Četrtek, 12. novembra 2015, št. 221 www.finance.si o

gl

as

na

pr

ilo

ga

Četrtek, 12. novembra 2015, št. 221 www.finance.si

Papirništvo

ski zbornici Slovenije poudarjajo, da je sestava proizvodnje slovenskih papir-nic zelo raznolika. »Slovenske papirni-ce so nišni proizvajalci papirjev. Njiho-vi glavni proizvodi so etiketni in zašči-tni papirji, embalažni kartoni, higienski in toaletni papirji ter časopisni in grafič-ni papir,« pravi Petra Prebil Bašin, direk-torica združenja papirne in papirnopre-delovalne industrije.

Slovenska papirnopredelovalna in­dustrija je zelo pomembna gospo­darska panoga. Na prvi pogled je precej skrita, vendar z okoli 750 mi­lijoni evrov prihodkov ustvari kar štiri odstotke slovenskega izvoza. Prihodki iz leta v leto rastejo, v pa­nogi se odpirajo nova delovna mes­ta, dodana vrednost na zaposlenega pa se viša.

V Sloveniji bomo letos predvidoma pro-izvedli 730 tisoč ton papirja in kartona, iz teh materialov pa izdelali za 230 tisoč ton različnih izdelkov – predvsem papir-no embalažo, kuverte, zvezke, mape, pa-pirne vrečke in še nekatere druge izdel-ke. V Sloveniji imamo šest papirnic in okoli sto različnih papirnopredeloval-nih podjetij.

Na Združenju papirne in papirno-predelovalne industrije pri Gospodar-

Prihodkov za tri četrt milijardeSlovenska papirna industrija je lani ustvarila približno 751 milijonov evrov prihodkov, od tega so podjetja izvozila tri četrtine proizvodnje oziroma za 532 milijonov evrov. Pet slovenskih papir-nic se je uvrstilo med 37 največjih slo-venskih izvoznikov. Daleč največji iz-vozni trg za slovenski papir sta Italija in Nemčija, sledijo Madžarska, Hrvaška, Egipt in Avstrija.

»Lansko poslovanje slovenske pa-pirne industrije je bilo uspešno,« pra-vi Petra Prebil Bašin in izjavo podkre-pi z naslednjimi številkami: panoga je lani ustvarila 6,4 odstotka več prihod-kov kot leta 2013, izvoz se je povečal za 6,2 odstotka, za dobrih 13 odstotkov pa so v panogi povišali dodano vred-nost na zaposlenega, pri čemer je bi-lo v tej panogi za dober odstotek več zaposlenih.

Proizvodnja letos večja za pet odstotkovOptimistični so tudi za letos. Podatki stati-stičnega urada in anketa združenja papir-ne in papirnopredelovalne industrije na-mreč kažejo precej pozitivno sliko. Prodaj-ni prihodki celotne panoge so se v prvih os-mih mesecih letos v primerjavi z istim lan-

Prodajni prihodki celotne panoge so se v prvih osmih mesecih tega leta v primerjavi z istim lanskim obdobjem povečali za 3,74 odstotka, skupni fizični obseg proizvodnje pa za pet odstotkov

Pet slovenskih papirnic se je uvrstilo med 37 največjih slovenskih izvoznikov.

Tuji lastniki so v slovenske papirnice prinesli dolgoročen pristop

" Polovica papirnic in največja papirnopredelovalna skupina so po podatkih združenja papirne in papirnopredelovalne industri-je pri GZS v tuji lasti. Tuji lastniki so po analizah omenjenega zdru-ženja v slovenski papirni in papirnopredelovalni panogi stvari pre-maknili le na bolje, saj imajo strategijo, razvojne in investicijske na-črte, so dobri in zanesljivi zaposlovalci ter pri Slovencih cenijo de-lovne izkušnje, znanje in zanesljivost. Najpomembneje je, da so ti lastniki v slovensko proizvodnjo papirja prinesli dolgoročen pri-stop, pri čemer na združenju pogrešajo boljše poslovno okolje, saj država stalno spreminja davčne predpise.

" Največji slovenski proizvajalci papirja in kartonov so: Količevo Karton, Vipap Videm Krško, Paloma, Papirnica Vevče, Tovarna pa-pirja Goričane in Radeče papir Nova.

" Med papirnopredelovalnimi podjetji je največje skupina DS Smith v Sloveniji, sledijo EGP, GEP Štalekar, Papiroti in še nekate-ra druga.

skim obdobjem povečali za 3,74 odstotka, skupni fizični obseg proizvodnje pa za pet odstotkov.

