Torek, 1. marca 2016, št. 41 www.finance.si o

gl

as

na

pr

ilo

ga

Samo dobre zgodbe preživijo

Wall-e in jež v megliStrokovnjaka vizualne ko­munikacije. Mojstra, ki znata dobro zgodbo pove­dati brez besed. Sodelav­ca v stroki, kjer je bolj kot marsikje drugje pomem­bna domišljija. Rok Pre­din in Richard Barnett pri­hajata iz produkcijske hi­še Trunk Animation, kjer Rok deluje kot direktor animacij, Richard pa kot izvršni direktor. Na SOF­u bosta predstavila pregled najboljših zgodb produk­cijske hiše. Slovenski del dua želi z njim koga izmed poslušalcev opogumiti za skok čez mejo, predvsem pa želita poslušalcem pri­bližati dinamično naravo londonske vizualne pro­dukcije. Ista vprašanja, is­ta produkcijska hiša, dva sogovornika.

" Kako z vizualnimi komuni-kacijami doseči želene ciljne skupine?Rok: Vizualna komunikacija je zelo širok pojem. Zajema iste vsebinske razsežnosti kot vsak drug govor. V svetu komercial-ne vizualne produkcije je smi-selno govoriti o ciljnih skupi-nah takrat, ko uporabljamo specifičen nagovor za točno do-ločeno publiko. Za komunika-cijo je treba imeti partnerja in pomaga, če se razumeta. Je pa res, da je vizualna komunika-cija zakoreninjena zelo globo-ko v naših glavah. Angleži pra-vijo: »A picture paints a thou-sand words.«Richard: Jasno je, da se različ-ni ljudje na komunikacije odzi-vajo zelo različno. To je odvis-no od dolge vrste značilnosti, kot so spol, starost, zanimanje in podobno, vendar nismo vsi enaki. Zato je treba res dobro premisliti, kakšno je tvoje ob-činstvo, in natančno upošteva-ti, kaj mu je všeč in na kaj se bo odzvalo. Animacija, ilustracija, gibanje, pripovedovalec, obli-kovanje zvoka in glasba so po-leg celotne režije izdelka glav-na orodja. Osredotočimo se na posamezna orodja in jih pri-lagodimo za vsako občinstvo posebej.

" Je animacijska tehnolo-gija v koraku z domišljijo? Ali tehnologija usmerja do-mišljijo?Rok: Tehnologija je orodje, ki ga je treba uporabljati z določe-nim namenom. Uporabljamo različne tehnike oziroma teh-

nologije, da izrazimo različne vsebine, in ne obrnjeno. Seve-da je izjemnega pomena, da si vešč uporabe izbranega orod-ja in da imaš dostop do kar naj-bolj kakovostnih tehnoloških možnosti, vendar je pomemb-neje, da med vsebino in izrazno tehniko obstaja smiselna vez. Vsak, ki se giblje v vodah kre-ativne produkcije, vam lahko pove, da bo domišljija zmeraj pritiskala na zgornjo mejo teh-nološkega razvoja.Richard: Domišljija je pri ani-maciji najpomembnejša, saj lahko ustvariš vse, kar si lah-ko predstavljaš. Tehnologija ne sme nikoli usmerjati domišlji-je, lahko je le orodje za pomoč.

" Videospot Doom and Glo-om skupine Rolling Stones se zdi preprosta animacija. Ta-ko preprosta, da jo komajda opaziš. Namenoma?Rok: Animacija je v tem spo-tu vseprisotna. V celoti je bil ustvarjen v računalniku, zato je bilo treba vsako sličico na določen način umetno ustva-riti. Animacija ni gonilo le raz-poznavnih likov in karakter-jev, o njej govorimo tudi, ka-dar animiramo besede, ab-straktne vsebine, kamero in podobno.Richard: V svojem bistvu ani-macija pomeni 25 slik, ki se

pred tvojimi očmi gibljejo ta-ko hitro, da ne dojameš, kaj gle-daš. Obdelava pri Doom and Gloom je v celoti temeljila na zamisli, da videospot nastaja s pomočjo barve.

" Kako gre slovenski pro-dukciji na področju anima-cije?Rok: Moram priznati, da sem zelo slabo informiran o sloven-ski animacijski produkciji, zato bi se vzdržal komentarja. Zago-tovo pa smo del zelo bogate in izjemno kakovostne vzhodno-evropske animacijske tradicije.Richard: V Sloveniji nastaja kar nekaj odličnih animiranih projektov, toda pripovedništvo je vedno mogoče še izboljšati, kar velja povsod na svetu.

" V katero smer se bo razvi-jala vizualna komunikacija?Rok: Mislim, da je naslednja ve-lika novost VR, virtualna real-nost. Še posebej, odkar je mož-no takšne stvari izkusiti s po-močjo nastavka za prenosni te-lefon. Predvidevam, da se bo-do na tem področju odprle za-nimive možnosti za pripovedo-vanje zgodb. Eskapizem, ki ga nova tehnologija ponuja, je ze-lo mamljiv.Richard: Živimo v svetu, pol-nem vizualne komunikacije, ki pa se nenehno spreminja.

SOF je ena izmed dobrih zgodb

M oji spomini na SOF segajo tja na začetek no-vega tisočletja ...

