122
POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI SLOVENIJE 2011–2020 za leti 2013–2014 Pripravila: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

POROČILO O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN

INOVACIJSKI STRATEGIJI SLOVENIJE 2011–2020 za leti 2013–2014

Pripravila: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Page 2: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI
Page 3: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

KAZALO

1 UVOD ....................................................................................................................... 7

1.1 Vizija ........................................................................................................................... 8

2 UČINKOVITO UPRAVLJANJE RAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEG A SISTEMA ...................................................................................................................... 11

3 KAKOVOSTNE RAZISKAVE V JAVNEM SEKTORJU ...................................... 15

3.1 VEČ AVTONOMIJE IN ODGOVORNOSTI JAVNIH RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ ..................................................................................................................... 15

3.2 PRENOS ZNANJA ................................................................................................... 28

3.3 SODELOVANJE NA RAZISKOVALNO-RAZVOJNEM PODRO ČJU V EU IN SVETU .................................................................................................................................. 36

3.4 JAVNO FINANCIRANJE RAZISKAV IN RAZVOJA .............................................. 43

3.5 ETIKA V RAZISKAVAH IN PRI RAZISKOVALCIH ............................................... 72

4 VZPOSTAVITEV ZMOGLJIVOSTI V PODPORO RAZISKAVAM IN INOVACIJAM ............................................................................................................... 74

4.1 KREPITEV ČLOVEŠKIH VIROV ............................................................................. 74

4.2 SPECIALIZACIJA .................................................................................................... 86

4.3 RAZVOJ RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE .................................................. 90

4.4 RAZVOJ PODJETNIŠKO-INOVACIJSKE INFRASTRUKTURE ........................... 93

4.6 INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA V PODPORO INOVACIJSKEM U SISTEMU .............................................................................................................................. 98

5 INOVATIVNO GOSPODARSTVO ...................................................................... 101

5.1 POSPEŠEVANJE ZASEBNEGA VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZV OJ ........ 101

5.2 VEČ INOVATIVNIH NOVOUSTANOVLJENIH PODJETIJ ................................... 104

5.3 HITREJŠA RAST INOVATIVNIH PODJETIJ ........................................................ 106

5.4 KREPITEV INOVACIJSKIH SPOSOBNOSTI PODJETIJ ..................................... 110

6 PROMOCIJA ZNANOSTI, USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI V DRUŽBI IN IZOBRAŽEVANJU ................................................................................................. 114

7 POMEN KRATIC, UPORABLJENIH V BESEDILU ........................................... 118

8 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................... 120

Page 4: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

KAZALO SLIK Slika 1: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjujete, da je Vlada RS v zadnjih treh letih sledila viziji RISS?«, n = 138 ...................................................................................................................................... 9 Slika 2: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenjujete uresničevanje naslednjih elementov vizije RISS?«, n = 144 .................................................................................................................................... 10 Slika 3: Metrika inovacijske dejavnosti Slovenije in EU-28 ................................................................... 17 Slika 4: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjujete, da se v Sloveniji in na vaši RO v zadnjih treh letih izboljšuje kakovost znanstvenih raziskav, tehnoloških, in ne-tehnoloških inovacij?«, n = 108 ..... 17 Slika 5: Število objav na milijon prebivalcev za Slovenijo in EU-27 ...................................................... 18 Slika 6: Slovenija – število objav na milijon prebivalcev po vedah FOS ............................................... 19 Slika 7: Število znanstvenih objav na milijon prebivalcev v letu 2012 ................................................... 19 Slika 8: Delež objav Slovenije v svetu in vzhodni Evropi na milijon prebivalcev (v %) ......................... 20 Slika 9: Število citatov na milijon prebivalcev v letu 2012 ..................................................................... 20 Slika 10: Znanstvene publikacije med 10% najbolj citiranimi znanstvenimi publikacijami na svetu kot % vseh znanstvenih publikacij v državi ..................................................................................................... 21 Slika 11: Soavtorske objave med raziskovalci iz javnega in zasebnega sektorja na milijon prebivalcev ............................................................................................................................................................... 22 Slika 12: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjujete, da smo v Sloveniji že vzpostavili evropsko primerljiv evalvacijski sistem na naslednjih področjih?«, n = 106 ......................................................... 23 Slika 13: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjujete, da poslanstvo/strategija vaše organizacije sledi viziji in ciljem RISS?, n = 109 ........................................................................................................ 24 Slika 14: Proračunsko financiranje temeljnega znanja na JRZ in VŠZ v 1.000 EUR, 2011–2014 ....... 24 Slika 15: Proračunsko financiranje aplikativnih projektov na JRZ in VŠZ v 1.000 EUR, 2011–2014 ... 25 Slika 16: Sredstva iz gospodarstva po področjih raziskovanja, povprečje 2013/2014.......................... 30 Slika 17: Odgovor na anketno vprašanje »Ali se strinjate, da je v Sloveniji vzpostavljena prijazna zakonodaja, ki stimulira inovacije?«, n = 102 ........................................................................................ 31 Slika 18: Odgovor na anketno vprašanje »Ali se strinjate z naslednjimi stališči v zvezi s podpornimi storitvami za prenos znanja v gospodarstvo?«, n = 120 ....................................................................... 31 Slika 19: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenjujete vlogo naslednjih instrumentov pri uresničevanju ciljev in ukrepov RISS?« (pisarne za prenos tehnologij, tehnološki parki, inkubatorji, centri odličnosti, kompetenčni centri, krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih, razvojni centri slovenskega gospodarstva, grozdi), n = 103 ......................................................................................... 32 Slika 20: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenjujete izvajanje naslednjih ukrepov RISS na področju inovativnega gospodarstva v zadnjih treh letih?«, n = 100 .................................................... 32 Slika 21: Odgovor na anketno vprašanje »Ocenite izboljšanje mednarodnega sodelovanja v zadnjih treh letih«, n = 104 ................................................................................................................................. 36 Slika 22: Institucionalni finančni viri za RR iz tujine v Sloveniji, v 1.000 EUR, 2011–2014 .................. 38 Slika 23: Ocena pričakovanega prihodka od financiranja FP7 za vsak porabljeni EUR za FP7 (2007–2014) ...................................................................................................................................................... 39 Slika 24: Sredstva za bilateralne znanstvene projekte v EUR, 2011–2014 .......................................... 40 Slika 25: Odgovor na anketno vprašanje »Ocenite izvajanje ukrepov RISS za spodbujanje meddržavne mobilnosti raziskovalcev v zadnjih treh letih«, n = 106 .................................................... 41 Slika 26: Bruto domači izdatki za RR v odstotku BDP, 2009–2014 ...................................................... 43 Slika 27: Odstotek BDP za RR po posameznih državah EU-28, 2014 ................................................. 44 Slika 28: Bruto domači izdatki za RR v % BDP po sektorjih, Slovenija, 2011–2014 ............................ 44 Slika 29: Struktura bruto domačih izdatkov za RR v % v BDP v Sloveniji in EU-28, 2014 ................... 45 Slika 30: Nominalni bruto domači izdatki za RR po sektorjih v 1.000 EUR, Slovenija, 2011–2014 ...... 45 Slika 31: Izplačila evropskih kohezijskih skladov za RR ....................................................................... 46 Slika 32: Bruto domači izdatki za RR na prebivalca v EUR, 2014 ........................................................ 47 Slika 33: Izdatki za RR poslovnega sektorja v % BDP, 2009–2014 ...................................................... 48 Slika 34: Izdatki za RR v poslovnem sektorju v % BDP in EUR na prebivalca v državah, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, 2014 ................................................................................................ 48 Slika 35: Izdatki za RR v mio EUR v poslovnem sektorju v milijonih EUR, Slovenija, 2011-2014 ....... 49 Slika 36: Delež izdatkov poslovnega sektorja za RR po velikostnih razredih podjetij, Slovenija, 2011–2014 ....................................................................................................................................................... 49 Slika 37: Izdatki poslovnega sektorja za RR po družbeno-ekonomskih ciljih, Slovenija, 2011–2014 ... 50 Slika 38: Izdatki za RR v poslovnem sektorju po SKD v 1.000 EUR, 20011–2014 .............................. 51 Slika 39: Izdatki za RR v poslovnem sektorju po SKD v 1.000 EUR, 2011–2013 ................................ 52 Slika 40: Izdatki javnega (državnega in visokošolskega) sektorja za RR v % BDP 2009–2014 ........... 53

Page 5: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

Slika 41: Izdatki javnega sektorja za RR v EUR na prebivalca v državah EU-28, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, 2014 ................................................................................................................... 53 Slika 42: Izdatki javnega sektorja za RR v mio EUR, Slovenija, 2011–2014 ........................................ 54 Slika 43: Izdatki za RR v državnem sektorju v % BDP, 2009–2014 ..................................................... 54 Slika 44: Izdatki za RR v visokošolskem sektorju v % BDP, 2009–2014 .............................................. 55 Slika 45: Izdatki državnega in visokošolskega sektorja za RR, Slovenija, v mio EUR, 2011–2014 ..... 55 Slika 46: Razlika med izdatki poslovnega in javnega sektorja za RR v % BDP, 2014 ......................... 56 Slika 47: Viri financiranja izdatkov za RR v Sloveniji in EU-28 v % BDP, ali 2011–2014 ..................... 57 Slika 48: Viri financiranja izdatkov za RR v 1.000 EUR v Sloveniji, 2011-2014 .................................... 57 Slika 49: Struktura virov financiranja RR v Sloveniji v letih 2011 in 2014 ............................................. 58 Slika 50: Delež RR vlaganj gospodarskih družb v poslovni, državni in visokošolski sektor v Sloveniji, 2014 ....................................................................................................................................................... 58 Slika 51: Vlaganja gospodarskih družb v RR javnega sektorja v % BDP med državami inovacijskimi voditeljicami ali sledilkami, 2013............................................................................................................ 59 Slika 52: Delež vlaganja državnega sektorja v RR po posameznih sektorjih v Sloveniji, 2011–2014 .. 60 Slika 53: Vlaganja države v RR poslovnega sektorja v % BDP med državami EU, ki imajo že objavljene podatke za leto 2014 ............................................................................................................ 60 Slika 54: Delež državnega financiranja v vseh virih financiranja poslovnega sektorja za RR v EU-28 in Sloveniji, 2005–2014 ............................................................................................................................. 61 Slika 55: Državna proračunska sredstva za RR v Sloveniji v 1.000 EUR od 2011 do 2014 ................. 61 Slika 56: Državna proračunska sredstva za RR po namenih, 2009–2013 ............................................ 62 Slika 57: Državna proračunska sredstva po znanstvenih vedah v 1.000 EUR, 2011–2014 ................. 62 Slika 58: Raziskovalni programi in projekti ARRS (2014) ..................................................................... 63 Slika 59: Državna proračunska sredstva za RR v tisoč EUR po sektorjih izvedbe, 2011–2014 ........... 63 Slika 60: Delež državnih proračunskih sredstev za RR v celotnem državnem proračunu med državami, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, 2014 ........................................................................................ 64 Slika 61: Državna proračunska sredstva za RR na prebivalca države v letu 2014 ............................... 64 Slika 62: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenjujete ustreznost sistema javnega financiranja raziskav in inovacij pri uresničevanju ciljev in ukrepov RISS?«, n = 110 .............................................. 65 Slika 63: Pridobljena sredstva za RR iz tujine po posameznih sektorjih v 1.000 EUR, 2011–2014 ..... 66 Slika 64: Struktura virov za RR iz tujine po posameznih sektorjih, v 1.000 EUR, 2011–2014.............. 66 Slika 65: Bruto domači izdatki v mio EUR za RR po vrstah raziskav, 2011–2014 ................................ 67 Slika 66: Bruto domači izdatki v mio EUR za temeljne raziskave po sektorjih izvedbe 2011–2014 ..... 68 Slika 67: Viri financiranja RR v poslovnem sektorju v 1.000 EUR, 2011–2014 .................................... 70 Slika 68: Število raziskovalcev v EPDČ, 2014 ...................................................................................... 74 Slika 69: Delež raziskovalcev (v EPDČ) med delovno aktivnimi v državah, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, 2014 .................................................................................................................................... 75 Slika 70: Struktura raziskovalcev (v EPDČ) po sektorjih v Sloveniji in EU-28, 2013 ............................ 76 Slika 71: Delež in število raziskovalcev z doktoratom znanosti in brez njega (v EPDČ) v letu 2014 .... 76 Slika 72: Raziskovalci v Sloveniji po starostnih skupinah, 2011–2014 ................................................. 77 Slika 73: Odgovor na anketno vprašanje »Ali menite, da ima Slovenija številčno primerne, kakovostne in ustrezno razporejene človeške vire v R&I dejavnosti?«, n = 105 ...................................................... 77 Slika 74: Vsi zaposleni v EPDČ za RR v poslovnem sektorju, 2011–2014 .......................................... 78 Slika 75: Število študentov, novih doktorjev znanosti in registriranih brezposelnih doktorjev znanosti, 2009–2013/14 ........................................................................................................................................ 79 Slika 76: Število novih doktorjev znanosti po študijskih področjih KLASIUS, 2014 .............................. 80 Slika 77: Število vseh diplomantov terciarnega izobraževanja v Sloveniji, 2012–2014 ........................ 81 Slika 78: Razmerje med spoloma v številu zaposlenih raziskovalcev (v EPDČ) v vseh sektorjih, 2011–2014 ....................................................................................................................................................... 83 Slika 79: Razmerje med spoloma v številu raziskovalcev v javnem sektorju, 2011–2014 ................... 83 Slika 80: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah, zadrugah in pri s. p. ....... 86 Slika 81: Količnik primerjalnih izvoznih prednosti1 slovenskega izvoza, Slovenija ............................... 87 Slika 82: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenjujete dostopnost in izkoriščenost javno financirane raziskovalne infrastrukture«, n = 105 .................................................................................. 90 Slika 83: Tehnološko inovacijsko aktivna podjetja, Slovenija, 2010–2012 ........................................... 94 Slika 84: Netehnološko inovacijsko aktivna podjetja, Slovenija, 2010–2012 ........................................ 95 Slika 85: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenjujete uresničevanje ciljev RISS na področju informacijske infrastrukture?« (n = 104) ................................................................................................ 99 Slika 86: Število podjetij, vključenih v sheme za zagon ...................................................................... 105 Slika 87: Število prijavljenih in podeljenih evropskih patentov 2005–2014, Slovenija ........................ 112

Page 6: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

KAZALO TABEL Tabela 1: Delež nacionalnih znanstvenih objav med 10 % najbolj citiranih objav na svetu kot delež vseh znanstvenih objav v državi ............................................................................................................ 21 Tabela 2: Skupne objave raziskovalcev iz javnega in zasebnega sektorja na milijon prebivalcev ....... 22 Tabela 3: Delež vlaganja poslovnega sektorja v RR po posameznih sektorjih, 2011–2014 (v %) ....... 28 Tabela 4: Obseg vlaganja poslovnega sektorja v RR po posameznih sektorjih, 2011–2014 (v 1.000 EUR) ...................................................................................................................................................... 29 Tabela 5: Mednarodne znanstvene objave (znanstvene objave v soavtorstvu s tujimi raziskovalci) na milijon prebivalcev ................................................................................................................................. 36 Tabela 6: Proračunska sredstva za mednarodno sodelovanje v obdobju 2010–2014, v EUR ............. 37 Tabela 7: Bruto domači izdatki za RR po sektorjih, financirani z viri iz tujine, v 1.000 EUR, 2011–2014 ............................................................................................................................................................... 38 Tabela 8: Proračunska sredstva (v mio EUR) za temeljne raziskave v letih 2011–2014 ...................... 68 Tabela 9: Število zaposlenih v RR v EPDČ po skupinah zaposlenih v letih 2011–2014 ...................... 74 Tabela 10: Število raziskovalcev poslovnega sektorja v letih 2011–2014 ............................................ 75 Tabela 11: Diplomanti naravoslovnih in tehniških smeri terciarnega izobraževanja (ISCED11 5 do 8) na 1.000 prebivalcev v starosti 20–29 ................................................................................................... 81 Tabela 12: Inovacijska aktivnost podjetij, Slovenija .............................................................................. 95 Tabela 13: Inovacijska aktivnost podjetij po vrsti dejavnosti, Slovenija, 2010–2012 ............................ 95 Tabela 14: Število odobrenih mladih raziskovalcev iz gospodarstva v letih od 2007 do 2010 ........... 102 Tabela 15: Krepitev razvojnih oddelkov v gospodarstvu (KROP) v letih od 2011 do 2013 ................ 102

Page 7: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

7

1 UVOD

Resolucijo o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20) je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. 5. 2011. Za doseganje ciljev Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011–2020 (RISS) je v okviru sprejetih ukrepov RISS načrtovano tudi sprotno spremljanje uresničevanja ukrepov, in sicer kot letno neodvisno spremljanje uresničevanja programa RISS (ukrep 2) s poročanjem vladi in parlamentu in kot vrednotenje učinkov in instrumentov RISS z merljivimi kazalniki (ukrep 3) z letnimi poročili pristojnim telesom Vlade Republike Slovenije. RISS tudi napoveduje, da bo v letu 2015 opravljena temeljita ocena RISS, ki bo vključevala vrednotenje ukrepov in doseganje ciljnih vrednosti ter bo podlaga za posodobljeno strategijo 2015–2020. V skladu z določili RISS je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo opravilo poglobljeno analizo izvajanja RISS v obdobju 2011–2014, ki je predstavljena v pričujočem dokumentu. Analiza temelji tako na razpoložljivih statističnih podatkih kot tudi na rezultatih ankete med deležniki, ključnimi izvajalci RISS. S povabilom ministrice za znanost in predsednice Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije je bil namreč v novembru 2014 poslan vprašalnik o oceni izvajanja RISS 2011–2020 vsem rektorjem in dekanom, direktorjem javnih raziskovalnih zavodov, članom Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo ter drugim pomembnim akterjem, ki sodelujejo pri politiki in izvajanju RISS. Poslan je bil tudi vodjem raziskovalnih programov, centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih jeder slovenskega gospodarstva ter tistim vodjem raziskovalnih skupin v gospodarstvu, ki so v zadnjih treh letih pridobili sredstva na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost. V okviru vladnega posvetovalnega telesa Sveta za znanost in tehnologijo Vlade Republike Slovenije je bila za spremljanje izvajanja Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji in vrednotenje učinkov imenovana komisija, v kateri so pri pripravi dokumenta sodelovali dr. Stojan Sorčan, dr. Meta Dobnikar, Mateja Struna, Darinka Vrečko in Marjan Turk z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, mag. Marija Čebular Zajec z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Janez Škrlec Obrtna zbornice Slovenije, dr. Maja Bučar Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Jernej Zupanc, Društvo mladih raziskovalcev, dr. Janez Možina, Inženirska akademija Slovenije, in dr. Stojan Pečlin z Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Iz analize, ki je predstavljena v nadaljevanju dokumenta, izhaja, da je od 69 ukrepov, načrtovanih v RISS, 10 že izvedenih, da jih je 41 v procesu izvajanja in da je le še 18 predlaganih ukrepov, ki se zaradi različnih razlogov še niso začeli izvajati.

Page 8: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

8

1.1 Vizija

»Do leta 2020 bo vzpostavljen odzivni raziskovalni in inovacijski sistem, ki ga bodo sooblikovali vsi deležniki in bo odprt svetu. Ta sistem bo trdno zasidran v družbi, bo v njeni službi, odzival se bo na potrebe in hotenja državljanov ter omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti, kot so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje. Zato se bosta v družbi povečala ugled in privlačnost dela raziskovalcev, razvojnikov in inovatorjev. Pravni okvir za delovanje takšnega sistema bo s prilagoditvijo zakonodaje vzpostavljen v letu 2012.« Vizija RISS poleg navedenega vključuje tudi demokratično in gospodarno upravljanje, prosti pretok znanja in tehnologij med sektorji, odgovorno ravnanje in družbeno zavest o skupnem dobrem ter strateško, finančno in vodstveno avtonomijo raziskovalnih ustanov kot tudi središčno državno vlogo razvojnih politik z ustrezno finančno podporo (1,5 % BDP javnih sredstev do leta 2020)1.

Uresni čevanje:

Pri uresničevanju vizije RISS sta ključni: (a.) vzpostavitev pravnega okvira s prilagoditvijo zakonodaje in (b.) ustrezna državna finan čna podpora .

a. Ministrstvo, pristojno za znanost (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju: MIZŠ), je oktobra 2013 ustanovilo medinstitucionalno oblikovano delovno skupino za pripravo zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZRID), ki je junija 2014 ministrstvu poslala predlog novega ZRID. Svet za znanost in tehnologijo Vlade Republike Slovenije je v decembru 2014 obravnaval temeljna konceptualna izhodišča zakona o raziskovalni dejavnosti.2 V letu 2015 je bila imenovana nova delovna skupina za pripravo ZRID, ki bo pri pripravi zakona upoštevala usmeritve RISS, veljavno zakonodajo drugih področij, predlog, ki ga je oblikovala delovna skupina za pripravo zakona v letu 2014 ter dogovorjene konceptualne usmeritve.

b. Državna proračunska sredstva za raziskovalno in razvojno dejavnost (GBAORD) 3 se v obdobju od 2011 do 2014 zmanjšujejo. V letu 2014 so znašala 161,3 mio EUR, oziroma 0,43 % bruto domačega proizvoda (BDP), kar je najmanj v zadnjih desetih letih4. Od leta 2011 so se zmanjšala za 26,5 % oziroma za 0,16 odstotne točke BDP, v primerjavi z letom 2013 pa so se zmanjšala za 7,5 %. Države članice EU-28 so v letu 2014 namenile v povprečju 0,67 % BDP državnih proračunskih sredstev za RR5. V primerjavi s povprečnimi državnimi proračunskimi sredstvi za RR na število prebivalcev v državah članicah EU-28 je slovenski GBAORD (78 EUR) za več kot polovico manjši od povprečne vrednosti v državah članicah EU-28 (185 EUR)6.

Če sredstvom, namenjenim za RR iz državnega proračuna, prištejemo še evropska sredstva, ki jih je država prejela za RR iz strukturnih skladov EU (ta so znašala 45,3 milijona EUR), so skupna proračunska sredstva za RR v letu 2014 znašala 206,6 milijona EUR, kar je 0,55 % slovenskega

1 Drzna Slovenija, Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020, MVZT, Ljubljana, 2011, str. 94 2 Zapisnik 2. seje sveta za znanost in tehnologijo, 11. december 2014 3 Za države članice EU so poleg državnih proračunskih sredstev za RR pomembna tudi sredstva za RR iz strukturnih skladov EU. V podatkih o državnih proračunskih sredstvih za RR, merjenih v skladu z mednarodno metodologijo FRASCATI in nekaterimi dodatno sprejetimi dogovori med Eurostatom in državami članicami EU, niso zajeta sredstva za RR, ki prihajajo v državo iz tujih javnih virov (torej tudi evropska sredstva za RR iz proračuna strukturnih skladov EU). 4 SURS, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2014 in začetni proračun 2015, Slovenija, 30. september 2015 5 ERUOSTAT, zbirka podatkov, 28.5.2016, začasni podatki 6 EUROSTAT, zbirka podatkov, 27. 5. 2016, začasni podatki

Page 9: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

9

BDP, oziroma 39 % manj kot v letu 2011, ko so skupna proračunska sredstva za RR znašala 339 mio EUR (219 mio EUR državni proračun in 120 mio EUR sredstva strukturnih skladov).7

Slovenija je po deležu proračunskih sredstev za RR v celotnem državnem proračunu Republike Slovenije v letu 2013 prvič zdrsnila pod 1 % vseh državnih proračunskih sredstev in postala ena od devetih držav EU-288, ki za RR namenjajo manj kot 1 % vseh svojih državnih proračunskih sredstev.9

Ocena:

Triletna zamuda s pripravo nove zakonodaje in 20 % znižanje državnih proračunskih sredstev za RR (2011–2013) sta vplivala na slabo oceno o uresničevanju RISS, ki so jo podali ključni akterji RR v Sloveniji, ki so izpolnjevali vprašalnik o oceni izvajanja RISS 2011–202010, saj jih je kar 47 % ocenilo, da Vlada RS v zadnjih treh letih ni uresničevala vizije RISS11 (Slika 1). Prav toliko jih je tudi ocenilo, da je Vlada RS v zadnjih treh letih samo delno uresničila vizijo RISS.

Slika 1: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjuje te, da je Vlada RS v zadnjih treh letih sledila viziji RISS?«, n = 138 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Pri tem so bili ocenjevalci najbolj kritični do financiranja, saj jih je 90 % ocenilo, da je nezadostno in slabo. Velika večina (80 %) jih je ocenila, da raziskovalna in inovacijska politika nista v središču razvojnih politik Vlade RS. Poleg visoke kritičnosti do uresničevanja vizije RISS12 je zaskrbljujoče tudi, da 70 % ključnih izvajalcev RISS meni, da je zavest o znanju kot javnem dobrem v Sloveniji nezadostna in slaba. To kaže, da je med ključnimi izvajalci RISS šibko prisotna uvodna predpostavka: »Država Slovenija ob upoštevanju družbene

7 SURS, Prva objava, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2014 in začetni proračun 2015, 30. 9. 2015, in Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2011 in začetni proračun 2012, 27. 9. 2013 8 EUROSTAT, zbirka podatkov, 26. 5. 2016 9 SURS, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2014 in začetni proračun 2015, objava 30. 9. 2015 10 S povabilom ministrice, pristojne za znanost, in predsednice SZT je bil 26. 11. 2014 poslan vprašalnik o oceni izvajanja RISS 2011–2020 vsem rektorjem in dekanom, direktorjem JRZ, članom SZT, SVŠ ter drugim pomembnim akterjem, ki sodelujejo pri politiki in izvajanju RISS. Poslan je bil tudi vodjem raziskovalnih programov, centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih jeder slovenskega gospodarstva ter tistim vodjem raziskovalnih skupin v gospodarstvu, ki so v zadnjih treh letih pridobili sredstva na ARRS. V analizo odgovorov smo vključili približno 180 večinoma popolno izpolnjenih vprašalnikov. Pri vsakem posameznem vprašanju je navedeno število odgovorov, upoštevanih pri tem vprašanju (n = število odgovorov) 11 Vprašanje 3: Ali ocenjujete, da je Vlada RS v zadnjih treh letih sledila viziji RISS?, n = 138 12 Vprašanje 2: Kako ocenjujete uresničevanje naslednjih elementov vizije RISS?, n = 144

Da, v celoti0 %

Pretežno3 %

Delno46 %

Ne47 %

Ne vem4 %

Page 10: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

10

odgovornosti priznava trajno privrženost znanosti in razvoju ter ugotavlja njuno pomembno vlogo pri družbenem napredku in ustvarjanju blaginje za svoje državljane.«

Cilj: »Vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, s kritično refleksijo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom dodane vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanjem več in kakovostnejših delovnih mest.«

Uresni čevanje:

Z vizijo postavljeni cilji RISS se po ocenah strokovnjakov uresničujejo nezadostno in slabo (78 % odgovorov). Pri tem je zanimivo, da so ocenjevalci iz gospodarstva bolj pozitivni od ocenjevalcev z univerz in JRZ, saj jih skoraj 30 % meni, da se ključni cilji izvajajo dobro in odlično, medtem ko na univerzi te cilje ocenjujejo dobro in odlično samo v 20 %, na JRZ pa le v 15 %. Da raziskovalni in inovacijski sistem omogoča višjo kakovost življenja za vse, jih ocenjuje 30 %, kar je najvišje ocenjeni izhodiščni cilj RISS. Samo 12 % pa jih meni, da raziskovalni in inovacijski sistem vpliva na zagotavljanje več in bolj kakovostnih delovnih mest, kar je najnižje ocenjeni izhodiščni cilj RISS. Da raziskovalni in inovacijski sistem zagotavlja večjo konkurenčnost gospodarstva, jih ocenjuje le 18 %, ter da omogoča reševanje družbenih izzivov prihodnosti v Sloveniji, jih ocenjuje le 15 %.

Slika 2: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenjuj ete uresni čevanje naslednjih elementov vizije RISS?«, n = 144 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Ocena:

Ocene uresničevanja posameznih delov vizije RISS kažejo visoko kriti čnost strokovne javnosti do uresni čevanja vizije RISS v zadnjih treh letih.

Page 11: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

11

2 UČINKOVITO UPRAVLJANJE RAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEG A SISTEMA

Cilj 1: »Vzpostaviti učinkovit enoten sistem upravljanja raziskovalnega in inovacijskega sistema, ki bo vključeval vse deležnike.«

Uresni čevanje:

Institucionalizacija raziskovalnega in inovacijskega sistema zagotavlja temeljne pogoje za odprto upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema z vsemi deležniki. Obseg in kakovost horizontalnega in medsektorskega usklajevanja na vseh odločevalskih in institucionalnih ravneh se v tem poročevalskem obdobju nista spremenila. Na to opozarja tudi zadnji delovni dokument služb Evropske komisije o stanju raziskav in razvoja ter inovacij v Sloveniji, da »učinkovitega odziva politike na izzive na področju raziskav in razvoja še ni. Raziskovalna in inovacijska strategija iz leta 2011 še ni bila izvedena.«13 V uvodu tega dokumenta piše, da bo morala glede na rezultate in uporabo skladov EU Slovenija posodobiti inovacijsko politiko, da bi lahko ostala dolgoročno trajnostna. Službe Evropske komisije namreč menijo, da je kakovost naložb v RR v Sloveniji vprašljiva, saj je po njihovi oceni uspešnost raziskovalnih in inovacijskih rezultatov prenizka14. Evropska komisija je Slovenijo že v preteklih letih opozarjala na te pomanjkljivosti raziskovalne in inovacijske politike. Po ocenah Evropske komisije15 iz leta 2013 je slovenski raziskovalni in inovacijski sistem deloval dobro in upošteval prednostne naloge evropskega raziskovalnega prostora, čeprav Slovenija še ni v celoti razvila svojega inovacijskega potenciala. Evropska komisija je v Oceni nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 zapisala, da »Slovenija dosega povprečne rezultate pri inovacijah ter raziskavah in razvoju.«16 Pri tem je Komisija prvič opozorila na vprašljivo kakovost naložb v RR v Sloveniji. »Delitev pri upravljanju raziskav in inovacij je privedla do razdrobljenosti in pomanjkanja sodelovanja z deležniki iz trikotnika znanja, pa tudi do znatnih zamud pri izvajanju, zaradi česar je ogrožena uspešna in učinkovita uporaba razpoložljivih virov.«17 Pri tem je ključna večja povezanost izvajanja RISS in nove industrijske politike države iz leta 2013, ki je zapisana v RISS in tudi v Priporočilih Sveta Evropske unije z dne 8. julija 2014 v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2014 in mnenju Sveta o programu Slovenije za stabilnost za leto 201418, ki tudi v letu 2014 ni bila izraziteje vzpostavljena. Iz spremnega dokumenta k navedenemu priporočilu Sveta izhaja, da »izboljšanje upravljanja in določitev jasnih prednostnih nalog … ostajata glavna izziva za slovenski sistem raziskav in inovacij.«19 MIZŠ je bilo na področju upravljanja raziskovalnega in inovacijskega sistema v letu 2014 poleg že omenjene delovne skupine za pripravo novega ZRID vključeno tudi v pripravo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in Strategije pametne specializacije RS. Navedene dokumente je obravnaval tudi Svet za znanost in tehnologijo Vlade Republike Slovenije (SZT).

