Upload
truongkhue
View
214
Download
2
Embed Size (px)
Citation preview
Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV 2013-15:
Program profesionalnega razvoja učiteljev
Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani
17. marec 2015
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa
razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov
izobraževanja in usposabljanja.
OPAZOVATI OPAZOVANJE: Opazovanje kot spoznavni postopek in
oblika profesionalnega razvoja učiteljev
Katja Pavlič Škerjanc, [email protected]
Program
OPAZOVATI OPAZOVANJE: Opazovanje kot spoznavni postopek in oblika profesionalnega razvoja učiteljev
Katja Pavlič Škerjanc
Interaktivno predavanje
DELAVNICA 2: Razvijanje strokovne pismenosti v TJ - Izvedbeni in didaktični vidiki
Katja Pavlič Škerjanc
Uvod in moderacija
Udeleženci
Sodelovanje v delavnici
14.00 - 15.00
08.30 - 09.30
OPAZOVATI OPAZOVANJE: Opazovanje kot spoznavni postopek in
oblika profesionalnega razvoja učiteljev
Brez pretiravanja lahko trdimo, da sta opazovanje in iskanje podobnosti in različnosti temelja vse človeške vednosti.
One can state, without exaggeration, that
the observation of and the search for
similarities and differences
are the basis
of all human knowledge.
Alfred Nobel
9 najbolj učinkovitih strategij, metod in/oz.
oblik pouka The Teacher Evaluation Model, Robert J. Marzano, 2013
Category Average
Effect Size Percentile
Gain #
of Studies
Identifying similarities and differences
1.61 45 31
Summarizing and note taking 1.00 34 179
Reinforcing effort and providing recognition
.80 29 21
Homework and practice .77 28 134
Nonlinguistic representations .75 27 246
Cooperative learning .73 27 122
Setting objectives and providing feedback
.61 23 408
Generating and testing hypotheses
.61 23 63
Questions, cues and organizers .59 22 1251
Kar zadeva opazovanje, je usoda naklonjena le dobro pripravljenim glavam.
Dans les champs de l'observation
le hasard ne favorise que
les esprits prepares.
Louis Pasteur
1. Kaj o opazovanju [že] vem [teoretično in izkustveno], kaj bi o tem morala oz. želel/-a [še] izvedeti?
OPAZOVANJE V ŠOLI:
REFLEKSIJA
Kvadrant znanja in izkušenj učiteljev
Teoretično
znanje
Praktične
izkušnje Refleksija
Veliko teoretičnega
znanja
Malo praktičnih
izkušenj
Veliko teoretičnega
znanja
Veliko praktičnih
izkušenj
Malo teoretičnega
znanja
Malo praktičnih
izkušenj
Malo teoretičnega
znanja
Veliko praktičnih
izkušenj
Kje? Kdaj? Kako?… Viri? …
1. Koliko, kdaj, zakaj, čemu, kako … je opazovanje prisotno v moji pedagoški praksi?
2. Kakšen pomen in vlogo ima v [naši] šoli [in šolstvu nasploh]?
3. Kako (sistematično in načrtno) reflektiram(o) svoje izkušnje?
OPAZOVANJE V ŠOLI:
REFLEKSIJA
Imam pripombo, predlog in vprašanje!
Kaj pa ta čveka!
5. Kako uspešna in učinkovita so opazovanja, ki se izvajajo na šolah (ravnatelji, kolegi)?
Kaj neki si res mislijo o meni?
To je pa res dobra ideja!
OPAZOVANJE V ŠOLI: REFLEKSIJA
1. učenci učitelja 2. učenci nek učni objekt (predmet, postopek, proces …),
3. učitelj učence v učnem procesu, medsebojnih interakcijah …
4. ravnatelj učitelja
5. UČITELJ UČITELJA a) študent pedagoške smeri učitelja
b) učitelj pripravnik učitelja mentorja
c) učitelj mentor učitelja pripravnika
d) učitelj učitelja pri modeliranju pouka (oblika usposabljanja
gl. projekt OUTJ)
e) učitelj učitelja v podpornem/suportivnem timskem poučevanju
(gl. ITP interaktivni timski pouk)
f) učitelj učitelja v procesu [medsebojnega in vzajemnega]
kolegialnega opazovanja (kritično prijateljevanje - profesionalni
razvoj)
OPAZOVANJE V ŠOLI: KDO KOGA OPAZUJE?
