Š t f ' f Z f / / ? + G O R E N J S K I ČASNIK OD LETA 1 9 4 7 VJ / I Y PRVI PREDHODNIK TEDNIK GORENJEC lETA 1900

Gorenjski Glas TOREK, 27. MAJA 2008 ^ ^

Leto LX1, št. 42 , cena 1,25 E U R , 19 H R K ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 22.000 IZVODOV WWW.GORENJSKIGLAS.SI

V Šenčurju so slavili krompir Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je v nedeljo v Šenčurju odkrilo spomenik krompirju. Praznik krompirja je privabil več tisoč obiskovalcev.

SIMON SUBIC

Šenčur - V nedeljo so v Šen-č u r j u za kosilo skorajda vs i jedli pražen krompir . Na pri-reditvi P razn ik k rompi r j a v središču vasi so ga namreč pripravljali na razl ične nači-ne in ga delil i števi lnim obis-kovalcem, k i j i h je bilo po oceni organizator jev celo dvanajst t isoč, ver jetno pa nekaj man j . Ob tej priložno-sti so odkr i l i spomen ik k rompi r ju , k i ga je ob sode-lovan ju Obč ine Šenču r p r i k r a j evnem d o m u postavi lo Društvo za pr iznanje praže-

nega k r o m p i r j a kot samo-stojne jedi. Avtor , akadem-s k i k ipar )anez P i m a t s i je spomenik zamis l i l kot pavi-l jon i z marmor ja , sredi nje-ga pa je na bronastem relie-f u upodobil cesarico Mari jo Terez i jo z žez lom i n krom-p i r j em v rokah.

"S lovenc i s m o b i l i m e d z a d n j i m i v Ev rop i , k i s m o spozna l i h ran i l no vrednost k rompi r ja , i n še to pod prisi-lo. Cesarica Mar i j a Terez i ja je morala namreč leta 1767 z D u n a j a poslati dekret v de-že lo Kran j sko , da so začeti sadit i k r o m p i r , " je de ja l

predsednik društva z a pra-žen k rompi r Stane Menart , zadovoljen, da so spomenik lahko postavili ravno v sveto-v n e m letu k rompi r j a . Šen-čur so za kraj postavitve iz-brali , ker i m a dolgo in boga-to t radidjo pridelave krom-pir ja , tu pa je nekdaj deloval tudi inštitut za vzgojo krom-pir ja . "Spomenik Mari je Te-rez i je je tudi pr ispevek k razvoju tu r i zma v Šenčur ju , kar kaže že današnja množi-ca l judi , k i j ih je s e m prigna-la radovednost," je še dodal Menart .

y 4. stran Brezplačni pražen krompir je šel v Šenčur ju vsem v s l a s t / Foto: rma doH

Začetek festivala alpskega cvetja v Bohinju se je v soboto začel drugi Mednarodni festival alpskega cvetja. Že prvi izleti in delavnice so bili dobro obiskani.

PETRA LOTRIČ

Bohinjska Bistrica - Pred tr-govino v središču Bohinjske Bistrice so pripravili tržnico, na kateri so domačini proda-jali domače izdelke. Rado-vednežev in kupcev se je kar trlo. Izvedli so že tudi prvi bo-tanični izlet po severni obali Bohinjskega jezera. V Star i Fuž in i so si obiskovalci lahko ogledali prvo razstavo - veze-nine z motiv i cvetja. Zvečer je bi la v K u l t u r n e m d o m u Joža Ažmana prireditev, s ka-tero so festival tudi uradno odprli. "Bohinj je po svoj i na-ravi i z jemno območje, v kate-rem se prepleta paleta različ-n ih danosti. Na to nas veliko-krat opozarjajo predvsem ti-

sti, k i se pogosto ali pa man j pogosto vračajo v naš kraj i n k i dejansko vidijo v tem oko-

l ju tisto, kar m i sami veliko-krat spregledamo," je v po-zd ravnem govoru povedal

Dario Cortese je zbranim pokazal več užitnih travniških rastl in in povedal tudi, kako se j ih pripravi kot jed.

boh in j sk i župan Franc Kra-mar in izrazi l željo, naj "festi-val izzveni tudi kot opozorilo, da se moramo v na ravnem okol ju vesti t e m u p r imemo in ne posegati z nerazumlj i-v i m i posegi v danost, k i nam je bi la zaupana."

T u d i v nedeljo so bil i izle-ti , delavnice i n druge prire-ditve dobro obiskani. Najbolj zanimiva je bila zagotovo de-lavnica o už i tn ih d iv j ih rastli-nah , k i jo je pod Studorjem vodiJ Dar io Cortese. Ž a l pa sta v p rvem tednu festivala odpadla izleta na Vogel i n l i -panco, k j e r še vedno lež i sneg; skušali j u bodo organi-z irat i v drugi polovici festiva-la. Izlete pa bodo organizira-l i tudi prek poletja.

u J j ^ ^ M O i D m OmPČITVE

G o r e n j s k a ^ B a n k a

Informativni izračun dohodnine prejeli še kmetje CVETO ZAPLOTNIK

Kran j - Republ i ška davčna uprava je ob koncu marca i n v začetku ma ja poslala davč-n i m zavezancem skupno 867.308 informat ivnih izra-čunov o odmer i dohodnine za lansko leto, tretjo pošiljko, v kateri je še 143.683 izraču-nov, pa je oddala na pošto včeraj. Med prejemniki zad-njega svežnja informat ivnih izračunov so predvsem kmetje, pri t em pa na davčni upravi zagotavljajo, da so

povprečni znesek subvend j pripisal i v davčno osnovo le tistim, k i so subvendje tudi prejeli. Zavezand " iz tretjega svežnja" lahko ugovarjajo in-fo rmat i vnemu i z računu do 30. juni ja , država j i m bo pre-več plačano dohodnino pred-vidoma vrni la 16. jul i ja , mo-rebitno razliko pa bodo mo-ra l i doplačati do 30 . juUja. Zavezand, k i do konca maja he bodo pre je l i informativ-nega izračuna, bodo dohod-ninsko napoved moral i vloži-ti sami .

42 S

• r - i k

o n

POLITIKA

junija na referendum Državni zbor je prejšnji teden ob ob-strukcfji opozicije sprejel odlok za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah, ki bo 22. junija. Mnenja o tem so različna, Darja Lavtižar Be-bler (S D) meni, da gre za manipula-cijo z l|udmi.

AKTUALNO

Petdeset evrov napihnila v dvajset tisoč evrov Marija Konjar iz Železnikov očitno ne zna brati finančnih kartic Občine Že-lezniki. Kot odvetnica bi se morala za-vedati, kakSno škodo lahko napravi napačna informacija, zlasti pri tako občutljivi temi, kot je humanitarna pomoč.

GORENJSKA

V bivši ekonomski šoli bo vrtec Ugibanj o tem, kaj bo s propadajočo stavbo nekdanje ekonomske 5ole, je zdaj konec. Prihodnje leto jo bodo namreč začeli obnavljati za potrebe Kranjskih vrtcev. V njej bodo uredili trinajst vrtčevskih oddelkov, tja pa naj bi preselili tudi sedež uprave. ^

KRONIKA

Nove spletne zlorabe Policija svari pred sumljivimi ponud-bami iz Rusije, ki prihajajo po elek-tronski pošti in v katerih vabijo k so-delovanju z velikim mednarodninn podjetjem Les-prom. Uporabnike in-terneta opozarjajo, naj se zaradi svo-je varnosti na takšne ponudbe ne od-

VREME

Danes in jutri bo sončno in vroče, ponekod bo pihal jugozahodni veter. V četrtek bo ddoma sončno, vročina bo nekdiko popustila.

0 - " n/29°C jutri: sončno in vroče

• a • m i ro ! o

POLITIKA danica.zavrl@g-^s.si

Odgovor išče pot za spremembe VILMA STANOVNIK

Kranj - Društvo Odgovor, k i je bilo ustanovljeno v začet-k u letošnjega leta, predsed-nik Rud i Cebulj pa od aprila kot svetniška skupina deluje v svetu Mestne občine Kranj , je m i n u l i četrtek pripravi lo prvo novinarsko konferenco, na nje j pa so člani predstavi-l i svoje načrte. " S m o novo društvo in v svojem okolju bi radi ponudi l i neka j novega. Že l imo s i spremembe, pre-pričani pa smo, da je pri tem p)omembna tudi prava pot do n j ih , k i je spre jeml j i va za vse," je o načr t ih povedal predsednik Cebul j , dr. Iztok H u m a r pa je poudar i l , da verjamejo, da je veliko posa-meznikov, k i bi lahko prispe-val i sveže ideje za dobrobit kraja i n boljšo prihodnost, i n da je delo v društvo Odgovor način, da spregovorijo o n j ih .

Tako so s i za nač in dela pri Odgovom zastavili organiza-

ci jo okrogl ih m i z in preda-vanj z r a z l i čn im i žgoč imi problematikami. Prva okro-gla miza bo potekala že da-nes, v torek, 27. maja, ob 18. ur i v prostorih Galerije Dal i , skupaj z gosti na čelu z do-m a č i m ž u p a n o m Damja-n o m Pemetom, nekdan j im ž u p a n o m V i t o m i r o m Gro-som ter strokovnjaki iz po-dročja arhitekture pa bodo spregovori l i o problematik i prostorskega načrtovanja v Kranju . "Mis l im, da je tema-t ika prostorskega načrtova-nja K ran ja zelo žgoča, zato vabimo vse, k i ver jamejo, da je možno stvari spremeni t i na bolje," je poudsiril Marko Čehovin.

Svetniška skup ina Odgo-vor v svetu Mestne občine Kranj n i del koalidje, vendar pa bodo podpirali vse predlo-ge, za katere bodo ugotovili, da so dobri za razvoj, pr i dru-gih pa bodo sodelovali s kon-struktivno kritiko.

KRANJSKA GORA

Konferenca o pravicah invalidov

V Kranjski Gori je potekala mednarodna konferenca o pra-vicah inval idov. V okvi ru predsedovanja svetu E U jo je ripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Evropsko komis i jo . D . Ž .

iirilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

Knjigo prejme IRENA PETRAŠ iz Gozd-Martuljl«.

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

Izlet na Koroško Sreda, 28. maja Program enodnevnega izleta za naročnike Odhod avtobusa ob 6.30 z avtobusne postaje v Radovljici. V Kranju se bo avtobus ob 7. uri najprej ustavil na avtobusni postaji pred Creino (nasproti G lobusa) , nato ob 7.15 na av-tobusni postaji na Pr imskovem pred centrom Mercator. Odpeljali se bomo proti mejnemu prehodu Ljubelj do Celov-ca, kjer si bomo najprej kar z avtobusa ogledali nav no-gometni stadion, nato se bomo odpeljali v s r e d i ^ < ( ^ ^ v c a , kjer nas bo pred mestno hišo pozdravil v o d j ^ M & ^ g a tu-rističnega urada Thomas Schneider. N ^ l f e ^ ^ ^ o odpravili do Minumundusa, ki letos p r a z n u ^ C n ^ f t , zato ima nekaj zanimivih novosti. O p o i d n e ^ l O H ^ r a d j o odpeljali do Vrbe, plovba po Vrbskem j e z e n 0 M M ^ uro in pol. Nato se bomo odpeljali proti Z iUsAuj^lmi do gostišča Alte Post v Zi l j sk i Bistrici, kjer r « * ^ M p p r i p r a v i l i značilne koroške jedi. V lepo

g o s t i l n i si bomo ogledali film o l judskih o b i č ^ m ^ ^ ^ i dolini, najbolj znano je štehvanje. Lastnika gost i ln i Pepca in dr. Ludvig DrumI nam bosta pokazala še značilno ziljsko hišo in lipo. Proti domu se bomo odpravili ob 18. uri, v Kranj pa se bomo vrnili po 20. uri. Cena izleta z n a š a 4 0 evrov. V ceno je vk l jučen prevoz z avtobusom in ladjo, dve mal ic i in kosilo. Organizator izleta je T G T Odise j . Prijave zbiramo na Goren jskem glasu, Bleivveisova cesta 4 v Kranju ali po telefonu št. 04/201-42-41 vsak delavnik od 8. do 19. ure. Z a izlet se lahko prijavite tudi po elektronski pošti: narocnine@g-glas.si . Pri jave bomo zbirali do zasedbe mest, zato nas pokličite še danes.

Junija na referendum Ob obstrukciji opozicije je prejšnji teden državni zbor sprejel odlok za razpis posvetovalnega referenduma o pokrajinah.

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

L jubl jana 22. jun i j a bomo torej na re fe rendumu odlo-čali o ustanovitvi 13 pokrajin, kot j ih predlaga koaUdja. Re-ferendum bo po vsej državi hkrati , na območju vsake od predvidenih pokra j in pa se bomo odločali o tem, al i smo za pokrajino ali proti pokraji-ni , v kateri ž iv imo. T e pokra-j ine so: Cel jska , Dolenjsko-belokranjska . Goren j ska , Gor i ška (Sevemopr imor-ska) . Koroška, Osrednjeslo-venska. Posavska, Pomurska (Prekmursko-prleška), Obal-no-kraška (Južnoprimorska), Vzhodnošta jerska (Ptujsko-ormoška) , Savinjsko-šaleška i n Mariborska (Osrednješta-jerska) ter posebej mesto Ljubl jana. Po odloku so opra-vila, potrebna za izvedbo re-fe renduma, začela teči 23. maja .

Ka j o referendumu meni jo nekateri politiki?

Dar ja Lavtižar Bebler (SD) : "P r i takšnem referendum-s k e m vprašanju gre za mani-pulacijo z l judmi . Vprašanja so zastavljena tako, da l judje ne bodo odločali o ničemer, dajejo j i m samo možnost, da blagohotno potrdijo tisto, kar s i je trenutna vladajoča koali-ci ja zamisl i la . Slednja zatrju-je, da bo tolikšno število po-kra j in prispevalo k decentra-l izaci j i Slovenije, v resnici pa gre za »iresničitev politikant-skega rekla: deli i n vladaj. S š i b k e j š i m i razdrob l jen imi pokra j inami bo laž je mani-pul i rat i , še toliko laž je bo

Na referendumu se bomo na vsakem območju odločali o pokrajini, ena od 13 je tudi Gorenjska /foto Tma dow

manipul i rat i s petsto i n več nov imi pokra j insk imi funk-cionarj i , k i j ih bo tudi lažje naščuvati drugega proti dm-gemu. Politično strankarsko prerivanje se bo naselilo tudi v pokra j insk ih fo rumih . Ž e danes se občinam, k i j i h vo-di jo pol it ično kompat ib i ln i l judje, pr imakne več i n ena-ko bo tudi v pokraj inah, k jer se bodo hitreje i n enakomer-neje razvi ja le tiste, k i bodo imele n a če lu pol it ično ustrezne l judi . To dokazuje primer Ljubl jane, k i j i je vla-da odtegnila 6 0 mi l i jonov evrov takoj potem, ko je bila za župana izvoljena politična nekompatibilna oseba. Vlada tudi ne pristaja na to, da bi nove pokra j ine ime le tudi

svoje znatne o r ig iname fi-nančne v i re , zarad i česar bodo pokra j insk i f tmkdo-nar j i hodili na vlado moledo-vat za denar in za projekte."

Bo jan H o m a n (SDS) : "Re-ferendum o pokraj inah smo v naš i stranki podprli, sedaj pa na j se držav l jan i vsak v svo j i pokra j in i odločijo, al i že l i jo pokra j ino na svo jem območ ju . Naša poslanska skupina od začetka leta obis-kuje Slovenijo (ravno danes, v ponedeljek, gremo na svoj enajst i obisk, tokrat v Prek-m i u j e ) in povsod po državi podpirajo ustanovitev pokra-j in . Zato pr i čaku jem uspeh na referendumu. Vesel sem tudi , da so na G o r e n j s k e m potihni le težnje o dveh po-

Naredili bodo vse, da zakon o TNP ne bo sprejet PETKA LOTRIČ

Ribčev Laz - Zveza ekoloških gibanj S loveni je i n Zveza društev za varstvo okolja sta ob mednarodnem dnevu bi-otske raznovrstnost i i n ev-ropskem dnevu parkov pri-pravil i novinarsko konferen-co. Predstavi l i so pr ipombe in amandmaje, k i j ih je koa-l i c i j a nev ladnih organizaci j za ohranitev Tr ig lavskega narodnega parka pripravila k n o v e m u predlogu zakona o T N P , k i v d r ž a v n e m zboru čaka na prvo obravnavo. Po-s lanc i pa so p re j šn j i teden obravnavali tako imenovani Vučkov zakon iz leta 2003 in ga na glasovanju zavrnil i .

Predsednik Z E G Kare l U -pič je povedal, da so amand-

m a j e m koa l i c i j e N V O pri-s luhni l i le Pahorjevi Social-n i demokrat i i n da s i koalici-ja želi , da b i se k novemu za-k o n u pr is topi lo r e sno i n strokovno, saj stroka v ož j i s kup in i , k i je predlog pri-pravila, n i bila zastopana ka-kor tudi ne lokalne skupno-sti. Z a k o n pa, po n j ihovem mnen ju , v sedanji obl ik i do-voljuje večje posege v pros-tor, še posebej na območ ju Boh in j skega jezera i n tudi Vogla. "Naredi l i bomo vse, da zakon v tem mandatu ne bo sprejet," je dejal L ip ič in povedal tudi, da se s spreje-m a n j e m zakona hiti , ke r gre za kapitalske i n polit ične in-terese in "ker sedanja vlada lahko z z a k o n o m u z a k o n i tudi interese več inskega

lastnika zeml j i šč v parku, k i pa je Rimokatol iška cerkev." Težava pa je v tem, da slo-venska R K C n i m a razvojne-ga koncepta za to območje. "Cerkev na j prepust i zem-l j išča t is t im, k i bodo z n j i m i dobro gospodari l i ," je de ja l L ip ič .

Predstavn ik i Z E G i n 2 V O S so po predstavitvi že-lel i pokazati tudi nekaj kritič-n i h točk na terenu, Jd, kot so zapisa l i v vab i lu , "namesto hvale zas luž i jo grajo i n za-htevajo takojšn jo sanac i jo okol jskega s tan ja , obenem pa nas resno opozarjajo, da nov i predlog zakona o T N P ne sme dopuščati nadaljeva-nja takih posegov v prostor", a je močno deževno vreme ta ogjed preprečilo.

kra j inah . Na re fe rendumu bomo odgovarjali na vpraša-n je , ah že l imo živeti v Go-renjski pokrajini . To bo tretja največ ja v S loveni j i i n bo imela v L j ub l j an i kot- sogo-vornica svojo težo. Pričaku-jem, da bomo potem, ko bodo pokraj ine, dobil i mi l i-jardo evrov denarja in evrop-sk ih skladov, tako da bomo lahko uresniči l i svoje načrte, med n j i m i tudi ureditev vo-dovodnih i n kanal izac i j sk ih omreži j do leta 2017."