13 Delovni dokument služb Komisije, Poročilo o državi – Slovenija 2015, Bruselj, 18. 3. 2015, SWD(2015) 43 final/2, str. 69–70 14 Prav tam, str. 69 15 Research and Innovation performance in EU Member States and Associated countries, Innovation Union progress at country level 2013, European Commission, Luxemburg, str. 246 16 Delovni dokument služb Komisije, Ocena nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 za Slovenijo, Spremni dokument k priporočilu za Priporočilo Sveta o nacionalnem reformnem programu Slovenije za leto 2014 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za leto 2014, Evropska komisija, Bruselj, 2. 6. 2014, SWD (2014) 425 final, str. 22 17 Prav tam 18 Uradni list Evropske unije, (2014/C 247/22), točka 7. 19 Delovni dokument služb Komisije, Ocena nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 za Slovenijo, Spremni dokument k priporočilu za Priporočilo Sveta o nacionalnem reformnem programu Slovenije za leto 2014 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za leto 2014, Evropska komisije, Bruselj, 2. 6. 2014, SWD (2014) 425 final

Page 12: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

12

Izpostavljamo zadnjo sejo SZT20 v letu 2014, kjer je MIZŠ predstavilo vlogo SZT v tekočem mandatu pri upravljanju raziskovalnega in inovacijskega sistema in temeljna konceptualna izhodišča zakona o raziskovalni dejavnosti. MIZŠ je poudarilo zavezanost k uresničevanju RISS-a, Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (ReNPVŠ11–20) in Slovenske strategije pametne specializacije. MIZŠ je poudarilo, da imamo v Sloveniji preveč raziskovalnih organizacij, kar kaže na »drobitev« potencialov, do česar je prišlo zaradi neustrezne politike, ki je dajala prednost majhnim projektom ter ni dopuščala institucionalne politike. Rešitev je v združevanju in povezovanju institucij s ciljem koncentracije znanja. Zato je treba povezati celotno verigo znanja od raziskav do uporabe znanja oziroma povezati temeljna znanja z vsemi vmesnimi stopnjami in razvojem. Ker prenos znanja od inštitutov do produktov na trgu ni enostaven, bo treba v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: MGRT) vzpostaviti vse vmesne elemente, kot so inkubatorji, tehnološke agencije, start-up podjetja itd., in ustrezno financiranje. Pomembno je povezovanje med inštituti in univerzami na ravni pedagoškega dela. S tem bi visokošolske učitelje razbremenili poučevanja in jim omogočili več raziskovalnega dela, raziskovalcem pa bi omogočili prenos znanja na študente. Ocene ključnih izvajalcev RISS se nagibajo k prevladujoči oceni, da je enotni sistem upravljanja raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji21 nezadosten in slab (65 %). Izrazito problematični (nezadostno ali slabo izvajanje) pri upravljanju raziskovalnega in inovacijskega sistema so:

− neusklajenost različnih strategij razvoja Slovenije (82 %),

− neusmerjenost poslanstev posameznih institucij (72 %),

− neusklajenost inovacijske in industrijske politike (72 %),

− neizvajanje ciljev in ukrepov RISS na področju raziskovanj (70 %),

− neusklajenost raziskovalne in visokošolske politike (70 %),

− neusklajenost raziskovalne in inovacijske politike (68 %),

− neizvajanje ciljev in ukrepov RISS na področju inovacij (66 %),

− nesodelovanje institucij znanja z gospodarstvom in družbo (62 %),

− nesodelovanje med raziskovalnimi inštituti in univerzami (52 %) in

− nasprotja interesov (51 %). Ocenjevalci večinoma menijo, da je sistem upravljanja raziskovalne in inovacijske dejavnosti v njihovih organizacijah boljši (63 %) kot na ravni države (33 %). Po ocenah ključnih izvajalcev RISS so naslednje institucije dobro ali odlično uresničevale cilje in ukrepe RISS v zadnjih treh letih22:

− JRZ (60 %),

− ARRS (57 %),

− univerze (56 %),

− strokovna združenja in društva (40 %),

− SZT (37 %),

− IAS (32 %),

− SAZU (32 %),

− MIZŠ (32 %) in

− GZS (31 %).

20 Vir: Zapisnik 2. seje SZT, 11. 12. 2014 21 Vprašanje 6: Kako ocenjujete naslednje elemente upravljanja RI sistema na ravni države Slovenije in vaše organizacije v zadnjih treh letih?, n = 114 22 Vprašanje 5: Kako ocenjujete delo naslednjih institucij pri izvajanju ciljev in ukrepov RISS v zadnjih treh letih?, n = 127

Page 13: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

13

Ocena:

Upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema se v zadnjih letih ni sistemsko spremenilo glede krepitve učinkovitosti in enotnosti sistema upravljanja. Več kot polovica ključnih izvajalcev RISS meni, da je enotni sistem upravljanja raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji nezadosten in slab . Podobna je tudi ocena Evropske komisije iz zadnjega delovnega poročila o napredku Slovenije23, kjer piše, da Slovenija še nima učinkovitih političnih odgovorov do izzivov v RR.

Cilj 2: »Spremljanje izvajanja RISS in vrednotenje učinkov.«

Uresni čevanje:

Poročilo o uresničevanju Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 za leti 2011 in 2012 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o uresničevanju RISS v letu 2013) so obravnavali SZT, Vlada RS in Državni zbor RS.

Ocena:

Cilji, ukrepi in kazalniki RISS se spremljajo kvantitativno in kvalitativno. Poročila so predstavljena v Državnem zboru.

Cilj 3: »Redno vrednotenje učinkovitosti vseh podpornih in izvajalskih institucij.«

Uresni čevanje:

Vse podporne in izvajalske institucije na področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti si prizadevajo uresni čevati svoje poslanstvo v skladu z načeli učinkovitosti, odgovornosti in preglednosti ter o tem redno poročajo.

Ocena:

Procesi vrednotenj posameznih zunanjih evalvacij podpornih in izvajalskih institucij niso sistemsko urejeni, a se občasno izvajajo. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

1 Oblikovanje enotnega svetovalnega telesa Vlade RS – Sveta za raziskave in inovacije, ki nadomesti SZT in SK

2012 Zakonska ureditev Ni izvedeno

2 Letno neodvisno spremljanje in uresničevanje programa RISS

2012–2020 Poročila vladi in državnemu zboru

Se izvaja

3 Vrednotenje učinkov instrumentov RISS z merljivimi kazalniki

2011–2020 Poročila Se izvaja

23 Commission staff working document, Country Report Slovenia 2015, European Commission, Brussels, 26. 2. 2015, SWD(2015) 43 final, str. 69

Page 14: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

14

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

4 Okrepitev visoke usposobljene kadrovske sestave resornih ministrstev

2011

Povečanje števila visoko strokovno usposobljenih zaposlenih na resornih ministrstvih

Ni izvedeno

5

Ovrednotenje vpliva ukrepov politik na razvoj inovacijske družbe z merljivimi kazalniki (stalna medresorska delovna skupina za pripravo boljših predpisov in odpravo administrativnih ovir v državni upravi)

2011–2020 Delež odpravljenih administrativnih ovir glede konkurenčnosti

Se izvaja

6 Vrednotenje podpornih in izvajalskih institucij z merljivimi kazalniki

2011 in 2014

Mednarodno evalvacijsko poročilo

Ni izvedeno

Page 15: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

15

3 KAKOVOSTNE RAZISKAVE V JAVNEM SEKTORJU

3.1 VEČ AVTONOMIJE IN ODGOVORNOSTI JAVNIH RAZISKOVALNIH OR GANIZACIJ

Klju čni podro čni cilj 1: »Uspešen, zahtevam časa prilagojen javni raziskovalni sektor.«

Uresni čevanje:

Ključni področni cilj 1 »Uspešen, zahtevam časa prilagojeni javni raziskovalni sektor« je eden od najširših ciljev v RISS. Cilj poudarja središčno vlogo javnih raziskovalnih organizacij (JRO) v raziskovalnem in inovacijskem sistemu in terja njihovo učinkovito delovanje in uspešnost pri uresničevanju raziskovalnega poslanstva, saj ta določa izid celotnega raziskovalnega in inovacijskega sistema. Javni visokošolski in raziskovalni zavodi so v Sloveniji močen akter inovacijskega sistema po številnih vhodnih in izhodnih kazalnikih. Ključni področni cilj se nanaša na izboljšanje delovanja JRO, ki jim je treba zagotoviti čim boljše možnosti za delo, večjo institucionalno avtonomijo na področju upravljanja, financiranja in raziskovanja, večjo družbeno odgovornost za prenos znanstvenih odkritij v družbo, večje sodelovanje javnega in poslovnega sektorja, zmanjšanje razdrobljenosti raziskovalno-razvojnega prostora, izboljšanje deleža institucionalnega financiranja v celotnih javnih sredstvih JRO ter ureditev takšnega delovnopravnega statusa javnih uslužbencev, ki bo omogočal razvoj odličnega RR sistema. Manj kot petina ključnih akterjev RISS (17 %) ocenjuje, da imamo v Sloveniji uspešen in zahtevam časa prilagojeni javni raziskovalni sektor24. Manj kot polovica (48 %) jih ocenjuje, da imamo delno uspešen javni sektor, medtem ko jih 34 % ocenjuje, da nimamo uspešnega in zahtevam časa prilagojenega javnega raziskovalnega sektorja. Ocenjevalci iz gospodarstva so bolj kritični do javnega sektorja, saj jih več kot polovica ocenjuje, da ta ni uspešen in prilagojen zahtevam časa. Večjo kritičnost ocenjevalcev iz gospodarstva do javnega raziskovalnega sektorja zaznamo tudi pri oceni o zadostni vključenosti JRZ in univerz v reševanje aktualnih družbenih in gospodarskih izzivov25. 46 % ocenjevalcev iz gospodarstva meni, da JRZ in univerze niso dovolj vključeni v reševanje aktualnih izzivov. Samoocena JRZ in univerz je manj kritična, saj ocenjevalci iz JRZ v 17 % menijo, da niso dovolj vključeni v reševanje aktualnih izzivov. Na univerzi 28 % ocenjevalcev meni, da niso dovolj vključeni v reševanje perečih izzivov družbe in gospodarstva. Slabim strokovnim ocenam o javnem raziskovalnem sektorju se pridružujejo tudi rezultati vprašalnika Evropske komisije (2014) o usklajenosti evropskih raziskovalnih organizacij s cilji Evropskega raziskovalnega prostora (ERA). Večina slovenskih raziskovalnih organizacij se je uvrstila v skupino treh držav (Malte, Cipra in Hrvaške), ki izkazujejo najnižjo in omejeno skladnost s cilji ERA (»limited ERA compliance)« 26.

Ocena:

Ocene ključnih izvajalcev RISS in mednarodno primerljivi podatki Evropske komisije kažejo, da je javni raziskovalni sektor premalo uspešen in prilagojen zahtevam časa, kar ni povezano samo z upadanjem

24 Vprašanje 8: Ali ocenjujete, da imamo v Sloveniji uspešen, zahtevam časa prilagojen javni raziskovalni sektor?, n = 111 25 Vprašanje 9: Ali menite, da so JRZ in univerze zadostno vključeni v reševanje aktualnih družbenih in gospodarskih izzivov? 26 European Research Area, Facts and Figures 2014, Accompanying the Document, Commnunication from the Commission to the Council and the European Parliament, European Researach Area Progress Report 2014, Brussels, 15. 9. 2014, SWD(2014) 280 final, str. 10.

Page 16: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

16

javnih izdatkov za RR v javnem sektorju, temveč tudi s primerno zakonodajno ureditvijo inovacijskega ekosistema. Pridobljene ocene sovpadajo z oceno OECD iz leta 2012, ki smo jo zapisali v Poročilo o uresničevanju RISS v letu 2013, da ima Slovenija zastarel model JRO, ki terja celovito in čim prejšnjo reformo v skladu s sprejetima nacionalnima strategijama RISS in ReNPVŠ11-20.

Klju čni podro čni cilj 2: »Odlične, mednarodno prepoznavne raziskave.«

Uresni čevanje:

Več bibliometričnih kazalnikov kaže, da Slovenija izboljšuje mednarodno prepoznavnost in odličnost raziskav, saj se kazalniki znanstvene produktivnosti in znanstvene odličnosti iz leta v leto izboljšujejo27. Mednarodne primerjave različnih raziskovalnih in inovacijskih vhodnih in izhodnih kazalnikov kažejo posamezne primerjalne prednosti in pomanjkljivosti raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji. Evropska komisija je v Oceni nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 zapisala, da »Slovenija dosega povprečne rezultate pri inovacijah ter raziskavah in razvoju.«28 Pri tem Komisija opozarja na vprašljivo kakovost naložb v RR v Sloveniji, saj je po njihovi oceni uspešnost raziskovalnih in inovacijskih rezultatov prenizka29. Nekateri inovacijski kazalniki so za Slovenijo nad povprečjem Evropske unije in kažejo pozitivne trende, zlasti na področju razvoja človeških virov, izdatkov poslovnega sektorja za RR in nekaterih vidikov inovativnosti v podjetjih. Glavne pomanjkljivosti so opazne pri komercializaciji znanja, internacionalizaciji in raziskovalni kakovosti. Podrobnejša kvantitativna primerjava kazalnikov inovacijske dejavnosti Slovenije z državami EU uvršča Slovenijo v skupino »inovacijskih sledilk«, kjer smo že nekaj let tik pod povprečjem držav EU-28 in v letu 2015 na zadnjem mestu med državami, ki so inovacijske sledilke30. Pri pregledu osemletnega obdobja pa je med državami inovacijskimi sledilkami Slovenija najhitreje rastoča država.31 Od 25 kazalnikov v metriki inovacijske dejavnosti je Slovenija nad povprečjem držav EU samo pri dobri petini. Slovenija je izrazito nad povprečjem držav EU pri naslednjih inovacijskih kazalnikih: delež populacije s sekundarno in terciarno izobrazbo, mednarodno soavtorstvo znanstvenih publikacij, izdatki za RR v poslovnem sektorju, soavtorstvo med javnim in zasebnim sektorjem pri znanstvenih publikacijah ter inovacijsko sodelovanje podjetij (Slika 3).

27 Mednarodne primerjave bibliometričnih kazalnikov so zbrane na spletnih straneh ARRS, http://www.arrs.gov.si/sl/analize/odlicnost/ 28 Delovni dokument služb Komisije, Ocena nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 za Slovenijo, Spremni dokument k priporočilu za Priporočilo Sveta o nacionalnem reformnem programu Slovenije za leto 2014 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za leto 2014, Evropska komisije, Bruselj, 2. 6. 2014, SWD (2014) 425 final, str. 22 29 Delovni dokument služb Komisije, Poročilo o državi – Slovenija 2015, Bruselj, 2015, SWD(2015) 43 final/2, str, 69 30 Poleg Slovenije so v to skupino uvrščajo še Avstrija, Belgija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Velika Britanija. 31 European Union, Innovation Union Scoreboard 2015, str. 5, http://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/facts-figures/scoreboards/files/ius-2015_en.pdf

Page 17: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

17

Slika 3: Metrika inovacijske dejavnosti Slovenije i n EU-28 Vir: Innovation Union Scoreboard, 2015 Kljub temu, da različni kvantitativni kazalniki iz leta v leto kažejo rast slovenske znanstvene produktivnosti in odličnosti, je znanstvena odličnost s strani Evropske komisije še vedno označena kot ena od pomanjkljivosti slovenskega raziskovalnega in inovacijskega sistema. Tu velja opozoriti na ugotovitev OECD, da mora Slovenija izboljšati znanstvene publikacije med 10 % najbolj citiranih publikacij na svetu (samo 7 % citiranih znanstvenih objav od vseh nacionalnih objav v primerjavi z 11 % na ravni EU; razpoložljivi podatek o citiranosti v zadnjih petih letih iz leta 2009). 70 % ključnih izvajalcev RISS pozitivno ocenjuje izboljšanje kakovosti znanstvenih raziskav v zadnjih treh letih32. Izboljšanje kakovosti na področju tehnoloških (44 %) in netehnoloških inovacij (25 %) so izvajalci ocenili nekoliko slabše (Slika 4).

Slika 4: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjuje te, da se v Sloveniji in na vaši RO v zadnjih treh letih izboljšuje kakovost znanstvenih raziskav, teh noloških, in ne-tehnoloških inovacij?«, n = 108 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Med bibliometričnimi kazalniki izstopa rast števila znanstvenih člankov iz Slovenije v mednarodnih revijah na milijon prebivalcev33 (Slika 5).

32 Vprašanje 13: Ali ocenjujete, da se v Sloveniji in na vaši RO v zadnjih treh letih izboljšuje kakovost znanstvenih raziskav, tehnoloških in ne-tehnoloških inovacij?, n = 108 33 ARRS, spletna stran, pregledi in analize, mednarodne primerjave, november 2015

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

Slovenia, 2013

Slovenia, 2014

Slovenia, 2015

EU (28 držav), 2015

69%

44%

25%

17%

26%

25%

14%31%

50%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Kakovost znanstvenihraziskav

Kakovost tehnološkihinovacij

Kakovost ne-tehnološkihinovacij

Ne vem

Ne

Da

Page 18: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

18

Slika 5: Število objav na milijon prebivalcev za Sl ovenijo in EU-27 Vir: ISI Web of Science, 2015, na spletni strani ARRS Pomembna je tudi razporeditev znanstvenih objav po znanstvenih vedah, ki kaže kvantitativno rast znanstvenih publikacij v vseh znanstvenih vedah, seveda z različno intenzivnostjo, kar izhaja iz različnih dejavnikov, tudi različnih bibliometričnih profilov posameznih raziskovalnih področij34 (Slika 6).

34 ARRS, spletna stran, pregledi in analize, mednarodne primerjave, junij 2015

Page 19: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

19

Slika 6: Slovenija – število objav na milijon prebi valcev po vedah FOS Vir: ISI Web of Science, 2014 na spletni strani ARRS Iz Analize raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji (Glavič idr., 2015) je razvidno, da je Slovenija po številu objav na milijon prebivalcev z 2.540 (200 več kot leta 2011) na zelo visokem 6. mestu v EU in je pred leti prehitela Avstrijo in Nemčijo, tokrat tudi Kanado. Slovenija je precej nad povprečjem držav OECD – pred nami so Švica, Nizozemska in skandinavske države. Za nami pa so ZDA, Japonska, tudi vse nove članice EU-27 (Slika 7).

Slika 7: Število znanstvenih objav na milijon prebi valcev v letu 2012 Vir: International Science Rank, World Bank 2014, v Glavič idr. 2015

0,00

2.000,00

4.000,00

6.000,00

Švic

aD

ansk

aŠv

edsk

a

Niz

oze

msk

aFi

nsk

aSl

ove

nija

Be

lgija VB

Avs

trija

Izra

elN

emči

ja

ZDA

EU-2

7P

ort

uga

lska

Esto

nija

Špan

ijaČ

ešk

a

Grč

ijaIt

alija

Slo

vašk

a

Jap

on

ska

Mad

žars

ka

Litv

aP

oljs

kaR

om

un

ija

Latv

ijaB

olg

arija

4.5

07

,02

3.5

59

,46

3.2

69

,86

2.9

19

,61

2.8

93

,81

2.5

40

,88

2.4

10

,89

2.4

00

,12

2.3

51

,72

2.1

17

,94

1.7

81

,57

1.7

11

,86

1.7

09

,13

1.6

87

,90

1.6

68

,66

1.6

40

,23

1.5

66

,20

1.5

17

,11

1.4

28

,07

97

1,4

19

31

,06

91

5,4

99

06

,36

82

9,0

56

13

,30

61

2,9

8

49

0,1

5

Šte

vilo

zn

anst

ven

ih o

bja

v n

a m

ilijo

n p

reb

ival

cev

Page 20: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

20

V zadnjih 16 letih se je delež naših objav v svetu skoraj podvojil (z 0,12 % na 0,21 %), zrasel je tudi delež v regiji (uvrščeni smo med države vzhodne Evrope)35 (Slika 8).

Slika 8: Delež objav Slovenije v svetu in vzhodni E vropi na milijon prebivalcev (v %) Vir: International Science Rank, v Glavič idr. 201536 »Malo slabši, vendar 37 % nad povprečjem EU-27 in pred Nemčijo, smo po številu citatov na milijon

prebivalcev; boljši od nas sta Belgija in Avstrija.«37 (Slika 9).

Slika 9: Število citatov na milijon prebivalcev v l etu 2012 Vir: International Science Rank, World Bank 2014, v Glavič idr. 201538 Še nekoliko slabši so bibliometrični rezultati Slovenije glede na delež nacionalnih znanstvenih objav med 10 % najbolj citiranih objav na svetu kot deležu vseh nacionalnih znanstvenih publikacij. To je temeljni kazalnik raziskovalne odličnosti pri merjenju inovativne sposobnosti držav članic Evropske unije39.

35 Zasl. prof. dr. Peter Glavič, Natalija Čurič in Anja Dragojlovič, Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, v Inženirska akademija Slovenije, zbornik konference »Inovacijski sistemi Slovenije«, Ljubljana, 2015, str. 143 36 Zasl. prof. Peter Glavič, Nata in Natalija Čurič in Anja Dragojlovič, Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, str. 12: http://www.ias.si/prispevki-clanov/ 37 Zasl. prof. dr. Peter Glavič, Natalija Čurič in Anja Dragojlovič, Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, v Inženirska akademija Slovenije, zbornik konference »Inovacijski sistemi Slovenije«, Ljubljana, 2015, str. 143–144 38 Zasl. prof. Peter Glavič, Nata in Natalija Čurič in Anja Dragojlovič, Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, str. 12: http://www.ias.si/prispevki-clanov/ 39 Innovation Union Scoreboard 2011, Research and Innovation Union scoreboard, European Union, Brussels, 2012; Innovation Union Competitiveness report 2011, European Union, Brussels, 2012;

2,02

3,57

0,12 0,210

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

% v regiji % v svetu

0,00

2000,00

4000,00

6000,00

Švic

aIs

lan

dija

Dan

ska

Niz

oze

msk

aŠv

edsk

aN

orv

ešk

aFi

nsk

aB

elg

ijaA

vstr

ija VB

Slo

ven

ijaIz

rael

Esto

nija

Nem

čija

EU-2

7ZD

AŠp

anija

Po

rtu

gals

kaIt

alija

Grč

ijaČ

ešk

aM

adža

rska

Slo

vašk

aLi

tva

Jap

on

ska

Po

ljska

Bo

lgar

ijaR

om

un

ijaLa

tvija

42

18

,16

41

03

,32

30

08

,46

24

68

,88

23

91

,86

21

62

,64

19

80

,99

18

20

,05

17

46

,50

16

68

,97

15

21

,03

14

92

,45

14

72

,44

11

85

,19

11

13

,92

10

88

,36

94

1,3

69

31

,06

91

7,3

98

57

,77

84

9,0

35

59

,66

49

8,0

04

78

,62

39

8,3

63

59

,41

25

5,8

22

04

,47

15

0,9

1

Šte

vilo

cit

ato

v n

a m

ilijo

n p

reb

ival

cev

Page 21: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

21

Kazalnik: Delež nacionalnih znanstvenih objav med 10 % najbolj citiranih objav na svetu kot delež vseh znanstvenih objav v državi Tabela 1: Delež nacionalnih znanstvenih objav med 10 % najbolj citiranih objav na svetu kot delež vseh znanstvenih objav v državi

2005 2006 2007 2008 2009

Slovenija 6,9 6,8 7,8 7,5 7,0 Vir: Research and Innovation performance in the EU, Innovation Union progress at country level 2014 Glede na število vseh objavljenih znanstvenih publikacij je imela Slovenija za leto 2009 po objavljenih podatkih v letu 2014 7 % vseh svojih znanstvenih publikacij med 10 % najbolj citiranimi znanstvenimi publikacijami na svetu (Tabela 1), kar nas umešča na 18. mesto med državami EU-28.40 Po podatkih, objavljenih v letu 2015,41 se Slovenija po tem kazalcu uvršča na zadnje mesto med državami EU, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke (Slika 10).

Slika 10: Znanstvene publikacije med 10% najbolj ci tiranimi znanstvenimi publikacijami na svetu kot % vseh znanstvenih publikacij v državi Vir: Innovation Union Scoreboard, 2015 Kazalnik: Skupne objave raziskovalcev iz JRO in podjetij42 Skupne objave raziskovalcev javnega in zasebnega sektorja43 v Sloveniji so v obdobju med leti 2007 in 2011 naraščale s 14-odstotno povprečno letno rastjo (Tabela 2) in uvrščajo Slovenijo na 7. mesto med državami EU-2844.

40 Research and Innovation performance in the EU, Innovation Union progress at country level 2014, European Commission, 2014,

str. 267 41 Innovation Union Scoreboard 2015, European Union, Brussels, 2015, str. 83 42 Prav tam 43 V javni sektor se štejejo raziskovalci državnega in visokošolskega sektorja, v zasebni sektor pa raziskovalci poslovnega in zasebnega nepridobitnega sektorja, kot jih opredeljuje EUROSTAT. 44 Research and Innovation performance in the EU, Innovation Union progress at country level 2014, European Commission, 2014, str. 267

15,6

11

6,9

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

%

Page 22: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

22

Tabela 2: Skupne objave raziskovalcev iz javnega in zasebnega sektorja na milijon prebivalcev

Vir: Research and Innovation performance in the EU, Innovation Union progress at country level 2014 S tem kazalnikom se Slovenija uvršča v prvo polovico držav EU, ki so inovacijske voditeljice in sledilke (Slika 11)45.

Slika 11: Soavtorske objave med raziskovalci iz jav nega in zasebnega sektorja na milijon prebivalcev Vir: Innovation Union Scoreboard 2015

Ocena:

Več kazalnikov kaže, da Slovenija izboljšuje mednarodno prepoznavnost in odličnost raziskav. Evropska komisija ocenjuje, da Slovenija dosega povprečne rezultate pri inovacijah ter raziskavah in razvoju. Slovenija je bila v metriki inovacijske dejavnosti v okviru Innovation Union Scoreboard 2015 uvrščena tik pod povprečjem držav EU-28 in na zadnje mesto med državami, ki so inovacijske sledilke, oziroma na 12. mesto med vsemi državami EU-28. Pri deležu nacionalnih znanstvenih objav med 10 % najbolj citiranimi objavami na svetu kot deležu vseh znanstvenih objav v državi, ki je za Evropsko komisijo temeljni kazalnik merjenja znanstvene odličnosti, je Slovenija pod povprečjem držav EU-28 in na zadnjem mestu med državami, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke.

Cilj 1: »Povečanje mednarodne prepoznavnosti in konkurenčnosti slovenske znanosti v evropskem in svetovnem merilu.«

Uresni čevanje:

Cilj se nanaša na vzpostavitev »evropsko primerljivega sistema ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov raziskovalnega dela«, ki naj bi sledil modelu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

45 Innovation Union Scoreboard 2015

2007 2008 2009 2010 2011

Slovenija 51 54 61 70 85

193,0

80,6

50,3

33,1

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

Šte

vilo

na

mio

pre

biv

alce

v

Page 23: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

23

Izvajalci RISS so do uresničevanja tega cilja zelo kritični, saj v več kot 60 % menijo (Slika 12), da v Sloveniji nismo vzpostavili evropsko primerljivega evalvacijskega sistema46. Najbližje naj bi bili pri evalvaciji projektov in programov, saj 40 % ocenjevalcev meni, da že imamo takšen sistem na področju evalvacije predlogov raziskovalnih projektov oziroma programov, medtem ko so do evalvacije ukrepov in rezultatov bolj kritični, saj jih samo 20 % meni, da imamo evropsko primerljiv sistem tudi za evalvacijo znanstvenoraziskovalnih ukrepov in rezultatov. Ocene o vzpostavitvi evalvacijskega sistema na področju tehnoloških inovacij so slabše, saj jih samo okoli 10 % meni, da imamo na tem področju evropsko primerljiv evalvacijski sistem. Skoraj 40 % ocenjevalcev ne pozna evalvacijskega sistema na področju tehnoloških inovacij.

Slika 12: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjuj ete, da smo v Sloveniji že vzpostavili evropsko primerljiv evalvacijski sistem na naslednjih podro čjih?«, n = 106 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika)

Ocena:

Slovenija nima vzpostavljenega evropsko primerljivega evalvacijskega sistema ocenjevanja prijav in vrednotenja rezultatov raziskovalnega in razvojnega dela. Ocene izvajalcev RISS potrjujejo ocene OECD, da mora Slovenija izboljšati evalvacijsko kulturo, zlasti z večjim poudarkom na programskih in institucionalnih evalvacijah ter njihovi internacionalizaciji, kot je zapisano v Poročilu o uresničevanju RISS 2013.

Cilj 2: »Razlikovanje poslanstva in vloge visokošolskega sektorja in inštitutov.«

Uresni čevanje:

RISS terja opredelitev poslanstev in strategij JRO, ki bi naj vsebovala področja in dejavnosti, ki so pomembna za raznovrstnost razvoja JRO. Podatki kažejo, da imajo vse JRO opredeljena poslanstva in

46 Vprašanje 14: Ali ocenjujete, da smo v Sloveniji že vzpostavili evropsko primerljiv evalvacijski sistem na naslednji področjih (evalvacije ukrepov, evalvacije rezultatov, evalvacije predlogov projektov/programov)?, n = 106

Page 24: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

24

strategije z opisom raznovrstnosti področij in dejavnosti, kjer so še posebej uspešne ali izkazujejo možnosti za njihov nadaljnji razvoj. Polovica izvajalcev RISS ocenjuje, da poslanstvo in strategija njihovih organizacij v celoti ali pretežno upoštevata vizijo in cilje RISS47 (Slika 13).

Slika 13: Odgovor na anketno vprašanje »Ali ocenjuj ete, da poslanstvo/strategija vaše organizacije sledi viziji in ciljem RISS?, n = 109 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Ocenjevalci največjo usklajenost poslanstev in strategij posameznih organizacij z RISS pripisujejo JRZ (70 %) in gospodarstvu (58 %), najmanjšo usklajenost pa univerzam (42 %). Ocene kažejo, da je povprečna usklajenost poslanstev in strategij v posameznih organizacijah s cilji RISS več kot 30-odstotna. Cilj RISS je tudi, da vse JRO razvijajo temeljna znanja in sodelujejo s potencialnimi uporabniki znanja, pri čemer naj bi raziskovalni inštituti več sodelovali z uporabniki kakor univerze. Navedene usmeritve empirični podatki ne potrjujejo prepričljivo. Če kot kazalec razvoja temeljnega znanja upoštevamo evidenčne podatke o državnem proračunskem financiranju temeljnega znanja48, razlika med JRZ in univerzami oziroma visokošolskimi zavodi (VŠZ) ni izrazita in se v obdobju uresničevanja RISS še zmanjšuje.

Slika 14: Prora čunsko financiranje temeljnega znanja na JRZ in VŠZ v 1.000 EUR, 2011–2014 Vir: Spletna stran ARRS (financiranje in nadzor) za proračunske postavke: raziskovalni programi, temeljni projekti, podoktorski projekti in mladi raziskovalci, 3. marec 2015

47 Vprašanje 10: Ali ocenjujete, da poslanstvo/strategija vaše organizacije sledi viziji in ciljem RISS?, n = 109 48 Vir podatkov je spletna stran ARRS (financiranje in nadzor) za proračunske postavke: raziskovalni programi, temeljni projekti, podoktorski projekti in mladi raziskovalci, 3. marec 2015

47.582

42.849 40.339 40.176

56.436 51.997

46.312 43.845

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

2011 2012 2013 2014

1.0

00

EU

R JRZ

VŠZ

Page 25: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

25

Iz državnih proračunskih sredstev za razvoj temeljne znanosti so VŠZ, večinoma univerze, v letu 2011 prejeli 56,5 mio EUR, kar je 20 % več kakor JRZ. Obseg državnega proračunskega financiranja temeljnega znanja na VŠZ se je v obdobju uresničevanja RISS do leta 2014 zmanjšal za 22 %, in sicer na 44 mio EUR, kar je le še 9 % več od JRZ. Državna proračunska sredstva za razvoj temeljnega znanja so se v obdobju izvajanja RISS v JRZ zmanjšala za 16 %, na VŠZ pa za 22 % (Slika 14). Za razliko od financiranja temeljnega znanja so se državna proračunska sredstva za uporabno raziskovanje49 (Slika 15) v obdobju izvajanja RISS zmanjšala s skoraj enakim deležem (45 %) na JRZ in VŠZ. Podobno kot pri temeljni raziskavah je tudi pri proračunskem financiranju obseg aplikativnih raziskav večji na VŠZ kot na JRZ.

Slika 15: Prora čunsko financiranje aplikativnih projektov na JRZ in VŠZ v 1.000 EUR, 2011–2014 Vir: Spletna stran ARRS (financiranje in nadzor), 3. marec 2015 Sodelovanje JRO z uporabniki znanja lahko prikažemo na ravni finančnega vlaganja poslovnega sektorja v JRO, pri čemer se omejujemo na razpoložljive statistične kazalnike. Po zadnjih statističnih podatkih se je obseg sodelovanja državnega in visokošolskega sektorja s poslovnim sektorjem glede na neposredno vlaganje poslovnega sektorja v RR v državnem in visokošolskem sektorju zmanjšal za skoraj 2 milijona EUR oziroma za 9 % od leta 2011 do leta 201450. Sredstva iz gospodarstva za RR so se nominalno zmanjšala predvsem visokošolskemu sektorju.

Ocena:

JRO imajo sprejeta poslanstva in institucionalne strategije ter medsebojno razdeljene vloge. Po strokovnih ocenah dokumenti niso povsem usklajeni z RISS. Poročilo OECD o stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji iz leta 2012 navaja, da kljub začrtanim institucionalnim poslanstvom in strategijam JRO niso izvedle večjih sprememb za doseganje večje učinkovitosti svojega delovanja in usklajenosti s sprejetimi vladnimi strategijami. Javni raziskovalni in visokošolski zavodi razvijajo temeljna znanja in sodelujejo s potencialnimi uporabniki. Obseg proračunskega financiranja temeljnega znanja in RR sodelovanja s poslovnim sektorjem se v obdobju izvajanja RISS zmanjšuje.