Spet ta zoprna opazovanja!
Kaj naj pripravim, da bom naredil
dober vtis?
Opazovanje pouka: praviloma evalvacijsko
( spremljanje oz. „nadziranje“ kakovosti:
ravnatelj opazuje učitelje …)
Opazovanje pouka: redkeje v funkciji profesionalnega razvoja učiteljev
(zagotavljanje kakovosti, profesionalna rast: vzajemna kolegialna opazovanja
po metodi kritičnega prijateljevanja in/oz. kolegialnega podpiranja …)
Tovariši, na delo – hospitujmo!
HOSPITACIJA.
Učiteljski tovariš, Ljubljana, 1894
„Ker vem, da še marsikateri učitelj ni razmišljal o velikej
važnosti hospitacij(,) in da marsikateremu še niso znane
velike koristi, katere one učitelju donašajo, namenil sem
se nekoliko o njih spregovoriti, želeč, da bi rodil moj
članek med zavednim učiteljstvom najboljši sad.“
…
„Pri hospitacijah namreč vidimo:
– kako se po tej ali onej teoriji v šoli postopa,
– kako v tem ali onem slučaju z učenci postopamo(,)
in
– katerih sredstev se moramo posluževati,
– da z gotovostjo dosežemo ta ali oni stavljeni si
smoter.“
…
OPAZOVANJE V ŠOLI:
Ključni pojmi
Opazovanje
kot spoznavni postopek
v življenju in
v izobraževanju/šoli
Opazovanje pouka
• Sumativno/Evalvacijsko
• Formativno/Razvojno
– Kolegialno opazovanje pouka
Zagotavljanje kakovosti v
šolstvu
• Profesionalni razvoj učiteljev
– Kolegialno učenje
– Kritično prijateljevanje
Temeljni spoznavni postopki: 1. Opazovanje
2. Razmišljanje
3. Del(ov)anje
POJEM OPAZOVANJA
V širšem pomenu:
• vsi postopki zbiranja izkustvenega gradiva o stvarnosti
tudi spraševanje in
analiza pisnih virov
o [prim. branje = opazovanje
besedila; refleksija =
razmišljujoče opazovanje
(Colb) … ]
V ožjem pomenu:
• posebna metoda zbiranja izkustvenega gradiva z neposrednim čutnim zaznavanjem
kadar smo neposredno
priča nekemu pojavu ali
dogodku, ki deluje na naše
čute
OPAZOVANJE sebe in drugih …
Opazovanje SEBE (introspekcija):
• refleksija,
• samoevalvacija,
• metakognicija/učenje učenja …
Opazovanje DRUGIH/
DRUGEGA (ekstraspekcija):
• spremljava in evalvacija
• hospitacije (ravnatelja,
študentov na pedagoški
praksi …)
• kritično prijateljevanje,
primeri dobre prakse -
profesionalni razvoj učiteljev,
• suportivno interaktivno
timsko poučevanje,
• šolska/učna ekskurzija, • laboratorijske vaje
• …
OPAZOVANJE: vsakodnevno, znanstveno, pedagoško
OPAZOVANJE ꞊ pridobivanje znanja oz.
védenja o svetu s
pomočjo čutov;
꞊ pridobivanje podatkov
o pojavih s pomočjo
opazovalnih,tj. merilnih
inštrumentov
Opazovanje je nekaj,
• kar vsakdo od nas počne
vsak dan,
• hkrati pa je opazovanje tudi
osnovna metoda vsake
znanosti.
• Ljudje opazujemo (zaznavamo)
predmete in dogodke okoli sebe
ves čas svoje budnosti.
• Vendar nikoli ne vidimo in
opazimo vsega: naše opazovanje
je odvisno od pozornosti, ki jo
namenjamo okolju.
Na najbolj splošni ravni
torej lahko ločimo:
• slučajno opazovanje, • načrtno opazovanje.
