ŠOLSKI KLOPOTEC

Glasilo podružnične osnovne šole

Zgornja Ložnica

2012/2013

Šolsko glasilo ŠOLSKI KLOPOTEC

Osnovna šola Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Ložnica, šolsko leto 2012/2013

Uredniški odbor:

Maruša Petrišič, 4. c, Amadeja Kos, 4. c, Nastja Krznar, 4. c, Tilen

Justinek, 5. c, Aljaž Janžič, 5. c, Nika Bizjak, 6. c, Andreja Tomažič, 6.

c, Elmedina Rizvanaj, 6. c

Mentorica in oblikovalka: Mateja Ivič

Slika na naslovnici: Maruša Petrišič in Amadeja Kos, 4. c

KLOPOTČEVI PRISPEVKI

Sem Michael Lenartič.

Živim v Gladomesu.

Doma imam brata Kristijana,

mamico in atija. Hodim v tretji razred.

Rad se igram s prijatelji.

Alen Korošec, 6. c

Sem Domen Justinek.

Živim na Kostanjevcu.

Doma imam očka, mamico

in brata Tilna. Hodim v tretji razred.

V prostem času rad brcam žogo.

Brigita Ozimič, 3. c

Sem Lan Verko.

Živim na Kostanjevcu.

Hodim v tretji razred.

V prostem času igram nogomet.

Treniram judo.

Anej Krznar, 2. c

OGLEDALI SMO SI PREDSTAVO ZELENA PUNČKA

Bil je ponedeljek, 18. 3. 2013. Zbrali smo se v razredu, nato pa smo se s

kombijem odpeljali v Slovensko Bistrico. V Slomškovem domu smo si ogledali

kar nekaj predstav – Pika Nogavička začne hoditi v šolo, Zrcalce in Čarovnik

iz Oza malo drugače. Najbolj zabavna in smešna mi je bila Zelena punčka,

saj so nastopili naši osnovnošolci iz 4. in 6. razreda.

Tilen Justinek, 5. c

Blaž Šega, 4. c Klara Ajd, 5. c

ČASOVNI STROJ

(domišljijski spis)

Nekega lepega jesenskega dne mi je mama kupila vijolično uro z metuljčki.

Najprej sem samo strmela vanjo in v njene roza kazalce. Čez nekaj časa sem

se je dotaknila in si jo nadela. Začela je zelo močno svetiti. Naenkrat je začela

spuščati še čudne zvoke in slišati je bilo, da jo moram zavrteti. To sem tudi

naredila.

Izgovorila sem željo, da želim videti starša kot dojenčka. Okoli mene se je

pojavil velik moder vrtinec in takoj me je posrkalo. Padla sem petintrideset let

nazaj. Zaslišal se je jok dojenčka. To je bil moj očka. Toliko let nazaj mene še

ni bilo, zato sem postala nevidna. Videla sem njegovo mamo, ko je bila še

mlada. Moj očka ni maral spanca, kašic, juh, preoblačenja in kopanja. Rad

pa je nagajal in se igral. Imel je rjave oči. Ker me ni mogel videti, mi je nehote

zavrtel mojo uro. Ko sem se vrnila nazaj, sem si zaželela, da bi videla tudi

mamo kot dojenčico. Tudi to se je zgodilo.

Ko sem se vrnila v sedanjost, sem se zelo nasmejala svoji dogodivščini. Komaj

takrat sem se začela zavedati, da je ta moja ura časovni stroj.

Maruša Petrišič, 4. c

Jan Ačko, 3. c Lina Justinek, 2. c

MOJA MUCA

Moja muca je črno-bela. Na tački

ima oranžno liso. Stara je eno leto in

je težka 2 kilograma. Ime ji je Tačka.

Pusti se božati, je zelo nagajiva in se

rada igra. Je brikete. Zelo hitro in

spretno lovi miši, voluharje in tudi

ptice. Rada se igra z vrvico. Imam jo

zelo rad.