49 Vir podatkov je spletna stran ARRS (financiranje in nadzor) za proračunske postavke: uporabni projekti in CRP 50 Vir: SURS, zbirka SI STAT

4.597

3.371 2.836

2.532

5.597

3.860

3.076 3.031

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

2011 2012 2013 2014

1.0

00

EU

R

JRZ

VŠZ

Page 26: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

26

Cilj 3: »Vzpostavitev evalvacijskega sistema raziskovalne dejavnosti JRO.«

Uresni čevanje:

Za ustrezno spremljanje in vrednotenje delovanja raziskovalnega in inovacijskega sistema v Sloveniji tudi v letu 2014 še nismo vzpostavili evalvacijskega sistema raziskovalne dejavnosti JRO. Delo na vzpostavitvi je potekalo v okviru priprave novega ZRID in v okviru usmerjevalne skupine ARRS. Evropska komisija je v Poročilu o napredku evropskega raziskovalnega prostora 2014 zapisala51, da je institucionalna evalvacija (»institutional assessment«), ki je povezana z institucionalnim financiranjem, zelo pomembna za spodbujanje konkurenčnosti v raziskovanju in povečevanje učinkovitosti nacionalnih izdatkov. Komisija je v poročilu navedla 17 držav članic EU, ki spodbujajo ukrepe za institucionalno financiranje na podlagi institucionalne evalvacije. Slovenije ni med njimi.

Ocena:

Evalvacijski sistem raziskovalne dejavnosti JRO ni vzpostavljen. Institucionalna evalvacija ni bila izvedena, niti ni bila pripravljena metodologija za njeno izvedbo.

Cilj 4: »Avtonomnost in odgovornost JRO za zagotovitev njihovega strateškega razvoja, skladno z nacionalnimi prednostnimi nalogami.«

Uresni čevanje:

Poročilo OECD o inovacijski dejavnosti v Sloveniji ugotavlja, da je realizacija koncepta avtonomnosti in odgovornosti ključna za izvedbo reforme JRO52. V obdobju izvajanja RISS se institucionalno financiranje JRO ne povečuje »na račun zmanjševanja/odprave programskega financiranja«, s čimer naj bi se zagotovili večja avtonomija in odgovornost JRO pri oblikovanju kadrovske in razvojne/programske strategije53. Prav tako ni vzpostavljeno poenoteno institucionalno financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti visokošolskega sektorja in inštitutov. Mehanizmi financiranja iz javnih sredstev niso zasnovani tako, »da omogočajo JRO samostojnejše odločanje o porabi in celostnem upravljanju sredstev, namenjenih institucionalnemu financiranju.«54 Ključni izvajalci RISS ocenjujejo, da sta se avtonomnost in odgovornost za uspešnost in usmerjanje v ustrezne vsebine v raziskovalnih organizacijah55 povečali za eno tretjino, najbolj v gospodarstvu (42 %) in najmanj na univerzah (21 %). Prav toliko jih tudi ocenjuje, da sta se avtonomnost in odgovornost povečali samo delno. Tretjina ocenjevalcev pa meni, da se nista povečali.

51 European Research Area, Facts and Figures 2014, Accompanying the Document, Commnunication from the Commission to the Council and the European Parliament, European Researach Area Progress Report 2014, Brussels, 15. 9. 2014, SWD(2014) 280 final, str. 18. 52 OECD, str. 27 53 RISS, str. 103 54 RISS, str. 104 55 Vprašanje 11: Ali menite, da sta se avtonomnost in odgovornost za uspešnost in usmerjanje v relevantne vsebine na vaši RO povečali v času izvajanja RISS?, n = 109

Page 27: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

27

V času izvajanja RISS institucije niso pridobile »večje avtonomije pri zaposlovanju in upravljanju človeških virov«, kvečjemu sta se zmanjševala zaradi izvajanja protikriznih vladnih ukrepov v javnem sektorju.

Ocena:

Obseg avtonomije in odgovornosti JRO ne zagotavljata pogojev za uresničevanje strateškega razvoja JRO v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami in poslanstvom posameznih JRO. Strategija pametne specializacije Slovenije in možnosti sofinanciranja RR iz evropskih strukturnih sredstev v novem finančnem obdobju so lahko pomemben vzvod sprememb na tem področju. Po ugotovitvah iz poročila OECD je to verjetno najpomembnejši vzvod sprememb za krepitev avtonomnosti in odgovornosti v prihodnjih letih.

IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

7

Povezava ali združevanje univerz in manjših inštitutov, ki sredstva za raziskave pridobivajo izključno iz javnih virov

2014 Zakonska ureditev Ni izvedeno

8 Vzpostavitev sistema za ovrednotenje JRO

2011

Pravilnik s sistematičnim naborom meril Ovrednotenje JRO V 2012 in nato na štiri leta

Ni izvedeno

9 Uvedba stabilnega financiranja JRO, temelječega na ovrednotenju JRO

2013 Zakonska ureditev Ni izvedeno

10

V sodelovanju s sindikati in JRZ oblikovanje možnosti poenotenja plačnega sistema ter pogojev napredovanja in dela za neadministrativno osebje v sistemu javnih uslužbencev na visokošolskih in javnih raziskovalnih zavodih, s čimer bo usklajeno nagrajevanje raziskovalcev in visokošolskih učiteljev

2013 Zakonska ureditev Ni izvedeno

11

V sodelovanju s sindikati in JRZ oblikovanje možnosti izvzema raziskovalcev iz plačnega sistema javnih uslužbencev

2013 Zakonska ureditev Ni izvedeno

12 Prehod z enote "raziskovalne ure" na (so)financiranje dejanskih stroškov projektov

2012 Zakonska ureditev Ni izvedeno

Page 28: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

28

3.2 PRENOS ZNANJA

Klju čni podro čni cilj: »Uspešen prenos znanja iz JRO v gospodarstvo in družbeno okolje.«

Uresni čevanje:

Prenos znanja v Sloveniji ni urejen celostno, kakor naj bi bil po Resoluciji o RISS, kljub temu pa lahko zaznamo pomembne spremembe v sodelovanju in povezovanju med ključnimi raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, tudi zaradi številnih že uveljavljenih in novih instrumentov in mehanizmov spodbujanja prenosa znanja. Spremembe pri prenosu znanja je v tem obdobju povzročilo zlasti (so)financiranje iz evropskih strukturnih sredstev v okviru centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in drugih oblik spodbujanja prenosa znanja. Po oceni OECD56 so zlasti centri odličnosti in kompetenčni centri ter drugi instrumenti iz evropskih strukturnih skladov pomembno vplivali na krepitev medsektorskih povezav. Pri tem je pomembno ohraniti stabilnost in dolgoročno podporo ukrepov za spodbujanje prenosa znanja. Statistični podatki kažejo, da je bil delež državnih vlaganj za RR v poslovni sektor v letih od 2011 do 2013 skoraj nespremenjen (35,4 % oz. 35,9 % vseh vlaganj državnega sektorja), da pa se je v letu 2014 zmanjšal na 27,5 %. V primerjavi z letom 2013 so se vlaganja v letu 2014 zmanjšala za 23 %. (V letu 2014 so bila skupna vlaganja državnega sektorja za 31,2 % manjša kot v letu 2011, vlaganja državnega sektorja v poslovni sektor pa so bila manjša skoraj za polovico, in sicer so se zmanjšala z 99,6 mio EUR na 53,3 mio EUR.) Vlaganje poslovnega sektorja za RR v javni sektor (državni in visokošolski sektor skupaj) se je od leta 2011 do leta 2014 zmanjšalo za 9 %, to je z 22,2 mio EUR na 20,2 mio EUR (Tabela 4). Celotno vlaganje poslovnega sektorja v RR je v tem obdobju naraščalo predvsem na račun investiranja v RR poslovnega sektorja (Tabela 3). Kazalnik: Delež sredstev poslovnega sektorja v financiranju RR v javnem sektorju

Tabela 3: Delež vlaganja poslovnega sektorja v RR p o posameznih sektorjih, 2011–2014 (v %)

Sektor izvajanja 2011 2012 2013 2014

Poslovni sektor 95,9 96,2 96,6 96,6

Državni sektor 1,6 1,8 1,5 1,4

Visokošolski sektor 2,4 2,0 1,9 1,9

Zasebni nepridobitni sektor 0,0 0,0 0,0 0,0

Sektor - SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0 Državni in visokošolski sektor skupaj 4,0 3,8 3,4 3,3

Vir: SURS, zbirka SI-STAT, preračuni MIZŠ

56 OECD, prav tam, str. 29

Page 29: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

29

Tabela 4: Obseg vlaganja poslovnega sektorja v RR p o posameznih sektorjih, 2011–2014 (v 1.000 EUR)

Sektor izvajanja 2011 2012 2013 2014 Indeks 2014 na

2011

Indeks 2013 na

2011

Poslovni sektor 525.124 555.582 576.518 588.376 112,0 109,8

Državni sektor 8.944 10.211 9.199 8.408 94,0 102,9

Visokošolski sektor 13.212 11.555 11.073 11.763 89,0 83,8

Zasebni nepridobitni sektor 225 263 191 281 124,9 84,9

Sektor - SKUPAJ 547.505 577.610 596.981 608.828 111,2 109,0 Državni in visokošolski sektor skupaj 22.156 21.766 20.272 20.171 91,0 91,5 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Navedeni podatki kažejo, da se zaradi zmanjševanja obsega in deleža finančnega vlaganja poslovnega sektorja v državni in visokošolski sektor zmanjšuje tudi neposredno in finančno ovrednoteno sodelovanje državnega in visokošolskega sektorja s poslovnim sektorjem. Statistični podatki kažejo, da poslovni sektor v Sloveniji povečuje vlaganja sredstev za lastno RR, kar je trend tudi v drugih državah, zlasti v tistih, ki so inovacijske voditeljice (Švedska, Danska, Nemčija in Finska)57. Toda v primerjavi z drugimi državami EU-28 je delež vlaganja slovenskega poslovnega sektorja v RR javnega sektorja, merjeno z deležem BDP, relativno še vedno večji od povprečja držav članic EU-28 in ne zaostaja bistveno za državami, ki so inovacijske voditeljice, ter je, skupaj z Belgijo, največji med državami, ki so inovacijske sledilke. Slovenija je glede na delež BDP, ki ga poslovni sektor vlaga v RR javnega sektorja, v prvi tretjini držav, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, ter v njihovi zadnji tretjini, če ta vlaganja merimo z evri na prebivalca v posameznih državah. Sodelovanje gospodarstva ni enakomerno razdeljeno po vseh raziskovalnih področjih. Naslednji graf (Slika 16) prikazuje sredstva iz gospodarstva, ki so jih prejeli raziskovalci v okviru raziskovalnih programov na posameznih raziskovalnih področjih58.

57 Vir: Innovation Union Scoreboard, 2014, European Union, 2014. 58 ARRS, interni podatki

Page 30: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

30

Slika 16: Sredstva iz gospodarstva po podro čjih raziskovanja, povpre čje 2013/2014 Vir: ARRS, 2015 Ocena:

V zadnjem obdobju je Slovenija uvedla pomembne ukrepe za spodbujanje prenosa znanja, ki se odražajo v RR poslovnega sektorja. Po oceni OECD59 so zlasti centri odličnosti in kompetenčni centri pomembni za krepitev medsektorskih povezav med različnimi inovacijskimi akterji zaradi spremenjenega upravljanja inovacijskega sistema. Pomembno je zagotoviti stabilnost in dolgoročno podporo ukrepov za spodbujanje prenosa znanja. V času izvajanja RISS so se sredstva poslovnega sektorja v financiranju RR v državnem in visokošolskem sektorju zmanjšala.

Cilj 1: »Vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo učinkovit prenos znanja.«

Uresni čevanje:

V vprašalniku ključnim akterjem RISS smo z vprašanjem »Ali se strinjate, da je v Sloveniji vzpostavljena prijazna zakonodaja, ki stimulira inovacije?« pridobili odgovore, ki jih prikazujemo v naslednji sliki (Slika 17).

59 OECD, prav tam, str. 29

Page 31: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

31

Slika 17: Odgovor na anketno vprašanje »Ali se stri njate, da je v Sloveniji vzpostavljena prijazna zakonodaja, ki stimulira inovacije?«, n = 102 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Iz odgovorov izhaja večinska kritična ocena (80 %) ocenjevalcev, da v Sloveniji ni vzpostavljena inovacijam prijazna zakonodaja, ki bi spodbujala inovacije. Ocenjevalci so bili prav tako kritični do podpornih storitev za prenos znanja v gospodarstvo. Na vprašanje: »Ali se strinjate z naslednjimi stališči v zvezi s podpornimi storitvami za prenos znanja v gospodarstvo?« se jih je 40 % opredelilo negativno. 30 % vprašanih strokovnjakov sploh ni bilo seznanjenih s storitvami za prenos znanja. Kar 60 % strokovnjakov iz gospodarstva je menilo, da so podporne storitve za prenos znanja v gospodarstvo slabe oziroma da nimajo pomembne vloge v RI sistemu (Slika 18).

Slika 18: Odgovor na anketno vprašanje »Ali se stri njate z naslednjimi stališ či v zvezi s podpornimi storitvami za prenos znanja v gospodarstvo?«, n = 1 20 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Pri ocenjevanju vloge posameznih instrumentov na področju prenosa znanja in inovacij v zadnjih treh letih pri uresničevanju ciljev in ukrepov RISS je 40 % ocenjevalcev pozitivno ocenilo vlogo posameznih instrumentov. Pri tem so pozitivno ocenili zlasti klasični instrument oziroma bolj uveljavljene instrumente, kot so tehnološki parki in inkubatorji. Za ocenjevalce so bili centri odličnosti najbolj sporen instrument, saj so bili deležni skoraj enakega števila pozitivnih kakor negativnih ocen. Tudi pisarne za prenos tehnologij niso bile najbolje ocenjene. Pri njih je bil tudi največji delež neopredeljenih odgovorov (»ne vem«) (Slika 19).

Page 32: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

32

Slika 19: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenju jete vlogo naslednjih instrumentov pri uresni čevanju ciljev in ukrepov RISS?« (pisarne za prenos tehnologij, tehnološki parki, inkubatorji, centri odli čnosti, kompeten čni centri, krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih, razvojni centri slovenskega gospodarstva, grozdi), n = 103 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Ocene izvajanja posameznih ukrepov RISS na področju inovativnega gospodarstva v zadnjih treh letih niso najbolj spodbudne60. V povprečju je malo več kot polovica strokovnjakov negativno ocenila njihovo uresničevanje, 20 % odgovorov je bilo pozitivnih, skoraj 30 % pa jih je odgovorilo z »ne vem«. Ocenjevalci so bili najbolj kritični (60 %) do razvoja poslovnega okolja in podpore podjetjem pri pripravi in uvajanju novih produktov, procesov in storitev za trg. Največjo pozitivno oceno (25 %) so prejeli ukrepi s področja podpore novonastalim podjetjem, »start-up« podjetjem, ki vstopajo na svetovni trg, in strateškim RR projektom za preboj na svetovni trg (Slika 20).

Slika 20: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenju jete izvajanje naslednjih ukrepov RISS na podro čju inovativnega gospodarstva v zadnjih treh letih?« , n = 100 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika)

60 Vprašanje 32: Kako ocenjujete izvajanje naslednjih ukrepov RISS na področju inovativnega gospodarstva v zadnjih treh letih?, n = 100

Page 33: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

33

Ocena:

MGRT je v letih 2013 in 2014 izvajal posebne ukrepe za pospeševanje prenosa znanja v gospodarstvo, kot so podpora pisarnam za prenos tehnologij, subjektom inovativnega okolja in univerzitetnim inkubatorjem:

• Namen javnega razpisa za krepitev pisarn za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo je krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij s sofinanciranjem dejavnosti prenosa tehnologij v JRO, to so JRZ in VŠZ. Podprt je bil konzorcij šestih pisarn za prenos tehnologij.

• V letu 2014 se je nadaljevalo spodbujanje inovativnega okolja v okviru javnega razpisa INO (javni razpis v podporo nacionalnemu sistemu inovacij za leti 2013 in 2014). Namen ukrepa je krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij in povečanje učinkovitosti podpornega okolja za inovativnost. Gre za financiranje aktivnosti organizacij podpornega okolja, ki imajo ključno nalogo spodbujati in krepiti inovacije za trg, to je uvajanje novih izdelkov, postopkov in storitev. Rezultati tega ukrepa so torej prijavljeni patenti, nova podjetja, novi proizvodi oziroma storitve in različna svetovanja podjetjem pri razvoju.

• V letu 2014 se je prav tako nadaljevalo financiranje izvajanja nalog univerzitetnih inkubatorjev, katerih namen je spodbuditi nastanek novih inovativnih podjetij in povečanje stopnje preživetja novonastalih podjetij.

Z namenom spodbujanja podjetnosti (tudi mladih doktorjev znanosti) se prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) letno izvaja razpis P2 “Zagonska sredstva za novonastala inovativna podjetja“ za podporo podjetnikom začetnikom, pri katerem je poleg financiranja poslovnega načrta podjetja obvezno tudi dopolnjevanje kompetenc prek mentorstva.

Cilj 2 in 3: »Vzpostaviti učinkovit sistem varstva intelektualne lastnine.« in »Spodbujati kulturo patentiranja s premišljeno patentno politiko in razvojem zakonodaje za intelektualno lastnino.«

Uresni čevanje:

Poleg mednarodnih in evropskih predpisov urejajo pravice intelektualne lastnine v Sloveniji trije krovni zakoni, in sicer Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15), Zakon o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 100/13) in Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo). Poleg tega ima pomembno vlogo tudi Zakon o izumih iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 15/07 – uradno prečiščeno besedilo). Potrebe po spremembi zakonodaje bodo določene v Nacionalni strategiji razvoja intelektualne lastnine in z zavezami, ki izhajajo iz ratifikacij mednarodnih pogodb in prenosa direktiv EK. Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: urad) v sodelovanju z WIPO nadaljuje z aktivnostmi, povezanimi s pripravo Nacionalne strategije razvoja intelektualne lastnine. Njen sprejem je načrtovan v letu 2016. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je za urad izvedla analizo učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo s posebnim poudarkom na učinkih na mala in srednja podjetja. Cilj analize je, da bodo njene ugotovitve tudi podlaga za pripravo ustreznih državnih politik in ukrepov, vezanih na učinke uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom.

Page 34: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

34

Ocena:

Sistem varstva intelektualne lastnine na državni ravni je mogoče izboljšati in se že izboljšuje v okviru aktivnosti v zvezi z novimi direktivami in smernicami Evropske komisije. Poleg tega urad intenzivno digitalizira svoje storitve, v okviru česar so bile uvedene e-storitve (prijava znamk, modelov in drugih sprememb, vezanih na pravice), ki bodo v prihodnje razširjene še na področje patentov. S tem se urad še bolj približuje potrebam in željam uporabnikov oziroma imetnikom pravic. Vendar pa bo potreben strateški premislek o vlogi in položaju tako intelektualne lastnine kakor tudi urada. S tem namenom se tudi pripravlja državna strategija. Pri razdelitvi pravic intelektualne lastnine v okviru JRO je treba izhajati iz dobrih praks posameznih JRO in možnosti, ki jih ponujajo domači, evropski in svetovni sistem intelektualne lastnine ter evropski inovacijski sistem.

Sprejem državne strategije razvoja intelektualne lastnine je načrtovan v letu 2016.

Nadaljevala se bo krepitev sodelovanja med JRO, še posebej pisarnami za prenos znanja in uradom. Nadaljevalo se bo vključevanje teh pisarn v širše mednarodne trende in aktivnosti, ki jih prek urada ali v sodelovanju z uradom izvajajo različne mednarodne organizacije in agencije (OHIM – Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), WIPO – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino in EPO – Evropska patentna organizacija).

Cilj 4: »Opredeliti prenos znanja kot enega ključnih strateških poslanstev JRO.«

Uresni čevanje:

JRO imajo v svojih strateških dokumentih opredeljen prenos znanja kot enega ključnih strateških poslanstev.

Ocena:

Kljub povečani državni finančni in institucionalni podpori prenosu znanja se je obseg financiranja poslovnega sektorja za RR v javnem sektorju zmanjšal v času izvajanja RISS.

Cilj 5: »Graditi odnos zaupanja in dobro vpetost v raziskovalno sfero.«

Uresni čevanje:

Zaupanje med vsemi ključnimi akterji (raziskovalno sfero in državnimi institucijami) se je gradilo z dialogom v okviru SZT in s sodelovanjem pri ključnih strateških usmeritvah države, na primer v okviru procesa priprave pametne specializacije in oblikovanja prednostnih področij gospodarskega in raziskovalnega razvoja Slovenije v prihodnjem finančnem obdobju. Pri graditvi zaupanja med raziskovalno sfero in gospodarskimi institucijami je pomemben odprt pretok informacij o RR v Sloveniji, ki ga omogoča spletna informacijska platforma SICRIS61 s podatki o celovitem RR potencialu v Sloveniji.

61 http://www.sicris.si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=home&opt=1

Page 35: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

35

IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

13

Ureditev pravic intelektualne lastnine med deležniki pri komercializaciji raziskovalnih rezultatov

2013 Zakonska ureditev Se izvaja

14 Vzpostavitev podpore patentiranju na JRO

2012

Število podprtih patentnih prijav Delež podprtih patentnih prijav, ki so pripeljale do podeljenega patenta Delež podprtih patentnih prijav, ki so pripeljale do komercializacije patenta

Se izvaja

15

Vzpostavitev sheme za spodbujanje podjetnosti mladih doktorjev znanost (do izpolnjenih 7 let po podelitvi doktorata znanosti)

2012 Število novoustanovljenih podjetij med mladimi doktorji znanosti

Se izvaja

16

Krepitev pisarn za prenos znanja (TTO) iz JRO v gospodarstvo Vzpostavitev sistema za vrednotenje TTO

2012–2020 2011

Prihodki JRO iz licenc Nova podjetja, izhajajoča iz JRO (število podjetij, število zaposlenih, prihodki) Število patentnih prijav JRO, ki so bili komercializirani v enem letu po podelitvi patenta

Se izvaja

17 Pritegnitev JRO k reševanju nastalih izzivov družbenega razvoja

2011–2020

Delež sredstev za osrednje družbene izzive v državnih proračunskih sredstvih za RR

Se izvaja

Page 36: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

36

3.3 SODELOVANJE NA RAZISKOVALNO-RAZVOJNEM PODRO ČJU V EU IN SVETU

Klju čni podro čni cilj: »Ciljno usmerjeno in kakovostno mednarodno sodelovanje.«

Uresni čevanje:

Z naraščajočo globalizacijo, ki zahteva krepitev znanstveno-tehnološke odličnosti in trajnostnega razvoja, se povečuje znanstveno in tehnološko sodelovanje Slovenije v evropskem in svetovnem merilu. Slovenija na mednarodni ravni usklajuje RR politiko, instrumente in ukrepe. Mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje temelji na načelih vzajemnosti, enakopravnosti in skupne blaginje ter varstvu intelektualne lastnine.

Kazalnik: Mednarodne znanstvene objave (znanstvene objave v soavtorstvu s tujimi raziskovalci) na milijon prebivalcev Bibliometrični podatki o mednarodnih znanstvenih so-objavah slovenskih avtorjev s tujimi raziskovalci nas uvrščajo na 10. mesto med državami EU62 (Tabela 5). Tabela 5: Mednarodne znanstvene objave (znanstvene objave v soavtorstvu s tujimi raziskovalci) na milijon prebivalcev

2009 2010 2011 2012

Mednarodne znanstvene so-objave 834 868 966 1.042 Vir: Research and Innovation performance in the EU, Innovation Union progess at country level, 2014, European Commission, 2014. Iz odgovorov strokovnjakov o uresničevanju RISS smo na vprašanje: »Ocenite izboljšanje mednarodnega sodelovanja v zadnjih treh letih« pridobili odgovore, ki jih prikazujemo v naslednji sliki (Slika 21).

Slika 21: Odgovor na anketno vprašanje »Ocenite izb oljšanje mednarodnega sodelovanja v zadnjih treh letih«, n = 104 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika)

62 Research and Innovation performance in the EU, Innovation Union progess at country level, 2014, European Commission, 2014,str. 267

Page 37: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

37

Izmed vseh ciljev in ukrepov RISS, ki so jih z vprašalnikom ocenjevali strokovnjaki, je bilo izboljšanje mednarodnega sodelovanja v zadnjih treh letih najbolje ocenjeni cilj RISS. Kljub temu so strokovnjaki poudarili slabo uresničevanje dvostranskega sodelovanja z državami BRIK in slabo povezovanje s Slovenci v tujini.

Ocena:

Kakovost mednarodnega RR sodelovanja Slovenije se povečuje, a nekateri kazalniki, kot je delež tujih doktorskih študentov v Sloveniji, in mednarodne ocene kažejo šibkost internacionalizacije RR v Sloveniji.

Cilj 1: »Povečati obseg mednarodnega večstranskega sodelovanja.«

Uresni čevanje:

Z različnimi programi mednarodnega sodelovanja Slovenija povečuje svojo vlogo pri snovanju evropske raziskovalne in razvojne politike ter soustvarja in odpira priložnosti za izmenjavo znanja z mehanizmi aktivnega spodbujanja vključevanja slovenskih raziskovalnih organizacij, znanstvenih združenj in razvojnih institucij ter njihovih raziskovalcev v svetovni in evropski raziskovalni prostor. Kazalnik: Proračunska sredstva za mednarodno sodelovanje Tabela 6: Proračunska sredstva za mednarodno sodelovanje v obdobju 2010–2014, v EUR63

2010 2011 2012 2013 2014 050202 – Mednarodne aktivnosti na področju znanosti 5.694.480 6.460.175 5.497.307 5.036.290 4.859.765

Vir: MFERAC Mednarodne aktivnosti se v okviru vzpostavitve evropskega raziskovalnega prostora (ERA) v zadnjih letih pomembno povečujejo. Slovenija pri teh aktivnostih upošteva strateške dokumente EU, pri nastajanju in izvajanju katerih aktivno sodeluje (predvsem Evropa 2020, Obzorje 2020 itd.), pri čemer gre za vzpostavljanje platforme za povezovanje nacionalnih sistemov in tudi sistem za podporo neposrednemu uveljavljanju naših raziskovalcev v mednarodnem prostoru. MIZŠ sofinancira ukrepe za spodbujanje in uveljavljanje slovenske znanstvenoraziskovalne dejavnosti v mednarodni, zlasti evropski znanstveni skupnosti. S proračunskimi sredstvi MIZŠ sofinancira aktivnosti, ki jih v okviru mednarodnih aktivnosti izvaja neposredno ministrstvo (predvsem projekti ERA-net), in instrumente, ki jih za spodbujanje mednarodnih aktivnosti prek svojih instrumentov razpisuje ARRS. S sofinanciranjem mednarodnih aktivnosti na področju znanosti želimo okrepiti vpetost slovenskih raziskovalcev v evropski in mednarodni raziskovalni prostor, obenem pa želimo spodbuditi in podpreti mobilnost raziskovalcev. Kazalnik: Višina tujih sredstev, ki jih pridobijo slovenski raziskovalci s sodelovanjem v mednarodnih raziskovalnih projektih (brez raziskovalne infrastrukture)

63 Proračunska sredstva za mednarodno sodelovanje vključujejo podatke o realizaciji za proračunske postavke: 569410 Programi mednarodnega znanstvenega sodelovanja, 570310 Evropski okvirni programi in mednarodne raziskave, 579710 Raziskovalne aktivnosti v mednarodnem okolju (do 2011 Spodbujanje mednarodnega raziskovanja v okviru EU), 603810 Odlični tuji uveljavljeni znanstveniki v Sloveniji, 799310 Projekti okvirnih programov EU – tuja donacija, 140086 EU projekti za konkurenčnost in inovativnost in 965110 Evropski meroslovni raziskovalni program.

Page 38: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

38

V letu 2014 je bilo 9,3 % vseh bruto domačih izdatkov za RR financiranih z viri iz tujine, kar je za dve odstotni točki več kot v letu 2011 in za 0,3 odstotne točke več kot v letu 2013. Vlaganja iz tujine v RR so se v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšala za 1 %, a so bila še vedno 31,4 % višja kot v letu 2011 (Tabela 7).

Tabela 7: Bruto domači izdatki za RR po sektorjih, financirani z viri iz tujine, v 1.000 EUR, 2011–2014

Sektor izvajanja 2011 2012 2013 2014 Indeks 2014 na

2011

Indeks 2013 na

2011

Poslovni sektor 35.690 49.290 48.680 46.556 130,4 136,4

Državni sektor 14.245 14.275 15.728 19.082 134,0 110,4

Visokošolski sektor 12.842 15.926 18.909 16.842 131,1 147,2

Zasebni nepridobitni sektor 7 0 14 0 0,0 200,0

Sektor - SKUPAJ 62.785 79.491 83.330 82.479 131,4 132,7

Državni in visokošolski sektor skupaj 27.087 30.201 34.637 35.924 132,6 127,9 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Spodnji graf (Slika 22) prikazuje institucionalne finančne vire za RR iz tujine. Glavna institucionalna vira financiranja RR iz tujine sta Evropska komisija in tuja podjetja. Njun delež se v času izvajanja RISS povečuje, v letu 2011 je bil njun skupni delež financiranja v tujih virih 77,7 %, v letu 2014 pa že 85,7 %. Delež financiranja tujih podjetij se je povečal z 29,7 % na 39,4 %, delež Evropske komisije pa se je zmanjšal z 48 % na 46,3 %. Nominalni obseg njunega financiranja v času izvajanja RISS narašča.

Slika 22: Institucionalni finan čni viri za RR iz tujine v Sloveniji, v 1.000 EUR, 2 011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Slovenski partnerji so v 5. okvirnem programu pridobili 385 pogodb, v katerih je bilo udeleženih 481 udeležencev, ki so prejeli 39,6 mio EUR. V 6. okvirnem programu EU so slovenski partnerji pridobili 503 pogodbe s 616 udeleženci in 31 koordinatorji v vrednosti 76,4 mio EUR. V 7. okvirnem programu EU so slovenski partnerji pridobili 715 pogodb z 918 udeleženci in 58 koordinatorji v vrednosti 170 mio EUR64.

64 Mag. Peter Volasko, nacionalni koordinator za Obzorje 2020, seja sveta za znanost in tehnologijo, marec 2015

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

2011 2012 2013 2014

v 1

.00

0 E

UR

Tuja podjetjaTuje vladeVisoko šolstvoZasebne nepridobitne organizacijeEvropska komisija

Page 39: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

39

Zlasti pridobljeni projekti 7. okvirnega programa EU (FP 7) kažejo povečan obseg in kakovost mednarodnega sodelovanja RR v Sloveniji v zadnjih treh letih v primerjavi z EU-2865. Z 1,5 EUR pričakovanega prihodka na vsak vloženi 1 EUR v FP7 je Slovenija med državami EU-28 na visokem šestem mestu (Slika 23).

Slika 23: Ocena pri čakovanega prihodka od financiranja FP7 za vsak pora bljeni EUR za FP7 (2007–2014) Vir: Fisch Peter: THINK Pices 2/2015, Monetary (re-)distribution effects of FP7

Ocena:

Obseg mednarodnega večstranskega sodelovanja Slovenije se povečuje.

65 Peter Fisch, Think Piece, Monetary (re-)distribution effects of /FP, 2/2015, http://www.peter-fisch.eu/european-research-policy/think-pieces/

Page 40: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

40

Cilj 2 »Povečati obseg mednarodnega dvostranskega sodelovanja.«

Uresni čevanje:

Z izvajanjem programov mednarodnega dvostranskega sodelovanja Slovenija povečuje mobilnost raziskovalcev v obe smeri. S spodbujanjem slovenskih raziskovalcev za delovanje v vrhunskih raziskovalnih enotah v Evropski uniji, ZDA, na Japonskem in v drugih razvitih državah ter s spodbujanjem vrhunskih tujih raziskovalcev za delovanje v slovenskih raziskovalnih enotah se ustvarjajo boljše razmere za prenos in uporabo mednarodnega znanstvenega in tehnološkega znanja v slovenskih raziskovalnih in razvojnih institucijah in gospodarstvu ter obratno. S koordiniranim delom MIZŠ in ARRS poteka učinkovito mednarodno dvostransko znanstveno sodelovanje, še posebej z državami, ki so po prednostnih področjih vodilne na svetu in najbolj skladne s Slovenijo ter drugimi hitro razvijajočimi se državami (ZDA, Japonska). S programom mednarodnega dvostranskega znanstvenoraziskovalnega projektnega sodelovanja je zagotovljen prenos znanja iz širšega svetovnega okolja v Slovenijo in obratno. Kazalnik: Višina sredstev za bilateralne znanstvene projekte V letu 2014 je vrednost pogodb za bilateralne znanstvene projekte znašala 732 tisoč EUR. V času izvajanja RISS se je skupna vrednost pogodb za bilateralne znanstvene projekte zmanjšala za 30 % (Slika 24).