Leta 2001, takrat »sveža« v oglaševalski agenciji (in pano-gi), sem s strahospoštovanjem obiskala festival in si ogledala razstavljena dela. Agencijski kreativni tim je potem še vse le-to pripovedoval, kakšen žur je bil v Portorožu, drugi smo z za-vidanjem poslušali, vsi pa smo se še nekaj časa pogovarjali o nagradah in kreativnih rešit-vah, ki bi jih morda morali pri-javiti ... Vse leto smo nato raz-mišljali, da morajo biti rešitve za naročnike tako dobre, da jih bomo prijavili na naslednji SOF. SOF je postal merilo kreativno-sti in uspeha kreativnega tima.

Vse svoje naslednje festiva-le imam v precej podobnem spominu; mrzlično pretresa-nje pred prijavnim rokom, ka-tera od idej je tako dobra, da bo prepričala žirijo in bo direktor zapolnil rezervirano poličko za nagrado ali vsaj obesil plaketo na prosto mesto na zidu ... Z le-ti v agenciji in drugimi funkci-jami sem se tudi sama pridru-žila kolegom kreativcem in na-to lahko pripovedovala o žuru, dodala kakšno zgodbico ter po-komentirala katero od glamu-roznih sklepnih prireditev, ki so vsakokrat sledile in kjer je bila vstopnica vroče blago. SOF je bil dogodek za kreativ-ce, tako smo ga dojemali dru-gi. Ko sem po kar nekaj festi-valih zapustila agencijsko oko-lje in se preselila najprej v en in nato v drugi medij, je ostala moja percepcija: SOF = festival kreativcev. Priložnosti za ude-ležbo na SOF-u je bilo žal manj, nekajkrat mi je le uspelo, pa še to bolj zato, da sem se v bolj ne-formalnem okolju srečala z na-ročniki in partnerji ter se razve-selila marsikaterega nekdanje-ga sodelavca. O tem, da posta-ja SOF vse bolj tudi srečanje po-slovnih ljudi, nisem niti razmi-šljala. Vse do lani.

S povabilom, da postanem predsednica SOF 2016, sem bila povabljena tudi v uprav-ni odbor SOF 2015. Obe člani-ci upravnega odbora, predse-dnica SOF 2014 Barbara Modic in predsednica SOF 2015 Mar-ja Feldin, sta energični, zavze-ti, kreativni in – kaj naj rečem – »superženski«, ob katerih sem se spraševala, ali bom zmogla

obuti njune čevlje ... SOF 2014 in 2015 sta nakazala smer, kaj mora novi SOF postati in je z obema »superženskama« to tudi postal. Praznik kreativ-nosti in odličnosti – a ne le v oglaševanju. SOF je dogodek z zgodbo, ki so jo v 25 letih gra-dili mnogi uspešni, nekateri že skorajda legendarni obra-zi iz oglaševalske panoge. Ko poskušam poosebiti SOF, si ga zamišljam kot kreativnega, pa-metnega mladeniča, ki je pre-rasel pobalinska leta, je za svo-ja leta uspešen in končuje ob-dobje brezskrbnosti, ker se ne-kako pričakuje, da se človek po 25. letu zresni in odraste. Toli-ko, kot jih letos šteje Slovenski oglaševalski festival. No, vse-kakor si ne želim, da bi se festi-val popolnoma zresnil, čeprav ga bomo letos malce predru-gačili. Spremembe so tisto, kar nas žene naprej. Za zače-tek bomo spremenili lokacijo dogodka. Brez skrbi, ostajamo v sončnem Portorožu, ne bo-mo vas preselili v aprilski dež

v Ljubljano. Na novi lokaciji in v novem okolju – včasih zados-tuje že sprememba okolja, da se napišejo nove zgodbe ter doži-vijo novi trenutki, iz katerih se tkejo trajne zgodbe.

Že lani je moja predhodni-ca povedala: »SOF se trudimo postavljati ne samo kot festival oglaševalske stroke, ampak kot festival celega marketinga.« Tu-di letos bomo nadaljevali Mar-jino vodilo, zato, ker si želimo doseči, da bo to festival kreativ-nosti ne le v oglaševanju, tem-več kreativnosti tudi širše. Kaj pomeni širše? Želimo združiti kreativnost oglaševanja in po-slovno kreativnost, vse, ki svo-je ideje znajo uresničiti ter jih tudi prodati. Verjamem, da bo-mo s spremembami privabili tudi tiste, ki so sicer menili, da je SOF bolj namenjen oglaše-valcem. Naša naloga je, da SOF postane stičišče ter pomembno mesto za izmenjavo najboljših praks – ne le kreativnih, tem-več tudi poslovnih idej. In za-to pomemben ne le za oglaše-valsko sredino, medije in ogla-ševalce, temveč tudi za vso pre-ostalo javnost.

Letošnja tema so zgodbe. SOF je v okviru Slovenske ogla-ševalske zbornice svojo zgod-bo pisal odlično, sicer se le-tos aprila ne bi srečali že pet-indvajsetič.

Veselim se našega strokov-nega dela festivala in druže-nja, zato vas vabim, da pridete v Portorož 7. in 8. aprila, da na-pišemo še eno novo, 25. poglav-je SOF-ove zgodbe.