Tine Šega, 2. c

O KUŽKU

Moj kuža je svetlo rjave barve. Oči

ima črno-rjave. Ima bele tačke. Ime

mu je Snupi. Pije vodo in gloda

kosti. Rad hodi na sprehod. Snupi se

lovi, da tačko, se liže po trebuhu.

Igra se z žogo in lovi palico. Ko je

vesel, skače na ljudi in se pusti

božati.

Adrijana Leva, 2.c

MOJA MUCA

Moja muca je črne barve. Je suha.

Ime ji je Linda. Ima zelene oči in črn

nosek. Rada je meso, hrenovke in

klobase. Igrava se z vrvico, ki jo lovi.

Anej Krznar, 2. c

Eva Javornik, 5. c

Učenci 1. d Aljaž Ozimič, 4. c

Kaja Korošec, 6. c Učenci 1. d

ČASOVNI STROJ

(domišljijski spis)

Pred davnimi časi, pred deset tisoč leti, je obstajala dežela bombonov in

sladkarij. Obiskal si jo lahko samo s časovnim strojem.

Nekega jasnega dne je Maja šla na potep. Hodila je in hodila in prišla do

gozda. Vstopila je v gozd in ugotovila, da tu še ni bila. Prišla je do konca in

zagledala zapuščeno hišo. Pogledala je vanjo in videla ogromno stvari. Ni

vedela, da je to časovni stroj – to je pisalo na desni strani stroja. Pritisnila je na

rdeči gumb in odneslo jo je deset tisoč let nazaj. Prišla je v deželo bombonov.

Znova je hodila in odkrila luknjo. Hotela jo je pogledati, ampak bila je

nerodna in je padla vanjo. Prispela je v deželo pijač in krofov. Maja se je

usedla na krof. Velikan bi jo skoraj pojedel, ampak bila je premajhna, da bi jo

videl.

Maja je znova padla v luknjo in bila je doma. Začutila je, da se jo je nekaj

dotaknilo. Odprla je oči in spoznala, da leži v postelji. Časovni stroj, dežela

pijač in krofov so bile le sanje.

Blaž Šega, 4. c

PESEM O MORJU

Morje čistega zlata

prek sveta se lije,

vsakomur gre do srca,

vsakogar umije.

Morje zgodaj prebudi se,

vse živali oživi,

zvečer pa plima dvigne se, Urška Hozjan, 6. c

morje zdaj zaspi.

Školjke vesele so,

rakci jih jedo,

ribice pa rakce jejo,

vesele so zelo.

Timotej Figek, 3. c

Popoldne že vsi na plaži so,

vsi se vsak dan kopajo,

zvečer pa vsi gredo domov,

morje zapustijo.

Na palmi že vsak dan

živali plešejo,

že vesele, razigrane

ti pomahajo v slovo.

Tilen Justinek, 5. c Karina Pliberšek, 2. c

Sem Neža Dovnik. Živim v Gladomesu.

Doma imam očka, mamico in brata Urbana.

Hodim v tretji razred. V prostem času se rada igram zunaj.

Ob sredah obiskujem glasbeno šolo.

Neža Berlič, 6. c

OGLEDALI SMO SI PREDSTAVO ZELENA PUNČKA

Ko smo se zjutraj zbrali v razredu, smo se pogovarjali o razrednih pravilih. Po

malici smo se z avtobusom odpeljali gledat predstavo Zelena punčka.

Nastopali so Zelena punčka, deklica Ivana in vitamini, ki so hoteli ozdraviti

Zeleno punčko. Vendar pa Zelena punčka ni bila bolna, ampak samo zelene

barve, saj je padla z lune. Všeč mi je bilo, ko je Zelena punčka našla igračo.

Martina Dovnik, 5. c

MOJ PRIJATELJ

Moj prijatelj Aljaž ima kratke, rjave

lase in modre oči. V šoli skupaj sediva

in sva zelo dobra prijatelja. Rad posoja

svoje stvari. Všeč so mu kmetije.