Janko S . Stušek , ž u p a n občine Radovl j ica : "Moje mnen je je , da so pokra j ine potrebne, a ne takšne, kot so predlagane sedaj . I m a m o vel iko osredn jo pokra j ino , k i seže od avstri jske do hr-vaške m e j e , na z a h o d n e m de lu države i m a m o t r i , na v z h o d n e m o s e m pokra j in . O zgomjegorenjsk i pokraji-ni , k i s m o jo predlagali v tu-ka jšn j ih občinah i n b i zaje-mala 65 tisoč l judi , ka r smo župan i pos la l i kot predlog vladi , pa n i t i besede. Sicer pa m i s l i m , da vprašanje po-kra j in n i le razvojno. Če b i bilo tako, potem bi zadošča-lo šest polaa j in , znotraj n j i h pa b i bi l i obl ikovani razvo jn i distrikti . Tako pa pokra j ino poleg razvoja določa še vrsta drug ih de javnikov , od zgo-dovinskega , geografskega, pr ipadnostnega .. . Sedaj je razpisan re fe rendum z ne-s m i s e l n i m re fe rendum-s k i m vprašanjem. Gorenjce bo d e n i m o spraševa l po tem, a l i hočejo ž ivet i na Goren jskem."

LjUSgANA

Izredna seja državnega zbora

V četrtek, 29. maja, bo izred-na seja državnega zbora, na kateri bodo obravnaval i predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2 0 0 8 ter predlog novele zakona o iz-vrševanju proračuna za leti 2008 in 2009 . Poslanci pa se bodo ukvarjali tudi s predlo-gom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dr-žavnem svetu. Minuli petek pa izredne seje ni bilo. Pred-lagatelji posvetovalnega refe-renduma o tem, ali naj se v Sloveniji ukine neodvisna in samostojna komisija za pre-prečevanje korupcije, so na-mreč predlog umakni l i . V kratkem pa bo izredna seja državnega sveta, namenjena problematiki koncentraci je kapitala v Sloveniji na podjet-jih tako imenovanih poštnih nabiralnikov in vprašan ju koncentraci je medi jskega lastništva. D. Ž .

AKTUALNO info@g-0as.si

Petdeset evrov napihnila v dvajset tisoč evrov Marija Konjar iz Železnikov očitno ne zna brati finančnih kartic Občine Železniki. Če se zavzema za resnico, bi pričakovali, da se bo najprej poučila in šele nato obtoževala, saj se kot odvetnica mora zavedati, kakšno škodo lahko napravi napačna informacija, zlasti pri tako občutljivi temi, kot je humanitarna pomoč.

MARIIA VOLČJAK

Železniki - Minu l i četrtek je časnik Dnevnik objavil vest, da domačinka Mari ja Konjar dvomi o porabi humani tar-n ih sredstev, da je občina Že-lezn ik i iz h u m a n i t a r n i h sredstev plačala 171 evrov za Oglasa v časopisih Gorenjsk i glas in Delo in da po n jenem prepričanju občina namera-va za oglaševalske storitve porabiti skoraj 20 t isoč ev-rov. Kot v i r je navedla kartice f inančnega knj igovodstva občine Že lezn ik i , k i j ih je pr idobi la po odločbi infor-macijske pooblaščenke.

Ker je human i t a rna po-moč občutl j iva tema in ker so se po Železnik ih že razši-rile govorice o spomi porabi denar ja , je novinar P r i m o ž Knez pojasni lo poiskal na občini. Ž u p a n Mihael Prevc je povedal, da so 171 evrov humanitarnega dejanja pora-bili za oglasa, v katerih so se zahvali l i za pomoč vsem, k i so pomagali v lanskih popla-vah, i n da v te n a m e n e ne bodo porabi l i n i t i evra več. Računovodldnja Mar i ja Ga-sar je povedala, da nj ihov ra-čuna ln i šk i program na fi-nančni kartici poleg tekočega izpiše tudi skupni promet i n pri stroških oglaševanja je iz-pisal, koliko so lani iz občin-skega proračuna nameni l i za oglaševanje.

Dnevnikov novinar je bil to-rej korekten. Toda, zgodbe s tem še n i bilo konec.

Z g o d b a j e h itro d o b i l a r u m e n o b a r v o

Že naslednji dan je zgodba dobila izrazito rumeno nada-ljevanje.

Kanal A je m inu l i petek v oddaji Svet poročal iz Želez-nikov o s labih r a zmerah v zdravstvenem domu, poroči-lo so končali z nepravilnost-m i pr i deUtvi h u m a n i t a r n e pomoči, o čemer je govorila Mar i j a Kon ja r . Poročevalec je dejal, da je Gorenjsk i glas iz human i ta rne pomoči za oglaševanje domnevno dobil skoraj dvajset tisoč evrov, prav toliko tudi Delo. Novi-nar se je zavaroval z besfedo domnevno, kar pomeni , da Mar i j i Kon ja r le n i povsem verjel.

Na Kanalu A so n a m oblju-bili , da bodo objavili popra-vek. Ker j i m niso naklonjeni , čeprav b i j ih po z a k o n u o

O s e m mesecev po katasrofalnih poplavah v Železnikih (na sliki) se šir i jo neosnovane govorice o nepravilnostih pri dodelitvi humanitarne pomoči. / fom: conid caviK

med i j ih moral i objavljati, to n i povsem zaneslj ivo. Toda, pustimo se presenetiti.

S e m e d v o m a j e z a s e j a n o

R u m e n i m e d i j i so se pr i nas razrasli šele v zadnj ih le-tih, zato j ih mars ikdo še jem-lje resno. Minu l i petek me je kar nekaj znancev opozorilo na poročanje Kanala A . Torej ga gledajo! Niso sicer verjel i osuplj ivi nov id , saj vedo, da je to veliko denarja, da je Go-ren jsk i glas pomagal Želez-n i k o m po lansk ih hudih po-plavah i n da iz nesreče nika-kor ne bi koval dobička.

Toda, morda je kdo pomis-l i l , da je nekaj le bilo narobe, če o tem poročajo m e d i j i . . . Seme dvoma, k i je pr i tako občutlj ivi stvari, kot je huma-n i tarna pomoč, toliko bolj problematično, je bilo zaseja-no. Saj se spomnite afere z Rdeč im kr ižem, k i m u mar-sikdo še danes ne zaupa. Pr i humani tarn i pomoči pač ne sme biti nit i sence dvoma.

G o r e n j s k i g l a s j e d e j a n s k o

p r e j e l 5 0 4 0 e v r a

S polno odgovornostjo za-tr ju jem, da Gorenjsk i glas iz humanitarne pomoči n i pre-jel dvajset tisoč evrov. Kaj pa naj bi oglaševali.' Naši novi-n a r j i so i z č rpno poročali o poplavah v Ž e l e z n i k i h , v skladu z zakonom o medi j ih s m o brezplačno objavili vse objave, k i so bile pomembne za varnost l judi, tudi vse za-hvale l judi , k i so bil i deležni pomoči.

R a č u n smo izstavil i - ker tako zahteva zakon - le za oglas, s katerim se je Občina Železniki zahval ik vsem, k i so pomagali v lanskih poplavah.

Zaradi visokega popusta je znašal natančno 5 0 4 0 evra.

Občina Železnik i je zahva-lo objavi la tudi v č a s n i k u Delo, račun je znašal 120 ,96 evra.

M a r i j a K o n j a r n e z n a

brati f i n a n č n i h kart ic

K j e je torej Mari ja Konjar "našla" teh dvajset tisoč ev-rov.' Kako je lahko 5 0 , 4 0 evra napihni la v dvajset tisoč evrov?

Ker m i ta vprašanja n i so dala m i m , s e m se že minu lo soboto odpravila v Železnike, da na občini pogledam, kako je naše sodelovanje zavedeno v poslovnih knj igah. Ž u p a n Mihael Prevc, f inančnica Ci-ri la Tušek i n računovodldnja Mari ja Gasar so s i vzel i čas, čeprav sobota n i delovni dan. Ker naše piodatke dobro po-z n a m in ke r z n a m brati raču-novodske podatke, m i je po-gled na kart ico f inančnega računovodstva Občine Želez-n ik i v h ipu povedal vse.

Na kartici so namreč poda-tki o tekočem in o skupnem prometu , s ledn j i se seveda sešteva. Tako je že omenjeni račun za 50 ,40 evra vpisan v breme tekočega prometa i n prištet s k u p n e m u prometu, k i je pred tem računom zna-šal 19.510,48 evra, skupaj z n j i m pa 19.560,88 evra. Sle-di račun Dela za 120,96 evra, pr i čemer je skupni promet narasel na 19.681,84 evrov. I n tako napre j . . .

Morda se sprašujete, zakaj so na kart ic i tudi podatki o skupnem prometu. Odgovor je preprost: Občina Železni-k i je human i ta rno pomoč vk l juč i la v občinsk i prora-čun, tako kot je zahtevalo mi-nistrstvo za finance.

Mar i jo Konjar s e m včeraj poklicala in potrdila je, da je podatek našla na f inančn i kart ic i Občine Že lezn ik i , k i jo je dobila po odločbi infor-mac i j ske pooblaščenke, i n da je govorila tudi z novinar-j e m Kana la A . Dopust i la je možnost , da je kratico brala narobe, toda krivdo je pripi-sala občini , k i i m a na karti-cah tudi skupn i promet za lansko leto. Po n jen ih bese-dah bodo stvari razčisti l i na občini , za sestanek so že do-govorjeni.

M a r i j a K o n j a r ni z a h t e v a l a v s e h p o d a t k o v

Ž u p a n Mihae l Prevc je v sobotnem pogovoru opozo-ril , da po Železnik ih že kroži-jo govorice, koliko je kdo do-bil humanitarne pomoči ozi-roma kol iko pomoči je kdo dobil od občine, ugibanja pa izhajajo iz podatkov, k i j ih je dobila Mari ja Konjar i n niso celoviti. Zahtevala je namreč samo občinske poilatke, hu-manitarna akcija pa je pote-kala tudi prek Karitas i n Rde-čega kr iža.

Kako so torej del i l i huma-nitarno pomoč? Osnova izra-čuna je bila ocenjena škoda, sk lepe o v i š in i pomoči je spre je l poseben odbor, po-moč so nato nakazoval i s treh računov: Občine Želez-nik i , Karitas i n Rdečega kri-ža. S tistega računa, na kate-rem je bilo v t renutku naka-zila dovolj denarja. Možno je torej, da je nekdo vso pomoč dobil od občine, sosed pa od Kar i tas . . .

Vsekakor je treba upošte-vati županovo opozorilo, "da ne bi prišlo do hud ih obtožb, kakršn ih je bil neupravičeno deležen Gorenjski glas.

LidI še brez uporabnega dovoljenja VILMA STANOVNIK

Kranj • Minulo soboto je mi-n i l natanko mesec dni , odkar je za kupce odprla vrata nova L idlova trgovina na Z l a t e m polju, k i pa še n ima uporab-nega dovoljenja. T o seveda v K ran ju n i novost, saj je zna-no, da je brez dovoljenja kar neka j časa obratovala tudi nova Qlandija, pa tudi, da so inšpektorj i marca zaprli bliž-n jo ledeno dvorano na Zla-tem polju, k i je bila odprta od začetka leta, uporabno dovo-l jenje pa je nato dobila sredi aprila.

"Investitor je 14. apri la vlo-ž i l zahtevo za izdajo uporab-nega dovoljenja. Po pregle-d u predložene dokumenta-ci je je bilo ugotovljeno, da je zahteva nepopolna, zato s m o investitorja pozvali , da jo ustrezno dopolni. Investi-

tor je zahtevo ustrezno do-polnil , zato je bi l 7. maja iz-veden tehn i čn i pregled ob-jekta, n a katerem so bile ugotovl jene določene po-manjkl j ivost i , k i j ih je inve-stitor dolžan odpraviti v roku 30 dni. Investitor je že pred-loži l upravnemu organu iz-jave, da je pomanjk l j i vos t i odpravil . Iz jave smo posre-dovali p r i s t o j n i m č l a n o m komis i je , k i pa do danes Še niso posredovali i z jav , da so jX)manjklj ivosti ustrezno od-pravljene, tako da o zahtevi za izdajo uporabnega dovo-l jen ja še n i bilo odločeno. Zaka j objekt obratuje brez uporabnega dovoljenja, pa je vprašanje, k i n i v pristojno-sti upravne enote," je dober mesec po odprt ju L id la na Z la tem pol ju včeraj povedala nače ln ica upravne enote Kranj mag. Olga Jambrek.

Novi LidI že dober mesec obratuje brez uporabnega dovoljenja, precej pa se je spremenila prometna ureditev v njegovi okolici na Z latem polju.

Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE jože Košnjek, Cveto Zaplotnik

UREDNIŠTVO NOVINARJI - UREDNIKI:

BoStjan Bogataj, Alenka Bain, Igor Kavčič, jože Koinjek, Suzana P. Kovafič, Utia Petemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanomik, OretoZapfcitnik,

Danica ZavH Žlebir, Stefen Žaigl; Stalni sod«Uvd:

Maja Bertoncelj, Matjaž Cnegorič, Ana Hartman, Milena MiUavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon Šubic, Ana Volčjak

OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tridket

TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA Tina Dok), Gorazd Kavčič, Gorazd Sinik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

G O R E N J S K I G L A S je registr irana b l a g o v n a in s tor i tvena z n a m k a pod St. 9 7 7 1 9 6 1 pri Uradu RS z» intelektualno lastnino. Ustanovitel j in izdajatelj: Corenjski glas, d,0.0. , Kranj / Diretctorica: Marija Vot^ak / Naslov; BI«rweisova cesta 4. 4 0 0 0 Kranj / Tel.: 0 4 / 2 0 1 42 0 0 , fax: 0 4 / 2 0 1 4 2 13 , e-mail : info@>g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice : t e l : 0 4 / 2 0 1 4 2 47 (spre-jetn na avtomatstenn odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 8. d o ig . ure / Gorenjski glas j e poitednik, izhaja o b torkih in petkih, v nakladi 2 2 . 0 0 0 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska , Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih p/ilog / Tisk; SET. d.d.. LJubljana / Naročnina: tel.: 0 4 / 2 0 1 42 41 / Cena izvoda: 1 .25 EUR, letna naročni-na; 13 1 ,25 EUR; Redni plačniki imajo 1 0 % popusta, polletni 2 0 % popusta, letni 25 % popu-sta ; v c e n e j e v r a č u n a n DDV p o s topnj i S , ; % ; naročnina s e upoi^teva od tekoče itevl lke č a s o p i s a do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve; po ceniku; o g l a s n o trženje; tel,; 04/ 20 1 4 2 48.

GORENJSKA -Z' ®«««-

V Šenčurju slavili krompir i 1. stran

Z n j i m se je str in ja l tudi šenčur sk i župan Mi ro Ko-žel j : "Šenčursk i k rompi r je znan daleč naokrog, zato je prav, da spomenik, posvečen r j avemu gomolju, stoji prav pri nas . Tako spomenik kot današnja prireditev, za kate-ro upamo, da bo postala tra-dicionalna, sta za našo obči-no zelo pomembna." Župan je ob tej pri ložnosti podelil spominska p r i znan ja pred-sedn iku društva z a pražen k r o m p i r Stanetu Menar tu , k i p a r j u Janezu P i rna tu ter domač inu Janezu Sušn iku , ki nosi jo največ zaslug za po-stavitev spomenika krompir-ju v Šenčur ju .

Nedel jsko pr i reditev so popestrili s sprevodom, v ka-terem so predstavi l i posto-

pek pridelave k romp i r j a od sa jen ja do sk lad iščen ja ter orodje in mehanizaci jo - od motike do kombajna. Obis-kovalci so ves dan z navdu-šen jem poskušal i na različ-ne nač ine pr iprav l jen pra-žen krompir . Na stojnic i Go-stinske in turistične šole Ra-dovljica so ga na p r imer na-redil i 2 bučkami . "Glede na povpraševanje obiskovalcev j i m naš k rompi r dobro tek-ne," je p o v e d i di jak Bo j an Čemelč . N a drugem koncu so Most iščar j i i z Brezovice pripravljal i pražen k romp i r s preslico, namesto ocvirkov pa so uporabil i zaseko. "Ne vem, al i zato ker je zastonj ali ker je dober, ampak hitro bo pošel," se je smejalo Moj-c i Hr ibar , ko ga je deli la ne-u č a k a n i m l jub i te l j em te krompir jeve jedi.

Spomenik krompir ja - ob njem stoji jo (z leve) Stane Menart , akademski kipar janež Pirnat In župan Miro Koželj.

Novi magistrsid program Z stopnje za drzne, inovathme in uspešne!

VISOKA POSLOVNA SOLA DOBA MARIBOR

MEDNARODNO POSLOVANJE magister/magistrica poslovnih ved

/ Informativni dan za iftudlj na dal)avo/e-itiidq bo v četrtek, , , ( 29. mmn 2008, ob 16.30 v studijskem sradiiču Zavod za ^ ^ i z g l i r a i B M H 4 B odraslih Radovtilca, Kranjska cesta 2,

- fHadovHloi. SuAimajtm^ Visoka poslovna šola Doba Maribor, Prešernova ulica 1, Maribor, j

s telefon 02 228 38 90, www.vpsm.sl, vpsm@ldoba.sl y

lipbled RAZPISUJE prosto delovno mesto:

ELEKTRIČAR - elektro vzdrževanje strojev in naprav (M/Ž)

Potrebna znanja in izkušnje: - končana IV. ali V. stopnja strokovnega izobraževanja - zaželene so delovne izkušnje na področju vzdrževanja (ni pogoj

za zasedbo delovnega mesta)

Zaželene sposobnosti in lastnosti: -samostojnost, iznajdljivost, želja po stalnem strokovnem in

dodatnem izobraževanju in usposabljanju

Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas - eno leto, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.

Nudimo delo v podjetju s tradicijo in stalno rastjo proizvodnje in prodaje na evropskih trgih ter: - delo v urejenem dekMiem okolju - stimulativno plačilo za uspešno opravljeno delo - možnost hitrega kariemega razvoja

Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: UP BLED, d. o. o., Rečiška c. 61 A, 4260 Bled, s pripisom "razpis-električar". Informacije tel. 04/5795 122-Anton Koncilja.

Pevski ''zvonovi" na Dovjem Na koncertu sredi vasi je v soboto nastopilo osem slovenskih zborov, ki v svojem imenu nosijo besedo zvon.

MARJANA AHAČIČ

Dov je - Ide ja o zvonar i jad i se je pred deset imi leti rodi-la M i l anu Kral ju , d a n u Mo-škega komornega zbora Mengešk i zvon, prireditev pa so prvič pripravi l i v pod-ružn ičn i cerkvi sv. Pr imoža i n Fe l i c i j ana v Lok i p r i Mengšu. Takrat je na zvona-r i j ad i sodelovalo šest zbo-rov, k i v svojem i m e n u nosi-jo besedo zvon. "Voka lna skupina Tr ig lavsk i zvonovi, k i deluje pod okr i l jem K U D Jaka Rabič Dovje-Mojstrana, se j e tej pr i je tn i zvonarsk i d ružb i p r id ruž i l a v letu 2005 v Mengšu," je pojasni-la zborovodk in ja Leona Gomboc. Tr ig lavski zvonovi skupa j prepevajo že enajst let; prav vsako nedel jo pr i svetih mašah na Dov jem in v Mojstrani , pogosto pa tudi drugje po Sloveni j i . Reper-toar pesmi skupine, k i ta čas šteje 14 članov, je širok, saj prepevajo tudi l j udske , za-bavne, umetne i n mladin-ske pesmi . Sodelujejo tako reko^ na vseh prireditvah v k r a j u ter pr iprav i jo po dva koncerta na leto, pred štiri-m i let i pa so posnel i tudi zgoščenko bož ičn ih pesmi za zvočno kul iso takrat prvič u p r i z o r j e n i h ž i v i h jas l ic v M l a č d pri Mojstrani .