Kadri in izvozna konkurenčnost»Papirniška panoga v 111 podjetjih za-posluje 4.300 ljudi. V zadnjih letih se je izkazala kot zanesljiv delodajalec in

še povečuje število zaposlenih. Sreču-jemo se z mnogimi izzivi, med kateri-mi je tudi težavno pridobivanje in iz-obraževanje kadrov,« opozarja Petra Prebil Bašin.

Ker gre za zelo izvozno usmerjeno proizvodnjo, na združenju kot glavni izziv poudarjajo doseganje mednaro-

dne konkurenčnosti. Poleg tega je pa-pirna dejavnost energetsko intenziv-na, zato so stroški energentov pomemb-na postavka. Tem glavnim izzivom, to-rej stroškom energentov in pomanjka-nju kadrov, se letos pridružujejo še ce-ne celuloze, ki se zaradi upadanja vred-nosti evropske valute višajo.

Urednik priloge:Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: vkrivec@fbm.si

Trženje:Grega GmajnarTel.: (01) 30 91 539E-pošta: grega.gmajnar@finance.si

Prelom: FinanceLektoriranje: Finance

Urednik ogasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Papirništvo je oglasna priloga Časnika Finance.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

3x1m.pdf 1 24-Apr-15 2:03:41 PM MMKARTON

precision all round

www.danpapirnistva.si

1

8-19 november 2015

Hote

l G

olf, B

led, Slovenija

ORGANIZATORJA

in

Združenje papirnein papirno predelovalneindustrije

Jur

e M

ak

ov

ec

Petra Prebil Bašin, direktorica združenja papirne in papirno­predelovalne industrije:Slovenska papirna industrija stalno povečuje energetsko učinkovitost in dodano vrednost na zaposlenega, s tem pa tudi konkurenč­nost na tujih trgih.

V Sloveniji je pred dvema letoma delež embalažnih papirjev prvič presegel de­lež grafičnih. Zato se čeda­lje več papirnic, ne le v Slo­veniji, preusmerja v proi­zvodnjo embalažnih kar­tonov in papirjev, kar ni povsem lahek prehod.

Povpraševanje po papirju se v zadnjih letih hitro spremi-nja. Zanimanje za grafični pa-pir se zmanjšuje, povpraševa-nje po embalažnem kartonu pa narašča.

Ljudje čedalje manj beremo na papirjuRazlog, da je povpraševanja po grafičnih papirjih vse manj, je preprost. Vse več je elektron-skih komunikacij in elektron-skega poslovanja, branje me-dijev se počasi, vendar stal-no seli na različne elektronske aplikacije.

Manjša pakiranja zahtevajo več kartonaPri povečanem povpraševanju po kartonu pa proizvajalci opo-zarjajo na dve dejstvi. Prvo je, da mora farmacevtska industri-ja zaradi predpisov o označe-vanju zdravil povečati velikost črk na embalaži, zato potrebu-je večje embalaže, to pa pome-ni večjo porabo kartona.

Drugi razlog pa je še bolj po-memben in je vezan na demo-grafske spremembe. Vse več je namreč eno- ali dvočlanskih družin, ki kupujejo manjše ko-ličine potrošnih dobrin, kar pomeni tudi manjšo embala-žo. Poraba kartona je pri manj-ših embalažah relativno večja kot pri večjih. Tako na primer za tri kartonske škatle, v katere lahko zapakiramo po kilogram testenin, porabimo neprimer-ljivo več kartona kot za eno tri-kilogramsko škatlo.

Hkrati se embalaža per-

V papir vse več pakiramo, beremo pa na njem vse manj

sonalizira. V osnovi sicer še vedno varuje zapakirani iz-delek, vendar je hkrati vse po-membnejši informativni in promocijski medij. Poleg tega je večina izdelkov, ki jih čeda-lje pogosteje kupimo prek sple-ta, embaliranih v posebno kar-tonsko embalažo.

Med embalažo sodijo tudi ovitki, etikete, papirne stroč-

nice in podobni izdelki, za ka-tere potrebujemo embalažne papirje in kartone.

Porabo papirjev narekujejo porabnikiDanes se na svetu proizvede 400 milijonov ton papirja, kar je dvakrat več kot leta 1995. V nekaterih obdobjih papir ni bil moderen, zdaj so bio, razgrad-

ljivi in do narave prijazni mate-riali spet priljubljeni.

Papirji in kartoni za emba-lažo v celotnem portfelju ta-ko dosegajo 48-odstotni delež proizvodnje evropske papirne industrije. Grafični in tiskovni papirji pomenijo dobrih 40 od-stotkov, higienski papirji slabih osem, dobri štirje odstotki pa odpadejo na specialne papirje. Po podatkih združenja papir-ne in papirnopredelovalne in-dustrije pri Gospodarski zbor-nici Slovenije so slovenski dele-ži zelo podobni evropskim: 47 odstotkov je embalažnih papir-jev in kartonov, 46 odstotkov je

grafičnih, od tega je večina časo-pisnih papirjev, okoli sedem od-stotkov pa higienskih papirjev.