Ana Lugarič, 2. c Jan Ačko, 3. c

Živa Dušej, 4. c

Moja najboljša prijateljica je

sošolka Eva. Radi se skupaj igrava

in riševa. Ko gremo z razredom na

sprehod, se drživa za roke.

Karina Pliberšek, 2. c Lan Verko, 3. c

NELI

Moja psička je Neli. Je bele barve

in ima črne pike, črn rep in črn

smrček. Psička ima bele zobe.

Rada je klobaso, pije mleko in

vodo. Rad se igram z njo. Neli

skače po travniku in jaz se igram

z njo. Peljem jo na sprehod.

Jaka Štern, 2. c Nika Bizjak, 6. c

MOJE ŽIVALI

Imamo psičko po imenu Šeri. Skotila je tri

mladičke, en je poginil, dva pa živita. Sta

malamuta. Psička je Pika, psiček pa Piko.

Imamo tudi mačka, ki je belo-črn in mu je

ime Mufi. Imamo še črne mravlje, ki so

udomačene in skoz in skoz delajo. Rada bi

imela tudi kobilo, ki bi ji dala ime

Sabrina.

Lina Justinek, 2. c

NAJINO PRIJATELJSTVO

Sva najboljši prijateljici in se dobro razumeva. Skupaj hodiva v glasbeno šolo.

Posojava si stvari in se igrava družabne igre. Radi se pogovarjava o različnih

stvareh. Pogosto se druživa pri podaljšanem bivanju. To je najino prijateljstvo.

Nuša Trobentar in Neža Dovnik, 3. c

Moj najljubši mesec je JUNIJ, ker:

se začnejo poletne počitnice,

imam v tem mesecu rojstni dan,

gremo na morje,

dozorijo češnje.

Sara Grm, 6. c Domen Justinek, 2. c

Mama je lepa kot žarek pomladi.

Kdo ve, kaj bi bilo, če ne bi imeli mam.

Bila bi polomija, ne bi bili tako veseli.

Silvo Ozimič, 5. c

Moja mami ima rjave lase, zelene oči in dolge noge. Je lepa in vesela tudi

takrat, ko se ji kaj ne posreči.

Timotej Justinek, 5. c

MOJE POTOVANJE NA DRUG PLANET

(domišljijski spis)

Bil je lep sončen dan. Bila je sobota, zato sem se odpravila ven. Odšla sem na

sprehod. Hodila sem nekaj časa, ko sem na bližnjem travniku zagledala WC

školjko – raketo.

Zdelo se mi je čudno. Ena stara, izrabljena, umazana raketa. Odšla sem do

nje in si jo ogledovala. Bila je kar velika, zato sem vstopila vanjo. Usedla sem

se na stol in vrata rakete so se zaprla. Hitro sem skočila pokonci in jih hotela

odpreti, a ni in ni šlo. Stisnila sem rdeči gumb ob stolu. Raketa se je začela

premikati ter kar naenkrat je poletela. Pogledala sem skozi okno in videla,

da sem v zraku. Ker sem si vedno želela leteti, sem poprijela za volan ter se

odpravila na drug planet. Do vesolja sem prišla kar hitro. Raketa je letela

petdeset tisoč kilometrov na sekundo. Ustavila sem se na drugem planetu. Bil

je drugačen. Bil je poln sladkarij. Ko sem stopila nanj, sem se podala v

bonbone. O tem sem vedno sanjala. Na planetu so bili kupi sladkarij. Začela

sem jesti ter jesti, dokler nisem vase spravila niti koščka več. Vse se mi je že

kar gabilo, zato sem odšla v raketo ter odletela drugam. Srečala sem še bolj

nenavaden planet. Ta je bil poln oblačil in obutve. Seveda sem takoj stekla

pomerit vse obleke. Oblekla sem vse obleke, majice, krila in še bi lahko

naštevala. A tudi to je postalo dolgočasno. Odšla sem v raketo ter se

odpravila naprej. Naslednji planet, ki sem ga opazila, je bil planet zabave. Vsi

so se zabavali in tudi jaz sem se jim pridružila. Ampak na planetu zabave niso

bili ljudje, kot sem jaz. Tam so bili pravi vesoljci. Malo sem se jih bala, saj so bili