Dolores Podbevšek Plemeniti,predsednica 25. SOF-a, direktorica marketinga družbe Delo

Žig

a in

tih

ar

Naša naloga je, da SOF postane stičišče ter pomembno mesto za izmenjavo najboljših praks – ne le kreativnih, pač pa tudi poslovnih idej.

Navidezna resničnost je enako resnična kot resnična resničnost, se pravi obe sta resnični in navidezni.

"Rok Predin

Rok Predin in Richard Barnett iz londonske produkcijske hiše Trunk Animation

I N T E RVJ U:

Torek, 1. marca 2016, št. 41 www.finance.si

Wall-e in jež v megli

Katja Petrin Dornik, kreativna direktorica, Grey:Recept za dobro zgodbo je pravzaprav preprost in hkrati neskončno zahteven: govori preprosto, a relevantno. Iskreno in s strastjo. In nikoli ne blefiraj. To je vsa zgodba.

Mitja Petrovič, Publicis Groupe Slovenija:Zmagovalni dvojec letošnjega razpisa za mlade kreativce bo potoval neposredno na canski festival, kjer se bo postavil ob bok 400 kreativcem z vsega sveta.

Spremembe

P red nekaj časa sem našla staro preda-vanje za študente ekonomije. Da je

že iz nekega drugega obdob-ja, vam povesta dva podatka. Shranjeno je na papirju, bistvo vsebine zapiskov pa je razlaga delitve medijev in komunikacij nad črto (above the line) in pod črto (below the line). V tistem obdobju je bila ta definicija »buzzword«, napoved, da bodo komunikacije pod črto verjetno postale enakopraven pristop, klasičnim medijem pa pogum-na teza. Danes zveni hecno in strašansko zaprašeno. A vendar se vse skupaj ni dogajalo pred tako davnim časom.

V več kot 20 letih, odkar sem se neskončno ponosna, da sem lahko del tega sveta, peljala na svoj prvi SOF, se je v naši stroki marsikaj zgodi-lo, spremenilo in tudi opusti-lo. Kdor hoče loviti korak s hi-trim ritmom sprememb ter no-vih pristopov, se preprosto ni-koli ne sme ustaviti in reči, zdaj pa obvladam. Vedno pride ne-kaj novega, kar moraš osvoji-ti in razumeti, pa tudi predvi-deti ter soustvariti. Zato mo-raš imeti to stroko rad, da ti njen zahtevni utrip ni stres in breme, ampak izziv ter odgo-vor na tvojo primarno radove-dnost do sveta okoli tebe. Se-veda pa potrebuješ tudi zdra-vo pamet in znanje, da znaš ločiti zrnje od plev. Ni vsak »buzzword« sveti gral in vča-sih je cesar v resnici gol.

Ob svojem delu sem morala narediti marsikateri preklop v svoji glavi. Spomnim se, kak-šen stres mi je bila prva sple-tna stran, pri nastajanju kate-re sem v agenciji sodelovala. Beseda »digital« mi je na začet-ku povzročala frustracijo, ker »digital« pionirjev nisem prav veliko razumela. Zato mi je bi-la zelo mikavna ideja, da se dr-žim znanega in prepustim splet drugim. Ampak zelo hitro je postalo jasno, da splet odpira neskončne možnosti in da mo-ram biti na tem vlaku, če želim, da mi kot kreativni direktorici ne poteče rok trajanja. Danes smo na točki, ko svetovne agen-cije že brišejo meje med digital-nimi oddelki in drugimi, saj v naši stroki te delitve preprosto ne sme več biti.

Včasih je bila televizija ek-ran, okoli katerega se je zbra-la vsa družina. Danes imamo vsak svoj zaslon. Ves čas strmi-mo vsak v svojo napravo ali ce-lo več njih sočasno. Pametni te-lefon je naš most do vsega. In ne glede na to, da prinaša takšen

način življenja kar nekaj minu-sov in pasti, ker ljudje včasih ne znamo vzpostaviti pravega rav-novesja, nam svet zaslonov pri-naša tudi kar nekaj prednosti. Komunikacijsko gledano pred-vsem neskončno veliko prilož-nosti in izzivov. Za naše komu-nikacijske in medijske strategi-je pa to predvsem pomeni, da ne moremo ostati v starih okvi-rih medijskih strategij ter raz-poreditev budžetov. Komuni-kacija mora biti tam, kjer je po-zornost ljudi.

Ciljna skupina se je nekoč definirala po spolu, starosti, izobrazbi, kraju bivanja ... Da-nes po življenjskih stilih, inte-resih, prepričanjih, željah. Cilj je do srži razumeti in pozna-ti tistega, ki ga nagovarjaš, da ga lahko vpleteš v pravo izku-šnjo, v pravem trenutku na pravem mestu. S pravo vsebi-no. Včasih se mi zdi, da je da-

nes snovati res učinkovite ko-munikacije podobno priprav-ljanju presenečenja za prijate-lja. Dobro moraš razmisliti, kaj mu je pomembno, kaj ima rad in kaj bi ga razveselilo. Ni tako pomembno to, koliko denar-ja daš za presenečenje, bistvo je v tem, koliko se potrudiš in kakšno zgodbo ter doživetje ustvariš.

