bo kmalupotem steklo tudi siceršnjekulturno ter družabno doga-janje in bo Sokolski domoživel."

Boste v kratkem obnovilitudi kino Sora?"Zaenkrat še ne, saj se sedajše urejajo pravna vprašanjav zvezi s solastništvom. Vse-kakor pa bi v prihodnje radiposkrbeli tudi za to dvorano,ki bi bila lahko zelo dobro

dopolnilo dejavnostim So-kolskega doma."

Pred občinskim praznikombodo končana dela na neka-terih cestah. Katerih?"Že pred časom smo dokon-čali pločnik na izhodu izmesta na poljanski strani,kjer je do Zabrajde sedaj tadel ceste varno urejen tudiza pešce. Občina je tej ure-ditvi namenila pol milijonaevrov, uradno odprtje napo-vedujemo v dneh ob občin-skem prazniku. Drugi po-membni odsek, ki bo kon-

čan ob tej priložnosti, pa bozadnji del regionalne cestePodlubnik-Klančar. Vsa delaše ne bodo dokončana, bopa sproščena glavnina pro-meta na tem delu. Zadovolj-ni smo, ker je končno tudi tadel selške vpadnice urejenin ne bo več povzročal slabevolje ljudem, ki se vozijo ponjem."

Zakaj so dela na tem odsekutako dolgo trajala?"Gradnjo sta zapletla dvadogodka, eden je bil presta-vitev vseh električnih in te-lekomunikacijskih nape-ljav, zaplet pa je bil tudi prijavnem razpisu. Kot reče-no, sedaj sem zadovoljen,da se stvar bliža koncu inbo omenjena cesta postalaurejena mestna vpadnica.Urejeno pa bo tudi obrača-lišče za avtobuse, kar bo po-membno prispevalo k pro-metni varnosti tega delaŠkofje Loke."

Bodo v kratkem zakopalitudi gradbeni stroji za Pol-jansko obvoznico?"O tem še ne bi želel rečiničesar, pričakujem pa tudisam, da se bo to kmalu zgo-dilo. V začetku meseca juli-ja pa pričakujemo tudi ob-javo razpisa ministrstva zapromet za gradnjo predorapod Stenom in preostaledele trase na Poljanski ob-voznici."

Končujete tudi gradnjo ko-munalne infrastrukture vindustrijski coni. Je tudi toena od letošnjih prazničnihpridobitev? "Do konca junija, ko občinaŠkofja Loka praznuje, bokončana prva faza te nalož-be, nato pričakujemo teh-nični prevzem. Nekateri in-vestitorji v industrijski coniže delajo, sicer pa gospodar-ska kriza vpliva tudi nasamo hitrost investiranja.Pričakujemo, da se bo v pri-hodnje začelo tudi dogaja-nje, povezano s preselitvijoškofjeloške klavnice iz mest-nega jedra v industrijskocono na Trato. Tu mora svojdel vloge pri sofinanciranjuodigrati tudi država. Naj šedodam, da imamo tudi ževeljavno gradbeno dovolje-nje za podvoz pod železnicona Trati, ta zahtevna investi-cija bo potekala v dogovoru sSlovenskimi železnicami.Ko se bodo gradbena dela

začela, se bo za nekaj dniustavil železniški promet, očemer pa bodo ljudje še pra-vočasno obveščeni."

Tudi gradnja trgovske conena Grencu je že v polnemrazmahu, čeprav je trajaloprecej časa, da se je na temmestu kaj premaknilo. Kdajpričakujete odprtje prve tr-govine?"Prav odločitvi investitorjev,da za gradnjo pridobijokmetijska zemljišča, gre pri-pisati dolgotrajnost pri ures-ničitvi teh njihovih načrtov.

Občinski prostorski plan na-mreč na tem mestu prvotnoni predvideval gradnje tr-govskih središč in občina jena pobudo investitorjev tedokumente morala najprejspremeniti.Ti postopki spremembe na-membnosti zemljišč se na-mreč zelo dolgo vlečejo, tra-jalo je domala pet let, da se

je lahko začelo graditi. Sedajbomo Ločani vendarle dobi-li več trgovin in upam, dabodo tako meščani kot pre-bivalci iz okolice in obeh do-lin zadovoljni s ponudbo.Razvoj trgovine podpira tudiobčina, če ljudje izrazijo po-trebo po tem. Sam pa sembolj zagovornik dejavnosti,ki prinaša več novih kvalitet-nih delovnih mest, kajti čebo delo, bodo ljudje lahkotudi trošili. Prva nova trgovi-na pa bo na Grencu odprtapredvidoma julija."

V Škofji Loki ste nameravaliza potrebe meščanov začas-no urediti parkirišča naNunskem vrtu. Kdaj jih bo-ste začeli urejati?"Trenutno smo v fazi prido-bivanja gradbenega dovolje-nja. Pričakujemo, da gabomo dobili čez poletje,nato pa se bomo za sofinan-ciranje projekta prijavili narazpis Službe vlade za lokal-no samoupravo. V načrtu paimamo tudi obnovo brvi čezSelško Soro od avtobusnepostaje do starega dela me-sta. Tudi Kapucinski most jepotreben obnove, a obehhkrati ne moremo urejati,poleg tega pa je slednji tudiprometna povezava za Vin-carje, kjer je še vedno tovar-na Unitech."

Že ves junij se vrstijo prire-ditve, povezane z občinskimpraznikom. Bodo praznova-nja ob tej priložnosti kajskromnejša glede na letoš-njo recesijo?"V rebalansu letošnjega pro-računa so svetniki denar zaobčinska praznovanja okle-stili za 24 tisoč evrov, tako daimamo letos za vse leto narazpolago 80 odstotkov lan-skoletnih sredstev. Prazno-vanja bodo sicer nekolikoskromnejša, vendar mislim,da vsebinsko ne bodo pravnič izgubila. Naj še povem,

da nam je na evropskem raz-pisu ''Evropa za državljane''iz projekta, namenjenega so-delovanju s partnerskimi ob-činami, uspelo pridobiti 45tisoč evrov. Namenjeni so iz-vedbi mednarodne konfe-rence, ki jo bomo prirediliob odprtju Sokolskegadoma, dve posvetovanji pabosta še kasneje, v jeseni."

Mesto dobiva kulturno dvoranoPred občinskim praznikom, ki ga Škofja Loka praznuje 30. junija, smo v pogovoru z županom Igorjem Drakslerjem obnovili letošnje pridobitve. Največja bo odprtje obnovljenega Sokolskega doma.

"Občina se je temeljite obnove Sokolskega domalotila pred dvema letoma in projekt prijavila narazpis iz norveškega finančnega mehanizma, v katerem sodelujemo skupaj s še štirimi gorenjskimi mesti. Na denar iz tega vira pa ševedno čakamo, vendar ne po krivdi Norvežanov,saj so oni denar že nakazali, pač pa se zopet zatika v naši državi!"

"Drugi pomembni odsek, ki bo končan ob tejpriložnosti, pa bo zadnji del regionalne cestePodlubnik-Klančar. Vsa dela še ne bodo dokončana, bo pa sproščena glavnina prometana tem delu. Zadovoljni smo, ker je končno tudita del selške vpadnice urejen in ne bo več povzročal slabe volje ljudem, ki se vozijo po njem."

Na evropskem razpisu ''Evropa za državljane'' izprojekta, namenjenega sodelovanju s partnerski-mi občinami, nam je uspelo pridobiti 45 tisočevrov. Namenjeni so izvedbi mednarodne konference, ki jo bomo priredili ob odprtju Sokolskega doma, dve posvetovanji pa bosta šekasneje, v jeseni."

Župan Igor Draksler v industrijski coni na Trati I Foto: Gorazd Kavčič


Občinske novice


"V drugem četrtletju smonadaljevali intenzivna uskla-jevanja z Ministrstvom zaokolje in prostor in Službovlade za lokalno samoupra-vo in regionalni razvoj pred-vsem na tistem delu projek-ta urejanja porečja Sore(UPS), ki zadeva odvajanjein čiščenje odpadne vode.Ta del projekta je bil po oce-ni okoljskega ministrstvakonec aprila usklajen, zatosmo bili z njegove strani po-zvani, da sprejmemo do-končno investicijski pro-gram na občinskem svetu inzačnemo s pripravo razpis-ne dokumentacije. Oceniliso namreč, da je ta del pro-jekta UPS dovolj dodelan inda bo v lahko v kratkem iz-dana odločba o dodelitvisredstev pomoči iz kohegij-skega sklada EU," nam je ostanju projekta povedalanjegova koordinatorica,škofjeloška podžupanja Mir-jam Jan Blažič."Občinski svet je zato žeprvi teden maja sprejel inve-sticijski program, na kar seje v pregled projekta vključi-la še služba vlade za lokalnosamoupravo (SVLR). Kot or-gan upravljanja in tisti, ki iz-daja odločbe o dodelitvi po-moči iz kohezijskega skladaEU, nas je SVLR teden po-zneje seznanil z novim pa-ketom aktualnih spre-memb. Na podlagi le-teh jebilo denimo potrebno po-praviti celotno finančnoanalizo, ker novi predlogmeril za projekt UPS predvi-deva, da se v primeru skupi-ne projektov finančna anali-za izdela za vsak projekt po-sebej in ekonomska analizaza celotno skupino projek-tov. Iz tega sledi, da moravloga za potrditev pomočivsebovati elemente in rezul-tate finančne analize(vključno z izračunom fi-

nančne vrzeli) za vsak pro-jekt posebej in izračun pri-spevka skupnosti tudi zavsak projekt. Želimo si inupamo, da novih zahtev pospremembah ne bo več, ozi-roma da na strani projekta

ni več nobenih ovir za izda-jo odločbe. Projekt izgradnjekanalizacijskega sistema inčistilnih naprav za odpadnovodo za občino Škofja Lokaje vreden 20,89 milijona ev-rov in bo financiran v deležu

64,58 odstotka iz kohezij-skega sklada EU, 25,42 od-stotka iz državnega proraču-na in 10 odstotkov iz občin-skega proračuna. Projekt bolahko vključen v predlog dr-žavnega proračuna šele vletu 2010 in 2011. Prizade-vanja po hitrejšem črpanjunepovratnih sredstev EUomejuje finančna sposo-bnost države oz. njenegaproračuna." Drugi del projekta UPS, kivključuje izgradnjo primar-nega vodovodnega omrežja,pa bo na podlagi zahtev pozmanjšanju celotne vrednostiza vse štiri občine na 26 mili-jonov evrov in zahtevka SVLRza pripravo finančne in eko-nomske analize po novih kri-terijih pripravljen in ponovnooddan na MOP do konca ju-nija, še pove Jan Blažičeva.Naj dodamo, da je občinaŠkofja Loka skupaj z drugimitremi, ki sodelujejo pri pro-jektu, prvega oddala že janu-arja lani, drugega, povezane-ga z vodovodi, pa marca.

Projekti se odmikajo v naslednje letoDržavne službe znova pozivajo občine, ki se s projektom Urejanja porečja Sore potegujejo za evropskikohezijski denar, da dopolnijo vlogo.

V projektu Ureditev porečja Sore bodo obnovili tudi osrednjo čistilno napravo v Škofji Loki.


V otroškem letovišču v Pine-ti pri Novigradu letos spetpričakujejo več kot osemstootrok. Gre za vsakoletno le-tovanje otrok, ki imajo teža-ve z zdravjem. Podjetje Pi-nesta iz Kranja je že razpisa-lo letošnja zdravstvena leto-vanja in sprejema prijave zapet izmen. Prva, za predšol-ske otroke, bo že od 22. juni-ja do 2. julija, nato pa sebodo do konca poletja zvrsti-le še štiri za šolske otroke.Starši naj se z otrokom ogla-sijo pri izbranem zdravniku,kjer dobijo napotnico, pripo-roča Rajko Kožar, direktorpodjetja Pinesta, ki se ukvar-ja z zdravstvenimi kolonija-

mi. Z napotnico se staršiotrok z območja občineŠkofja Loka in obeh dolinoglasijo na Centru za social-no delo Škofja Loka. Natopočakajo, da jih kaka dvatedna pred odhodom namorje obišče vzgojitelj, ki boz njimi vseh štirinajst dni le-tovanja. V vsaki izmeni letu-je okoli tristo otrok, v vsehpetih jih je lani preživljalopočitnice 860. "745 otrok jeprišlo na morje zaradizdravstvenih razlogov," šepravi Rajko Kožar. Letovanjeotrok sofinancira zdravstve-no zavarovanje, socialnoogroženim pa tudi občine,najvišji prispevek, ki ga započitnice plačajo starši, jetako 220 evrov.

17SRE

19PET

21NED

22PON

23TOR

24SRE

25ČET

26PET

27SOB

30TOR

1SRE

3PET

4SOB

Škofja Loka

OŠ Škofja Loka – MESTO

Sokolski dom

Sokolski dom

Sokolski dom

Sokolski dom

Loški grad

Mestni trg

Kulturni dom Sv. Duh

Loški grad

Galerija Ivana Groharjana Mestnem trgu

C. Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Mestni trg

Mestni trgKapucinski trg

17.–20. junij 2009

18.00

20.00

20.00

20.00

19.00

19.30

20.30

10.00

19.00

19.00

20.30

19.30

10.00–21.00

Ob odprtju prenovljenega Sokolskega doma: MEDNARODNA KONFERENCA»MANAGEMENT NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE /LIVE SET/« | www.skofjaloka.si

ODPRTJE MEDNARODNE FILATELISTIČNE RAZSTAVE MA-GE-LO PHILA 2009 10. obletnica pobratenja med občinama Škofja Loka in Maasmechelen

60. obletnica delovanja filatelističnega društva »Lovro Košir«

KONCERT ob odprtju prenovljenega Sokolskega doma: �PORGY AND BESS� po istoimenski operi Georga Gershwina Porgy and Bess

avtorski glasbeni projekt Blaža Puciharja in Mira Božiča

SLAVNOSTNO ODPRTJE PRENOVLJENEGA SOKOLSKEGA DOMAKulturni program: GODALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA

Armin Sešek | mentor in dirigent, Igor Mitrović | violončelo solo TRIO KVARTET

Ob odprtju prenovljenega Sokolskega doma in 30. obletnici delovanjaSLAVNOSTNI KONCERT Pevskega zbora Lubnik z multimedijsko predstavitvijo obnove

BLAZNIKOV VEČER – PREDSTAVITEV 55. ŠTEVILKE LOŠKIH RAZGLEDOV

SLAVNOSTNA AKADEMIJA OD DNEVU DRŽAVNOSTIMESTNI PIHALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA | Gostje: ANSAMBEL ŠTAJERSKIH 7

VLADO KRESLIN in MALI BOGOVI z gostjo: Severa Gjurin | NEISHA

Plesno govorna predstava | PLANETI PLEŠEJO | namenjena za otroke od 3 let dalje

SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2009

MANCA IZMAJLOVA | Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka

PODPIS LISTINE O NADALJNJEM SODELOVANJU MED OBČINAMA ŠKOFJA LOKA IN MAASMECHELEN (10. obletnica pobratenja med občinama)

ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIŠKIH DEL PRIZNANIH UMETNIKOV IZ MAASMECHELNA

KONCERT v okviru festivala SEVIQC Brežice (Silvia Vajente | sopran, Giacomo Barchiesi | čembalo)

ODPRTJE MEDNARODNEGA FESTIVALA PIHALNIH ORKESTROVFOLKLORNA SKUPINA ŠKOFJA LOKA

SLOVENSKI PLESNI ANSAMBEL TRIGLAV IZ KANADE (WINNIPEG)

MEDNARODNI FESTIVAL PIHALNIH ORKESTROV

PRIREDITVE V ŠKOFJI LOKI30. JUNIJ 200930. JUNIJ 973

20SOB

Mestni trg, Cankarjev trg,Loški grad

9.00–22.00

VENERINA POT | Srednjeveški dan v Škofji Loki

Na temo evropskega projekta Urejanje porečjaSore, s katerim bodo na Škofjeloškem zgradiliprimarni vodovod, kanalizacijo in čistilnenaprave, se redno sestajajo župani vseh štirihobčin, pred časom so bili tudi na pristojnemministrstvu. "Povedali so nam, da zelene luči zazačetek projekta ne bomo dobili do leta 2011. To je za nas veliko presenečenje, saj imamo znaše strani pripravljeno vse, da bi projekt lahkozačeli izvajati jutri," pravi Franci Kranjc, direktor žirovske občinske uprave. Uradnih razlogov o zamudi v občinah nimajo, saj jeevropski denar zagotovljen, zatikalo naj bi se prisofinanciranju države. Tako imajo v Žireh žepridobljena gradbena dovoljenja za kanalizacijoRakulk in Dobračeva ter vodovod Žiri. Podobnoje tudi v Železnikih. B. B.