zeleni, modri, rdeči, rumeni in oranžni. Sami so me povabili in zabavali smo se

kar dolgo. Kmalu se je tudi zabava končala in bila sem izmučena. Odšla sem

v raketo ter se odpravila naprej. Med letenjem sem spala, a ne dosti, zato sem

se ustavila na planetu sanj. Tam so vsi spali. Vesoljci seveda. Tudi jaz sem

zaspala. Zbudilo me je kričanje otrok, ki so se odpravljali v šolo. Hitro sem

pohitela v svojo raketo ter jim sledila. Planet šola je bil poln otrok. Vsi so se

igrali in ne učili. Usedla sem se za mizo, ki je bila zadaj. Čakala sem, ko je na

planet priletela učiteljica. Vsi so utihnili. Bila je stroga. Prišla je do mene in me

kregala, ker nisem imela domače naloge. Neopazno sem stekla do rakete ter

odletela proti Zemlji.

Tega potovanja se najbolj spomnim, ko v šoli nimam naloge. No, raketo sem

skrbno zakopala v zemljo ter kdo ve, mogoče je ni več tam.

Elmedina Rizvanaj, 6. c

Lan Smogavec, 2. c

Ekološki krožek obiskujem ob četrtkih po pouku. Tam izdelujemo iz raznih

odpadkov. Vodi ga učitelj Tomaž Ozimič. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem

izdelal račko. Bila je iz kartona in pločevink.

Vid Šteinfelser, 3. c

Pri pevskem krožku veliko pojemo in se učimo novih pesmi. Vsak torek ga

obiskuje veliko otrok. Učiteljica Tadeja je zelo zabavna.

Neža Dovnik, 3. c

Moja mama je prijazna. Včasih ji nagajam, ampak me ima še vedno rada.

Katja Pliberšek, 5. c

Moja mama ima modre oči in svetlikajoče ustnice. Lepa je kot sonce in

prijazna kot srce. Vsaki večer dobim poljubček za lahko noč. Zjutraj roka

njena me zbudi.

Klara Ajd, 5. c

Tilen Godec, 2. c

Moj najljubši letni čas je ZIMA, ker:

imam rad sneg,

praznujemo božič,

imam rojstni dan,

se lahko sankamo in smučamo,

je zunaj vse belo.

Lan Verko, 3. c

Tilen Gorenšek, 1. d Tine Šega, 2. c

PLANET JAGODA

(domišljijski spis)

Nekega poletnega dne sem šla na piknik. Pojedla sem toliko jagod, da mi je

skoraj počil trebuh.

Naslednji dan je bilo zelo hladno. Naenkrat se je prikazala vesoljska ladja. Iz

nje so stopili Marsovci v obliki jagod. Ko so prišli s to smešno ladjo, sem šla z

njimi. Peljali so me na njihov planet Jagoda. Tam so mi pokazali, kakšno

primanjkovanje sem povzročila. Bilo mi je zelo žal. Vprašala sem jih, zakaj ne

jedo česa drugega. Eden izmed njih mi je povedal, da so v obliki jagode, ker

drugega ne jedo. Ponudili so mi eno izmed njihovih jagod. Ni mi bila všeč. Bila

je brez okusa in barve, ker sem jih jaz na našem planetu toliko potrgala.

Obljubiti sem jim morala, da nikoli več ne bom potrgala toliko jagod.

Odpeljali so me nazaj na moj planet Zemlja.

Maruša Petrišič, 4. c

TO SEM JAZ

Sem Aljaž Ozimič. Doma sem na Kostanjevcu in hodim v 4. c razred. Moja

starejša sestra Nina je zelo prijazna. Imam še dve sestrični in dva bratranca ter

tudi dve babici, dva dedka, dve botri ter dva botra. Moji hobiji so tenis,

košarka in zbiranje sličic. Rad tudi hodim v kino, najraje pa se igram s Tinom,

ki je moj najboljši prijatelj. Z očetom rad kolesarim, z mamico pa rada riševa.