OPAZOVANJE
• V nasprotju s slučajnim
opazovanjem pa je
namerno opazovanje načrtno zaznavanje,
povezano s posebno (tj. povečano, na konkreten cilj
usmerjeno) pozornostjo.
• Vnaprej načrtujemo, kaj
(koga), kje, kdaj, kako in
zakaj/čemu bomo
opazovali.
• Načrtno opazovanje sicer
praviloma izhaja iz
slučajnega, vendar je
pomemben korak k večji
objektivnosti opazovanja.
Vzemimo si kot primer tri osebe
ženskega spola, ki se sočasno
znajdejo na istem mestu, naj bo to
živahna ulica v središču mesta.
Njihova opažanja so lahko – in
najverjetneje tudi bodo - povsem
različna:
1.Ena izmed njih si npr. želi novo obleko in
gleda samo izložbe,
2.druga vso pozornost nameni glasbenikom, ki
igrajo na ulici,
3.tretja, študentka, pa je tako v skrbeh zaradi
izpita, ki ga ima naslednji dan, da ne gleda in
ne vidi ne izložb ne ljudi ne glasbenikov.
Če bi na koncu ulice vse tri zaustavili in
vprašali, kaj so videle, bi ugotovili, da
so bila njihova opažanja zelo
različna.
Vse našteto so primeri slučajnega oz. naključnega opazovanja.
NAMERNO OPAZOVANJE
Temeljni značilnosti NAMERNEGA OPAZOVANJA: Ciljno usmerjeno Strukturirano
PURPOSEFUL OBSERVATION: Clearly the instruction „observe!“
is absurd. Observation is always selective. It needs a chosen
object, a definite task, an interest, a point of view, a problem.
Karl Popper, Conjectures and refutations: the growth of scientific knowledge, 1972
ZNANSTVENO OPAZOVANJE: Pogoji
1. Predmet raziskovanja z
OPAZOVANJEM mora
biti natančno opredeljen.
2. Opazovanje mora biti
strukturirano in
sistematično.
3. Treba je voditi natančne
zapise.
4. Za opazovanje je
potrebno širše znanje;
temeljiti mora na
teoretskih izhodiščih.
5. Opazovalne rezultate je
mogoče preveriti.
1. Smotrno: podrejeno
raziskovalnemu cilju;
2. Načrtno: vnaprej predvidimo,
kaj bomo opazovali in kako;
3. Usmerjeno na določen, jasno
opredeljen objekt;
4. Izčrpno: poskušamo opazovati
tudi manj opazne značilnosti;
5. Zabeleženo: beležimo potek
opazovanja in podatke;
6. Analizirano: analiziramo z
opazovanjem zbrane podatke;
7. Podprto z uporabo orodij:
uporabljamo protokole (sheme,
vprašalnike) in tehnično opremo.
VRSTE OPAZOVANJ Opazovanje v
naravnem okolju • Določeno vedenje
preučujemo v naravni
situaciji.
Laboratorijsko
opazovanje • Vedenje različnih
posameznikov preučujemo
in zapisujemo v enaki
situaciji in v kontroliranih
pogojih.
Opazovanje v naravnem okolju
z udeležbo opazovalca • Opazovalec se do določene mere
vključi v skupino posameznikov,
katerih vedenje opazuje.
Opazovanje v naravnem okolju
brez udeležbe opazovalca • Opazovalec posameznika ali skupino
opazuje z razdalje in nima nobenega
vpliva na opazovano vedenje.
Odkrito opazovanje • Opazovalec seznani opazovance s tem, da jih namerava opazovati.
Prikrito opazovanje • Opazovalec ne izda opazovanim, da jih opazuje.
• Gledati in videti • Opazovati in opaziti
Gledaš, pa ne vidiš.
Ker ne opazuješ.
Ker ne opazuješ načrtno.
Opazuješ, pa ne veš, zakaj in čemu.
Ker ni tvoja odločitev, ampak odločitev nekoga drugega, ki ji ne vidiš
smisla.
Opazuješ, pa ne veš, kaj bi gledal.
Ker je vsega preveč in ena opažanja (zaznave) motijo druga.
Opazuješ in zaznaš, pa kmalu zatem pozabiš. (posamezne podatke, nato tudi vtise, sčasoma vse).