Slika 24: Sredstva za bilateralne znanstvene projek te v EUR, 2011–2014 Vir: ARRS, spletna stran, Poročilo o financiranju 2014, 10. 2. 2015 Kazalnik: Delež prioritetnih držav v vrednosti vseh dvostranskih pogodb Delež prednostnih držav (sosednje države in regije, države Zahodnega Balkana in države BRIK) v vrednosti vseh dvostranskih pogodb je bil v letu 2014 21 % in se je v času izvajanja RISS zmanjšal za 7 odstotnih točk. Ko smo strokovnjake zaprosili za oceno izvajanja ukrepov RISS, ki spodbujajo meddržavno mobilnost raziskovalcev v zadnjih treh letih, smo pridobili zelo deljena mnenja, kot je razvidno iz naslednje slike (Slika 25).

1.023.031 977.102

927.870

731.845

-

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

2011 2012 2013 2014

EUR

Page 41: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

41

Slika 25: Odgovor na anketno vprašanje »Ocenite izv ajanje ukrepov RISS za spodbujanje meddržavne mobilnosti raziskovalcev v zadnjih treh letih«, n = 106 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Kljub temu, da Slovenija odpravlja ovire za mednarodno mobilnost iz tujine v Slovenijo, je oblikovanje mednarodno primerljivih meril zaposlovanja v javnem sektorju še vedno kritično in najslabše ocenjeni ukrep na tem področju.

Ocena:

Obseg mednarodnega dvostranskega sodelovanja Slovenije se v zadnjih treh letih zmanjšuje. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

18

Ukrepi za povečanje obsega mednarodnega sodelovanja in obsega udeležbo slovenskih partnerjev v mednarodnih raziskovalnih projektih

2011–2020

Proračunska sredstva za mednarodno sodelovanje Povečanje števila znanstvenih objav v soavtorstvu s tujimi raziskovalci Višina domačih sredstev v mednarodnih raziskovalnih projektih s slovensko udeležbo (brez raziskovalne infrastrukture) Višina tujih sredstev, ki jih pridobijo slovenski raziskovalci s sodelovanjem v mednarodnih raziskovalnih projektih (brez raziskovalne infrastrukture)

Se izvaja

19

Načrt razvoja dvostranskega mednarodnega sodelovanja RS na področju raziskav in razvoja 2012–2020

2012

Sprejem načrta Delež prednostnih držav v vrednosti vseh dvostranskih pogodb

Ni izvedeno

Page 42: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

42

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

Delež raziskovalnih projektov v skupnih sredstvih za dvostransko sodelovanje Višina sredstev za bilateralne znanstvene projekte

Page 43: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

43

3.4 JAVNO FINANCIRANJE RAZISKAV IN RAZVOJA 66

Klju čni podro čni cilj:

»Doseči visoko vlaganje v raziskovalno-razvojno dejavnost skladno z nacionalnimi vrednostmi za t.i. barcelonski cilj.«

»V letu 2010 je vlada sprejela cilj, da bo Slovenija do leta 2020 dosegla skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj v višini 3 % BDP. Koalicijski sporazum 2008-2012 predvideva za to javna vlaganja v višini 1 % BDP že v letu 2012.

Svet za znanost in tehnologijo je v izhodiščih za RISS postavil ta cilj še višje – 3,6 % BDP skupnih naložb do leta 2020, od tega 1,2 % BDP javnih sredstev.«

Uresni čevanje:

Delež bruto domačih izdatkov za RR v BDP je osnovni kazalec intenzivnosti in mednarodne primerljivosti RR ter kaže uresničevanje barcelonskega cilja (3 % BDP za RR) kot dela lizbonske strategije v državah EU.

a. Bruto doma či izdatki za RR v Sloveniji Bruto domači izdatki za RR so se v letu 2014, po daljšem obdobju rasti, ki je trajala od leta 2007 do leta 2013, ko je dosegla 2,6 % BDP, prvič zmanjšali. Znašali so 2,39 % BDP, kar je 0,21 odstotne točke manj kot v letu 2013 in 0,04 odstotne točke manj kot v letu 2011 (Slika 26).

Slika 26: Bruto doma či izdatki za RR v odstotku BDP, 2009–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 24. 5. 2016 Opomba: Podatek za EU (28 držav) za leto 2014 je začasen, za Slovenijo je v letu 2011 prelom časovne vrste.

66 V poglavju so za primerjave s podatki Slovenije upoštevani zadnji objavljeni podatki EUROSTAT za evropske države s konca maja 2016. Pri večini držav in pri povprečju za EU-28 je podatek za leto 2014 še označen kot začasen ali ocena (p – provisional, e – estimation). Pri raziskovanju o raziskovalno-razvojni dejavnosti je SURS z referenčnim letom 2011 na podlagi novih administrativnih virov, ki so jim omogočili dodatno identifikacijo RR podjetij/organizacij, izboljšali zajem enot v vzorec. Tako je na višjo vrednost podatka o skupni porabi sredstev za RR poleg večjih vlaganj v to dejavnost vplival tudi razširjeni izbor poročevalskih enot predvsem v poslovnem sektorju, ki je v majhnem delu posledica tudi prerazporeditev nekaterih mejnih poročevalskih enot iz državnega sektorja v poslovni sektor, hkrati so z referenčnim letom izboljšali tudi analizo neodgovora, ki prav tako pripomore k povečanju vseh objavljenih statistik v vseh sektorjih izvajanja. To je povzročilo prelom v časovni vrsti, kar je treba upoštevati pri primerjanju podatkov pred letom 2011 in po njem.

1,94

1,93 1,97 2,01 2,03 2,031,82

2,06

2,422,58 2,6

2,39

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

2009 2010 2011 2012 2013 2014

% B

DP

EU (28 držav) Slovenija

Page 44: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

44

Glede na velikost bruto domačih izdatkov za RR v BDP Slovenija presega povprečje držav EU-28 že od leta 2010 dalje. V letih od 2011 do 2013 je bila med državami EU-28 na šestem mestu, v letu 2014 pa je na sedmem (Slika 27). V obdobju petih let (2009–2013) je Slovenija dohitela, prehitela in povečala prednost pred povprečjem držav EU-28.

Slika 27: Odstotek BDP za RR po posameznih državah EU-28, 2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 24. 5. 2016 Opomba: Podatek za večino držav EU je začasen.

Odstotek BDP, ki ga Slovenija nameni za RR, je nesorazmerno večji od tistih držav EU-28, ki imajo približno enak obseg BDP na prebivalca kot Slovenija, namreč Ciper, Malta, Portugalska in Grčija. To kaže na velik raziskovalni in inovacijski potencial ter možnosti, ki jih Slovenija lahko v procesu pametne specializacije izkoristi za hitrejši družbeni razvoj v primerjavi z gospodarstvi drugih držav. Povečanje bruto domačih izdatkov za RR v odstotku BDP v prvih treh letih izvajanja RISS, to je od 2011 do 2013, je rezultat povečanja izdatkov poslovnega sektorja. V visokošolskem in državnem sektorju so se v tem obdobju izdatki zmanjšali. V letu 2014 so se izdatki zmanjšali v vseh sektorjih, tako da je delež izdatkov za RR v % BDP višji kot v letu 2011 le še v poslovnem sektorju (Slika 28).

Slika 28: Bruto doma či izdatki za RR v % BDP po sektorjih, Slovenija, 20 11–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 24. 5. 2016

3,17

2,39

2,03

0,38

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

Fin

ska

Šved

ska

Dan

ska

Avs

trija

Nem

čija

Be

lgija

Slo

ven

ija

Fran

cija

EU (

28

drž

av)

Če

ška

Niz

oze

msk

a

Ve

lika

Bri

tan

ija

Irsk

a

Esto

nija

Mad

žars

ka

Po

rtu

gals

ka

Ital

ija

Luks

em

bu

rg

Špan

ija

Litv

a

Po

ljska

Slo

vašk

a

Grč

ija

Mal

ta

Bo

lgar

ija

Hrv

aška

Latv

ija

Cip

er

Ro

mu

nija

% B

DP

1,791,95 1,99

1,85

0,35 0,34 0,34 0,29

0,29 0,29 0,27 0,250,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

2011 2012 2013 2014

% B

DP

Poslovni sektor Državni sektor

Visokošolski sektor Zasebni nepridobitni sektor

Page 45: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

45

Struktura bruto domačih izdatkov za RR v odstotku BDP se v Sloveniji razlikuje od strukture povprečnih bruto domačih izdatkov za RR držav EU-28, kot prikazuje spodnji graf (Slika 29). Delež izdatkov poslovnega in državnega sektorja za RR v odstotku BDP sta v Sloveniji večja kot v državah EU-28, medtem ko je delež izdatkov visokošolskega sektorja za RR v odstotku BDP manjši kot v državah EU-28. Delež izdatkov zasebnega nepridobitnega sektorja je zanemarljiv.

Slika 29: Struktura bruto doma čih izdatkov za RR v % v BDP v Sloveniji in EU-28, 2 014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Opomba: Podatki za EU (28 držav) za leto 2014 so začasni. Bruto domači izdatki za RR v Sloveniji so se v prvih treh letih izvajanja RISS (2011–2013) povečevali tudi nominalno, in sicer so se povečali z 894 milijonov EUR na 935 milijonov EUR. V letu 2014 so se zmanjšali na 890 milijonov EUR, kar pomeni, da so bili 0,4 % nižji kot v letu 2011 (Slika 30).

Slika 30: Nominalni bruto doma či izdatki za RR po sektorjih v 1.000 EUR, Slovenija , 2011–2014 Vir: SURS, zbirka podatkov SI-STAT

0

0,5

1

1,5

2Poslovni sektor

Visokošolski sektor

Državni sektor

Zasebni nepridobitnisektor

EU (28 držav) Slovenija

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

900.000

1.000.000

2011 2012 2013 2014

v 1

.00

0 E

UR

Poslovni sektor Državni sektor Visokošolski sektor Zasebni nepridobitni sektor

Page 46: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

46

Iz naslednje slike (Slika 31) so razvidna izplačila evropskih kohezijskih skladov za RR, ki so bila osredotočena na obdobje od 2010 do 2012, ko so se poleg drugih instrumentov financirali tudi centri odličnosti in kompetenčni centri. V letih 2013 in 2014 se je financiranje zmanjšalo, saj je bilo v letih 2013 in 2014 obdobje evropske kohezijske politike 2007–2013 v zaključevanju, financiranje za obdobje 2014-2020 pa se v letu 2014 v Sloveniji še ni začelo.

Slika 31: Izpla čila evropskih kohezijskih skladov za RR Vir: Poročilo o razvoju 2015, UMAR, Ljubljana, 2015, str. 39 Kljub povečevanju intenzivnosti RR v Sloveniji, ki jo merimo z odstotki bruto domačih izdatkov za RR v BDP, in rasti nominalnih vrednosti bruto domačih izdatkov za RR v milijonih EUR, je relativna vrednost naših izdatkov za RR, če jih uravnotežimo s številom prebivalcev, pod povprečjem držav EU-28 (Slika 32). Med državami EU-28, ki so v letu 2014 imele 560 EUR povprečnih izdatkov na enega prebivalca, je Slovenija s 432 EUR izdatkov za RR na dvanajstem mestu. V primerjavi z državami EU, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, je Slovenija s tem kazalcem na zadnjem mestu, saj so njeni izdatki za RR na prebivalca enkrat manjši od povprečja držav inovacijskih voditeljic ali sledilk.

Page 47: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

47

Slika 32: Bruto doma či izdatki za RR na prebivalca v EUR, 2014

Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016Napaka! Sklicna hiperpovezava ni veljavna. Opomba: Podatki za večino držav EU in povprečje EU (28 držav) so začasni.

Če torej primerjamo naše bruto domače izdatke za RR z državami EU-28, je Slovenija z relativnimi izdatki za RR glede na odstotek BDP umeščena na visoko sedmo mesto med vsemi državami članicami EU in na tretje mesto med državami EU, ki so inovacijske sledilke. Če pa te izdatke izmerimo v razmerju do števila prebivalcev, je Slovenija na dvanajstem mestu, kar je pod povprečjem držav EU-28 in zadnje mesto med državami EU, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke67.

b. Izdatki za RR v poslovnem sektorju

Izdatki za RR v deležu BDP so se v Sloveniji v prvih treh letih izvajanja RISS povečali le v poslovnem sektorju, v letu 2014 so se zmanjšali, a še presegajo delež BDP iz leta 2011 za 0,06 odstotne točke (Slika 33). Glede na velikost izdatkov poslovnega sektorja za RR v BDP je v letu 2014 Slovenija med državami EU na šestem mestu (za Finsko, Švedsko, Avstrijo, Dansko in Nemčijo) in nad povprečjem držav EU- 28 (1,30 % BDP za RR v 2014).

67 Razliko med visoko uvrstitvijo pri merjenju intenzivnosti RR (odstotek BDP) in nizko uvrstitvijo pri merjenju povprečnih nominalnih izdatkov za RR na prebivalca lahko razložimo z majhnim obsegom BDP glede na povprečje držav EU-28. Slovenija je edina država med inovacijskimi voditeljicami ali sledilkami, ki ima BDP na prebivalca enkrat manjši od navedenih držav in pod povprečjem držav EU-28 (v PPS).

1.413

560

432

29

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

Dan

ska

Šved

ska

Fin

ska

Avs

trija

Luks

em

bu

rg

Nem

čija

Bel

gija

Niz

oze

msk

a

Fran

cija

Irsk

a

Vel

ika

Bri

tan

ija

EU (

28 d

ržav

)

Slo

ven

ija

Ital

ija

Češ

ka

Špan

ija

Esto

nija

Po

rtu

gals

ka

Mal

ta

Mad

žars

ka

Grč

ija

Litv

a

Slo

vašk

a

Po

ljska

Cip

er

Latv

ija

Hrv

aška

Bo

lgar

ija

Ro

mu

nija

EUR

na

pre

biv

alca

Page 48: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

48

Slika 33: Izdatki za RR poslovnega sektorja v % BDP , 2009–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Opomba: Podatek za EU (28 držav) za leto 2014 je začasen, za Slovenijo prelom časovne vrste v letu 2011.

Glede na velikost izdatkov poslovnega sektorja za RR v odstotku BDP je Slovenija med državami EU na petem mestu (za Finsko, Švedsko, Dansko in Nemčijo) in nad povpre čjem držav EU-28 . Vrstni red se povsem spremeni, če izdatke za RR v poslovnem sektorju primerjamo z obsegom nominalnih izdatkov po posameznem prebivalcu, kjer je Slovenija med državami inovacijskimi voditeljicami ali sledilkami s 334 EUR uvrščena na zadnje mesto. Izdatki poslovnega sektorja za RR na posameznega prebivalca na Švedskem so na primer skoraj trikrat večji kot v Sloveniji (Slika 34).

Slika 34: Izdatki za RR v poslovnem sektorju v % BD P in EUR na prebivalca v državah, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, 2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2015 Opomba: Podatki za večino EU držav in povprečje EU (28 držav) so začasni ali ocenjeni.

Nominalni izdatki za RR v poslovnem sektorju so se v času izvajanja RISS povečali s 660 mio EUR v letu 2011 na 689 mio EUR v letu 2014. Najvišji so bili v letu 2013, ko so dosegli 716 mio EUR (Slika 35).

1,20 1,191,25 1,28 1,29 1,30

1,17

1,40

1,791,95 1,99

1,85

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

2009 2010 2011 2012 2013 2014

% B

DP

EU (28 držav) Slovenija

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1.000

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

Šved

ska

Dan

ska

Avs

trija

Fin

ska

Nem

čija

Bel

gija

Luks

em

bu

rg

Fran

cija

Irsk

a

Niz

oze

msk

a

Vel

ika

Bri

tan

ija

EU (

28 d

ržav

)

Slo

ven

ija

EUR

na

pre

biv

alca

% B

DP

% BDP EUR na prebivalca

Page 49: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

49

Slika 35: Izdatki za RR v mio EUR v poslovnem sekto rju v milijonih EUR, Slovenija, 2011-2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Po velikosti podjetij so v letu 2014 več kot polovico izdatkov poslovnega sektorja za RR imela velika podjetja, več kot dvakrat manjši delež od njih imajo srednja podjetja s 22 % deležem, mala podjetja imajo 19 % delež in mikro podjetja 6 % delež (Slika 36). V letu 2014 se je v primerjavi z letom 2011 najbolj povečal delež izdatkov malih podjetij, najbolj pa se je zmanjšal delež izdatkov mikro podjetij.

Slika 36: Delež izdatkov poslovnega sektorja za RR po velikostnih razredih podjetij, Slovenija, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Glede na družbeno-ekonomske cilje so bili leta 2014 izdatki poslovnega sektorja za RR z 58 % usmerjeni v industrijsko proizvodnjo in tehnologijo, s 14 % v splošni napredek znanja, z 12 % v zdravje, s po 6 % v energetiko ter prevoz, telekomunikacije in drugo infrastrukturo ter s po 1 % v okolje in kmetijstvo. Med družbeno-ekonomskimi cilji, ki so dosegali vsaj 1 % izdatkov poslovnega sektorja za RR, so se v letu 2014 v primerjavi z letom 2011 najbolj povečali izdatki za prevoz, telekomunikacije in drugo infrastrukturo (za 68 %), kmetijstvo (za 25 %) in industrijsko proizvodnjo in tehnologije (za 20 %). Med družbeno-ekonomskimi cilji, kjer izdatki niso dosegali 1 % izdatkov poslovnega sektorja za RR, pa so se najbolj povečali izdatki za raziskovanje in izkoriščanje vesolja, in sicer za več kot 4 krat. V istem obdobju so se med družbeno-

660703 716

689

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2011 2012 2013 2014

mio

EU

R

9

16

22

53

5

24

18

53

6

19

23

52

6

1922

54

0

10

20

30

40

50

60

Mikro podjetja Mala podjetja Srednja podjetja Velika podjetja

%

2011

2012

2013

2014

Page 50: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

50

ekonomskimi cilji, ki so dosegli vsaj 1 % izdatkov poslovnega sektorja za RR, najbolj zmanjšali izdatki za energijo (za 29 %) in splošni napredek znanja (za 22 %). Med družbeno-ekonomskimi cilji, kjer izdatki niso dosegli 1 % izdatkov poslovnega sektorja za RR, pa so se najbolj zmanjšali izdatki za kulturo (za 54 %) (Slika 37).

Slika 37: Izdatki poslovnega sektorja za RR po druž beno-ekonomskih ciljih, Slovenija, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Podrobnejši pregled izdatkov za RR v poslovnem sektorju po posameznih namenih prikazujemo s standardno klasifikacijo dejavnosti. V letu 2014 je v poslovnem sektorju nastalo 66 % vseh izdatkov za RR v predelovalnih dejavnostih, 32 % v storitvenemu sektorju ter 1 % v ostalih dejavnostih68. V letu 2014 so bili izdatki za RR višji kot v letu 2011 v storitvenih (za 14 %) in predelovalnih (za 1 %) dejavnostih, v ostalih dejavnostih pa so se skupaj zmanjšali za 24 %. (Slika 38).

68Ostale dejavnosti so: 01-03 Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo, 05-09 Rudarstvo, 35-39 Oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja, 41,42,43 Gradbeništvo, 84,85 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti in izobraževanje, 86-88 Zdravstvo in socialno varstvo, 90-93 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, 94-99 Druge dejavnosti; dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem ter dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.

0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000

Obramba

Raziskovanje in izkoriščanje vesolja

Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi

Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega…

Izobraževanje

Raziskovanje in izkoriščanje zemlje

Kmetijstvo

Okolje

Prevoz, telekomunikacije in druga infrastruktura

Energija

Zdravje

Splošni napredek znanja: RiR, financiran iz splošnih…

Industrijska proizvodnja in tehnologija

v 1.000 EUR2014 2013 2012 2011

Page 51: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

51

Slika 38: Izdatki za RR v poslovnem sektorju po SKD v 1.000 EUR, 20011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Manj kot tretjino vseh izdatkov za RR v poslovnem sektorju nastane na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (26 %). Z 22 % vseh izdatkov za RR v poslovnem sektorju sledi dejavnost proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov ter z 12 % proizvodnja električnih naprav. Po 6 % vseh izdatkov za RR namenijo v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic ter prav toliko v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, 5 % vseh izdatkov za RR namenijo informacijska in komunikacijska dejavnost ter proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in opreme. Izdatki za RR v vseh drugih dejavnostih predstavljajo manj kot 20 % vseh izdatkov za RR v poslovnem sektorju v Sloveniji v letu 2013 (Slika 39).

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

500.000

10-33 Predelovalnedejavnosti

45-82 Storitveni sektor Ostale dejavnosti

1.0

00

EU

R

2011 2012 2013 2014

Page 52: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

52

Slika 39: Izdatki za RR v poslovnem sektorju po SKD v 1.000 EUR, 2011–201369 Vir: SURS, zbirka SI-STAT V vseh zgoraj navedenih dejavnostih poslovnega sektorja, ki so v letu 2013 predstavljale 80 % vseh izdatkov za RR v poslovnem sektorju, je zaposlenih ena tretjina vseh raziskovalcev v poslovnem sektorju in imajo v povprečju 33 % večjo dodano vrednost na zaposlenega od povprečja dodane vrednosti v Sloveniji.

c. Izdatki za RR v javnem sektorju

Izdatki za RR v javnem sektorju, kamor prištevamo državni in visokošolski sektor skupaj, se od leta 2010 zmanjšujejo (Slika 40). V letu 2014 so 0,1 odstotno točko nižji kot v letu 2011, in sicer so se zmanjšali z 0,64 % BDP na 0,54 % BDP. Navedeno je posledica tako manjšega financiranja RR z javnimi sredstvi, kot tudi zmanjšanja financiranja gospodarskih družb za RR v javnem sektorju. Ta delež umešča izdatke slovenskega javnega sektorja za RR v BDP pod povprečje držav EU-28 (0,72 % BDP) in na devetnajsto mesto med vsemi državami EU-28. Med državami, ki so inovacijske sledilke, ima v letu 2014 samo Irska manjši delež izdatkov javnega sektorja za RR kot Slovenija. V primerjavi z letom 2011, ko je bila Slovenija med vsemi državami EU-28 trinajsta, je izgubila šest mest.

69 Upoštevani so zadnji objavljeni podatki.

0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000

30 Proizvodnja drugih vozil in plovil

33 Popravila in montaža strojev in naprav

13 Proizvodnja tekstilij

10-12 Proizvodnja živil, pijač in tobaka

24 Proizvodnja kovin

22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas

23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov

20 Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov

28 Proizvodnja drugih strojev in naprav

25 Proizvodnja kovinskih izdelkov razen strojev in opreme

58-63 Informacijske in komunikacijske dejavnosti

26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnihizdelkov

29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic

27 Proizvodnja električnih naprav

21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

69-82 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, drugeraznovrstne poslovne dejavnosti

tiso

č EU

R

2013 2012 2011

Page 53: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

53

Slika 40: Izdatki javnega (državnega in visokošolsk ega) sektorja za RR v % BDP 2009–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Opomba: Podatek za EU (28 držav) za leto 2014 je začasen, za Slovenijo prelom časovne vrste v letu 2011.

Izdatki javnega sektorja za RR v EUR na prebivalca nas uvrščajo na zadnje mesto med državami, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke (Slika 41), ter na sedemnajsto mesto med državami EU-28.

Slika 41: Izdatki javnega sektorja za RR v EUR na p rebivalca v državah EU-28, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, 2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Opomba: Podatki za večino držav EU in povprečje EU (28 držav) so začasni oz. ocenjeni.

Nominalni izdatki za RR v javnem sektorju se zmanjšujejo od leta 2011. V letu 2014, ko so bili 201 mio EUR, so bili 8,1 % (18 mio EUR) manjši kot v letu 2013 in 13,7 % (32 mio EUR) manjši kot v letu 2011 (Slika 42).

0,72 0,72 0,71 0,72 0,73 0,72

0,64 0,66 0,64 0,63 0,61

0,54

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

2009 2010 2011 2012 2013 2014

% B

DP

EU (28 držav) Slovenija

529,7

197,2

97,7

0,0

100,0

200,0

300,0

400,0

500,0

600,0

EUR

na

pre

biv

alca

Page 54: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

54

Slika 42: Izdatki javnega sektorja za RR v mio EUR, Slovenija, 2011–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Pri tem velja opozoriti na pomembno razliko v izdatkih za RR v javnem sektorju med t. i. državnim in visokošolskim sektorjem. Izdatki za RR v državnem sektorju so bili leta 2014 glede na odstotek BDP v Sloveniji (0,29 % BDP) večji od povprečja EU-28 (0,25 % BDP) (Slika 43), kar nas uvršča na peto mesto med državami EU-28 in na četrto mesto med državami, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke.

Slika 43: Izdatki za RR v državnem sektorju v % BDP , 2009–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Opomba: Podatek za EU (28 držav) za leto 2014 je začasen, za Slovenijo prelom časovne vrste v letu 2011.

V nasprotju od državnega sektorja so v letu 2014 izdatki za RR v visokošolskem sektorju (0,25 %) manjši od povprečja EU-28 (0,47 %), kar nas uvršča na triindvajseto mesto med državami EU-28 in na predzadnje mesto med državami, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke (Slika 44).

233225 219

201

0

50

100

150

200

250

2011 2012 2013 2014

mio

EU

R

0,26 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25

0,38 0,370,35 0,34 0,34

0,29

0,00

0,05

0,10

0,15

0,20

0,25

0,30

0,35

0,40

2009 2010 2011 2012 2013 2014

% B

DP

EU (28 držav) Slovenija

Page 55: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

55

Slika 44: Izdatki za RR v visokošolskem sektorju v % BDP, 2009–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Opomba: Podatek za EU (28 držav) za leto 2014 je začasen, za Slovenijo prelom časovne vrste v letu 2011.

Izdatki za RR v državnem in visokošolskem sektorju so se v obdobju izvajanja RISS od 2011 do 2014 zmanjšali. Največje zmanjšanje je bilo v državnem sektorju med letoma 2013 in 2014 (Slika 45).

Slika 45: Izdatki državnega in visokošolskega sekto rja za RR, Slovenija, v mio EUR, 2011–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Z vidika dolgoročno stabilnega in skladnega razvoja bruto domačih izdatkov za RR je očitna izredno velika, in med državami EU-28 tudi največja, razlika med izdatki poslovnega in javnega sektorja za RR, ki v letu 2014 v Sloveniji znaša 1,31 odstotne točke, medtem ko je v povprečju držav EU-28 le 0,58 odstotne točke (Slika 46).

0,46 0,47 0,46 0,47 0,48 0,47

0,260,29 0,29 0,29

0,270,25

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

2009 2010 2011 2012 2013 2014

% B

DP

EU (28 držav) Slovenija

128121 122

108

105 10397

93

0

20

40

60

80

100

120

140

2011 2012 2013 2014

mio

EU

R

Državni sektor Visokošolski sektor

Page 56: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

56

Slika 46: Razlika med izdatki poslovnega in javnega sektorja za RR v % BDP, 2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 25. 5. 2016 Opomba: Podatki za države EU in povprečje EU (28 držav) so za večino držav začasni.

Ocena:

Vlaganja v RR kot % BDP so v primerjavi s povprečjem držav EU-28 relativno visoka. Celotni bruto domači izdatki za RR so v letu 2014 znašali 2,39 % in od leta 2010 presegajo povprečje držav EU-28 (Slika 26). Po večletni rasti so se leta 2014 znižali, kar je bilo predvsem posledica ponovno manjših izdatkov državnega in visokošolskega sektorja. Ker se izdatki javnega sektorja zmanjšujejo celotno izvajanje RISS (od 2011 dalje), se zmogljivosti javnih institucij, da sledijo hitremu napredku na različnih znanstvenih področjih, zmanjšujejo, prav tako tudi možnosti za sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih in za sodelovanje s podjetji, kjer je potrebna lastna udeležba. Ob tem so posebej prizadeti mladi raziskovalci, ki končajo doktorski študij in ne morejo uporabiti pridobljenih znanj.70 Struktura izdatkov za RR se med posameznimi sektorji v Sloveniji razlikuje od strukture izdatkov držav EU-28. Zaskrbljujoč je padec izdatkov za RR v javnem sektorju ter povečujoč razkorak izdatkov za RR med javnim in poslovnim sektorjem, kar ne zagotavlja dolgoročnega stabilnega in uravnoteženega razvoja raziskovalno-inovacijskega sistema v Sloveniji.

Cilj 1: »Večanje sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost.«

Uresni čevanje:

Bruto domači izdatki za RR se financirajo iz gospodarskega, državnega in zasebnega nepridobitnega sektorja ter iz tujine. Spodnji graf (Slika 47) prikazuje gibanje finančnih virov za RR v odstotku BDP za Slovenijo in povprečje držav EU-28 v obdobju od 2011 do 2014. V letu 2013 so bili v Sloveniji vsi viri financiranja v % BDP višji od povprečja držav EU-28, najbolj pozitivno je odstopalo financiranje gospodarskega sektorja. V letu 2014 so se vsi viri financiranja v % BDP zmanjšali. Najbolj se je zmanjšalo financiranje državnega sektorja, in sicer pod povprečje držav EU-28 za leto 2013. Viri financiranja zasebnega nepridobitnega sektorja so v Sloveniji zanemarljivi.

70 UMAR, Poročilo o razvoju 2016, str. 48.

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

Fin

ska

Šve

dsk

a

Avs

trija

Dan

ska

Ne

mči

ja

Slo

ven

ija

Bel

gija

Fran

cija

EU (

28

drž

av)

Češ

ka

Irsk

a

Niz

oze

msk

a

Vel

ika

Bri

tan

ija

Mad

žars

ka

Ital

ija

Luks

em

bu

rg

Špan

ija

Esto

nija

Po

rtu

gals

ka

Bo

lgar

ija

Mal

ta

Po

ljska

Hrv

aška

Slo

vašk

a

Litv

a

Grč

ija

Latv

ija

Ro

man

ia

Cip

er

% B

DP

Javni sektor Poslovni sektor

Page 57: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

57

Slika 47: Viri financiranja izdatkov za RR v Sloven iji in EU-28 v % BDP, ali 2011–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 26. 5. 2016 Pri primerjavi nominalnih vrednosti finančnih virov ugotovimo, da so se v letu 2014 v primerjavi z 2013 kljub zmanjšanju v % BDP, viri gospodarskega in visokošolskega sektorja nominalno povečali, a očitno ne dovolj, da se ne bi zmanjšal njihov delež v BDP. Viri gospodarskega sektorja so se v obdobju 2011–2014 povečali za 11 %, viri iz tujine za 31 % in viri visokošolskega sektorja za več kot enkrat. Hkrati so se viri državnega sektorja v tem obdobju zmanjšali skoraj za tretjino (31 %). Ker so v letu 2011 v strukturi sredstev za RR predstavljali 32 % vseh virov, je njihovo 23 % zmanjšanje v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 povzročilo zmanjšanje celotnih nominalnih virov financiranja za RR v letu 2014 v primerjavi z letom 2013. Trend povečevanja finančnih virov iz gospodarstva se v Sloveniji kljub gospodarski krizi ni ustavil, temveč le upočasnil, medtem ko so se državni finančni viri pričeli zmanjševati leta 2012 (Slika 48).

Slika 48: Viri financiranja izdatkov za RR v 1.000 EUR v Sloveniji, 2011-2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT V času izvajanja RISS se spreminja struktura virov financiranja RR, ki kaže rast virov iz gospodarstva in tujine ter padec državnih virov financiranja. Najpomembnejši vir financiranja RR je gospodarski sektor z 68

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

1,80

2011 2012 2013 2014

% B

DP

EU-28, gospodarske družbe

Slovenija, gospodarskedružbe

EU-28, državni viri

Slovenija, državni viri

EU-28, viri iz tujine

Slovenija, viri iz tujine

547.505 577.610 596.981 608.828

281.764266.190 251.263

193.930

62.785 79.491 83.330 82.479

97 994 194 4220

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

500.000

550.000

600.000

650.000

2011 2012 2013 2014

1.0

00

EU

R

Gospodarske družbe Državni viriViri iz tujine Visoko šolstvoZasebne nepridobitne organizacije

Page 58: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

58

% deležem v letu 2014 (61 % v letu 2011), sledi državni sektor z 22 % (32 % v letu 2011), tuji viri z 9 % (7 % v letu 2011) in visokošolski sektor z 1 % (v letu 2011 malo več kot 0) (Slika 49).