Sem zelo radoveden fant, zato bom paleontolog.

Gašper Ajd, 5. c

TERME ČATEŽ (učenci 3. c)

Všeč mi je bilo, ker smo bile s prijateljicami skupaj pet dni. (Iris)

Všeč mi je bilo, ko smo se spuščali po vodnih toboganih. (Timotej)

Všeč mi je bilo, ko smo se kopali v zunanjih bazenih. (Vid)

Všeč mi je bilo, ker smo bivali v hiškah. (Primož Jug)

Všeč mi je bilo, ko smo lahko prosto plavali. (Domen)

Všeč mi je bilo, ko smo plavali hrbtno. (Sara)

Všeč mi je bilo, ko smo obiskali indijansko vas. (Nuša)

MOJ SUPERIZUM

(domišljijski spis)

Pozdravljeni! Ime mi je Neža in stara sem enajst let. Moj hobi je izumljanje

raznih stvari.

Pred kratkim sem izumila časovni stroj. Ta super stvar mi pomaga pri raznih

stvareh. V šoli sem odličnjakinja, vendar ne zato, ker sem pametna, ampak

mi pri tem pomaga časovni stroj. Teste si prepišem, nato pa čas zavrtim

nazaj, da lahko test ponovno pišem. Tako je tudi pri spraševanju. Če imam

kakšen super dan, si ga tako dolgo ponavljam, dokler se ga ne naveličam. Pri

časovnem stroju pa je najbolje to, da vedno ugotovim vse številke pri lotu.

Tako imam doma ogromno denarja. Najslabše pa je to, da nimam veliko

prijateljev. V bistvu imam samo enega. To je moj pes Feliks. Vendar me še ta

včasih 'živcira', saj skoraj vedno podere kakšno stvar. Če mi jo, čas seveda

zavrtim nazaj. Vendar pa moj časovni stroj ni popoln. Časa ne morem

zavrteti naprej. Nekoč se je zgodilo, da so mi policisti vzeli moj čudežni stroj.

Rekli so mi takole: »Ta tvoj stroj povzroča vse večje težave. Če še nisi opazila,

ti povemo sedaj. Zaradi tvojega stroja je mestno jezero vedno bolj umazano.«

Tako so mi stroj vzeli. Poslabšal se mi je uspeh v šoli in tudi vse drugo. Nato

sem se nekega dne sprehajala po mestu. Tam sem videla, da so v jezero

spuščali odpadke. Takoj sem odšla na policijsko postajo in to povedala. Rekli

so mi, da moram za to imeti dokaz. Onesnaževalce sem hotela fotografirati,

vendar se niso prikazali po več tednov. Nato pa so se en dan le prikazali.

Fotografirala sem jih takoj, ko sem lahko. Imela sem dokaz in ga odnesla

policistom. Verjeli so mi. Čez nekaj dni sem svoj stroj dobila nazaj, ampak je

bil v kosih. Več mesecev sem ga sestavljala in mu dodala tudi moč, da sem

lahko čas zavrtela naprej. Torej, če mi prihodnost ni bila všeč, sem jo lahko

spremenila.

Od tedaj naprej sem dobila veliko prijateljev in prijateljic. Na mojo stran se je

postavilo veliko ljudi. Ker sem imela še več denarja, sem ga podarila v

humanitarne namene.

Neža Berlič, 6. c

Anej Goričan, 1. d Timotej Kos, 1. d

Učenci 2. c

Moj očka ima brke. Je prijazen.

Ko si zaželim sladkarijo, mi jo prinese.

Rada se skupaj smejiva.

Urška Viher, 1. d

Učenci 6. c

Moja mama ima modre oči in marelično bravo las.

Je topla kot pomlad. Ko krega se, nič ni glasnejše od nje.

Vseeno jo imam rad.

Zvečer me z večernim poljubom uspava, zjutraj pa me

z lepim in toplim nasmehom pozdravi.