Ker se preveč zanašaš na spomin in ne uporabljaš namenu ustrezne
tehnike zapisa …
OPAZOVANJE V ŠOLI: V ČEM JE PROBLEM?
KOMUNIKACIJA/SPORAZUMEVANJE
Zaznavanje/Percepcija
je proces
• organiziranja in
• interpretiranja
• (ter presojanja oz.
vrednotenja)
občutkov, tj. podatkov,
ki jih pridobimo s čutili
(tj. z opazovanjem).
Komunikacijski šum
• Šum je omejitveni dejavnik
pri prenašanju sporočila.
• Poznamo 3 vrste
komunikacijskih šumov:
1. Mehanični
2. Semantični
3. Psihološki
• Zaradi njih sporočila med
prenosom izgubljajo
vsebino.
W e a r e i n c l i n e d t o j u d g e o u r s e l v e s
b y o u r i d e a l s , o t h e r s b y t h e i r a c t s .
Harold Nicholson
Sebe radi
presojamo
po svojih
[[plemenitih, imenitnih]]
ciljih, druge
po njihovih
dejanjih.
URAVNOVEŠANJE IN URAVNOTEŽANJE ZAZNAV IN PRESOJ …
Dejavniki, ki vplivajo na zaznavo:
značilnosti/lastnosti
opazovalca;
značilnosti/lastnosti
opazovanca;
značilnosti/lastnosti
konteksta/situacije
PERCEPCIJA
Karakteristike opazovalca
Karakteristike opazovanca
Karakteristike situacije
Značilnosti OPAZOVALCA:
• Predhodno (ne)poznavanje opazovane osebe
• Prepričanja, stališča, vrednote
• Razpoloženje
• Interesi, motivi, pričakovanja
• Kognitivna struktura …
PERCEPCIJA
Karakteristike opazovalca
Karakteristike opazovanca
Karakteristike situacije
Značilnosti OPAZOVANCA:
• Fizične/Telesne značilnosti
• Verbalna komunikacija
• Neverbalna komunikacija
• ….
PERCEPCIJA
Karakteristike opazovalca
Karakteristike opazovanca
Karakteristike situacije
Značilnosti SITUACIJE:
• Kontekst in vrsta interakcije
• Namen in cilji
• Okolje in okoliščine
• …
• Opaziti in sklepati/inferirati (oblikovati zaključke s
sklepanjem)
• Opaziti – sklepati/zaključiti – predvide(va)ti • Opažanja – sklepanja/inference – predikcije (na
osnovi opažanj in sklepanj predvidevati, kaj se bo zgodilo v bodoče)
OPAZOVANJE V ŠOLI: V ČEM JE PROBLEM?
Mini-DELAVNICA 1: POTI IN STRANPOTI OPAZOVANJA
Ogledali si boste nekaj slik, ki so izseki pouka. Nato boste primerjali svoja opažanja.
Kakšno naj bo kolegialno opazovanje, da bo doseglo svoje cilje?
Ob sliki, ki je v fotografijo ujet trenutek pouka, zapišite vsaj 5 svojih opažanj.
Motivacijska mini DELAVNICA: 1. del
1. Ob sliki, ki jo vidite na zaslonu, zapišite 5 svojih opažanj v obliki trditev.
Trditve
1.
2.
3.
4.
5.
2. S svojim predvidenimi opazovalnim partnerjem [oz. sosedom] primerjajta svoja opažanja. Ugotovita podobnosti in različnosti in skušajta poiskati razloge zanje.