V koraku s spremembami v svetu in stroki se morajo spre-minjati tudi festivali. Letošnji SOF prinaša kar nekaj spre-memb. Verjamem, da dobrih. Program širi svoja krila in išče uspešne zgodbe, da nam dajo navdih. Razširjene in preno-vljene so tudi tekmovalne sku-pine. Menim, da so zanimivo branje tudi za tiste, ki ne pri-javljate svojih del na tekmo. So izraz časa in tudi dejavnikov, ki vplivajo na uspeh oglaše-valskih zgodb.

Naloga žirije bo, da prepoz-na najboljše lanskega leta. Gle-de na strokovnost in izkušnje njenih članov verjamem, da bomo pri tem učinkoviti. Ča-ka nas obsežno delo, ker dob-re kreativne rešitve niso več sa-mo ideje, ki jih prepoznaš v ne-kaj sekundah, ampak so zgod-be, ki jim moraš dovoliti, da se ti zgodijo.

In zelo si želim, da si boste tudi mnogi od vas vzeli čas in pregledali vsa prijavljena dela. Ker tekma ni samo stvar agen-cij in marketinških oddelkov, tekma je izraz naše skupne stroke, ki je pomembna za us-peh podjetij na trgu. Upam, da se v čim večjem številu sre-čamo na zaključni podelitvi in skupaj močno zaploskamo zmagovalcem.

Ana Ivandić, predsednica žirije 25. SOF-a, direktorica marketinga in kreative v podjetju Edition Digital

Program širi svoja krila in išče uspešne zgodbe, da nam dajo navdih. Razširjene in prenovljene so tudi tekmovalne skupine. Menim, da so zanimivo branje tudi za tiste, ki ne prijavljate svojih del na tekmo. So odraz časa in tudi dejavnikov, ki vplivajo na uspeh oglaševalskih zgodb.

Pravijo, da je zmožnost kon-centracije ljudi čedalje krajša in da televizije ne gleda nihče več, po drugi strani pa nasta-ja čedalje več novih nadalje-vank, dolgih in počasnih dram-skih serij, od katerih so ljudje postali odvisni. Predstavljam si, da bo v prihodnosti prevla-dal bolj poglobljen (immersi-ve) svet vizualnih komunika-cij, enako kot se dogaja v gle-dališču, kjer prihaja do premi-ka od odra k bolj poglobljenim zgodbam, odigranim na zani-mivih lokacijah.

" Kako pomembno je, da gledalec prepozna anima-cijo?Rok: Pomembno je, da se te iz-kušnja na neki ravni dotakne. Vsak bo od nje odnesel toliko, kolikor bo pripravljen in sposo-ben. Večplastnost je zame do-brodošla, če ne celo nujna. Od viška glava ne boli, pravijo. Po-membno je, da imaš ob gleda-nju možnost prepoznati tiste vsebine, ki so ti blizu.Richard: Animacija ima neš-teto pojavnih oblik, vse od za-pletene računalniške grafike in vizualnih učinkov do knjižic z risbami, ki z listanjem tvorijo gibljive podobe (palčni kino). Vsaka oblika ima svoj namen in karkoli narediš, si želiš, da bi se ljudje odzvali tako, kot si si

zamislil. Denimo, če želiš ime-ti animacijo neopazno vpeto v posneto akcijsko sekvenco, potem nočeš, da ljudi zmoti in da pomislijo »Poglej, to je ani-mirano«, ampak si želiš, da jo ignorirajo in ostanejo potoplje-ni v zgodbo. Kadar pa uporab-ljaš določeno gradivo za okre-pitev sporočila, takrat seveda želiš pritegniti pozornost na samo izvedbo.

" Kakšna je razlika med umetniškim ustvarjanjem in produkcijo kampanj za trženje blagovne znamke?Rok: Razlika je ogromna. Ka-dar pripravljaš komercialno produkcijo, si seveda v službi klienta, ki ima pri izvedbi zad-njo besedo. V takšnih prime-rih je tvoja naloga, da si prido-biš njegovo zaupanje in da imaš posluh ter občutek za njegove želje. Hkrati je treba krmariti med denarjem, ki ga imaš za izvedbo na voljo, časom, ki ga imaš na voljo, ter kakovostjo končnega izdelka. Lastna ume-tniška produkcija prihaja iz povsem drugačnega vzgiba. Takrat je tvoja glavna naloga, da ohraniš tisto prvotno iskro, zaradi katere se ti je zdelo vred-no nekaj ustvariti.Richard: Do določene meje je pripovedništvo povsem ena-ko, ne glede na nalogo. Gle-

dalca mora pritegniti in ga po-peljati na vnaprej načrtovano potovanje. Edina razlika med umetniškim in komercialnim je v odzivu občinstva po ogle-du filma – če je ta umetniški, je zaželeno, da gledalci razmisli-jo in se sami pri sebi odločijo, kaj je vse skupaj pravzaprav pomenilo. Pri filmih komerci-alne narave pa hočeš, da gle-dalci nekaj storijo, bodisi ne-kaj kupijo bodisi se vedejo na določen način in podobno; gre za nadzor.