Slika 49: Struktura virov financiranja RR v Sloveni ji v letih 2011 in 2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

a. Finan čni viri iz gospodarstva za RR Večina sredstev iz gospodarstva za RR je namenjenih njihovi lastni dejavnosti (97 %), le majhen delež tudi financiranju RR v visokošolskem (1 %) in državnem (2 %) sektorju (Slika 50). Podobno kot v drugih državah EU-28 tudi v Sloveniji poslovni sektor največ vlaga v lastno RR in manj v državni in visokošolski sektor. V primerjavi s povprečnim vlaganjem gospodarstva v EU-28 slovensko gospodarstvo vlaga manj v RR visokošolskega sektorja. V obdobju od 2011 do 2014 se je vlaganje gospodarskega sektorja v poslovni sektor povečalo za 12 % oz. 63,2 mio EUR in v zasebni nepridobitni sektor za 25 % oz. 0,06 mio EUR. Financiranje državnega in visokošolskega sektorja pa se je zmanjšalo za 6 % oz. 0,5 mio EUR v državnem sektorju in za 11 % oz. 1,4 mio EUR v visokošolskem sektorju.

Slika 50: Delež RR vlaganj gospodarskih družb v pos lovni, državni in visokošolski sektor v Sloveniji, 2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

547.505608.828

281.764193.930

62.785 82.4792.062 4.572

97 422

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2011 2014

%

1.000 EUR

Zasebne nepridobitneorganizacije

Visoko šolstvo

Viri iz tujine

Državni viri

Gospodarske družbe

97

12 0

Poslovni sektor

Državni sektor

Visokošolski sektor

Zasebni nepridobitnisektor

Page 59: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

59

Primerjalno z državami EU-28 je delež vlaganja slovenskega gospodarskega sektorja v RR javnega (državnega in visokošolskega sektorja skupaj), merjeno z deležem BDP, relativno večji od povprečja držav članic EU-28 in ne zaostaja bistveno za državami, ki so inovacijske voditeljice, ter je skupaj z Belgijo največji med državami, ki so inovacijske sledilke. Slovenija je glede na delež BDP, ki ga poslovni sektor vlaga v RR javnega sektorja, v prvi tretjini držav, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke (Slika 51), ter v njihovi zadnji tretjini, če ta vlaganja merimo z evri na prebivalca v posameznih državah. Gospodarske družbe v Sloveniji so v zadnjih desetih letih močno povečale vlaganje v lastno RR.

Slika 51: Vlaganja gospodarskih družb v RR javnega sektorja v % BDP med državami inovacijskimi voditeljicami ali sledilkami, 2013 Vir: EUROSTAT, 26.5.201671

b. Državni viri za RR V primerjavi z EU-28 je za Slovenijo značilen manjši delež državnega financiranja RR v visokem šolstvu in večji delež financiranja RR v poslovnem in državnem sektorju. V letu 2014 v primerjavi z letom 2011 so bili državni viri za RR manjši za 31,2 % oz. 88 mio EUR. Državna sredstva so se v poslovnem sektorju zmanjšala za 46,5 % oz. 46 mio EUR, v državnem sektorju za 22,8 % oz. 24 mio EUR, v visokošolskem sektorju za 22,5 % oz. 17 mio EUR ter v zasebnem nepridobitnem sektorju za 71,6 % oz. 0,02 mio EUR (Slika 52).

71 Zadnji znani podatek.

0,11

0,06

0,05

0,01

0,00

0,02

0,04

0,06

0,08

0,10

0,12

% B

DP

Page 60: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

60

Slika 52: Delež vlaganja državnega sektorja v RR po posameznih sektorjih v Sloveniji, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Med državami EU-28, za katere so podatki za leto 2014 že objavljeni, je slovenski delež vlaganja države za RR poslovnega sektorja med največjimi (0,14 % BDP) (Slika 53), pri čemer se je delež vlaganja države za RR poslovnega sektorja v letih 2013 in 2014 po več letih naraščanja zmanjšal. Najvišji je bil v letu 2011 in 2012 z 0,27 % BDP, v letu 2013 se je zmanjšal na 0,25 % BDP ter v letu 2014 še dodatno na 0,14 % BDP.

Slika 53: Vlaganja države v RR poslovnega sektorja v % BDP med državami EU, ki imajo že objavljene podatke za leto 2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 26. 5. 2016 Dolgoročni trend državnega financiranja izdatkov poslovnega sektorja za RR kaže rast deležev državnega financiranja RR v poslovnem sektorju do leta 2011 nato pa se delež državnega financiranja začenja zmanjševati (Slika 54). Zaradi zmanjšanja državnih vlaganj v RR je država zmanjšala vlaganja v vse sektorje, najbolj (v deležu) pa v poslovni sektor, saj so za financiranje državnega in visokošolskega sektorja državni viri primarni viri financiranja. Vpliv zmanjšanje neposrednih državnih vlaganj v RR poslovnega

99.619 97.330 90.288

53.268

104.64396.979

96.710

80.722

77.28071.710

64.157

59.876

222172

108

63

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

2011 2012 2013 2014

1.0

00

EU

R

Poslovni sektor Državni sektor Visokošolski sektor Zasebni nepridobitni sektor

0,16

0,14

0,00

0,02

0,04

0,06

0,08

0,10

0,12

0,14

0,16

0,18

% B

DP

Page 61: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

61

sektorja so ublažile davčne olajšave za RR, ki so od leta 2012 dalje 100 %. Za leto 2014 je bila vrednost davčnih olajšav s strani Ministrstva za finance ocenjena na 39 mio EUR.

Slika 54: Delež državnega financiranja v vseh virih financiranja poslovnega sektorja za RR v EU-28 in Sloveniji, 2005–2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 26. 5. 2016 Opomba: Za EU (28 držav) je za leta od 2008 do 2010 navedena ocena, prelom časovne vrste za Slovenijo v letih 2008 in 2011.

c. Državna prora čunska sredstva za RR (GBAORD)

Državna proračunska sredstva za raziskovalno in razvojno dejavnost se v obdobju od 2011 do 2014 zmanjšujejo. V letu 2014 so znašala 161,3 mio EUR, oziroma 0,43 % bruto domačega proizvoda (BDP). Od leta 2011 so se zmanjšala za 26,5 % oziroma za 0,16 odstotne točke. V primerjavi z letom 2013 so se zmanjšala za 7,5 %. Če sredstvom, namenjenim za RR iz državnega proračuna, prištejemo še evropska sredstva, ki jih je država prejela za RR iz strukturnih skladov EU (ta so znašala 45,3 milijona EUR), so skupna proračunska sredstva za RR v letu 2014 znašala 206,6 milijona EUR, kar je 0,55 % slovenskega BDP oziroma 39 % manj kot v letu 2011, ko so skupna proračunska sredstva za RR znašala 339 mio EUR (219 mio EUR državni proračun in 120 mio EUR sredstva strukturnih skladov) (Slika 55).72

Slika 55: Državna prora čunska sredstva za RR v Sloveniji v 1.000 EUR od 201 1 do 2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

72 SURS, Prva objava, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2014 in začetni proračun 2015, 30. 9. 2015, in Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2011 in začetni proračun 2012, 27. 9. 2013

7,3 7,1 7,1 6,8 6,77,6 7,07,2

5,4

8,2

5,7

12,0

15,715,1

13,812,6

7,6

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

14,0

16,0

18,0

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

%

EU (28 držav) Slovenija

219.407

189.975174.507

161.337

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

2011 2012 2013 2014

1.0

00

EU

R

Page 62: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

62

V obdobju 2009–2013 so se nominalna državna proračunska sredstva zmanjšala za 30 % oziroma za 70,5 mio EUR. Najbolj so se zmanjšala za RR programe in projekte, in sicer za skoraj 40 mio EUR, ter za 10 mio EUR za raziskovalne kadre oziroma za 30 % ter 13 mio EUR oziroma 22 % za raziskovalno infrastrukturo, vključno z gradbenimi investicijami. Vsa sredstva za ciljne raziskovalne programe so se zmanjšala za 70 % (Slika 56).

Slika 56: Državna prora čunska sredstva za RR po namenih, 2009–2013 Vir: ARRS Največ državnih proračunskih sredstev je bilo v letu 2014 namenjenih tehniškim in tehnološkim (26 %) ter naravoslovnim vedam (24 %) (Slika 57). Od leta 2011 so se sredstva najbolj zmanjšala za nerazvrščeno (za 52 %), tehniškim in tehnološkim vedam (za 27 %), humanističnim vedam (za 19 %) in kmetijskim vedam (za 11 %). Sredstva so se najmanj zmanjšala naravoslovnim (za 1 %) in medicinskim vedam (za 3 %).

Slika 57: Državna prora čunska sredstva po znanstvenih vedah v 1.000 EUR, 20 11–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Po podatkih ARRS so sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov in programov porazdeljena na 70 raziskovalnih področij. Področja, ki se po obsegu financiranja uvrščajo v zgornjo tretjino, so prikazana v spodnjem grafu (Slika 58).

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

Naravoslovnevede

Tehniške intehnološke

vede

Medicinskevede

Kmetijskevede

Družbenevede

Humanističnevede

Nerazvrščeno

1.0

00

EU

R

2011 2012 2013 2014

Page 63: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

63

Slika 58: Raziskovalni programi in projekti ARRS (2 014) Vir: ARRS Struktura porazdelitve državnih proračunskih sredstev za RR se je v obdobju izvajanja RISS spremenila, kot je razvidno iz naslednjega grafa (Slika 59).

Slika 59: Državna prora čunska sredstva za RR v tiso č EUR po sektorjih izvedbe, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

0

1.000.000

2.000.000

3.000.000

4.000.000

5.000.000

6.000.000

7.000.000EU

R

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

2011 2012 2013 2014

1.0

00

EU

R

Poslovni sektor Državni sektor Visokošolski sektor Zasebni nepridobitni sektor Tujina

Page 64: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

64

V primerjavi z državami članicami EU-28, ki so v letu 2014 namenile v povprečju 0,67 % BDP državnih proračunskih sredstev za RR,73 je Slovenija z 0,43 % BDP v zadnji četrtini. Med državami EU, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke, pa je Slovenija po tem kazalniku na zadnjem mestu. Slovenija je glede na delež proračunskih sredstev za RR v celotnem državnem proračunu Republike Slovenije v letu 2013 prvič zdrsnila pod 1 % vseh državnih proračunskih sredstev in se pridružila devetim državam EU-28, ki so RR namenili manj kot 1 % svojih državnih proračunskih sredstev. Delež je ostal manjši od 1 % tudi v letu 2014 (Slika 60).

Slika 60: Delež državnih prora čunskih sredstev za RR v celotnem državnem prora čunu med državami, ki so inovacijske voditeljice ali sledilk e, 2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 26. 5. 2016 Merjeno z državnimi proračunskimi sredstvi za RR na prebivalca je Slovenija z 78 € med državami EU-28 v letu 2014 na 17. mestu in daleč pod povprečjem držav EU-28 (185 EUR) (Slika 61).

Slika 61: Državna prora čunska sredstva za RR na prebivalca države v letu 20 14 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 26. 5. 2016

73 EUROSTAT, database, Total GBAORD by NABS 2007 socio-economic objectives, 23. 2. 2015

1,97

1,39

0,87

0,000,200,400,600,801,001,201,401,601,802,002,20

%

640

185

78

15

0

100

200

300

400

500

600

700

Luks

em

bu

rg

Dan

ska

Šved

ska

Fin

ska

Nem

čija

Avs

trija

Niz

oze

msk

a

Be

lgija

Fran

cija

Ve

lika

Bri

tan

ija

EU (

28

drž

av)

Irsk

a

Po

rtu

gals

ka

Ital

ija

Špan

ija

Esto

nija

Če

ška

Slo

ven

ija

Cip

er

Grč

ija

Hrv

aška

Slo

vašk

a

Po

ljska

Mal

ta

Litv

a

Mad

žars

ka

Latv

ija

Ro

mu

nija

Bo

lgar

ija

EUR

na

pre

biv

alca

Page 65: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

65

Tudi sicer so sistem javnega financiranja RR v Sloveniji strokovnjaki z vprašalnikom o izvajanju RISS ocenili nezadostno in slabo (60 %)74. Ocenjevalci z JRZ in univerz so bili najbolj kritični do premajhnega zagotavljanja prožnosti za financiranje novih večdisciplinarnih in medsektorskih idej (80 %). Ocenjevalci iz gospodarstva (80 %) pa so opozorili na to, da sistemi raziskovalnega in inovacijskega financiranja niso usklajeni ter da se domača in evropska strukturna sredstva ne dopolnjujejo (Slika 62).

Slika 62: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenju jete ustreznost sistema javnega financiranja raziskav in inovacij pri uresni čevanju ciljev in ukrepov RISS?«, n = 110 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika)

d. Finan čni viri iz tujine za RR Finančni viri iz tujine za RR za Slovenijo v letu 2014 predstavljajo 0,22 % BDP, kar je nad povpre čjem držav članic EU-28 za leto 2013 (0,2 % BDP). Sredstva iz tujine so se po večletni rasti (od 2007 do 2013) v letu 2014 prvič zmanjšala, še vedno pa je rast v primerjavi z letom uveljavitve RISS (2011) 31 %. Sredstva iz tujine so se povečala za 20 mio EUR. Podatki o posameznih virih financiranja RR iz tujine v Sloveniji kažejo, da sta se v tem obdobju najbolj povečala financiranje iz tujih podjetij (za 13,8 mio EUR) in iz Evropske komisije (za 8 mio EUR) (Slika 22). Več kot polovico finančnih sredstev iz tujine je prejel poslovni sektor, državni in visokošolski pa vsak po nekaj več kot 20 %. V letu 2014 so se finančna sredstva iz tujine poslovnemu sektorju sicer že drugo leto zapored znižala, a je rast v primerjavi z letom 2011 še vedno 30 %. Državnemu sektorju so se finančna sredstva iz tujine v proučevanem obdobju povečevala, rast v primerjavi z letom 2011 je 34 %. V visokošolskem sektorju so se finančna sredstva iz tujine v letih od 2011 do 2013 povečevala in se nato v letu 2014 zmanjšala za 11 %. Rast v primerjavi z letom 2011 je še vedno 31 %. V zadnjih letih je torej finančne prilive za RR iz tujine povečal državni sektor (Slika 63).

74 Vprašanje 7: Kako ocenjujete ustreznost sistema javnega financiranja RI pri uresničevanju ciljev in ukrepov RISS?, n = 110

Page 66: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

66

Slika 63: Pridobljena sredstva za RR iz tujine po p osameznih sektorjih v 1.000 EUR, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Struktura virov iz tujine se med sektorji razlikuje, razlikuje se tudi struktura virov med leti (Slika 64).

Slika 64: Struktura virov za RR iz tujine po posame znih sektorjih, v 1.000 EUR, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

Ocena:

Gospodarska kriza je vplivala tudi na rast sredstev za RR, kar se je pokazalo predvsem pri zmanjševanju sredstev za RR iz državnih virov. Ta so se zmanjševala vse obdobje izvajanja RISS, torej od leta 2011 dalje. Državni viri za RR so bili v letu 2014 v primerjavi z letom 2011 manjši za 31 % oz. za 88 mio EUR. Njihovo zmanjšanje je v letu 2014 povzročilo tudi zmanjšanje sredstev za RR v celoti. V obdobju izvajanja RISS (2011–2014) so se sredstva za RR povečevala do leta 2013, ko so dosegla najvišjo vrednost z 935 mio EUR, ter se nato v letu 2014 zmanjšala na 890 mio EUR, kar je 4 mio EUR oz. 0,4 % manj kot so znašala v letu 2011. V deležu BDP so se sredstva za RR zmanjšala z 2,42 na 2,39 % BDP. Sredstva gospodarskega sektorja so v tem obdobju ves čas naraščala, se je pa stopnja rasti zmanjšala. Do leta 2014 so se viri gospodarskega sektorja povečali za 11 %. Sredstva iz tujine so bila v letu 2014 za 31 % višja kot v letu 2011, čeprav so se po večletni rasti (od 2007 do 2013) v letu 2014 prvič zmanjšala.

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

2011 2012 2013 2014

1.0

00

EU

R

Poslovni sektor Državni sektor

Visokošolski sektor Zasebni nepridobitni sektor

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

%

Drugo

Mednarodne organizacije

Evropska komisija

Zasebne nepridobitneorganizacije

Visoko šolstvo

Tuje vlade

Tuja podjetja

Page 67: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

67

Državna proračunska sredstva za RR so se v obdobju od 2011 do 2014 zmanjšala. Od leta 2011 do 2014 so se zmanjšala za 26,5 % oziroma za 0,16 odstotne točke BDP.

Cilj 2: »Spodbuditi temeljne raziskave.«

Uresni čevanje:

Po statističnih podatkih so se sredstva za temeljne raziskave (vsi viri) v času izvajanja RISS povečala za več kot tretjino, natančneje za 37,3 % oz. za 43,7 mio EUR. Od tega so se od leta 2013 do 2014 povečala za 26,3 %. V istem obdobju (2011-2014) so se sredstva za eksperimentalni razvoj povečala za 8 % oz. 16,6 mio EUR, sredstva za aplikativne raziskave pa so se zmanjšala za 11,2 % oz. 64,3 mio EUR (Slika 65).

Slika 65: Bruto doma či izdatki v mio EUR za RR po vrstah raziskav, 2011– 2014 Vir: Do leta 2013: EUROSTAT, zbirka podatkov, za leto 2014: SURS, zbirka SI-STAT, oboje 27. 5. 2016 V Sloveniji je največ temeljnih raziskav (40 % oz. 64,2 mio EUR) v poslovnem sektorju, kar bi bilo lahko posledica velikih in dragih raziskav nekaterih največjih podjetij v Sloveniji, sledita državni in visokošolski sektor s po 30 % (48,9 oz. 47,6 mio EUR). Podatki za obdobje 2011-2014 kažejo različno dinamiko rasti izdatkov za temeljne raziskave po sektorjih. V poslovnem sektorju so se izdatki za temeljne raziskave povečevali do leta 2013, ter se nato v letu 2014 zmanjšali za 7 % glede na leto 2013. V državnem sektorju so se izdatki za temeljne raziskave zmanjševali do leta 2013 ter se nato v letu 2014 glede na leto 2013 povečali za več kot enkrat (indeks 213). V visokošolskem sektorju so se izdatki za temeljne raziskave zmanjšali v letu 2012 ter se nato povečevali v letih 2013 in 2014 (Slika 66).

117,0 123,4 127,2

160,7

569,7 553,8

475,5 505,4

207,5

251,1

332,3

224,1

0,0

100,0

200,0

300,0

400,0

500,0

600,0

2011 2012 2013 2014

mio

EU

R

Temeljne raziskave Aplikativne raziskave Eksperimentalni razvoj

Page 68: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

68

Slika 66: Bruto doma či izdatki v mio EUR za temeljne raziskave po sektor jih izvedbe 2011–2014 Vir: Do leta 2013: EUROSTAT, zbirka podatkov, za leto 2014: SURS, zbirka SI-STAT, oboje 27. 5. 2016 V nasprotju z bruto domačimi izdatki za temeljne raziskave so se državna proračunska sredstva za temeljne raziskave, financirane prek ARRS, zmanjšale za 17 %. Če k njim prištejemo še financiranje centrov odličnosti iz evropskih in domačih sredstev, je zmanjšanje sredstev za temeljne raziskave še večje, in sicer za 26 %. Sredstva so se najbolj zmanjšala pri financiranju podoktorskih projektov in mladih raziskovalcev ter zaradi iztekajočih se pogodb tudi pri centrih odličnosti (Tabela 8). Tabela 8: Prora čunska sredstva (v mio EUR) za temeljne raziskave v letih 2011–2014 75

Vir: ARRS in MIZŠ

Ocena:

Proračunska sredstva za temeljne raziskave so se v času izvajanja RISS zmanjšala v državnem in visokošolskem sektorju. Statistični podatki kažejo največji upad sredstev za temeljne raziskave v državnem sektorju, in sicer za 35 %.

75 Vir: Pregled financiranja raziskovalne dejavnosti – pogodbeno leto 2011, 2012, 2013 in 2014, ARRS

46,6

56,4

69,064,2

35,9 33,7

23,0

48,9

34,433,3

35,1

47,6

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

2011 2012 2013 2014

mio

EU

R

Poslovni sektor Državni sektor

Visokošolski sektor Zasebni nepridobitni sektor

Leto Skupaj

Raziskovalni

programi

Temeljni

projekti

Podoktorski

projekti

Mladi

raziskovalci

Projekti

ESF, ERC

Centri

odličnosti

EU + SLO

2011 133,5 58,8 18,9 3,1 31,6 0,8 20,3

2012 118,4 52,9 17,8 2,5 29,6 1,4 14,2

2013 108,9 52,7 15,6 1,8 24,1 1,2 13,5

2014 98,3 55,6 15,6 1,8 19,9 1,2 4,2

Indeks 14-11 73,6 94,6 82,5 58,1 63,0 150,0 20,7

Page 69: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

69

Cilj 3: »Spodbujati projekte v sodelovanju z inovativnim gospodarstvom.«

Uresni čevanje:

Nosilni ministrstvi MGRT in MIZŠ v okviru svojih pristojnosti prek različnih ukrepov za raziskave, razvoj in inovacije spodbujajo povezovanje med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom. Na podlagi spodbujevalnih ukrepov države so se vzpostavile različne javne in zasebne institucije, ki povezujejo podjetja in JRO ter zagotavljajo podporne storitve zanje (v okviru pristojnosti MIZŠ centri odličnosti, kompetenčni centri, kreativna jedra). Namen je spodbuditi učinkovit trikotnik znanja in prenos znanja na trg. Na javnih razpisih MGRT se izvaja podpora inovativnim projektom podjetij, ki jih spodbujajo za sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami (npr. razpisi SMER+, KROP, itd.).

Ocena:

Cilj se uresničuje z navedenimi ukrepi.

Cilj 4: »Povečati diverzifikacijo virov financiranja raziskovalne in inovacijske dejavnosti in v tem okviru zagotoviti okolje za razvoj donatorstva, ki je čedalje pomembnejši zasebni vir financiranja.«

Uresni čevanje:

Dolgoročni razvoj donatorstva je nujen zaradi boljše povezanosti raziskovalne dejavnosti z družbo in posledično izboljšanim položajem (ugledom) raziskovalcev in inovatorjev v družbi. Glede raznovrstnosti virov financiranja velja, da so za JRZ glavni vir financiranja javna sredstva (državni, občinski, evropski proračun), obseg sredstev, pridobljenih s tržno dejavnostjo, pa se razlikuje med posameznimi JRZ, odvisno tudi od povezanosti z vsebinskim področjem, ki ga posamezni JRZ pokriva.

Ocena:

Doseganje zastavljenega cilja – vzpostavitev okvira za razvoj donatorstva pri vlaganju v raziskave in razvoj – je vezano na spremembo zakonodaje. Ta se v času izvajanja RISS ni spremenila.

Cilj 5: »Spodbuditi vlaganje v RR v poslovnem sektorju.«

V obdobju izvajanja RISS 2011–2014 so gospodarske družbe povečale obseg vlaganja v svojo RR za 12 %. Vlaganja iz tujine za RR v poslovnem sektorju so se v tem obdobju povečala za 30 %. Državno vlaganje v RR poslovnega sektorja se je zmanjšalo za 47 %. Samo državna proračunska sredstva za RR v poslovnem sektorju so se v tem obdobju zmanjšala za 47 %, enkrat več kot v državnem in visokošolskem sektorju (Slika 67).

Page 70: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

70

Slika 67: Viri financiranja RR v poslovnem sektorju v 1.000 EUR, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Uresni čevanje:

Glede na statistične podatke o zasebnih vlaganjih v RR so se ta v zadnjih letih precej povečala, zato je ocena uresničevanja dobra.

Ocena:

Nadaljnje spodbujanje vlaganj v RR v poslovnem sektorju v obliki spodbujanja RR projektov, razvoja novih produktov, krepitve raziskovalnih oddelkov v podjetjih ipd. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

20 Učinkovita uporaba javnih sredstev za RR

2011–2020

Izboljšanje vrednosti kazalnikov učinka (output) glede na vložek (input) za vsaj 20 %

Se izvaja

21 Davčne olajšave podjetjem kot spodbuda za vlaganje v RR

2013–2020 Izpopolnjevanje instrumenta davčnih olajšav

Izvedeno

22 Spodbujanje raziskovalnih projektov JRO v sodelovanju z inovativnim gospodarstvom

2011–2020

60 % javnih sredstev za RR, usmerjenih v projekte, pri katerih sodeluje gospodarstvo

Se izvaja

23 Spodbujanje temeljnih raziskav 2011–2020 Višanje sredstev za temeljne raziskave

Se izvaja

24 Večanje deleža sredstev za RRID v strukturnih skladih

2011–2020 Rast odstotnih deležev Se izvaja

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

Gospodarske družbe Državni viri Viri iz tujine

1.0

00

EU

R

2011 2012 2013 2014

Page 71: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

71

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

25

Dokument Sinergična uporaba sredstev različnih virov za krepitev RI sistema (nacionalni, strukturni in evropski, kot sta OP in CIP)

2011 Dokument Se izvaja

26 Akcijski načrt financiranja krepitve RI sistema z nacionalnimi in strukturnimi sredstvi 2014–2020

2013 Sprejem načrta Izvedeno

27 Vzpostavitev okvira za razvoj donatorstva pri vlaganju v RR

2015 Zakonska ureditev Ni izvedeno

Page 72: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

72

3.5 ETIKA V RAZISKAVAH IN PRI RAZISKOVALCIH

Klju čni podro čni cilj: »Visoki etični standardi v javni raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji.«

Cilj 1: »V sodelovanju z vsemi deležniki pripraviti sistemsko institucionalno ureditev obravnave etičnih vprašanj v znanosti na vseh pomembnih področjih po zgledu držav Evropske Unije.«

Uresni čevanje:

V sodelovanju s komisijo za ženske v znanosti na MIZŠ ter SAZU in SZF (Slovenska znanstvena fundacija) je bilo obravnavi etičnih vprašanj v raziskavah in pri raziskovalcih namenjena večja pozornost kot v preteklih letih. Navedene institucije so v letu 2014 organizirale javni in strokovni posvet Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti. MIZŠ je s komisijo za ženske v znanosti postalo opazovalec evropskega združenja uradov za raziskovalno integriteto in je napovedalo polnopravno včlenitev. V letu 2014 je MIZŠ promoviralo Singapursko izjavo o raziskovalni integriteti. MIZŠ je s SAZU v letu 2014 pričelo tudi z oblikovanjem delovne skupine, ki bo pripravila sistemsko ureditev obravnave etičnih vprašanj v znanosti na vseh pomembnih področjih po zgledu držav Evropske unije.

Ocena:

Pričetek aktivnosti na tem področju.

Cilj 2: »Sprejeti nacionalni kodeks etike in poštenja ter dobre prakse v znanosti.«

Cilj 3: »Vzpostaviti častno razsodišče za znanstveno področje.«

Ocena:

Zgoraj navedena cilja sta vezana na uresničitev prvega cilja in na primerno zakonsko ureditev. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

28

Vzpostavitev častnega razsodišča za znanstveno področje, sestavljenega iz vrhunskih, nepristranskih in etično neoporečnih članov znanstvene skupnosti

2012 Ustanovitev častnega razsodišča za znanstveno področje

Ni izvedeno

29 Institucionalizirana obravnava etičnih vprašanj v znanosti

2012 Sprejeti načrt Ni izvedeno

Page 73: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

73

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

30 Javna razprava o smernicah za etiko v znanosti

2014

Oblikovanje smernic v nacionalnem kodeksu etike, moralne integritete in dobre prakse v znanosti

Se izvaja

Page 74: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

74

4 VZPOSTAVITEV ZMOGLJIVOSTI V PODPORO RAZISKAVAM IN INOVACIJAM

4.1 KREPITEV ČLOVEŠKIH VIROV

Klju čni podro čni cilj: »Močni, kakovostni in ustrezno razporejeni človeški viri v raziskovalni dejavnosti.«

Uresni čevanje:

Po podatkih SURS je bilo v letu 2014 v RR zaposlenih 21.053 oseb, od tega 12.155 (57,7 %) raziskovalcev. Merjeno z ekvivalentom polnega delovnega časa (EPDČ) je bilo v letu 2014 v RR vseh zaposlenih 14.866, od tega 8.574 (57,7 %) raziskovalcev. V letu 2014 je bilo 2,6 % manj zaposlenih v EPDČ kot v letu 2011. Število raziskovalcev v EPDČ se je zmanjšalo za 2,3 % (Tabela 9). Tabela 9: Število zaposlenih v RR v EPD Č po skupinah zaposlenih v letih 2011–2014

Zaposleni 2011 2012 2013 2014

Indeks 2014 na

2011

Zmanjšanje v 2014

glede na 2011 (v %)

Zmanjšanje v 2014

glede na 2013 (v %)

Raziskovalci 8.774 8.884 8.707 8.574 97,7 -2,3 -1,5 Tehnično osebje 5.045 4.760 5.205 4.946 98,0 -2,0 -5,0 Drugo osebje 1.452 1.329 1.316 1.345 92,6 -7,4 2,2 SKUPAJ 15.269 14.974 15.229 14.866 97,4 -2,6 -2,4

Vir: SURS, zbirka SI-STAT Med vsemi 8.574 raziskovalci v EPDČ, jih je bilo 4.637 (54,1 %) zaposlenih v poslovnem sektorju, 1.744 (20,3 %) v državnem sektorju, 2.180 (25,4 %) v visokošolskem sektorju in 13 (0,2 %) v zasebnem nepridobitnem sektorju. Delež raziskovalcev med zaposlenimi v RR se je v primerjavi z letom 2011, ko se je RISS začel izvajati, najbolj povečal v poslovnem sektorju (za 2,7 odstotni točki), najbolj pa se je zmanjšal v visokošolskem sektorju (za 2,5 odstotni točki) (Slika 68).

Slika 68: Število raziskovalcev v EPD Č, 2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

4.637

1.744

2.180

13

Poslovni sektor Državni sektor

Visokošolski sektor Zasebni nepridobitni sektor

Page 75: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

75

Kazalnik: Dvig števila in deleža raziskovalcev v poslovnem sektorju (enota: EPDČ) Po podatkih SURS se je število raziskovalcev (osebe) v RR v poslovnem sektorju od leta 2011 do 2014 povečalo za 5,2 %, raziskovalcev v EPDČ pa je bilo v letu 2014 2,8 % več kot v letu 2011. Delež raziskovalcev v poslovnem sektorju med vsemi raziskovalci v EPDČ se v času izvajanja RISS povečuje, in sicer je v letu 2014 v primerjavi z 2011 višji za 2,7 odstotni točki. Povečuje se tudi delež raziskovalcev poslovnega sektorja med vsemi zaposlenimi v poslovnem sektorju (Tabela 10). Tabela 10: Število raziskovalcev poslovnega sektorj a v letih 2011–2014

Raziskovalci 2011 2012 2013 2014

Število oseb 5.407 5.480 5.619 5.689

Delež raziskovalcev (osebe) poslovnega sektorja med vsemi raziskovalci 43,2 44,3 46,4 46,8

Delež raziskovalcev (osebe) poslovnega sektorja med vsemi zaposlenimi v RR v poslovnem sektorju 44,0 45,4 44,1 44,9

Število v EPD Č 4.510 4.618 4.664 4.637

Delež raziskovalcev poslovnega sektorja v EPDČ med vsemi raziskovalci v EPDČ 51,4 52,0 53,6 54,1 Delež raziskovalcev poslovnega sektorja v EPD Č med vsemi zaposlenimi v RR v poslovnem sektorju v EPD Č 46,9 48,9 47,5 47,8

Vir: SURS, zbirka SI-STAT Kazalnik: Delež raziskovalcev v EPDČ med delovno aktivnimi Razmerje med delovno aktivnimi prebivalci in raziskovalci uvršča Slovenijo nad povprečje EU-28 in v povprečje držav EU, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke. V zadnjih petih letih se je ta delež povečal z 0,76 % v letu 2009 na 0,94 % v letu 2014, pri čemer je razmerje v letu 2014 enako, kot je bilo v letu 2011 (Slika 69).

Slika 69: Delež raziskovalcev (v EPD Č) med delovno aktivnimi v državah, ki so inovacijsk e voditeljice ali sledilke, 2014 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 30. 5. 2016

1,56

0,94

0,81

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

1,80

%

Page 76: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

76

Primerjalna struktura raziskovalcev po sektorjih izvajanja RR med Slovenijo in povprečjem držav EU-28 kaže različno raziskovalno zastopanost visokošolskega sektorja, ki je v Sloveniji šibkejši od EU-28, in močno zastopanost državnega sektorja v primerjavi z EU-28 (Slika 70).