3. Svoje trditve o sliki razvrstite tako, da boste oddvojili opažanja in zaključke/sklepanja.
4. Ponovno primerjajte svoje trditve in njihovo razvrstitev s rešitvami kolega iz opazovalnega tima.
Opažanja: __________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
Sklepanja: __________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
Motivacijska mini DELAVNICA: 1. del
1. Razvrstite spodnje trditve o sliki tako, da boste oddvojili opažanja (O) in sklepanja/inference (S).
Trditve O/S
1. Na fotografiji je naravoslovna učilnica.
2. V razredu so trije učitelji.
3. Dva učitelja izvajata timski pouk, tretji ju opazuje.
4. Tri dijakinje so „za katedrom“, ena gleda v računalnik.
5. Pripravljajo se na računalniško predstavitev domače naloge.
6. V prvi vrsti sedi nekaj dijakov.
7. Nekateri imajo izročke, da bodo lažje sledili predstavitvi.
8. Pouk se še ni začel.
9. Nezainteresirano vedenje dijakov kaže nespoštovanje do učiteljev.
10. Ti učenci gotovo ne morejo biti zelo uspešni.
Motivacijska mini DELAVNICA: 2. del
Trditve O/S
1. Na fotografiji je naravoslovna učilnica.
2. V razredu so trije učitelji.
3. Dva učitelja izvajata timski pouk, tretji ju opazuje.
4. Tri dijakinje so „za katedrom“, ena gleda v računalnik.
5. Pripravljajo se na računalniško predstavitev domače naloge.
6. V prvi vrsti sedi nekaj dijakov.
7. Nekateri imajo izročke, da bodo lažje sledili predstavitvi.
8. Pouk se še ni zares začel.
9. Nezainteresirano vedenje dijakov kaže nespoštovanje do učiteljev.
10. Ti učenci gotovo ne morejo biti zelo uspešni.
S
S
S
S
S
S
S
S
O
O
Razvrstite spodnje trditve o sliki tako, da boste oddvojili opažanja (O) in sklepanja/inference (S).
Sklepanje/inferiranje (lat. in-fero = v-nesem)
• je dopolnjevanje opažanj z informacijami, • ki ne izhajajo iz resnične situacije, • ampak jih je opazovalec vanjo vnesel, • ker je situacijo povezal s svojimi prejšnjimi izkušnjami
oz. s svojim védenjem ter • je vanjo „vnesel“ svoje osebne vrednote in poglede …
VZAJEMNA KOLEGIALNA OPAZOVANJA
NA DELOVNEM MESTU (KO-OP)
KOLEGIALNA OPAZOVANJA
NA DRUGIH ŠOLAH, npr. na modelnih šolah (MOD)
KOLEGIALNO OPAZOVANJE KOT OBLIKA PROFESIONALNEGA RAZVOJA
UČITELJEV
PEDAGOŠKO OPAZOVANJE: Področja
PODROČJA/VIDIKI OPAZOVANJA Opazujemo zunanje pojave, to so delovanja, ravnanja, odzive.
Splošni vidiki: • učiteljeva ravnanja in odzivi, npr. vodenje pogovora,
dajanje navodil, usmerjanje pri skupinskem delu ...
• učenčeva ravnanja in odzivi: npr. verbalna in
neverbalna KOMUNIKACIJA, ozračje v razredu ...
Didaktični vidiki: • zasnova in izvedba poteka učne ure, npr. organizacija,
faze učnega procesa …;
• uporaba pristopov, metod, oblik dela in učnih
sredstev, npr. IZVEDBA TIMSKEGA POUKA …
OPAZOVALNI PROTOKOL
1. KORAK:
• Predopazovalni (pripravljalni) razgovor
15-20 min
2. KORAK:
• OPAZOVANJE
45 min
3. KORAK:
• Poopazovalni (refleksijski, evalvacijski) razgovor
25-45 min
medsebojno in vzajemno OPAZOVANJE t.i. peer observation
praviloma vsak od sodelujočih
učiteljev opazuje in je opazovan
oblika PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV (kritično prijateljevanje)
nujna/obvezna oblika
(pred)priprave na
interaktivno timsko poučevanje
Protokol = skupina pravil in/oz. dogovorov o
postopkih, ki se uporabljajo v medsebojnih stikih
ljudi na določenem področju.
POVRATNE INFORMACIJE
Povratne informacije so: • Enosmerne in dvosmerne
• Neposredne in posredne
• Pravočasne in zapoznele
• Iskane/Ponujene in vsiljene
• Besedne/Verbalne in neverbalne/nebesedne
• Objektivne in subjektivne
• Konkretne in splošne
• Natančne in nenatančne
• Kolegialne in ocenjevalne
• Dobronamerne in zlonamerne
• Konstruktivne in destruktivne
• Razumljive in nerazumljive oz. dobro
razumljive in slabo/slabše razumljive
• …
KOMUNIKACIJSKI ŠUM
OZ. MOTNJA
Šum je omejitveni dejavnik
pri prenašanju sporočila.