Na vaškem trgu je prvič v zgodovini Dovjega naenkrat pelo kar 180 pevcev.

Letos so se pevci skup ine prvič pre i zkus i l i tudi v vlogi organizatorjev i n gostiteljev zvonar i j ade . "Ma lo n a s je skrbelo, kakšno bo v reme , ker s m o se odloči l i , da bo prireditev na prostem, zato je bi l današn j i sončen dan res pravo olajšanje. Organi-zaci ja prireditve je bi la ve l ik zalogaj, ves zbor se je v zad-n j i h m e s e c i h i n tenz i vno ukvar ja l s pr ipravami . Prav tako je p r i de lu pomagalo vel iko drug ih l judi - tako fi-

nančno kot z de lom i n do-bro vol jo . Povsod, k a m o r s m o potrkal i , s m o naletel i na odprta vrata, za kar smo za res hva l e žn i , " je še po-udar i la Leona Gomboc .

S o d e l u j o č i m z b o r o m so organizator j i namign i l i , naj tokrat za prireditev pripra-v i j o l j udske i n p l an inske pesmi ; vsak od sodelujočih zborov je zape l po tr i . Na k o n c u pa so s redi Dovjega zadone l i s k u p n i g lasovi v s e h sode lu joč ih zborov .

Pevsko društvo Z V O N Š m a r t n o , M e P z Š E N T V I -Š K I Z V O N Šentvid, Luko-vica . M o š k i k o m o r n i zbor M e n g e š k i zvon Mengeš , K o m o r n a skup ina Z V O N Jakobski dol, M e P Z Tratar-sk i zvon Trata-Gorenja vas, M e P Z Z v o n Muta , M o š k i pevski zbor Sav in j sk i zvon Šempeter i n domača vokal-na s kup ina T r ig l avsk i zvo-novi so 10. zvonari jado se-veda zak l juč i l i prav Al jaže-vo pesmi jo Tr ig lav .

Otroški folklorni festival v Predosljah Kulturno društvo folklorna skupina Iskraemeco in Osnovna šola (OŠ) Predoslje sta organizirala peti folklorni otroški festival, ki se ga je udeležilo šestnajst folklornih skupin.

POLONA PEGAN

Predoslje - Dvodnevni festi-val je v petek odprl ravnatelj OŠ Predoslje T o m o Balder-man , kranjske mažoretke pa so p naslednji dan zaključi-le. Festivala so se udeležile

mlajše in starejše otroške ter mladinske folklome skupine iz raz l ičn ih koncev Sloveni-je, i n tudi iz Celovca. Mlajše folk lome skupine so prika-zale igrice, starejše pa ples v parih po pokraj inah. Festival so s pesmimi na temo sonce

povezovali m la j š i č lani fol-k lome skupine Iskraemeco.

P r i f e s t i va lu n i b i l po-m e m b e n samo ples, ampak tud i i zbor ot rošk ih p e s m i , k i so j i h napisal i č lani sode-l u j o č i h fo l k lo rn ih s kup in . PO oceni strokovne komis i-

Stare jša otroška folklorna skupina A jda iz Besnice /FomTiniooki

je: Neže Maure r in Marka Črtal iča, je najlepšo pesem napisala Miše l Gašpar ič iz fo lk lo rne skup ine O Š Kr i -ževci p r i L j u t o m e m . Drugo mesto so zasedli Mi t ja Do-l inšek, Ne jc Košn jek i n Rok Ra ine r i z s tare jše otroške fo lk lorne skup ine O Š Pre-doslje, z a tretje mesto je ko-mis i jo s svojo pesmi jo osvo-j i la Nika Gregor in iz mla jše otroške fo lk lorne s k u p i n e I skraemeco . Nagra jenc i so svoje pesmi na temo sonce tudi prebral i ter zan je preje-l i pr i znan ja . Hkrat i s festi-va lom so otroci sodelujočih skup in skupaj z učenci O Š Predoslje v domači osnovni šoli pr i redi l i otroško razsta-vo na temo noša, običaj i n sonce. M a r i j a Š e n k , pred-sednica celotnega projekta, je o festivalu povedala: "Po-vezal i s m o ples, pesem, obi-čaje , zato m i s l i m , da je ta festival čisto nekaj posebne-ga. Fest ival se odvi ja vsako drugo leto, radi bi, da b i ga ime l i vsako leto."

GORENJSKA

v kakšni vodi plavamo Kopalne vode v notranjosti Slovenije so bile lani kakovostnejše od kopalnih voda na morju.

SUZANA P . KOVAČIČ

Ljubljana - Na Inšt itutu za varovanje zdrav ja so pred začetkom kopalne sezone predstavili podatke o kako-vosti bazenskih voda i n ko-palnih voda na naravn ih kopališčih ter na območj ih kopalnih voda v letu 2007 . V Slovenij i je evidentiranih 37 naravnih kopalnih voda, med n j i m i je tudi Fuž insk i zaliv ob Boh in j skem jeze-ru, in 17 naravnih kopališč, med n j i m i je Grajsko kopa-lišče na Bledu. Lani se je v pr imer jav i z letom poprej kakovost ce l insk ih kopal-nih voda izboljšala, poslab-šala pa se je kakovost kopal-n ih voda na s lovenskem mor ju . "Razloge za to gre iskati v nestanovitnem sep-tembrskem vremenu i n ne-ustreznem kanalizaci jskem sistemu na slovenski obali. Pomemben je tudi podatek, da je vseh šest neskladnih kopalnih voda na m o r j u le enkrat preseglo me jne vrednost i mikrobio lošk ih parametrov," je povedala Ivanka Gale z Inštituta za varovanje zdravja. Enkra t sta presegli mejne vredno-

sti mikrobioloških parame-trov tudi območji kopalnih voda Straža na Dolenjskem in Nadiža nad Podbelo do Robiča.

Poglejmo še na Gorenj-sko. V naravnih kopališčih pri Hote lu V i la Bled, Grand hotelu Topl ice , G ra j skem kopališču Bled i n na kopa-l i š ču Šobčev bajer so lani odvzeli po sedem vzorcev, rezultati so bili v redu, edi-no pr i Šobčevem. bajerju je bi la enkrat presežena pri-poročena vrednost koli-forrrmih bakterij fekalnega izvora.

Vsako območje kopalne vode mora imet i informa-c i j sko tablo, na kater i so pr ikazani rezultat i labora-tori jskih preizkusov. Za Fu-ž insk i zaliv ob Bohin jskem jezeru so na pr imer v letoš-n j e m letu v času kopalne sezone v načrtu fizikalna, kemi jska in mikrobiološka preskušanja na vsakih štiri-najst dni. "Da se zadosti za-htevam zakonodaje, se v času kopalne sezone na ce-l insk ih vodah odvzame naj-m a n j šest vzorcev kopalne vode, na m o r j u pa devet. Praksa preteklih let so bile

V Grajskem kopališču na Bledu so bili vsi vzorci kopalne vode v letu 2007 ustrezni./AthivCoten|skigiM.Tin>o<>ki

še pogostejše analize od ob-vezujočih i n to bomo nada-ljevali," je povedala Mateja Poje iz Agencije RS za oko-Ije.

V S loveni j i imamo tudi 174 bazensk ih kopal išč s 581 bazeni. Lani so odvzeli 4768 vzorcev. "V bazenih je bilo neskladnih deset od-stotkov vzorcev zaradi mi-krobioloških parametrov in triintrideset odstotkov vzor-cev zaradi f iz ikalnih in ke-mi jsk ih parametrov," je po-vedala Katarina Bitenc z In-štituta za varovanje zdravja.

Kmalu tudi oprema za dom Občina Naklo je podpisala pogodbo z izdelovalcem opreme za Dom starejših občanov. Zanjo bo plačala 250 tisoč evrov.

STO JAN SAJE

Naklo - Največja naložba Ob-čine Naklo v zadnjih treh letih gre uspešno h koncu. Grad-bena dela v Domu starejših občanov, k i stoji ob novem zdravstvenem domu v Na-klem, so končali začetek tega meseca. Občina je pridobila uporabno dovoljenje 19. maja 2008. Dan pozneje je podpi-sala pogodbo z izbranim izde-lovalcem opreme za dom. Med osmimi kandidati je dalo najbolj ugodno ponudbo podjetje i z Rogaške Slatine.

"S pogodbo je določeno, da bodo opremo izdelali do

25. junija. Pohištvo za vse sobe, skupne prostore, me-dicinsko fizioterapevtski del in upravo nas bo stalo 250 ti-soč evrov. V kuh in j i je že montirana oprema, k i je vredna okrog 38 tisoč evrov. Z a celotno opremo vseh prostorov smo nameni l i v proračunu do štiristo tisoč evrov. Gradnja doma je stala 2,2 mil i jona evrov. Z zem-l j i ščem in komimalno ure-ditvijo bo naložba vredna okrog tri mili jone evrov. Ob-čina ima v lasti 33 postelj v sobah in šest postelj v nego-valnem oddelku. Na razpis se je prijavilo pribl ižno sto

interesentov, od tega 44 iz domače občine. Brez težav smo prodali tudi 13 postelj v enajstih sobah prizidka. S tem smo poplačali okrog šti-risto tisoč evrov vreden drugi del gradnje doma. Sedaj že poteka urejanje okolice doma, kjer bo dovolj parki-rišč. Ure jen bo tudi krožni promet, dovoz pa bo po cesti mimo zdravstvenega doma. V dom bomo naseli l i prve stanovalce najkasneje na za-četku septembra. Do ^akrat moramo rešiti vsa vprašanja glede upravljanja doma," je povedal Ivan M^;lič, podžu-pan Občine Naklo.

Se pa v bazenih pojavljajo tudi bakteri je legionele. "Leta 2005 smo v vzorcih odkri l i 24 teh bakterij , leta 2 0 0 6 j ih je bilo 9 , leta 2007 pa 14 bakterij . Te se še največkrat pojavl jajo v bazenih z globino manj kot šestdeset centimetrov, torej v otroških bazenih," je po-vedala Bitenčeva i n dodala, da so dobri i n popolni po-datki o kakovosti bazenskih kopalnih voda osnova pre-ventivnega delovanja za va-rovanje zdravja uporabni-kov bazenov.

Trije dnevi glasbe in veselja DANICA Z.AVRL ŽLEBIR

Preddvor - Letošnji Praznik glasbe in veselja v Preddvoru se je začel z odprtjem likov-ne razstave društva Pred-dvorski samorasmiki in nji-hovih kolegov iz Železne Ka-ple. V petek je slavnostni koncert ob 30-letnici ansam-bla Gašperji privabil številno občinstvo. Na koncertu Ga-šper j i skozi čas so najprej nastopili "stari Gašperji", ti-sti izpred treh desetletij, ob nastopu folklore, k i j ih je spremljala ob njihovih začet-k ih , nadaljevala pa je ekipa sedanjih Gašperjev. Soboto so organizatorji nameni l i mednarodnemu folklorne-m u festivalu. Nastopilo je 14 folklornih skupin, med nji-

mi dve avstrijski (iz Celovca in Železne Kaple) i n ma-džarska, preostale pa iz vseh slovenskih pokrajin. T r i fol-klome skupine, dve otroški i n odrasla, pa so zastopale Preddvor. "V Preddvoru ob-staja bogata folklorna tradici-ja, sedaj jo nadaljujejo naše tri folklorne skupine in nji-hovo delo smo želeli pokaza-ti na takšnem festivalu. Nanj smo se pripravljali več mese-cev," je povedal predsednik Folklomega dmštva Pred-dvor Damjan Kovačič. Sobot-ni večer je bil namenjen šan-sonom pevke Romane Kra jnčan in n jenih gostov, nedelja pa narodnozabavni glasbi, i n sicer predizboru za festival domače zabavne glasbe Ptuj 2008.

Po neuspešnih pogajanjih s Kranjem so upravljanje doma v Naklem ponudili Domu starejših občanov Preddvor. Pogovori so tik pred koncem. Predvidoma v dveh tednih naj bi podpisali pogodbo za upravljanje doma in pomoč na domu.

GORENJSKA info@g-^as.si

V bivši ekonomski špoHtii park Šele konec leta šoli bo vrtec Z ustrezno obnovo stavbe naj bi pridobili prostore za 13 vrtčevskih oddelkov in sedež uprave.

MATEJA RANT

Kranj - Ugibanj o tem, kaj bo s propadajočo stavbo nekda-nje ekonomske šole, je zdaj konec. Pr ihodnje leto jo bodo namreč začeli obnav-ljati za potrebe Kranjskih vrt-cev. V njej bodo i iredi l i 13 vrtčevskih oddelkov, tja pa naj b i preselil i tudi sedež uprave. Obnova stavbe in ureditev zunanjih površin bo po ocenah vredna 2,7 milijo-na evrov.

"Ves čas smo vztrajali, da bodo ti prostori ostali name-njeni družbenim dejavno-stim," je poudaril župan Da-mijan Peme. Z odločitvijo, da v nj ih uredijo vrtec, bodo re-ševali prostorsko stisko Kranjskih vrtcev, k i je delno posledica večjega števila roj-stev v zadnj ih letih, predvsem pa povečan vpis pripisujejo zakonskim spremembam na področju predšolske vzgoje, ki uvaja brezplačen vrtec za drugega otroka. Po besedah ravnateljice Kranjskih vrtcev Danice Gaber se je letos vpis povečal za več kot sto otrok. "Vpisanih je 1400 otrok, k i

j ih bomo razporedili v 8 0 od-delkov." Z a zdaj j im še n i bilo treba zavrniti niti enega otro-ka, so pa nekatere preusmeri-U v drug vrtec, kot so si ga starši prvotno izbrali. V skraj-ni sili, je dodala, bi še dva od-delka lahko uredili na Golni-ku, čez poletje pa bodo po-skušali najti še nekatere krat-koročne rešitve v kateri od osnovnih šol.

Tudi v drugem delu stavbe na Komenskega 4 bodo ohranili šolsko dejavnost, je zagotovil podžupan Igor Ve-lov. Šoli bodo celo vrnil i sta-tus podružnice in tako zago-tovili vpis v prvi razred.

Za izpraznjene prostore nekdanje ekonomske šole sta se med. drugim zanimali tudi ljudska univerza i n glas-bena šola. "Ravnatelju glas-bene šole se prostori niso zdeli primerni za njihovo de-javnost, poleg tega bi potre-bovali tudi del stavbe, k jer je zdaj osnovna šola," je pojas-nil župan. Ker želijo glasbe-no šolo ohraniti v mestnem jedru, se dogovarjajo o za-menjavi nepremičn in ne-kdanje gradbene šole.

V Šenčurju podražili vrtec s 1. junijem se bodo podražili vzgojno varstveni programi v šenčurskih vrtcih.

SIMON ŠUBIC

Šenčur - Po sk lepu občin-skega sveta se bodo cene programov v vrtc ih na ob-moč ju Občine Šenčur s 1. j u n i j e m povišale. I z račun novih cen, k i so ga na podla-gi veljavnega pravilnika pri-pravili na OŠ Šenčur, je po-kazal , da se morajo cene programov vrtca za otroke 1. starostnega obdobja (od 1. do 3. leta starosti) povišati za 9 , 6 9 odstotka oz. na 390 evrov (trenutno 355,54 evra), cene programov za drugo starostno obdobje pa za 7,38 odstotka oz i roma na 301 evro (sedaj 280,31 evra).

Kl jub zadnji podražitvi je šenčurski vrtec med najce-nejšimi v okolid. Nova cena programa za prvo starostno obdobje bo še vedno nižja od vrtcev v Kranju (nova predla-gana cena 427,17 evra), Škof-ji Loki (421,45 evra), Cer-kl jah (433,64 evra), T r ž i ču (410,49 evra), Naklem (400,81 evra) in Preddvoru (430,21 evra). Podobno je pri cenah programov za drugo starostno obdobje, saj imajo nižjo ceno v Cerkl jah

(276,32 evra), Škof j i Lok i (298,15 evra) in Preddvoru (300,40 evra), drugod pa viš-jo (najdražji je vrtec v T rž iču -342,34 evra).

Šenčurski vrtec je zaradi vse večjega priseljevanja in večjega števila rojstev postal premajhen. Vrtec je bil pred enajstimi leti g r a j e n za šest oddelkov, zdaj pa v n jem de-luje deset skupin (264 otrok), tako da uporabljajo tudi dva prostora v b l i žn j i šoU. Poleg tega so skupine pK) sklepu občinskega sveta že nekaj časa za dva otroka večje, kot pa dovoljuje nor-mativ. Ob letošnjem vp isu so motali odkloniti 123 vlog, med n j i m i tudi za 48 šen-čurskih otrok.

Zaradi prostorske stiske bodo do prihodnjega leta vr-tec dogradili s petimi novimi igralnicami, pridobili bodo novo pralnico in povečali ku-hinjo. Vrednost investicije je ocenjena n a 1,335 mi l i jona evrov, gradila pa bo najver-jetneje kranjska družba Gradbinec Gip, če v postop-ku izbire izvajalca ne bo pri-šlo do pritožbe, pojasnjuje župan Miro Koželj.

Gradnjo Športnega parka Dašnica bi morali končati do prvega maja, a dela še zdaleč niso pri koncu.

ANAHASTMAM

Železniki - Obnova oziroma gradnja športnega parka Dašnica ob športni dvorani v Železnikih bi se morala kon-čati do prvega maja, vendar pa njegova podoba danes precej bolj spominja na gradbišče kot na sodobno urejen športni park. Za na-stalo situacijo župan Želez-nikov Mihael Prevc krivi iz-vajalca del, podjetje Velta plast iz Škof)e Loke: " Imeli smo veliko smolo z izvajal-cem, k i je neresen in neod-govoren, in tako ni izpolnil pogodbenih obveznosti." Andrej Majce, direktor pod-jetja Velta plast, na dnigi strani pojasnjuje, da sta na zamudo vplivala dva dejavni-ka: "Naročena so n a m bila dodatna dela: večj i izkop za met krogle in ureditev kom-pletne razsvetljave v šport-n e m parku. Poleg tega je bilo aprila veliko slabega vre-mena, na razmočenem tere-nu pa se ne da delati."

Čeprav Majce zatrjuje, da bi v mesecu dn i park l ^ o

V Športnem parku Dašnica še nekaj časa ne bo možna rekreacija.

bil pripravljen za uporabo, pa na občini Železniki, k i je no-silka investicije, ne namera vajo podaljšati pogodbe z Vel ta plastom. "Glede na doseda nje izkušnje, ne moremo ver-jeti tej obljubi in misl im, da n i nikakršnega upanja, da bi športniki lahko park uporab-ljali že čez mesec dni. Poleg tega-bo treba-sanirati plaz, k i

se je sprožil zaradi nestrokov-nega pristopa. Odločeni smo že, da gremo v postopek izbi-re novega izvajalca. V najbolj-šem primem se bomo nove-ga športnega parka najbrž ve-selil i šele ob koncu leta," je povedal župan.

