OPTIMIZACIJA PALETE V ODDELKU PREDOBDELAVE JEKLENE … · manjše palete bi dosegli večjo zasedenost palete in hkrati manjšo zasedenost prostora v proizvodnji. Tudi v primeru, ko

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Patricija MUNDA

OPTIMIZACIJA PALETE V ODDELKU PREDOBDELAVE JEKLENE PLOČEVINE

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje

Strojništvo

Maribor, september 2018

OPTIMIZACIJA PALETE V ODDELKU PREDOBDELAVE

JEKLENE PLOČEVINE Diplomsko delo

Študentka: Patricija MUNDA

Študijski program: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Strojništvo

Smer: Proizvodno strojništvo

Mentor: izr. prof. dr. Ivan PAHOLE

Somentor: izr. prof. dr. Janez KRAMBERGER

Zunanji somentor: mag. Danilo SLANA

Maribor, september 2018

II

I Z J A V A

Podpisana Patricija MUNDA izjavljam, da:

je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe

po študijskem programu druge fakultete ali univerze,

so rezultati korektno navedeni,

nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter

Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in

elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor, september 2018 Podpis: ________________________

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Ivanu

PAHOLEJU in somentorju izr. prof. dr. Janezu

KRAMBERGERJU za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi podjetju PALFINGER d. o. o.,

kjer sem opravljala strokovno prakso in dobila

temo za diplomsko nalogo ter vsem zaposlenim,

ki so mi svetovali in pomagali pri izdelavi

diplomskega dela.

IV

OPTIMIZACIJA PALETE V ODDELKU PREDOBDELAVE JEKLENE PLOČEVINE

Ključne besede: notranji transport, optimizacija, logistična pot, skladiščenje, paleta

UDK: 621.869.82-11(043.2).

POVZETEK

V podjetju Palfinger d. o. o. se pojavljajo problemi dolgih transportnih poti in slabo

izkoriščenih skladiščnih sredstev. Na podlagi problema je v diplomski nalogi

skonstruirana paleta po predlogu interne raziskave in rekonstruirana paleta.

Skonstruirano je stanje regalov in razporeditev palet na regalih pred in po optimizaciji

palete. Z optimizirano paleto je predstavljen predlog novega skladišča za določene dele

in s tem optimizirana logistična pot.

V

PALLET DESIGN OPTIMIZATION IN METAL SHEETS PREPROCESSING

Key words: internal transport, optimization, logical path, storing, pallet

UDK: 621.869.82-11(043.2).

ABSTRACT

In Palfinger d. o. o. there are problems with long transport ways and poorly utilized

pallets. In this bachelor's degree, based on mentioned problems, new palette was

constructed and possible reconstruction was suggested. Construction was based on the

proposition of an internal research. Situation before and after optimisation and

proposed changes was analysed. With the optimized palette a proposition for a new

warehouse for certain parts was introduced.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................. 1

1.1 Kratka opredelitev problema ..................................................... 1

1.2 Opredelitev namena, ciljev in hipoteze ...................................... 1

1.3 Kratek opis strukture celotnega dela ......................................... 2

2 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA..................................................... 3

2.1 Povzetek interne raziskave ........................................................ 4

2.2 Paletizacija v podjetju................................................................ 9

3 ZASNOVA LOGISTIČNE POTI .......................................................... 10

3.1 Novo predlagano skladišče ...................................................... 12

3.2 Logistika .................................................................................. 13

3.2.1 Zunanji transport .................................................................................... 15

3.2.2 Notranji transport ................................................................................... 15

3.2.3 Blagovne manipulacije ............................................................................ 15

3.3 Skladišče.................................................................................. 16

3.3.1 Vrste skladišča ........................................................................................ 16

3.3.2 Določanje optimalne lokacije skladišča .................................................. 17

3.4 Skladiščne tehnologije in opreme ............................................ 18

3.5 Zaloge...................................................................................... 19

4 ZASNOVA PALETE ......................................................................... 21

4.1 Ocena stroškov palete ............................................................. 23

5 ZASNOVA REGALOV...................................................................... 24

5.1 Stanje regalov pred spremembo .............................................. 24

5.2 Spremenjeni regali .................................................................. 25

5.3 Postopek rekonstrukcije .......................................................... 26

6 REZULTATI IN DISKUSIJA ............................................................... 29

7 SKLEP ........................................................................................... 30

8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ................................................... 31

9 PRILOGE ....................................................................................... 33

9.1 Priloga 1: Sestavna risba nove palete ...................................... 34

VII

9.2 Priloga 2: Delavniška risba nove palete .................................... 35

9.3 Priloga 3: Delavniška risba rekonstruirane palete .................... 36

VIII

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Žerjav PK 50002 EH [1] .................................................................................... 3

Slika 2.2: Velikost palete ................................................................................................. 4

Slika 2.3: Primeri zasedenosti palete [2] ........................................................................ 5

Slika 2.4: Zasedenost palet v predobdelavi [2] ............................................................... 6

Slika 2.5: Palete v proizvodnji ......................................................................................... 6

Slika 2.6: Paleta v skladišču Epsilon [2] .......................................................................... 7

Slika 2.7: Zasedenost palet odprema-zunaj [2] .............................................................. 7