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - Razvojna agen-cija Sora in njeni partnerji sopred kratkim že sedmič izpe-ljali Teden podeželja na Škof-jeloškem, s katerim želijopredstaviti ljudi in dejavnostina podeželju ter jim s temdati priznanje za njihovo pri-zadevnost, delo in razvojnerezultate. "Ob takšnih prilož-nostih lahko aktivni posa-

mezniki, kmetije z dopolnil-nimi dejavnostmi in drugipredstavijo izdelke, storitvein aktivnosti s podeželja terpletejo vezi z novimi poslov-nimi partnerji," pravi Kristi-na Miklavčič iz razvojneagencije.Prvi junijski teden je tako žetradicionalno namenjenpredstavitvi podeželja, ki gaizkoristijo tudi za povezova-nje in sodelovanje institucij

in društev, ki delujejo na po-dročju razvoja podeželja."Skupaj pripravimo nove na-črte, nove aktivnosti in izme-njamo izkušnje s podobnimiinstitucijami v okolici," po-jasnjuje Miklavčičeva. Letosso izvedli vrsto izobraževanj,ki lahko le dvignejo kakovostproduktov, udeleženci pa nata način izvejo tudi za aktual-ne razpise za sofinanciranjerazvoja njihove dejavnosti.

Škofjeloško območje je sicerže dolgo vodilno po številu do-polnilnih dejavnostih na kme-tijah, vendar ponudba visokokakovostnih izdelkov še vednoni zadostna (povpraševanje potovrstnih izdelkih je iz leta vleto večje). Tudi zato z dogod-ki, kot je Teden podeželja,spodbujajo nove proizvajalceza registracijo dejavnosti invključitev v blagovno znamkoDedek Jaka in Babica Jerca.

Ponudbe še vedno premaloPodeželje na Škofjeloškem se razvija, vendar je možnosti in priložnosti še veliko.

Otroci bodo spet letovali v Pineti

WWW.SKOFJALOKA.SI


Pogovor

5


Verjetno ste Slovenijo obis-kali že večkrat. Kakšen vtisje naredila na vas?"Slovenijo sem obiskala ževečkrat, zahvaljujoč pravvaši poslanki Ljudmili No-vak, tu sem bila tudi med va-šim lanskim predsedova-njem, in lahko rečem, dasem jo odkrila v vsej njenilepoti."

Kako v evropskem parla-mentu sodelujete s sloven-skimi poslanci?"Najtesneje sodelujemo v od-boru za kulturo, izobraževa-nje in medije, v katerem jetudi močan lobi za kulturnodediščino in izobraževanjeza mlado generacijo. Veselime, da imamo enako vizijo,da EU ne pojmujemo le kotskupnosti z ekonomskimi ci-lji, pač pa imamo skupnekulturne vrednote. Prav takosmo si soglasni, da je zelo po-membno vlagati v mlado ge-neracijo, v izobraževanje inraziskave, to so najpomemb-nejše naložbe v prihodnost vSloveniji, Nemčiji in vsepov-sod po Evropi."

V evropskem parlamentuste bili tudi glavna poroče-valka za program MediaMundus. Kaj prinaša ta pro-gram?"Ena najpomembnejših kul-turnih dobrin v Evropi jekulturna raznolikost. Ena odpoti, kako to doseči, je tudievropski film. Na žalostimamo zelo razdrobljen ev-ropski filmski trg. 70 odstot-kov filmov, ki jih prikazuje-jo v naših kinematografih, jeameriških, in le 10 odstot-kov evropskih filmov greprek meja Evropske unije.90 odstotkov naših filmov jeprikazanih le v državah, kjernastanejo. Zato je za kultur-no raznolikost zelo po-membno, da omogočimovečjo uspešnost evropskimfilmom na evropskih tleh,zato potrebujemo široko ev-ropsko povezovanje in zara-di tega je med drugim nastaltudi t. i. media program. Taje še posebej pomemben zamanjše članice."

Na letošnjih volitvah pa nekandidirate več?"Poslanka v Evropskem par-lamentu sem od volitev leta1999 in na letošnjih ne bomznova kandidirala. Razlogje, ker sem v politiki navzo-ča že zelo dolgo, skupaj s so-delovanjem v lokalnem inregionalnem parlamentu v

Nemčiji kar 37 let. To je do-volj. Ne bom pa se povsemposlovila od politike, pač pabom delala v nevladnihorganizacijah za kulturo, izo-braževanje ..."

Na posvetu v Škofji Loki stepredstavili današnjo družin-sko politiko v Nemčiji. Kakš-na je?"V Nemčiji smo glede dru-žinske politike v obdobju

tranzicije. Pred 20 leti jebila jasna linija te politike,razdeljena na dve področji:matere so bile odgovorne zaotroke in hišo. Sedaj se tospreminja, družini ponuja-mo izbiro in jo skušamopodpirati v obeh sektorjih.Družinski dodatek, ki gaprejmejo družine, ko se od-ločijo za otroke, omogoča,da starši po treh letih lahkopridejo nazaj v isto podjetje,kar jim omogoča tako po-klicno kariero kot tudi skrbza družino."

Katere so za vas najpo-membnejše skupne evrop-ske teme? "Najprej je treba stabiliziratievropski projekt kot tak, to-rej zagotoviti podporo držav-ljanov v kampanji za ratifi-kacijo lizbonske pogodbe.Drugi cilj je uspešno delatiskupaj za rešitev finančne ingospodarske krize. Kar za-deva kulturne cilje, pa je zadanes najpomembnejši iz-ziv zaščititi avtorske pravicein intelektualno lastnino. Toje danes zelo težko, ker greza dvoje nasprotujočih sistrani: na eni strani je indus-trija (glasbena, filmska), kiišče zaslužek in se močnobori zoper piratstvo, na dru-gi pa gibanje za široko do-stopnost informacij in inte-lektualnih dobrin. Med nji-ma je treba najti pravo rav-novesje. Za nadaljnjo kul-turno raznolikost je to po-memben cilj."

Kako gledate na odnose Slo-venije s Hrvaško, ki je kan-didatka za članico EU?"Hrvaška ima dolgo, čudo-vito obalo, zato ne razu-mem, zakaj je za Hrvaškotako zelo pomembno, da biimela še kos tega malo mor-ja na slovenski strani.Upam, da bosta državi gledetega našli kompromis. ZaSlovenijo se mi zdi, da moravztrajati pri svojem. Gre zaproblem obeh držav in tudiEvropske unije. Z LjudmiloNovak sva o tem večkrat raz-pravljali in doumela sem, dadržavi tega nista urediliprej, ker so bili v 90-tih le-tih časi tranzicije in ne časza sporazume med obemadržavama glede meje. Teokoliščine razumem, enakodrugi kolegi poslanci, saj sonam vaši poslanci to večkratpojasnjevali. Manj pa je taproblem blizu ljudem v na-cionalnih parlamentih invladah, kjer se ne zavedajodovolj zgodovinskih okoliš-čin tega procesa."

Evropa je tudi kulturna unijaNa povabilo občine Škofja Loka je ob tednu Evrope na mednarodnem posvetu o družini sodelovalatudi evropska poslanka Ruth Hieronymi. Za gospo, ki pripada politični skupini Evropske ljudskestranke in evropskih demokratov, je zavidanja dolga politična kariera, zadnje desetletje v Evropskemparlamentu. Na letošnjih volitvah ni več kandidirala.

Ruth Hieronymi v evropskem parlamentu zastopa pokrajino Bonn-Köln. To je regija s skoraj tremi milijoni prebivalcev, Hieronymijeva pa edina poslanka tega območja.Nemčija (ki ima 86 milijonov prebivalcev) imasicer v EU parlamentu 99 poslancev. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev jih ima sedem,na število prebivalcev več kot Nemčija. Če pa obvelja lizbonska pogodba, bo Slovenija dobilaposlanca več, Nemčija pa tri manj (96).

"Sodelovanje v Evropski uniji nam v Nemčiji po-maga bolje reševati nekatera vprašanja, pomem-bna za naše državljane," pravi sedaj že nekdanjaevropska poslanka. To velja tudi za družinskopolitiko, kjer izkušnje iz Francije, zlasti pa šeskandinavskih držav, kažejo, da lahko ženske obustreznih pogojih dobro uskladijo družinsko inpoklicno življenje, to pa je dobro tudi za večještevilo rojstev. Staršem omogočajo možnostizbire, ali bodo otroke varovali doma ali bodo vvrtcu, dajejo starševski dodatek, nadomestilo zastarševstvo lahko dobita oba starša, ne glede nato, ali sta zaposlena ali ne. Omogočajo pa tudi,da se delovno mesto ohrani tri leta, če staršiizkoristijo dopust za vzgojo otroka. Tistemu odstaršev, ki velja za prvega odgovornega za vzgo-jo, se ta čas šteje tudi v pokojninsko dobo.

Ruth Hieronymi I Foto: Tina Dokl


Škofja Loka - Iz projekta Ev-ropa za državljane, name-njenega sodelovanju s part-nerskimi občinami, so pri-dobili 45 tisoč evrov. ŠkofjaLoka je na program kandidi-rala s projektom Majhna ev-ropska mesta - živa, kreativ-na in inovativna mesta zaživljenje in delo. Prva od treh konferenc na

temo managementa narav-ne in kulturne dediščine botorej že od 17. do 20. junija,druga, ki se bo lotila družbe-ne odgovornosti podjetij innjihove vpetosti v lokalnookolje, bo septembra, tretjaz naslovom Mesto za mlade- mladi za mesto, pa prihod-njo pomlad. V projekt sovključena partnerska mestaFreising (Nemčija), Maas-mechelen (Belgija), Tabor(Češka), Carlow (Irska), Va-raždin (Hrvaška) in Medici-na (Italija).Kot je povedala programskavodja konference Andreja R.Megušar, se bo dogodek za-čel s slovesnim odprtjem na

Škofjeloškem gradu, kjer bonavzoča tudi ministrica zakulturo Majda Širca. Prvi boo kulturnem managementugovoril častni predavatelj dr.Frans Brouwer z Nizozem-skega. Naslednje dni pa sebo zvrstilo še več uglednihpredavateljev, denimo dr.Bogomir Kovač z Ekonom-ske fakultete v Ljubljani, dr.Vesna Čopič s Fakultete zadružbene vede, Katja UdirMišič z inštituta za medij-ske komunikacije Univerzev Mariboru, ugledni etnologdr. Janez Bogataj s Filozof-ske fakultete v Ljubljani indrugi. V okviru mednarod-nega srečanja bodo priredilitudi nekaj delavnic, pred-stavniki partnerskih mestbodo predstavili primere do-brih praks. Ob koncu konfe-rence bodo v soboto, 20. ju-nija, dopoldne pripravilitudi javno tribuno o temah skonference, nato pa se bodogostje udeležili Venerinepoti in spremljajočih dogod-kov ob njej. Vmes si bodoogledali tudi obnovljen So-kolski dom.

Konferenca z mednarodno udeležbo

V letošnjem prazničnem programu je tudi mednarodna konferenca Management naravne inkulturne dediščine, za katero je občina ŠkofjaLoka pridobila evropski denar.

Ob odprtju prenovljenega Sokolskega domavas vabimo na mednarodno konferenco:

MANAGEMENT NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

Slavnostno odprtje 17. junija ob 19. uri - SV stolp Škofjeloškega gradu

Uvodno predavanje: dr. Frans Brouwer - KULTURNI MANAGEMENT (Nizozemska)

VSE INFORMACIJE:

WWW.SKOFJALOKA.SI

Podporo dali Jožetu BogatajuZa mesto ravnatelja Gimnazije Škofja Loka se potegujejo tri-je kandidati: Jože Bogataj, Vladimir Pirc in Ana Prevc Megu-šar. Škofjeloški občinski svetniki so na predlog komisije zamandatna vprašanja, volitve in imenovanja dali pozitivnomnenje Jožetu Bogataju, kar so utemeljili z vizijo, ki jo imakandidat o razvoju gimnazije, s pozitivnimi mnenji dijakovin s kandidatovim dosedanjim delom, ki je kot pomočnikravnatelja že v preteklosti pripomogel k dobremu vodenjuzavoda. D. Ž.

Novi predstavniki v svetu vrtcaSvetu zavoda Vrtec Škofja Loka je minil štiriletni mandat.Zato so v loškem občinskem svetu imenovali tri nove pred-stavnike v ta organ. Novi predstavniki ustanovitelja bodoodslej Lidija Goljat, Mateja Čepin in Peter Pokorn. V svetuzavoda je poleg treh predstavnikov ustanovitelja še petpredstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. D. Ž.


Kultura

Igor Kavčič

"V prvem delu slavnostnegakoncerta bomo zapeli pesmipo naših željah. Naj si izbere-mo naše najljubše pesmi, kismo jih prepevali v teh tridese-tih letih, nam je predlagal zbo-rovodja Andrej. Vsak izmednas je izbral nekaj pesmi innajvečkrat zapisane so se po-tem uvrstile v program," je po-vedala tokratna sogovornica,dolgoletna predsednica zboraMajda Bogataj. Sledile bodopesmi iz držav, v katere sohodili na nastope, festivale inturneje, zaključek pa bo spetslovenski. Koncert bo splohnekaj posebnega, kot menijo vLubniku primeren jubileju, kiga zbor praznuje. Dve pesmi,ki jih je posebej za zbor uglas-bil skladatelj Andrej Misson,bodo izvedli prvič, ob nekate-rih pesmih bomo slišali tudiinštrumentalne spremljave,naj bodo to trobila, klavir, citre

ali pa kar cel ansambel. PriLubniku se namreč Slovenijapoje ob spremljavi ansambla,ki jih je spremljal na njiho-vem gostovanju po Avstraliji.Ne bo manjkalo duhovitihskečev in presenečenj ... Bogata, polna zanimivih pev-skih in družabnih doživetij jetudi tridesetletna zgodovinaPevskega zbora Lubnik. Ta seje začela pozimi leta 1978, kose je zbral iniciativni odborpevk in pevcev, ki so izstopiliiz Komornega zbora Loka, aso v želji, da bi še naprej peli,sprejeli sklep o ustanovitvizbora. Naslednje leto so regis-trirali društvo in zbor je začelz delom, v jeseni že z zboro-vodjem Tomažem Tozonom,ki je potem zbor vodil kardvajset let, vse do leta 1999,ko je dirigentsko paličico vroke vzel sedanji zborovodjaAndrej Žagar. Na začetku je vzboru pelo 26 pevcev, 8 sopra-nov, 6 altov, 7 tenorjev in 5 basov. Od prve postave jih danes v Lubniku prepeva šesedem: Mira Bergant, MarijaBergant, Majda Bogataj, PeterCeferin, Anton Hafner, ZofkaKafol in Marjeta Šifrer.