Vrednost investicije je si-cer ocenjena na 128 tisoč ev-rov, a se bo zaradi nastalih

Družilo jih je ekipno delo Zaradi intenzivne elektrifikacije so pred štiridesetimi leti zgradili stavbo Krajevnega nadzorništva Visoko, jubileja pa so se spomnili tudi nekdanji zaposleni. VILMA STANOVNTK

Visoko pri Kranju • Minul i konec tedna, 25. maja, je mi-ni lo natanko štirideset let, odkar so slovesno odprli novo zgradbo Ln proslavil i ustanovitev Krajevnega nad-zorništva Visoko. T e m u spo-m i n u so se preteklo soboto poklonili tudi nekdaj zapo-sleni v tem nadzomištvu, k i se radi spominjajo let, k i so j ih preživeli na Visokem.

"Z odprtjem sodobnega nadzorništva so se vsem za-poslenim izboljšale delovne razmere, in ker je nastopilo

obdobje intenzivne gradnje stanovanjskih naselij, je to za nas pomenilo ogromno pove-čanje kilometrov položenih kablov, zgrajenih daljnovo-dov in transformacijskih po-staj. Takrat smo na dan pri-klopih celo po dvesto novih stanovanjskih hiš, poleg tega smo morali opravljati vzdrže-valna dela in v prejšnjih raz-merah nam to ne bi uspelo. Boljše delovne razmere so iz-boljšale tudi medsebojne od-nose, prav tako pa se je pove-čal interes mladih, ki so obis-kovah Elektrogospodarsko šolo v Mariboru," je na prilož-

nostni slovesnosti poudaril prvi nadzornik Matija Kenda, ki sicer obžaluje dejstvo, da je pred tremi leti nadzomištvo na Visokem prenehalo delo-vati, kljub temu pa so se bivši sodelavci zbrali ob jubileju, med gosti pa se j im je pridru-žil tudi mag. Bojan Luskovec, predstavnik uprave Elektra Gorenjske, ki je povedal, da se način dela tudi v elektrogo-spodarstvu z razvojem spre-minja , da pa je pri delu še vedno zelo pomembno med-sebojno razumevanje ekipe, k i ga opravlja, kar pa se v šti-r ih desetletjih n i spremenilo.

Ob 40-letnici Krajevnega nadzorništva Visoko so se zbrali nekdanji sodelavci, pridružil pa se j im je tudi član uprave Elektra Gorenjske mag. Bojan Luskovec.

težav povečala. V športnem parku so predvideni nova at-letska steza, igrišče za mali nogomet, rokometno igrišče ter igrišči za košarko in od-bojko. Urediti nameravajo še poseben prostor za druge at-letske discipline, kot sta skok v daljino in met krogle, ter igrišče za odbojko na mivki in otroško igrišče.

PREDDVOR

Rožmarinke bodo nastopile za vrtec

Darja Delavec iz Preddvora, ki ima veliko prijateljev v glasbenih krogih, v sodelo-vanju z domačim društvom EMŠO načrtuje dobrodelni koncert, kjer bo nastopil znani godalni kvartet Rož-marinke. Skupaj z njimi bodo nastopili tudi otroci iz preddvorskega vrtca Stor-žek, kajti prav njim je name-njen izkupiček koncerta in spremlja joče dobrodelne akcije, v kateri želi Darja De-lavec s sodelavci zbrati osem t isoč evrov. "Zakaj prav vrtcu? Ker ž iv im blizu in vidim, kakšne so v njem razmere. Ustanovitelji vrtca, ki ga trenutno obiskuje 80 otrok, mu namenjajo denar za osnovno obratovanje, vr-tec pa ima poleg tega še druge potrebe, povezane z razvijanjem ustvarjalnosti in individualnih sposobnosti otrok ter zagotavljanjem nji-hove varnosti. Želijo si no-vih didaktičnih igrač, nove-ga TV sprejemnika in raču-nalnika za otroke, zelo pa bi se razveselili tudi zunanjega igrala," je o koncertu z do-brodelnim namenom pove-dala Darja Delavec. Koncert bo 21. junija, takrat bodo na stojnicah priredili tudi bazar otroških izdelkov. Medtem pa organizatorka zbira tudi prostovoljne prispevke na računu 07000-0000081667, sklic 00 3788. D. Ž .

GORENJSKA

Proti pozidavi vŽIebeh Krajani Žlebov so na zboru krajanov razpravljali o širitvi vasi, kot je predlagana v osnutku prostorskega načrta občine Medvode. Z njo se ne strinjajo.

MAfA BERTONCELJ

Medvode - Kot smo že pisa-li, so medvoški občinski svet-n ik i s p r ipombami spre je l i osnutek strateškega dela prostorskega načrta občine Medvode, k i bo še do 4. juni-ja razgra jen na občini, prav tako pa tudi na sedežih kra-jevnih i n vašk ih skupnost i .

Darinka Verovžek / foio: um doh

Do tega datuma je n a n j še možno dat i pr ipombe. T e ima jo tudi k ra jan i nase l ja Žlebe, k i šteje nekaj več kot petsto prebivalcev. T a m je namreč predvidena večja ši-ritev naselja, s č imer pa se ne strinjajo, zato so se zbral i na zboru krajanov z namenom, da povedo, kaj v Žlebeh želi-jo imeti i n kako.

Nestr injanje s šir itvi jo na-selja, preden se uredi komu-na lna in f ras t ruktura , je na sej i ob spre jemanju osnutka izrazi la že svetnica iz Žlebov D a r i n k a Verovšek . Prav o komianalni infrastruktur i je bilo n a zboru krajanov veli-ko govora. "Na območju "na Zakonu" , k i je predviden za večjo pozidavo, j e prostora 23 okrog 4 0 do 6 0 h iš , kar pomeni veliko obremenitev. Že tako imamo težave s pre-skrbo z vodo, poleg tega je voda po dol ini bolj ali man j oporečna. N i m a m o kanal i-zac i je a l i č i s t i lne naprave, problem je cestna povezava, saj je kar nekaj k i lometrov cest še makadamsk ih . Pro-blematičen je tudi odvoz od-padkov," je po jasn i l Lado V idmar . Kra jan i so bi l i mne-nja, da v Žlebe z občine pri-de premalo denar ja , i n izra-z i l i žel jo, da b i bila komunal-na in f ras t ruk tu ra č i m pre j urejena.

P r i so tn i so na k o n c u so-glasno sprejeli dva sklepa, k i j u bodo posredovali na obči-no. P rv i sk lep prav i , da se vaščani Ž leb ne s t r in ja jo z načrtovano širitvijo naselja v coni št. 5, drugi sklep pa je zahteva, da občina, preden se predlagajo nove površine za množ i čno gradnjo, na celo-t n e m območ ju vas i Ž lebe uredi komunalno infrastruk-turo.

PODBOR$T

Komendski planinci odprli svoj dom ^

Člani Planinskega društva Komenda so v soboto tudi urad-no odprli planinski dom, ki so ga zadnj ih nekaj let gradili na Podborštu. Žel ja po gradnji lastnega doma se je pri pla-nincih na pobudo prvega predsednika Milana Š inkovca -idejnega vodje ustanovitve društva, porodila že pred deset-let jem, temel jn i kamen pa so na robu vas i Podborš t po-ložili pred št ir imi leti. V gradnjo doma so člani - kar 322 jih je bilo lani - prispevali ogromno prostovoljnih delovnih ur, dom pa j e zdaj n j ihovo zbiral išče za druženje in številne aktivnosti . V p lan inskem domu, ki so ga poimenoval i po svo jem prvem predsedniku, so uredili tudi poročno dvora-no. J. P.

Planinski dom Milana Š inkovca je zdaj tudi uradno odprt.

Državne prvakinje MAJA BERTONCELJ

Zbil je - Na d ržavnem prven-stvu gasilcev na Ravnah na K o r o š k e m so na j več j i us -peh v zgodovini društva do-segli gasi lci P G D Zbi l je . Pi-on i rke so postale d r žavne prvak in je , m l a d i n k e pa so bile tretje.

Ponudba velja od 27.05. do 03.0S.200B. oz. do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu. 3723/08 OBI Slovenija

1 praznuje z : -^igcmnimi

on Miinka SaMita le odpra on UoMIm MaiUor. Kn«! b Ko^

OBI Ljubljana • OBI Maribor • OBI Murska Sobota • OBI Kranj • OBI Koper

sinwn.subic@g-glas.si

NESREČE

ŠKOFJA LOKA

Kolesar prehitro pripeljal

v nedeljo ob 18.10 se je na mestn i ulici v Stari Loki zgodila prometna nesreča, v kateri je hude rane utrpel 42-letni kole-sar. 28-letni Škofjeločan je voz i l osebni avtomobil po mest-ni ulici v Stari Loki iz smeri Virloga. V križišču z glavno ce-sto je zapeljal m imo prometnega znaka Stop do toČke vidlji-vosti in se z voz i lom ustavil . Tedaj je z leve strani po klancu navzdol izza stanovanjske hiše pripeljal 42-letni kolesar iz Škof je Loke, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo iz-gubil kontrolo nad kolesom, zato je pri zaviranju padel prek njegovega krmila. Pri padcu je z glavo udaril ob asfaltno vo-zišče in utrpel hude rane, zato so ga z reševalnim vozi lom odpeljali v Klinični center v Ljubl jani , kjer je ostal na zdrav-ljenju.

K O M E N D A

Izsilil kolesarja

V nedeljo okoli 15. ure se je v Komendi zgodila prometna ne-sreča, med voznikom kombija in kolesarjem. 65-letni voznik iz okolice Kranja se je s kombiniranim vozi lom peljal skozi Komendo. V križišču s prednostno cesto Cerklje-Komenda je zapeljal v levo proti Klancu. Tedaj je po prednostni cesti iz smer i Klanca pripeljal 57-letni kolesar iz okolice Kranja, ki je trčenje poskušal preprečiti z zaviranjem in umikanjem, a brez uspeha. Po trčenju je kolesar padel po tleh, zaradi hu-dih ran pa so ga odpeljali v l jubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravl jenju.

VIR

Stroj delavcu zgrabil roko

V petek dopoldne je v Tosami Vir 44-letni delavec iz okolice Domžal čistil stroj za izdelavo vate. Pri tem ni izključil stro-ja, ki se je med č iščenjem vklopil, nakar je delavčevo roko potegnilo med valj in trak. Zaradi hudih ran so ga odpeljali na zdravl jenje v l jubljanski klinični center. S . Š .

ŠKOFJA LOKA

Odnesli blagajno

Neznani storilci so v noči na soboto vlomil i v prodajalno z rabljenimi vozili na območju Škofje Loke in odnesli srebrno kovinsko blagajno znamke Primat, srebrne barve. Tatovi so lastnika oškodovali za okoli deset t isoč evrov.

jESENICE

Ni mu bil dovolj denar

Neznani storilec je v noči na četrtek v lomi l v gostinski lokal na Ledarski ulici na jesenicah. Ukradel je denar, poleg tega pa je poškodoval še tri LCD televizorje. Nepridiprav je last-nika oškodoval za okoli deset t isoč evrov. S . Š .

«

Podjetie Technopiast d .0.0.,

predelava plastike In Izdelava orodij. Blejska Dobrava

razpisuje 3 prosta delovna mesta

OPERATER 1 Delo operaterja 1 je vezano na delo v proizvodnji brizpnja termoplastov - plastičnih izdelkov visoke zahtevnosti za avtomobilsko industrijo. Zajema izvajanje zahtevnejših operacij pri delu s proizvodnimi orodji, roboti in proizvodno tehnologijo izdelave termoplastov.

Od kandidatov pričakujemo: . IV. ali V. stopnjo stroKovne izobrazbe, .delovne izkušnje na podobnih ali enakih delih, .samostojnost pri delu, . sposobnost dela v skupini, • željo po pridobivanju novih znanj.

Delo poteka v treh izmenah. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. s trimesečno poskusno dobo.

Če vas delo v mladem kolektivu fn dinamičnem okolju zanima, pošljite svojo prijavo v roku 8 dni po objavi na naslov: Technopiast d.o.o. Blejska Dobrava 124 ,4273 Blejska Dobrava ali na e-naslov: kadri@techn0pla5t.sl.

Nove spletne zlorabe Policija svari pred sumljivimi ponudbami iz Rusije, ki prihajajo po elektronski pošti, v katerih vabijo k sodelovanju z velikim mednarodnim podjetjem "Les-prom". Gre za novi primer spletne zlorabe.

S I M O K Š U B I C

Kranj - Naši bralki iz Kranja je v ponedeljek zgodaj z ju-traj z bančnega računa iz-g in i l ves denar - skoraj pet tisoč evrov, česar nit i opazila ni . K m a l u zatem jo je pokli-cal nek i Mar iborčan i n jo vprašal , al i m u je nakazala denar i n zakaj. K o sta ugoto-vila, da je nekdo najverjetne-je vdr l v njeno spletno banč-ništvo i n denar nakazal Ma-r iborčanu, je s ledn j i denar takoj vrni l oškodovanki, oba pa sta dogodek pri javi la poli-ciji . T a m so j ima razložili , da je b i l Mar iborčanov račun uporabl jen zgolj za "mulo" (posrednika).

"Opisan i nač in zlorabe spletnega bančništva je poli-ci j i že znan in tudi n i osam-l j en pr imer , " je pojasn i l Leon Keder , odgovoren za odnose z javnostjo na gene-ra ln i pol ic i jsk i upravi . Prav te d n i polici ja opozar ja na podobne primere, ko storilci iz tuj ine (običajno iz Rusi je, Ukraj ine) prek e-pošte nova-č i jo s lovenske državl jane, naj se pri javi jo za sodelova-nje kot lokalni predstavniki vel ikega mednarodnega podjetja. V prejet i elektron-ski pošti se največkrat ome-n ja mednarodno podjetje "Les-prom". Oškodovanci, k i so povabljeni k sodelovanju, s tor i lcem običajno pošl jejo svoje osebne podatke in šte-

Previdno pri uporabi spletnega bančništva / fo«: comd kivj«

Vilko svojega transakcijskega računa v Sloveniji , na latere-ga zatem prejmejo nakazilo. O d prejetega nakaz i la slo-venski pre jemnik i (po pred-hodnem dogovoru s pošilja-te l jem denar ja ) odštejejo običajno provizijo v v iSini od šest do osem odstotkov, pre-ostanek denarja pa posredu-jejo vnapre j do ločenemu pre jemniku v tujino. Ker ta gotovina izhaja i z kazn iv ih dejanj , povezanih z zlorabo osebnih gesel elektronskega bančništva, zato opisano po-sredovanje denarja obravna-vajo kot sostorilstvo pr i kaz-nivem dejanju velike tatvine, za katero je zagrožena zapor-

na kazen do petih let, "Upo-rabnike intemeta opozarja-m o , naj se zaradi svoje var-nosti na takšna sporočila ne odzivajo oz. neznancem ne pošil jajo svoj ih osebnih po-datkov, saj gre v tem prime-r u za mednarodne organizi-rane združbe storilcev kazni-v ih dejanj," opozarja Keder.

Pol ic i ja po jasn ju je tud i druge nač ine sp leta ih zlo-rab. Z l i kovd n a m lahko poš-l je jo recimo elektronsko poš-to, k i ima pripet virus al i tro-janskega konja. Ko se ta na-sel i na našem računaln iku , omogoča neome jen dostop do našega s istema. Stori lec pa lahko tudi izkorist i dolo-

čeno ranljivost operacijskega s is tema al i programa, prek katere lahko podtakne v izva-janje svoj program. Storilec lahko izkorist i tudi ranljivost W i - F i vmesn i ka . V č a s i h je zadosti že obisk sp letn ih strani, k i vsebujejo povezavo na z lonamerno Javascript kodo, Id lahko prek ranljivo-st i v sp le tnem b r ska ln i ku ogrozi varnost vašega raču-na ln i ka i n podatkov na n j em , " je pojasn i l Keder. Prav zato je priporočljivo, da uporabn ik i elektronskega bančništva uporabljajo pro-gramsko opremo za protivi-rusno i n drugo zaščito ter jo redno posodabljajo.

Strop padel na posteljo Zakonca Koblar iz Kranja sta imela srečo v nesreči, saj se jima je tristo kilogramov stropa vsulo na posteljo uro kasneje, ko sta vstala.

SIMON ŠUBIC n e m i r n o spita. Pred dnevi trov, i n le s reč i se imata za-je namreč na n juno poste- hva l i t i , da se n i n i k o m u r

Kranj - K ran j čana Janez i n I j o z g r m e l težek s t ropn i zgodi lo n ič hudega. "Če b i I v i ca Koblar že nekaj noči omet, debel nekaj centime- strop padel s amo uro pre j .

"Na posteljo se nama je vsulo za tristo kilogramov stropnega ometa ," je razložil Janez Koblar.

bo m e ver je tno ub i lo , " se spomin ja Janez.

Ž i v i t a v zgo rn j em nad-stropju stanovanjskega blo-ka na Valjavčevi u l i d 5, nad n j i m a je samo še streha. "Bi lo je okoli 9 . ure z jutra j , z ženo sva bi la že v dnevn i sobi in reševala kr ižanke , ko je naenkrat zaropotalo. Nit i pomisl i la nisva, da se nama je v spa ln i c i v su l strop na posteljo. Ko sva kasneje opa-zila, ka j se je zgodilo, nisva mogla ver jet i s vo j im očem. T r i do št i r i centimetrov de-bel stropni omet je zgrmel točno na na j ino postel jo, prav na moj v z g l a v i ^ je pri-letel ze lo ve l ik kos . Če b i strop padel na posteljo samo uro prej , b i na ju gotovo zelo resno ran i l , če n e še kaj hujšega. Vsega skupaj se je vsulo za tr isto k i logramov materiala," se Janez spomi-nja , kakšno srečo v nesreči sta pravzaprav imela . Zakaj je več kot štirideset let star monta strop odstopil, nihče n i ugotovil. Gotovo je nekaj: Kob la r jeva i n n j u n i sosedi zadnje dni spijo z odprt imi očmi.

. . . . . . . . . 5 . . . . . . . . . . . . J . ...... .. .. .. •• ..... .. :$••;: :: ...... .. ...... .. .. .. i>ilma.stanovnik@g-^s.si

Mladi napolnili športni park Atletski klub Triglav je pripravil že 14. mednarodni miting mladih, ki je edino veliko atletsko tekmovanje v Kranju in poteka v spomin na nekdanjega trenerja Dobrivoja Vučkoviča, letos pa je na njem tekmovalo blizu šeststo atletov in atletinj.

