Šola kot prostor sooblikovanja nacionalne jezikovne politike

Bronka Straus, MIZKŠ

XXI. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev osnovnega šolstva, Portorož, 13.11.2012

Jezikovna politika – evropski okvirji

Evropska komisija 2002 – srečanje v Barceloni: M + 2 2005 – Evropski jezikovni indikator (strateški pristop) 2006 – ključne kompetence: materinščina in tuji jeziki 2008 – Nova okvirna strategija za večjezičnost 2009 – strateški okvir “ET 2020” 2011 – priporočila: Early Language Learning in Languages for

Jobs 2011 – priporočila Sveta: znanje tujih jezikov in pridobitev

medkulturnih kompetenc sta ključna za vzpostavitev mobilnosti (splošno in poklicno izobraževanje).

Priprava novega strateškega dokumenta »Rethinking skills in Europe« (nov 2012)

Council conclusions on language competences to enhance mobility

“…a good command of foreign languages is a key competence essential to make one's way in the modern world and labour market. Multilingualism is not only part of the European heritage but also a chance to develop a society which is open, respectful of cultural diversity and ready for cooperation".

“… dobro obvladovanje tujih jezikov je ključna kompetenca, brez katere si ni mogoče utreti poti v sodobnem svetu in na trgu dela. Večjezičnost ni samo del evropske dediščine, temveč priložnost za razvoj družbe, ki temelji na odprtosti, spoštovanju kulturne raznolikosti ter pripravljenosti na sodelovanje.”

Rezultati raziskav EK v letu 2012

Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah

Eurobarometer

Ključni podatki o poučevanju jezikov v šolah v Evropi 2012

First foreign language

30

31

16

24

22

20

11

20

14

9

13

11

6

7

2

2

1

48

40

41

34

35

33

36

29

28

29

23

23

22

20

14

7

6

13

15

21

17

16

16

24

16

16

22

16

19

18

12

18

9

11

7

9

15

15

14

16

19

16

19

21

22

24

25

20

30

22

25

2

5

7

10

13

15

10

19

23

19

26

23

29

41

36

60

57

0% 20% 40% 60% 80% 100%

UK ENG (FR)

France (EN)

Belgium NL (FR)

Poland (EN)

Spain (EN)

Portugal (EN)

Belgium FR (EN)

Bulgaria (EN)

ESLC average

Belgium DE (FR)

Greece (EN)

Croatia (EN)

Slovenia (EN)

Estonia (EN)

Netherlands (EN)

Malta (EN)

Sweden (EN)

Pre-Beginner Beginner Elementary Pre-Intermediate Intermediate

Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah – TJ1

36

43

30

41

26

21

24

25

14

20

14

11

11

21

2

2

1

50

42

52

36

49

51

47

39

44

38

40

39

39

29

23

15

7

10

9

12

11

14

17

16

15

19

17

21

23

22

15

27

25

12

3

4

5

7

8

8

8

12

11

14

15

16

17

15

28

34

29

1

2

1

5

3

3

5

9

12

11

10

11

11

20

20

24

51

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Sweden (ES)

Poland (DE)

UK ENG (DE)

Greece (FR)

Portugal (FR)

France (ES)

Croatia (DE)

Bulgaria (DE)

Slovenia (DE)

ESLC average

Estonia (DE)

Belgium FR (DE)

Spain (FR)

Malta (IT)

Netherlands (DE)

Belgium DE (EN)

Belgium NL (EN)

Pre-Beginner Beginner Elementary Pre-Intermediate Intermediate

Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah – TJ2

Eurobarometer 2012

Ključni podatki o

poučevanju jezikov

v šolah

v Evropi 2012

Jezikovna politika – evropski okvirji

Svet Evrope – principi: 1. Kakovost izobraževanja je predpogoj za:

Socialno kohezijo Demokratično državljanstvo Medkulturni dialog Ekonomski razvoj

2. Ustrezno jezikovno znanje je predpogoj za neomejen dostop do izobrazbe, prav tako pa tudi pomemben dosežek kakovostnega izobraževanja.

3. Naraščajoča jezikovna in kulturna raznolikost evropske družbe ni problem, ki bi ga bilo potrebno razrešiti, temveč prednost, iz katere moramo črpati.

4. Podpora ljudem v njihovem jezikovnem razvoju je pomemben vidik izobraževanja, ki temelji na človekovih pravicah in demokraciji.

Glavna naloga Sveta Evrope v okviru jezikovne politike:

Podpora evropskim državljanom pri njihovem jezikovnem razvoju s ciljem, da postanejo samozavestni in uspešni posamezniki ter učinkoviti in odgovorni družbeni akterji v procesu vseživljenjskega učenja.

Slovenija – nacionalni program jezikovne politike (osnutek iz javne razprave junij 2012)

Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je oblikovanje skupnosti samostojnih govorcev z razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini in drugih jezikih ter z visoko stopnjo pripravljenosti sprejemanja jezikovne in kulturne drugačnosti ter različnosti.