Po podatkih vedno zanesljive-ga kronista zbora Petra Ceferi-na je v zboru doslej prepevalo206 pevk in pevcev, ob današ-njih 44 se je torej v tridesetihletih na Lubnikovih praktika-blih izmenjalo še skoraj 160ljubiteljev lepega petja. "Kosama gledam na naša preteklaleta, imam občutek, da so hitrominila, saj so tako spomini nanaše prve dni v zboru kot zadnje obsežne turneje podrugih celinah še kako živi,"razmišlja Bogatajeva, že se-demnajsto sezono predsed-nica zbora. "Sama sem v mla-dih letih obiskovala glasbenošolo, se učila klavirja, harmo-nike in solo petja in petje vzboru je bilo zame tako rekočnekaj samoumevnega," doda-ja in nadaljuje: "Tudi v družinisem imela vedno podporo vtem. Ko sem se poročila, takratsem pela še v Komornem zbo-ru, je zborovodja Foršek v šalidejal bodočemu možu, damo

vam jo, če bo lahko pela, sicerne bo nič." Načelo, da, če nekajdelaš z veseljem, ni za to niko-li problema, drži tako pri njejkot pri drugih pevcih, ki so vtridesetih letih dali vsak svojprispevek k zboru, ki je v vsehteh letih zaznamoval ljubitelj-sko pevsko kulturo na Škofje-loškem ter na številnih gosto-vanjih po Sloveniji in v svetu.Zbor je v vseh teh letih obre-del dobršen del sveta, v prvihletih predvsem po državah Ev-rope, v zadnjem desetletju paso s slovensko pesmijo navdu-ševali rojake po Kanadi, vZDA, Avstraliji in lani tudi vArgentini. Pred šestimi leti soizdali tudi zgoščenko S slo-vensko pesmijo v svet, ki jo šedanes radi ponesejo s seboj navsako gostovanje. Nastopali sona festivalih, med drugim leta1995 tudi na Naši pesmi v Ma-riboru, prepevali so na števil-nih pevskih revijah, občin-skih, območnih, ob občinskihpraznikih ter prireditvah.Zbor je organiziral tudi mno-ge širše zasnovane pevske pri-reditve v Škofji Loki, kot sovečeri planinskih pesmi,Slovenc' Slovenca vabi, kon-

certe drugih zborov iz Sloveni-je in zamejstva in podobno ...V 30 letih so nanizali 107 sa-mostojnih koncertov, več kotdvajsetkrat so sodelovali z dru-gimi pevskimi skupinami inzbori, trikrat toliko nastopiliob priložnostnih dogodkih.V bogatem in raznolikem re-pertoarju Lubnikovih pesmi jeveč kot 440 skladb, ki so jihdoslej izvajali, naučili pa so sejih "za vsak slučaj" še nekajveč. "Program skladb, ki smose jih učili posamezno sezo-no, po običaju vedno predlagazborovodja. V naših notahnajdemo zares raznolik izborpesmi, od ljudskih do umet-nih pesmi, radi pojemo pes-mi tujih narodov, pogostosmo se lotevali sakralne glasbe...," razlaga Majda Bogataj.Vaje imajo dvakrat na teden,tam, kjer so jih imeli tudi predtridesetimi leti, v prostorih OŠIvana Groharja, kadar je po-trebno več vaje, pa je tudi cel

dan premalo. Gospodarskakriza, ki se v zadnjem časumočno odraža tudi na Škofje-loškem, je tako kot mnoga lju-biteljska kulturna društva tudiPevski zbor Lubnik postavilapred dejstvo, da je sponzorjevza njihovo delovanje vse manj.Pa vendar mnogi, ki zboru žeod nekdaj stojijo ob strani, sotudi pri tokratnem slavnost-nem koncertu stopili skupaj. "V zboru nas je trenutno kar44, kar ni malo. Res pa je tudi,da nas je skoraj polovica žeupokojencev in naša največjaželja je, da bi zbor okrepili tudiz novimi mladimi močmi," je še povedala Bogatajeva, kipredvsem v tem vidi nadaljeva-nje njenega in svojih sopevk insopevcev najljubšega zbora, ki slovi po izjemno lepem zvo-ku. Slavnostni koncert je takorekoč že razprodan, zato bodojeseni koncert zagotovo še enkrat ponovili, določili so siže termin 17. oktober. Vsi, kivas zanima o zboru še kaj več,po dolgem ali počez, pa bostelahko prebirali tudi publika-cijo na skoraj sto straneh, ki so jo Lubnikarji pripravili obsvojem jubileju.

Mlajši Lubnik jihima trideset Prihodnji torek, 23. junija, ob 20. uri bo v Kristalni dvorani v Sokolskem domuv Škofji Loki slavnostni koncert ob 30-letnici Pevskega zbora Lubnik. Tako hribkot zbor sta danes ena od škofjeloških značilnosti.

Loški muzej Škofja LokaGrajska pot 134220 Škofja Lokatel.: 04/5170400fax: 04/5170412e-pošta: [email protected]

Ob 70-letnici Loškega muzeja Škofja Loka vas vabimo na ogled:

● razstave Poslikane skrinje na Loškem v Galeriji Loškega gradu● stalnih zbirk● razstave Franca Novinca● Škoparjeve hiše.

Na predvečer poletne muzejske noči,

v petek, 19. junija 2009, ob 20. uri napovedujemo:

● razstavo Stavbna zgodovina Loškega gradu in● koncert akustične skupine Tantadruj

Vabljeni!

www.loski-muzej.si

Tridesetletno tradicijo Pevskega zbora Lubnik danes nadaljuje 44 pevk in pevcev, vsakihnatančno pol, že deseto sezono pa jih vodi Andrej Žagar. / Foto: arhiv zbora

Igor Kavčič

Do konca meseca je v Gale-riji Ivana Groharja na ogledrazstava del akademske sli-karke Alenke Vidrgar izLjubljane. Kot je zapisalakustodinja Loškega muzejaBarbara Sterle Vurnik, je av-torica skozi svojo dolgoletnokiparsko prakso razvila la-sten koncept možnih pogle-dov in dilem na vprašanje,ali je svet res takšen, kotnam ga razlaga znanost,oziroma ali je res takšen,kot ga na primer vidimo mi.V svojem kiparstvu se skušazdaj še odločneje kot doslejfizično odlepiti od tal, to od-cepitev pa metaforično invečplastno podati tudi kotposkus odcepitve pogleda,uma in duha od ustaljene-ga, kot poskus odcepitve odzakoreninjenega zaznava-nja, videnja sveta.Tako si je Vidrgarjeva svojnajnovejši cikel zamislilakot dvodelno prostorsko po-stavitev. Tik nad tlemi visečiglineni kupčki rišejo slediin sence v prahu pod seboj

in na neki način spominjajona urejeno megalitsko po-krajino. Drugi del je nad-gradnja prvega, zapolnjuje-jo pa ga prav tako viseče, aže krepko vzdignjene venča-ste oblike, ki skušajo, pre-predene z lepljivo pajčevina-sto strukturo, v svojem leb-denju vizualizirati ukrivlje-no perspektivo njihovegaprostora in časa. Če prvi del pooseblja prvinskost, arhaičnost, preteklost, jedrugi del mnogo bolj brez-časen pa tudi večpomenski,o postavitvi, ki jo je avtori-ca poimenovala Uni-versus,

razmišlja Barbara SterleVurnik. Alenka Vidrgar je na Akade-miji za likovno umetnost vLjubljani diplomirala leta1983, kjer je opravila tudipodiplomski študij in leta2002 magisterij. Sodelovalaje na mnogih samostojnihin skupinskih razstavahdoma in v tujini, med dru-gim pa je sta njeno delo tudijavni postavitvi, spomenikLeonu Štuklju v Mestnemparku v Mariboru, prav takopa Štukljev portret na Mi-nistrstvu za pravosodje RS vLjubljani.

Uni-versus v Škofji Loki

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled kiparsko-ambientalnapostavitev del akademske kiparke Alenke Vidrgar.


Gospodarstvo, sociala

7

Ivica Bernik Peršin, socialna delavka, Center za socialno delo Škofja Loka

Pred seboj imam zloženko Potiz stiske, ki smo jo v sodelova-nju z Občino Škofja Loka,Rdečim križem in Karitas pri-pravili v Centru za socialnodelo (CSD). Namenjena jeljudem, ki jih je prizadela go-spodarska kriza in so ostalibrez dela ali se jim je zaraditežav v podjetju zmanjšalosebni dohodek.Ko so nam konec lanskegaleta zaradi recesije napoveda-li gospodarsko krizo, nismopričakovali, da bo prišla takohitro in v takem obsegu. Vletu 2008 sem opravila razgo-vore s 542 uporabniki, ki so vpisarni prve socialne pomočipoiskali pomoč zaradi različ-nih težav. Takih, ki so iskalipomoč zaradi materialneogroženosti, je bilo manj kotpolovica. Letos se je pri menioglasilo že 355 uporabnikov.Dve tretjini jih je pomoč iska-lo zaradi materialne stiske.Takoj po novem letu so začeliprihajati mladi, ki so bili za-posleni za določen čas, saj sopodjetja najprej odpustila tokategorijo zaposlenih. Zdajpa prihaja vse več takih, kijim je delovno razmerje pote-klo iz poslovnih razlogov in soostali brez dela po več kotdvajsetih letih delovne dobe.Prihajajo zaposleni v podjet-jih z minimalnimi plačamiin taki, ki se jim je zaradi

dela s skrajšanim delovnimčasom znižal osebni dohodek.Po več mesecev trajajoči ago-niji se je zgodil tudi stečajpodjetja LTH. S stisko zapo-slenih so javnost dnevno sez-nanjali mediji, sama pa semse pogovorila z več kot petdese-timi zaposlenimi in jih sezna-njala z možnostmi pomoči.Nekateri od njih so se v pisar-ni prve socialne pomoči ogla-sili večkrat. V zvezi s pomočjozaposlenim v LTH smo se vCSD pogosto sestajali z direk-torico, sestankovali smo spredstavniki sindikata, obči-ne, zavoda za zaposlovanje,humanitarnih organizacij.Pripravljali smo podatke zamedije, poročali ministrstvu.Po svojih najboljših močehsmo se potrudili, da bi delav-cem olajšali njihovo težko si-tuacijo, vendar kljub temunismo mogli izpolniti vsehpričakovanj. V CSD smodolžni obravnavati vse ljudi vstiskah enakopravno, strokov-no in v skladu z zakonodajo.Nihče ne more dobiti pomočizgolj zato, ker je zaposlen vdoločenem podjetju. Zanjomora zaprositi pod enakimipogoji kot ostali, na zato pred-pisanih obrazcih in ob predlo-žitvi zahtevanih dokazil. VCentru za socialno delo ne iz-plačujemo nadomestil za ne-izplačani dohodek, pač pa za-

gotavljamo pomoč v primeru,ko se posameznik ali družinaiz razlogov, na katere ne morevplivati, znajde v položajumaterialne ogroženosti. Po-moč lahko pričakuje, potemko je porabil prihranke innima premoženja, na osnovikaterega bi lahko zagotovilpreživetje sebe in svoje druži-ne. Ker med zakonskimapartnerjema velja medsebojnaobveznost preživljanja, je tre-ba predložiti tudi dohodkepartnerja. Ljudem, ki prihaja-jo, pojasnjujem, kakšne pomo-či so na voljo, kakšni so pogo-ji za njihovo pridobitev in jimpomagam pri izpolnjevanjuvlog za denarne socialne po-moči, občinske pomoči in pi-šem mnenja za prehrambenepakete, oblačila itd. Srečujem se z ljudmi, ki so stežavo prestopili prag Centraza socialno delo, opravičujejose za to, da so prišli. Nekateriizražajo občutke sramu, drugise jezijo na državo, ki je dopu-stila, da so jih opeharili, neka-teri imajo solze v očeh, drugimolčijo in le s težavo izrazijosvojo stisko. Zavedam se, dasmo v stiski vsi bolj ranljivi inobčutljivi ter je zato zelo po-memben prijazen in korektenodnos. Med ljudmi, ki priha-jajo po pomoč, so velike razli-ke. Nekaterim pomagajo so-rodniki in prijatelji, drugi so v

svoji stiski osamljeni. Na sti-sko se različno odzivamo inimamo različne sposobnostiprilagajanja na spremenjeneživljenjske situacije. Za neko-ga pomeni že znižanje dohod-ka in s tem povezan padec živ-ljenjskega standarda hudo bre-me, čeprav ima sredstva, s ka-terimi lahko pokrije osnovneživljenjske stroške. Nekateri sezelo hitro prilagodijo novim si-tuacijam, racionalizirajo stro-ške ali si uspejo najti nov virzaslužka. Drugim pa se zdi,da so v nerešljivem položaju inpričakujejo pomoč od zunaj.V takih primerih je ustreznapsihosocialna pomoč, podpo-ra, opogumljanje in skupnoiskanje rešitev. Npr. za nakupoblačil ne dodeljujemo denar-nih pomoči, lahko pa napiše-mo napotnico za oblačila priRK ali Karitas. Letos smo vCSD dodelili že več kot 200izrednih denarnih socialnihpomoči posameznikom indružinam in jim olajšali kritjeosnovnih življenjskih stroškovali izrednih stroškov, ki jihniso zmogli pokriti sami. Na-pisali smo okrog sto napotnicza prehrambne pakete, oblači-la in druge potrebščine, precejljudi pa je dobilo tudi pomočiz občinskega sklada za denar-ne pomoči.Del uporabnikov, s katerimi sesrečujem, je v zelo težkem po-

ložaju. Najtežje je v družinah,kjer je eden, ali oba, od zakon-cev ostal brez zaposlitve termorajo odplačevati visok sta-novanjski kredit ali najemni-no v podnajemniškem stano-vanju. Finančna sredstva, skaterimi razpolagajo ne zado-ščajo niti za osnovne življenj-ske stroške, kaj šele za odplači-lo kredita in drugih stroškov.Tudi če izkoristijo vse možno-sti pomoči, ki so na voljo, nemorejo sproti odplačevati kre-dita. V Ameriki živi v šotor-skih naseljih že na tisoče dru-žin, ki so se morale izseliti izsvojih stanovanj, za katereniso več zmogle odplačevatikreditov. Verjamem, da se vSloveniji to ne bo zgodilo. Vtej situaciji bo na preizkušnjisocialna država, ki bo polegobstoječih možnosti pomočimorala iskati tudi dodatne ob-like pomoči kot npr. ustanovi-tev sklada, iz katerega bi brez-poselnim pomagali odplačeva-ti stanovanjske kredite. Večinaljudi, s katerimi se pogovar-jam, pa si želi, da bi lahkosebe in svoje družine preživlja-li sami ter pričakujejo pred-vsem pomoč države pri ustvar-janju novih delovnih mest.Če ste v stiski, se lahko oglasi-te v pisarni prve socialne po-moči. Pogovorili se bomo inskupaj iskali možnosti za reši-tev vaših težav.