Luka Tropan, 5. c

Aljaž Janžič, 5. c Miha Polanc, 3. c

Moj najljubši letni čas je poletje,

ker:

je toplo,

gremo na morje,

prodajajo sladoled.

Tine Šega, 2. c

Če bi imel/a super moč, bi:

reševala ljudi (Nuša, 3. c),

pazila, da se v mestu in na vasi

ne zgodi kaj slabega (Iris, 3. c),

reševal kriminalke (Jan, 3. c),

poskušal leteti (Žak, 3. c).

Ekološki krožek Adrijana Leva, 2. c

Moj najljubši letni čas je poletje, ker:

je takrat vroče,

gremo na morje in spimo v prikolici,

se kopamo v morju,

zunaj cvetijo rožice,

moja babica praznuje rojstni dan,

mi je takrat vedno lepo.

Iris Motaln, 3. c

Učenci 5. c

Moj najljubši letni čas je jesen, ker:

takrat praznujem rojstni dan,

z dreves odpada obarvano listje,

se narava umirja,

znova vidim sošolce.

Vid Šteinfelser, 3. c Sašo Zafošnik, 5. c

PROSTI ČAS

V torek, četrtek in petek

obiskujem nogomet. Zberemo

se pri slačilnici v Slovenski

Bistrici. Krožek obiskujejo

prijatelji Timi, Primož in Aleks.

Krožek vodi trener Marko.

Najbolj všeč mi je, ko igramo

nogomet.

Matevž Šega, 2. c

PROSTI ČAS

Obiskujem zdrav življenjski slog.

Zberemo se v telovadnici. Krožek

obiskujejo tudi prijatelji Matevž,

Luka, Urban in ostali. Krožek vodi

učitelj Gregor, ki je zelo prijazen.

Velikokrat se igramo športne igre.

Najbolj všeč mi je, ko zmagam.

Lan Smogavec, 2. c

Nina Brence, 3. c Neja Laporšek, 6. c

OBISK EKO KMETIJE

Čakal me je naporen dan. Zjutraj sem se zbudil, oblekel in odšel v šolo. Jaz in

moji sošolci smo nestrpno čakali na avtobus.

Ko se je pripeljal avtobus, smo se najprej odpeljali v Slovensko Bistrico, kjer so

se nam pridružili ostali učenci. Skupaj smo se odpravili na EKO kmetijo. Vozili

smo se pol ure in končno prispeli. Tam živita gospa Zinka in gospod Ron. Sta

Američana. Oba govorita angleško, slovensko in nemško. Razkazala sta nam

vso kmetijo, tudi striženje ovc, kar je bilo najbolj zanimivo. Dobili smo malico,

razglednico in balone ter se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo. V šoli smo se

po kosilu odpravili k različnim dejavnostim.

Ta dan mi je bil zelo všeč. Bil je poučen in veliko sem se naučil.

Žan Hozjan, 6. c

Timotej Justinek, 5. c Lucija Stegne, 5. c

Mojemu prijatelju je ime Luka. Rad ga imam, ker je priden in prijazen. Skupaj

se igrava s kockami.

Anej Goričan, 1. d

Moja mama je zlata.

Ima modre oči in rjave lase.

Včasih se razjezi name. Vseeno jo

imam rad.

Jan Smogavec, 5. c

Aleks Korošec, 1. d

Najraje imam pomlad. Takrat gremo

prvič na morje. Rada imam tudi

poletje, saj se takrat veliko kopamo in

igramo.

Maja Brence, 1. d

Učenci OPB

PRVIČ V GORAH

(doživljajski spis)

Nekega lepega sončnega jutra sem se s sestro in staršema odpravil na Boč.

Z avtom smo se odpeljali proti Poljčanam. Odločili smo se, da se bomo na Boč

odpeljali kar z avtom. Med potjo sem gledal naravo, ki je bila zelo lepa. Pot

na Boč se mi je zdela kar dolga in čez nekaj časa smo prispeli do prostora,

kjer smo parkirali naš avto. Pot do stolpa smo nadaljevali peš. Ko smo prispeli

do stolpa, smo se po stopnicah povzpeli nanj. Bil sem zelo vznemirjen, saj sem

vedel, da se bo z njega videl lep razgled. Ko smo prispeli na vrh, sem videl

daljno okolico. Razgled je bil čudovit in zame zelo vznemirljiv. Nato smo se

počasi spuščali po stopnicah. Odpravili smo se nazaj do našega avtomobila.