Slika 70: Struktura raziskovalcev (v EPD Č) po sektorjih v Sloveniji in EU-28, 2013 76 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov Kazalnik: Dvig števila in deleža doktorjev znanosti med raziskovalci v poslovnem sektorju (enota: EPDČ) Število in delež raziskovalcev z doktoratom znanosti se povečujeta. Med raziskovalci jih je v letu 2014 34,3 % (2.939 od 8.574) imelo doktorat znanosti. Najmanjši delež raziskovalcev z doktoratom znanosti je v poslovnem sektorju (15,5 %), medtem ko je delež raziskovalcev v državnem in visokošolskem sektorju s 56,7 % oziroma 56,2 % primerljiv (Slika 71). Od leta 2011 do 2014 se je število raziskovalcev z doktoratom znanosti povečalo za 8 % (z 2.721 na 2.939), delež raziskovalcev z doktoratom znanosti pa za 3,3 odstotne točke (z 31 % na 34,3 %). V poslovnem sektorju se je v tem obdobju število raziskovalcev z doktoratom znanosti povečalo za 11,1 % (s 648 na 720), delež raziskovalcev z doktoratom znanosti pa za 1,2 odstotni točki (s 14,4 % na 15,5 %).

Slika 71: Delež in število raziskovalcev z doktorat om znanosti in brez njega (v EPD Č) v letu 2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

76 Podatki za leto 2014 za povprečje držav EU-28 na dan 30. 5. 2016 še niso objavljeni.

0

10

20

30

40

50

60Poslovni sektor

Državni sektorVisokošolski sektor

EU (28 držav)

Slovenija

720

989 1.225

5

3.917

755 955

8

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Poslovni sektor Državni sektor Visokošolski sektor Zasebni nepridobitnisektor

v %

Raziskovalci z doktoratom znanosti Ostali raziskovalci

Page 77: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

77

Delež raziskovalcev po starostnih skupinah se je v obdobju od leta 2011 do 2014 zmanjšal v starostni skupini od 25 do 34 let ter povečal v starostnih skupinah od 35 do 44 let, od 45 do 54 let in od 55 do 64 let, kar pomeni, da se je povprečna starost raziskovalcev povečala. Prevladujejo raziskovalci v starosti od 25 do 34 in od 35 do 44 let, ki skupaj predstavljajo 65,5 % vseh zaposlenih raziskovalcev v Sloveniji (Slika 72).

Slika 72: Raziskovalci v Sloveniji po starostnih sk upinah, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Ko smo z vprašalnikom o izvajanju RISS77 vprašali strokovnjake, ali menijo, da ima Slovenija številčno primerne, kakovostne in ustrezno razporejene človeške vire v RR, smo dobili odgovor, ki v 80 % temu pritrjuje na področju znanstvenega raziskovanja, medtem ko naj bi bilo tako le v 50 % na področju tehnoloških inovacij (Slika 73).

Slika 73: Odgovor na anketno vprašanje »Ali menite, da ima Slovenija števil čno primerne, kakovostne in ustrezno razporejene človeške vire v R&I dejavnosti?«, n = 105 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika)

77 Vprašanje 15: »Ali menite, da ima Slovenija številčno primerne, kakovostne in ustrezno razporejene človeške vire v RI dejavnosti?«, n = 105

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

pod 25 let 25 - 34 let 35 - 44 let 45 - 54 let 55 - 64 let 65 let in več

v %

2011 2012 2013 2014

Page 78: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

78

Ocena:

Slovenija ima na področju razvoja človeških virov v RR številne prednosti, ki jih priznavajo tudi zunanji ocenjevalci. Številni kazalniki nas umeščajo nad povprečje EU-28 in v povprečje držav EU, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke. Zadnje inovacijsko poročilo Evropske komisije (Innovation Union Scoreboard 2015) kaže napredek na tem področju. Kljub pozitivnim trendom v zadnjih petih letih podatki kažejo, da se je število raziskovalcev v letu 2013 v javnem sektorju začelo zmanjševati in se je v letu 2014 drugič zmanjšalo. Hkrati se je začela zviševati povprečna starost raziskovalcev. Zmanjševanje zaposlenosti raziskovalcev znižuje učinkovitost vlaganj javnih sredstev v njihovo izobraževanje, hkrati pa predstavlja tveganje za prihodnji razvoj raziskovalnih institucij, njihovo mednarodno konkurenčnost in prenos znanj v podjetniški sektor ter poglablja vrzel v starostni strukturi raziskovalcev. Na srednji in dolgi rok lahko pričakujemo zaostajanje temeljnih in aplikativnih raziskav v Sloveniji in večjo usmeritev podjetij na sodelovanje z raziskovalnimi institucijami v tujini.78

Cilj 1: »Povečati število raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu.«

Uresni čevanje:

Na področju RR je bilo v poslovnem sektorju leta 2013 zaposlenih 9.811 oseb v EPDČ, kar je 64 % vseh zaposlenih na področju RR v Sloveniji. Manj kot polovica (47,5 %) vseh zaposlenih v RR poslovnega sektorja so raziskovalci. Skoraj 43 % je tehničnega osebja. V letu 2014 se je v primerjavi z letom 2013 število zaposlenih v RR v poslovnem sektorju zmanjšalo za 1,2 %, kar je manj, kot se je zmanjšalo število zaposlenih v RR v Sloveniji. Razmerja med vrstami zaposlenih v RR v poslovnem sektorju se v zadnjem času niso bistveno spremenila (Slika 74).

Slika 74: Vsi zaposleni v EPD Č za RR v poslovnem sektorju, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Število zaposlenih doktorjev znanosti na področju RR v poslovnem sektorju se je v letih od 2011 do 2014 povečalo za 11 %.

78 UMAR, Poročilo o razvoju 2016, str. 49.

4.510 4.618 4.664 4.637

4.079 3.895 4.201 4.059

1.034 937946 1.000

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

2011 2012 2013 2014

EPD

Č

Raziskovalci Tehnično osebje Drugo osebje

Page 79: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

79

Ocena:

Število raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu se povečuje, čeprav se je v letu 2014 število raziskovalcev (v EPDČ) poslovnega sektorja prvič zmanjšalo. Izboljšuje se izobrazbena struktura raziskovalcev. Celovit sistem spodbujevalnih mehanizmov za povečanje mobilnosti kadrov med JRO in gospodarstvom ter za zaposlovanje raziskovalcev še ni vzpostavljen.

Cilj 2: »Povečati število doktorjev znanosti.«

Število novih doktorjev znanosti se je v času izvajanja RISS povečevalo. Največ jih je bilo v letu 2013, ko jih je bilo dobra tretjina (37,9 %) več kot v letu 2011 in več kot pol (54,7 %) več kot v letu 2009. V enakem obdobju beležimo strm padec števila študentov doktorskega študija, ki sovpada z zmanjšanjem sofinanciranja doktorskega študija (ukinitev inovativne sheme sofinanciranja doktorskih študentov s študijskim letom 2012/2013). V primerjavi z letom 2009 ali 2011 se je povečalo tudi število brezposelnih doktorjev znanosti, najbolj v letu 2013, ko jih je bilo 319 (Slika 75). Zmanjšanje števila brezposelnih doktorjev znanosti v letu 2014 glede na leto 2013 sovpada z izvajanjem ukrepa »spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere«79. V letu 2014 je bilo med vsemi (186) brezposelnimi doktorji znanosti 20 iskalcev prve zaposlitve (11 %).

Slika 75: Število študentov, novih doktorjev znanos ti in registriranih brezposelnih doktorjev znanosti, 2009–2013/14 Vir: Študenti in diplomanti: SURS, zbirka SI-STAT, brezposelni: ZRSZ, posebna obdelava podatkov za MIZŠ Med novimi doktorji znanosti je bilo leta 2014 več kot polovica diplomantov iz naravoslovnih in tehničnih znanosti (Slika 76).

79 Razpis MIZŠ v letu 2013: javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere

466 465 523 569 721 669

3.409

3.985 4.098

3.604

3.015

2.644

74 100 110 166

319 186

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

2009 2010 2011 2012 2013 2014

šte

vilo

Novi doktorji znanosti Študentje doktorskega študija

Vsi brezposelni doktorji znanosti

Page 80: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

80

Slika 76: Število novih doktorjev znanosti po študi jskih podro čjih KLASIUS, 2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT

Uresni čevanje:

V Sloveniji se je v zadnjem času povečalo letno število doktorandov in hkrati je zaznati padec števila študentov doktorskega študija, zato v prihodnje pričakujemo počasnejše naraščanje števila doktorjev znanosti.

Ocena:

Število novih doktorjev znanosti se je v času izvajanja RISS povečevalo. Največ jih je bilo v letu 2013, ko jih je bilo dobra tretjina (37,9 %) več kot v letu 2011. Zmanjšanje generacij, zmanjševanje razpoložljivih delovnih mest z doktoratom znanosti in negotovo sofinanciranje doktorskega študija iz državnih virov pa bo vplivalo, da se bo rast števila doktorjev znanosti zmanjšala.

Cilj 3: »Krepiti usposobljenost kadrov.«

Uresni čevanje:

RISS zavezuje k spodbujanju študija naravoslovja in tehniških ved. Število diplomantov naravoslovnih in tehniških smeri terciarnega izobraževanja prikazuje naslednji graf (Slika 77).

2653

112

201

149

100

10 181 Izobraževalne vede inizobraževanje učiteljev

2 Umetnost in humanistika

3 Družbene, poslovne, upravnein pravne vede

4 Naravoslovje, matematika inračunalništvo

5 Tehnika, proizvodnetehnologije in gradbeništvo

6 Kmetijstvo, gozdarstvo,ribištvo, veterinarstvo

7 Zdravstvo in sociala

Page 81: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

81

Slika 77: Število vseh diplomantov terciarnega izob raževanja v Sloveniji, 2012–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Kazalnik: Povečanje števila diplomantov naravoslovnih in tehniških smeri terciarnega izobraževanja na 1000 prebivalcev v starosti 20–29 let Glede na mednarodno primerjavo z diplomanti naravoslovnih in tehniških smeri (ISCED 5 in 6) terciarnega izobraževanja na 1.000 prebivalcev v starosti 20–29 let je Slovenija nad povprečjem EU-28 in takoj za prvo polovico držav EU, ki so inovacijske voditeljice ali sledilke (Tabela 11). Tabela 11: Diplomanti naravoslovnih in tehniških sm eri terciarnega izobraževanja (ISCED11 5 do 8) na 1.000 prebivalcev v starosti 20–29

Država 2013 2014

EU (28 držav) 18,2 n.p.

Irska 21,6 24,7

Francija 22,9 23,4

Velika Britanija 23,0 22,7

Avstrija 21,8 22,5

Finska 21,6 21,9

Danska 19,9 20,7

Slovenija 19,1 19,3

Nemčija 17,2 18,7

Švedska 14,7 14,6

Belgija 13,0 13,9

Nizozemska 9,5 9,9

Luksemburg 3,6 3,5 Vir: EUROSTAT, zbirka podatkov, 18. 5. 2016

Ocena:

Slovenija je dosegla zastavljeni cilj EU, da bo do leta 2020 vsaj 40 % prebivalstva imelo terciarno izobrazbo. Izboljšuje pa se tudi delež diplomantov naravoslovnih in tehniških smeri terciarnega izobraževanja.

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

1 Izobraževalnevede in

izobraževanjeučiteljev

2 Umetnost inhumanistika

3 Družbene,poslovne,upravne in

pravne vede

4 Naravoslovje,matematika inračunalništvo

5 Tehnika,proizvodne

tehnologije ingradbeništvo

6 Kmetijstvo,gozdarstvo,

ribištvo,veterinarstvo

7 Zdravstvo insociala

8 Storitve

2012 2013 2014

Page 82: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

82

Cilj 4: »Zagotoviti učinkovito medinstitucionalno in meddržavno mobilnost raziskovalcev.«

Kazalnik: Delež doktorjev znanosti, ki so v zadnjih 10 letih najmanj tri mesece študirali, delali ali raziskovali v tujini SURS v svoji raziskavi Karierne poti doktorjev in doktoric znanosti poudarja, da je bilo v zadnjih desetih letih (od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2012) mednarodno mobilnih 15 % doktorjev znanosti (vsak sedmi), od tega je bila več kot polovica moških. Od t. i. mednarodno mobilnih doktorjev znanosti jih je bilo v zadnjih desetih letih 76 % le enkrat mednarodno mobilnih, od teh jih je 55 % ostalo v tujini manj kot eno leto. Kazalnik: Delež raziskovalcev s tujim državljanstvom med vsemi raziskovalci V letu 2014 je bilo med vsemi raziskovalci 3,1 % tujcev (v letu 2011 2,7 %) (podatki SURS). Kazalnik: Delež tujih študentov med novimi doktorji znanosti Po podatkih SURS je v letu 2011 v Sloveniji doktorat znanosti pridobilo 523 študentov, od tega je bilo 61 (11,7 %) tujih državljanov. V letu 2014 je bilo podeljenih 669 doktoratov znanosti, od tega 57 (8,5 %) tujim državljanom. V času izvajanja RISS se delež tujih študentov med novimi doktorji znanosti ne povečuje. Uresni čevanje:

V zadnjem času je Slovenija povečala medinstitucionalno mobilnost raziskovalcev v okviru novih instrumentov, ki so bili sofinancirani iz evropskih strukturnih sredstev. Meddržavno mobilnost spodbujamo prek mednarodnih bilateralnih in drugih, zlasti evropskih raziskovalnih projektov.

Ocena:

Načrtno spodbujanje in povezovanje prinaša pozitivne učinke glede povečevanja medinstitucionalne in mednarodne mobilnosti raziskovalcev.

Cilj 5: »Izboljšati karierne priložnosti za raziskovalce in vključitev načela enakih možnosti spolov.«

Uresni čevanje:

Med vsemi zaposlenimi raziskovalci v EPDČ je 35 % žensk in 65 % moških. Število raziskovalcev se je v letu 2014 glede na leto 2011 zmanjšalo z 8.774 na 8.574 (zmanjšanje števila žensk v letu 2014 glede na leto 2011 za 4 % in moških za 1 %) (Slika 78).

Page 83: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

83

Slika 78: Razmerje med spoloma v številu zaposlenih raziskovalcev (v EPD Č) v vseh sektorjih, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Razmerje med spoloma je v državnem in visokošolskem sektorju bolj uravnoteženo kot v poslovnem sektorju, saj je bilo v letu 2014 med zaposlenimi raziskovalci v EPDČ, 45 % žensk in 55 % moških. V letu 2014 se je glede na leto 2011 v teh dveh sektorjih skupaj tako število raziskovalcev kot število raziskovalk zmanjšalo za slabih 8 % (Slika 79).

Slika 79: Razmerje med spoloma v številu raziskoval cev v javnem sektorju, 2011–2014 Vir: SURS, zbirka SI-STAT Kazalnik: Sprejem akcijskega načrta za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti

Slovenija sodeluje v evropskem projektu Gender Net, v okviru katerega bodo lahko oblikovana izhodišča za akcijski načrt.

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

2011 2012 2013 2014

EPD

Č

Moški Ženski

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

2011 2012 2013 2014

EPD

Č

Moški Ženski

Page 84: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

84

Ocena:

Razmerje med spoloma zaposlenih raziskovalcev je v Sloveniji v javnem sektorju vse bolj uravnoteženo ob upoštevanju načela enakih možnosti med spoloma (Zakon o enakih možnostih žensk in moških je skupni temelj za izboljšanje položaja žensk ter ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških na političnem, gospodarskem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem ter na drugih področjih družbenega življenja). Ocenjujemo, da na izboljšanje kariernih priložnosti za raziskovalce pozitivno vplivajo tudi oblike sofinanciranja, navedene pri prejšnjem cilju. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

31 Spodbujanje študija v naravoslovju in tehniških vedah (štipendije, promocija)

2011–2020

Povečanje števila diplomantov naravoslovnih in tehniških smeri terciarnega izobraževanja na 1000 prebivalcev v starosti 20–29 let

Se izvaja

32

Shema za rast števila in deleža raziskovalcev v poslovnem sektorju, med drugim:

− posodobitev spodbud za zaposlovanje raziskovalcev v poslovnem sektorju

− subvencioniranje ali omejitev navzgor prispevkov za socialno varstvo, ki jih v podjetjih plačujejo delodajalci

− sofinanciranje aktivnosti poslovnega sektorja za krepitev izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju RR ter organizacijske izboljšave na tem področju

− vsebinska razširitev davčne olajšave podjetjem za vlaganje v RR (ki že vključujejo izdatke za nove raziskovalce) z olajšavo za izobraževanje kadrov iz poslovnega sektorja

2011–2020 2011 2014–2020 2014–2020 2014

Dvig števila in deleža raziskovalcev v poslovnem sektorju (EPDČ) Dvig števila in deleža doktorjev znanosti med raziskovalci v poslovnem sektorju (EPDČ)

Se izvaja

33

Spodbujanje meddržavne mobilnosti raziskovalcev Odprava administrativnih, tehničnih in davčnih ovir za mednarodno mobilnost v obeh smereh Sistemski ukrepi za spodbujanje mednarodne mobilnosti v obeh smereh, med drugim oblikovanje mednarodno združljivih mehanizmov za priznavanje kvalifikacij raziskovalcev

2011–2020

Delež doktorjev znanosti, ki so v zadnjih 10 letih najmanj tri mesece študirali, delali ali raziskovali v tujini Delež raziskovalcev s tujim državljanstvom med vsemi raziskovalci Delež tujih študentov med novimi doktorji znanosti

Se izvaja

Page 85: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

85

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

34

Akcijski načrt za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov

2012 Sprejem akcijskega načrta Se izvaja

Page 86: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

86

4.2 SPECIALIZACIJA

Klju čni podro čni cilj: »Dvig znanstvene in gospodarske konkurenčnosti Slovenije.«

Uresni čevanje:

Za dvig znanstvene in gospodarske konkurenčnosti je izrednega pomena proces (pametne) specializacije. Treba je namreč poiskati nove vire za rast gospodarstva, na podlagi t. i. koncepta pametne specializacije, ki upošteva dosedanja vlaganja in kompetence. Ti novi viri za rast so predvsem odgovori na družbene izzive. Pametna specializacija pomeni zlasti strategijo za krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti.

Ocena:

Ključna je zaokrožitev procesa pametne specializacije, ki poteka že od leta 2012, s sprejemom slovenske strategije pametne specializacije v letu 2015. Na tej podlagi se bodo začela vlaganja sredstev evropskih strukturnih skladov v raziskave, razvoj in inovacije. Kazalnik: Delež domačih znanstvenih objav med 10 % najbolj citiranih objav na svetu Kazalnik: Dodana vrednost na delovno aktivnega prebivalca Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah je leta 2009 dosegla 34.168 evrov, leto pozneje 36.044 evrov, leta 2011 37.512 evrov, leta 2012 38.006, v letu 2014 pa 39.011 evrov. Skoraj polovico dodane vrednosti so lani ustvarile velike družbe. Iz naslednje slike (Slika 80) je razvidno gibanje skupne bruto dodane vrednosti, zaposlenosti in bruto dodane vrednosti na zaposlenega od leta 2008. Bruto dodana vrednost na zaposlenega se je od leta 2008 povečala za približno 15 %, medtem ko se je zaposlenost znižala za približno 17 %.

Slika 80: Bruto dodana vrednost na zaposlenega v go spodarskih družbah, zadrugah in pri s. p. Vir: SURS, AJPES

-20%

-15%

-10%

-5%

0%

5%

10%

15%

20%

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

BDV - skupaj

Zaposleni - skupaj

BDV / zaposlenega

Page 87: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

87

Kazalnik: Delež visokotehnoloških in srednje visokotehnoloških proizvodov v izvozu proizvodov Delež izvoza visoko tehnološko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu se je leta 2013 zvišal na najvišjo raven doslej (z 21,5 % v letu 2012 na 22,3 %), zmanjšal se je tudi zaostanek za povprečjem EU. Delež tehnološko visoko zahtevnih proizvodov se je po večletnih skromnih spremembah izraziteje povečal šele v prvih letih krize (2008–2009), ko so se z začetkom gospodarske krize začele močneje krčiti druge, manj konkurenčne industrije. Izvoz visokotehnoloških proizvodov se je po letu 2009 vseskozi povečeval tudi v absolutnih vrednostih, v letih 2012 in 2013 zopet izraziteje in dosegel najvišji delež v sestavi blagovnega izvoza doslej. S tem se je nadalje znižal tudi zaostanek za povprečjem celotne EU, ki je v letu 2013 znašal še 3,4 o. t. V celotnem obdobju po letu 2008 smo med visokotehnološkimi proizvodi beležili predvsem rast izvoza farmacevtskih proizvodov, njihov delež v izvozu se je v tem obdobju povečal za 2,8 o. t. Delež srednje tehnološko zahtevnih proizvodov, na katerega pomembno vpliva upadanje izvoza osebnih avtomobilov, pa se je v letu 2013 že četrto leto zapored znižal (za 0,4 o. t.) (Slika 81)80.

Slika 81: Koli čnik primerjalnih izvoznih prednosti 1 slovenskega izvoza, Slovenija Vir: United Nations Statistics Division: Comtrade, 2015; Handbook of Statistics 2007-08 (UN); preračuni UMAR. Opomba: 1 Razvrščanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Združenih narodov (Trade and Development Report, 2002). Klasifikacija ne razvršča vseh proizvodov, zato seštevek deležev petih skupin ni enak 100.

Cilj 1: »Vzpostaviti oblikovanje in vrednotenje področij specializacije.«

Uresni čevanje:

Cilj se uresničuje prek procesa pametne specializacije, katerega rezultat je v letu 2015 sprejeta Slovenska strategija pametne specializacije. Ta je izvedbeni dokument že sprejetih strateških dokumentov in je platforma za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja,

80 UMAR, Poročilo o razvoju 2015

0,0

0,3

0,6

0,9

1,2

1,5

1,8

Intenzivna raba

naravnih virov

Intenzivna raba dela

Nizko

tehnološko intenzivni proizvodi

Srednje tehnološkointenzivniproizvodi

Visoko tehnološko intenzivni proizvodi

2007

2013

Page 88: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

88

zmogljivosti in kompetenc ter inovacijski potencial za umestitev na svetovne trge ter s tem za krepitev svoje prepoznavnosti. Pametna specializacija je torej strategija za:

• krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti,

• diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter

• rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

Ocena:

Slovenija vodi proces pametne specializacije, v katerega so vključeni vsi najpomembnejši deležniki z institucij znanja kot tudi iz gospodarstva že od leta 2012. V letu 2015 je proces s sprejemom Slovenske strategije pametne specializacije, ki je pogoj za začetek črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov za raziskave, razvoj in inovacije, zaokrožen.

Cilj 2: »Povečati obseg sredstev na področjih specializacije, ki omogočajo gradnjo domačih kompetenc ter konkurenčne prednosti v znanosti in gospodarstvu.«

Uresni čevanje:

Cilj je tesno povezan s procesom pametne specializacije. V letu 2015 je proces s sprejemom Slovenske strategije pametne specializacije, ki je pogoj za začetek črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov za raziskave, razvoj in inovacije, zaokrožen.

Ocena:

Povečanje obsega sredstev na področjih specializacije bo omogočeno s sprejemom slovenske strategije pametne specializacije, saj bodo vsa sredstva evropske kohezijske politike za raziskave, razvoj in inovacije vezana na prednostna področja, določena v strategiji. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

35 Stalno vrednotenje in prepoznavanje področij specializacije

2011–2020

Primerjalne analize konkurenčnih prednosti in kompetenc

Izvedeno

36

Vlaganje v razvoj kompetenc in krepitev razvojnih jeder na področjih specializacije

2011–2020

Proračunski delež za znanost in tehnologijo, namenjen področjem specializacije Relativni faktor vpliva objav na raziskovalnih področjih, zajetih v področja specializacije, v primerjavi z relativnim faktorjem vpliva za vso Slovenijo – spremembe 2010–2014–2020 Izdatki za RR na raziskovalca v gospodarskih dejavnostih, zajetih v specializacijo, v primerjavi s tovrstnimi izdatki poslovnega

Se izvaja (vezano na potrditev SPS)

Page 89: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

89

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

sektorja – spremembe 2010–2014–2020

37

Pritegnitev JRO v reševanje obstoječih izzivov družbenega razvoja

2011–2020

Delež sredstev za osrednje družbene izzive v državnih proračunskih sredstvih za RR (npr. cilja "učinkovita raba naravnih virov" in "obnovljivi viri energije")

Se izvaja

Page 90: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

90

4.3 RAZVOJ RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE

Klju čni podro čni cilj: »Močna, sodobna, dobro izrabljena in mednarodno vpeta raziskovalna infrastruktura.«

Obrazložitev:

Raziskovalna infrastruktura je v Sloveniji močno razpršena, deloma zastarela, hkrati pa večina ne dosega kritične mase in odličnosti, ki bi bila primerljiva z evropsko in svetovno raziskovalno infrastrukturo. Glavni instrument razvoja raziskovalne infrastrukture so različne oblike sofinanciranja ARRS in sredstva evropskih strukturnih skladov. Zaradi zniževanja sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ARRS razpisa za raziskovalno infrastrukturo ni objavila od leta 2010 do 2014. Kazalnik: Proračunska sredstva za raziskovalno infrastrukturo na raziskovalca v javnem sektorju

Cilj 1: »Bolje izkoristiti obstoječo nacionalno raziskovalno infrastrukturo.«

Uresni čevanje:

Za dostop do raziskovalne opreme, s katero razpolagajo JRO v Sloveniji, je v okviru SICRIS–a vzpostavljen pregledni pregled opreme po posameznih JRO, kar omogoča hitri ogled razpoložljivih zmogljivosti in vzpostavitev stika za dostop do te opreme. Iz odgovorov strokovnjakov na podlagi vprašalnika ugotavljamo, da polovica vprašanih ocenjuje, da je javno financirana raziskovalna infrastruktura slabo ali nezadostno dostopna in izkoriščena. Samo 30 % strokovnjakov iz gospodarstva ocenjuje, da je raziskovalna oprema v Sloveniji dobro ali odlično dostopna in izkoriščena (Slika 82).

Slika 82: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenju jete dostopnost in izkoriš čenost javno financirane raziskovalne infrastrukture«, n = 105 Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika)

Page 91: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

91

Ocena:

Po ocenah ključnih izvajalcev RISS je javno financirana raziskovalna infrastruktura slabo ali nezadostno dostopna in izkoriščena. Zakonska ureditev odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture na JRO še ni uvedena. V okviru SICRIS-a je vzpostavljen pregledni pregled opreme po posameznih JRO.

Cilj 2: »Posodobiti in zgraditi novo raziskovalno infrastrukturo na prednostnih področjih.«

Uresni čevanje:

S sredstvi ESRR so bili opravljeni večji vložki v okviru centrov odličnosti na izbranih področjih. Sicer pa smo vlagali tudi v nadgradnjo obstoječe infrastrukture v povezavi z vključitvijo v mednarodne RI projekte. Razvoj RI je vključen tudi v Strategijo pametne specializacije za obdobje 2014–2020. Podlage za povečanje vlaganja v raziskovalno infrastrukturo vzpostavljamo tudi z aktivnim povezovanjem na ravni EU v okviru skupnih pobud in z vključevanjem v infrastrukturne povezave. Pri uresničevanju tega cilja bosta izjemnega pomena razpoložljivost ustreznih finančnih sredstev in ustrezna vključenost takšnih centrov v mednarodne infrastrukturne povezave.

Ocena:

Vlada RS je leta 2011 sprejela Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020, ki določa prioritete RS na področju raziskovalne infrastrukture. Tudi v prihodnje bodo uporabljeni aktualni instrumenti financiranja za izgradnjo raziskovalne infrastrukture.

Cilj 3: »Mednarodno povezovanje pri dostopu do velikih raziskovalnih infrastruktur.«

Uresni čevanje:

Republika Slovenija soinvestira zlasti izgradnjo FAIR v Darmstadtu v Nemčiji, soinvestira tudi v Belle II na Japonskem. Slovenija je v letu 2015 sklenila konzorcijski sporazum ELIXIR o ustanovitvi evropske infrastrukture za vede o življenju in biološke informacije.

Republika Slovenija se je v skladu z načrti doslej vključila v projekta ESFRI SHARE in CESSDA in je tudi že izvedla vse potrebne postopke, da postane ustanovna članica za vključitev v CERIC, ESS in DARIAH (vsi trije so tik pred vzpostavitvijo). Sodelujemo tudi pri pripravi EPOS in ISBE. V stiku smo tudi s projekti EATRIS, CLARIN in LIFEWATCH, v katere pa se bomo vključili, ko bodo to omogočale proračunske zmožnosti. Slovenija je tudi polnopravna članica EGI.

Odprto je še vprašanje članstva RS v CERN, ILL, XFEL in PRACE.

Ocena:

RS je s sprejetjem Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020 opredelila temeljne mednarodne projekte. V nekatere izmed njih se je že uspešno vključila, pri nekaterih je članstvo še odprto.

Page 92: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

92

IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

38 Ureditev odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture na JRO

2012 Zakonska ureditev Delež zunanjih uporabnikov RI v skupnih urah uporabe opreme

Se izvaja

39

Vzpostavitev virtualnega centra za dostop do RI in mehanizma za dostop do prostih zmogljivosti

2012 Javni dostop do virtualnega centra Število prijav za proste zmogljivosti prek virtualnega centra

Se izvaja

40 Koncentracija sredstev za novo RI na izbranih področjih

2012 Povečanje sredstev za RI na izbranih področjih

Se izvaja

41 Vzpostavitev domačih centrov srednje velike RI

2020 Dva nova centra Se izvaja

42 Zagotovitev pogojev za evropski center RI v Sloveniji

2020 Sedež konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture v Sloveniji

Ni izvedeno

43 Vključitev v mednarodne centre RI (projekt)

2012

Mednarodni centri RI, kjer sodeluje Slovenija kot soinvestitorica – sredstva za ta namen kot % vseh sredstev za RI Mednarodni centri RI, kjer sodeluje Slovenija kot uporabnica na podlagi plačane "pristojbine" – sredstva za ta namen kot % vseh sredstev za RI

Se izvaja

44 Sprejem načrta razvoja raziskovalne infrastrukture

2011 Sprejeti načrt Izvedeno

Page 93: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

93

4.4 RAZVOJ PODJETNIŠKO-INOVACIJSKE INFRASTRUKTURE

Klju čni podro čni cilj: »Celovita, kakovostna in trdna mreža podpornih institucij za ugodno inovacijsko okolje.«

Uresni čevanje:

Slovenija ima razvito široko podjetniško-inovacijsko infrastrukturo z velikim številom izvajalskih in podpornih institucij, katerih največji pomanjkljivosti sta velika razdrobljenost in neusklajenost. Ocena:

V letu 2014 je bil pripravljen predlog celovite prenove in zagotavljanja delovanja podpornega (podjetniškega in inovativnega) okolja za podjetništvo (točke VEM, subjekti inovativnega okolja, pisarne za prenos tehnologij).

Cilj 1: »Izboljšati učinkovitost delovanja javnih izvajalskih institucij.«

Uresni čevanje:

S 1. 1. 2013 je pričela delovati nova agencija SPIRIT, v katero so se združile aktivnosti prej treh samostojnih institucij (JAPTI, TIA in STO). Agencija je postala odgovorna za promocijo slovenskega gospodarstva, promocijo Slovenije kot turistične destinacije, razvoj podjetništva ter spodbujanje inovativnosti, tehnološkega razvoja, tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. V letu 2015 se je področje turizma znova preneslo na samostojno agencijo (STO – Slovensko turistično organizacijo), saj do predvidenega sodelovanja ni prišlo.

Ocena:

Prestrukturiranje javnih agencij za tehnološki razvoj in inovacije je bilo izpeljano v letu 2013. Glede na to, da so bilo sodelovanje med različnimi področji dela le delno doseženo, je bila v letu 2014 sprejeta odločitev, da se področje turizma izloči iz agencije SPIRIT. Z namenom izboljšanja delovanja izvajalskih institucij in dopolnjevanja različnih ukrepov (predvsem finančnih instrumentov) poteka intenziven dialog med agencijo SPIRIT, Slovenskim podjetniškim skladom, Skladom za regionalni razvoj in razvoj podeželja ter SID banko.

Cilj 2: »Posodobiti mrežo podpornih subjektov v podjetništvu in v inovacijah.«

Uresni čevanje:

V Sloveniji so se na podlagi spodbujevalnih ukrepov države vzpostavile različne javne in zasebne institucije, ki povezujejo podjetja in JRO ter zagotavljajo podporne storitve zanje (npr. tehnološki centri, tehnološki parki, podjetniški in univerzitetni inkubatorji, grozdi in tehnološke mreže, centri odličnosti, kompetenčni centri in razvojni centri). Z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo so vzpostavljene pravne podlage za sovlaganje države v razvoj storitev podpornih institucij.