" Na SOF-u boste predstavi-li svoje projekte.Rok: Obiskovalcem želiva predstaviti lastno zgodbo sko-zi dela, ki smo jih opravili v mi-nulih letih. Približati jim želi-va dinamično naravo london-ske komercialne vizualne pro-dukcije in jo postaviti v osebno luč. Prav tako si želim koga opo-gumiti, da skoči čez mejo in si nabere izkušnje.Richard: Želim si, da bi razu-meli vse različne oblike komu-nikacije, ki smo jih uporabili pri snovanju večplastne zgodbe. Vse je bilo prilagojeno za krepi-tev sporočila – od ilustracije in animacije do oblikovanja zvo-ka ter glasbe.

" S čim se v zasebnem živ-ljenju lažje soočate, s pravo ali navidezno resničnostjo?Rok: Navidezna resničnost je enako resnična kot resnič-na resničnost, se pravi obe sta resnični in obe sta navidezni. Druga drugi držita ogledalo in sta tako ujeti v neskončnem plesu. V navidezni resničnosti ima vsaka stvar smisel in po-men, vendar se mora zaradi te-ga odpovedati določeni dina-miki in fluidnosti pomena, ki ga je imela v resnični resnično-sti. Prepričan sem, da smo vsi iz tega pogleda dvoživke in da živimo v obeh svetovih. Sam bi se težko odločil, kateri mi je bližje oziroma katerega bolje obvladam.Richard: Z dejstvi. Resnič-nostjo. Življenjem.

" V vlogi katerega animira-nega lika bi se najbolje po-čutili?Rok: Spremenil bi se v ježka iz Norsteinovega filma Jež v meg-li. Njegova poetična in zasanja-na dogodivščina mi je pisana na kožo.Richard: Wall-e, ker je ra-doveden, skrben in celo rad pospravlja.

Domišljija je pri animaciji najpo-membnejša, saj lahko ustvariš vse, kar si lahko predstavljaš.

"Richard Barnett

Rok Predin in Richard Barnett iz londonske produkcijske hiše Trunk Animation

www.finance.si Torek, 1. marca 2016, št. 4122 oglasna priloga

Komunikacijska stroka si je enotna. Danes lahko na izjemno zasičenem tr-gu uspejo le tiste vsebi-ne, ki imajo dobro zgod-bo. Takšne, ki nosijo pra-vo sporočilo in imajo vrhunskega pripovedo-valca. Prostora za prodaja-nje megle ni več. Tudi pov-prečne zgodbe se izgubijo.

Rdeča nit letošnjega jubilejne-ga SOF-a je tako »Samo dob-re zgodbe preživijo«. Torej takšne, ki pritegnejo množice, predvsem pa svojo ciljno publi-ko. Dober pripovedovalec jo zna povedati na zanimiv način, ob pravem času in na pravem mes-tu. Na SOF-u boste spoznali kar nekaj takšnih pripovedovalcev. Prostor bo le za dobre zgodbe.

Prijave v polnem zagonuDobre zgodbe so namenjene dobrim poslušalcem, v njih

pa seveda nastopajo dobri ak-terji. Oboji bodo na SOF-u ne-pogrešljivi.

Prijave poslušalcev, oseb, in prijave akterjev oziroma del so že v polnem teku. Približujejo se pomembni datumi. Do 11. marca lahko oddate svoja najboljša dela, ki se bodo bo-jevala za najvišja oglaševalska priznanja. Dan prej, 10. mar-ca, pa se izteče rok za ugo-dnejše prijavnine in druge ugodnosti pri prijavi osebne udeležbe.

Ste že oddali prijavo?Letošnjega 25. SOF-a vseka-kor ne smete zamuditi. Manj-kali ne bodo niti direktorji marketinga, vodje tržnega ali korporativnega komunicira-nja, vrhunski kreativci, teksto-pisci, strokovnjaki odnosov z javnostmi, predstavniki medi-jev, predsedniki uprav, direk-torji, tržni raziskovalci in sou-

stvarjalci komunikacijske sfe-re v najširšem kontekstu.

SOF je osrednji in najpo-membnejši dogodek sloven-ske komunikacijske stroke.

Vidimo se sredi Portoroža7. in 8. april sta rezervira-na za najboljše zgodbe. Tu-di tiste osebne, prijateljske, ki nas združujejo že 25 let. Celot-no festivalsko dogajanje seve-da ostaja na Obali. SOF brez morja je verjetno težko pred-stavljiv. Mesto rož je lokacija, ki smo jo organizatorji vzeli za svojo. Kot pravi predsedni-ca SOF-a, pa za nastanek no-ve zgodbe včasih zadostuje že sprememba lokacije.

Letošnji festival sicer pri-naša številne pozitivne spre-membe in ena izmed njih je tudi selitev dogajanja na no-vo lokacijo. SOF se namreč seli v samo središče Porto-roža.

Prostora za povprečnost ni

"Partner Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ) pri orga-nizaciji SOF-a je postala agencija Paideia Events, eksklu-zivni producent festivala SOF v zadnjih treh letih, ki ostaja v tej vlogi, hkrati pa prevzema organizacijo naslednjih se-gmentov: trženje, komunikacijska podpora, družabni pro-gram in priprava sklepne prireditve s podelitvijo nagrad.

" SOZ pri odločitvi o partnerstvu zasleduje cilj, da se pro-fesionalni aparat njegove enotne strokovne službe raz-

bremeni na področju organizacije dogodkov in se bolj posveča ustvarjanju dodane vrednosti za člane ter de-javnostim, ki tvorijo jedro poslanstva SOZ.