Sprememba proizvodnje ni lahkaČedalje več papirnic išče pot na rastoči trg embalažnih papir-jev in kartonov, kar je ob krče-nju segmenta grafičnih papir-jev pričakovano. Vendar pre-hod ni prav enostaven, saj pro-izvodnja določene vrste papir-ja zahteva svojo tehnologijo in svoje surovine. Tako na pri-mer embalaža oziroma papir, ki prihaja v stik z živili, ne sme biti izdelan iz sekundarnih vla-ken, podobno je pri higienskih papirjih, ki naj bi se prav tako izdelovali iz čim večjega dele-ža čistih celuloznih vlaken. Ob tem je pomembno dejstvo, da je za vsako izdelavo reciklira-nega papirja treba dodati v pa-pirno maso nekaj svežih celu-loznih vlaken.

400milijonov ton papirja proizvedemo na svetu vsako leto.

Th

ink

sTo

ck

" Papirji in kartoni za embalažo v celotnem portfelju dosegajo 48­odstotni delež proizvodnje evropske papirne industrije. Grafični in tiskovni papirji pomenijo dobrih 40 odstotkov celotne proizvodnje.

v odstotkih

Sestava proizvedenih papirjev

Vir: CEPI - Evropsko združenje proizvajalcev papirja

0

20

40

60

80

100

Specialni in drugi papirji in kartoni

Higienski (tissue) papirji

Premazni gra�čni papirji

Nepremazni gra�čni papirji

Časopisni papirji

Embalažni papirji in kartoni

SlovenijaCEPI

Aviončki slovenske papirne industrije visoko letijo

Gregor Ažman, direktor slovenskega podjetja SchäferRolls:Oblaganje valjev za papirno industrijo je zelo konservativna nišna panoga. Na leto se na tem trgu obrne približno 400 milijonov evrov.

www.finance.si Četrtek, 12. novembra 2015, št. 221

www.finance.si Četrtek, 12. novembra 2015, št. 22120 oglasna priloga papirništvo 21

Podjetje Količevo Karton je pridobilo certifikat PTS in FFPI, ki potrjuje pri-mernost kartonov Exce-lent Top in Kromopak za lasersko in Inkjet Data-matrix kodiranje v farma-cevtski industriji. S tem so uspešno zaprli še eno pog-lavje obsežnega večletne-ga projekta, katerega za-četki segajo v leto 2011, ko je bila prvič objavljena evropska direktiva o po-narejanju zdravil (2011/62 EU).

Pred skoraj petimi leti so se na evropskem trgu, ki za Ko-ličevo Karton predstavlja ključno tržišče, pričele po-javljati zahteve po izboljšanih senzoričnih lastnostih pre-maznih kartonov. Obenem pa so se predelovalci in upo-rabniki kartonov vse bolj us-merjali k premaznim karto-nom, ki so izdelani iz svežih lesovinskih in celuloznih vla-ken. Prvi konkretnejši odgo-vor Količevo Kartona, člana skupine Mayr Melnhof, vo-dilne evropske skupine v iz-delavi komercialnih zloženk, na spremembe na tržišču je bila obsežna, skoraj 50 mili-

jonska investicija v prenovo večjega od obeh kartonskih strojev, ki je bila uspešno za-ključena pred tremi leti. Drug pomemben mejnik pa pred-stavlja zadnja rekonstrukcija premaznega dela omenjene-ga kartonskega stroja, ki so jo končali julija letos in s ka-tero so dosegli ustreznost nji-hovih kartonov za lasersko in Inkjet kodirno tehniko.

Izjemna dodana vrednost na zaposlenegaKljučno vodilo Količevo Kar-tona pri obsežni prenovi, ki tako tehnološko kot tehnič-no podpira nove usmeri-tve, je bilo ohranjanje kon-kurenčnosti ter zagotavlja-nje stabilnega položaja naju-činkovitejše papirnice, pa ne le v slovenskem merilu. Doseženi rezultati zadnjih

let namreč uvrščajo Količe-vo Karton v sam vrh naju-spešnejših slovenskih pod-jetij, z dodano vrednostjo okrog 115 tisoč evrov na za-poslenega. Tako v Količevu Karton za 30 odstotkov pre-segajo povprečje evropskih primerljivih papirnic, med-tem ko slovensko povprečje presegajo za 250 odstotkov. Dosežen EBITDA presega 20

odstotkov obsega prodaje, kar je izjemen rezultat ne le v papirni branži.