Slika 2.8: Palete v skladišču odpreme blaga [2] .............................................................. 8

Slika 2.9: Zasedenost palet na odpremi blaga [2] .......................................................... 8

Slika 2.10: Palete P1 ........................................................................................................ 9

Slika 2.11: Palete P2 ........................................................................................................ 9

Slika 3.1: Pozicija za odpremo v obrat v Delnice [1] ..................................................... 10

Slika 3.2: Potek izdelave pozicije .................................................................................. 11

Slika 3.3: Logistična pot ................................................................................................ 11

Slika 3.4: Število naročil za obrat Delnice ..................................................................... 12

Slika 3.5: Število kovinskih palet odpremljenih v obrat v Delnice ................................ 13

Slika 3.6: Logistični sistem v proizvodnem podjetju ..................................................... 14

Slika 3.7: Diagram porabe materiala ............................................................................ 19

Slika 4.1: Obstoječa paleta ........................................................................................... 21

Slika 4.2: Nova paleta ................................................................................................... 21

Slika 4.3: Rekonstruirana paleta ................................................................................... 22

Slika 5.1: Razporeditev obstoječih palet na regalu ...................................................... 24

Slika 5.2: Postavitev novih palet na spremenjenih regalih ........................................... 25

Slika 5.3: Postavitev rekonstruiranih palet na spremenjenih regalih .......................... 26

Slika 5.4: Konzolni regal [14] ........................................................................................ 27

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

1

UVOD

1.1 Kratka opredelitev problema

V podjetju Palfinger d. o. o. se pojavlja problem dolgih transportnih poti. Ko material pride v

podjetje, se ga najprej iztovori, nato pa se ga zloži na določena mesta po kvalitetah in

debelinah. Kasneje se pripravlja material po pripravni listi za vsaki obdelovalni stroj posebej in

se vozi na za to določena mesta. Ko ocenijo, da pločevina ustreza določenim zahtevam, gre v

proizvodnjo. Po razrezu operater na stroju zloži pozicije na palete, ki jih voznik viličarja zapelje

v nadaljnjo proizvodnjo. Po končanih obdelovalnih postopkih voznik viličarja odpelje palete s

polizdelki v skladišče, kjer jih skladiščniki zložijo na regale. Ko v skladišče pride naročilo, zložijo

polizdelke na paleto. Po izpolnjenem naročilu je paleta pripravljena, da jo odpeljejo v

proizvodnjo ali na odpremo. Pri tem nastajajo dolge transportne poti, ki bi jih lahko zmanjšali

z uvedbo nove palete in z uvedbo novega skladiščnega mesta. Ugotavljamo, da se na palete

zlagajo polizdelki po naročilih, pri tem pa ni zapolnjena celotna kapaciteta palete. Z uvedbo

manjše palete bi dosegli večjo zasedenost palete in hkrati manjšo zasedenost prostora v

proizvodnji. Tudi v primeru, ko se pozicije pošiljajo v drugi obrat podjetja, je zasedenost palet

zelo slaba.

1.2 Opredelitev namena, ciljev in hipoteze

Namen diplomskega dela je skonstruirati paleto, ki bo take velikosti, da bo čimbolj zapolnjena.

Z manjšo paleto bi spremenili skladiščne regale in pridobili več prostora v proizvodnji. Ker bi

bila paleta manjša, bi lahko naredili tudi manjše skladišče. Z uvedbo novega skladišča bi

skrajšali transportne poti in s tem privarčevali pri stroških transporta z viličarji.

Cilji diplomskega dela so:

– konstruiranje optimalne palete;

– spremenjena postavitev palet v skladišču;

– uvedba novega skladiščnega mesta;

– zmanjšanje transportnih poti.


2

Hipoteze, ki jih bomo preučevali v diplomskem delu, so naslednje:

1. Z optimizacijo palete bomo prihranili prostor v oddelku.

2. Optimizacija palete, ki bo lahko zapolnila tudi najmanjši prostor, bo doprinesla k

optimalnim transportnim potem.

3. Z optimizacijo palete se bo povečala kapaciteta skladišča.

1.3 Kratek opis strukture celotnega dela

V prvem delu diplomskega dela na kratko opisujemo probleme in spremembe, ki bi se pojavile

ob optimizirani paleti. V drugem delu predstavljamo stanje, ki je privedlo do optimizacije

palete. V nadaljevanju opisujemo tudi logistično pot in skladiščenje. S predlogom za uvedbo

nove logistične poti predstavljamo še predlog dodatnega skladišča. V četrtem delu smo, na

podlagi interne raziskave, ki smo jo opravili, predstavili skonstruirano novo velikost palete in

opisali predlog o rekonstrukciji že obstoječe palete. Na koncu diplomskega dela smo

predstavili stanje regalov pred in po uvedbi nove palete ter zasedenost regalov pred in po

optimizaciji palete.


3

PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA

Podjetje Palfinger d. o. o. Maribor je del skupine podjetij Palfinger s sedežem v Salzburgu.