Vloga ravnatelja

ŠOLA

Multilingualism = večjezičnost

Zagotoviti okolje, ki bo vzpodbudno

za učenje več jezikov

Plurilingualism = raznojezičnost

Zagotoviti vsakemu učencu, da lahko razvija svoje različne jezikovne kompetence

Razpoložljivost in usposobljenost

kadrov

Značilnosti in potrebe lokalnega okolja

Nacionalne usmeritve Želje in pričakovanja

otrok in staršev

Struktura jezikov, prisotnih v razredu/na šoli

Učenec/dijak in jeziki,

prisotni na šoli

Učni jezik(i) Regionalni,

manjšinski jeziki

in jeziki priseljencev

Tuji jeziki –

moderni in klasični

Jezik kot predmet Strokovni jezik/

jezik drugih predmetov

Vir: Svet Evrope, A platform of resources and references for plurilingual and intercultural education

NP

za formalno pravni okvir

jezikovne ureditev v RS

NP za jezikovno izobraževanje NP

za jezikovno opremljenost

Nacionalni program za jezikovno politiko (v pripravi)

Vrtec

OŠ

SŠ

Višje šolstvo

Visoko šolstvo

Evropa: M + 2

SLO SLO priseljenci

TJ Dvojezično

okolje

Tuje

šole

TJ1

TJ2

Učni jezik

Predmet

Jezik strok

Drugi/tuji jezik Materni jezik

priseljencev

Učni jezik SLO

Učni jezik Jezik okolja TJ1; TJ2

Slovenski sistem VIZ

TJ1; TJ2

Vsak učitelj je tudi učitelj jezika.

Angleščina ne zadošča več.

Vsi jeziki so enakovredni.

Kontinuiteta učenja jezikov TJ1, TJ2

Doseganje parcialnih ciljev TJ3, TJ4

Poučevanje TJ / gospodarsko sodelovanje

0,00 €

1.000.000,00 €

2.000.000,00 €

3.000.000,00 €

4.000.000,00 €

5.000.000,00 €

6.000.000,00 €

7.000.000,00 €

8.000.000,00 €

9.000.000,00 €

10.000.000,00 €

DE

Nem

čija

IT I

talij

a

AT

Avstr

ija

FR

Fra

ncija HU

HR

Hrv

aška

NL

CZ

Češka

CN

Kitajs

ka

US

Zdru

žene

PL P

oljs

ka

ES

Španija

BE

Belg

ija

XS

Srb

ija [

od

RU

Ruska

BA

Bosna in

GB

Zdru

ženo

SK

Slo

vaška

TR

Turč

ija

CH

Švic

a

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Niz2

Niz1

Podatki za šol. l. 2012/13, MIZKŠ SURS, podatki za leto 2011

Št. učencev

Nemščina

Italijanščina

Francoščina

Angleščina

Španščina

Madžarščina

Hrvaščina

Ruščina

Latinščina

Srbščina

Število učencev, ki se učijo TJ v OŠ v 2012/13 (podatki MIZKŠ)

Jezik Št. učencev

Nemščina 23.954

Italijanščina 2.727

Francoščina 1.726

Angleščina 1.464

Španščina 1.462

Madžarščina 1.171

Hrvaščina 110

Ruščina 90

Latinščina 70

Srbščina 6

Število učencev, ki se učijo TJ v OŠ kot IP, obvezni TJ2 ter na

dvojezičnem področju (2012/13, podatki MIZKŠ)

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

Nem

ščin

a

Italija

nščina

Fran

cošč

ina

Ang

lešč

ina

Špa

nščina

Mad

žarš

čina

Hrv

aščina

Ruš

čina

Latin

ščina

Srb

ščina

Št. učencev

SURS, podatki za leto 2011, izvoz-uvoz

0,00 €

1.000.000,00 €

2.000.000,00 €

3.000.000,00 €

4.000.000,00 €

5.000.000,00 €

6.000.000,00 €

7.000.000,00 €

8.000.000,00 €

9.000.000,00 €

10.000.000,00 €

DE

Nem

čija

IT I

talij

a

AT

Avstr

ija

FR

Fra

ncija HU

HR

Hrv

aška

NL

CZ

Češka

CN

Kitajs

ka

US

Zdru

žene

PL P

oljs

ka

ES

Španija

BE

Belg

ija

XS

Srb

ija [

od

RU

Ruska

BA

Bosna in

GB

Zdru

ženo

SK

Slo

vaška

TR

Turč

ija

CH

Švic

a

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Niz2

Niz1

Posvet “Večjezičnost za danes in jutri: novosti in razvojne zamisli”, Brdo, 18. 10 2012

Smeri razmišljanja in delovanja* :

Priprava Programa jezikovnega izobraževanja

Uvajanje TJ1 v prvi razred OŠ

Razmislek o statusu TJ2

Reguliranje izbora TJ

Prenova pouka slovenščine

Iskanje učinkovitejših rešitev za poučevanje slovenščine kot drugega jezika

*povzeto iz uvodnega nagovora gospe Mojce Škrinjar, državne sekretarke, MIZKŠ

Hvala za pozornost.