VILMA STANOVNIK

Kranj - Res živahno je bilo minulo sončno soboto v kranjskem športnem parku, kjer so se zbrali mladi atleti ter se pomeri l i v raz l ičnih športnih panogah, od tekov do skokov in metov. Vsak je tekmoval po svojih močeh, na koncu pa so se najhitrejši in najboljši razveselil i tudi kolajn i n lepih praktičnih na-grad, večini pa je mnogo po-menilo že dejstvo, da so se lahko pomerili z vrstniki in preživeli lep dan. "Tekmoval-ci na našem mitingu so stari med šest i n sedemnajst let. Prirejati pa ga je začel naš nekdanj i trener Dobrivoje Vučkovič. Letos poteka že šti-rinajstič. Čeprav je naš Vuč-ko u m r l smo v klubu skleni-li, da bomo miting še naprej organizirali, pred dvema le-toma pa smo ga poimenova-l i tudi Vučkov meraorial , Misl im, da je to najlepši spo-min nanj, mladi pa radi pri-hajajo v Kranj ," je ob letoš-n j em tekmovanju minu lo soboto povedal Matjaž Polak, glavni trener atletskega klu-ba Triglav.

Da je mit ing med mladi-mi, pa tudi njihovimi trener-j i in starši res priljubljen, je bil dokaz kar 591 prijavljenih nastopajočih, k i so j ih s tri-bun glasno spodbujali straši

Atleti so se v Kranju pomerili že na 14. mitingu mladih. / foio coraid Kavčii

in prijatelji. "Zelo veseli smo, da vsako leto v Kranj pride tako veliko otrok, pa tudi da n a m služi vreme, kar je za tako veliko tekmovanje tudi pomembno, saj s i želimo, da mit ing poteka na visoki rav-ni . Otroci radi prihajajo v Kranj , vedno j i m pripravimo lepe nagrade, dejstvo pa je tudi, da za to starostno kate-gorijo atletov v Sloveniji n i veliko tekmovanj," je ob tem, ko je segal v roke najboljšim, povedal predsednik Atletske-ga kluba Triglav Tomaž Ku-kovica.

"Atletski miting mladih je ostal edino večje tekmova-nje, k i ga še lahko organizira naš klub, saj je tribuna z vso infrastrukturo popolnoma zastarela. Zato smo veseli, da nam je uspelo pripraviti pro-jekt, ki bo šel na razpis Mi-nistrstva za šolstvo in šport za javno športno infrastruk-turo. Tukaj v športnem par-ku je namreč predvidena at-letska dvorana pod tribuno, kd se bo lahko pregradila in bo namenjena tudi drugim športom. Gre za objekt, k i bo kranjskem športu lahko slu-

žil ve^ kot trideset let Pove-zan bo tudi z bazenom, kar bo služilo rehabilitaciji šport-nikov. Tako bo nastal eden najmočnejših športnih cen-trov v Sloveniji , k j e r bodo športniki lahko trenirali vse leto, prav tako pa bomo lah-ko pripravl jal i tekmovanja. Pr i tem pa je pomembno tudi to, da se bo v Kran ju šport spet lahko razvijal kot rekreativno-turistična pano-ga, k i lahko odpre precej no-vih delovnih mest," je ob no-vih načrt ih tudi poudaril predsednik Kukovica.

Kolesarji za VN Kranja Za sobotno Veliko nagrado Kranja je prijavljenih i 6 kolesarskih ekip, med njimi tudi Pro Tour ekipa Liquigas. V nedeljo dirka po ulicah Kranja.

MAJA BEKTONCELJ

Kranj - Organizatorji i z vrst Kolesarskega kluba Sava Kranj so predstavili dvo-dnevni kolesarski spored, k i bo ta konec tedna potekal v Kranju. Vrhimec bo sobotna 41. V N Kranja Memorial Fi-lipa Majcna U C I kategorije 1.1, za katero je prijavljenih 16 ekip, skupaj 128 kolesar-jev. Start bo ob 13. ur i , pred-viden ci l j pred G imnaz i jo Kranj pa okrog 17. ure. V ne-deljo bo na sporedu dirka po ulicah Kranja za vse katego-rije, poleg tega bo potekalo državno prvenstvo novinar-jev i n dirka olimpijcev. Ob 8.15 bodo kot prvi startali dečki C , ob 11.30 pa kot zadnji kolesarji elite i n pod 23 let.

"Glede na dolgoletno tra-dicijo d i rk v K ran ju smo organizacije že vajeni. Naj-težje je pridobiti denar. Za

Trener Save Miran Kavaš (levo) in direktor Franc Hvasti (desno) s kolesarji, ki bodo v dresu Save nastopili na VN Kranja: Vladimir Kerkez, Nik Burjek, Blaž Furdi, Aldo Ino llešlč, Gašper Švab, ki naj bi nastopil prvič po premoru zaradi poškodbe, Uroš Šiiar in Dejan Bajt (z leve). /foto:c<.rH<)K.v6j

izpeljavo sobotne in nedelj-ske dirke potrebujemo 6 0 do 7 0 tisoč evrov," je povedal Franc Hvasti, organizacijski direktor dirke, katere trasa bo letos zaradi novih U C I pravi l nekoliko spremenje-na. Kolesarj i iz Kovorja ne

bodo šli na Hudo, temveč na Deteljico i n na Senično. Na dobrih 161 k m dolgi progi bo pet letečih ciljev in trije gor-ski na Seničnem. O konku-renci na sobotni d i rk i je spregovoril Miran Kavaš, tre-ner Savčanov in tehnični di-

rektor dirke: "Konkurenca je na naši dirki Že tradicional-no dobra. Kar se naše ekipe tiče, imamo v letoSnji sezoni že devet zmag, od tega tr i U C I . Na domači d i rk i so fantje sposobni biti v ospre-dju tako v pr imeru sprinta kot tudi bega. Na sobotni dir-k i doslej še nismo zmagali. Takt ika naj ostane skrita." Glavni adut Save, če bo pri-šlo do sprinta, bo Aldo Ino Ilešič, k i je letos zmagal že šestkrat: "To bo moja prva V N Kranja. Sprint bi seveda bil scenarij zame, i n če bo kazalo nanj, bomo temu po-dredili tudi taktiko. S tekme-ci pa se ne obremenjujem."

Lani je dirko za V N Kranja dobil Bomt Božič, leta 2004 pa Italijan Giovani Visconti, k i je bi l letos do sobotne eta-pe v roza ma j id vodilnega na G i ru d'Italia. Kolesarji Save so b i l i doslej najvišje na 5. mestu.

NOGOMET

Živahno na nogometnih zelenicah

Danes, v torek, bo na igrišču v Šenčurju finalna tekma tako imenovanega Regions cupa, ko se bo ekipa MNZ Gorenjske ob 19. uri pomerila z ekipo MNZ Lendave. Že jutri, v sredo, bo na sporedu finalna tekma nogometnega Pokala Gorenj-ske. Na igrišču v Kranju se bosta ob 17.30 pomerili ekipi Ve-lesovega in Tinexa Šenčurja. Prav tako jutri pa pomemben obračun v s lovenskem mladinskem nogometnem pokalu čal<a ekipo Britofa, l<i bo ob 17. uri gostila el<lpo Kopra. V. S.

KOŠARKA

KRAN)

Finalisti še košarkarji Heliosa

V tretji polfinalni tekmi lige UPCTelemach so Icošarkarji He-liosa v nedeljo zvečer v odločilni tekmi z rezultatom 80 : 71 drugič premagali ekipo Krke. Tako se bodo v velikem finalu za naslov državnih prvalcov že jutri, v sredo, pomerili z eki-po Uniona Olimpije, ki je bila v dveh tekmah dvakrat boljša od Zlatoroga Laško. Prva finalna tekma se bo v dvorani Ti-voli začela ob 20. uri. V. S .

VETERPOLO

KRANJ

Ekipa Kranj 75 znova najboljša

Čeprav v kranjskem olimpijskem bazenu ta konec tedna ni bilo ligaških obračunov, so bazen zasedli vaterpolisti. Šport-no društvo Kranj 75 je namreč drugo leto zapored orga-niziralo močan mednarodni veteranski turnir. Turnir so, tako kot lani, osvojili domači pred zagrebško Staro Savo, Vodovodnim stolpom in Delfinom iz Rovinja. C . K.

KRANJ

Koprčani še enkrat boljši od Kranjčanov

V soboto se je s tekmama šestega kroga končal ligaški del državnega članskega vaterpolskega prvenstva sezone. Roka-va Koper si je s zmago nad Triglavom z 11 :7 zagotovil pred-nost več domačega igrišča v končnici, ki se bo začela n . ju-nija. Za naslov prvaka se igra na tri dobljena srečanja. Za tretje mesto, v katerem bosta igrali ekipi Slovana Olimpije in Branika, se igra na dve dobljeni srečanji. J. M.

Po ulicah Kranja Velika nagrada Kranja

10 • • • • • • • •

:::::::: :: vilma.stanovnik@g-^s.si

GORENjSKI SEMAFOR

NOGOMET

Prva l iga Telekom Slovenije, 35. krog: D o m ž a l e : Mik V M Celje 4 : o . Domžalčani so s 73 točkami še povečali pred-nost na lestvici in so že državni prvaki. 2. S N L , 26 . krog: Triglav Gorenjska : Zagorje o : i . Na lestvici vodi ekipa Ru-darja Velenja, ki se vrača v prvo ligo, ekipa Triglava Go-renjske pa je na 5. mestu s 35 točkami . 3. S N L - zahod, 25. krog: Roletk Dob : Kalcer Vodoterm Radomlje i : 3, Tol-min : Tinex Šenčur 2 : 2, Kranj je bil prost. Na lestvici vodi Ol impi ja Bežigrad s 60 točkami , Tinex Šenčur na drugem mestu ima 52 točk. 1. gorenjska liga, 20 . krog: Po le t : Bo-hinj 1 : 2, Velesovo : Bled Hirter o : 2, Ločan : Sava 1 : 5, Kranjska Gora : Alpina Žir i 1 : 2, Šobec Lesce : Naklo 4 : 3, B r i to f : Niko Železniki 1 : 3. Na lestvici vodi Sava s 50 točkami. 2. gorenjska liga, 19. krog: Bitnje : Podbrezje 4 :

2, Visoko : Preddvor 6 : i , Hrast je : Trboje i : 1. Na lestvi-ci vodi ekipa Visokega s 43 točkami . V . S .

BALINANJE

Člani , 5. krog: 1. državna liga - Koiektor Idrija : Radovlj ica Alpetour 1 4 : 8 , Bistr ica : Pr imskovo 12 :10 . Vrstni red: Po-stojna 17, Planina Petrič 15, Brdo in EIS Budničar po 10, Sloga, Koiektor Idrija in Jadran Izola po 9 , Radovljica Al-petour 8, Bistrica 3 in Pr imskovo o. 2. l iga - vzhod: Čirče Van-Den : Velenje Premogovnik 12 : 10, T r ž i č : Center Kranj i o : 12. Vrstni red: Čirče Van-Den 17, Center Kranj 13, Velenje Premogovnik, Rogaška Car System in Svoboda po 12, Voličina 8, Trž ič 6, Angel Besednjak 4, Tezno Ci-mos in Sodček po 3. S . Š .

VATERPOLO

Mednarodni veteranski vaterpolski tumir v Kranju • Izidi: Stara Sava Zagreb (H rvaška ) : Kranj 75 (Slovenija) 9 : 1 1 (3 : 3, 2 : 3 ,1 : 4 , 3 : 1), Delfin Rovinj (Hrvaška) - Vodovodni stolp Kranj (Slovenija) 8 : 1 2 ( i : 1, 3 : 5, 2 : 3, 2 : 3), Kranj 7 5 : Vodovodni stolp n : 9 (3 : 2, 4 : 3, 2 : 2, 2 : 2) , Stara Sava : Delfin 15 : 6 (5 : 1, 3 : i , 4 : i , 3 : 3), Kranj 75 : Delfin 13 : 4 (3 : o, 5 : o , 3 : 2, 2 : 2) , Stara Sava : Vodovodni stolp 10 : 9 (2 : 1 , 3 : 2, 2 : 2, 3 : 4) . Vrstni red: 1. Kranj 75 (Slove-nija) 9 točk, Stara Sava Zagreb (Hrvaška) 6, Vodovodni stolp Kranj (Slovenija) 3, Delfin Rovinj (Hrvaška) o. C . K.

TEK

7. Tek Suša v Za lem Logu, Gorenjsk i pokal v rekreativnih tekih: absolutno: moški : 1. Pintar (ŠD Sor ica) , 2. Sokl ič (Gorenjski glas) , 3. Janjatovič (KGT Papež) , 4 . Spruk (Sta-hovica) , 5. Kalan (Okrepčevalnica Kozolc) , 6. Jenster le (ŠD Sorica) ; ženske: i . Mrak, 2. Gash i (obe AD Posočje) , 3. Novak (AK Tr iglav Kranj) , 4. Race (AD Bled) , 5. Klemen-čič (Tržiške strele), 6. Šolar (Gorenjski glas) . M. B.

GORSKO KOLESARSTVO

Tekma v ol impi jskem krosu za slovenski pokal Završn ica 200&: moški : elite: i . Noč (Ganesha Team) 1:53:42,2. Kor-dež ( M T B Koroška) , 3. Bizjak (ŠD Bam.B i ) ; pod 23 let: 1. Mezgec (ŠD Bam.B i ) 1:53:26, 2. Budin ( M B K Hidria) , 3. Muzga (KD Calc i t Kamnik ) ; mladinci : i . Žn idarš ič ( K D Calcit Kamnik) ; ml . mladinci : 1. Ferenčak (Pintat im); ma-sters i : 1. Miklič ( KD Calcit Kamnik) ; masters 2: i . Zupan (KRK Sova Scott Team) ; ženske : i . Žakel j (MBK Hid ia ) 1:32.35, 2. Zupan (Energija) . M . B .

ŠAH

Občinsk i praznik občine Komenda • Končno stanje: 1. Os-kar Orel , 7,5 (ŠS T o m o Zupan Kranj) , 2. Leon Mazi, 7, 3. Marko Srebrnič, 7 (ŠK Nova Gorica) , 4 . Bojan Hribar , 7 (ŠK Komenda) - najboljši domačin , 5. Blaž Debevec, 6 (ŠK Komenda) , 6. T i m janžel j , 6 (ŠK Ig) - najboljši mladinec, 7. Vojko Srebrnič. 6 (ŠK Nova Gorica) , 8. Mar jan Črepan, 6 (ŠK Velenje) itd. V . S .

Gorenjska kadetska liga 2007/2008 , 5. turnir jev - Končno stanje : 1. Gal Drnovšek (ŠS T o m o Zupan Kranj) 493,2 -gorenjsk i prvak, 2. Janja Gorn ik ( Š D Goren jka Lesce ) 408 ,5 - gorenjska prvakinja, 3. Barbara Robba, 387,3, 4 . Rok Škrlep, 381, (oba ŠS T o m o Zupan Kranj) , 5. Blaž Do-bravec, 349,7 ( Š D Gorenjka Lesce) - najboljši do 12 let, 6. j an Domen 347,8 (ŠD Gorenjka Lesce) , 7. Domen Mihel-čič 339,1 (ŠD Jesenice) , 8. L iza Škrlep 315,2, 9. Vid Debe-Ijak, 304,3 (oba Š S Tomo Zupan Kranj) , 10. Matic Mikec, 298 ,4 (ŠD Gorenjka Lesce) , 15. Anže Žnidarič , 187,6 - naj-boljši do 9 let, 37. Monika Rozman, 80 • najbol jša do 9 in 12 let (oba ŠS T o m o Zupan Kranj) itd. O . O .

Jasin GL klonil pred Interjem Prve dirke na komendskem hipodromu v letošnji sezoni so postregle s sedmimi zanimivimi dirkami, za konec pa so se pomerile še kmečke dvovprege.

POLONA PEGAN

Komenda - Konjenišk i k lub Komenda je v sodelovanju 2 Zvezo društev kasaške cen-trale Slovenije m inu lo nede-ljo organiziral že tradicional-ne kasaške dirke. V prvi dir-k i so svoje moči mer i l i tri- do petletni kasači z zas lužkom do 350 evrov, v kateri je slavi-la n e m š k a kobila Norvvegia V i ta z B a s h k i m o m Rahma-n i j em v suUdju. V drugi dir-k i so se pomeri l i t r i do i4-let-n i kasači z zas lužkom do de-vetsto evrov, prva pa je v cil j pr ipel ja la Lady H i s to ry na vajetih Jožeta Boca. Zmago v tretji dirki , v kateri so nasto-pili t r i do 14-letni kasači z za-s lužkom do 1.800 evrov, s i je pr ivoz i la Aga V i t a z vozni-k o m Janezom Hrovatom. Tr i- do 14-letni kasači z za-s lužkom do tri tisoč evrov so bUi udeleženci četrte dirke, v kater i je zmagal Lary K i n g na vajetih Slavka Makovca. V peti d i rk i so se za č i m boljšo uvrstitev potegovali tr i do 14-letni kasači z zas lužkom do šest tisoč evrov, zmago pa si

Sedma dirka, v kateri je slavil Inter z voznikom Dušanom Zorkom (v ozadju) , v ospredju pa je drugouvrščeni Jas in G L z voznikom Romanom jerovškom. / f«« conid lovst

je na koncu pripeljal Profit z vozn i kom T o n č k o m Slavi-čem. V šesti dirki , v kateri so tekmovali t r i do 14-letni ka-sači z zas lužkom nad šest ti-soč evri, se je za najboljšo iz-kazala Grace Be z U r o š e m Bemard ičem v suUdju.

Najbol j napeta pa je bi la zadnja, sedma dirka oziroma

di rka za pokal generala Ru-dolfa Maistra, v kateri so se pomer i l i na jbol jš i tri do 14-letn i s lovenski kasači . Zad-njega pol kroga sta kot vo-deča moč i mer i l a Jas in G L na va jet ih Romana Jerovška i n In te r na va jet ih Dušana Zorka , v c i l jn i ravn in i pa se je z a močne j šega i zkaza l

s lednj i i n s i tako pr ivoz i l za-s luženo zmago. T re t je me-sto pa s i je pritekel Las Pal-m a s z v o z n i k o m D a r k o m Sodcem.

D i r k e so se zak l j uč i l e s k m e č k o d i r ko dvovpreg, v kater i je s lav i l Janez P ipan ml . s kon jema Jadranom in Mišo.

Rokometaši Alplesa so prvoligaši članski ekipi RD Alplesa iz Železnikov se je uspelo iz 2. lige uvrstiti v i . B slovensko rokometno ligo, precej zaslug zato pa ima tudi trener Borut Rebič.

VILMA STANOVNIK

Železniki - Minule dn i so se rokometaši na loškem koncu vesel i l i uspešnega zakl jučka letošnje sezone. Poleg loških 1. A-ligašev, ekipe K n a u f In-sulation, k i je uspešno obra-n i la mesto m e d s lovensko elito, i n nj ihovih mladincev, k i so si priboril i celo naslov državnih prvakov, so se ures-ničenega ci l ja , napredka i n uvrstitve v i . B l igo, veseli l i tudi rokometaši i z Železni-kov.