Ustanovljeno je bilo leta 1993, proizvodnja pa se je začela z ročno izdelavo jeklenih komponent

za žerjave. Podjetje se je z leti večalo in sedaj proizvodnja obsega izdelavo nakladnih žerjavov

za tovorna vozila, gozdarske in reciklažne žerjave, žerjave za ladje in vetrne elektrarne in

sistem za menjavo in transfer zabojnikov. Podjetje se razprostira na površini 50.000 m2 , od

tega zajema 21.000 m2 proizvodne površine in 4000 m2 skladiščnega prostora. Razdeljeno je

na več proizvodnih oddelkov. Ti so:

– center velikih delov,

– center velikih žerjavov,

– predobdelava,

– osnovni postavki,

– lakirnica,

– steber žerjava,

– montaža.

Slika 2.1: Žerjav PK 50002 EH [1]


4

2.1 Povzetek interne raziskave

V celotnem podjetju, v vseh oddelkih, se ocenjuje premajhna zasedenost palet. S tem

namenom je bila narejena interna raziskava zasedenosti transportnih sredstev. Meritve so bile

izvedene v letu 2017 v treh prostorih podjetja: Hala BF (predobdelava), odprema blaga in

odprema blaga zunaj. V skladiščih skladiščne storitve izvajajo po blok sistemu in z regalnim

načinom skladiščenja. Transportno–skladiščna enota, ki je bila izmerjena, v širino in dolžino

meri 980 mm, z okvirjem visokim 700 mm. Paleto, z nosilnostjo 10 kN, lahko naložimo

maksimalno do višine 530 mm [2].

Slika 2.2: Velikost palete


5

Zasedenost palet je bila merjena po naslednjih vzorcih:

Slika 2.3: Primeri zasedenosti palete [2]


6

Hala BF

Oddelek predobdelave obsega peskanje, laserski razrez, rezanje faz, ravnanje in upogibanje.

Pozicije se po razrezu zložijo na palete in potem jih transportiramo v nadaljnjo proizvodnjo.

Nekatere pozicije so daljše od velikosti palete in presegajo dolžino palete – tudi do 500 mm

na vsako stran. Pozicije, ki so večje od 1500 mm, se ne skladiščijo na paleti, ampak se ločijo z

lesom. Tako je dovolj prostora za manipulacijo z viličarjem. V proizvodnji smo izmerili

zasedenost 106 palet. Povprečna višina zasedenosti palete je bila 130 mm, povprečna

zasedenost palet pa 12%. Maksimalna izmerjena višina blaga je znašala 400 mm, minimalna

pa 10 mm. V času raziskave sta le dve paleti presegli zasedenost 50% [2].

Slika 2.4: Zasedenost palet v predobdelavi [2]

Slika 2.5: Palete v proizvodnji


7

Odprema zunaj

V skladišču za hidravlična dvigala Epsilon, kjer se skladišči na EURO in kovinskih paletah, se

količina blaga zaradi serijske proizvodnje hitro spreminja. Meritve izstopajo, saj se je skladišče

v enem tednu izpraznilo za 50% blaga [2].

Slika 2.6: Paleta v skladišču Epsilon [2]

Izmerjena je bila zasedenost 142 kovinskih palet. Povprečna višina zasedenosti palete je bila

188 mm, povprečna zasedenost palete pa 21%. Maksimalna izmerjena višina blaga je bila 530

mm, minimalna pa 20 mm. Od 142 izmerjenih palet je bilo 80 palet, ki so bile povprečno

zasedene v 7,8% [2].

Slika 2.7: Zasedenost palet odprema-zunaj [2]


8

Odprema blaga

V skladišču se skladiščijo proizvodi, ki so pripravljeni na odpremo. Proizvodi se skladiščijo na

EURO in kovinskih paletah.

Slika 2.8: Palete v skladišču odpreme blaga [2]

Izmerjena je bila zasedenost 173 kovinskih palet, od tega je bila izkoriščenost 41 palet manjša

od 10%. Povprečna višina naloženega blaga na paletah je bila 180 mm, povprečna zasedenost

pa 26%. Maksimalna izmerjena višina blaga je znašala 450 mm, minimalna pa 20 mm [2].

Slika 2.9: Zasedenost palet na odpremi blaga [2]

V celotnem podjetju se pojavlja problem premajhne zasedenosti palet. Z uvedbo manjših palet

bi prihranili prostor v proizvodnji in tudi v vseh skladiščih.

V raziskavi je bil podan predlog o novi paleti, velikosti 980 × 600 mm in višine 450 mm [2].


9

2.2 Paletizacija v podjetju

V podjetju so v uporabi EURO palete, P1 in P2. P1 in P2 sta palfingerjevi paleti, izdelani po

internem standardu, namenjeni za proizvodnjo, skladiščenje in transport v drugi obrat

podjetja.

Slika 2.10: Palete P1

Paleta P1 je paleta velikosti 1000 × 1000 × 700 mm. Prihaja do odstopanj v velikosti palet, med

10 – 50 mm.

Slika 2.11: Palete P2

Paleta P2 je v velikosti 1200 × 1200 × 1000 mm.


10

ZASNOVA LOGISTIČNE POTI

Za prikaz logistične poti smo vzeli pozicijo, ki se izdela v podjetju, se skladišči in gre na odpremo

v drugi obrat Palfingerja, ki se nahaja v kraju Delnice. Za manipulacijo naročil v obrat v

Delnicah, ki je oddaljen 220 km, uporabljamo kovinske in EURO palete.