" »Delovanje SOZ-a se osredotoča na osvežitev in pred-vsem novo pozicioniranje obeh glavnih dogodkov, to-rej SOF-a in Zlatega bobna. Ker si želimo na SOZ-u okre-piti strokovne službe in izobraževalne programe, smo sprejeli odločitev, da organizacijo SOF-a prevzeme zu-

nanji partner. Ker je SOZ z agencijo Paideia uspešno so-deloval že v minulih letih, je bila sprejeta odločitev, da ta v letu 2016 prevzame še organizacijski in vsebinski del, medtem ko tekmovalni del ostaja v domeni SOZ-a. Naša pričakovanja do agencije Paideia so visoka, a so-časno verjamemo, da bodo projekt uspešno izpeljali,« je povedal predsednik upravnega odbora SOZ Tomaž Drozg.

Organizatorji 25. SOF-a

Za prenovo festivala SOF v njegovi 25. izved-bi stoji Svet tekmoval-nega programa SOF (STP SOF). Ta je poskrbel za spremembe tekmoval-nega programa, podelje-vanja nagrad, posodobi-tev tekmovalnih skupin in nagrad. STP pa ima ključno vlogo tudi pri izbiri in sestavi žirije, vključno z njeno predse-dnico.

STP SOF se letos predstav-lja v novi, razširjeni sesta-vi. Sestavljajo ga (z leve pro-

ti desni): Matjaž Germ (kre-ativni strateg, Futura DDB), Tine Lugarič (kreativni di-rektor, Publicis Slovenija), Urša Pučko (ustanovitelji-ca in direktorica, Internav-ti), Janez Rakušček (izvr-šni kreativni direktor, Luna TBWA), predsednica Tanja Mezga (direktorica projek-tov, Gigodesign), Mitja Pe-trovič (ustanovitelj in nek-danji direktor, Publicis Grou-pe Slovenija), Jernej Špende (digitalni strateg, Pristop), Andraž Zorko (partner, Va-licon), Blaž Kocjančič (teks-topisec, Grey Ljubljana).

STP SOF v novi, razširjeni sestavi

Žig

a in

tih

ar

Da bo SOF po četrt sto-letja lahko še boljši, se predstavlja tudi z novim načinom izbora žirije, ki se zgleduje po sistemih najboljših festivalov po svetu.

Medtem ko so žirije doslej sestavljali posamezniki, ki

so jih predlagali najuspe-šnejši prijavitelji del pred-hodnih SOF-ov, bo odslej ži-rijo v celoti povabil razširje-ni Svet tekmovalnega pro-grama (STP) in bo sestavlje-na izključno po merilu naj-boljših in najrelevantnejših strokovnjakov komunikacij-ske industrije.

Člani žirije 25. SOF-a so:

" predsednica žirije: Ana Ivandić, direktorica mar-ketinga in kreative, Editi-on Digital

" Branimir Brkljač, ustvar-jalec zgodb

" Samo Geršak, kreativni direktor, Luna TBWA

" Uroš Goričan, kreativni direktor, Publicis Groupe Slovenija

" Anže Jereb, izvršni kre-ativni direktor, BBDO Ukrajina in član uprave ADC*UA

" Žare Kerin, kreativni di-rektor, Futura DDB

" Petra Krulc, izvršna kre-ativna direktorica, Grey

" Slavimir Stojanović, obli-kovalec vizualnih komuni-kacij v lastnem studiu, Futro

" Jernej Špende, digitalni strateg, Pristop

Dobre zgodbe v rokah dobre žirije

Kaj je dobra zgodba in kako jo ustvari-ti?

a n k e ta

SOF-ov razpis za mlade kreativce zmagovalce vsa-koletnega festivala pos-tavi na zemljevid kreativ-ne scene. Za razpisom pa vsako leto stoji ekipa stro-kovnjakov, katerih nalo-ga je prepoznati nove mla-de talente in jim ponuditi priložnost, da se dokažejo. Letos jih čaka prav pose-ben izziv in prav tako na-grada. Krea tivni dvojec, ki bo pre pričal žirijo, na-mreč potuje neposredno na festival v Cannesu, kjer se bo postavil ob bok 400 kreativcem z vsega sveta. Razpis, njegove novosti, izziv in nagrado predsta-vlja član Sveta tekmoval-nega programa SOF-a Mi-tja Petrovič, tudi član po-sebne žirije, ki bo ocenje-vala mlade kreativce.

" Kaj je bilo glavno vodilo pri novostih, ki jih prinaša letošnji razpis za mlade kre-ativce?Celotno izkušnjo smo želeli nadvse približati okoliščinam, v katerih se bodo mladi kreativ-ci znašli na tekmovanju Young Lions na canskem festivalu, ka-mor jih vodi zmaga na SOF-u. S tem jim želimo dati boljše iz-hodiščne možnosti za dobro uvrstitev ali morda celo zma-go. Zakaj pa ne? Kdor sega po zvezdah, jih morda ne bo do-segel, zanesljivo pa ne bo kon-čal v blatu, je nekoč izjavil Leo

i n t e rVJ U: Mitja Petrovič, ustanovitelj in nekdanji direktor, Publicis Groupe Slovenija