T a k o vodstvo k luba kot športniki ekipe R D Železnik i so s i namreč pred sezono za-dal i nalogo, da moštvo i z druge lige - zahod pripeljejo v kvalitetnejšo 1. B ligo. T o pa v močn i slovenski konkuren-c i n i bila lahka naloga, zato so v Selško dol ino povabil i tudi izkušenega loškega tre-ner ja Boruta Rebiča, k i je le nekaj sezon nazaj moštvo iz Železnikov popeljal iz tretje-v drugol igaško drušč ino . Skupaj z igralci pa m u je le-tos uspel nov podvig.

"Seveda je bilo treba v delo ekipe uvesti neka j novosti , prav tako so moštvo okrepili š t i r je i zkušen i igralci . Tako smo lahko konkur i ra l i dru-g i m drugol igašk im moš-

Igralci in vodstvo č lanske ekipe R D Aiples, ki so se v sezoni 2007/2008 uvrstili v 1. B rokometno ligo. Z leve proti desni stoj i jo: Borut Rebič (trener), Miloš Ceferin, Agron Šefketi, Peter Fajfar, Marko Dunat , Miro Golja, j a n Flander, Jure Bernik, France Dolenec (pomočnik trenerja) , Vi l i Rant (vodja moštva) . V srednji vrst i z leve proti desni : Barbara Rant (fizioterapevtka), Dami r Kovačevič, Alen Dami jan , Edi Rant, Anže Kavčič , Jože Kamenšek, Domen Pogačnik, Tomaž Frakelj. Spredaj z leve proti desni: Mar jan Krištofič in Bojan jakac .

tvom in na koncu se je izka-zalo, da je bilo naše delo i n kadrovanje uspešno. Neka j t ekem se s icer n i konča lo po naš ih žel jah , toda ravno nepredvidl j ivost športu daje draž i n na j t i pravo "kemi jo" za zmage n i vedno naj laže . V e č i n a t e k e m pa se je n a k o n c u vendar le konča la v

našo korist in načrt n a m je uspe l , " prav i t rene r Boru t Rebič , k i se po zak l j učku se-zone pos lav l ja i z Že lezn i -kov . "Ob s l u ž b e n i h obvez-nost ih s e m se odločil , da to sezono ne bom trener , mor-da pa bom spet kdaj kasne-je. B o m pa uprav i k luba po-m a g a l še pr i i z b o r u igral-

cev, sa j še n i m a j o novega trenerja . Čeprav se v k lubu zavedajo, da je igranje v 1. B l ig i p rece j šen kakovos tn i preskok, pa s i vsako moštvo žel i , da nekoč pride do 1. A lige. Tako je tudi v Železni-k ih in to čez nekaj let tudi n i nemogoče," dodaja Borut Rebič.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •SSSSS •••••• ss •• •••••• •• M • • • • • • • • • • M • • vilma.stanovnik@g-glas.si 11

Zmagovalca odločil zadnji krog Gorsko kolesarsko dirko v krosu za slovenski pokal Završnica sta dobila Tanja Žakelj in Luka Mezgec.

M A J A BERTONCELJ

Žirovnica - Kolesarski klub Završnica je bi l organi2ator letošnje prve gorsko kolesar-ske dirke 2a slovenski pokal v o l i m p i j s k e m k rosu . Tek-movanje so organizirali pet-najst ič , potekalo pa je na novi, tehnično zelo zahtevni progi v G l e n d na B r e z n i d , k i jo je tokrat dodatno oteži-lo še blato. Organizatorj i , k i so odl ično opravi l i svoje delo, s i prizadevajo, da bi na tej progi prihodnje leto gosti-l i državno prvenstvo v gor-skem kolesarstvu.

V m o š k i konkurenc i je zmagovalca odločil zadnj i iz-med šest ih krogov, v kate-rem je bil Luka Mezgec (ŠD

B a m . B i ) , k i nastopa v kate-gori j i pod 23 let, boljši od Je-seničana Lenarta Noča (Ga-nesha Team) . Še ne 20-letni Kranjčan, katerega trener je Bo jan Ropret, je tako doka-zal , da je odlično pripravljen. Pred kratk im je bi l na evrop-s k e m prvenstvu v krosu v St. Wend lu v Nemči j i 16., viso-ke d l j e pa i m a tudi na sveto-v n e m prvenstvu pr ihodn j i mesec . P rece j laž ja je b i la zmaga T a n j e Žake l j ( M B K Hidr ia) pr i ženskah. Tekmo-valka iz vasice Ledine m e d Ž i r m i i n Id r i jo , evropska podprvakinja med mla j š im i č lanicami , je bila za skoraj 12 m i n u t h i t re j ša od A n e Z u -pan (Energija) . Nina Homo-vec ( M B K Hidr ia ) je odstopi-

Lenart Noč, Luka Mezgec in Matjaž Budin so bili najhitrejši na novi progi za gorske kolesarje v Clenci na Breznici.

la, m e d t e m ko B laže Kle-menčič , k i bo, kot kaže, za-stopala slovensko gorsko ko-

lesarstvo n a o l impi j sk ih ig-rah v Pekingu, na startu n i bUo.

TENIS

KRAN)

Blaž Kavčič najbolje do sedaj

Trenutno najviš je uvrščeni S lovenec Blaž Kavčič se je do 316. mesta na A T P lestvici povzpel po zaslugi odlično odi-granega turnirja pretekli teden. V avstrijskih Porečah se m u je na 370 .000 evrov močnem tekmovanju po treh zmagah v kvalifikacijah uspelo uvrstiti v glavni žreb. Njegov nasprotnik v uvodnem krogu je bil 125. igralec na svetu, Rus Te imuraz Gabašvil l . S tesnim izidom 4 : 6 ; 6 : 4; 7 : 6 je Blažu uspelo priigrati svoj največji uspeh v karieri in se premierno prebiti v drugi krog tu rn i r j a ATP . Ža l pa je mora l v nas lednjem srečanju priznati premoč Rusu Igorju Kunic inu, ki je pred tem presenetil že četrtega nosilca Amer ičana Mardlja Fisha. V zadnjem tednu je Blaž na svetovni lestvici napredoval za kar 41 mest in za malenkost prehitel Marka Tkalca. B. M .

Začenja se prva slovenska liga Z dvobojem med Ten išk ima kluboma Tr iglavom iz Kranja ter Medvodami se bo danes pričela letošnja prva ženska teniška liga. Tekmovanje bo potekalo po ustal jenem siste-mu, in sicer bodo na vsakem srečanju odigrali tri dvoboje posameznic ter eno tekmo dvoj ic . Šest ekip se bo meri lo med seboj , najviš je uvrščeni ekipi rednega dela pa se bosta septembra v končnici borili za naslov ekipnih prvakinj. Tud i letos bodo glavne favoritke igralke mar iborskega Ž T K , lanske zmagovalke, ambicij pa ne skrivajo niti v kranjskem Triglavu. Za Kranjčanke bodo pod vodstvom kapetana Mar-ka Pora nastopile Urša Jerman, nedavna mladinska prvaki-nja do 18 let, Klavdi ja Rebol, Sončka Jazb inšek , Barbara Muiej in Nina Šuvak. V petek pa Kranjčanke čaka pomem-ben dvoboj proti Ž T K Mar ibor , za katerega bodo igrale Tadeja Majerič, Aleksandra Lukič in Maša Grgan. B. M.

GORSKI TEK

KRANJ

Zarnik peti v Švici

Sebastjan Zamik, gorski tekač iz Košiš pri Kamniku, je na tek-mi W M R A Grand Prix v Saillonu v Švici s 5. mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev v tem tekmovanju doslej. S časom 48 minut in 49 sekund je za zmagovalcem, Novozelandcem jonathanom Wyattom zaostal za dobre tri minute. "Noro. Presenetil sem vse, tudi sebe. Proga je bila razgibana z rav-ninskimi deli, strmimi vzponi, nekaj je bilo tudi spusta," je bil po vrnitvi v Slovenijo vesel Zarnik, ki ga sedaj čaka nastop na Gradu na Goričkem, kjer bo v soboto druga tekma pokala Slo-venije v gorskem teku, ki bo štela za DP gor/dol. M. B.

ŠAH

JESENICE

Drnovšek in Cornikova

V organizaciji Š D Jesenice je v soboto potekal 5. turnir gorenj-ske kadetske l ige. Tudi tokrat je prepričljivo slavil Škofjeločan Ca! Drnovšek (ŠS Tomo Zupan Kranj). Odlično drugo mesto je osvojil Domen Mihelčič, ki je osvojil 5,5 točke, tretji pa je bil po najboljšem dodatnem kriteriju Anže Rakovec (oba Š D Je-senice). Najboljša kadetinja je bila Janja Gornik (ŠD Gorenjka Lesce) z osvojenimi 4,5 točke (skupno 6. mesto). V skupni razvrstitvi je zmagal Gal Drnovšek. Druga je bila Janja Gornik (ŠD Gorenjka Lesce) pred Barbaro Robba (ŠS Tomo Zupan Kranj) Iz Poljan, ki je bila tretja. Najboljši do 12 let je bil Blaž Dobravec (ŠD Gorenjka Lesce), do 9 let je bil najboljši Anže Ž n i d a r i 6 Med dekleti do 9 in 12 let je zmagala še ne 8-letna Monika Rozman (oba ŠS Tomo Zupan Kranj). O. O.

WWW.CORENjSKlCLAS.SI

l O . VISOSKI TEK (SLOVENSKI POKAL)

Datum: sobota, 31. maja 2008 ob 10:00 Proge: 9,7 km, višinska razlika +/-100 m Tek za pokal mladine

Kontakt: Gašper Debeljak, 041/369-018, gasper.debeljak(g5siol.net wvw.sdpoljane.si

3. KOLESARSKA DIRKAlft POKALfiORENJSKEGA GLASA

PO ULICAH KRANJA 2008 NEDEUA 1 6.2008

ŠTART OB 8.00 PRED GIMNAZIJO KRANJ

. KATEGORIJE DECKI A,B IN C

Gorenjski Glas št /

Gorenjski Glas

—ifaii irT-T

S J O L o a

H GIBAJTE SE Z NAMI M I R O S L A V B R A C O C V J E T I Č A N I N

Sredica Prejšnji teden se spet nismo

videli. Razlog je že znan -dež.

Naj ne preklinjam takole javno, ker veste, kaj si mislim ob torkovih deževjih. Za da-nes je napoved prekrasna in le upam, da se niso zopet zmoti-li. Danes bo za povsem kratek dres in sončna očala s temni-mi stekli. Bo ena lepših tur.

V prejšnji številki sem začel "predavati" o vožnji v večji skupini, kar je zelo pomemb-no za vse, ki ste se nam ali se nam še boste pridružili. Po-membno je tudi za tiste, ki se udeležujejo množičnih kole-sarskih prireditev, kot so ma-ratoni na primer. Kmalu bo maraton Kranj-Jezersko in kmalu ho tudi Pranja, zato moramo biti pripravljeni in poučeni. Začel sem z razlaga-njem, zakaj je dobro, da že pred štartom vemo, kam se bomo peljali, in razložil sem, kakšno Junkcijo ima vodilni par, danes pa pride na vrsto "sredica". No, prej še nekaj o nevarnostih, s katerimi se sre-čujemo na cesti. Torej pred-stavljamo si večjo skupino ko-lesaijev, ki se vozijo po parih drug zraven drugega. Seveda se bomo tako vozili samo na neprometnih cestah. Na tistih z zelo gostim prometom se bomo držali zakona in vozili drug za drugim.

odvisna vama vožnja celotne skupine. Ne pozabimo, daje pri manjših hitrostih vse to lažje izvedljivo kot pri ve^'ih. Seveda se ne smemo prepustiti samo vodilnemu paru, misleč, da oni mislijo namesto nas, ki smo za njimi. Vsak kolesar v skupini mora vedno točno vi-deti in vedeti, kaj se dogaja ne-kaj metrov pred njim in nekaj metrov za njim.

V sredici so vsi kolesaiji med vodilnim parom in repom, zad-njim parom skupine. Če sta vodilni par oči in glava cele skupine, ne pomeni, da tisti vmes lahko ^edajo samo v tla ali brezskrbno opazujejo nara-vo, skozi katero se peljgo. Kje pa! jasno nam je, da sredica najbolj uživa v zavetrju, ven-dar imajo tudi nekaj zelo po-membnih Junkcij. Sredica je najpomembnejša zaradi pre-nosa informacij, ki jih dobi iz "kabine" skupine. Prenaša ustne informacije kot tudi opo-zorilne znake z rokami. Po-zorna mora biti na prav vsako informacijo, ki jo dobi od spre-daj, in odgovorna je, da tisti zadaj dobijo informacijo pra-vočasno. Pri vožnji v zavetrju wafe teži k čim bližji vožnji za kolesarjem pred sabo. Če nis-mo še vešči vožnje v skupini, tukaj nastopi nojVe^i pro-blem. V sredici se pokaže izku-šenost kolesatjev. Nevešči kole-

T r a s a z a d a n e s : O b i j h j e š l a r t i z p r e d p r o d a j a l n e A h a -

K o k r i c a , m i m o S l a v k a Ž a g a r j a - B r i t o f - Š e n č u r - A d e r -

g a s - D v o r j e - " č e z B e l g i j o " - V o p o v l j e - V o d i c e - V a l b u r g a -

Z b i l j e - M a v č i č e - D r u l o v k a - K r a n j < i l j spe t p r e d proda ja l -

n o A h a .

Če je ovira nekje na sredini voznega pasu, jo bosta oba ko-lesaija seveda nekaj metrov prej obšla in druge opozorila s kretnjo roke. To storita tako, da levi vodilni kolesar v paru obide oviro z leve strani, desni vodilni kolesar pa z desne. Hkrati seveda uporabi kazalec na roki, s katerim s katerim pokaže na oviro. Prav tako obidejo oviro tudi vsi za nji-ma. Ni nujno, da to storita oba kolesarja v paru, nujno pa da eden. Nikoli ne smemo po-zabiti, da moramo to storiti pravočasno, takrat, ko vemo, da bodo vsi videli ali slišali opozorilni znak, in vedno mo-ramo upoštevati, da nas ravno pravočasno opozorilo lahko reši nesreče. To je treba upošte-vati pri prav vseh spremem-bah, kijih bo deležna skupina. Pravočasno moramo opozoriti na križišča, na semaforje, na spremembe smeri, na prehite-vanje počasnejših kolesarjev ali pešcev ... skratka vodilni par mora imeti vseskozi oči na pecljik, saj je od njiju največ

sarji se bodo bali približati ko-lesarju pred sabo in bo nastal prevelik razmak. Prevelik raz-mak pomeni več kot en meter. Zelo izkušeni se peljejo v raz-maku nekaj centimetrov, am-pak pustimo zdaj izkušene. Mi moramo biti pozorni, da ne zaostajamo več kot meter Postopoma se bomo približali kolesarju pred sabo na nekaj centimetrov in s tem še bolj uživali zavetrje. Če bomo za-ostajali več kot meter, se bo skupina prej ali slej raztrgala. Najprg vam bo sosed v paru ušel naprej in ne bosta v isti li-niji, potem boste ugotovili, da se je natanko to (zaradi vas) zgodilo tudi paru za vami in takoj za to ugotovitvijo boste tudi slišali kletvice zadnjega para, ki po takem dogodku utrpi najvet^o škodo, saj osta-ne popolnoma brez zavetrja in daleč od vodilnega para. Taka skupina se kaj kmalu raztrga in razkropi po celem cestišču. Nastane popolna zmeda in velika nevarnost ne-sreče.

12 NASVETI in^@g-gi«s.si

Ič MOJ POGLED D A M J A N A Š M I D

Mali in veliki uporniki (3)

Pogoj, da otroci odraste-jo v samostojne oseb-nosti, je upiranje. So

ljudje, ki tega nikoli niso sto-rili in njihovi starSi so bili bolj zadovoljni kot drugi. V njihovi družini ni bilo bitk za to, kaj bodo njihovi naj-stniki oblekli, kdaj bodo ho-dili domov, s kom se bodo družili in kakšno šolo si bodo izbrali, če si jo sploh bodo. Vse je potekalo brez upiranja in vsi so bili srečni. No, dej-stvo je, da ti isti otroci še da-nes živijo pri starših in se jim pustijo nadzorovati, čeprav so že odrasle osebe. Vse pre-več je takšnih otrok, ki nikoli zares ne odrastejo in jim ustreza skrb staršev, vključno z njihovo penzijo. Seveda pod pretvezo večne ljubezni in žrtvovanja. Naj to dejstvo potolaži vse tiste starše, kate-rih najstniki so ravno v teh dneh sredi svojega največjega upora. Neodvisnost je bese-da, ki se H naši deželici upo-rablja bolj pri državnih pro-slavah kot v vzgoji. Biti ne-odvisen pomeni, da najdeš svojo vlogo v tem svetu in jo

tudi živiš, s težavami in ra-dostmi vred. Pri tem ne po-trebuješ nikogar, ki bo pre-vzemal tvojo odgovornost, in nikogar, ki si bo lastil tvoje zasluge. Uporništvo je za najstnike naporna zadeva. Pogosto niti ne vedo, zakaj se upirajo in se upirajo bolj za-radi upiranja samega. Radi bi pač ravnali ali razmišljali drugače kot njihovi starši in s tem pokazali, da niso več otroci. Naš odziv na upira-nje je največkrat tisti, ki lah-ko sproži še ve^i upor ali pa ga zmanjša do te mere, da se lahko vsaj v miru pogovarja-mo z najstnikom in iščemo kompromise. Pri tem nam je v pomoč misel, da otrokov upor ni napad na nas. Je samo nestrinjanje, preverja-nje in na neki način tudi iskanje potrditev. Veliki upo-rniki si želijo slišati pohvale in odobravanje staršev. Poiš-čimo čim več takšnih prilož-nosti. Raziskave so pokaza-le, da najstniki še vedno zelo računajo na starševsko ljube-zen, oporo in pomoč. Čeprav je pogosto videti drugače ...

Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan.

lU (STIČNI

• : ^ " 9 1 , 0 M H z i

u i u i u j . p o t e p i i h . c o m

Rabarbara gasi žejo Rabarbarin sok gasi žejo, zato naj ga pijejo vročični bolniki. Prija pa tudi v vročini, saj nas prijetno osveži. Šibkim in ljudem brez energije bo koristil rabarbarin kompot z dodatkom medu. V t e m času se mirne duše lahko pregrešimo tudi s kakšno od številnih rabarbarinih sladic.

P A V I A K U N E R

Kiselkasta rastlinica, ki iz-vira z območij Kitajske, Tibe-ta in Burme, na začudenje mnogih sodi med zelenjavo, čeravno jo dodajamo tudi v sadne kupe, iz nje kuhamo marmelado in kompot, peče-mo zavitke in pite. V stati ki-tajski medicini je bila rabar-bara (Rheum officinale) močno upoštevana že pred več kot petimi tisočletji. Do-bre pogoje za njeno počutje je predstavljalo tudi območje ob Črnem morju . Prav od tod na neki način izvira nje-no ime - korenini so rekli ra, barbari so jo prinesli v R im in tako je nastalo ime rabar-bara, k i je še danes v uporabi. Stari Grk i in Rimljani so jo pogosto uporabljali zoper trebušne bolečine. Pri nas je trajalo precej časa, da se je prijela. Dolgo je bila na sla-bem glasu kot rastlina revne-ga življa. Le zakaj, se človek vpraša, ko pa je osvežilna, okusna, in če z njo ne preti-ravamo, tudi zdravilna.