Med potjo smo se ustavili v planinski koči, kjer smo se pogreli z vročim čajem.

Z avtomobilom smo se nato odpeljali nazaj domov. Med potjo smo se

pogovarjali, kako je bilo. Vsi smo bili zelo veseli.

Zame je bil to najlepši družinski dan. Imel sem se super.

Luka Tropan, 5. c

POMLAD

Pomlad je lahko

rožnata ali rdeča

kakor ptičica leteča,

ki prepeva o pomladi.

Urška Viher, 1. d Pomlad je lahko

zelena ali rjava

kakor drevesa prava,

ki se zibljejo v vetru.

Vseeno kakšna je

ali rožnata ali rdeča,

zelena ali rjava,

ta preide v poletje,

to pa v jesen.

Neža Berlič, 6. c

Primož Jug, 3. c

MOJE POTOVANJE NA DRUG PLANET

(domišljijski spis)

Bilo je jutro. Ležala sem v postelji. Zaslišala sem mamo, ki mi je govorila, naj

pridem na zajtrk. Odšla sem po stopnicah v kuhinjo. Ko smo zajtrkovali, sem

skozi okno videla raketo. Hitro sem pojedla in se odpravila ven.

Ko sem prišla ven, sem si ogledovala raketo. Čisto nova je bila. Vedno sem si

želela odpotovati na drug planet. Nekaj časa sem si še ogledovala to raketo,

nato pa sem se odločila, da bom z njo poletela na drug planet, kar sem si

vedno želela. Počasi sem stopila v raketo in naenkrat slišala glas, ki je govoril:

»Pozdravljena Tina.« Zdelo se mi je čudno. Nato sem videla, da je v raketi

vgrajen računalnik, ki govori. Temu računalniku sem povedala, da bi rada

odletela na drug planet. Ko je računalnik to slišal, je raketa takoj poletela.

Bila sem zelo prestrašena. Nisem vedela, kam letim. Vožnja je bila tako dolga,

da sem zaspala. Ko sem se zbudila, sem videla, da sem na drugem planetu.

Računalnik sem vprašala, na katerem planetu sva. Odgovoril je, da sva na

Marsu. Bila sem zelo vesela. Stopila sem iz rakete, oblečena v astronavta.

Malo sem gledala naokoli, nato pa so prišli k meni vesoljci. Z njimi sem se

pogovarjala po angleško, saj so znali govoriti samo angleško. Malo so mi

razkazovali okolico. Postali smo kar dobri prijatelji. Bila sem zelo vesela, da

sem bila na takšnem planetu. Nato sem se spomnila, da sem pozabila na

svoje starše in da so verjetno zelo zaskrbljeni, kje sem. Poslovila sem se od

vesoljcev in šla nazaj v raketo. Računalniku sem rekla, naj me odpelje nazaj

domov. Med vožnjo sem zopet spala. Ko sem pristala, sem hitro stekla ven k

mami in atiju. Bila sta zelo vesela, da sem se vrnila.

To je bil zame zelo poseben dan, saj so se moje sanje uresničile. Bilo je mega.

Upam, da se bodo tudi vam uresničile vaše želje.

Tina Ajd, 6. c

Tim Lašič, 6. c Anja Dovnik, 5. c

Doma imam paličnjaka, muco, konja in psa. Paličnjaka se bojim. Pes ves čas

teka za mano, muca pa se vseh boji. Kobila Rina me je enkrat ugriznila.

Vseeno imam najraje prav njo.