Slika 3.1: Pozicija za odpremo v obrat v Delnice [1]

Delovni potek:

Št. operacije Operacija Tip stroja

005 Peskanje Peskalni stroj Gostol TST

010 Rezanje z laserjem Laserski rezalnik Trumpf Trulaser 5060

015 Rezanje faz, brušenje Ročni plamenski rezalnik Stahlwerk cut 7

020 Ravnanje Ravnalni stroj Kong-g d. o. o. 4000 kN

025 Upogib Upogibni stroj Axial syncro 654


11

Na spodnji sliki je prikazan potek izdelave pozicije:

Slika 3.2: Potek izdelave pozicije

Viličarist pripravi material ustrezne debeline in kvalitete na peskanje. Po peskanju operater na

laserju na mizi pripravi ploščo in zažene program. Po razrezu se na polizdelkih izdelajo faze.

Polizdelke se po fazah transportira k ravnalnemu stroju, kjer jih delavec poravna. Po ravnanju

se jih transportira na upogib.

Slika 3.3: Logistična pot

Ko so polizdelki končani, jih viličarist odpelje v skladišče 010. Tam se zložijo na regal. Ko v

skladišče pride naročilo za odpremo, se na paleto zložijo polizdelki, potrebni za to naročilo.

Paleto z naročilom viličarist odpelje na odpremo. Transportna pot od oddelka predobdelave

do skladišča 010 je dolga 200 m, transportna pot po celotni dolžini oddelka predobdelave pa

100 m. Celotna dolžina transportne poti pri izdelavi polizdelka meri 400 m.


12

Transportno pot bi lahko, v primeru transporta v obrat v Delnice, zmanjšali z uvedbo novega

skladišča. Palete bi bilo potrebno označiti s črtno kodo na magnetni ploščici in jih postaviti na

označena skladiščna mesta. Tako bi imeli sledljivost o lokaciji naročila oziroma palete z

določenim naročilom. Na polizdelke bi se takoj po razrezu nalepila nalepka s črtno kodo. Ko bi

delavec s čitalcem prebral kodo, bi mu skener prikazal, pod katero naročilo gre polizdelek in

na katerem skladiščnem mestu se nahaja paleta za to naročilo. Ko bi bil polizdelek končan, bi

se odpeljal v skladišče, se odložil na paleto, ki je določena za to naročilo, poskenirala bi se

koda in s tem bi potrdili, da je pozicija končana.

3.1 Novo predlagano skladišče

Skladišče bi se nahajalo pri predobdelavi in bi predstavljalo podaljšek sedanjega skladišča za

hidravlična dvigala Epsilon. Skladišče bi v dolžino merilo 12 m. Širina bi bila enaka, kot je

obstoječe skladišče – 9,5 m. Skladišče bi bilo iz dvostranskega in enostranskega konzolnega

regala, nastavljivega po višini nove palete. Na enojni regal bi v dolžini skladišča na 4 police

lahko zložili 40 kovinskih palet z 200 mm razmakom med transportnimi enotami, če polizdelki

ne bi presegali velikosti palete. Dolžina transportne poti z uvedbo novega predlaganega

skladišča bi merila 150 m.

Slika 3.4: Število naročil za obrat Delnice

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Štev

ilo n

aro

čil

Leto naročila

Naročnik 1 Naročnik 2 Naročnik 3


13

Zgornji diagram (Slika 3.5) prikazuje število naročil v obrat v Delnicah od leta 2012 do 2018.

Najvišje število naročil čez vse leto je bilo 130. Kadar eno naročilo vsebuje več komponent,

celotnega naročila ne moremo transportirati na eni sami paleti.

Slika 3.5: Število kovinskih palet odpremljenih v obrat v Delnice

Zgornji diagram (Slika 3.5) prikazuje število odpremljenih palet v obdobju od januarja do

septembra 2017. Povprečno število odpremljenih palet v enem mesecu je bilo 10.

3.2 Logistika

»Logistika je skupek med seboj povezanih procesov, ki služijo za premikanje surovin,

polizdelkov, ostalega materiala in gotovih izdelkov od dobavitelja do podjetja, za premikanje

znotraj podjetja in od podjetja do odjemalcev oziroma kupcev ter vse z njimi povezane

aktivnosti« [3].

Temeljni logistični procesi so:

– transportni procesi,

– skladiščni procesi,

– manipulacijski procesi in

0

2

4

6

8

10

12

14

Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September

Štev

ilo p

alet

Mesec odpreme

Odprema kovinskih palet v obrat v Delnice


14

– drugi procesi (označevanje, sortiranje) [4].

Logistični sistem je sestavljen iz spodnjih podsistemov:

– nabavna logistika,

– notranja logistika,

– distribucijska logistika,

– poprodajna logistika [5].

Slika 3.6: Logistični sistem v proizvodnem podjetju

Osnovni cilj nabavne logistike je oskrba podjetja z ustreznimi količinami in kakovostmi

potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminih [6].

Pri notranji logistiki gre za planiranje, organiziranje in kontrolo vseh aktivnosti premikanja in

skladiščenja znotraj organizacije z namenom optimizirati proces proizvodnje [7].