Page 94: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

94

Ocena:

Podporno okolje za podjetništvo in inovacije se razvija v skladu z zakonom in finančnimi sredstvi, ki so na voljo. V letih 2013 in 2014 je bila podpora dana izvajanju nalog subjektov inovativnega okolja (JR INO). Poleg tega je bil podprt konzorcij, ki izvaja dejavnost prenosa tehnologij v javnih raziskovalnih organizacijah (TTO). Subjekti podjetniškega okolja (vstopne točke VEM) so bili podprti v letu 2013, v letu 2014 pa se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev razpis ni izvajal. Kazalnik: Spremembe v strukturi uporabnikov podpornih storitev glede na področje dejavnosti Kazalnik: Spremembe v strukturi uporabnikov podpornih storitev glede na velikost podjetij Kazalnik: Število uspešno prenesenih invencij posameznikov v gospodarsko uporabo Kazalnik: Delež podjetij, ki so uvedla tehnološko inovacijo, med vsemi podjetji V obdobju 2010–2012 se je z inovacijsko aktivnostjo ukvarjalo približno 46 % opazovanih podjetij. Inovacijsko aktivna podjetja so podjetja, ki so v opazovanem obdobju uvedla tehnološko ali netehnološko inovacijo ali obe vrsti inovacij hkrati. Med temi je bilo 19 % takih, ki so v opazovanem obdobju uvedla samo tehnološko inovacijo, 30 % takih, ki so uvedla samo netehnološko inovacijo, in 51 % takih, ki so uvedla tehnološko in netehnološko inovacijo hkrati (Slika 83).

Slika 83: Tehnološko inovacijsko aktivna podjetja, Slovenija, 2010–2012 Vir: SURS Kazalnik: Delež podjetij, ki so uvedla netehnološko inovacijo, med vsemi podjetji V obdobju 2010–2012 je bilo med tehnološko inovativnimi podjetji nekaj več kot 46 % takih, ki so v opazovanem obdobju uvedla tako inovacijo proizvoda kot tudi inovacijo postopka. Četrtina podjetij je uvedla samo inovacijo proizvoda, nekaj manj kot 22 % jih je uvedlo samo inovacijo postopka. Obe vrsti netehnoloških inovacij hkrati (organizacijsko in trženjsko) je uvedlo nekaj več kot 45 % podjetij, samo organizacijsko inovacijo je uvedlo malo manj kot četrtina, samo trženjsko inovacijo pa 30 % vseh netehnološko inovativnih podjetij (Slika 84).

Page 95: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

95

Slika 84: Netehnološko inovacijsko aktivna podjetja , Slovenija, 2010–2012 Vir: SURS Tabela 12: Inovacijska aktivnost podjetij, Slovenij a

2010–20122) 2010–20123) 2008–20103)

število

Podjetja – skupaj1) 4.210 4.079 4.159

Inovacijsko aktivna podjetja 1.959 1.874 2.054

samo tehnološko 377 353 425

samo netehnološko 582 558 611

tehnološko in netehnološko hkrati 1.000 963 1.018

Inovacijsko neaktivna podjetja 2.252 2.205 2.105

Opombe: 1) Vključena podjetja z izbranimi dejavnostmi po SKD 2008 (glej metodološko opozorilo). 2) Sedaj veljavna Uredba (EU) št. 995/2012 (glej metodološko opozorilo). 3) Prejšnja Uredba (EU) št. 1450/2004 (glej metodološko opozorilo).

Vir: SURS Kazalnik: Delež podjetij v storitvenih dejavnostih, ki so uvedla inovacijo, med vsemi podjetji v storitvenih dejavnostih Delež inovacijsko aktivnih podjetij je nekoliko večji med opazovanimi podjetji v predelovalnih dejavnostih (50%) kot med podjetji v storitvenih dejavnostih (44%). Tabela 13: Inovacijska aktivnost podjetij po vrsti dejavnosti, Slovenija, 2010–2012

Podjetja skupaj

Inovacijsko aktivna podjetja

skupaj samo

tehnološko samo

netehnološko

tehnološko in netehnološko

skupaj

število

Podjetja – skupaj 4.211 1.958 377 581 1.000

Industrija 2.184 1.070 215 263 592

Predelovalne dejavnosti

1.995 996 205 237 554

Page 96: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

96

Podjetja skupaj

Inovacijsko aktivna podjetja

skupaj samo

tehnološko samo

netehnološko

tehnološko in netehnološko

skupaj

število

Storitvene dejavnosti 2.027 888 162 318 408

Vir: SURS

Cilj 3: »Izboljšati preglednost in dostopnost informacij o javnih razpisih.«

Uresni čevanje:

Objava javnih razpisov je zagotovljena z objavo v Uradnem listu RS ter na spletnih straneh ministrstva, ki javni razpis objavlja. MGRT poleg tega na svoji spletni strani redno osvežuje preglednico odprtih in načrtovanih razpisov (vključeni so tudi javni razpisi izvajalskih institucij – SPIRIT, SPS, SRRS). Glede javnih razpisov, ki izhajajo iz evropske kohezijske politike, so podatki na voljo tudi na spletnih straneh SVRK.

Ocena:

Preglednost in dostopnost informacij o javnih razpisih sta sicer izboljšana, vendar je mogoč še nadaljnji napredek na tem področju. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

45 Prestrukturiranje javnih agencij za tehnološki razvoj in inovacije JAPTI in TIA

2011 Evalvacijsko poročilo o JAPTI in TIA – ocena strokovne in stroškovne učinkovitosti

Se izvaja

46

Razvoj novih storitev in podpornih subjektov za krepitev inoviranja, vključno s storitvami za uvajanje novih poslovnih modelov

2012

Spremembe v strukturi uporabnikov podpornih storitev glede na področje dejavnosti Spremembe v strukturi uporabnikov podpornih storitev glede na velikost podjetij Število uspešno prenesenih invencij posameznikov v gospodarsko uporabo Delež podjetij, ki so uvedla tehnološko inovacijo, med vsemi podjetji Delež podjetij, ki so uvedla netehnološko inovacijo, med vsemi podjetji

Se izvaja

Page 97: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

97

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

Delež podjetij v storitvenih dejavnostih, ki so uvedla inovacijo, med vsemi podjetji v storitvenih dejavnostih

47 Odprta platforma za povezovanje oziroma mreženje (e-okolje)

2012 Vzpostavitev platforme Ni izvedeno

48 Enotni portal za objavo vseh javnih razpisov

2011 Uvedba portala Ni izvedeno

Page 98: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

98

4.6 INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA V PODPORO INOVACIJ SKEMU SISTEMU

Klju čni podro čni cilj: »Vzpostavitev moderne infrastrukture IKT za razmah znanosti v Sloveniji.«

Uresni čevanje:

Osrednja informacijska infrastrukturna podpora za izvajanje in razvoj raziskovalnih dejavnosti je realizirana prek delovanja javnega zavoda Akademske raziskovalne in izobraževalne mreže Slovenije (Arnes). Na Arnesu je vzpostavljena osrednja računalniška gruča, ki omogoča delovanje SLING, slovenske nacionalne iniciative za GRID. Osrednja avtentikacijska infrastruktura (SiGNET CA) za potrebe povezovanja raziskovalcev v GRID je vzpostavljena na IJS. Omrežje Arnes je del vseevropskega raziskovalnega in izobraževalnega omrežja GEANT, ki na ravni informacijske povezanosti združuje vse evropske raziskovalne ustanove. Prek omrežja GEANT pa imajo slovenske ustanove omogočeno povezavo do vseh pomembnih svetovnih znanstvenih zmogljivosti. Pri delovanju in razvoju osrednje informacijske infrastrukture se javni zavod Arnes povezuje z vsemi ustreznimi raziskovalnimi in visokošolskimi ustanovami.

Ocena:

Potrebe po računski moči in mednarodnem povezovanju na ravni informacijske infrastrukture bodo zaradi informacijskega razvoja na področju znanstvenih metod v prihodnje močno narastle. Potrebno bi bilo načrtovanje ustreznega povečanja zmogljivosti računske moči in podatkovnih skladišč v več različnih ustanovah v RS. Predvideti bi bilo treba tudi sredstva za njihovo vzdrževanje. Financiranje bi moralo biti usmerjeno le v projekte, ki bodo zagotovili odprt dostop do infrastrukture za vse raziskovalne ustanove in raziskovalce v RS. Posebno pozornost bi morali nameniti tudi infrastrukturi za povezovanje v mednarodna okolja in projekte.

Cilj 1: »Okrepiti temelj znanstvene e-infrastrukture, ki zagotavlja podporo slovenski raziskovalni skupnosti.«

Uresni čevanje:

Omrežje Arnes vsem raziskovalnim organizacijam omogoča ustrezno komunikacijsko povezljivost do sorodnih ustanov po celem svetu in v internet. Vse raziskovalne ustanove v RS imajo povezavo izvedeno prek optičnih vodov. V preteklih letih je v Sloveniji začela delovati SLING, nacionalna infrastruktura GRID, ki omogoča skupno uporabo računskih zmogljivosti na različnih raziskovalnih ustanovah. SLING deluje po načelu odprte znanosti in omogoča povezovanje ali uporabo javno financiranih računskih zmogljivosti vsem slovenskim raziskovalnim ustanovam in tudi posameznim raziskovalcem. SLIG je prek omrežja Arnes povezan v EGI, Evropsko iniciativo za GRID.

Ocena:

V prihodnje bi morali okrepiti osrednjo nacionalno infrastrukturo, ki omogoča podporo raziskovalni skupnosti.

Page 99: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

99

Cilj 2: »Prost dostop do surovih podatkov iz raziskav, financiranih z javnimi sredstvi.«

Uresni čevanje:

Iz vprašalnika o uresničevanju RISS smo na vprašanje: »Kako ocenjujete uresničevanje ciljev RISS na področju informacijske infrastrukture?« od strokovnjakov pridobili odgovore, prikazane v spodnjem grafu (Slika 85):

Slika 85: Odgovor na anketno vprašanje »Kako ocenju jete uresni čevanje ciljev RISS na podro čju informacijske infrastrukture?« (n = 104) Vir: MIZŠ (analiza vprašalnika) Vlada RS je 3. septembra 2015 sprejela nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji. Temeljni namen strategije je vzpostavitev odprtega dostopa do znanstvenih informacij (v obliki recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov) ter znanstvenih revij in monografij, sofinanciranih z javnim denarjem. Slovenske univerze so leta 2013 s sofinanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj in MIZŠ vzpostavile nacionalni portal odprte znanosti ter repozitorij za odprti dostop do zaključnih del študija in objav raziskovalcev (http://www.openscience.si/). Repozitorij je bil v sodelovanju z Arnesom razširjen za potrebe raziskovalnih ustanov http://dirros.openscience.si/info/index.php/slo/.

Ocena:

Za vzpostavitev repozitorijev za znanstvene podatke bi zaradi njihovega obsega morali vzpostaviti osrednje podatkovno skladišče, saj je zaradi stroškov upravljanja in vzdrževanja nesmotrno, da bi to problematiko reševali posamično.

Page 100: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

100

IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

49 Izvajanje Strategije razvoja širokopasovnih omrežij v RS

2013 Izbrani kazalniki v Strategiji razvoja širokopasovnih omrežij v RS

Izvedeno

50 Podpora delovanju javnega zavoda ARNES

2011–2020

Letna proračunska sredstva za ARNES

Se izvaja

51

Vključitev področja razvoja IKT za podporo raziskovalno-razvojne infrastrukture v Nacionalni program informacijske družbe

2011 Nacionalni program informacijske družbe

Ni izvedeno

52

Zagotavljanje delovanja nacionalnega koordinacijskega centra za GRID-tehnologijo SLING

2011 Delovanje centra Izvedeno

53

Zagotavljanje in širitev delovanja stabilne IKT - infrastrukture visoke zmogljivosti za izobraževalno, znanstveno in kulturno sfero (Eduroam, AAI)

2012–2020

Delovanje infrastrukture visokih zmogljivosti IKT za izobraževalno, znanstveno in kulturno sfero

Se izvaja

54 Zagotovitev dostopa do visokozmogljivih računalniških zmogljivosti za JRO

2014 Aktiviranje dostopa Izvedeno

55 Priprava akcijskega načrta za prosti dostop do podatkov javno financiranih raziskav

2014 Akcijski načrt, usklajen med relevantnimi akterji v Sloveniji

Izvedeno

Page 101: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

101

5 INOVATIVNO GOSPODARSTVO

5.1 POSPEŠEVANJE ZASEBNEGA VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ

Klju čni podro čni cilj: »Povečanje zasebnega vlaganja, predvsem poslovnega sektorja, v raziskave in razvoj.«

Cilj 1: »Okrepiti spodbude za povečanje zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj iz javnih sredstev. V projekte v sodelovanju z gospodarstvom bomo usmerili 60 % teh javnih sredstev, kakor je opredeljeno v poglavju 3.5. Dodatno bo namenjen poseben poudarek izboljšanju dostopa podjetij do komercialnih virov financiranja za raziskave, tehnološki razvoj ter komercializacijo novih proizvodov in storitev na temelju lastnega znanja. Za povečanje finančnih zmogljivosti na trgu bomo dodatna javna sredstva usmerili v instrumente finančnega inženiringa po obstoječih finančnih institucijah, tako da bo dosežen kar največji finančni učinek in hkrati zagotovljen dostop do ugodnih (dolžniških in lastniških) virov financiranja raziskovalno-razvojnih dejavnosti na različnih stopnjah razvoja.«

Cilj 2: »Spodbujati zaposlovanje oziroma usposabljanje raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Ukrepi so navedeni v poglavju 4.3.«

Cilj 3: »Okrepiti sistem davčnih spodbud za vlaganje v raziskave in razvoj.«

Uresni čevanje:

Ključni cilj je okrepiti spodbude za povečanje zasebnega vlaganja v RR prek različnih ukrepov, ki spodbujajo raziskovalno-razvojne projekte v gospodarstvu in zaposlovanje raziskovalcev, ter prek davčnih spodbud za vlaganja v raziskave in razvoj (posamezni ukrepi so navedeni v poglavjih 5.2 in 5.3). Vlaganja poslovnega sektorja v RR se krepijo, kot je prikazano v poglavju 3.4.

Ocena:

MGRT je v letu 2014 v okviru svojih pristojnosti in sprejetega proračuna pospeševal zasebna vlaganja v RR prek nepovratnih spodbud za krepitev razvojnih dejavnosti in tehnoloških investicij v podjetjih, prek krepitve razvojnih oddelkov v podjetjih in prek krepitve finančnih instrumentov za raziskave, razvoj in inovacije. Prav tako veljajo 100 % davčne olajšave za vlaganja v RR. Podrobnejša razčlenitev podpore zaposlovanja raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu po letih: Ukrep: mladi raziskovalci iz gospodarstva (MR): v letih 2007–2010 je prek MGRT potekalo financiranje mladih raziskovalcev v gospodarstvu (Tabela 14).

Page 102: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

102

Tabela 14: Število odobrenih mladih raziskovalcev i z gospodarstva v letih od 2007 do 2010

Leto Število odobrenih mladih raziskovalcev

Generacija 2007 63 Generacija 2008 69 Generacija 2009 128

Generacija 2010 140 SKUPAJ 400

Vir: MGRT Ukrep: krepitev razvojnih oddelkov v gospodarstvu (KROP): v letih 2011–2013 se je ukrep MGRT za financiranje mladih raziskovalcev v gospodarstvu razširil še na druge skupine raziskovalcev, kot izhaja iz spodnje tabele (Tabela 15): Tabela 15: Krepitev razvojnih oddelkov v gospodarst vu (KROP) v letih od 2011 do 2013

Št. razvojnih

skupin

Št. podprtih

zaposlitev

A1 (MR)

A2 A3 A4 A5 Obdobje financiranja

KROP 2011 61 465 87 30 75 273 x 17. 11. 2011–30. 5. 2014

KROP 2012 62 179 42 26 49 62 x 1. 1. 2013–30. 6. 2014

KROP 2013 51 309 11 33 78 78 109 14. 1. 2014–28. 2. 2015

SKUPAJ 174 953 140 89 202 413 109

Pomen kategorij: A1: Zaposlitev oziroma usposabljanje mladih raziskovalcev, ki so vpisani na podiplomski študij A2: Zaposlitev raziskovalcev iz javnih raziskovalnih organizacij A3: Zaposlitev raziskovalcev in strokovnjakov iz Slovenije ali tujine; A4 (2011): Vključevanje že zaposlenih raziskovalcev v podjetju v novo RR skupino. A4 (2012): Zaposlitev študentov, ki bodo v 6 mesecih od roka za prijavo na JR zaključili študij II. ali III. stopnje bolonjskega študijskega programa, ter zaposlovanje oseb, prijavljenih na ZZRS A4 (2013): Zaposlitev diplomantov, ki so oziroma bodo zaključili študij II. ali III. stopnje bolonjskega študijskega programa, v obdobju od 1. 1. 2013 do izvedene zaposlitve s strani prijavitelja in zaposlovanje oseb, prijavljenih na ZZRS A5 (2013): Vključevanje že zaposlenih raziskovalcev pri prijavitelju v novo RR skupino.

Vir: MGRT Kazalnik : 60 % javnih sredstev za raziskave in razvoj nameniti za projekte po meri inovativnega gospodarstva; obseg zasebnih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije, spodbujen z javnimi viri.

Glej poglavje 3.4

Page 103: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

103

IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

56

Povečan obseg javnih sredstev za raziskovalno-razvojne projekte po meri gospodarstva

2012

60% javnih sredstev za raziskave in razvoj usmeriti v projekte po meri inovativnega gospodarstva Obseg zasebnih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije, spodbujen z javnimi viri

Se izvaja

Page 104: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

104

5.2 VEČ INOVATIVNIH NOVOUSTANOVLJENIH PODJETIJ

Klju čni podro čni cilj: »Povečati število visokotehnoloških mikro- in malih podjetij s hitrim prirastom novih.«

Cilj 1: »Ustvariti spodbudno okolje za komercializacijo znanja na JRO.« Ukrepi so opisani v poglavju 3.2 (Prenos znanja)

Cilj 2: »Vzpostaviti celovito shemo finančnih in drugih spodbud za zagon in začetno delovanje podjetij.«

Cilj 3: »Oblikovali bomo ukrepe za podporo start-up podjetjem, ki vstopajo na globalne trge (t. i. BornGlobals). V povezavi z zunanjo politiko in programi za spodbujanje internacionalizacije podjetij bomo vzpostavili sistem za podporo novim globalnim podjetjem pri povezovanju z inovacijskimi središči, mednarodnimi mrežami in potencialnimi partnerji. Prek institucij podpornega okolja bomo krepili programe za usposabljanje in mednarodno povezovanje. Spodbude za razvoj trga tveganega kapitala bomo usmerili tako, da bodo stimulirali sovlaganja tujih specializiranih skladov v nova inovativna podjetja v Sloveniji.«

Uresni čevanje:

V zadnjih letih se je podjetniški ekosistem v Sloveniji precej okrepil. Najaktivnejši deležniki slovenskega podjetniškega ekosistema se povezujejo v Iniciativi Start:up Slovenija. Iniciativa Start:up Slovenija je odprta platforma za vse, ki želijo prispevati k viziji dinamične, podjetniškim talentom prijazne države. V iniciativo so vključeni Tovarna podjemov, Tehnološki park Ljubljana, Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, RCR Zasavje in Inkubator Savinjske regije. Povezujejo se tudi z drugimi ključnimi deležniki start-up ekosistema. Pripravili so nacionalno strategijo Start:up manifest in oblikovali ter nadgradili številne programe za aktivacijo talentov, izgradnjo start-up podjetij in njihovo globalno rast. Oblikovani so bili tudi instrumenti v podporo na najzgodnejših stopnjah razvoja podjetij, predvsem ukrepi za zagon inovativnih podjetij in ukrep semenskega kapitala (ukrepe izvaja Slovenski podjetniški sklad).

Ocena:

Rezultati delovanja Iniciative Start:up Slovenija v letu 2014 kažejo na hiter in dinamičen razvoj slovenskega start-up ekosistema. V letu 2014 je bilo organiziranih 349 podjetniških dogodkov po vsej Sloveniji z 10.452 udeleženci, kar je toliko kot v letih 2012 in 2013 skupaj (v letih 2012 in 2013 je bilo organiziranih približno 400 dogodkov za več kot 13.000 udeležencev). V iniciativo je vključenih 419 inovativnih start-up podjetij. Iniciativa Start:up Slovenija izvaja nacionalne programe spodbujanja podjetništva in podjetnega udejstvovanja, namenjene trem ciljnim skupinam: podjetniškim skupinam v fazi snovanja podjetniške ideje, start-up podjetjem in podjetjem v hitri globalni rasti. Aktivnosti se nanašajo na organizacijo dogodkov in promocijo, delovanje pospeševalnikov, start-up mentorstvo, prostori za »coworking«, Go:global pospeševalnik itd. V okviru iniciative poteka dogodek start-up leta (2014 je bilo 126 sodelujočih start-upov), na podlagi katerega okoli 40 podjetij letno prejme subvencijo P2 Slovenskega podjetniškega sklada. Razpisi za zagonska sredstva za novonastala inovativna podjetja se izvajajo že od leta 2006. Namen razpisov je razvoj podjetja in uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme. S tem se podpira ciljna skupina podjetij v najbolj občutljivi razvojni fazi. Še posebej se jih spodbuja k razvoju njihovih podjetniških kompetenc z vključevanjem v programe mreženja in mentorstva.

Page 105: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

105

Produkti Slovenskega podjetniškega sklada za mlada in zagonska podjetja se nanašajo tudi na povratne vire in semenski kapital ter tvegani kapital. Novonastalim podjetjem je namenjeno tudi podporno okolje (univerzitetni inkubatorji, tehnološki parki in vstopne točke VEM) glede informiranja/usposabljanja ter tudi fizične infrastrukture, mreženja itd. Obstaja pa tudi vrsta drugih pobud (GoGlobal, Hekovnik, Kickstarter, družbe tveganega kapitala, poslovni angeli), ki pomagajo podjetjem (novim in inovativnim) pri prodoru na trg.

Kazalnik : Število podjetij, vključenih v sheme za zagon

Slika 86: Število podjetij, vklju čenih v sheme za zagon Vir: Slovenski podjetniški sklad Kazalnik : Obseg vlaganj specializiranih skladov tveganega kapitala v podjetja

V okviru lastniškega financiranja je bilo prek Slovenskega podjetniškega sklada v obdobju 2007–2014 podprtih 47 podjetij v vrednosti 24,7 mio EUR.

IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

57 Celovit sistem podpore novonastalim podjetjem

2011–2020

Število podjetij, vključenih v sheme za zagon Razpoložljivost virov semenskega kapitala

Izvedeno

58 Podpora start-up podjetjem, ki vstopajo na globalni trg

2011–2020 Obseg vlaganj specializiranih skladov tveganega kapitala v podjetja

Se izvaja

Page 106: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

106

5.3 HITREJŠA RAST INOVATIVNIH PODJETIJ

Klju čni podro čni cilj: »Povečati rast in dinamiko razvoja inovativnih malih in srednje velikih podjetij.«

Cilj 1: »Izboljšati sistem dostopa do kapitala in virov financiranja za inovativna podjetja.«

Cilj 2: »Nameniti posebno pozornost skupini hitro rastočih podjetij.«

Cilj 3: »Krepiti mednarodno razvojno in poslovno sodelovanje.«

Cilj 4: »Nameniti posebno pozornost skupini hitro rastočih podjetij.«

Cilj 5: »Ustvarjati spodbudno zakonodajno okolje.«

Uresni čevanje:

V zadnjih letih so ukrepi na področju spodbujanja konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP) vse bolj osredotočeni na spodbujanje razvoja inovativnih in hitro rastočih podjetij, tako prek izboljšanja sistema dostopa do kapitala in virov financiranja kot tudi boljšega zakonodajnega in institucionalnega okvira.

Ocena:

Neposredne spodbude in finančni instrumenti za povečanje konkurenčnosti MSP so v glavnem usmerjeni v skupino inovativnih podjetij, ki imajo največje možnosti za rast. Cilj vseh ukrepov, ki jih izvaja MGRT, sta krepitev izvozne možnosti podjetij in vključevanje v mednarodne verige vrednosti. Tako se izvajajo ukrepi za spodbujanje internacionalizacije in razvojnih dejavnosti, prek katerih se večajo zmožnosti in sposobnosti podjetij za vključevanje in uveljavljanje v mednarodnih verigah vrednosti. Izvajajo se aktivnosti za izboljšanje dostopa do dolžniških in lastniških virov financiranja. Dolžniški viri financiranja: V letih 2013 in 2014 so se izvajali ukrepi za podporo podjetjem pri rasti in razvoju prek dolžniških virov financiranja prek SID banke (posojilni sklad za podporo rasti in razvoju MSP v višini 500 mio EUR, posojilni sklad za tehnološko inovativne projekte podjetij v višini 150 mio EUR) in prek Slovenskega podjetniškega sklada (mikrokrediti 5 mio EUR/letno, garancije s subvencijo obrestne mere za klasična podjetja in tehnološko inovativne projekte). Lastniški viri financiranja (TK): V letih 2013 in 2014 se je nadaljevalo izvajanje lastniškega financiranja prek zasebnih družb tveganega kapitala (DTK) v obliki tveganega lastniškega in navideznega lastniškega kapitala. Do konca leta 2014 je bilo podprtih 6 družb tveganega kapitala (trenutno aktivne so 4), ki so izvedle 25 naložb v MSP v višini 25 mio EUR.

Page 107: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

107

Slovenski podjetniški sklad je poleg tega razvil tudi nov instrument semenskega kapitala (konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000 EUR oziroma lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 EUR). Sklad želi z razpisom spodbuditi zagon inovativnih, razvojno naravnanih in globalno usmerjanih podjetij. S tem se želi podpreti ciljna skupina podjetij v najbolj občutljivi razvojni fazi. Start-up ekosistem je tako ponudil podjetjem celovite storitve (finančni viri Slovenskega podjetniškega sklada, usposabljanje/mentorstvo in fizična infrastruktura). Ukrepi na podro čju internacionalizacije: V letu 2014 je bilo v okviru MGRT (SPIRIT) za aktivnosti spodbujanja internacionalizacije namenjenih 2 mio EUR sredstev, iz katerih je bilo svetovano prek portalov 112 tujim podjetjem, prek programa za izobraževanje je bilo podprtih 18 MSP-jev, prek razpisa za tržne raziskave tujih trgov 39 podjetij, podprtih je bilo 14 izhodnih gospodarskih delegacij in 5 vhodnih, izvedenih je bilo 6 seminarjev in 7 pripravljalnih sestankov pred izvedbo delegacije. Podprta je bila tudi izvedba 13 skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na mednarodnih sejmih v tujini in 59 podjetij prek razpisa za individualno udeležbo na mednarodnih sejmih v tujini. Nadaljevala se je podpora aktivnostim slovenskim poslovnih klubov v tujini, in sicer so bile podprte aktivnosti 16 poslovnih klubov. Izvajale so se tudi aktivnosti oglaševanja in promocije doma in tudi v tujini. Ukrepi za spodbujanje razvojnih dejavnosti in tehno loških investicij v podjetjih (subvencije):

− javni razpis za subvencije za nakup nove tehnološke opreme v MSP 2013 (P4) v višini 31 mio EUR (v letu 2014 dejansko podprtih 163 podjetij v višini 29 mio EUR),

− sofinanciranje tehnoloških investicij – TI 2012: 4 projekti, 275 zaposlitev,

− spodbujanje tehnološko razvojnih projektov – SMER+ 2013–2014: sofinanciranih 26 projektov,

− spodbujanje mednarodnih razvojnih projektov v okviru pobud EUROSTARS in EUREKA,

− sofinanciranje 17 razvojnih centrov slovenskega gospodarstva,

− krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih – KROP 2011, 2012, 2013. V letu 2013 je bil objavljen že tretji javni razpis, namenjen krepitvi razvojnih oddelkov v podjetjih (KROP). Skupno je bilo do leta 2014 ustanovljenih 174 razvojnih skupin in podprtih 953 raziskovalcev v podjetjih (podrobnejša razčlenitev je v poglavju 5.1), skupna vrednost instrumenta pa je bila 40 mio EUR (vsi trije JR). Ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja/akt za mala podjetja: Akcijski načrt za izvajanje akta za mala podjetja vsebuje ukrepe in aktivnosti na različnih področjih v okviru desetih načel akta za mala podjetja, in sicer:

− ustvariti okolje za podjetnike in družinska podjetja, kjer bo podjetništvo nagrajeno;

− zagotoviti poštenemu podjetniku v stečaju, da kmalu dobi novo priložnost;

− oblikovati predpise v skladu z načelom „najprej pomisli na male“;

− doseči odzivnost javne uprave na potrebe MSP;

− olajšati sodelovanje MSP pri javnih naročilih in boljša izraba državnih pomoči za MSP;

− olajšati dostop MSP do virov financiranja in podpora pravočasnemu plačevanju v gospodarskem poslovanju;

− pomagati MSP, da bolje izkoristijo priložnosti enotnega trga;

− spodbujati nadgradnjo spretnosti in znanj v MSP in vse oblike inovacij;

− omogočiti MSP, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti;

− spodbuditi in podpreti MSP, da bodo izkoristila prednosti rasti tujih trgov. Poročanje o posameznih aktivnostih v okviru akcijskega načrta za izvajanje akta za mala podjetja je vključeno v enotni dokument. Glede na zadnje poročilo o uresničevanju enotnega dokumenta (april 2015) so od 8 ukrepov akcijskega načrta za izvajanje akta za mala podjetja izvedeni štirje, štirje pa so delno izvedeni.

Page 108: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

108

Kazalniki : Vlaganje tveganega kapitala kot odstotek BDP; delež državnih sredstev v celotnem tveganem kapitalu v državi; dostopnost virov tveganega kapitala – WEF Do konca leta 2014 je bilo podprtih 6 družb tveganega kapitala (trenutno aktivne so 4), ki so izvedle 25 naložb v MSP v višini 25 mio EUR (0,07 % BDP). Glede na lestvico konkurenčnosti v okviru WEF (World Economic Forum) se Slovenija najslabše uvršča glede razvoja finančnega trga. V okviru tega se pri dostopnosti virov tveganega kapitala Slovenija uvršča na 125. mesto od 144 proučevanih držav (poročilo WEF 2014/2015). Kazalnik : Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih – prejemnikih sredstev v primerjavi s povečanjem dodane vrednosti v osnovnem številu podjetij

Kazalnika : Sprejeti načrt; delež javnih naročil za inovativne izdelke in storitve v vseh javnih naročilih Ni izvedeno. Kazalnik : Število podjetij, vodilnih v tržnih nišah (šampioni) Kazalnik se na statistični ravni ne spremlja. Kazalnik je mogoče spremljati na ravni posameznih študij, v katerih bi bilo treba najprej opredeliti metodologijo. Taka študija je bila npr. izvedena leta 2011 v okviru Poslovne šole Bled – IEDC, kjer so proučevali podjetja, ki bi jih lahko uvrstili med skrite zmagovalce v srednji in vzhodni Evropi. Med 165 podjetji je bilo tudi 15 slovenskih podjetij.