Do šentjanževega m nič več

Rabarbara ima rada sonč-na in polsenčna mesta. Maja in junija belo do rahlo rume-no zacveti. V kul inar ik i se uporabljajo le sveža sočna stebla, saj listi vsebujejo pre-velike količine oksalne kisli-ne, k i lahko okvari ledvice. Sicer tudi stebla vsebujejo oksalno kislino, vendar v do-voljenih količinah. Izogibajo naj se j im le ljudje z okvarje-nimi ledvicami, vnetim me-hur jem, protinom, artriti-som, nosečnice in doječe matere. Pri uživanju morajo biti previdni tudi l judje, ki imajo težave z želodčno kisli-no, z razdraženo želodčno sluznico ali so nagnjeni k po-gostim driskam. Zelena, rde-ča in rdečkasto zelena stebla uživamo od maja do junija. Po prazniku sv. Janeza Krst-nika oz. šentjanževem se ra-barbari raje odpovejmo, saj se količina oksalne kisline, ki jo listni pedji vsebujejo, s ča-som povečuje.

Rabarbara ima velike liste

StebFa za osvežitev

Preprečuje zaprtje

Rabarbara vsebuje velike količine vitaminov A, B, C in folne kisline. Bogata je tudi s kalcijem, kalijem, magnezi-jem in manganom. Jabolčna kis l ina v pecljih učinkuje rahlo odvajalno, pospešujejo izločanje seča in čisti kri. Kot najboljši vir vlaknin prepre-čuje zaprtost in lenost čre-vesja. Kogar mučijo omenje-ne težave, naj v tem času po-gosto uživa kompot, sok ali marmelado iz rabarbarinih pedjev. Ker ta sok zelo gasi žejo, naj ga pijejo vročični bolniki. Kompot iz pedjev, k i ga osladimo z medom, je krepilna jed za bolnike in sla-botne ljudi brez energije. Ra-barbara učinkovito razstrup-Ija organizem in odstranjuje maščobo.

Za močne zobe

Sok rabarbare zelo ugodno vpliva na zobe, k i jih varuje. L judje z občutljivo zobno

sklenino naj uživajo ta sok in se izogibajo sadnim soko-vom, k i j im s svojo kisl ino povzročajo "skomine".

Odvajalna in zapiralna korenina

V l judskem zdravilstvu uporabljajo tudi posušeno korenino, ki jo izkopavajo septembra in oktobra. Šib-kejši čaj iz zdrobljene koreni-ne preprečuje drisko, lajša te-žave z želodcem, vnetjem sluznice v prebavilih in delu-je krepčilno. Čaj, ki m u do-damo večjo količino droge, pa rahlo odvaja in ureja delo-vanje jeter. Strokovnjaki sve-tujejo, da je bolje, da priprav-ke iz korenine kupimo v le-karni, kot da uporabimo ko-renino, ki jo imamo na do-mačem vrtu. Korenina vrtne rabarbare namreč nima po-sebnih zdravilnih moči, bolj se izkaže korenina kitajskih vrst rabarbare. Kot krepčilo so nekdaj uporabljali tudi ra-barbare, namočeno v vinu.

Zdaj gre zares 46 v R A K O V I H K L E Š Č A H

M A R J E T A S M O L N I K A R

Zdrav človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Torek, 19. junija

Predsednik države govori zbrano, umiijeno, prepričlji-vo. Nič pomembnega ni osta-lo nepovedano. Po eni uri se poslovim. Janez Drnovšek mi obljubi, da bo, ko bom na ke-moterapiji, v mislih z menoj, da mi bo pošiljal pozitivno energijo. "Iskrena hvala, go-spod predsednik. Iskrena hva-la za vaš čas, energijo, pozi-tivne misli in dobre želje. Tudi jaz vam želim vse naj-boljše. Na svidenje." In že sem na ulici.

Odgovora na vprašanje, za-kaj prav Janez Drnovšek, za-kaj ne, recimo, Lojze Peterle, ne vem. Sem dobila, kar sem pričakovala? Ne vem. Ker ne vem niti tega, kaj sem priča-kovala. Sem iskala tolažbo? In to kar pri samem predsed-niku države? Bog ne daj. Sem zmedena? Nikakor ne. Sem srečna? J a. Zelo sem srečna. In zelo, zelo mirna. In zelo prepričana, daje pred mano še veliko let, veliko lepe-ga in srečnega življenja. Oh, kako lepo je živeti.

Misli mi pretrga daljna znanka, ki jo srečam na poti domov. "O joj, Marjeta, a je res, kar slišim, imaš res raka na pljučih, kako se počutiš, kaj pravijo zdravniki, zgledaš pa

dobro veš, ampak nič se ne boj, boš videla, da bo še vse dobro" in bla bla bla, dokler ne pride-va do vhoda v blok, v katerem živim. Predrznost pa taka. Od kod neki si jemlje pravico, da me obmetava s Jloskulami. Stavim, da meje ženšče že po-kopalo. Če ne bi bila Jina, go-vorim o sebi, da ne bo pomote, bi ji morda celo eno primaza-la. Sicer pa, kaj me briga in se od znanke kolikor toliko pri-jazno, vsekakor pa manj, kot si zasluži, poslovim. Medtem mi na misel pride tale modrost Lo-uise L Hoy: "Na planetu je vsega v izobilju. Zavest nam daje pravico do vsega dobrega. V zavesti se vedno trudimo, da bi oplemenitili vse, kar misli-mo, govorimo in počnemo. Ko

povsem jasno uvidimo, da res-ničnost ustvarjamo s svojimi mislimi, jo začnemo uporab-ljati kot mehanizem povratne zveze, ki nam sporoča, katera je ruislednja sprememba, ki jo moramo udejanjiti." Kar se mene in mojega notranjega bi-vanja tiče, moram začeti raz-mišljati o večji sprgemljivosti drugačnega od mene, od moje-ga načina razmišljanja in sprejemanja okolja.

Končno se je začelo. Prema-govanje moje življenjske pre-izkušnje, namreč. Sedim v ordinaciji dr. Petra Papuge in se v mislih pripravljam na svojo prvo akupunkturo, s ka-tero me bo doktor uradne me-dicine in strokovnjak s podro-čja kitajske medicine pripra-

vil na kemoterapijo. Dr. Petar Papuga: "Temeljno vodilo pri pripravi za kemoterapijo je uravnovešanje vegetativnega živčnega sistema. Na tem slo-ni odzivnost telesa na stresne dražljaje, med katere sodi tudi kemoterapija. Temu naj-hitreje prispeva kombinacija vaj, diete in spodbujanja tako imenovanih energijskih tokov zunaj in znotraj telesa. Izbi-ra točk sloni na občutljivosti le-teh za pritisk ali masažo. Pri vsaki vnovični terapiji je treba slediti občutljivim toč-kam in na temelju pulza, vi-deza jezika ter splošnih zna-menj o delovanju telesa; pre-bava, potenje, uriniranje, spanje in apetit."

(Se nadaljuje.)

RADOSTI ŽIVLJENJA ~ 1 3

Juhe BORIS BERGANT

Juhe nam zbujajo tek in potešijo prvo lakoto. Zapelji-vo dišeča, vroča juha lahko deluje prav čudežno: že po nekaj žlicah postane svet ve-liko prijaznejši. Pri tem ne smemo pozabiti, da so že zdavnaj min i l i časi, ko so bile juhe prave kalorične bombe. Današnje juhe so lažje in raznovrstnejše kot kdajkoli! Skuhamo jih lahko iz malodane vseh možnih sestavin. Juhe delimo na či-ste ali bistre juhe in na goste ali vezane juhe. Goste juhe so pretiačene juhe, zelenjav-ne juhe, kremne juhe in slu-zaste juhe. Pretiačene juhe naredimo tako. da kuhano zelenjavo z vi l icami dobro pretlačimo, nato dodamo še smetano in sveža zelišča. Zelenjavne juhe kuhamo iz ene, še bolje pa iz več vrst zelenjave. Zgostimo j ih s prežganjem. Pr i koncu kuhe pa j ih je dobro malce okisati al i pa zaliti z malo belega vina. Kremne juhe so narejene iz gladko zmiksa-ne zelenjave, popestrimo pa jih s smetano, koščki popra-ženega kruha ali pa s koščki zelenjave. Potem pa so tu še mineštre, k i j ih je mnogo vrst, vendar sta meso i n ze-lenjava v vseh obvezni sesta-vini. Če že ne dodamo mesa, pa dodamo vsaj kost, pršutovo, seveda.

Porova juha

Z a 4 osebe potrebujemo: j o dag pora, 25 (tog krompirja, I mesriejuhe ali vode, 2 žlici olja, 1 žlico moke, 1 strt strok česna, 1 dl sladke smetane, sol, sveže mlet poper in sveže sesek-ljan peteršilj.

Na olju prepražite očiščen in na kolobarje narezan por ter na kocke narezan očiščen krompir. Pomokajte, zalijte z juiio, začinite i n kuhajte, da se por in krompir zmeh-čata. Nazadnje zalijte še s sladko smetano, prevrite in postrezite s siesekljanim peteršiljem.

Ribja j u h a

Za 5 oseb potrebujemo: 0,5 kg poljubnih morskih rib, 3 žlice oljčnega olja, 1 srednje veliko čebulo, 2 paradižnika, 2 stro-ka česna, lovorov list, sol, sveže mlet poper, sveže sesekljan peteršilj in sok 1 limone.

Na oljčnem olju prepražite sesekljano čebulo in jo zalijte z 1,51 vode. Ko zavre, dodajte na majhne kocke zrezana pa-radižnika, strt česen, lovorov list, sol, poper, sok ene limo-ne in očiščene ribe. Juha naj počasi vre 15 minut Ribe po-berite iz juhe, odstranite ko-sti, meso narežite na kocke in ga vrnite v juho. Na koncu juho še potresite s peterši-ljem, prevrite ter postrezite.

G o b o v a j u h a

Za 5 oseb potrebujemo: 50 dag mešanih gob (lisičke, jurčki.

Sampinjoni, mavrahi,...), 1 če-bulo, 5 dag masla, 40 dag krompirja, 1 I mesne juhe ali vode, 3 stroke česna, sol, sveže mlet poper, 1 dl kide smetane in 1 žlico sveže sesekljanega peteršilja.

Gobe operite, očistite in jih narežite na manjše kose. V posodi raztopite maslo in na njem prepražite seseklja-no čebulo. Ko porumeni, do-dajte osušene gobe, j ih do-bro prepražite, dodajte olup-I jen in na kocke narezan krompir ter zalijte z juho ali vodo. Začinite s česnom, so-ljo in poprom ter kuhajte to-liko časa, da se krompir zmehča. Nazadnje odstavite, vmešajte še kislo smetano in sesekljan peteršilj ter takoj postrezite.

Paradižnikova j u h a s t e s t e n i n a m i

Za 4 osebe potrebujemo: 60 dag svežih zrelih paradižni-kov ali pela tov iz konzerve, j čebulo, 1 steblo stebelne zele-ne, 1 strok česna, 1 žlico olj-čnega olja, 7 dl piščančje

juhe ali vode, 5 dag manjših poljubnih testenin, sol in sveže mlet poper.

Paradižnike, čebulo, zele-no in česen dajte v naoljeno

kožico, pokrijte i n na šib-kem ognju dušite 40 minut, da se vsebina zmehča. Vmes kožico občasno pretresite. Zdušeno zelenjavo pretresi-te v multipraktik in jo gladko zmiksajte ter jo vrnite nazaj v posodo. Zalijte s piSčančjo juho ali vodo, zavrite in do-dajte testenme. Solite in po-prajte po okusu ter kuhajte še približno 10 minut, da se testenine skuhajo.

K r e m n a c v e t a č n a j u h a z b u č n i m oljem

Za 4 osebe potrebujemo: 3 žli-ce masla, 1 manjšo sesekljano čebula. 50 dag cvetoče, 1 žlico moke, 1 I goveje juhe, 0,5 dl sladke smetane, sol in 2 žlici bučn^a olja.

V kožici stopite maslo, do-dajte sesekljano čebiUo in pražite, da porumeni. Dodaj-te očiščeno in na kocke nare-zano cvetačo ter jo malo pre-pražite. Pomokajte, dobro premešajte in zalijte z govejo juho. Kuhajte toliko časa, da se cvetača zmehča. S palič-n im mešalnikom juho zmiksajte, dodajte sladko smetano in solite po okusu. Tako pripravljeno juho pre-vrite i n postrezite pokaplja-no z bučnim oljem.

II KUHARSKI RECEPTI Z A VAS IZBIRA D A N I C A D O L E N C

Tedenski jedilnik

Nedelja - Kosilo: goveja juha z jetrnimi žllčniki, goveja pečen-ka s šampinjoni in korenjem, peteršiljev krompir v koscih, be-rivka, rabarbarin kolač; Večerja: zeliščne omlete, jogurt. Ponedeljek • Kosilo: porova kremna juha, zelenjavna rižota s hamburško slanino, tržaški solatnik s fižolom; Večerja: na oljčnem olju popečeni kruhki z dušenimi jajčevci, pivo, sok. Torek - Kosilo: korenčkova juha s kosmiči, špinačni njoki v si-rovi omaki s parmezanom, zelena solata z lečo; Večerja: peče-ne hrenovke v vlečenem testu, zeljna solata s krompirjem. Sreda - Kosilo: česnova juha z opraženimi kruhki, dušena piščančja bedra z zelenjavo, grahov riž, rdeča pesa v solati; Večerja: bezgovo cvrtje, bela kava ali kompot. Četrtek - Kosilo: krompirjev golaž s kranjsko klobaso, črn kruh, glavnata solata s sojo; Večerja: polenta s koromačem in parmezanom, bela kava. Petek - Kosilo: grahova kremna juha, ocvrti ribji fileti, blitva s krompirjem po dalmatinsko, sadna kupa z jagodami; Večerja: špargljeve omlete, rižev puding, sadni sok. Sobota - Kosilo: telečja krača z zelenjavo, francoska štruca, mešana solata, sladoled s sadjem; Večerja: marelični skutni cmoki, kompot.

Špargljeve omlete 500 g špargljev, 2 veliki šalotki, 6 jajc, 2 žlici oljčnega olja, sko-delica rtaribanega parmezana, sol, sveže zmlet poper.

Šparglje diagonalno narežemo na 2 do 3 cm dolge koščke, šalotki na tanke rezine in oboje podušimo na olju. Pustimo, da se ohladi in začinimo s soljo in poprom. Stepemo jajca, jih solimo in popramo, dodamo ohiajer>e šparglje s šalotko, polovico parmezana in dobro premešamo, vendar ne do dna, da se lepo zapeče. Po 3 minutah, oz. ko je omleta v sre-dini še "mokra", jo potresemo s preostalo polovico parme-zana in postavimo v pečico za dve minuti, da se zapeče še z zgornje strani. Ko vzamemo omleto iz pečice, jo pustimo minuto počivati, nato pa jo ponudimo na ogretem krožniku.

Skutni cmoki z marelicami

250 g skute, 1 rumenjak, 140 g moke, 40 g masla, 12 svežih ma-relic, beli sladkor, sol.

V posodo stresemo skuto in jo dobro pretlačimo. Dodamo še rumenjak, moko, maslo in sol. Vse skupaj dobro pregne-temo in testo zavijemo v folijo. Za 30 minut ga damo v hla-dilnik. Iz testa nato naredimo valj in ga razrežemo na 12 ko-sov. Vsak kos sploščimo, vanj damo marelico, nekaj slad-korja in nato oblikujemo cmok. Cmoke kuhamo v slani vodi približno 8 minut. V ponvi stopimo maslo in z njim pokap-Ijamo kuhane cmoke.

Reccpt za Spargtjcve omlete smo vzeli in nafnovejte Icnjlge 'Spargljl divji in gojeni', marelifne cmoke pa iz bogata knjige sladic 'Po Božiču dtii* znanega ituhaija Andr^a Frica.

Jedi za pomladne dni 27 K U H A R S K I R E C E P T I

JANEZ ŠTRUKEL;

Mozzarel la v solati

Sestavine: 1 zavitek mozzare-lle, 4 paradižniki, 10 dag ruko-le, 1 gbua radiča, 1 manjša gla-va majniške solate, sol, poper, kis, olje po potrebi.

Priprava: Očiščeno rukolo, radič in majniško solato pre-lijemo s preprostim solatnim prelivom in dodamo nareza-no mozzarello. Solato lahko potresemo s celimi orehovi-m i jedrci ali narezanimi mandlj i . Narahlo premeša-mo in po okusu še začinimo.

Mineštra z b u č k a m i in t e s t e n i n a m i

Sestavine: 30 dag bučk, 30 dag krompiija, 4 dag čebule.

1 dl olja, zelenjavna omaka, jušni svedrčki.

Priprava: Krompir olupi-mo, ga narežemo na enake kocke, čebulo drobno se-sekljamo, bučke zrežemo na kocke. Na maščobi pre-pražimo sesekljano čebulo, dodamo olupl jen in na kocke narezan krompir , prepražimo in zal i jerao z zelenjavno juho. Ko juha dobro prevre, dodamo buč-ke ter začinimo s poprom in soljo. Testenine damo v juho nekaj minut pred koncem. Mineštro pokusi-mo in po potrebi še začini-mo. Po želj i lahko dodamo še nariban sojin sir.

Zrezek v pivovem testu

Sestavine: 4 enaki telečji zrez-ki po 14 dag, četrt I piva, 1 dl zelenjavne ali kakšne druge juhe, 5 dag moke, sol, poper. Pivovo testo: 3 beljaki, sol, ij dag moke, 2 rumenjaka, osminko I piva.

Priprava: Zrezek pripravi-mo v marinadi, ki jo pripravi-mo tako, da pivo in juho z za-čimbami in moko prevremo. Nato marinado ohladimo. V tej marinadi mariniramo po-tolčene zrezke do 12 ur.

Za pivovo testo stepemo beljake v sneg, solimo, doda-mo moko, rumenjake in pivo, ter nekaj brizgov mine-ralne vode. Pazljivo premeša-mo. Zrezke vzamemo iz ma-

rinade, jih osušimo, solimo, pomokamo, namočimo v pi-vovo testo in ocvremo v vro-čem olju. Pečene zložimo na papirnato servieto, da se zrez-k i nekoliko osušijo. Poleg po-nudimo novi krompirček in kuhano zelenjavo na maslu. Poleg ponudimo še zeleno solato z redkvicami.

Č o k o l a d n e rezine

Sestavine: 12 dag masla, ij dag sladkoija, j jajca, 10 dag čokola-de, 13 dag mandljev, 1 žlica tur-Ske kave, 4 dag moke, pecilni prosefe, rum, osminko I belega vina, četrt I sladke smetane, 1 žlica sladkoija, 10 dag čokolade.