Več kot tretjina slovenskih surovinTakšni rezultati omogoča-jo podjetju tako ohranjanje konkurenčnosti kot tudi no-va investicijska vlaganja ter s tem utrjevanje tržne pozici-je. Izpostaviti velja tudi dej-

stvo, da Količevo Karton pri vseh svojih investicijah vla-ga v tehnologijo, ki dosle-dno sledi smernicam trajno-stnega razvoja in prinaša po-membne energetske prihran-ke. Pomembno je tudi pouda-riti, da več kot tretjino vlak-ninskih surovin, uporablje-nih pri proizvodnji kartona, ki letno znaša 245 tisoč ton, prihaja iz slovenskih virov, kar predstavlja najvišji de-lež med slovenskimi papir-nicami.

Manj obremenjevanja okoljaIrena Rupnik, Mill Service Manager v podjetju Količevo Karton, nam je razložila, da bodo v začetku naslednjega leta zamenjali tudi formacij-ski del manjšega kartonske-ga stoja ter izvedli obsežnej-šo investicijo, s katero bodo še dodatno znižali okoljske obremenitve odpadnih vod. »Vse to nam bo ob izvedbi tu-di ostalih načrtovanih aktiv-nosti še dodatno utrdilo kon-kurenčni položaj na trgu in na naši, že več kot 95 let dol-gi poslovni poti,« so na kon-cu izpostavili v podjetju Ko-ličevo Karton.

Količevo Karton pripravljen na zahteve farmacevtske industrije

" Z novimi investicijami v podjetju Količevo Karton sledijo zahtevam trga, utrjujejo konkurenčnost in dodano vrednost ter znižujejo obremenitve okolja.

že 95 let

Ovije dišave in

pametne naprave,

nosi skrivnosti in

pregrešne sladkosti,

za mnoga zdravila

in lepotila,

za sijoče motive in

barve iskrive …

Proiz vodnja k ar tona, d. o. o. Vi r, Papirnišk a 1 , p. p. 114 1230 Domžale, S loveni ja w w w.mm-k ar ton.com

MMKARTON Č L A N S K U P I N E M A Y R - M E L N H O F

pametne naprave,

nosi skrivnosti in

pregrešne sladkosti,

za mnoga zdravila

za sijoče motive in

Na Količevem že 95 let izdelujemo karton, Na Količevem že 95 let izdelujemo karton, s katerim smo prisotni po vsem svetu. s katerim smo prisotni po vsem svetu. V letošnjem letu smo pridobili certifikat FFPI in V letošnjem letu smo pridobili certifikat FFPI in Inštituta PTS, ki potrjuje primernost kartonov potrjuje primernost kartonov Excellent Top TM in Kromopak in Kromopak TM in Kromopak TM in Kromopak za lasersko in Inkjet Datamatrix kodiranje v farmacevtski industriji. Datamatrix kodiranje v farmacevtski industriji.

Naše vrhunsko znanje in sodobna Naše vrhunsko znanje in sodobna računalniško vodena proizvodnja računalniško vodena proizvodnja nam omogočata proizvodnjo nam omogočata proizvodnjo izdelkov z visoko in stabilno izdelkov z visoko in stabilno kakovostjo, odlično potiskljivostjo kakovostjo, odlično potiskljivostjo in zavidljivo gladkostjo.in zavidljivo gladkostjo.

Količevo Karton je papirnica Količevo Karton je papirnica z izjemno fleksibilnostjo in z izjemno fleksibilnostjo in vrhunskim servisom. Proizvajamo vrhunskim servisom. Proizvajamo premazne kartonepremazne kartone tako iz svežih vlakensvežih vlaken (Excellent Top TM,KromopakKromopak TMKromopak TMKromopak , Belpak) kot tudi iz vračljivega papirjavračljivega papirja (Grafopak, Grafopak Kraft, MCS in MM Liner).Grafopak Kraft, MCS in MM Liner).

Podjetje Eurobox izde-luje kartonsko embala-žo in embalažo iz valovi-tega polipropilena. Zgod-bo o razvoju so začeli leta 1988, danes pa vidijo pri-hodnost v obnovljivih vi-rih, ekološki proizvodnji in inovativnem pakiranju. Posebej uspešni so tam, kjer je zahtevnost izdelka visoka.

Podjetje Eurobox je v zadnjem letu doseglo desetodstotno rast prodaje, delež izvoza pa pomeni 27 odstotkov prihod-kov. Njihovi ključni tuji trgi so Avstrija, Nemčija, Italija, Dan-ska in Poljska. Posebno uspeš-ni so tudi pri razvoju in dobavi embalaže avtomobilski indu-striji, kjer jim zaupajo kar tri-

je veliki koncerni. Uspešno so-delovanje in razvoj sta posta-la pomembna za njihovo rast. Radi se pohvalijo z dobrim in uspešnim delom. Za vsem tem je namreč nešteto ur, veliko pronicljivih idej in visoka ka-kovost izdelkov.