Zoja Podgoršek, 1. d

Sem Vid Šteinfelser. Živim na Zgornji

Ložnici. Doma imam očka, mamico in

brata Tea. Hodim v tretji razred. V

prostem času rad sestavljam kocke in

se igram s prijatelji. Vsaki torek

obiskujem plesno šolo.

Lea Koprivnik, 1. d

SREČA (Učenci OPB)

Sreča je,

kadar

gremo na

morje.

Sreča je,

ko vidim

babico in

dedka.

Sreča je,

kadar ni

vojne.

Sreča je,

kadar imam

dobre ocene.

Sreča je,

kadar je

zdrava vsa

moja družina.

Sreča je,

ko me brat

objame.

Sreča je,

ker imam

prijatelje.

PESEM O MORJU

Morje je bleščeče kot biser,

mehko kot blazina

in mrzlo kot zima.

Ko stopiš v morje še ti,

se noge stresejo in začnem jokati.

Potem vržem kruh,

ki je slan kot 'pruh'.

V morju najdem školjko,

ki je razigrana kot polka.

Luka Tropan, 5. c

Sem Nuša Trobentar. Živim v Gladomesu. Doma imam očka, mamico in

sestro Meliso. Hodim v tretji razred. V prostem času rada pojem.

Sem Iris Motaln. Živim na Kostanjevcu.

Doma imam očka Željka, mamico

Majo in sestro Ines. Hodim v tretji

razred. V prostem času se rada igram s

sestrico.

Žiga Vodušek, 3. c

Mojemu očku je ime Robert. Skupaj gledava televizijo in si pomagava. Rad se

z mano igra. Vsako jutro me pripelje v šolo.

Luka Lubej, 1. d

Jan Gracej, 4. c Matevž Šega, 2. c

Filip Pesjak, 4. c

Tin Lah, 4. c

PROSTI ČAS

Obiskujem zdrav življenjski slog.

Zberemo se na hodniku. Krožek

obiskujejo tudi Lan, Larisa,

Adrijana, Luka, Leja. Krožek

vodi učitelj Gregor. Pri krožku

telovadimo in igramo hokej.

Najbolj mi je všeč, ko plezamo

po plezalni steni.

Ana Lugarič, 2. c

PROSTI ČAS

Vsako sredo obiskujem pevski zbor.

Zberemo se v učilnici 6. razreda. H

krožku hodijo še Eva, dva Tilna,

Karina, Zoja, Lea, Maja, Lan, Larisa in

Adrijana. Krožek vodi učiteljica Petra.

Najbolj všeč mi je, ko pojemo različne

pesmi.

Karina Pliberšek, 2. c

ČAROBNA KNJIGA

(domišljijski spis)

Nekoč smo z razredom odšli v knjižnico. V knjižnici smo se razdelili v manjše

skupine in pričeli obhod. S skupino, v kateri sem bil jaz, smo odšli najprej po

zgodovinske knjige.

Imel sem srečo. Pograbil sem knjigo, ki me je zanimala. Začel sem jo brati. Ko

sem knjigo odprl, se je čas okoli mene ustavil, toda jaz tega seveda nisem

opazil. Čez nekaj časa sem se začel spraševati, zakaj je tako tiho. Končno sem

se ozrl naokoli. Videl sem, da so vsi kot okameneli. Počutil sem se kot Lili,

skrivna čarovnica, kako lista po čarovniški knjigi in se čudi, koliko urokov je v

tej knjigi. Ampak pozor! Ko sem obrnil stran, so se ljudje lahko premikali.

Njihovi lasje so se skodrali ali pa se pobarvali na modro. A to še ni vse! Ko sem

znova obrnil stran, so se vsi zraven mene spremenili v želve.

Zdaj mi je pa prekipelo. Zaprl sem knjigo in takrat so razredniki rekli, da

moramo iti. Globoko sem si oddahnil in odšel.

Aljaž Ozimič, 4. c

Martina Dovnik, 4. c Miha Brence, 4. c

Vid Leskovar, 2. c Žiga Smogavec, 6. c

Niko Justinek, 6. c David Krznar, 6. c

Krznar Anej, 2. c Ignac Motaln, 4. c