Pot iz stiske

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - Brezposelnostna Gorenjskem se je v zad-njem mesecu (primerjavamaja z aprilom) celo nekoli-ko zmanjšala, enako veljatudi na Škofjeloškem. Konecmaja je bilo na Uradu za deloŠkofja Loka prijavljenih 948oseb, vendar se bo številkazaradi prijave delavcev LTH vstečaju do konca meseca zvi-šala za vsaj 20 odstotkov.Stopnja registrirane brezpo-selnosti na Škofjeloškem si-cer narašča od letošnjega ja-nuarja, v zadnjem letu je viš-ja za 1,8 odstotne točke oziro-ma je 4,7-odstotna (podatekza marec). Svojevrstno olajšanje in hkra-ti tragedijo so v začetku mese-ca doživeli delavci LTH. So-dišče je 3. junija razglasilo ste-čajni postopek, prejeli so od-ločbe o odpovedi zaposlitve,prihodnji teden se bodo zače-li prijavljati na Zavod za zapo-slovanje. "Samo dolgovi dodelavcev znašajo okoli tri mi-lijone evrov, kar je enako zne-sku, ki naj bi ga po besedahIztoka Hohnjeca, predsedni-ka nadzornega sveta, ena odbank odpisala. Na ta način bibili lahko poplačani, vendar vpopolno plačilo terjatev zapo-sleni niti ne verjamemo," pra-

vi prvi sindikalist podjetja Da-vid Švarc. Zadnje tri plače inodpravnina delavcev so sicerprednostne terjatve delavcev,ki pa prej računajo na od1.300 do 1.500 evrov iz jam-stvenega sklada (v začetku ju-lija), prvo (borno) nadomesti-lo pa šele konec julija.LTH je ob stečaju zaposlovalokoli 300 sodelavcev, le kakadesetina pa bo imela po bese-dah stečajnega upraviteljaDušana Taljata morda prilož-nost zaključiti nedokončananaročila. Stečajni postopek bise lahko vlekel še dolgo, koli-ko premoženja ni pod hipote-ko, pa zaenkrat ne ve niti Ta-ljat. "Urad za delo ŠkofjaLoka bo delavcem LTH poprijavi pomagal z informaci-jsko-motivacijskimi delavni-cami in izdelavo zaposlitve-nih načrtov, v nadaljevanjuse bodo pogovorili o uporabiukrepov aktivne politike za-poslovanja in razpisov zasubvencioniranje zaposlitev,"ukrepe zavoda pojasnjujeLučka Žižek, direktorica Ob-močne služba Kranj.Nekdanji predsednik nad-zornega sveta je delavcemLTH, takrat že popolnomaobupanih in zato zelo razjar-jenih, ponujal celo delavskiodkup in jih oklical za taj-kunčke. Sami se za to niso

odločili, zato pa so mened-žerski odkup v začetku me-seca izpeljali menedžerjiUnitecha. "Z odkupom pod-jetja smo zagotovili, da bopodjetje ostalo v sedanji obli-ki in ohranilo polni razvoj,"je povedal predsednik upra-ve Marko Golob, eden od du-cata menedžerjev, ki so za-stavili svoje premoženje zaodkup podjetja, čez šest me-secev pa bodo solastništvoponudili tudi zaposlenim.Podjetju, ki je v pretežni merirazvojni dobavitelj avtomobil-ske industrije vse od jeseni, nipostlano z rožicami. "Z zniže-vanjem stroškov smo uspelibistveno znižati prag rentabil-nosti, v drugi polovici leta papričakujem ponovno rast inob koncu leta poslovanje s po-zitivno ničlo," pravi Golob.Naj ob tem spomnimo, da jeUnitech še pred letom zapo-sloval 1.600 sodelavcev, da-nes jih ima za tretjino manj.V skupino odkupljenega pod-jetja sicer spadajo tovarne vŠkofji Loki (ironično, gre zanekdanjo livarno sedaj propa-dlega LTH), v Ljubljani, v hr-vaškem Benkovcu in make-donskem Ohridu. Težave zaradi gospodarskekrize občutijo tudi v Jelovici,ki je še pred dobrim letomzaposlovala čez 530 sodelav-

cev, danes jih ima okoli 400(največ na račun selitve pro-izvodnje notranjih vrat)."Največji vpliv zaostrenihrazmer čutimo na trgih manjrazvitih držav, kot so Bolgari-ja, in na območju nekdanjeJugoslavije ter Irske, ki sobile za naše programe stavb-nega pohištva zelo pomemb-ne. Na glavnih trgih za našeenergetsko varčne hiše, vNemčiji, Švici in Italiji, pa jevpliva manj, bolje jih prodaja-mo tudi doma," pravi GregorBenčina, predsednik uprav-nega odbora. V začetku me-seca je imelo podjetje bloki-ran transakcijski račun, ven-dar v podjetju trdijo, da je šlole za napako banke. Na zaostrene razmere so se vJelovici začeli pripravljati želani, med ukrepi pa ni skraj-ševanja delovnega časa, z za-poslenimi so le dosegli dogo-vor o splošnem znižanjuplač. Na programu hiš priča-kujejo nadaljnjo rast naročil,saj energetsko varčne hiše za-htevajo po vsej Evropi, težjeje pri stavbnem pohištvu,kjer Benčina opaža pred-vsem pritisk proizvajalcev ce-nejših plastičnih oken: "Tene morejo biti opcija kvalitet-nemu lesenemu oknu. Ste žekdaj videli sto let staro pla-stično okno?"

Stečaj, odkup in optimizemKriza je v sicer gospodarsko močni Škofji Loki v zadnjih mesecih pokazala zobe. Brezposelnost se jeskoraj podvojila, vendar v podjetjih ne vidijo le črne slike in rdečih številk.

Sodišče je 3. junija s stečajnim postopkom za stečajnegaupravitelja LTH imenovalo Dušana Taljata, kar so delavcisprejeli z mešanimi občutki. Taljat je namreč sodeloval žepri dveh stečajih podjetij v lasti Miloša Kodreta, zadnjega jezaključil 2. junija letos. Prejšnji teden je delavcem razložil,da veliko možnosti za dokončanje začetega dela in popolnopoplačilo terjatev ne pričakuje.

"Na krizo smo se odzvali takoj in smo nanjo pripravljeni. Vprihodnje verjamemo v naraščanje prodaje, nekaj že v drugipolovici leta, še več v prihodnjih letih, sicer v odkup ne bišli," je v uspešen menedžerski odkup (kasneje pa tudi delav-ski) v enem najslabših poslovnih let prepričan Marko Golob,predsednik uprave Unitech LTH-Ol. / Foto: Gorazd Kavčič


Reportaža

Pasijon kot srednjeveški filmPoldrugi mesec po letošnji uprizoritvi Škofjeloškega pasijona so vtisi o njem še zelo živi. Ocenjujejo ga kot enega najimenitnejših letošnjih dogodkov,posebnem zlasti po tem, ker ga je izvajalo več kot tisoč prostovoljcev, domačinov z območja nekdanjega freisinškega gospostva. Z nekaj fotografskimiutrinki oživljamo spomin na to veličastno predstavo na prostem tudi mi. / Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Dokl

Eden najmočnejših pasijonskih prizorov je trpinčenje pogubljene duše, ki jo je izvrstnoodigrala Mija Stopar Tozon.

Škofjeloška pasijonska predstava je med drugimi evropskimi posebna tudi po tem, dapoteka tako v procesiji kot tudi na odrih. Za razgibano predstavo je njen režiser BorutGartner dejal, da je videti kot nekakšen srednjeveški film.

Okoli osemdeset konjenikov je v Škofjeloškem pasijonu v prizoru s smrtjo uprizoriloveličasten mrtvaški ples.

Rdeča nit pasijonske zgodbe, ki so jo odigrali na štirih prizoriščih v starem delu ŠkofjeLoke, je Kristusovo trpljenje.

Tisočletna Škofja Loka je slikovita kulisa za predstavo na prostem, kakršno je okoli tisočprostovoljcev pripravilo ob letošnji uprizoritvi Škofjeloškega pasijona.

Zadnjo predstavo je obiskal tudi predsednik častnega odbora, predsednik države DaniloTürk s soprogo. Na sliki v družbi z županom Igorjem Drakslerjem ob bližnjem srečanju zdelom pasijonske konjenice.


Sociala

9

Danes pa zanesljivo grem.Migat. Na tek.Služba, še dva pacienta pri-čakujem. Prvi je bolnik poinfarktu, razširili so mu dvežili, vstavili opornico (stent)v koronarko (žilo, ki prehra-njuje srčno mišico). Mojihlet je. Priden je bil, dneve jepreživljal v avtu, na poslov-nih sestankih, kosilih in ve-čerjah. Vedel je za stres.Doma je imel vsa najnovejšašportna oblačila in opremo.Super kolo, navadne in teka-ške smuči, sobno kolo, kuptekaških čevljev, surf, celomini fitnes naprave. Velikopovršin za nabiranje prahu,ki jih je slednji tudi dobrozapolnil. Amortizacija vse tesilne opreme je bila slaba,vse skupaj nekajkrat na letoje uporabil katero izmednjih. Vseeno se mu je zdelo,da veliko naredi zase. Uredi-ti morava terapijo, prejemalbo šest vrst zdravil, pregle-dala bova izvide. Vsak dejav-nik tveganja za srčno-žilnebolezni bo deležen najinepozornosti, naredila bovastrategijo novega življenj-skega sloga ... danes bo že-ljan informacij. Vsak danpol ure gibanja do zadihano-sti ali potenja, določila bovazgornjo mejo frekvence pul-za, datume kontrol, dobil bonapotke o prehrani ... Bil je

blizu oni strani, spomin inobčutenje sta sveža. V takihtrenutkih je pogovor ploden,res si je vredno vzeti čas.Strah kmalu mine in življe-nja tok hitro spet steče postari, utečeni strugi. Možno-sti za kvalitetno sprememboživljenja po takem dogodkuso velike in treba jih je izko-ristiti. Za celo življenje. Drugemu bolniku bomoprevili prst po poškodbi zmotorno žago. Rana se lepoceli, potrebuje čas in potrp-ljenje. Čez nekaj mesecevbo prst spet prijemal, se pre-gibal in polno izpolnjevalsvoje naloge. Čez nekaj me-secev bo poškodba pozablje-na.Potem grem. Domov. In vGorajte na tek. Sestra prinese še pošto. Za-varovalnica zahteva nove po-datke o številu pregledanihpacientov za zadnje trime-sečje. Samo pol ure potrebu-jeva in bo vse urejeno. Raču-nalnik melje svojo pesem,ob njem se čas ustavi. Poda-tki se počasi zbirajo, po eniuri sva le končala, zahtevanoje poslano.Še preoblečem se. Najboljebi bilo, da bi skočil kar v te-kaške čevlje. Sedem v avto,nekaj semaforjev, pa bompred hišo. Vreme je danesidealno, nekaj oblakov nad

Lubnikom bo morda zakrilosonce, tek bo prijeten. Zavijem še na banko, to mo-ram opraviti, se nenadomaspomnim. Kratka vrsta, po-govor o vremenu. "Pozdrav-ljeni, moram se oglasiti privas, imam nekaj novih te-žav." Sosed v vrsti bi jih naj-rajši rešil kar na licu mesta,a ne gre, ker sva že pri pultu. Sonce se že spušča, v gozdubo prijeten hlad. Popoldan-ske sence bodo risale preču-dovito risbo narave. Kar posredini bom tekel, čez kore-nine, po mehkih iglicah, poozkih stezah, nad vijuga-stim potokom ... Še vednone poznam vseh stezic, potkin poti, ki se brez števila kri-žajo po tej loški telovadnici vnaravi. Na njih trkam ob na-biralce gob, sprehajalce hiš-nih ljubljenčkov, tekačevseh hitrosti, nasmejane, za-riple, prepotene, premoče-ne, zadihane, napete, spro-ščene, tekače kar tako in na-vadne sprehajalce. Vednoveč jih je in to me vsakič raz-veseljuje. Pozdravljamo se,včasih kdo zmore samo po-kimati, nekdo ima čas vpra-šati, ali treniram za tekmo.Moj odgovor je vedno enak,treniram za preživetje.Ker grem mimo trgovine,bom kupil še za današnjosprotno porabo našega go-

spodinjstva. Odprti kljunčkinaših otrok morda že čaka-jo, da oče ali mama prinese-ta hrano in jo spustita v lač-ne odprtine. Dneva je še ne-kaj, ko bo sonce niže, bodoodsevi v gozdu še lepši.Doma ni nikogar. Po pultihin mizah, kot star indijanskistezosledec, zlahka odkri-jem, da so še pred nekaj tre-nutki tu bivali ljudje in seprehranjevali. Le pospravitibo treba za njimi. Očitnoniso imeli nobenega inte-resa zabrisati sledov za saboin so pustili ostanke kar namizi in pultih. Počasi, z ne-zadovoljstvom, ki zdravjuprej škodi kot koristi, za-čnem pospravljati.Tudi zame je pripravljenopozno kosilo. V pospravlje-nem okolju je pravi užiteknapolniti svoj prazen želod-ček. Če bi še v časopisu pisa-lo kaj lepega, ne pa same ne-sreče, vojne in prepiri politi-kov na lokalnem, državnemin globalnem nivoju, bi sepočutil že skoraj v raju. Sit ne morem na tek, poča-kam kakšno uro. Branje časopisa se mi raz-tegne, nato preverim še ne-kaj informacij na internetu.Zapeljem se v medmrežnitok, ki me posesa v svoj labi-rint. Izhoda ni, ves in zvsem sem posrkan v njego-

ve turbulence. Noče me iz-pljuniti, pozabim na čas,tudi na čas, ki je bil še prednekaj urami namenjenohranitvenemu nagonu zamoje telo. Sključen in sklo-njen ugotovim, da je sencedreves v gozdu izbrisalatema, potke, korenine inlistje se je odpravilo k noč-nemu počitku, ni več mogo-ča uporaba mehke tekaškepreproge. Skratka, odšel je dan. Šeeden z dobrim sklepom inslabim rezultatom.Kar hočem storiti dobregazase, pa naj je to prenehanjekajenja, izgubljanje odveč-nih kilogramov, zmanjšanjepitja alkohola, gibanje, jenajbolje, da bi to storil vče-raj, dobro je tudi še danes,jutri je lahko prepozno. Namisel mi pride napis v kočina Lubniku: "Pijača jutri za-stonj". Vedno jutri, izvršitevse odmika kot horizont iz-tegnjenim otroškim roči-cam. Dobri sklepi vsak dančakajo na jutri, danes bo vsepo starem. Spremeniti moram jutri vdanes, da mi ne bo nekdo žepojutrišnjem razlagal o po-trebi po spremembi mojegaživljenjskega sloga, ko bomv žili na srcu že imel vstav-ljeno kovinsko opornico ...Če bom imel srečo ...

Danes pa grem

Andrej Šubic, dr. med.


Škofja Loka - V mislih ima-mo invalide in težko zapos-ljive ljudi, ki delajo v inva-lidskem podjetju Želva. Topodjetje je pred leti ustano-vila Zveza za pomoč dušev-no prizadetim Sožitje vLjubljani, pozneje so začelenjegove enote nastajati tudiv drugih slovenskih krajih,leta 2000 tudi v Škofji Loki.Pomenljivo ime je podjetjedobilo po živalci, ki je sicerna videz okorna in počasna,v resnici pa zelo trdoživa.Cilj podjetja Želva je uspo-sabljanje in zaposlovanje in-validov in težje zaposljivih,nam pojasni vodja škofjelo-ške enote Matjaž Hafner.

Želvin sedež je v prostorihnekdanje vojašnice, kjerimajo montažne delavnice.Trenutno v njih delajo trijedelavci, ki trenutno delajopo naročilu za eno podjetje.Drugi delavci (9 od 13 zapo-slenih je invalidov) delajona tako imenovanem "zele-nem programu"."Urejamo okolico, parke, ze-lene površine, po mestupraznimo koše, vzdržujemotudi vojna grobišča po Go-renjskem," pove Matjaž Haf-ner. "Zeleni program izvaja-mo za občino Škofja Loka innekatera podjetja, pa tudi zaindividualne naročnike." Želja invalidskega podjetjaje omogočiti delo čim večinvalidom. Tem je namreč

na trgu dela vse težje. A tudipodjetje Želva je na trgudela, kjer ima prednost vse-lej najcenejša ponudba, pra-vi Matjaž Hafner. Delo pamorajo tudi Želvini delavciopraviti enako kvalitetno kotvsi drugi, čeprav so invalidi.Vendar jih pohvali, da sopridni in prizadevni, učin-koviti pa včasih celo bolj kotljudje brez omejitev. Da sodobri delavci, je dokaz tudipodaljševanje pogodbe z ob-čino, ki je bila prej enoletna,sedaj pa je štiriletna. "Kaže, da so z nami zado-voljni," dodaja Matjaž Haf-ner. "Običajni delovnik na-ših ljudi je osemurni, začnese že ob šestih zjutraj. Taurnik pa pogosto porušijo

razne prireditve. Ko se tekončajo, namreč nastopimomi in za njimi počistimo.To so razni sejmi, tržnice,koncerti, občinske priredit-ve ... In devet naših delavcevje sodelovalo tudi v Škofjelo-škem pasijonu."S pletenimi koši, na katereso pritrdili kolesca, so povsakem prizoru pobiralismeti. Oblečeni so bili v po-sebne kostume, da so selepo skladali s siceršnjimduhom prireditve."Po devetih letih v ŠkofjiLoki lahko rečem, da nasmeščani lepo sprejemajo.Velikokrat smo od njih de-ležni tudi pohvale," praviMatjaž Hafner o vključeno-sti teh ljudi v okolje.