Poznamo 3 vrste
komunikacijskih šumov:
1. Mehanični
2. Semantični
3. Psihološki
Zaradi njih sporočila med
prenosom izgubljajo
vsebino.
Povratne informacije iščemo, sprejemamo in dajemo.
DELAVNICA 2: RAZVIJANJE STROKOVNE PISMENOSTI V TJ - IZVEDBENI IN DIDAKTIČNI VIDIKI
sredstvo sporazu-mevanja
SPORAZUMEVALNI JEZIK: odnosni
sredstvo SPOZNA-VANJA
UČNI JEZIK odnosni in spoznavni
predmet SPOZNA-VANJA
UČNI PREDMET
JEZIK V IZOBRAŽEVANJU: VLOGE
JEZIK KOT
SREDSTVO
JEZIK KOT
CILJ
Učitelj vsakega predmeta je hkrati učitelj svojega predmeta in učitelj [strokovnega] jezika [tega predmeta].
Jezikovna dimenzija in jezikovni učni cilji
Implicitno poučevanje
Eksplicitno poučevanje
Nezavedno modeliranje
Zavedno/Uzaveščeno modeliranje (NB 3 stopnje modelirano, vodeno in
samostojno/avtoregulativno učenje)
Recommendation of the Committee of Ministers to member States
on the importance of competences in the language(s) of schooling for equity and quality in
education and for educational success Adopted on 2 April 2014, https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=2180653&Site=CM
The recommendation concerns the central importance
of competences in language(s) of schooling for
preventing underachievement and therefore their role
in ensuring equity and quality in education.
“Language of schooling” denotes the language used for teaching
the various school subjects and for the functioning of schools.
This language is usually the official language(s) of the State or the
region, but may also concern officially recognised regional or
minority languages, foreign or migrant languages. Depending on
the national or regional context, several languages of schooling are
used.
Razvijanje sporazumevalne zmožnosti V SLOVENŠČINI, DRUGIH MATERNIH IN TUJIH JEZIKIH je učni cilj, ki se
na vseh ravneh uresničuje tako znotraj predmetov kakor tudi
na nadpredmetni (tj. kurikularni oz. programski) ravni
s sodelovanjem učiteljev vseh jezikov med seboj in z učitelji
nejezikovnih predmetov ter z načrtnim in sistematičnim
medpredmetnim povezovanjem, na primer v okviru vsebinsko in
jezikovno integriranega učenja.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, MŠŠ 2011, http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf;
Glej tudi: Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018
Temeljna načela (tuje)jezikovne politike v izobraževanju v RS (Bela knjiga 2011) 2011
Jezik je hkrati cilj in sredstvo;
pri jezikovnem pouku to dosegamo z učenjem jezika, usmerjenim v
vsebino,
pri nejezikovnih predmetih pa z jezikovno ozaveščenim učenjem vsebin.
Razvijanje splošne sporazumevalne zmožnosti tako nadgradimo z
razvijanjem STROKOVNE PISMENOSTI učencev na posameznih predmetnih
oz. disciplinarnih področjih.
V osnovno- in srednješolskem izobraževanju naj se pouk
vseh jezikov • načrtuje in • izvaja tako, da se navezujejo drug na drugega in povezujejo med seboj, in sicer tako
• tuji jeziki ne glede na vlogo v kurikulu (prvi, drugi, tretji
tuji jezik idr.) kot tudi
• tuji jeziki in slovenščina
ter
• tuji jeziki in nejezikovni predmeti.
Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201362&stevilka=2475; http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91
Temeljna načela (tuje)jezikovne politike v
izobraževanju v RS (ReNPJP14–18, 2.1.6 Tuji jeziki)
2013
Increasing Specialization of Literacy,
Timothy Shanahan, University of Illinois at Chicago, www.shanahanonliteracy.com
DISCIPLINARY literacy
Intermediate literacy
BASIC literacy TEMELJNA
pismenost
STROKOVNA, predmetnospecifična
pismenost
Shanahan 2008, 2012
UČNA (tudi predmetno specifična) pismenost
ZNANSTVENA, predmetno specifična
pismenost
SPORAZUMEVANJE (v J1 in TJ) Strokovna pismenost kot kroskurikularna kompetenca
JEZIKI (materinščina in tuji)
V vsebino usmerjeno (na vsebino osredinjeno učenje jezikov - J1 in TJ)
DRUGI predmeti
Razvijanje strokovne pismenosti v učnem jeziku (t.i. language of schooling)
znotraj drugih (t.i. vsebinskih oz. nejezikovnih) predmetov in pri materinščini (J1) ter v tujih jezikih pri pouku TJ (TJ1, TJ2?) in v medpredmetnih povezavah TJ in drugih predmetov]
Jezikovno ozaveščeno učenje drugih [nejezikovnih oz. vsebinskih] predmetov
Problem kategoriziranja in poimenovanja predmetov (glede na temeljne cilje): • vsebinski in veščinski? • jezikovni in nejezikovni? • jeziki/jezikovni in drugi predmeti?
Kroskurikularna kompetenca
= transverzalna oz.
prečna kompetenca
in zato
= kroskurikularni cilj
kompetenca, ki preči celotni kurikul in
jo lahko razvijamo samo skozi načrtne
in na ravni kurikula usklajene
interakcije vseh predmetov, in sicer
znotraj njih, tj. znotrajpredmetno na
multidisciplinaren način, in med njimi,
tj. medpredmetno in interdisciplinarno]
Jezikovno ozaveščeno poučevanje „NJP“
• eksplicitno poučevanje jezikovne dimenzije oz.
komponente predmeta
v nasprotju s tradicionalnim
• implicitnim poučevanjem
eksplicíten jasen, nedvoumen,
pojasnjen
implicíten ki je vsebovan, pa ne
določno izražen
SPORAZUMEVANJE (v J1 in TJ) Strokovna pismenost kot kroskurikularna kompetenca
Medpredmetno povezovanje in učni cilji
JEZIK
[J1 ali/in TJ]
• Jezikovni cilji
[jezikovna zmožnost]
+
• Zunajjezikovni, t.i. vsebinski cilji
[jezikovna sporazumevalna zmožnost]
Katere vsebine uporablja TJ za uresničevanje ciljev TJ kot predmeta, in sicer katere akulturacijske vsebine in katere druge vsebine?
„NEJEZIKOVNI“/DRUGI predmet [NJP]
• Vsebinski cilji
+
• Predmetno-specifični jezikovni cilji
[strokovni jezik]
• Predmetno specifična pismenost, npr.
matematična, geografska,
ekonomska …
Temeljno NAČELO
in ključni KONCEPTI
Razvijanje strokovne pismenosti v TJ se praviloma (in/oz. optimalno) uresničuje kot
interdisciplinarna medpredmetna povezava vsebinskega predmeta in tujega jezika,
ki se praviloma (in/oz. optimalno) izvaja
z interaktivnim timskim poučevanjem
v kombinaciji z
multidisciplinarnim pristopom k povezovanju predmetov
in s sodelovalnim poučevanjem.
RSP
Načrtovanje RSP: Ravni
Makro raven
• Raven ŠOLE
Mezo raven
• Raven ODDELKA
Mikro raven
• Raven PREDMETA
Kurikularna stičišča
za razvijanje strokovne/-ih
pismenosti v TJ: Raven šole oz. makro raven
Organizacija in izvedba:
• Strokovna pismenost kot transverzalna kompetenca in kroskurikularni cilj
• po sistemu MiKP,
• ki ga izvedbeno podpira sistem SiTP
ravnatelj
projektni tim, ŠRT …
predmetni aktiv(i)
učitelji J1, TJ in NJP
Potrebno pedagoško-didaktično strokovno
ZNANJE IN IZKUŠNJE za RSP-TJ
Sodelovanje med UČITELJI
ali
»Nihče ni sam dovolj pameten.« Plavt
Sodelovanje med PREDMETI
na ravni kurikula ali
»Celota je več kot vsota delov.« Aristotel
MEDPREDMETNE IN KURIKULARNE
POVEZAVE
SODELOVALNO
IN TIMSKO POUČEVANJE
MiKP SiTP
Učitelj NJP izbere vsaj 3
najpomembnejše cilje (vsebine,
koncepte) svojega predmeta za
vsak letnik.