Osnovna naloga distribucijske logistike je izročitev blaga v zahtevani količini in kvaliteti v

predvidenem času [5].

Poprodajna logistika skrbi, da so logistični procesi oblikovani tako, da so skupni stroški najnižji,

da so zaloge optimizirane in da pri tem nastane čim manj odpada [7].


15

3.2.1 Zunanji transport

Zunanji transport opravlja prevoze materialov od dobaviteljev do organizacije, gotovih

proizvodov od organizacije do kupcev in vse vožnje med oddaljenimi enotami istega podjetja

[6].

3.2.2 Notranji transport

Notranji transport poteka od prevzema materiala v skladišče do odpreme končanega izdelka.

Je posledica delitve dela na večje število delovnih operacij. Zaradi tega moramo premikati

delovne predmete od ene delovne operacije do druge, od enega do drugega delovnega mesta

[6].

Notranji transport vključuje transport [3]:

– v proizvodnji,

– v skladišču,

– med proizvodnjo in skladiščem,

– med proizvodnimi obrati in

– med skladišči.

»Cilj racionalne organizacije notranjega transporta je čim enakomernejši tok materiala od

enega do drugega mesta, brez vračanj, najmanjše število manipulativnih operacij pri minimalni

poti in najmanjši porabi dela za prenos od operacij do operacije« [8].

Poti, po katerih poteka transport s transportnimi sredstvi znotraj podjetja, imenujemo

transportne poti. Biti morajo ustrezno označene in ločene od poti, ki je namenjena gibanju

delavcev. Pri načrtovanju transportih poti se izogibamo vračanju vozil.

3.2.3 Blagovne manipulacije

Manipulacije so vmesni člen med tremi elementi logistike – skladiščenje, notranji in zunanji

transport.

Manipuliranje z blagom ima velik vpliv na hitrost in kakovost transporta ter na skladiščenje.

Med manipulativne operacije uvrščamo razkladanje, prekladanje, nakladanje materiala in


16

proizvodov, pakiranje, paletizacijo in konterizacijo, nameščanje materiala v skladišča, jemanje

materialov in proizvodov iz skladišča, sortiranje [3].

Ločimo tri vrste manipulacij:

– ročno,

– mehanizirano in

– avtomatično.

Pri ročni manipulacijo vso delo opravi delavec, pri mehanizirani manipulaciji gre za

kombinacijo dela med delavcem in transportnim sredstvom, pri avtomatizirani manipulaciji pa

vse opravlja transportno sredstvo.

3.3 Skladišče

»Osnovni cilj skladišča je premagovanje časovne razlike med časom prispetja materiala

oziroma proizvodnje gotovih proizvodov in časom uporabe ali odpreme« [3].

3.3.1 Vrste skladišča

Pri zasnovi skladišča pazimo [6]:

– da je v skladišču čim manj manipulacij in da so transportne poti čim krajše;

– da se material skladišči pregledno in dostopno;

– da je skladišče priključeno na zunanji in notranji transport;

– na čim enakomernejšo razporeditev dela, čim krajše čakalne čase in da v proizvodnji prihaja

do čim manj motenj oziroma zastojev;

– na zagotavljanje kvalitete uskladiščenega materiala z organizacijskimi in tehničnimi

rešitvami;

– na fleksibilnost ob različnih spremenjenih pogojih znotraj in zunaj podjetja;

– da omogoča smotrno organizacijo celotnega skladiščnega in materialnega poslovanja z

ustrezno pripravo skladiščnega dela.

Glede na funkcionalnost ločimo naslednja skladišča [8]:


17

– skladišča materiala, v katerih je shranjen nabavljeni material;

– medfazna skladišča, ki služijo za shranjevanje polizdelkov;

– pripravljalna skladišča, ki pripravljajo material;

– skladišča gotovih izdelkov;

– posebna skladišča, ki služijo za skladiščenje orodij, embalaže, goriva, opreme ...

Glede na pripravljenost blaga za transport ločimo skladišča, ki hranijo:

– surove dele,

– pripravljene dele,

– končane dele.

KAOTIČNO SKLADIŠČE

Kaotično skladišče je skladišče, v katerem artikel nima določenega fiksnega prostora za

shranjevanje. Prostori za shranjevanje so zapisani digitalno v sistemu upravljanja blaga. Artikel

se odloži na prazen prostor v skladišču. Odčita se koda na artiklu in koda skladiščnega mesta,

s čimer si sistem zabeleži mesto nahajanja izdelka. [9].

Prednosti:

– hitro polnjenje skladišča,

– ni praznih prostorov,

– novi skladiščniki ne potrebujejo predznanja,

– natančne zaloge.

Slabosti:

– obvezna uporaba računalniškega sistema,

– pojavijo se težave v primeru izpada,

– kratka veljavnost seznama zalog,

– visoki stroški.

3.3.2 Določanje optimalne lokacije skladišča

Za postavitev skladišča je zelo pomembna lokacija, ki pa je odvisna od tega, koliko prostora

imamo na voljo.