Skrbijo za čisto Škofjo Loko Devet let so že del škofjeloškega vsakdana, nepogrešljivo vlogo so igrali tudi v letošnji uprizoritviŠkofjeloškega pasijona.

Foto

: Tin

a D

okl


Škofja Loka - "Za stanovalcesmo pripravili nastop moške-ga pevskega zbora LTH, na-stopil je tudi tamburaški an-sambel Bisernice iz Reteč, od-prli smo tudi likovno razstavoslikarja Metoda Zakotnika.Njegova dela bodo nekaj časakrasila in bogatila naše pros-tore. Na prireditev smo pova-bili tudi člane Društva upoko-jencev Škofja Loka in vodite-lje skupin za samopomoč. Sli-kar Metod Zakotnik je obkoncu prireditve poklonilCentru slepih in slabovidnihŠkofja Loka likovno delo, zakar se mu lepo zahvaljujemo,hvala pa tudi vsem nastopajo-čim," pravi direktorica domaSilva Košnjek. Maja pa so v domu kot dona-cijo Lions clubov Gorenjske(v akciji so sodelovali Bled,Bled - Golf, Kranjska Gorain Škofja Loka) prejeli elek-tronsko lupo, ki je izjemnopomemben pripomoček sla-bovidnih oseb pri branju.Drugo elektronsko lupo paso prav tako kot donacijoprejeli od družine Intihar izLesc. "Elektronski lupi stadokaj izpopolnjeni, vendarkljub temu zelo enostavni za

uporabo. Obe bosta slabo-vidnim stanovalcem služilikot izjemno dober pripomo-ček pri branju knjig in revij,omogočata pa celo reševanjekrižank. Za prvo predstavi-tev in način uporabe tegapripomočka smo zaprosilipredstavnika Medobčinske-ga društva slepih in slabo-vidnih Kranj, s katerim red-

no sodelujemo, saj so orga-nizirana vsakomesečna sre-čanja," dodaja Silva Košnjek.Da bi bili čim bolj dostopniin bi ju stanovalci tudi pogo-sto uporabljali, so namestilieno v knjižnico, drugo pa vposebno urejen bralni koti-ček v enem od nadstropijstanovanjskega dela. Go-renjskim Lions klubom indružini Intihar iz Lesc se zanjihovo donacijo iskreno za-hvaljujejo.

V domu dobili elektronsko lupo

V tednu slepih in slabovidnih so v Centru slepih, slabovidnih in starejših tem stanovalcemnamenili še večjo pozornost.

Maja so v domu kotdonacijo Lions clubovGorenjske (v akciji sosodelovali Bled, Bled -Golf, Kranjska Gora inŠkofja Loka) prejelielektronsko lupo.


Šport

Vilma Stanovnik

Pred kratkim je na no-gometnem igrišču v Kranjupotekala dobrodelna no-gometna tekma, na kateri so zbirali denar za nakupavtomobila za 19-letnega invalida Darka Džuriča izPodbrezij. V uvodu so tekmovale blondinke inčrnolaske (zmagale so blon-dinke), nato pa sta si na-sproti stali še ekipi Zlate se-lekcije in politikov. V ekipiZlate selekcije, ki jo sestav-ljajo bivši športni asi, je bil tudi škofjeloški olimpi-jec Ivo Čarman. Nekdanjismučarski tekač, ki je sedajuspešen podjetnik, je vnetozabijal gole, kljub temu paso bili nato politiki z 9:7boljši od sicer po letih pre-cej starejše ekipe nekdanjih

športnikov. "Kljub vročinisem se potrudil po svojihmočeh, pomembno je, da jeprireditev uspela in da boDarko dobil avto, ki gapotrebuje. Član Zlate selek-cije sem že sedmo leto invedno se rad udeležim hu-manitarnih prireditev," jepo tekmi povedal Ivo Čar-man, ki tudi sedaj, ko sepripravlja na srečanje zabrahamom, še ni pozabilna športno življenje. "Skorajvsako jutro mi uspe, datečem vsaj pol ure, polegtega včasih igram golf, zakolesarjenje pa sem po gr-dem padcu zgubil veselje,"je tudi povedal Ivo, ki se žepripravlja, da se bo v novizimi udeležil svetovniholimpijskih iger veteranov,ki bodo potekale na Gorenj-skem.

Ivo na šport ni pozabil

Ivo Čarman se je v modrem dresu Zlate selekcije po robupostavil tudi ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu, kije v rdečem dresu igral za ekipo politikov. / Foto: Gorazd Kavčič

Vilma Stanovnik

V športnem parku za OŠŠkofja Loka - Mesto so letosznova pripravili druženjevseh, ki radi tečejo, priredi-tev z dobrodelno noto pa seje končala s tekom, ki so sega udeležili tudi nekateriznani škofjeloški športnikina čelu z maratonskim teka-čem Romanom Kejžarjem.Udeležence teka je pozdra-vila tudi ena najboljših slo-venskih atletinj, domačinkaBrigita Langerholc, ki jesenipričakuje prvi naraščaj, pravtako pa jih je obiskala enanajboljših športnih plezalkna svetu, Škofjeločanka

Maja Vidmar. "Zelo sem za-dovoljen z udeležbo na pri-reditvi, saj je resnično po-stala prijetno druženje dru-žin, ki uživajo ob športu ozi-roma teku. Odrezali so setudi starši naših otrok, ki sopomagali pri pripravi in iz-vedbi prireditve ter pri zbi-ranju denarja. Zbrali smo2.800 evrov, ki jih bomo na-menili za pomoč učencemza aktivnosti zunaj sedežašole, ki so povezane s stro-ški, oziroma za naš šolskisklad," je povedal ravnateljMarko Primožič, ki je bil se-veda kot navdušen športniktudi sam aktivni udeleženecprireditve.

Tudi družine živijo športno

Med množico športnih družin je bila tudi družina Pipp, najbolj navdušen nad tekom pa je bil najmlajši, Gašper, ki je na dan teka praznoval tretji rojstni dan.

Vilma Stanovnik

Škofja Loka - Slovenskosmučanje je že leta poveza-no tudi s škofjeloškim in če-prav so naši predniki smu-čali že v letih med prvo sve-tovno vojno, kot začetek orga-niziranega smučanja v Škof-ji Loki štejemo leto 1929, koje bil v okviru Sokolskegadruštva ustanovljen smučar-ski odsek. Tradicija se niprekinila niti med drugosvetovno vojno ter se natonadaljevala po njej. Velikoprelomnico je pomenila iz-

gradnja koče na Staremvrhu leta 1950 ter nato iz-gradnja smučišča leta 1970.Bilo je še kar nekaj prelom-nic, od tiste, ko je Boris Strelleta 1982 v Schladminguosvojil prvo kolajno na sve-

tovnem prvenstvu, do uspe-hov Nataše Bokal, pokojne-ga Jožeta Kuralta, NušeTome, Andreja Miklavca,Špele Bračun, Anje Kalan,pokojne Lee Ribarič, KatjeLesjak ter svetovnega mla-dinskega prvaka Matica Sku-beta. Kljub težjim časom zaslovenski šport in smučarijopa se škofjeloški SK Alpeto-ur tudi še sedaj ponaša koteden najboljših in najmoč-nejših slovenskih smučar-skih kolektivov, saj so letos(za Mariborčani) osvojilidrugo mesto v državi.

"Res smo zadovoljni z mi-nulo sezono, saj imamo vklubu obilico dobrih tekmo-valcev, med katerimi je trebaomeniti reprezentanta Mati-ca Skubeta in Nino Mihovi-lovič, ki se je po poškodbi

znova priključila ženski Aekipi. Poleg tega je zelo obe-tavna mladinka Ula Hafner,ki je tudi najboljša mladinkana svetu. Omeniti je potreb-no tudi še mlajše na čelu zAndražem Plevančem inMajem Mlakarjem, ki sta seodlično odrezala tudi na do-mačem tekmovanju za Po-kal Loka, pa tudi vrsto dru-gih obetavnih tekmovalcev,ki tekmujejo v kategorijahdečkov in deklic ter med ci-

cibani. Mi smo namreč edenredkih klubov v Sloveniji, kiimamo celotno piramidotekmovalcev, od najmlajšihcicibanov do vrhunskih tek-movalcev, ki tekmujejo vsvetovnem pokalu," pravipredsednik kluba Janez De-kleva, ki dodaja, da si v na-slednjih letih želijo postatinajboljši klub v Sloveniji."Imamo odlične kadre, dvaprofesionalna trenerja in ko-pico pomočnikov, oziromavaditeljev in učiteljev, ki seukvarjajo z okoli osemdesettekmovalci. Mladi so še ved-no navdušeni nad smučari-jo, v njej vidijo možnost na-predovanja, pa tudi spozna-vanja sveta, saj veliko potuje-jo," pojasnjuje Janez Dekle-va in glede trenutnih težav vSZS dodaja: "Zagotovo jetreba spoštovati olimpijskoobdobje, ki se bo zaključilopo naslednji zimi. Zato spo-štujemo rešitve, ki so bilesprejete na naši krovni or-ganizaciji pred olimpijskozimo, hkrati pa se zaveda-mo, da bo nato treba nare-diti korenite spremembe,saj si želimo vnovični raz-cvet slovenske smučarije."

Jubilej pričakali pripravljeniLoški smučarski klub letos praznuje osemdeset let, kljub nič kaj obetavnim časom pa pri SK Alpetourjubeležijo lepe uspehe in so tudi drugi najboljši smučarski kolektiv v državi.

Pri SK Alpetour na leto priredijo vsaj šest mednarodnih tekmovanj, najbolj znano pa je mednarodno tekmovanje Pokal Loka, ki bo prihodnje leto doživelo že petintridesetoponovitev.

Janez Dekleva, predsednik SK Alpetour

Vilma Stanovnik

Škofja Loka - Za Jureta Haf-nerja prav lahko zapišemo,da je športnik, ki je napre-doval postopoma. Že vosnovnošolskih letih je zasvoj šport izbral deskanje,resno pa je začel trenirati všestem razredu osnovnešole. Vsako leto je napredo-val, prvi vrhunec pa je dose-gel v lanski zimi, ko je osvo-jil naslov svetovnega mla-dinskega prvaka v paralel-nem veleslalomu. Letos, koje bil zadnje leto mladinec,si je želel uspeh ponoviti, zmalce smole pa je na koncuosvojil bronasto kolajno.Kljub mladosti, saj bo naj-stniška leta zaključil šelepozimi in je najmlajši v našideskarski reprezentanci, jeminulo zimo prvič nastopiltudi na svetovnem član-skem prvenstvu, kjer jeosvojil 21. mesto. Redno seje začel udeleževati tekemsvetovnega pokala in z uvr-stitvijo med šestnajst naj-boljših že izpolnil tudi olim-pijsko normo.Jure, ki se te dni trudi do-končati tudi srednjo eko-nomsko šolo, se je zato kma-lu po končani zimi že začelpripravljati na novo zimo.

"Zame je pomembno, kersem v minuli sezoni dobilveliko zaupanje pri trenerju,ki me je postavil v ekipo zasvetovno prvenstvo, na karpred sezono nisem računal,saj sem v naši močni ekipinajmlajši. Prav tako še ni-sem računal na normo zaolimpijske igre, ki pa mi joje uspelo narediti, čeprav ni-sem računal na tako hiterpreskok iz mladinske v član-sko konkurenco. Z dej-stvom, da sem kandidat zaolimpijske igre, pa se ne že-lim preveč obremenjevati,saj je slovenska ekipa moč-na, kandidatov nas je naj-manj pet, po pravilih pa lah-ko iz ene države nastopijo leštirje. Želim pa si, da bi sena tekmah svetovnega poka-la redno začel uvrščati mednajboljših šestnajst," praviJure, ki se je že minulo zimomoral spoprijeti z dejstvom,da je blagajna smučarskezveze prazna in da so tek-movalci celo na največje tek-me, kot je svetovno prven-stvo, odhajali na svoj račun."Kot mi je znano stanje naSmučarski zvezi, nam bodotudi letos plačali le trenerja,za drugee stroške bomo mo-rali poskrbeti sami. Do sedajsem se znašel s pomočjo do-

mačih in sponzorjev, trenut-no se dogovarjam o novihsponzorstvih, saj stroškovsam enostavno ne zmorem.Namesto da bi ob koncu sezone uspešne sezone, pre-mišljujem, kako bi pokril

stroške, da ne bi imel minu-sa," pravi Jure, ki je že začels kondicijskimi pripravamiza novo zimo, če bo vse posreči, pa naj bi na prve snež-ne priprave z ekipo odšel vzačetku avgusta.

Že poleti misli na zimoŠkofjeloški deskar Jure Hafner je med kandidati za nastop na olimpijskih igrah pozimi v Vancouvru,zato že na začetku poletja misli in trenira za novo sezono.

Jure Hafner je med kandidati za nastop na OI v Vancouvru.


Zanimivosti

11

Škofja Loka - Da počitniceniso zgolj čas za lenarjenje,ampak tudi čas za prijetnopreživljanje prostega časa,že desetletje uspešno skrbi-jo pri Zavodu za šport inŠportni zvezi Škofja Loka,kjer so v sodelovanju z različ-nimi klubi in društvi tudi letospripravili res bogat programtako za najmlajše šolarje kottiste, ki so že zakorakali vsrednješolske klopi. "Že pred leti smo sklenili, dapočitniškega programa nepripravljamo zgolj na našistrokovni službi, ampak vsa-ko leto pomladi pozovemorazlična društva in klube, danam sporočijo, kaj vse medpočitnicami pripravljajo zamlade. Vso ponudbo natozdružimo in izdamo brošuro,kjer mladi in njihovi straši lah-ko izberejo programe, ki sojim najbolj všeč oziroma jimustrezajo. Brošuro dobijo vsiškofjeloški šolarji pred za-ključkom šolskega leta. Najpoudarim, da so zbrani takopočitniški programi za naj-mlajše šolarje kot tudi zasrednješolce in čeprav je po-udarek na športnih dejavno-stih, je veliko tudi ostalegaprograma, od muzejskihustvarjalnih delavnic, do pla-ninskih taborov, taborjenja invsega, kar pač mlade zani-ma. Tisti, ki brošure mordaniso dobili, počitniški progra-

mi pa jih zanimajo, si več lahko natančno ogledajo naspletni strani www.zsport.skloka.si," pravi direktor Zavoda za šport Škofja LokaAleš Murn, ki je letos še posebno zadovoljen, saj jeprogram "Mladi v poletju2009" sestavljen iz skorajdvajsetih različnih dejavno-stih, ki so jih predstavili v kronološkem zaporedju. Tako je na razpolago na teni-ških igriščih pri Športni dvo-rani Poden vsak dan med 9.in 10. uro brezplačno igranjetenisa za učence od 1. do 9.razreda, med 10. in 11. uropa igranje odbojke na mivki.Brezplačne so tudi počitni-ške delavnice, ki jih organizi-ra Društvo prijateljev mladineŠkofja Loka in jih šolarji žepoznajo pod naslovom "Do-bimo se ob pol desetih" terpotekajo ob 1. do 31. julijaod ponedeljka do petka od9.30 do 12.30 na OŠ IvanaGroharja in OŠ Cvetka Go-larja, primerni pa so za šolar-je od 1. do 5. razreda. Vsaktorek in sredo v juliju med 11.in 12. uro bodo tudi letosorganizirane muzejskeustvarjalne delavnice, ki jihbrezplačno pripravlja Loškimuzej, prav tako pa so brez-plačni tečaji športnega ple-zanja, ki jih bo vsako sredo vavgustu med 10. in 13. uropripravil Plezalni klub Škofja