Kazalniki : Redno spremljanje in posodabljanje akcijskega načrta (Akta za mala podjetja); uvajanje sprememb poslovnega okolja; izboljšanje ocene poslovnega okolja po GEM Redno spremljanje in posodabljanje akcijskega načrta (akta za mala podjetja) poteka v okviru enotnega dokumenta (koordinacijo vodi MJU). Prav tako se v okviru tega poskuša izboljševati poslovno okolje. Slovenija se je v svetovni raziskavi podjetništva 2014 Global Entrepreneurship Monitor (GEM) po konkurenčnosti gospodarstva uvrstila na 22. mesto, po inovativnosti podjetnikov začetnikov pa je med najboljšimi. Analiziranih je bilo 44 držav, ki so jih razdelili v tri skupine. V prvi so države, katerih gospodarstvo temelji na razpoložljivosti proizvodnih dejavnikov, kot so surovine in poceni delovna sila, v drugi države, ki so v primerjavi s prvo že izboljšale konkurenčnost in z izboljšavami proizvodnega procesa znižujejo ceno svojih izdelkov, v tretji skupini pa so države, ki proizvajajo inovativne proizvode. V raziskavo je vključenih 18 članic EU, med njimi tudi Slovenija, ki spada v skupino inovacijskih držav. Ob tem so raziskali uspešnost držav na področju zgodnjega razvoja podjetništva, ambicioznosti in inovativnosti. Pri zgodnjem razvoju podjetništva je Slovenija med slabšimi, in sicer na 38. mestu, po ambicioznosti je na 16. mestu, po inovativnosti podjetnikov začetnikov pa na sedmem mestu. Države so nadalje razvrstili v pet skupin, Slovenija pa se je uvrstila v skupino zelo inovativnih gospodarstev, ki imajo nizko stopnjo podjetniške aktivnosti, majhen delež ambicioznih podjetnikov, a velik delež inovativnih podjetnikov. Monografija GEM 2014 »Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva« kaže na upadanje zaznavanja poslovnih priložnosti, ki jih ljudje pričakujejo v svojem okolju. Slovenija je s 17 % na zadnjem mestu med evropskimi državami. Pod povprečjem smo tudi z 12 % odraslih posameznikov, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja v naslednjih treh letih. To ob visoki brezposelnosti in pomanjkanju delovnih mest kaže, da podjetništvo očitno še vedno ni dovolj privlačna poklicna možnost. Opazen je tudi precejšen razkorak med tem, da 72 % ljudi meni, da so uspešni podjetniki spoštovani, a le 53 % jih je mnenja, da je podjetništvo dobra karierna izbira. Delež odraslega prebivalstva, ki podjetništvo sprejema kot družbeno sprejemljivo dejavnost, je 61 %, delež potencialnih podjetnikov pa le 35 %. Opazen je tudi trend povečevanja deleža podjetnikov iz nuje v primerjavi s podjetniki zaradi priložnosti. Spodbudni

Page 109: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

109

so podatki o povečanju zgodnje podjetniške aktivnosti žensk (34 %) in povečanju deleža novih podjetnikov z visokošolsko izobrazbo (39 %). Zaznati je tudi dvig izobrazbene ravni ustaljenih podjetnikov, kar lahko dodatno prispeva h gospodarskemu razvoju. Slovenija izkazuje relativno visoke ambicije podjetnikov po rasti, po inovativnosti novih poslov se uvršča zelo visoko, visoko pa se uvrščamo tudi glede internacionalizacije. V okviru podjetniške politike najbolj zaostajamo z višino davčnih bremen za nova in rastoča podjetja, slabo pa sta ocenjena tudi upravna administracija in pridobivanje potrebnih dovoljenj. IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

59

Izboljšanje dostopa do virov financiranja in nadaljnji razvoj trga tveganega kapitala

2011–2020

Vlaganje tveganega kapitala kot odstotek BDP Delež državnih sredstev v celotnem tveganem kapitalu v državi Dostopnost virov tveganega kapitala – WEF

Se izvaja

60

Podpora pri vključevanju in uveljavljanju podjetij v mednarodnih verigah vrednosti

2012

Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetjih – prejemnikih sredstev v primerjavi s povečanjem dodane vrednosti v osnovnem številu podjetij

Se izvaja

61 Priprava akcijskega načrta in sistema za inovativna javna naročila

2012–2020

Sprejeti načrt Delež javnih naročil za inovativne izdelke in storitve v vseh javnih naročilih

Ni izvedeno

62

Podpora strateškim razvojno-raziskovalnim projektom za preboj na globalne trge

2012 Število podjetij, vodilnih v tržnih nišah (šampioni)

Se izvaja

63

Ureditev poslovnega okolja skladno z akcijskim načrtom glede na akt za mala podjetja

2012

Redno spremljanje in posodabljanje akcijskega načrta Uvajanje sprememb poslovnega okolja Izboljšanje ocene poslovnega okolja po GEM

Se izvaja

Page 110: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

110

5.4 KREPITEV INOVACIJSKIH SPOSOBNOSTI PODJETIJ

Klju čni podro čni cilj: »Dvig inovacijske sposobnosti podjetij za povečanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.«

Cilj 1: »Spodbude za krepitev inovacijskih sposobnosti podjetij.«

Cilj 2: »Spodbude za razvoj in uvajanje novih izdelkov, storitev in trgov.«

Cilj 3: »Spodbujanje internacionalizacije.«

Cilj 4: »Spodbude za večanje inovativnosti v storitvah.«

Cilj 5: »Uveljaviti in podpirati zaščito in upravljanje pravic intelektualne lastnine v zasebnem sektorju.«

Uresni čevanje:

Glavni cilj je okrepiti inovacijske sposobnosti podjetij kot pogoj za povečanje dodane vrednosti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in dolgoročno konkurenčnost gospodarstva. Ukrepi na tem področju se tesno povezujejo z izobraževalno in industrijsko politiko. Osrednji cilj slovenske industrijske politike – SIP je dvig dodane vrednosti na zaposlenega (v predelovalni industriji) s 60 % na 80 % povprečja EU.

Ocena:

Slovenija je v zadnjih letih beležila številne pozitivne premike glede doseganja ciljev na področju industrijske politike. V letu 2013 se je dodana vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih dvignila na 63 % povprečja EU, kar je najvišje doslej. Prav tako se je povečal delež izvoza visoko tehnološko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu. Tudi obseg proizvodnje srednje visoko- in visokotehnološko zahtevnih dejavnosti je v letu 2014 presegel predkrizno raven. V zadnjem času se tudi močno krepi izvoz in več je prilivov neposrednih tujih investicij, kar je posledica privatizacijskih procesov. Pozitivni premiki so zaznani tudi na področju okoljskih ciljev. Prav tako se izboljšujejo razmere na trgu dela in podjetniška aktivnost. Vsi ti pozitivni trendi pa se še niso izrazili v dvigu uvrstitve Slovenije na raznih lestvicah konkurenčnosti. MGRT izvaja številne ukrepe v podporo uvajanju novih produktov, procesov in storitev na trg, na področju izboljšanja poslovnega okolja in internacionalizacije (podrobnejši odgovor v poglavju 5.3.): Kazalnika : Delež podjetij, ki so uvedla tehnološke in netehnološke inovacije, med vsemi podjetji; delež podjetij, ki uvajajo nove proizvode in storitve, v celotni strukturi V obdobju 2010–2012 je bilo med tehnološko inovativnimi podjetji nekaj več kot 46 % takih, ki so v opazovanem obdobju uvedla tako inovacijo proizvoda kot tudi inovacijo postopka. Opomba: glej poglavje 4.4.

Page 111: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

111

Kazalnika : Obseg uvedenih sprememb in odpravljenih administrativnih ovir; izboljšane ocene poslovnega okolja MJU izvaja koordinacijo izvajanja akcijskega programa Vlade RS za zmanjšanje administrativnih bremen za 25 %. V skladu z zastavljenim programom je bilo od leta 2009 do junija 2014 v akcijski program uvrščenih 408 ukrepov za zmanjšanje administrativnih bremen. Vlada RS je oktobra 2013 sprejela Enotni dokument za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti, predvsem zaradi pospešitve izvajanja aktivnosti in doseganja učinkov za izboljšanje poslovnega okolja in posledično doseganje večje stopnje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Enotni dokument razvršča ukrepe na 16 različnih področij, in sicer: siva ekonomija, davki, delovnopravno in pokojninsko področje, okolje in prostor, zdravje, odprava administrativnih ovir, izobraževanje, specializacija, internacionalizacija, promet itd. Cilji so različni glede na področje, določeni so roki za izvedbo in organ, ki mora ukrep izvesti. V skladu s poročilom o izvajanju enotnega dokumenta iz aprila 2015 je bilo od 233 ukrepov do 31. 1. 2015:

− izvedenih 111 ukrepov (47,64 %),

− delno izvedenih 71 ukrepov (30,47 %),

− neizvedenih 51 ukrepov (21,89 %). Zaradi kakovostne izvedbe in pospešitve izvajanja ukrepov iz enotnega dokumenta je Ministrstvo za javno upravo razvilo program za spremljanje stanja ukrepov, njihovega izvajanja in stanja posameznih dokumentov, ki so vključeni v enotni dokument, in jo objavilo na vladnem portalu (celotna tematika je objavljena med vsebinami Ukrepi za izhod iz krize – razbremenitev gospodarstva) in na portalu STOPbirokraciji. Glede izboljšanja ocene poslovnega okolja – uvrstitev na lestvicah konkurenčnosti:

− IMD 2014: 55/60 držav – poslabšanje za 4 mesta glede na leto 2012. V sklopu gospodarske uspešnosti se Slovenija uvršča na 52. mesto, na področju vladne učinkovitosti na 56. mesto, pri poslovni učinkovitosti na 58. mesto, na področju infrastrukture pa na 32. mesto.

− WB-Doing Business 2015: 51/189 držav – poslabšanje za 14 mest glede na leto 2012. Uvrstitev Slovenije se je od leta 2012 poslabšala pri kazalnikih pridobivanje sredstev za poslovanje (krediti), enostavnost poslovanja, pridobitev gradbenih dovoljenj, registracija nepremičnin in sodna uveljavitev pogodb. Kazalniki : Evropski visokotehnološki patenti na milijon prebivalcev; patentne prijave po PCT na milijardo evrov BDP; zaščitene blagovne znamke na milijardo evrov BDP (Community trademarks); zaščiteni modeli na milijardo evrov BDP (Community designs) Prijavitelji iz Slovenije so v letu 2014 prijavili 224 evropskih patentov, podeljenih je bilo 51. Med njimi prevladujejo tehnološka področja kemične industrije (18 podeljenih patentov), farmacije (8 podeljenih patentov) in področje električnih naprav in aparatov (7 podeljenih patentov) (Slika 87). Slovenija se po številu prijav evropskih patentov na prebivalca uvršča na visoko 18. mesto (od 50 držav).

Page 112: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

112

Slika 87: Število prijavljenih in podeljenih evrops kih patentov 2005–2014, Slovenija Vir: EPO – European patent office Podrobnejši statistični podatki o podeljenih patentih, blagovnih znamkah in modelih so na spletni strani Urada za intelektualno lastnino: http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/statisticni-podatki/ IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

64

Podpora podjetjem pri pripravi in uvajanju novih produktov, procesov in storitev na trg

2011–2020

Delež podjetij, ki so uvedla tehnološke in netehnološke inovacije, med vsemi podjetji Delež podjetij, ki uvajajo nove proizvode in storitve, v celotni strukturi

Se izvaja

65

Izboljšanje poslovnega okolja skladno z akcijskim načrtom na podlagi akta za mala podjetja

2011–2020 Obseg uvedenih sprememb in odpravljanje administrativnih ovir Izboljšane ocene poslovnega okolja

Se izvaja

66 Priprava akcijskega načrta za spodbujanje inovativnosti z internacionalizacijo

2012 Sprejeti načrt Izvedeno

67

Uveljavitev in podpora zaščiti in upravljanju pravic intelektualne lastnine v zasebnem sektorju

2011–2020

Posredni (sistemski učinek) Evropski visokotehnološki patenti na milijon prebivalcev Patentne prijave po PCT na milijardo evrov BDP

Se izvaja

129 130

147

181

198189

177162

190

224

24 21 17

33 28 3342 38

52 51

0

50

100

150

200

250

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Štev

ilo

Število prijav evropskih patentov Število podeljenih evropskih patentov

Page 113: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

113

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

Zaščitene blagovne znamke na milijardo evrov BDP (Community trademarks) Zaščiteni modeli na milijardo evrov BDP (Community designs)

Page 114: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

114

6 PROMOCIJA ZNANOSTI, USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOS TI V DRUŽBI IN IZOBRAŽEVANJU

Klju čni podro čni cilj: »Ugled znanosti in visoka inovacijska kultura v družbi.«

Uresni čevanje:

Resolucija poudarja, da so pri uresničevanju na znanju temelječe družbe bistveni državljani, ki sodelujejo v znanstveno-raziskovalni, razvojno-tehnološki oziroma inovacijski dejavnosti. Poleg tega poudarja tudi, da na znanju temelječa družba nujno zahteva vzpostavljanje tem dejavnostim naklonjenega okolja, in sicer tako za načrtovanje in izvajanje omenjenih dejavnosti kakor tudi za aktivnosti, ki podpirajo primarne procese in običajno obsegajo tako skrb za oblikovanje novih generacij raziskovalcev in njihovo mobilnost, javno razpravljanje o dosežkih dejavnosti, za raziskovalno in drugo opremo, komuniciranje in izobraževanje o znanosti. Zato je še prav posebej pomembna trajna skrb za »graditev mostov« med raziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnostjo ter izobraževanjem in splošno javnostjo.

Cilj 1 in 2: »Popularizacija znanosti.« in »Promocija kulture ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti.«

Uresni čevanje:

Za razvoj družbe znanja in inovativne slovenske družbe je treba prek različnih promocijskih dejavnosti krepiti ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo. Popularizacija znanosti in drugih aktivnosti v zvezi z njo, kjer je predvideno aktivno sodelovanje državljanov – laikov v zadevah znanosti, vključuje promocijo kulture ustvarjalnosti in njenih avtorjev, tj. raziskovalcev, začetnikov, usposobljenih in napredujočih raziskovalcev ter končno vrhunskih raziskovalcev obeh spolov. Pri tem so še zlasti pomembni dogodki, kjer se raziskovalci iz vseh delujočih generacij ter inovatorji in mladi oziroma mlajši podjetniki srečujejo z mladimi šolajočimi se ljudmi ter z diplomanti, magistranti in doktorandi z namenom intelektualnih izmenjav, dogovorov o medgeneracijskem sodelovanju, o interdisciplinarnem sodelovanju v okviru konkretnih projektov in programov.

Ocena:

V letih 2013 in 2014 so se nadaljevale aktivnosti v okviru spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti (UPI) med mladimi (osnovnošolci, srednješolci in študenti). V sodelovanju z ZRSŠ smo pripravili testne izvedbe izbirnega predmeta »z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti« v 10 osnovnih šolah po Sloveniji. V okviru aktivnosti za ciljno skupino dijakov so potekale obšolske dejavnosti s področja spodbujanja UPI, delavnice »presoje poslovnih idej« in motivacijski vikendi. Za študente smo na 6 lokacijah po Sloveniji pripravili »start-up vikend«, kjer so študenti oblikovali poslovne ideje, pripravili poslovni model, prototipe, jih preskusili med potencialnimi uporabniki in nato poslovne ideje predstavili komisiji, v kateri so bili tudi potencialni investitorji. Izvedeno je bilo tudi usposabljanje učiteljev na temo spodbujanja kompetenc UPI. Tako je bilo v aktivnosti spodbujanja UPI vključenih več kot 819 učiteljev in 4.150 mladih. MGRT je v letu 2014 namenil 147.000 EUR sredstev za spodbujanje omenjenega področja. V letu 2014 je bilo več kot 380.000 uporabnikov spletnih portalov (podjetniški portal, imam idejo, dobre prakse itd.) in spletnih priročnikov (izšlo je 51 tedenskih številk e-priročnika »MSP«, v vseh priročnikih skupaj je bilo v lanskem letu objavljenih 2.984 različnih vsebin). Izvedena je bila tudi aktivna medijska

Page 115: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

115

kampanja za spodbujanje podjetništva, katere rezultati so novo vzpostavljene rubrike v medijih, npr. Podjetniške zvezde (Delo), Startaj.si in Moje podjetje (Finance), povečala se je prepoznavnost podjetnikov in več je uspešnih podjetniških zgodb. Za promocijske aktivnosti je MGRT v letu 2014 namenilo 200.0000 EUR. Promocijskih dogodkov se je udeležilo več kot 4.000 udeležencev (slovenski forum inovacij, gazela, podjetnik leta, evropski teden podjetništva, izzivi gospodarskega razvoja ipd.). MIZŠ je v letih 2013 in 2014 strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja ponudilo 23 programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja s področja krepitve in spodbujanja veščin v povezavi z ustvarjalnostjo, inovativnostjo in podjetnostjo v skupni vrednosti 30.170,65 EUR, izvedenih pa je bilo 14 programov v skupni vrednosti 22.801,12 EUR. Kazalnik: Povečanje promocijskih sredstev z 1 milijona evrov v letu 2010 na 2 milijona evrov v letu 2014 Sredstva MGRT za promocijo so v primerjavi z letom 2013 ostala na enaki ravni, povečala se je poraba sredstev za program spodbujanja ustvarjalnosti med mladimi za več kot 16 %. Kazalniki : Promocijska strategija in akcijski načrt z operacionalizacijo; okrepitev praktičnih programov ustvarjalnosti in podjetništva (UIP) za osnovne in srednje šole – vzpostavitev mreže ustvarjalnih šol po vzoru ekošol; delež šol, vključenih v mrežo, med vsemi šolami; število mladih, vključenih v delavnice oziroma tekmovanja, na 1.000 učencev.

− Pripravljen in testno izveden je bil predlog za izbirni predmet »z ustvarjalnostjo in inovativnostjo do podjetnosti«,

− v različne UPI vsebine je bilo vključenih 4.150 učencev, dijakov in študentov,

− 77.000 udeležencev delavnic in drugih promocijskih aktivnosti v okviru univerzitetnih inkubatorjev in start:up road showov.

Cilj 3: »Prenova študijskih programov na terciarni ravni.«

Pri akreditaciji novih študijskih programov in VŠZ se presojajo tudi potrebe ustreznih okolij, zaposlitvene možnosti za diplomante in zagotavljanje praktičnega usposabljanja študentov. Večino dejavnosti pri posodabljanju študijskih programov stalno izvajajo visokošolski zavodi sami ali v sodelovanju z okoljem, določene ukrepe pa je izvajalo tudi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Študija Terciarno izobraževanje v Sloveniji – vključenost, učinkovitost, kakovost, financiranje in zaposljivost ugotavlja, da »visokošolski zavodi razvijajo razne oblike sodelovanja z okoljem, izvajajo praktično usposabljanje, spremljajo zaposljivost diplomantov, njihove kompetence ter izvajajo poklicno svetovanje«81, ter navaja primere konkretnih ukrepov v letih 2010–2013. K udejanjenju cilja »prenova študijskih programov na terciarni ravni« so prispevali tudi nekateri ukrepi ministrstva, vključeni v Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013.

Program Po kreativni poti do praktičnega znanja je spodbujal neposredno sodelovanje študentov visokošolskega študija, VŠZ in gospodarstva. Z vključitvijo v projekte so študenti pod vodstvom pedagoškega in delovnega mentorja iskali ustvarjalne in inovativne rešitve praktičnih izzivov v gospodarstvu in družbi. V letih 2014 in 2015 je bilo v sodelovanju z gospodarstvom izvedenih 451 projektov, v okviru katerih je 3.426 študentov iz različnih študijskih programov pridobilo praktične izkušnje in

81Čelebič, Tanja, Terciarno izobraževanje v Sloveniji – vključenost, učinkovitost, kakovost, financiranje in zaposljivost, UMAR, 2014, str. 71 http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/DZ04_2014.pdf

Page 116: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

116

kompetence za lažji prehod z izobraževanja na trg dela. S program Po kreativni poti do praktičnega znanja so se vzpostavili tudi pogoji, ki so omogočili prenos znanja in na ta način prispevali k prilagajanju izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva. Iz končnih poročil je razvidno, da so se pridobljeni strokovna znanja in izkušnje v več kot tretjini projektov uporabili tudi pri posodabljanju študijskih programov.

V okviru javnega razpisa za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji v letih 2012–2015 je ministrstvo med drugim podpiralo razvoj izbirnih predmetov ali programov za izpopolnjevanje za uvajanje osnov ekonomije in podjetniških znanj v študij naravoslovnih in tehniških študijskih programov ter razvoj izbirnih predmetov ali programov za izpopolnjevanje za uvajanje osnov naravoslovnih in tehniških znanj v študij družboslovnih in humanističnih študijskih programov. S sredstvi Evropskega socialnega sklada so se na visokošolskih zavodih začeli vzpostavljati in razvijati karierni centri. Vloga kariernih centrov je ozaveščati in spodbujati pravočasno načrtovanje in razvoj kariere prihodnjih visokokvalificiranih kadrov, ozaveščati o pomembnosti kariernega načrtovanja in vseživljenjskega učenja za pridobivanje dodatnih kompetenc ter praktičnega znanja za učinkovit vstop na trg dela ter povezovati študente s potencialnimi delodajalci. V letih od 2013 do 2015 je bilo v karierno svetovanje in druge dejavnosti kariernih centrov vključenih skoraj 24.000 študentov, izvedeni je bilo več kot 900 dogodkov s ciljem povezovanja študentov s prihodnjimi delodajalci, 542 študentov se je vključilo v prihodnja delovna okolja. Potencialnim delodajalcem je bilo predstavljenih 707 programov in profilov diplomantov. V programe kariernih centrov je bilo vključenih tudi 359 oseb s posebnimi potrebami. Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov je spodbujala povezovanje z gospodarstvom. »Vrednotenje ukrepov za spodbujanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti v gospodarstvu in institucijah znanja (2012) je pokazalo, da je ukrep prispeval k povečanju deleža visoko izobraženih kadrov v gospodarstvu.«82

82 Prav tam, str. 72

Page 117: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

117

IZVAJANJE UKREPOV:

UKREP ROK KAZALNIK IZVAJANJE

68

Celovita promocija znanosti in inovativnosti v družbi ter promocija raziskovalnih dosežkov in izumov

2014 Povečanje promocijskih sredstev z 1 milijona evrov v letu 2010 na 2 milijona evrov v letu 2014

Se izvaja

69 Celovita promocija ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva za mlade

2011–2020

Promocijska strategija in akcijski načrt z operacionalizacijo Okrepitev praktičnih programov ustvarjalnosti in podjetništva (UIP) za osnovne in srednje šole – vzpostavitev mreže ustvarjalnih šol po vzoru ekošol Delež šol, vključenih v mrežo, med vsemi šolami Število mladih, vključenih v delavnice oziroma tekmovanja, na 1000 učencev

Se izvaja

Page 118: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

118

7 POMEN KRATIC, UPORABLJENIH V BESEDILU

− AAI – infrastruktura za preverjanje istovetnosti in avtorizacijo (ang. Authentication and

Authorization Infrastructure)

− ARNES – (javni zavod) Akademska in raziskovalna mreža Slovenije

− ARRS – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

− BDP – bruto družbeni proizvod

− BRIK – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska

− CERN – Evropska organizacija za jedrske raziskave

− CIP – Okvirni program za konkurenčnost in inovacije

− CERIC – Central European Research Infrastructure Consortium

− CESSDA – Consortium of European Social Science Data Archives

− CLARIN – Common Language Resources and Technology Infrastructure

− CO – center (centri) odličnosti

− DARIAH – Digital Research Infrastructure for the Arts and Humanities − Države inovacijske voditeljice ali sledilke: države inovacijske voditeljice so: Danska, finska, Nemčija

in Švedska; države inovacijske sledilke so: Avstrija, Belgija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Slovenija in Velika Britanija

− EK – Evropska komisija

− ELIXIR – (The European Life-Science Infrastructure for Biological Information) – evropska infrastruktura za vede o življenju in biološke informacije

− EPDČ – ekvivalent polnega delovnega časa (tudi FTE)

− EPO – Evropska patentna organizacija

− EPOS – European Plate Observing System

− ERA-net – mreža evropskega raziskovalnega prostora

− ERC – Evropski raziskovalni svet

− ESS – Evropski socialni sklad

− ESS – European Social Survey

− ESFRI – European Strategy Forum on Research Infrastructures,

− ETRIS – European Infrastructure for Translational Medicine

− EU – Evropska unija

− EU 27 – vse članice Evropske unije (2010)

− EU 28 – vse članice Evropske unije (od junija 2013)

− EUREKA – medvladni program za tržno usmerjene industrijske raziskovalne in razvojne dejavnosti

− FAIR – (Facility for Antiproton and Ion Research) – center za raziskave z antiprotoni in ioni

− FP 7 – Seventh Framework Programme for Research and Technological Development

− GBAORD – (Government budget appropriations or outlays for research and development) – državna proračunska sredstva in izdatki za dejavnosti RR

− GEANT – evropsko večgigabitno računalniško omrežje za raziskovalne in izobraževalne namene

− GRID – tehnologija povezave samostojnih računalniških zmogljivosti za izvedbo skupne računske naloge

− IJS – Inštitut »Jožef Stefan«

− IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija

− ILL – Institut Laue-Langevin

− ISBE – Infrastructure for Systems Biology Europe

− JAPTI – Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije

− JRO – javna(e) raziskovalna(e) organizacija(e) so javni raziskovalni zavodi (Geološki zavod Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Institut »Jožef Stefan«, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut za hidravlične raziskave, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za novejšo zgodovino, Kemijski inštitut, Kmetijski inštitut Slovenije,

Page 119: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

119

Nacionalni inštitut za biologijo, Pedagoški inštitut, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) ter javni visokošolski zavodi (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu).

− JRZ – javni raziskovalni zavod(i)

− LifeWatch – (e-Science and Technology European Infrastructure for Biodiversity and Ecosystem Research) – e-Znanstvena in tehnološka infrastruktura za podatke o biotski raznovrstnosti in ekosisteme

− MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

− MF – Ministrstvo za finance

− MIZŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

− MJU – Ministrstvo za javno upravo

− MSP – mala in srednja podjetja

− ReNPVŠ11-20 – Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020

− OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

− OHIM – Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), od 23. 3. 2016 dalje EUIPO – Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

− OP – okvirni program(i) Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti

− PCT – Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Uradni list RS-MP, št. 19/93 in 3/07) (ang. International Patent Cooperation Treaty)

− PRACE – Partnership for Advanced Computing in Europe

− RI – raziskovalna infrastruktura

− RISS – Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije

− RR – raziskave in razvoj

− RS – Republika Slovenija

− SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti

− SHARE – Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe

− SID banka – Slovenska izvozna in razvojna banka

− SK – Svet za konkurenčnost

− SPIRIT – Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma

− SPS – Slovenski podjetniški sklad

− STO – Slovenska turistična organizacija

− SURS – Statistični urad Republike Slovenije

− SVRK – Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

− SZF – ustanova Slovenska znanstvena fundacija

− SZT – Svet za znanost in tehnologijo

− TIA – Tehnološka agencija Slovenije

− TTO – Pisarna za prenos tehnologij

− UIL – Urad RS za intelektualno lastnino

− UIP – programi ustvarjalnosti in podjetništva

− UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

− VEM – vse na enem mestu

− VŠZ – visokošolski zavod(i)

− WEF – Svetovni gospodarski forum (ang. World Economic Forum)

− WIPO – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino

− XFEL – European X-Ray Free-Electron Laser Facility GmbH

− ZDA – Združene države Amerike

− ZRID – predlog novega zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti

− ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Page 120: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

120

8 LITERATURA IN VIRI

− ARRS, Izhodišča za poglobljene spremembe postopkov (so)financiranja, ocenjevanja,

spremljanja in izvajanja raziskovalne dejavnosti, Predlog poročila Usmerjevalne skupine ARRS, april 2015 http://www.arrs.gov.si/sl/agencija/us/inc/Predlog%20poročila%20US%20ARRS%2022.04.15.pdf

− ARRS, pregledi in analize https://www.arrs.gov.si/sl/analize/ − ARRS, pripravljeni podatki − ARRS, Izhodišča za poglobljene spremembe postopkov (so)financiranja, ocenjevanja,

spremljanja in izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlog poročila usmerjevalne skupine ARRS, april 2015

http://www.arrs.gov.si/sl/agencija/us/inc/Predlog%20poročila%20US%20ARRS%2022.04.15.pdf − Čelebič, Tanja, Terciarno izobraževanje v Sloveniji – vključenost, učinkovitost, kakovost,

financiranje in zaposljivost, UMAR, 2014, http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/DZ04_2014.pdf

− European Commission, Research and Innovation performance in the EU, Innovation Union progress at country level 2014, http://ec.europa.eu/research/innovation-union/pdf/state-of-the-union/2014/iuc_progress_report_2014.pdf

− European Commission, European Research Area Progress Report 2014, Luxembourg, 2014, http://ec.europa.eu/research/era/pdf/era_progress_report2014/era_progress-report_150521.pdf

− European Commission, Research and Innovation performance in EU Member States and Associated countries, Innovation Union progress at country level 2013, Luxemburg, https://ec.europa.eu/research/innovation-union/pdf/state-of-the-union/2012/innovation_union_progress_at_country_level_2013.pdf

− European Commission, Commission staff working document, Country Report Slovenia 2015, Brussels, 26. 2. 2015, SWD(2015) 43 final

− Evropska komisija, delovni dokument služb Komisije, Poročilo o državi – Slovenija 2015, Bruselj, 18. 3. 2015, SWD(2015) 43 final, http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2015/cr2015_slovenia_sl.pdf

− Evropska komisija, delovni dokument služb Komisije, Ocena nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti za leto 2014 za Slovenijo, spremni dokument k priporočilu za Priporočilo Sveta o nacionalnem reformnem programu Slovenije za leto 2014 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za leto 2014, Evropska komisija, Bruselj, 2. 6. 2014, SWD (2014) 425 final, http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2014/swd2014_slovenia_sl.pdf

− European Research Area, Facts and Figures 2014, Accompanying the Document, Commnunication from the Commission to the Council and the European Parliament, European Researach Area Progress Report 2014, Brussels, 15. 9. 2014, SWD(2014) 280 final,

− EUROSTAT, statistični podatki na spletni strani http://ec.europa.eu/eurostat

− European Union, Innovation Union Scoreboard 2011, Brussels, 2012

− European Union, Innovation Union Scoreboard 2015, Brussels, 2015, http://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/facts-figures/scoreboards/files/ius-2015_en.pdf

− Fisch, Peter, Think Piece, Monetary (re-)distribution effects of /FP, 2/2015, http://www.peter-fisch.eu/european-research-policy/think-pieces/

− Glavič, Peter, Čurič, Nata in Natalija in Dragojlovič, Anja, Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, Inženirska akademija Slovenije, zbornik konference »Inovacijski sistemi Slovenije«, Ljubljana, 2015

− Glavič, Peter, Čurič, Nata in Natalija in Dragojlovič, Anja, Analiza raziskovalno-razvojne dejavnosti, inovacij in podjetništva v Sloveniji, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2015, http://www.ias.si/prispevki-clanov/

− Mercer, Qualitiy of Living Rankings, 2015, http://www.uk.mercer.com/newsroom/2015-quality-of-living-survey.html

Page 121: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

121

− MIZŠ, zapisnik 2. seje Sveta za znanost in tehnologijo, 11. december 2014, http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/svet_za_znanost_in_tehnologijo_rs/seje_sveta_za_znanost_in_tehnologijo/2_seja_dne_11122014/

− MJU, dopis za MIZŠ št. 0100-234/2015/3 z dne 2. 4. 2015 v javni razpravi o predlogu koncepta novega Zakona o visokem šolstvu v februarju 2015 http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/priprava_novega_zakona_o_visokem_solstvu/

− MJU, Tretje poročilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti, Ministrstvo za javno upravo, str. 3 http://www.stopbirokraciji.si/fileadmin/user_upload/mju/Boljsi_predpisi/Publikacije/3._porocilo_o_ralizaciji_ED_koncno.pdf

− MJU, Peto poročilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti, 29. 10. 2015, http://www.stopbirokraciji.si/fileadmin/user_upload/mju/Boljsi_predpisi/Publikacije/5._porocilo_o_realizaciji_ukrepov_iz_Enotne_zbirke_ukrepov.pdf

− MVZT, Drzna Slovenija, Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020, Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020, Ljubljana, 2011, http://www.drznaslovenija.mvzt.gov.si/

− Sorčan, Stojan, analiza vprašalnika o oceni izvajanja RISS 2011–2020, MIZŠ, 2014

− »STOPbirokraciji« http://www.stopbirokraciji.si/

− SURS, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2011 in začetni proračun 2012, Slovenija, 27. september 2013

− SURS, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2012 in začetni proračun 2013, Slovenija, 23. september 2013

− SURS, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2013 in začetni proračun 2014, Slovenija, 30. september 2014

− SURS, Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2014 in začetni proračun 2015, objava 30. september 2015

− SURS: Karierne poti doktorjev in doktoric znanosti, 2015, http://www.stat.si/doc/pub/kariernepotidoktoric.pdf.

− SURS, zbirka SI-STAT

− SVRK, Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Ljubljana, 2015, http://www.eu-skladi.si/dokumenti/kljucni-dokumenti/op_slo_web.pdf

− UMAR, Poročilo o razvoju 2015, http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2015/PoR_2015.pdf

− UMAR, Poročilo o razvoju 2016, http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2016/POR%202016_final%20za%20net.pdf

− United Nations Development Programme,Human Development Reports, 2014, http://hdr.undp.org/en/content/human-development-report-2014

− Uradni list Evropske unije, (2014/C 247/22), točka 7

− Vlada RS, Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–2013 za cilj konvergenca obdobje januar 2015–september 2015, priloga sklepa Vlade RS, št. 54402-4/2014/46 z dne 29. 10. 2015

− Vlada RS, sporočilo za javnost, 42. seja Vlade RS, 17. junij 2015, točka: Vlada o izhodiščih za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izboljšavah plačnega sistema javnega sektorja, odpravi anomalij, politiki plač v obdobju 2016–2020 in ukrepih na področju obsega sredstev za plače in druge stroške dela v letu 2016 http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/2015/sevl42-15.doc (29. 10. 2015),

− Volasko, Peter, Nacionalni koordinator za Obzorje 2020, Seja sveta za znanost in tehnologijo, marec 2015,

Page 122: ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN ...84.39.218.201/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF... · PORO ČILO O URESNI ČEVANJU RESOLUCIJE O RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI STRATEGIJI

122

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Znanost/doc/SZT/3_seja/k_tc._6_-_OBZORJE_2020.pdf

− ZRSZ, posebna obdelava podatkov za MIZŠ, januar 2015