18

Cilji pri izbiri lokacije skladišča so [6]:

– pospešiti proizvodni proces,

– zmanjšati notranji transport,

– zagotoviti čim smotrnejšo oskrbo vseh uporabnikov,

– omogočiti širjenje obsega proizvodnje,

– zgraditi skladišče s čim manjšimi investicijskimi vlaganji,

– čim bolj izkoristiti razpoložljiv prostor,

– omogočiti čim lažje delo delavcem.

Pri izbiri lokacije moramo biti pozorni na [10]:

– velikost skladišča,

– višino skladiščnega prostora,

– tehniko skladiščenja,

– pogostost prometa v in iz skladišča,

– infrastrukturo in njeno propustnost in

– možnosti znižanja stroškov skladiščenja.

3.4 Skladiščne tehnologije in opreme

Pod pojmom skladiščna tehnologija razumemo tiste naprava, ki nam omogočajo ravnanje z

materialom ali blagom, ki bo ali je uskladiščeno. Pod skladiščno tehnologijo prištevamo palete

in transportna sredstva.

Cilji paletizacije so [7]:

– združevanje kosovnega blaga v večje manipulacijsko transportne enote,

– pospeševanje manipulacij in prevoza tovora,

– povečevanje izkoriščenosti skladiščnih kapacitet,

– optimalno izkoriščanje prometne infrastrukture,

– povečevanje hitrosti in varnosti pri transportu.


19

3.5 Zaloge

S pomočjo zalog se skrajšajo dobavni roki in zmanjšajo se zastoji v proizvodnji.

Če so v podjetju nizke zaloge, se potrebe porabnikov ne morejo vedno zadovoljiti – potrebno

je večkratno naročanje, težko se načrtuje proizvodni proces in pri tem prihaja do zamud z

dobavami [11].

Kadar pa so zaloge previsoke, nastajajo veliki skladiščni stroški, saj so potrebni veliki skladiščni

prostori, in hitreje lahko pride do poškodb materiala [11].

Slika 3.7: Diagram porabe materiala

Pri tem je:

q – poraba materiala v časovni enoti,

Zmax – maksimalna zaloga,

Zsig – signalna zaloga,

Zmin – minimalna zaloga,

Q – naročena količina,

td – rok dobave

tz – čas morebitnega prekoračenja roka dobave,

tsn – obdobje porabe naročene količine.


20

Minimalna zaloga je najmanjša zaloga materiala, ki še omogoča proizvodnjo ali prodajo,

vendar je tveganje novih dobav izjemno veliko [11].

𝑧𝑚𝑖𝑛 = 𝑡𝑧 × q (3.1)

Varnostna zaloga je namenjena premostitvi nepričakovanih dogodkov v materialni oskrbi.

Signalna zaloga je količina, pri kateri moramo sprožiti postopek za novo naročilo. Določimo jo

tako, da nova količina materiala prispe ravno takrat, ko zaloga doseže varnostno raven zaloge

v skladišču [11].

𝑍𝑠𝑖𝑔 = (𝑡𝑑 + 𝑡𝑧) × 𝑞 (3.2)

Maksimalna zaloga je največja količina zaloge, do katere je še gospodarno uskladiščevati

material [11].

𝑍𝑚𝑎𝑥 = 𝑍𝑚𝑖𝑛 + 𝑄 = (𝑡𝑧 + 𝑡𝑠𝑛) × q (3.3)

Povprečno zalogo izračunamo kot ponderirano aritmetično sredino med različnimi

vrednostmi zaloge v določenem obdobju. Največkrat zadostuje, da izračunamo aritmetično

sredino med maksimalno in minimalno zalogo [11].

Aktivna zaloga je tisti del zaloge, ki se stalno spreminja. Povprečna aktivna zaloga je enaka

polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo [11].

Optimalna zaloga je takrat, ko so v skladišču tolikšne količine blaga, da proizvodnji omogočajo

nemoten proces [11].


21

ZASNOVA PALETE

Sedanja velikost palete je 1000 × 1000 × 700 mm, pri tem je višina prostora za vilice 130 mm

(Slika 4.1). Z raziskovanjem smo ugotovili, da palete niso dovolj izkoriščene, saj je njihova

zasedenost v največ primerih pod 50 %. Palete so prevelike in zavzemajo velik del

razpoložljivega prostora v proizvodnji.

Slika 4.1: Obstoječa paleta

Na podlagi raziskave smo predlagal paleto, ki bi merila 1000 × 600 × 450 mm (Slika 4.2).

Zmanjšala bi se tudi višina prostora za vilice. Ker je največja debelina vilic 50 mm, bi višina

lahko bila 80 mm.

Slika 4.2: Nova paleta


22

Tudi z rekonstrukcijo obstoječih palet, ki so še vedno uporabne, bi pridobili prostor v skladišču

in proizvodnji. Palete bi odrezali na višino 410 mm in privarili naslon in podlogo (Slika 4.3). Pri

tem bi uporabili že obstoječe palete – ne bi jih zavrgli. Za rekonstrukcijo bi porabili veliko manj

časa in stroškov, kot z izdelavo nove palete.

Slika 4.3: Rekonstruirana paleta


23

4.1 Ocena stroškov palete

Podjetje Palfinger d. o. o. je na podlagi skonstruirane palete poslalo povpraševanje o izdelavi

te v druga podjetja.