Loka v naravnem plezališčuKamnitnik. Za večino ostalih tečajev intaborov bo treba odšteti sim-bolično plačilo, udeležiti pase bo moč začetnega in na-daljevalnega tečaja rolanja,tečaja streljanja z zračno pu-ško, tečaja tenisa, tečajaplesa in navijaških vragolij,tečaja športnega plezanja vGorajtah, pa tudi tečaja gim-nastike in akrobatskega zabi-janja na koš. KUD Janko Kr-melj Reteče vabi na poletnitabor na Blegoš, Planinskodruštvo Škofja Loka na pla-ninski tabor na Komno, Dru-štvo tabornikov Rod svobod-nega Kamnitnika na tabor-jenje ob Kolpi, v treh terminihpa bodo organizirane tudiplaninske družinske počitni-

ce, ki jih pripravlja Bric Alpi-nizem.Pri Zavodu za šport in Šport-ni zvezi različne programeponujajo tudi med jesenski-mi in zimskimi počitnicami,saj je tudi takrat med mladi-mi zanje veliko zanimanja.Pri tem zadnja leta sodeluje-jo s Športno kulturnim dru-štvom Ritem, s katerimi sozanimiv program s celodnev-no počitniško dejavnostjopripravili za poletne počitni-ce. "Program smo poimeno-vali Počitniška doživetja vŠkofji Loki, namenjen pa jeotrokom, starim od šest dodvanajst let. Delavnice pole-tnih doživetij se bodo začele6. julija in bodo trajale vsedo 28. avgusta, vsak danmed 7. in 15. uro. Tako lah-

ko starši, ki imajo stisko zvarstvom ali pa želijo svojimotrokom popestriti počitni-ce, otroke pripeljejo vsakponedeljek med 7. in 8. urozjutraj v Športno dvoranoPoden ter plačajo kotizacijoza cel teden. Vnaprejšnjeprijave niso potrebne. Otroknaj vsak dan s seboj prinesele malico in športno opre-mo, za kosilo, sadje in pija-čo bomo poskrbeli mi," pra-vi strokovni sodelavec Sa-mo Klemenc in dodaja, dabodo pripravili podobne pro-grame kot lani, ki pa so jihletos še popestrili s tečajemrolanja, obnovljeno trimskostezo, obiskom Loškegamuzeja in sodelovanjem zrazličnimi športnimi sekcija-mi. Vsak dan znova bodo

ponujali športne, kreativnein doživljajske delavnice, obpetkih pa se bodo zaključilez zabavo. Imeli bodo indijan-ski, čarovniški, gusarski, ve-soljski, egipčanski, olimpij-ski, viteški in lutkovni teden."Ker letos Fundacija za športSlovenije ni namenila nika-kršnih sredstev za poletneprograme otrok in mladine,bo cena programov odvisnaod pomoči Občine ŠkofjaLoka. Več o programih pa si lahko ogledate nawww.drustvo-ritem.si," do-daja Samo Klemenc, oba zAlešem Murnom in drugimiizvajalci poletnih počitniškihprogramov pa že sedaj šo-larje vabita, da se jim pridru-žijo in uživajo ob sproščenihin hkrati aktivnih počitnicah.

Mladim poleti ne bo dolgčasPri škofjeloškem Zavodu za šport in Športni zvezi so se odločili, da v okviru projekta "Mladi v poletju 2009" pripravijo bogato ponudbo počitniškihprogramov, ki bodo razveselili tako šolarje kot njihove starše, saj bo poskrbljeno tako za razgibano preživljanje počitnic kot varstvo.

Zav

od z

a šp

ort

Škof

ja L

oka,

Pod

lubn

ik 1

c, 4

220

Ško

fja L

oka

Na pikniku športniki seveda ne morejo brez miganja, odbojkana mivki pa je pravi šport za poletne dni. Ob druženjukošarkarjev se je svojim nekdanjim klubskim prijateljempridružil tudi direktor Uniona Olimpije Igor Dolenc (na sliki vakciji), ki je seveda nosil belo majico z znakom letošnjihdržavnih prvakov.

Vilma Stanovnik

Toplo junijsko vreme karsamo vabi na piknike, z dru-ženjem v naravi, ob žaru inšportu pa so se minule dniod iztekajoče se športne se-zone odločili posloviti tudi vvseh večjih škofjeloškihšportnih kolektivnih. Takoso rokometaši Merkurjadruženje s skupščino in pik-nikom pripravili prejšnji

petek, smučarji SK Alpeto-ur so uspešen zaključek letaproslavili s piknikom minu-lo nedeljo, škofjeloški košar-karji pa so se od sezone po-slovili prejšnjo soboto, ko sopripravili piknik kar ob do-mači športni dvorani naPodnu. Seveda ni manjkalodobrot z žara, v športnemduhu pa so tokrat za spre-membo odigrali odbojkarskiturnir na mivki.

Sezona piknikov tudi za športnike

Boštjan Bogataj

Škofja Loka - O neformal-nem izobraževanju PUM,namenjenem mladim od 15.do 25. leta starosti, ki so izrazličnih razlogov opustilišolanje ali so brez službe,smo že pisali. Tokrat pa soPumovci odprli vrata in po-kazali, kaj so naredili v prete-klih šestih mesecih (prostoriso danes lepši tudi na račun2.000 evrov vredne donacijeMercatorja). Pogosta značilnost mladihosipnikov je socialna izolira-nost in stigmatizacija, potis-njenost na rob ter pomanjka-nje funkcionalnih spretnostiin samozavesti. Cilj progra-ma je pomagati pridobiti de-lovne, komunikacijske in so-cialne izkušnje ter znanja,ob tem pa tudi razreševatinjihove težave. V PUM-u neuporabljajo klasičnih šolskihmetod, ampak projektnodelo. Ob dnevu odprtih vratso ga pokazali skozi navdu-šujočo modno revijo, za kate-ro so punce šivale dlje časa,

obiskovalci so pokusili slast-ne dobrote, pokazali so novomaskoto Pum.co (žarnico, kinastane iz vprašaja), svojedosežke pa predstavili tudipreko slikovnega materiala.Danes je v PUM vpisanih 18mladih, ki redno obiskujejodelavnice, od začetka leta jihje bilo 26 (obisk Pumovcevtemelji na prostovoljni bazi).Štirje so v tem času odšli vdruge izobraževalne progra-me, dva sta si našla službo."Veseli smo vsakega, ki pridein mu skušamo pomagati, šebolj veseli smo, ko jim uspe,"pravi mentorica Nina, ki zMartino in Borisom bedi nadprogramom. Pravi, da je šlo vteh šestih mesecih vse po na-črtih, kakor pri PUMu po na-črtih sploh lahko gre. Najboljso ponosni na številne skup-ne projekte: "Odločili smo se,da se udeležimo maratonaTreh src v Radencih in prete-kli desetkilometrsko razdaljo,za nami je dan odprtih vrat,pripravljamo likovno razsta-vo, izdelovali smo nakit, šiva-li in podobno."

Igor iz Škofje Loke je v PUM-u že drugič: "Pred leti nisemželel le ležati doma in sedetiza računalnikom, sedaj semtu, ker ne dobim službe."Mentorji so ponosni na Pu-movce, ki jih zaupajo svojestiske in jih prosijo za po-moč. "Slišimo tudi zelo težkezgodbe, skupaj pa nam uspepremakniti ritem življenja,vendar se tega ne da videti, o

tem ne morete pisati," o ne-vidnih uspehih pravi Nina. Ouspehih PUM-a pa je prepri-čan tudi župan Igor Draksler:"Ti mladi potrebujejo pred-vsem samozavest, saj bodo letako lahko pokazali svojaznanja. Takšna oblika izobra-ževanja jim pripada in upam,da bo to spoznala tudi državain sistematično uredila takš-no izobraževanje."

Z modo do samozavestiMladi, ki se udeležujejo Projektnega učenja mladih (PUM), so odprli vrata in se predstavili - s svojimdelom, modno revijo, pripravljenimi dobrotami in maskoto Pum.co.

Pumovske manekenke so se predstavile na modni reviji.


Zanimivosti

Anketa

Eva Dolenc: "Projekt Mepi so nam predstavili všoli. Povedali so nam, da gremo tudi na odpra-vo, kar je bilo slišati najbolj zanimivo. Iz razredase nas je prijavilo več, tako da je bilo še bolj za-nimivo. Šli smo na Primorsko, in sicer z vlakomdo Kozine, nato pa peš do Kopra. Vmes smo setudi izgubili, a je bilo vseeno v redu."

Maja Kozjek: "Zanimalo me je, kaj Mepi sploh je,zato sem šla na predstavitev. Povedali so nam, dagre predvsem za druženje s prijatelji, kar je bilazame največja motivacija, da sem se prijavila. Inres smo se imeli ves čas zelo dobro skupaj."

Miha Murn: "Projektu Mepi sem se pridružil za-radi družbe in odprave, saj mi je všeč, da si veli-ko v naravi. Najboljše smo se imeli prav na odpra-vi. Bili smo zelo dobra skupina, zato smo uživaliskupaj, pa tudi nalogo smo dobro odpravili."

Kristjan Kostelec: "Veliko smo se družili s prija-telji, najbolj pa mi je v spominu ostalo prostovolj-no delo z otroki. Skupaj smo izdelovali novoletneokraske in zelo uživali. Tudi odprava je bila vredu. Dva dni sem preživeli s prijatelji - ni boljše-ga." M. R., foto: G. K.

Mateja Rant

Oder mladih je občina v sode-lovanju z vsemi štirimi škofje-loškimi osnovnimi šolamipripravila že drugo leto zapo-red. Z omenjeno prireditvijoželijo širši javnosti predstavitidogajanje v osnovnih šolah injih povezati v skupnem pro-jektu, je razložila Tinka Fra-kelj z občine Škofja Loka.Obenem so v okviru Odramladih podelili tudi priznanjaMepi 31 učencem, ki so uspeš-no izpolnili zahteve medna-rodnega programa.Na odru mladih je nastopilokar 250 učencev, ki so pripra-vili raznolik zabaven in kultur-ni program. Osnovna šolaCvetka Golarja se je predstavi-la z navijaško skupino Cvetkein folklorno skupino Trata, za-pel je tudi njihov otroški pev-ski zbor. Z znanjem anglešči-ne se je izkazal angleški dram-ski krožek iz osnovne šoleŠkofja Loka-Mesto, ki je obis-kovalce nasmejal s skečemStarši in njihovi najstniki, slo-venski dramski krožek pa se jepredstavil z odlomkom iz po-vesti Martin Krpan. Z omenje-ne šole prihajajo tudi Loškeskokice in harmonikar JernejKožuh, ki so svoje znanje pravtako prikazali na Odru mla-

dih. Učenci iz osnovne šoleIvana Groharja so recitiralipesmi iz zbirke Mehurčki, na-stopil pa je tudi njihov mladin-ski pevski zbor in folklornaskupina Groharčki. Z dram-sko igrico Vrnitev v preteklostso navdušili še učenci osnov-ne šole Jela Janežiča. Ob tej priložnosti so podelilitudi bronasta priznanja pro-jekta Mepi učencem, ki souspešno izpolnili zahtevemednarodnega programa.Priznanja je prejelo 21 učen-cev iz osnovne šole Ivana Gro-

harja in deset učenk iz osnov-ne šole Škofja Loka-Mesto."Škofjeloško območje velja zapravo valilnico prejemnikovMepi priznanj, saj se programrazen v omenjenih osnovnihšolah izvaja tudi na GimnazijiŠkofja Loka," so poudarili vnacionalnem odboru progra-ma Mepi. Program deluje natreh stopnjah, in sicer brona-sti, srebrni in zlati, za dosegopriznanja pa se mladi podvodstvom izkušenih mentor-jev izpopolnjujejo na štirihpodročjih neformalnega izob-

raževanja, to je v prostovolj-stvu, veščinah, rekreativnemšportu in odpravah. "Cilj pro-grama je aktivno preživljanjeprostega časa in pozitivenvpliv na razvoj doživljajskegasveta ter odgovornosti do dru-gih in do sebe," so še poudari-li v nacionalnem odboru pro-grama Mepi. Omenjeni pro-gram je sicer eden izmed še-stih največjih svetovnih pro-gramov za mlade od 14 do 25leta, v Sloveniji pa je bilo vanjvključenih že več kot tisočmladostnikov.

Oder je bil znova njihovŠkofjeloški osnovnošolci so se v začetku junija že drugič predstavili na Odru mladih na Mestnem trgu.

Ana Hartman

Škofja Loka - Na OŠ Jela Ja-nežiča v Škofji Loki so med 1.in 5. junijem gostili devet-najst učencev in učiteljev iztreh šol iz Poljske, Španije inVelike Britanije, ki jih je zad-nja tri šolska leta povezovalComeniusov projekt Spreme-nimo življenje - spremenimoEvropo. Goste iz tujine je nauvodni prireditvi pozdravilžupan Železnikov MihaelPrevc, v naslednjih dneh paso med drugim obiskaliLjubljano in Hišo eksperi-mentov, Arboretum VolčjiPotok, Predjamski grad inPostojnsko jamo, nad kateroso bili učenci še posebej nav-dušeni. Na šoli so izpeljalinekaj delavnic in štafetneigre, zaključno srečanje pro-jekta pa so sklenili s priredit-vijo, osredotočeno na ples.Obisk Slovenije je bil za tujeučence posebno doživetje;nekateri so se ob tej priložno-sti prvič peljali z letalom. Nadrugi strani je bilo druženjez vrstniki iz tujine zanimivaizkušnja tudi za učence OŠJela Janežiča. "Sporazumeva-ti smo se skušali v angleščiniin španščini, pa tudi s kret-njami. Naučila sem se nekaj

poljskih besed," nam je za-upala učenka Valerija Lužan.Najbolj ji je bilo všeč v Po-stojnski jami, kjer je bila pr-vič: "Videli smo človeško ri-bico, kapnike ..."Sodelovanje v mednarodnihprojektih ima tako za učencekot tudi učitelje vrsto predno-sti, sta ugotavljali koordinato-rici Comeniusovega projektaIrena Ferlinc in Andreja Rih-taršič Mladenović: "Učiteljilahko primerjamo in izme-njavamo svoje izkušnje,učenci pa spoznavajo druge

države in kulture." Značilno-sti sodelujočih držav so spo-znavali v prvem letu projek-ta, ko so se posvetili tudi raz-ličnim poklicem, v drugemletu so se osredotočili na ka-kovostno preživljanje proste-ga časa, v zadnjem, tretjemletu projekta pa so ugotavljali,kako partnerske države skrbi-jo za populacijo oseb s poseb-nimi potrebami. Končni izde-lek vsake partnerske šole jebil Vodič za prihodnost, v ka-terem so zbrane uporabne in-formacije o perspektivi učen-

cev s posebnimi potrebami,možnostih zaposlitve, var-stvu, podpornih organizaci-jah in društvih. "V našem vo-diču prikazujemo, kje lahkoučenci po zaključku osnovnešole z nižjim izobrazbenimstandardom nadaljujejo šola-nje in kam lahko gredo učen-ci, ki končajo posebni pro-gram vzgoje in izobraževa-nja. Slednji se večinomavključujejo v delavnice, ki paso zelo zasedene," sta še po-jasnili Ferlinčeva in RihtaršičMladenovićeva.

Na Mestnem trgu so v začetku junija pripravili drugi Oder mladih. I Foto: Gorazd Kavčič

Izdelali Vodič za prihodnostNa OŠ Jela Janežiča so gostili učence in učitelje treh evropskih šol, s katerimi sodelujejo v Comeniusovem projektu.

Zaključna prireditev je minila v znamenju plesa.