Najboljši kreativni dvojec bo odpotoval v Cannes

www.finance.si Torek, 1. marca 2016, št. 41 Samo dobre zgodbe preživijo 23

Miha Bevc, kreativni direktor & par-tner, BPCS: »Dobra zgodba je tista, ki te v trenutku posrka vase in te ne izpus-ti vse do konca. Takoj jo navdušen de-liš z drugimi. Zapomniš si jo za vselej in jo leta pozneje znova pripoveduješ ob posebnih priložnostih. Njen učinek je enak tudi pri deseti ponovitvi, čeprav je občinstvo isto. Daleč najboljše zgodbe piše življenje. Včasih kakšno dobro pre-bereš v knjigi ali jo vidiš na TV-zaslonu. Resnično redko jo vidiš v obliki oglasa. Še redkeje pa takšen oglas ustvariš. In zato je tisti toliko več vreden.«

Katja Petrin Dornik, kreativna di-rektorica, Grey: »Zgodbe v kontekstu oglaševanja so v nekem smislu meso na skeletu – če je blagovna znamka ske-let, so zgodbe srce, drobovje, ki ta skelet napolnijo, mišice, kite, ki ga ovijejo. Šib-ka blagovna znamka brez jasnih vre-dnot, brez poslanstva, ponuja zgolj ra-hitičen skelet in s tem slabo podlago za dobro zgodbo. Ki pa je nujna za pristno komunikacijo z občinstvom. Seveda si vsi prizadevamo, da občinstvo ne bi zehalo, ampak poslušalo, ploskalo, celo vzklikalo od navdušenja. In o na-ših zgodbah govorilo. Recept za dobro zgodbo je pravzaprav preprost in hkrati neskončno zahteven: govori preprosto, a relevantno. Iskreno in s strastjo. In ni-koli ne blefiraj. To je vsa zgodba.«

Benjamin Ivančič, kreativni direk-tor, Original: »Dobre zgodbe – ti dve besedi v zadnjih letih vse prevečkrat slišimo. A prav te dobre zgodbe so da-nes 'pojedle' bistvo blagovnih znamk. Včasih sta bila za gradnjo blagovne znamke pomembna tudi kakovost in dobro oblikovanje izdelka. Seveda je šlo vse skupaj laže z iskreno zgodbo. Danes, v obdobju konzumerizma in in-stantne kulture, je prej našteto dru-gotnega pomena. Danes šteje le dobra zgodba. Zato tudi ni več take pripadno-sti blagovnim znamkam, saj te za vsa-kim vogalom čaka nova, boljša in še atraktivnejša zgodba ne glede na to, da te na koncu lahko velikokrat razočara. Kakovost izdelka, oblikovanje za boljšo uporabniško izkušnjo, kaj je že to?«

Zenel Batagelj, partner, Valicon: »Zgodbe se v kontekstu komunikacij-skih festivalov po navadi razumejo pre-več klasično. Namesto pripovedovanja (storytellinga) veliko bolj prisegam na 'story-doing', ki nam veli, da se je treba v znamke vživeti in jih tudi živeti. Res je, da je osnova ista – odlična, edinstve-na, prepoznavna, emotivno močna, iz-stopajoča, smiselna, arhetipska ... zgod-ba. Tista dobra vsebuje nekaj več – ak-cijo, ki praviloma (so)oblikuje sam izde-lek ali storitev. Temeljno priporočilo bi torej bilo: več smiselne akcije, tudi pri nekoliko manj komunikacije. Sicer pa, akcija ali komunikacija, kje je danes za-res meja?«

Tjaša Kolenc Filipčič, direktorica službe za marketing, Zavarovalnica Triglav: »Zame je dobra zgodba tista, o kateri se veliko govori. In če se o njej govori tudi zunaj naših meja, potem veš, da si ustvaril nekaj res izjemnega. Iz minulega leta bi zato v kontekst dob-re zgodbe postavila Virtualne polete v Planici. Prvi na svetu smo s pomoč-jo očal Oculus Rift omogočili virtualne polete vsem ljubiteljem tega športa. Im-presivna statistika, ki dokazuje učinko-vitost in razsežnost tega pilotnega pro-jekta, ter mnoge domače in tuje nagra-de potrjujejo, da se za dobro zgodbo skriva veliko elementov. V našem pri-meru je šlo za prepoznavanje ustrezne priložnosti, edinstveno idejo in odlično izvedbo. Skratka zgodba, ki kliče po na-daljevanju.«

Burnett. Novo je predvsem to, da se bodo tekmovalci z nalo-go seznanili na kraju samem, v Portorožu, dan pred začet-kom fes tivala. Imeli bodo 24 ur časa, da pridejo do rešitve in jo predstavijo posebni sedem-članski žiriji.

" SOF že tradicionalno spod-buja mlade talente. Kaj je cilj natečaja?Na prvem mestu zanesljivo pro-mocija oglaševanja med mladi-mi in odkrivanje novih talen-tov, ki z dobro uvrstitvijo lah-ko opozorijo nase tako kadrov-nike pri agencijah kot naroč-nikih. In seveda najti najbolj-še, ki lahko dostojno zastopa-jo slovensko stroko na največ-jem oglaševalskem dogodku na svetu.