Učitelj NJP poišče za izbrane cilje
(vsebine, koncepte ..) ustrezna
tujejezična gradiva.
Učitelj TJ po potrebi pomaga
učitelju NJP pri iskanju
tujejezičnih gradiv.
Učitelj TJ presodi jezikovno
zahtevnost in ustreznost izbranih
tujejezičnih besedil.
Učitelj NJP in učitelj TJ po potrebi adaptirata tujejezično besedilo – obvezno
skupaj – za specifično skupino učencev!
Učitelj NJP in učitelj TJ najprej ločeno, nato skupaj (strokovno usklajevanje!)
didaktizirata izbrano besedilo. …
Mezo raven/raven oddelka: Po korakih do priprave na učno uro/učni sklop za RSP-TJ
1. korak
2. korak
3. korak
4. korak
5. korak
PRISTOPI: Izvedbeno-organizacijski vidiki
Razvijanje strokovne/-ih pismenosti
Predmetna raven
JEZIKI (materinščina
+ tuji)
Slovenščina
Tuji jezik/-i
NEJEZIKOVNI (t.i. vsebinski)
predmeti
NJP
NJP
Kurikularna raven
Medpredmetne in kurikularne
POVEZAVE
sistem MIKP sistem SITP
Mikro raven/raven predmeta [-/ov]: Model SIOP (Sheltered Instruction Observation Protocol):
8 komponent
1. Lesson Preparation
2. Building Background Knowledge
3. Comprehensible Input
4. Strategies
5. Interaction
6. Practice and Application
7. Lesson Delivery
8. Review and Assessment
1. Priprava na pouk
2. Ustvarjanje in priklic predznanja
3. Razumljivi vnos
4. Strategije
5. Interakcija
6. Urjenje in uporaba
7. Izvedba učne ure
8. Ponavljanje ter preverjanje in ocenjevanje
• Kaj je vsebinsko znanje/vloga vsebinskega znanja pri pouku TJ?
• Kaj je (za razvijanje strokovne pismenosti najbolj) relevantna vsebina?
• Kako izbrati relevantno vsebino, poiskati vire zanjo (informacijska pismenost) itd.?
JEZIKI
(materinščina/učni jezik + tuji)
• Kaj je splošno jezikovno znanje?
• Kaj je predmetno specifično jezikovno znanje (jezik stroke)?
• Kako je jezikovno ozaveščanje in/oz. eksplicitno poučevanje jezikovne dimenzije predmeta oz. strokovnega jezika prisotno pri pouku NJP?
NEJEZIKOVNI predmeti
• Kaj (= Katere cilje) bo edino možno oz. bistveno bolje izvesti (= doseči) z medpredmetnim povezovanjem ter sodelovalnim in timskim poučevanjem?
• Kako preverjati in ocenjevati kompleksne dosežke?
POVEZAVE
Refleksijska vprašanja
• Kako poiskati slovenska in tujejezična besedila ustrezne zahtevnosti?
• Kako pri TJ opredeliti vlogo posameznih jezikovnih spretnosti in razmerja med njimi (TJ1, TJ2)?
JEZIKI
(materinščina/učni jezik J1 + tuji TJ)
• Kako izboljšati pripravljenost učiteljev NJP (motiviranost, znanje in veščine) za jezikovno ozaveščanje in/oz. učenje strokovnega jezika pri pouku NJP?
• Kaj so potrebni koraki (zaporedje korakov?)
NEJEZIKOVNI predmeti (NJP)
• Kako podpreti MiKP s sistemom SITP (sodelovalnega in timskega poučevanja)?
• Možni poučevalni timi za razvijanje strokovne pismenosti: SU-NJP + SU-SLO, SU-NJP + SU-TJ, SU-NJP + TU-TJ, TU-NJP + SU-NJP, TU-NJP + SU-TJ
POVEZAVE
(MiKP)
Refleksijska vprašanja