Nove ideje rojevajo novo embalažoNjihovo usposobljenost in ka-kovostno delo so prepoznali tudi kupci. Z nekaterimi sode-lujejo že leta, z drugimi so iz-vedli prve uspešne projekte. Inovativne oblike, enotnost materialov in kakovostna iz-vedba so tri značilnosti, ki dostojno opišejo Euroboxove cilje pri razvoju embalaže. No-ve ideje rojevajo nove embala-že v skladu s smernicami EU:

krožno, bio, enotno, prepros-to, reciklabilno.

Lasten laboratorij za analizo materialov in izdelkovLeta 2013 so odprli Center za raziskave in razvoj, ki je letos z inovativnimi idejami in novi-mi materiali postal ključen pri poslovanju in odnosu z naroč-niki. Pred kratkim so postavi-li lasten laboratorij, v katerem bodo analizirali materiale in končne izdelke.

V zadnjem letu so zgradili mostove med proizvajalci pa-pirja, valovitega kartona in zbi-ralci odpadnega papirja. Kro-žno gospodarjenje v tej panogi je ključno za rast in razvoj upo-rabnikov v dobavni verigi. Pod-jetje se tega zaveda in prizadev-no dela na tem področju.

Kartonska embalaža ni le škatla

Papirništvo je vzorčen primer trajnosti v industriji

" Krožno gospodarjenje je v papirni industriji edino

smiselno, dolgoročno vzdržno in že uvedeno ter je zapisano v

njenih genih. Dobro je znano, da so prvi papir izdelovali iz

odpadnih tekstilnih krp, torej so ga že takrat reciklirali.

Krožno gospodarjenje je v papir-ništvu že dolgo ustaljena praksa. Tako bo na letošnjem Mednaro-dnem srečanju slovenskega pa-pirništva, ki ga pripravlja Zdru-ženje papirne in papirnopredelo-valne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, osrednja te-matika prav to področje. Naslo-vili so ga: Papirništvo – odličen primer krožnega gospodarjenja.

Potrebne so raziskave in naložbeRecikliranje in zapiranje krogoto-kov sta temeljni načeli, ki ju papir-ništvo tako v Sloveniji kot drugje po svetu izvaja zaradi povečeva-nja snovne in energetske učinko-vitosti. Vsi ti dejavniki zato vodi-jo v zmanjševanje vplivov na oko-lje. Papirna industrija je proaktiv-na in temelji na proučevanju dob-rih praks in iskanju novih prilož-nosti v panogi, hkrati pa se pove-zuje tudi z drugimi industrijski-mi in storitvenimi dejavnostmi.

Papirništvo je vzorčen primer trajnosti v industriji in se lahko pohvali z uporabo obnovljivih surovin, do narave prijaznih in reciklabilnih izdelkov ter s so-dobnimi, avtomatiziranimi in ekološko prilagojenimi proizvo-dnimi procesi. Vse to ni nastalo čez noč, ampak gre za dolgoletno in sistematično delo, v raziska-

Recikliranje in zapiranje krogotokov sta temeljni načeli, ki ju papirništvo izvaja zaradi povečevanja snovne in energetske učinkovitosti

57 %porabljenega papirja se v Sloveniji reciklira.

70 %odpadnega papirja, ki ga potrebujejo slovenske papirnice, je treba uvoziti.

Papirna industrija nikakor ni ubijalka gozdov, kot nekateri še vedno zmotno mislijo. Uporablja les, vendar le slabše kakovosti, hkrati pa se papirna vlakna z recikliranjem uporabijo celo od pet- do sedemkrat. Danes se v Evropi reciklira 72 odstot-kov vsega porabljenega papirja, v Sloveniji smo ga lani dobrih 57 odstotkov.

ve, razvoj in nove tehnologije pa podjetja vlagajo veliko sredstev.

V novem je več kot polovica odpadnega papirjaSlovenske papirnice pri proi-zvodnji papirja porabijo več kot

55 odstotkov odpadnega papir-ja, drugi surovinski vir je celu-loza, ki jo pridobivamo iz lesa slabše kakovosti. V združenju papirne in papirnopredeloval-ne industrije tako poudarjajo, da ima ta veja odločilno vlogo v sistemu ravnanja z odpadnim

papirjem in papirno embalažo. Slovenske papirnice lahko da-nes v Sloveniji dobijo le 30 od-stotkov papirja za recikliranje, preostali odpadni papir mora-jo uvoziti.