Nova paleta Rekonstruirana paleta

Cena: [1] 230 € 80 €

Cena vključuje: [1] – material,

– žaganje,

– peskanje,

– razrez na laserju,

– rezanje faz,

– upogib,

– varjenje,

– leseni deli,

– barvanje.

– rezanje na višino,

– rezanje nosilca,

– rezanje podpore na

laserju,

– varjenje,

– barvanje,

– popravilo lesenih

delov.

Tabela 4.1: Primerjava stroškov med novo in rekonstruirano paleto

Cena rekonstrukcije obstoječe palete je veliko nižja od cene nove palete. Z uporabo že

obstoječe palete bi tako prihranili približno 150 evrov (Tabela 4.1).


24

ZASNOVA REGALOV

5.1 Stanje regalov pred spremembo

Obstoječi regali imajo med policami 1200 mm prostora, pri tem je razdalja med paleto in

regalom 500 mm. Če bi pri že obstoječi paleti spremenili višino polic, bi pridobili eno polico,

vendar s tem še vedno ne bi pridobili prostora v proizvodnji.

Regal je sestavljen iz štirih polic. Na razdalji 4880 mm lahko na obstoječi regal z obstoječo

paleto zložimo 16 palet (Slika 5.1).

Slika 5.1: Razporeditev obstoječih palet na regalu


25

5.2 Spremenjeni regali

Pri izvedbi novega regala bi bila razdalja med policami 700 mm, vendar ni nujno, da bi bili vsi

regali ustrezni za rekonstrukcijo. V nekaterih primerih bi bilo bolje, da bi jih nadomestili z

novimi.

Na razdalji 4880 mm bi na rekonstruirani regal zložili 24 palet velikosti 600 × 1000 × 450 mm

(Slika 5.2).

Slika 5.2: Postavitev novih palet na spremenjenih regalih


26

Pri rekonstrukciji obstoječe palete bi lahko na razdalji 4880 mm na regal zložili 20 palet (Slika

5.3).

Slika 5.3: Postavitev rekonstruiranih palet na spremenjenih regalih

5.3 Postopek rekonstrukcije

Obstaja možnost predelave obstoječih regalov, ki jo je potrebno izvesti v skladu s SIST EN

1090. Vendar pa je ponekod potrebno, glede na starost obstoječih regalov in vidnih poškodb

na njih, nabaviti nove.

SIST EN 1090 so evropski standardi, ki urejajo izdelavo in montažo jeklenih in aluminijastih

konstrukcij.


27

Za rekonstrukcijo je potrebno upoštevati SIST EN 1090:

– SIST EN 1090-1: 2009 + A1: 2012: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 1. del:

Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij [12],

– SIST EN 1090-2: 2008 + A1: 2012: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 2. del:

Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij [13].

Zaradi prilagodljivosti bi obstoječe regale nadomestili s konzolnimi regali.

Konzolni regali:

Slika 5.4: Konzolni regal [14]

Konzolni regali so samostoječi regali, ki jih lahko nastavimo na želeno višino z zatičnim

sistemom. Namenjeni so skladiščenju dolgega materiala, vendar bi jih lahko preurediti tudi za

skladiščenje palet. Za skladiščenje palet bi uporabili profile, kot jih imamo sedaj na regalih s

prilagojenimi dimenzijami.

Lastnosti konzolnih regalov [14]:

– lahko so enostranske ali obojestranske izvedbe;

– višina stebra meri do 10 m;

– nosilnost stebra do 150 kN;

– odlagalne ročice dolžine 400-2000 mm;

– nosilnost ročic tudi do 30 kN.


28

Rekonstrukcija regalov [6 m] Konzolni regali [6 m]

Cena: [1] 1200 € 2300 €

Cena vključuje: [1] – rezanje,

– ponovna privaritev,

– material za dodatno

polico,

– barvanje.

– nov regal,

– preračun nosilnosti.

Tabela 5.1: Primerjava stroškov med rekonstrukcijo regalov in novimi konzolnimi regali

Pri rekonstrukciji regala bi bilo potrebno narediti trdnostni preračun. Ker pa so regali že

dotrajani, bi bilo bolje, če bi jih zamenjali z novimi konzolnimi regali (Tabela 5.1).


29

REZULTATI IN DISKUSIJA

V diplomskem delu smo obravnavali zasedenost palete v proizvodnji in skladiščih. Raziskava

zasedenosti prostora je pokazala, da so palete premalo zasedene – večina palet je premalo

zasedenih v višino. Zaradi velikih palet, ki zasedejo veliko prostora v proizvodnji in skladišču,

je prostor slabo izkoriščen. Z uvedbo nove velikosti palete bi to spremenili. V proizvodnji bi

lahko več palet naložili v višino, v skladišču pa bi s tem pridobili prostor za polico. Zaradi velikih

komponent, ki se izdelujejo, se skladiščijo polizdelki, ki so daljši od palete tudi do 500 mm.