13Loški glas, torek, 16. junija 2009

Zanimivosti

KERAMIKA

KRITINE

VRTNI

PROGRAM

Dograjujejo industrijsko conoDo konca junija bo končana prva faza gradnje industrijskecone na Trati, nato pričakujejo tehnični prevzem. Občina jena tem območju poskrbela za komunalno infrastrukturo,sedaj pa so na vrsti investitorji, da na tem mestu postavijosvoje poslovne stavbe. Nekateri investitorji v industrijskiconi že delajo, zaradi gospodarske krize pa v kratkem najbržni pričakovati intenzivnih vlaganj. V Škofji Loki so najboljračunali na podjetje Unitech, vendar se v njem zaenkrat šeniso odločili za gradnjo v industrijski coni. Naslednji korakpri urejanju tega območja na Trati je gradnja podvoza podželeznico, za kar ima občina že veljavno gradbeno dovol-jenje. Na sliki: most čez potok Žabnica v industrijski coni jedel komunalne infrastrukture, ki jo je gradila občina. D. Ž.,foto: Gorazd Kavčič


Škofja Loka - Od 196 porokjih je bilo lani osem sklenje-nih zunaj uradnih prostorov,denimo v galeriji Krvina vGorenji vasi, v vrtnem pavi-ljonu na gradu, v dvorcu Vi-soko. Od tistih, ki so zakon-sko zvezo sklenili v uradnihprostorih, pa se je 31 parovporočilo v mestu, v poročnidvorani v Žigonovi hiši, glav-nina, 157 pa na Škofjeloškemgradu. Slednji je vse bolj pri-ljubljeno mesto, kjer si mla-di (in tudi manj mladi) ljud-je obljubijo večno ljubezenin zvestobo. Sklenili so tuditri zlate in eno biserno poro-ko, pove Nevenka Malenšekz upravne enote Škofja Loka."Porok je vsako leto več, naŠkofjeloški grad, kjer poroč-ni obredi potekajo v tamkajš-nji kapeli, pa prihajajo skle-pat zakonske zveze tudi pariod drugod, ne le z območjanaše upravne enote," poveMalenškova. Grajska kapelaje romantično okolje, ki do-godku da poseben čar. Poro-ka z grajskim protokolom vspremstvu grajskega paža pase mladoporočencem še trd-neje vtisne v spomin. Mogo-ča pa je tudi srednjeveškaporoka v ustreznih kostu-mih, pri čemer sodeluje Lo-kalna turistična organizacijaSora, dodaja sogovornica.Tudi obred, opravljen v sta-rinskem jeziku, da slavnost-nemu dogodku poseben pe-čat.

Poroke opravljajo trije poob-laščenci, poleg njih pa so zasklepanje zakonskih zvezpooblaščeni tudi županivseh štirih občin na Škofjelo-škem. Če si pari zaželijo, dajih poročijo župani, skušajonjihovo željo tudi upoštevati.Vedno pa jim ni mogočeustreči, saj so Igor Draksler(Škofja Loka), Mihael Prevc(Železniki), Bojan Starman(Žiri) in Milan Čadež (Gore-nja vas Poljane) zelo zasede-ni z županskimi posli. Letos so v škofjeloški upra-vni enoti do 6. junija skleni-li že 65 porok, štiri tudi v ga-leriji Krvina, ki postaja pri-ljubljena točka zlasti za pareiz doline. Z Nevenko Malen-šek smo se pogovarjali pred6. junijem, za tisto soboto paje bilo napovedanih osemporok. Največ porok je spo-mladi, maja in junija, čez po-letje se nekoliko umiri, sep-tembra in oktobra pa jih jespet več. Kakšno soboto je nagradu zelo živahno, tudiosem ali devet parov se zvrstipred matičarjem. Pa zaraditega ni nobene nestrpnosti,gneče ali slabe volje. V graduin na grajskem dvorišču jedovolj prostora, da svatje lah-ko počakajo. V 40 minutahje poroka opravljena in predmatičarja gre lahko že novipar.Vsem, ki bodo v teh dnehstopili v zakon na kateremod škofjeloških prizorišč, že-limo dolgo in lepo skupnoživljenje!

Porok vsako leto več

Lani se je na območju upravne enote Škofja Lokaporočilo 196 parov, letos je bilo do 6. junija že 65porok.


Škofja Loka - Hoteli smo juvprašati, zakaj sta izbrala pravŠkofjeloški grad, pa sta nampovedala, da je bila to izbiranjunih hčera z družinama.Zlata poroka je bila namrečpresenečenje, ki so jima gapripravili otroci. Ob 50. oblet-nici poroke so ju povabili na"izlet v neznano". Ker so takoob neki priložnosti že naredi-li, se jima tudi tokrat ni zdelonič čudnega. Srečko je sicerposumil, da ju znova peljejopred matičarja in si je todoma zabeležil na listek.Francka pa ni vedela, doklerse niso pripeljali na Škofjelo-ški grad, kjer ji je ena od hče-ra izročila poročni šopek. Nagradu ju je matičar znova po-ročil, izmenjala sta si prstanain zapečatila svoje obljube oljubezni in zvestobi, ki sta jihnatanko 18. maja 1959 izreklapred matičarjem v Medvo-dah. Takrat sta se k poroki pe-ljala s konji s kmetije Fran-ckinih staršev, letos pa stazgodbo z zapravljivčkom po-novila na Bledu.Srečko je rojen leta 1933 in ježe od rane mladosti služil prikmetih po Gorenjskem. Delotroštva je preživel tudi v Go-renji vasi in Retečah. Franckoje spoznal na poroki, njegov

brat se je namreč poročil znjeno sestro. Francka je roje-na leta 1936 na veliki kmetijiv Pirničah. Vso delovno doboje preživela v tovarni Rašica vGameljnah, Srečko pa s kraj-šo prekinitvijo v škofjeloškiJelovici. Tudi njuna hiša je izJelovice. Prvo hišo sta zgradi-la na Verju, pozneje pa sta joprodala in v Zgornjih Pirni-čah blizu kmetije Franckinihstaršev postavila sedanjo. Vzakonu sta se jima rodili dvehčerki, Irena in Ida sedajimata že štiri vnukinje (Anja,Maja, Nika in Neja) ter vnukaNejca. V njihovih rosnih otro-ških letih sta jih varovala,hčerkama pa pomagala prigradnji njunih hiš. Postavilapa sta si tudi svoj mali raj vIstri nasproti Brionov, kamorše vedno rada hodita. Domaživita aktivno življenje. Odleta 1996 do 2004 sta še vsakdan hodila na Šmarno goro.Danes pa dan začneta z jutra-njim sprehodom na bližnjihribček Brezovec, nato se po-svetita hišnim opravilom indelu na vrtu, tudi za izlete sivzameta čas. Srečku je v po-nos njegov sadovnjak, kjerpridela veliko različnega sad-ja, uživata tudi pri pridelova-nju zelenjave. Oba sta še do-brega zdravja, le Srečko je šelravno te dni na operacijo sive

mrene. Ko si opomore, bostaspet pogosteje hodila v Istro. Njuna zlata poroka je bilalepo doživetje, prav tako kottista pred 50 leti, ko sta bila šemlada in zaljubljena. Videtije, da je njuno skupno življe-nje prijetno in složno, srečna

sta v krogu svoje družine. Vsinjuni jima želijo, da bi bila šedolgo zdrava in se jima za-hvaljujejo za vse, kar sta do-brega storila zanje. Skupaj znjimi jima tudi mi voščimoše veliko zdravih in srečnihlet.

Presenečenje na Škofjeloškem graduFrancka in Srečko Peklaj iz Zgornjih Pirnič sta se po 50 letih zakona 16. maja letos ponovno poročilana Škofjeloškem gradu.

Francka in Srečko Peklaj sta se po 50 letih znova poročila16. maja letos. I Foto: Gorazd Kavčič


Zanimivosti

Janez Šuštar, komandir Policijskepostaje Škofja Loka

Počitnice so pred vrati in veli-ka večina učencev, dijakov bospet nekoliko bolj sproščenozadihala. S tem se bomo od-dahnili tudi starši, ki smocelo šolsko leto trepetali zakar najboljše ocene svojih na-dobudnežev. Mladostnikibodo svoj prosti čas izkoristiliza druženje z vrstniki, ki bopopestreno z različnimi zaba-vami in prireditvami. Tovrst-ne zabave se velikokrat doga-jajo na šolskih igriščih, ki soše najbolj primerna. Tudi do-gajanje na cesti bo bolj pes-tro, saj se bo v skladu z ugod-nimi vremenskimi razmera-mi marsikdo odločil za kole-sarjenje, zato ni odveč nekajopozoril ravno tej kategorijivoznikov, ki so nedvomnošibkejši udeleženci v cestnemprometu. Vozniki koles so vveč kot polovici primerov vhujših prometnih nesrečahtudi povzročitelji. Kolesarjinajpogosteje povzročijo pro-metne nesreče zaradi: nepra-vilne strani in smeri vožnje(vozijo preblizu roba voziščaali celo po nasprotni polovici),kar je pogosto povezano tudiz vožnjo pod vplivom alkoho-la, vožnje pod vplivom alko-hola, neupoštevanja pravil oprednosti (največkrat na kri-žiščih, saj pozabljajo, da tam-kajšnji "stop" znak ali znak"križišče s prednostno cesto"

ali rdeča luč na semaforju) ve-lja tudi zanje in ne le za voz-nike motornih vozil, pogostopa tudi hitrosti ne prilagodijostanju in lastnostim ceste, šeposebej na posameznih odse-kih cest z večjim naklonom.Gorske oziroma hribovskeceste niso tako varne, kot senam zdi. Ne smemo biti pre-senečeni, če nam bo nenado-ma nasproti po sredini ceste,na vso moč pripeljal gorskikolesar. V lanskem obdobjusmo policisti PP Škofja Lokaobravnavali kar nekaj tovrst-nih prometnih nesreč, v kate-rih so se gorski kolesarjihudo poškodovali, eden odnjih pa je zaradi hudih po-škodb tudi izgubil življenje.Kolesarji so tudi žrtve drugihudeležencev v cestnem pro-metu, največkrat prehitrihvoznikov in tistih, ki vozijopod vplivom alkohola. Pogo-sto pa njihovo vožnjo ogroža-jo tudi nepravilno parkiranavozila.Zato kolesarji, vozite previd-no in skrbite za lastno var-nost, pri čemer vam svetuje-mo: bodite pozorni na pro-metno signalizacijo (promet-ne znake in semaforje) in joskrbno upoštevajte, ne vozitepod vplivom alkohola, sprem-ljajte dogajanje okoli sebe, šeposebej takrat, ko imate na-men spremeniti smer vožnje.

Vozite po kolesarski stezi, ko-lesarski poti tam, kjer ta ob-staja, vedno uporabljajte lepovršine, ki so namenjenekolesarjem. Poskrbite za pri-merno osvetljenost vozila, ka-dar se vozite ponoči. Kadar nikolesarske steze, vozite obdesnem robu vozišča v smerivožnje (ne več kot en meterod roba vozišča). Če vozite vskupini kolesarjev, vozitedrug za drugim.Letos je bilo okrog 14 odstot-kov povzročiteljev prometnihnesreč pod vplivom alkohola,kar ni spodbuden podatek.Policisti PP Škofja Loka smov preventivne namene v sode-lovanju z občino Škofja Lokana Poljanski cesti postaviliopozorilne table, ki opozarja-jo voznike na nevarnosti, kijih lahko pričakujejo na cestiod Škofje Loke do Žiri ali vobratni smeri. O motoristih jebilo že veliko govora in zdi se,da opozorila kar ne dosežejosvojega namena, zato želimomeniti le to, da bomo polici-sti zoper vse ugotovljene kršit-ve, še posebej tiste, povezanes prekoračitvami hitrosti invožnjo pod vplivom alkohola,dosledno ukrepali.Tiste, ki radi hodijo v hribe inparkirajo svoja vozila v bliži-nah poti, želimo opozoriti,naj v svojih vozilih ne pušča-jo vrednejših predmetov na

vidnih mestih. Taka vozila sopogostokrat tarča nepridipra-vov, ki si prilastijo vse vred-nejše predmete, še posebejpa denar.Policisti PP Škofja Loka se za-vedamo svojega poslanstva,zato se bomo tako kot doslejše naprej trudili zagotavljatiugodne varnostne razmerevsem občanom vseh štirihobčin, na območju katerihopravljamo policijske naloge.Pomembno pa je vedeti, daje potrebno o vsakem kazni-vem dejanju, prekršku, zbra-ti veliko obvestil, vse materi-alne sledi pa skrbno doku-mentirati, saj so dokaznistandardi iz dneva v dan boljzahtevni. Očitki, da policisti ne oprav-ljamo svojega dela, niso ko-rektni in ne zdržijo. Običaj-no nam to očitajo tisti, ki na-šega dela ne poznajo oziro-ma ga ocenjujejo pavšalno alipa mogoče na podlagi kakš-ne doživete slabe izkušnje spolicisti. Veliko ljudi v današ-njem času marsikaj vidi. Ve-liko jih vidi, da se vsa mladi-na, ki se zadržuje na šolskihigriščih, ukvarja le z negativ-nimi stvarmi, da se vsak mo-pedist, ki se pelje mimo blo-ka, že pelje z veliko hitrostjole zato, ker je nekoliko pre-glasen, vse vidijo, vse slišijo,ko pa jim nekdo na dvorišču

pred oknom razbije avtomo-bil ali pa se v njihovi bližinizgodi kakšno drugo kaznivodejanje, pa nihče ničesar nevidi, nihče nič ne sliši. Var-nost je dobrina, za kateromoramo s primernim part-nerskim sodelovanjem skr-beti vsi, poleg policistov tudiobčani. Včasih pa ljudje nerazumejo tega, da policijapač ni za vse, da obstajajotudi druge pristojne službe,ki morajo opraviti svoje delo.Vsako polno luno se že karnekaj časa po telefonu pogo-varjam z gospodom, ki imaogromno težav. Te težave natakšen ali drugačen način po-jasnjuje v nedogled. Veliko-krat je klicno številko, ki jedejansko namenjena nujnimklicem, obremenjeval popol-noma brez potrebe, zaradičesar je bil tudi že oglobljen.Pravzaprav se mu je zaradiraznoraznih neljubih dogod-kov nabralo kar nekaj glob.Svetoval sem mu, naj se ogla-si na policijski postaji, pa sekar ne more odločiti. Ko bopoklical naslednjič, ga bomoponovno povabili na PP, mupredstavili naše policijskodelo, pa naj potem ponovnopresodi o tem, kako in kaj nične delamo.Vsem skupaj lepe in varnedopustniške in počitniškedni.