Papirna industrija je po-memben deležnik v tako ime-

novanem kaskadnem siste-mu rabe lesa. Prek tega siste-ma želijo doseči najvišji izko-ristek lesne biomase. Papirna panoga stalno išče izboljšave, s čimer se v verigi vrednosti iz-dela čim več izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki se na-

to znova uporabijo ali prede-lajo v vrsto novih izdelkov na osnovi lesa. Kurjenje biomase je le zadnja faza uporabe lesa pred odlaganjem. Tudi recikli-ranje papirja ima v celotnem kaskadnem sistemu rabe lesa ključno vlogo.

www.finance.si Četrtek, 12. novembra 2015, št. 221

www.finance.si Četrtek, 12. novembra 2015, št. 22122 oglasna priloga papirništvo 23

Poslovni prostori: Ponova vas 4c, GrosupljeHišna centrala: 01 7810040

Prodaja: 041 630 109, Andrej FisterServisna služba: 01 781 00 48, Borut Fister

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

3x1m.pdf 1 24-Apr-15 2:03:41 PM

električni viličarji od 5T do 23 T

zelena tehnologija

- varčna tehnologija

Obloge valjev

Gumene oblogeKompozitne oblogePoliuretanske obloge

Izdelave novih valjev

Funkcionalni in enostavni valjiNadomestni deli

Servisi valjev

Mehanska popravila

Obnove jeder in oblog

Monitoring in vzdrževanje valjev

Popravilo oblog on-site

Transportne storitve

Aplikacijski inženiring

Validacija in optimizacija oblog valjev in odprtih površin

Termografsko merjenje in analiza

Elektronske meritve nipa

proizvodi in storitve podjetja SchäferRolls

SchäferRolls GmbH & Co. KG

Benzstrasse 40 71272 Renningen, GermanyT + 49 / 7159 / 806 - 0 F + 49 / 7159 / 806 - 300info@schaeferrolls.com

SchäferRolls, d.o.o.

Skofjeloska c. 64000 Kranj, SloveniaT + 386 / 4 206-5363F + 386 / 4 206-6405info@schaeferrolls.si

www.schaeferrolls.comY

Mednarodna korporaci-ja SchäferRolls proizvaja obloge valjev na različnih mestih v papirni industri-ji. Imajo zelo široko razve-jeno mrežo prodajnih pred-stavnikov in močno skupi-no aplikativnih inženirjev, ki kupcem svetujejo pri iz-biri najprimernejših rešitev. Slovensko podjetje v tej sku-pini pokriva trge srednje, vzhodne in južne Evrope. Njihovi kupci so papirnice tako iz Sibirije kot tudi Zdru-ženih arabskih emiratov in Savdske Arabije.

Lastniki te mednarodne korpo-racije stalno in dosledno zago-varjajo visoko kakovost v vseh fazah poslovanja, kamor sodi-jo priprava materialov, proi-zvodnja in koncepti za oblaga-nje valjev. Schäferjevi izdelki, ki ne sodijo med tiste z najniž-jo ceno, in storitve slovijo po vi-soki kakovosti. Naročniki so v vseh teh letih spoznali, da se viš-ja cena, ki jo plačajo za Schäfer-jeve izdelke, dolgoročno povr-ne, saj njihove rešitve in podpo-ra zagotavljajo zanesljivo in dol-go delovanje.

»Oblaganje valjev za papir-no industrijo je zelo konserva-tivna nišna panoga. Vsako leto se na tem trgu obrne približno

400 milijonov evrov,« ocenjuje direktor slovenskega podjetja SchäferRolls Gregor Ažman in dodaja, da je razvojni ekipi ce-lotne skupine uspelo razviti ne-kaj inovativnih izdelkov, s kate-rimi lahko papirnice ob manjši porabi energije proizvajajo bolj kakovostne papirje.

Razvoj na treh področjihSchäferRolls gradi razvoj izdel-kov in storitev na treh glavnih področjih. Prvo so obloge za va-lje premaznih agregatov. Z ra-zvojem tako zagotovijo zelo ob-stojne obloge, pri čemer obrabo zmanjšajo na najnižjo možno ra-ven. Tako so razvili poliuretan-sko oblogo U.coat, s katero zago-

tovijo kakovostnejše premazo-vanje papirja, kar pomeni manj megljenja in enakomernejši na-nos. Poleg večje kakovosti so s to rešitvijo dosegli dvakrat več-jo obstojnost površin, kot jo po-nuja konkurenca.