Med izdelavo diplomske naloge smo ugotovili, da dimenzija nove palete pri nekaterih pozicijah

ne bi ustrezala. Če bi želeli v proizvodnjo uvesti novo paleto, bi to trajalo kar nekaj časa, saj bi

morali stare palete zamenjati za nove. Stroški izdelave nove palete bi bili večji, kot pri

rekonstrukciji že obstoječe. Tudi z rekonstrukcijo palete bi pridobili prostor, pri tem pa porabili

manj denarja. Z uvedbo rekonstruirane palete bi spremenili logistično pot pozicij za obrat v

Delnicah in v bližini predobdelave naredili skladišče. V novem skladišču bi bile višine polic

regalov prilagojene višini nove palete. Uvedba rekonstruirane palete, bi prinesla prednosti tudi

pri transportu s tovornim vozilom v obrat v Delnice. Z znižano paleto bi lahko več palet naložili

v višino in s tem pridobili prostor.


30

SKLEP

Namen diplomske naloge je bil skonstruirati optimalno paleto, ki bo čim bolj izkoriščena in

zavzela čim manj prostora. Prikazali smo, da bi se z uvedbo novih palet spremenil tudi njihov

skladiščni prostor in govorili bi lahko o dodatnih skladiščnih lokacijah.

Preden smo se lotili raziskave, smo si postavili tri hipoteze.

Na tem mestu potrjujemo svojo prvo hipotezo, ki pravi, da bomo z optimizacijo palete

prihranili prostor v oddelku. To smo dokazali v poglavju 4, kjer smo ugotovili, da bi lahko z

uvedbo rekonstruirane palete, več palet naložili v višino in s tem zmanjšali površino zloženih

palet.

Glede na prikazano logistično pot, polizdelka pred in po rekonstrukciji in uvedbo novega

skladišča v poglavju 3 potrjujemo tudi drugo hipotezo, ki pravi, da bo optimizacija palete, ki

bo lahko zapolnila tudi najmanjši prostor, doprinesla k optimalnim transportnim potem.

Z raziskavo potrjujemo tudi tretjo in hkrati našo zadnjo hipotezo. Torej, z optimizacijo palete

se bo povečala kapaciteta skladišča. Da to drži, smo dokazali s prikazanim skonstruiranim

regalom v poglavju 5 in predstavljenim stanjem pred in po rekonstrukciji.


31

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Palfingerjevo interno gradivo, 2018.

[2] Palfingerjeva interna raziskava transportnih sredstev, 2017.

[3] L. Jakomin, R. Zelenik in M. Medeot, Tehnologija prometa in transpotni sistemi,

Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož, 2002.

[4] A. Ogorelc, Logistika (Organiziranje in upravljanje trasportnih in drugih logističnih

procesov in sistemov), Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka ekonomsko-komercialna

šola Maribor, 1989.

[5] G. Rak, A. Križman, Logistični poslovni sistemi, Maribor: PŠ, Višja prometna šola, 2009.

[6] Z. Kaltnekar, Logistika v proizvodnem podjetju, Kranj: Fakulteta za organizacijske vede

Kranj, 1993.

[7] L. Jakomin, R. Zelenika, M. Medeot, Tehnologija prometa in transpotni sistemi,

Portorož, 2002.

[8] Z. Kaltnekar, Notranji transport in skladiščenje (tok materiala), Kranj: Višja šola za

organizacijo dela, 1969.

[9] „Prologistik,“ [Elektronski]. Available: https://www.prologistik.com/logistik-

lexikon/chaotische-lagerhaltung/. [Poskus dostopa 01. September 2018].

[10] Š. Ivanko, B. Bergant, Poslovanje podjetja, Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in

poslovanje Novo mesto, 1999.

[11] B. Buchmeister, M. Leber, A. Polajnar, Organizacija proizvodnje, Maribor: Fakulteta za

strojništvo, 2002.

[12] Standard SIST EN 1090-1:2009+A1:2012: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij -

1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij, SIST, 2012.

[13] Standard SIST EN 1090-2:2008+A1:2012: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij -

2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij, SIST, 2012.

[14] „zak.si,“ [Elektronski]. Available: https://zak.si/katalog/kovinski-regali/konzolni-

regali/konzolni-regali-. [Poskus dostopa 29 08 2018].

[15] V. Potočnik, Komercialno poslovanje s osnovami trženja 1, Ljubjana: Ekomoska fakuteta

Ljubljana, 2001.

[16] S. Glodež, Tehnično risanje, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2005.


32

[17] G. Rak, Logistika notranjega transporta in skladiščenja, Ljubljana: Zavod IRC, Ljubljana,

2011.

[18] Z. Kaltnekar, Notranji transport in skladiščenje ( tok materiala), Kranj, 1969.

[19] J. Puhar, J. Stropnik, Krautov strojniški priročnik, Ljubljana: Narodna in univerzitetna

knjižnica, Ljubljana, 2007.


33

PRILOGE

Priloga 1: Sestavna risba nove palete

Priloga 2: Delavniška risba nove palete

Priloga 3: Delavniška risba rekonstruirane palete


34

9.1 Priloga 1: Sestavna risba nove palete


35

9.2 Priloga 2: Delavniška risba nove palete


36

9.3 Priloga 3: Delavniška risba rekonstruirane palete

Documents

OPTIMIZACIJA PALETE V ODDELKU PREDOBDELAVE JEKLENE … · manjše palete bi dosegli večjo zasedenost palete in hkrati manjšo zasedenost prostora v proizvodnji. Tudi v primeru, ko