Pogled iz komandirjevega avtomobila


Flamska občina Maasmech-elen z okoli 35 tisoč prebival-ci leži v provinci Limburg obplovni reki Maas. V njej živitudi "kolonija" Slovencev, kiso se tam naseljevali kotekonomski migranti že vdvajsetih letih prejšnjegastoletja. Danes delujejo vveč slovenskih kulturnihdruštvih. Da se je rodilazgodba o prijateljstvu sŠkofjo Loko, je "kriv" Jef Al-brechts, sedanji podžupanobčine Maasmechelen, ki jeleta 1990 s soprogo prvičobiskal Škofjo Loko in se za-ljubil v tukajšnje hribe.Kmalu so se začeli pogovar-jati o sodelovanju, najprej vturizmu, kasneje pa še nakulturnem, športnem in go-spodarskem področju. Listi-no o pobratenju so podpisa-li leta 1999.Ob deseti obletnici se v obehmestih vrstijo jubilejne pri-reditve. Prva večja prireditevje bila v Maasmechelnu,kjer sta aprila gostovala no-gometna kluba Polet in Lo-čan. Nato si je številna dele-

gacija ogledala predstavoŠkofjeloškega pasijona. 23.maja pa je praznovala ŠkofjaLoka s sprevodom strelcev izLimburga, folklorne skupi-ne in mestnega pihalnegaorkestra iz Škofje Loke. VFlandriji imajo strelska druš-tva večstoletno tradicijo.Strelci so varovali ljudstvopred roparji in tujimi voj-skami. V društva so se zače-li povezovati med letoma1500 in 1700, danes pa na-stopajo kot častna straža priprocesijah, praznovanjih, sonepogrešljivi del belgijskefolklore. Kot je na majski

prireditvi dejal povezovalecprograma Jure Svoljšak, jetudi Loka imela v 18. stoletjustrelce, ki so se združili vmeščanski kompaniji instreljali v tarče na tedanjemškofjeloškem strelišču. Mor-da bi kazalo to tradicijo spetoživeti!V Škofji Loki pobratenje sla-vijo s Flamskim tednom, vMaasmechelnu z Loškimidnevi. Za to priložnost so ob-likovali tudi skupen znak, kiga ob teh prireditvah uporab-ljajo v publikacijah in na pri-reditvah. Na njem sta zdru-žena loški in maasmecheln-

ski simbol, ki so ju uporabilitudi na zastavi. Na majskiprireditvi so županu IgorjuDrakslerju slavnostno preda-li zastavo s priložnostnimznakom kot simbolom na-daljnjega sodelovanja.V teh dneh bo še nekaj do-godkov, posvečenih desetlet-nici prijateljstva med obči-nama. V okviru Flamskihdnevom bo od 17. do 20. ju-nija mednarodna konferen-ca Management naravne inkulturne dediščine. 19. juni-ja pa bodo odprli tudi filate-listično razstavo MA-GE-LOPHILA. Tu gre za povezavofilatelističnih društev iz Maas-mechelna, Gailenkirchna inŠkofje Loke v trilateralo. Vzačetku julija bodo v ŠkofjiLoki gostovali mladi Flamci,ki bodo stanovali pri škofje-loških vrstnikih, gostovalabo tudi glasbena skupina DeMaasbuben. Ob odprtju raz-stave umetnikov iz Maas-mechelna pa bosta 1. julija vgaleriji Ivana Groharja žu-pana Igor Draksler in Geor-ges Lenssen podpisala listi-no o nadaljnjem sodelova-nju.

Desetletje loško-flamskegaprijateljstvaObčini Škofja Loka in Maasmechelen iz Belgije letos slavita deseto obletnico pobratenja. 1. julija bodopodpisali listino o nadaljnjem sodelovanju.

Ob podpisu listine o pobratenju so bili organizi-rani Slovenski dnevi v Maasmechelnu in Flamskiteden v Škofji Loki. Leta 2007 so prijatelji iz Maasmechelna zbirali denar in donacijo predaliobčini Škofja Loka za pomoč prizadetim v vodniujmi. Ob 10-letnici so bili organizirani Flamskiteden v Škofji Loki in Loški dnevi v Maasmechel-nu. Po najkrajši kopenski razdalji obe mesti loči1112 kilometrov.

Limburški strelci so v Škofji Loki simbolično prikazali, kakoso utirali pot pri obrambi svojega prebivalstva. I Foto: Tina Dokl

Loški folkloristi kot protiutež limburškim strelcem I Foto: Tina Dokl

Članstvo v zbornici se povečujeKljub gospodarski krizi, ki je zajela tudi obrtnike inpodjetnike, se članstvo v Območno obrtno-podjetniški zbornici ŠkofjaLoka povečuje.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Škof-ja Loka danes združuje 1.206 obrtnikov inpodjetnikov, prav vsi so, tako predsednik Mi-lan Hafner, "delodajalci zbornice". Težki časi,s katerimi se srečuje svetovno gospodarstvo,tudi njihovih članov niso obšli. "Gospodarskakriza je žal tu. Po naših podatkih znašapovprečni izpad prihodkov med našimi članiokoli 30 odstotkov, vezani na avtomobilskoindustrijo pa beležijo do 70 odstotkov izpadaprihodkov," pojasnjuje Hafner. Novih naročil je v zadnjih mesecih manj,med večje probleme sodi likvidnost. "Večjapodjetja, kupci izdelkov so močno po-daljšali roke plačil, brez dogovora in ultima-tivno s 60 pa tudi do 180 dni. To je težkopreživeti brez posojila," pravi predsednik.Pridobitev posojila je odvisna od vsakegapodjetnika in obrtnika posebej, banke so vzadnjih mesecih strožje, zahtevajo več zava-rovanj. Tudi zato se je vključila zbornica ssubvencioniranjem obrestne mere za krat-

koročne kredite do 10 tisoč evrov, fiksna ob-restna mera znaša 2,2 odstotka. "Pravih po-datkov o odpuščanjih med našimi člani ni-mamo, drži pa, da brez tega ne gre. Temuhudemu ukrepu se skušamo izogibati, sajse zavedamo, da dobrega delavca težko do-bimo in ga ne spustimo iz rok. Bolje je, daskupaj zategnemo pas," še eno nehvaležnotemo pojasni Hafner.V zadnjem letu se članstvo v zbornicipovečuje, 41 jih je sicer prenehalo z delom,52 obrtnikov in podjetnikov se je registriralona novo. "Tudi to je posledica gospodarskekrize. Podjetja zaidejo v težave, mnogi, kiznajo in želijo delati, pa se rajši samozaposli-jo, kot da bi bili odvisni od države," menipredsednik in nadaljuje: "Pred leti smo žepoznali olajšave za lažji zagon podjetja. Obrt-na zbornica Slovenije je predlagala olajšaveza začetnike in zmanjšanje birokracije, kar bipomagalo vsem, da začnejo z obrtjo in prvidve najtežji leti tudi obstanejo." Državi pred-lagajo še povečanje sredstev za spodbujan-je mikro in malih podjetij in poenostavitevjavnih razpisov, povečanje davčnih olajšavza razvojne in strateške raziskave in naložbe,skrajšanje plačilnih rokov, nespoštovanje pazakonsko sankcionirati, znižanje DDV za de-lovno intenzivne dejavnosti, ... Med pomembnejše predlagane ukrepe soditudi uvedba plačila DDV po plačani rea-lizaciji z bistveno manjšim administriranjem,saj sedanje stanje, pravi Hafner, obrtnike inpodjetnike dvakrat udari - prvič, ker so se rokiplačil podaljšali, davek pa je treba plačati, indrugič, ker zaradi krize plačila morda nikoli ni,

davek pa je že plačan. Zbornica združuječlane, ki so razdeljeni v različne sekcije(gostinci, gradbeniki, avtoprevozniki, avto-serviserji, inštalaterji, kovinarji, lesarji, frizerji,šivilje, trgovci, domača in umetnostna obrt,računovodji in sekcija plastičarjev, livarjev,orodjarjev in grafičarjev), ki jim ponujajo ve-liko brezplačnih splošnih izobraževanj ternekaj tečajev (predvsem jezikovnih) pougodnih cenah. Potencialnim novim obrt-nikom in podjetnikom (lahko jih registrirajoprek VEM točke) brezplačno svetujejo o de-lovanju, davkih, posojilih, poslovanju, knjigov-odstvu in možnostih izobraževanja prek zbor-nice, vse informacije pa pridobijo iz prve

roke, od izkušenih obrtnikov in podjetnikov.V zadnjih letih Območna obrtno-podjetniškazbornica Škofja Loka oziroma njeni članidosegajo tudi lepa priznanja. Pred petimi letije (sedaj že pokojni) Karol Jezeršek s Hotaveljpostal obrtnik leta, lani je bil v finalnemizboru Marko Lotrič iz Selc, letos pa je MatjažMiklavč iz Mesarije Štajnbirt iz Škofje Lokeznova osvojil naslov slovenskega obrtnikaleta. "Zelo smo ponosni na naše člane in nanjihove uspehe v slovenskem merilu. To jeuspeh tudi za našo zbornico, potrditev, daznamo ceniti in pravilno oceniti delo našihkolegov," o velikih priznanjih kolegov šepravi predsednik Milan Hafner.

Milan Hafner, predsednik

Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka, Spodnji trg 2, 4220 Škofja Lokatel.: 04/50 60 200, fax.: 04/50 60 202, www.ooz-skofjaloka.si, e-pošta: [email protected]

Pos

lovn

i sis

tem

i Mer

cato

r d.

d.,

Dun

ajsk

a ce

sta

10

7,

Ljub

ljana

loški glasLoški glas, torek, 16. junija 200916


Sopotnica - Ministrstvo zašolstvo in šport je v letih2008 in 2009 v okviru sofi-nanciranja interesnega pro-grama športa otrok in mla-dine financiralo projekt podimenom Hura, prosti čas. V

program se je vključilo tudiDruštvo Projekt Človek, kita denar namenja potnimstroškom za izvedbo planin-skih pohodov. "Planinskipohodi so tudi sicer del na-ših aktivnosti, izvajamo jihtako rekoč od začetka, enajstlet," pove delovni inštruktorv terapevtski skupnostiFranci Tavčar, ki je zadolžentudi za pohodništvo. "V ok-viru projekta Hura, prostičas, ki ga je razpisalo šolskoministrstvo, smo se udeleži-li štirih pohodov, na Lubnik,Stol, Pasjo ravan in na Ble-goš. Vodje pohodov smo biliJože Stanonik, predsednikPlaninskega društva ŠkofjaLoka, ki je tudi prostovoljnisodelavec v Društvu ProjektČlovek, poleg mene pa šeIgor Stojanov, zaposlen vdruštvu. V hribe se sicer vsezoni odpravimo dvakratna mesec, vseh pohodov jekakih petnajst na leto. Če sele da, gremo vsi. Posebnodoživetje pa je enkrat na letovzpon na Triglav. Vsi ti izle-ti seveda potekajo v sodelo-vanju s planinskimi vodni-ki."Trenutno je v terapevtskiskupnosti 21 mladih, zad-njega pohoda na Blegoš, kiso ga opravili ravno na dannašega obiska v Sopotnici,pa se je udeležilo deset fan-tov in deklet. "V začetku se jim zdijovzponi naporni, pozneje pase navdušijo in jim pohodiveliko pomenijo," dodajaFranci Tavčar. "Imajo tudivelik terapevtski pomen, sajse ob tem mladi naučijo

vztrajnosti, življenja z nara-vo in ustvarjalnega preživlja-nja prostega časa."Mladi, ki se v Sopotnici od-vajajo odvisnosti od drog, sovključeni v več terapevtskihaktivnosti. Delajo v treh sku-pinah. Vsak dan se zberejona jutranjem srečanju, red-

na so tedenska srečanja. Privsakdanjih opravilih jih raz-poredijo v "sektorje": kuhi-nja, delo, higiena, ustvarjal-nost. Opravljajo dela v hišiin okoli nje, v pomoč pa sotudi domačinom pri košnjiin drugih opravilih. Pogostopomagajo pri delu tudi vbližnji vrtnariji Stanonik vZakobiljeku nad Poljanami.S tem se skušajo oddolžitiza rože, ki jim jih podari vrt-narija. Zelo so jim hvaležniza to darilo, pravi FranciTavčar. Veliko pa je vrednatudi možnost, da lahko v vrt-nariji delajo. In kako mladi iz terapevtskeskupnosti ocenjujejo pla-ninske pohode? Boštjan, kije v skupnosti dobrih devetmesecev, pravi, da je bilo vzačetku naporno, poznejepa se je navadil. "Dobro je,da greš iz hiše, planinski po-hodi so dobri za sprostitev,"je prepričan mladenič, ki jebil doslej najvišje na Stolu.Sicer trikrat tedensko sode-luje v športnih aktivnostih."Iz Sopotnice gremo dosti-krat peš na Lubnik. Danessmo bili na Blegošu. Le 50minut je trajalo," je dejalZoran, ki je v skupnosti se-dem mesecev. Na Triglavuše ni bil. Bil pa je Miha, ki jev Sopotnici 14 mesecev. "Vistem dnevu smo šli gor indol, hodili smo od teme doteme. Mislil sem, da bo na-porneje, zato sem se spočet-ka branil. Vendar ni bilo tež-ko," je dejal Miha, ki se muje močno vtisnil v spomintridnevni pohod na Triglavin Sedmera jezera.

Na začetku jih nivleklo v planine

V terapevtski skupnosti v Sopotnici so letos fantje in dekleta vključeni v projekt Hura, prostičas. Hodijo v hribe, se na ta način sproščajo inuživajo v naravi.

Franci Tavčar pred hišo terapevtske skupnosti v Sopotnici


Škofja Loka - Letos je na po-vabilo društva Rovtarji v Škof-jo Loko prišlo okoli 60 kole-sarjev po starem, iz Kamnika,Tržiča, Krope, Predmeje, ne-kateri tudi iz Avstrije, čepravso jih po besedah predsedni-ka Braneta Tavčarja pričako-vali za dva polna avtobusa.Tudi Hrvatov, ki so se udele-žili lanskega prvega srečanjav Škofji Loki, letos ni bilo. Anič za to, saj se starodobni ko-lesarji skoraj vsak teden sre-čajo v katerem od slovenskihkrajev, vabijo jih tudi v Avstri-jo in na Hrvaško. "Vesel sem, da so Ločaninašo prireditev lepo sprejeliin da si jo pride ogledat tolikš-no število ljudi," je nad odzi-vom občinstva na starodobnakolesa navdušen Brane Tav-čar. Na zimsko varianto sonavajeni že dlje časa, polnodesetletje, enako veselje paRovtarji prinašajo tudi na ko-

lesih. Brane Tavčar, ki mu ži-lica ne da miru, da se vsako-krat ne bi domislil česa nove-ga, je letos zbujal pozornost skolesom iz leta 1870, kakrš-nega so tedaj vozili meščani."Gre za prvo metalno kolo,saj so bila kolesa pred temkombinirana z lesom. Kolosem kupil lani od nekegaLjubljančana. Na igriščusem ga preizkusil in takojdoživel nezgodo. Gumo jevrglo s platišča in poletelsem tri metre čez krmilo natla. Zaradi poškodbe sem šelcelo na operacijo. No, sedajsem previdnejši. Kolo imamajhno stopničko, na kate-ro stopim, nato pa se z njeodženem na sedež. Vožnjani naporna, krmiljenje paterja kar precejšnjo zbra-nost. Sprva sem bil ves pre-močen, ko sem ga vozil, se-daj pa mi že kar gre," BraneTavčar pove anekdoto o svo-ji kolesarski spretnosti. Nje-govo kolo je bilo najstarejše

na srečanju v Škofji Loki. Žesedaj se je oblekel po nekda-nji meščanski modi, v pri-hodnje pa si bo omislil šefrak in cilinder. Starodobni

kolesarji so po srečanju vŠkofji Loki prekolesarili tudinekatere okoliške vasi, naŠpanovi kmetiji na Suhi paso se ustavili za okrepčilo.

Pozimi na smučeh,poleti na kolesihDruštvo Rovtarji, znani po smučanju po starem, so lani po vzoru sosedov Avstrijcev začeli prirejatitudi letna srečanja starodobnikov. S podstrešij so privlekli stara kolesa, jih obnovili, poskrbeli tudi zaoblačila iz istega obdobja in se v svoje in v veselje obiskovalcev že drugič podali po loških ulicah.

Starodobni kolesarji so se postavili za spominsko fotografijo na kmetiji na Suhi. Lepo so se skladali z okoljem, saj je tudiŠpanova domačija lep primer kmečkega stavbarstva iz preteklosti. I Foto: Tanja Oblak

Foto

: Go

razd

Kav

čič

Ločani si z veseljem ogledajo prireditve s pridihom preteklosti v svojem starodavnem mestu. I Foto: Simon Šubic

Kolesarji na prizorišču pred škofjeloško upravno enotoI Foto: Tanja Oblak

K starodobnikom, pa naj bodo smučarji ali kolesarji, soditudi ansambel Suha špaga.I Foto: Tanja Oblak

Documents

Časopis občine Škofja Loka, Junij 2009 številka 2 · in Eva Poljanšek, Klara Božič, Ana Ažbe, Nika Kušar. D. Ž. Pozimi na smučeh, poleti na kolesih Društvo Rovtarji, znani