Razvijajo tudi valje za sti-skalnice, kjer z orodjem Surfa-ce Optmizer svetujejo pri obli-kovanju površin oblog za sti-skalnice. Gre predvsem za izbi-ro pravilnih trdot in odprte po-vršine, za najučinkovitejše od-vodnjavanje papirja med sti-skanjem. Znano je, da enood-stotna višja suhost, ki jo doseže-jo med stiskanjem, prinaša kar štiriodstotni prihranek energi-je pri poznejšem sušenju papir-ja. Tudi tukaj ima skupina nekaj unikatnih in patentiranih reši-tev, kot sta obloga Hybriflex in PU-obloga Cyclus3, ki presegata meje standardnih meja učinko-vitosti pri proizvodnji papirja.

Razvijajo tudi najzahtevnej-še obloge. To so tako imenovane kompozitne obloge za valje ka-landrov, kjer Schäfer proizvaja zelo široko paleto različnih pro-duktov. Še posebej ponosni so na najnovejšo oblogo C2.xceed. S temi oblogami so zelo zmanj-šali problem tako imenovanega barringa in tudi za polovico po-večali brusne intervale na naj-zahtevnejših linijah.

SchäferRolls ne stavi na najnižjo ceno, ampak na kakovost in zanesljivost

Naša panoga je logistično zelo zahtevna, vendar lahko brez težav začasno uvozimo tudi več kot 30 ton težke valje.

"Gregor Ažman, direktor slovenskega podjetja SchäferRolls

" Slovensko podjetje SchäferRolls, d. o. o., je del mednarodne skupi-ne, ki je eden izmed treh vodilnih ponudnikov za oblaganje in servisi-ranje valjev za papirno industrijo. Gre za družinsko podjetje s 70-letno tradicijo, sedež te korporacije pa je v Renningenu v bližini Stuttgarta. V Sloveniji podjetje pod tem imenom deluje od leta 2011, ko je skupi-na Schäfer kupila 49-odstotni delež holdinga Sava, d. d. Od leta 2002 so delovali kot Sava-Schäfer, kamor sta omenjeni podjetji združili kapital.

O podjetju SchäferRolls

Papirna industrija je med energetsko bolj intenziv-nimi panogami, saj pora-bi veliko energije. Ta je po-membna stroškovna po-stavka vsake papirni-ce, zato namenjajo veliko sredstev za zmanjševanje porabe in bolj učinkovito rabo vseh energentov.

Papirnica Vevče porablja elek-triko in zemeljski plin; 45 od-stotkov električne energije proizvedejo sami (35 odstot-kov lastne proizvodnje pride iz kogeneracije v njihovi to-plarni), deset odstotkov elek-trične energije je iz malih hi-droelektrarn, 55 odstotkov pa iz omrežja. Na Ljubljanici imajo pet generatorjev, ven-dar le redko obratujejo s pol-no zmogljivostjo, saj je to hu-dourniška reka, elektrike pa ne morejo proizvajati niti ob prevelikem niti ob premajh-nem pretoku. V toplarni kuri-jo zemeljski plin, s proizvede-no paro ogrevajo valje za su-šenje papirja in hkrati ženejo parno turbino za proizvodnjo električne energije.

Investicije usmerjene v boljšo energetsko učinkovitostKer stroški energentov pome-nijo okoli 12 odstotkov vseh pri-hodkov, investicije načrtujejo tako, da pripomorejo tudi k iz-boljšanju energetske učinkovi-tosti tovarne. »V zadnjih treh le-tih smo na papirni stroj vgradili učinkovitejši premazni agregat

in predelali sušenje, za optimi-ziranje sušenja na premaznem stroju smo prejeli nagrado Wer-ner von Siemens,« pravi vodja Tehnike v Papirnici Vevče Bo-štjan Smrekar, ki omeni tudi zamenjavo dveh kompresor-jev, katerih odpadno toploto so uporabili za klimatiziranje proizvodne hale.

Ob vsem tem v Papirnici Vevče poudarjajo, da jim učin-ke zmanjševanja specifične ra-be energentov izničijo obre-

menitve in dajatve na ener-gente. »Vedno nove in vse višje okoljske dajatve znižujejo na-šo konkurenčnost na trgu, pa čeprav se cene energentov ni-žajo,« sklene Boštjan Smrekar.

Manjša poraba je nujnaPo podatkih Evropskega zdru-ženja proizvajalcev papirja (CE-PI, 2013) papirnice porabijo 57 odstotkov energije iz bioma-se, 36 odstotkov je plina in le sedem odstotkov energije iz

fosilnih goriv. Papirništvo je največji proizvajalec toplotne energije za lastno uporabo, ki jo pridobivajo iz biomase ozi-roma obnovljivih virov. Zato ima večina teh podjetij sopro-izvodnjo, s katero poleg toplo-te proizvajajo tudi potrebno električno energijo. Poleg tega podjetja optimizirajo energet-ske sisteme in za pripravo suro-vin, sušenje in glajenje vgraju-jejo manj energetsko potratne tehnologije.