" Pred kakšno nalogo bo-do postavljene kreativne dvojice? »Brief« bomo predali osebno in bo zato lahko veliko bolj iz-črpen in konkreten kot doslej. Pomembna novost je ta, da bo za njim stal resničen naročnik z resničnim problemom in ana-lizo situacije. Šlo bo za nepro-fitno nevladno organizacijo, več pa v tem trenutku ne smem povedati. Žirija bo poleg krea-tivnih rešitev želela videti tu-di »insight« oziroma strateško izhodišče, zaradi katerega bo lahko verjela, da bodo predsta-vljene kreativne rešitve delova-le v komunikaciji s ciljno sku-

pino. Slovenski predstavniki v Cannesu tekmujejo v skupi-ni Cyber, zato bodo tudi naša pričakovanja usmerjena v re-šitve, ki temeljijo na digitalnih platformah.

" Kdo lahko sodeluje na na-tečaju?Tekmovanje je odprto prav za vse kreativce, tudi tiste, ki ne delujejo znotraj agencij in ni-so člani SOZ-a, saj želimo de-jansko privabiti in odkriti tudi nove talente, ki šele vstopajo v našo industrijo. Od njih priča-kujemo le, da poznajo procese dela v kreativnih timih in so v danem času sposobni izdelati predstavljivo rešitev. Načelo-ma gre za kreativne pare, ki jih sestavljajo »copywriterji« – sno-valci idej in (spletni) oblikoval-ci. Edina omejitev je starostna in tudi ta je v skladu s canski-mi pravili – udeleženci 25. juni-ja 2016, to je zadnji dan canske-ga festivala, ne smejo biti starej-ši od 30 let.

" Si bomo lahko ogledali re-šitve, ki jih bodo predlaga-le ekipe?Kreativni pari bodo rešitve ži-riji predstavili v živo, za kar bo-do imeli na voljo približno 10 minut. Njihove predstavitve si bo lahko ogledala tudi publika v dvorani. Dela bo ocenjeva-la posebna žirija in se bo lah-ko tako v celoti posvetila mla-dim kreativcem. Sestavljajo jo mladi že uveljavljeni slovenski

kreativci kot tudi njihovi sta-rejši in izkušenejši kolegi. Me-ni kot najstarejšemu je pripa-dla čast, da vodim ocenjevanje najmlajših. Pridružili se mi bo-do Matjaž Germ iz Future DDB, Tine Lugarič iz Publicisa, Blaž Kocjančič iz Greya, Urša Pučko iz agencije Internavti ter Ana Ivandić kot predsednica veli-ke žirije SOF-a in predstavnik naročnika.

" Kaj čaka predlagatelje naj-boljših rešitev?Nagrada, ki jo podeljuje Slo-venska oglaševalska zbornica, je fantastična – pot v Cannes, ki vsakogar, ki se hrani s krea-tivnostjo, vedno napolni s po-sebno energijo in vibracijami. Jaz sem se od tam vedno vra-čal z novim odmerkom entu-ziazma in obnovljeno vero, da delam v izjemni industriji, v ka-

teri delujejo resnično talentira-ni ljudje. Slovenski zmagovalni par bo tako tekmoval in se dru-žil s 400 mladimi kolegi z vsega sveta. Mislim pa, da bo že slo-venski del tekme zanimiv ter bo vsem udeležencem prine-sel nove in zanimive profesio-nalne izkušnje.

" Spremljate najboljše mla-de kreativce s preteklih SOF-ov?Med mladimi kreativci izpred let boste našli veliko današnjih uveljavljenih imen. Naj našte-jem le nekaj tistih, ki jih osebno poznam. To so Miha Grobler, umetniški direktor na Out fit 7, prej pa dolgo časa na Luni in Futuri, Robert Bohinec, ki je začel na Publicisu, nadaljeval na Mayerju in je trenutno na Pristopu, Matija Kocbek, ume-tniški direktor na Pristopu, pred tem pa na Futuri in Saa-tchiju, Aljoša in Dominik Bago-la ter Sašo Petek, ki je, mislim, da na Publicisu. Med zmagoval-ci so tudi Gregor Ahman, ki je zelo uspešen kreativec na Du-naju, pa Barbara Hiti, Klemen Selakovič, Bor Klemenc in lan-ski nagrajenki Aleksandra Pru-snik in Ajda Žagar. Zelo zanimiv kreativni potencial, ki uspešno deluje v kreativnih industrijah.

Žig

a in

tih

ar

Mitja Petrovič, ustanovitelj in nekdanji direktor, Publicis Groupe Slovenija

Slovenski predstavniki v Cannesu tekmujejo v skupini Cyber, zato bodo tudi naša pričakovanja usmerjena v rešitve, ki temeljijo na digitalnih platformah.

Tekmovanje je odprto prav za vse kreativce, tudi tiste, ki ne delujejo znotraj agencij in niso člani SOZ-a.

Urednika:Karmen Čelam, PiardigmaBranko Žnidaršič, Časnik Finance

Prelom: Finance

Avtorji prispevkov:Dolores Podbevšek Plemeniti, Ana Ivandić, Aleksandra Papež, Karmen Čelam

»Samo dobre zgodbe preživijo« je poseben skupen oglasni projekt organizatorjev festivala SOF in Časnika Finance.

Najboljši kreativni dvojec bo odpotoval v Cannes