Podatki CEPI kažejo, da so podjetja močno izboljšala energetsko učinkovitost. Od leta 1991 do 2013 so tako po-rabo energije zmanjšala za petino, čeprav se je proizvo-dnja papirja v tem času po-večala. Poraba energije se ne bo zmanjšala iz vsaj dveh ra-zlogov – pritiski na cene pa-pirja in izdelkov so zelo hudi, okoljski normativi pa posta-jajo vse zahtevnejši.

Višje dajatve Vevčanom požrejo vse prihrankeSami proizvedejo 45 odstotkov električne energije

Z zamenjavo dizelskih ali plinskih viličarjev z elek-tričnimi bi slovenska pa-pirna industrija lahko laž-je dosegla okoljske ci-lje, zastavljene s kjotskim protokolom, hkrati pa bi znižala tudi stroške po-gonskih goriv.

Papirništvo je energetsko in-tenzivna industrija in je zato zelo občutljiva za poviševanje cen energentov. Ti so se po po-datkih GZS v obdobju 2010–2015 zaradi zvišanja trošarin precej podražili. Pogonska go-riva so namreč še vedno do-ber vir za polnjenje državnega proračuna, zato njihove cene ne sledijo tržnim razmeram na svetovnem trgu, kjer so se cene nafte znižale.

Slovenska papirna indu-strija se je leta 2009 z mem-orandumom slovenske pa-

pirne in papirnopredeloval-ne industrije zavezala, da bo za 20 odstotkov poveča-la energetsko učinkovitost, za 20 odstotkov povečala ra-bo obnovljivih virov energi-je in za 20 odstotkov zmanj-

šala izpuste ogljikovega di-oksida. K zmanjševanju iz-pustov ogljikovega dioksida bi lahko precej pripomogla tudi večja uporaba električ-nih viličarjev. Papirniška in-dustrija namreč za prekla-

danje surovin in papirniš-kih zvitkov, kjer se zahteva-jo viličarji večjih nosilnosti, še vedno uporablja viličarje na dizelski ali plinski pogon. Z izbiro učinkovitih in ener-getsko bolj varčnih električ-nih viličarjev bi papirniška podjetja pozitivno vpliva-la na okolje in hkrati zniža-la stroške pogonskih goriv. Pri enem sedemtonskem vi-ličarju letni prihranek znaša slabih 12 tisoč evrov.

V podjetju LinFis papir-nicam v Sloveniji ponujajo učinkovite in varčne elek-trične viličarje Carer. Ti lah-ko zaradi redkejših servi-snih intervalov in 80 odstot-kov nižjih stroškov vzdrže-vanja dopolnijo okoljske ci-lje, ne da bi pri tem imeli do-datne stroške, ki navadno spremljajo ekološka priza-devanja.

Zamenjava dizla z elektriko se splača

v EUR

Strošek energenta na viličarja v obdobju petih let*

Vir: LinFis

Op.: *podatek velja za viličarja nosilnosti sedem ton

Električni pogon (Carer)

Dizelski pogon

90.090

30.713

v tisoč EUR

Koliko prihranimo, če namesto dizelskega uporabljamo električnega viličarja*

Vir: LinFis

0

10

20

30

40

50

60

V p

etih

leti

h

V š

tiri

h le

tih

V tr

eh le

tih

V d

veh

leti

h

V e

nem

letu

Op.: *podatek velja za viličarja nosilnosti sedem ton

Jur

e M

ak

ov

ec

"V papirni industriji z večino naložb znižujejo porabo vseh vrst energentov. Razvoj v tej panogi se usmerja predvsem na to področje.

57 %energije evropske papirnice pridobijo iz biomase.

12 %vseh prihodkov Papirnica Vevče porabi za energente.

Papirnice niso največji požeruh energije

"Povprečna poraba energije za proizvodnjo kartona in papir-ja se giblje med dvema in osmi-mi megavatnimi urami na tono. Najmanj energije je potrebne za karton, sledita grafični papir, poraba pa je največja pri higi-enskih in specialnih papirjih.

"Če upoštevamo razmer-je med porabljeno energijo in ustvarjenim BDP, vidimo, da so nekatere druge panoge še bolj energetsko izpostavljene kot papirna industrija. Ta skupaj s papirno predelovalno industri-jo porabi 11,29 gigajoula ener-gije za vrednost proizvodov ti-soč ameriških dolarjev (931 evrov). Proizvodnja jekla po-rabi 18,40 gigajoula, transport 21,12, kemijska industrija, pre-delava plastike in gume pa celo 60,77 gigajoula. Podatke smo dobili na Inštitutu za celulozo in papir.