Priprava: Penasto umeša-mo sladkor in maslo, jajca in

raztopljeno čokolado. Pri-mešamo mlete mandlje, kavo, nato pa še moko po-mešano s peci lnim pra-škom. Tortni model nama-žemo in potresemo z moko. Testo damo v model. Peče-mo ga v pečici pri 175 stopi-njah Celzija 30 minut. Peče-no testo prelijemo z mešani-co ruma in vina. Testo oblo-žimo s tolčeno sladko smeta-no. Čokoladne skobljence naredimo tako, da čokolado razpustimo v vodni kopeli. V tanki plasti jo namažemo na peki papir ali na porcelanast pladenj. Ko se strdi, jo s ko-v insk im strgalnikom nare-žemo na večje skobljence. Skobljence damo na tolčeno sladko smetano.

1 4 ZANIMIVOSTI info@g-^as.si

JESENICE

Kulturna mavrica Jesenic

Na Jesenicah je minuli konec tedna potekala dvodnevna pri-reditev Jesenice Fest 08, namenjena medkulturnemu dialo-gu in spoznavanju različnih kultur. V soboto so v športnem parku Podmežakla potekale Športne igre pod geslom Vsi drugačni, a v športu vsi enotni. V nedeljo pa so se na Stari Savi v okviru Kulturne mavrice Jesenic predstavila jeseniška kulturna društva, od srbskega, makedonskega, društva Boš-njakov do dveh slovenskih kulturnih društev. Kot je poveda-la Lili Tkalec iz Mladinskega centra Jesenice, ki je organizi-ral dogodek, je v programu sodelovalo prek 70 udeležencev, ki so s petjem, plesom in recitacijami predstavili svojo kul-turo. Na stojnicah so predstavniki razl ičnih narodnost i predstavljali značilne predmete, oblačila in kulinariko. U. P.

Podobe Tržiča iz davnine ure Smolej ima zbirko starih fotografij in razglednic Tržiča in okolice. Izbor razstavlja

galeriji Atrij Občine Tržič.

T o j A N SAJE

Stojnica srbskega d r u ^ a Vuk Karadžič - med drugim so ponujali tudi kajmak, pite, uštipce, slivovico...

ižič - Upokojenec Jure Smo-i z Kovorja ima več ustvar-

nih konjičkov. Od mladosti zanima risanje. Rad prime

pič in drugo slikarsko orod-en s katerim upodablja kiaji-o. Izdeluje tudi figure iz

mavca za jaslice. E*red poldru-gim desedetjem je začel zbi-

ti stare fotografije in raz-ednice Tržiča z okolico. 'Privlačijo m e podobe me-

ta in vasi v preteklosti. Ko m imel nekaj starih raz-edjiic> m e je zamikalo zbi-

anje. Do danes se je nabralo mojih albiunih okrog 350

btografij in razglednic, med caterimi je največ črno belih, osnetki imajo dokumentar-0 vrednost, saj prikazujejo tavbe, življenje ljudi in do-godke, katerih se spominjajo e starejši ljudje. Zadovoljen

m , da sem lahko pripravil )rvo razstavo tega gradiva v ečjem obsegu. Na ogled je

0 povečav najbolj zanimi-1 fotografij in razglednic.

jure Smolej predstavlja 140 starih fotografij in razglednic Tržiča z okolico.

Marsikatero od njih s e m ku-pil na bolš jem se jmu. Z a redke primerke sem moral plačati več," je povedal zbira-lec Smolej.

Pri postavitvi razstave je Juretu pomagal upokojeni kustos Tržiškega muzeja Ja-nez Šter iz Kovorja. Razvrstil je gradivo po kategorijah in časovnih okvirih. Njegov na-slednik Al jaž Pogačnik je

razstavo označil kot zanimiv zgodovinski dokument o po-dobi mesta, ki izginja. Neka-tere hiše so že zdavnaj poru-šene. dogodki pa pozabljeni. Razstavljene slike spominja-jo tudi na prihod prvega vla-ka pred sto leti v Tržič, spre-j e m prestolonaslednika Franca Ferdinanda leta 1 9 1 2 in odhod mobiliziranih meš-čanov leta 1 9 1 4 na vojno.

plaz v Pristavi in požar pri sv. Jožefu leta 1959, stare go-stilne, planinske koče, cer-kve. gradove, nove stavbe in še veliko zanimivega. Župan Borut Sajovic. ki je odprl raz-stavo, je povabil zlasti mlajše rodove k obisku razstave do 11. junija. Prve obiskovalce je kitarist Luka Ropret pospre-mil na sprehod po njej z glasbo.

B MojeDelo.com Izberi prihodnost

MOjE DELO, spletni marketing, d.o.o. Podutiška 9 2 , 1 0 0 0 Ljubl jana, Slovenija. T; 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.moiedeto.com.info@mojedelo.com

Receptor/Natakar v hotelu m/ž (Ljubljana) Pričakujemo: zaključeno srednjo šolo za gostinstvo in turizem, oz. vsaj 3 leta izkušenj s področja turizma/ gostinstva, znanje dveh tujiti jezikov (ang/nem/ita/ franc). znanje dela z računalnikom (e-pošta, internet. MS Office), vozniški izpit kategorije B; komunikativnost, prijaznost, urejenost, ustrežljivost. samostojnost v okviru. Honorarna zaposlitev, delo med vikendi in nočno delo. Stil Inženiring, d. o. o.. Litijska 188, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 18. 6. 2008. Več na wwvkr.mojedelo.com.

CNC operater m/ž (Zgoža/Begunje) Zahtevano znanje: najmanj zaključena srednja šola tehnične smeri, znanje matematike (trigometrija, koordi-natni sistemi), poznavanje računalnikov, CNC strojev in njihovega detovanja. Seaway Group. d. o. o.. Pot na lisice 2. 4260 Bled, prijave zbiramo do 16. 6. 2008. Več na www.mojed6lo.com.

Voznik dostavnega vozila m/ž (Ljubljar i z okolteo, teren) Zadolženi boste za dostavo, prevzem blaga in delovne-ga materiala od In k strankam, dobaviteljem, Ipd. Priča-kujemo opravljen vozniški izpit kategcnije B. zaželene so izkuSnje pri vožnji dostavnih vozil; samostojnost, odgo-vornost, komunikativnost. Če menite, da vas razpisano delo veseli in izpolnjujete omenjene pogoje, vas vabimo, da nam pošljete svojo prijavo po klasični ali e-poštl. Akron. d. o. o.. Barletova 4, 1215 Medvode, prijave zbiramo do 19. 6. 2008. Več na wvw.mojedelo.com.

Serviser m/ž (Vrhpolje) Od Vas pričakujemo: srednješolsko izobrazbo elektro-tehnične smeri, vozniški Izpit kategorije B. poznavanje dela z računalnikom (Microsoft Office), sposobnost ustnega in pisnega izražanja v slovenskem in tujih jezikih, prilagodljivost, organizacijske sposobnosti, Komunikativnost in pripravljenost na delo v timu. Ponujamo vam: možnost zaposlitve za nedoločen čas, samostojno delo,... Uršič, d. o. o.. Vrhpolje 251. 1241 Kamnik, prijave zbiramo do 21, 6. 2008. Več na Nwww.mojedelo.com.

Prodajalec m/ž (Vrhpolje) Od Vas pričakujemo: najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elektrotehnične ali živilske smeri - zaželena pekarska usmeritev, delovne izkušnje s področja pekarstva, dela s strankami in prodaje, vozniški izpit kategorije B. poznavanje dela z računainikom (Microsoft Office), sposobnost ustnega in pisnega Izražanja v slovenščini In v tujih jezikih, prilagodljivost, organizacij-ske sposobnosti.... Uršič. d. o. o., Vrhpolje 251. 1241 Kamnik, prijave zbiramo do 21. 6. 2008. Več na www. mojedelo ;com.

Strokovni sodelavec m/ž (Vrhpolje) Od Vas pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe živilske smeri - zaželena pekarska usmeritev, delovne izkušnje s po-dročja pekarstva, dela s strankami In prodaje, vozniški

izpit kategorije B, poznavanje dela z računalnikom (Microsoft Office), sposobnost ustnega in pisnega izra-žanja v tujih jezikih, prilagodljivost, organizacijske spo-sobnosti, komunikativnost In pripravljenost na delo v timu. Uršič. d. o. o.. Vrhpolje 251.1241 Kamnik, prijave zbiramo do 21. 6. 2008. Več na www.mojedelo.com.

Ekonomista za področje energetike m/ž (Kranj) Pričakujemo: zelo ustvarjalnega sodelavca z univerzitet-no diplomo, smisel za tehnično področje, pozitiven način razmišljanja, izkušnje na delovnih področjih, ki jih boste opravljali, dobro znanje angleškega jezika, dobro poznavanje dela z računalnikom. Sava, d. d., Ško ek>-ška cesta 6, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 30. 5. 2008. Več na www.mojed6to.com.

Pravnika za finančno področje m/ž (Kranj) Pričakujemo, da boste: univerzitetni diptomirani pravnik, imate vsaj 3 teta delovnih izkušenj na področju financ, dobro znanje angleškega In nemškega jezika, dobro poznavanje MS Office orodij, komunikativnost. natanč-nost, pripravljenost na timsko delo. vozniški izpit katego-rije B, državni pravniški izpit zaželen, ni pa pogoj. Sava, d. d., Škofieloška cesta 6. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 30. 5. 2008. Več na viww.mojedelo.com.

Trade Marketing Manager - Vodja prodajnega marketinga m/ž (Ljubljar a) Idealen kandidat ima univerzitetno izobrazbo s področja ekonomije ali poslovne administracije, 2-3 leta izkušenj v FMCG sektorju in prodaji, vodenju ključnih strank ali tržnem marketingu, tekc^e govori in piše v angle-škem jeziku, ima dobre analitične sposobnosti. Ima odlične komunikacijske sposobnosti, je energičen In motiviran, je samostojen, ambiciozen In odprt za izzive. Nestle Osterreich, Emil KraJik gasse 6. 1051 Vrten/ Dunaj, prijave zbiramo do 13. 6. 2008. Več na www. mojedelo. com.

Inženir oz. tehnik v operatšvi m/ž (Ško^ Loka) Ponujamo vam: pokireni izziv, samostojno In dinamično delo pri vodenju ambicioznega tirna v odličnem podpo-rnem okolju, stimulativno plačilo in trendovsko nagraje-vanje za uspešno opravljeno delo. odlične možnosti za vaš osebni in karierni razvoj v sodobnem delovnem okolju z jasno zastavljenimi cilji, strokovno nadgradnjo vaših znanj ter ostalih znanj, ki so pomembna za doseganje ciljev. SGP Tehnik, d. d.. Stara cesta 2. 4220 Škofja Loka. prijave zbiramo do 18. 6. 2008. Več na www.mojedelo.com.

Referent za prodajo turističnih aranžmajev m/ž (Kranj) Od Vas pričakujemo: V. stopnjo izobrazt>e turistične ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj na področju prodaje turističnih aranžmajev v turistični agen-ciji. Nudimo vam: samostojno in dinamično dek). stimu-lativno plačilo, ustvarjalno delovno okoJje. TGT56 -Odisej, d. o. o., Maistrov trg 2. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 22. 6. 2008. Več www.moiedelo.com.

Obiščite prodajalni Chicco: • M e r c a t o r c e n t e r K r a n j ,

Cesta Staneta Žagarja 69, Kranj, tel. 04/201 86 90 - Chicco Radovljica, Poljska pot 4. Lesce, tel. 04/530 57 07 M

povsod, kjer jo otroci

ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE •PROSTA DELOVNA MESTA

NA GORENJSKEM (m/ž)

MONTER aEMtNTOV do 37 S.Oe. LAK«EX S R O., ROŠNJA 16 A. STARŽE GRADB^I DELAVEC dO 31.5.08; SANOVA, D.O.O.. M. VA^OVA 1, KRANJ DELAVEC BREZ POKUCA do2.6,08:CASPALD.O.O..UU8UANSKAC 3 0 . KAMNMK do 31.5.08; FRANC LUZNAfl S .P, RNTARJEVA UL 12, do 31.5.08; GOMBOC FREDI S P.. J . ALJAŽA 3, MOJSTRANA do » .S .Oe . KARIERA. O.O.O.. DUNAJSKA C. 21. UU6UANA do 15.6.08: KMEnjSKA MEHANIZACIJA-mSOJE. O.O.O .TRBOJE 10, KRANJ do 28 5.08. LASER BLED. D.O.O..VURNIKOVAUL 2.UUBUANA dO 27.5.08; MANPOVVER. O.O.O., GOSPOSVET-SKAC.6 . UUBLJANA do 4.6.08: MOORI VAL. O.O.O.. C 1 MAJA 999. KRANJ dO 315,08: MOORA VAL 0 .0 ,0 . . PRESERNOVA C. 53. RA£}OMIJC d o 8 6 - 0 8 ; OGR©<. D.O.O.. P O D R E Č A S . MAVCICE do 2 . 8 . 0 8 ; PEKARSTVO KEPtC d O 0 . VOPOVLJE 5 A. C E R K L J E do 28.5 08: SANOVA. D.O.O.. M VAONOVA 1. KRANJ do 4.6.08; SOOeXHO. D.O.O.. Ž6LE7J^A C. 16. UUBLJANA do 8.70S. OBRAD TRNUMOVIČ S P. MLAKA». TR. ŽjC POMOŽNJ DELAVEC do 22.6.08; VURNIK FRANC S P . GRAD<SKA POT 6.f lAD0VUCA do 31.5.08; LEBEN. O.O.O.. UETENICE 25. OOU«K do >9,6.08; DAVORIN MARSNOViC S . P . PLANINA 26.KRAMJ dO 15,6.08: TOMAŽ SATLER S P.. OIDHAMSKAC U.KRANJ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA do 3,6.08: AGENCUA M SERVIS. D.O.O.. K»RISKA UL 14, LJUBUANA d013.6.08: AGENCUA M SERVIS, D.O.O.. tGRiŠKA UL 14. LJUaUANA do 12.6.08; OACAR ANTON S .P . BREG 0 6 SAVI 28. MAVČICE <» 31.5 08; 6L£0.0-0 ,0 , . C . SVOEOOE 3 7 . B L E D do 28,5.08; DM INVEST, d.o.o.. HRUŠEVSKA C. 64. UU8UANA dO 28,5.08: ROBERT ZORKO S.P.. HRASTJE 52 M. KRANJ do 19.6.08: HIT ALPINEA, D.D., BOROVSKAC 99, KR.GORA do 31.5,08: INTEC TIV, 0 , 0 . 0 . UUBLJANSKA C «A.KRW4J do 4.6.08. INTERIM, D.O.O. W. 0 .0 . 0 . . ŽEl£2NA C 14. LJUBLJANA do 31.5.08: ISKRA ISD - PLAST, d o.o., SAVSKA L0KA4.KRAMJi dO 5.6,08; KAFBERA. D O.O,. DUNAJSKA C. 21. UU8UANA do 12.6.08: KRASOVEC GABRUa S R . POOLIU-B E U 149. TRŽK^ da 12.6.08: MAJUS. 0 . 0 0 . , UUBUANSKA C. 13 D.TRZIN do 30.6.08: MANPOVVER, 0 , 0 . 0 . . KOROŠKA C, 14. KRANJ do 27.5.08: MANPOWER. D.O.O.. 60SP0SVET-SKAC. 5. UUeUANA do 7.6 08: MITJA ŠTUIAR S .P . DETEUCA 6. TRŽIČ do 31.5.08: O S 16. DECEMBRA. A. RABIČA 7. M0JSTTW4A dO 4.6.08; P£K/«NA 2EVNIK, 0 ,0 .0 . . UUBUAN-SKA C. 36 A. KflANJ do 19.6.08: PETERUN. 0 .0 .0 . . OOBJE 3. POLJA-NE NAD ŠK. LOKO do5.6,06. PETERUN. D.O.O., DOBJE 3. POUANE NAD ŠK. LOKO do 4,6.08: PROSEN COM. D.O.O., SP. OUPUE 8. OUPUE do 8 6.08; PROTON PROJEKT. D.O.O. ALPSKAC 43. LESCE

do 7.6.08; ROMAN ROSTOHAR S .P . CANKARJEVA C . 2 3 C , B L E O dO 26.5.08; ROMA.TEX. 0 , 0 , 0 , . POD ŠUO 14. TTV ŽJC do 7.6.08; SINTAL. O.O.. UTOSTROJSKA C. 38. LJUBLJANA do 5.6,08: SKSM, SAJE & SAJE, D N.O., ŠMDOVA UL 11. KRANJ do31.5.08, SnGMA<£VNISISTEMI, D.O.O. MOT-NlCAS.TRZm dO 4.6.08: TLS. D.O.O.. TRUBARJEVA UL 6. LA-ŠKO dO 26.6.08; VDLfMK. O.O.O.. CELOVSKAC. 170. UU8UANA UČAR do 19 6-08. FRANC NOVAK S . P . ALJ^KA C 43. LESCE KUHARSK POMOČNIK do 31-5.08. GOMBOC fREDI S P.. J . ALJAŽA 3. MOJSTRANA do 22.6 08. MILOŠIC MILAN S .P . ZG JEZERSKO 12S A. ZG . JEZERSKO do4.8.08. HOTELMA^frOVA. O.O.O.. CANKARJEV TRG 6. VRHNIKA dO 1.6.08; SODEXHO. O.O.O., ŽELEZNA C. 16. UUSLJANA dO 31.S.08: SODEXHO. D.O.O.. ŽELEZNA C 16. UUSLJANA NATAKABSKI POMOČNIK dO 28.5,08: BOHINJ. O.O.O.. TRK31AVSKA C. 17. BOH BISTFOCA NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA ( 0 0 2 I f T ) dO 4.6.08; ACFtONI. OO.O.. B K}DR>ČA44. JESE-NICE do 31 S 08: TUŠ SUPERMARKET. M. VADNCVA19. KRANJ MASER do 12.6.08: KALAPČIEV SUBAN OLGA S .P . OBALA 77. PORTOROŽ-PORTOROSE NtŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (00 3 LET) dO 28.6 08: FUnjRUS. 0 .0 .0 . , UL h ^ O J A ŠL>N-ORA 19. MARIBOR dO 3.8.06; MIP MALOPRODAJA. D.OO . PANOV-Š K A C . I , NOVA GORICA VR'mAR dO 12.6.08: KARIERA. O.O.O.. DUNAJSKA C. 21. U U B U A N A SLASCtČAfi do 29.6.06: PEKARSTVO KEPIC, d.o.o. VOPOVUE 5 A C E R K U E MESAR do31.6.08: TUŠSUPERMARKET. M VAONOVA 19. KRANJ do 5,6.08. ANTON ČADEŽS.P. VISOKO 7 G. VISOKO do 8.6.08: ŠTAJNSJRT. 0 . 0 , 0 . , KJORtČEVAC. 22 A. ŠK.LOKA MIZAR do 19.6.08: UP. D.O.O,. UTOSTROJSKA C. 50. UUBUANA do 31 6,08: TEHMO. D.O.O.. SUHA 23. ŠK. LOKA KUUČAVNIČAR do 12.6.08; AVP. D.0,0. . BRAVNIČARJEVA UL 11. UUBUANA do2.6.08: SVILANtT. 0 . 0 . K0V1NARSKAC. 4. KAM-m. OBUKOVALEC KOVM do 5 6,06: ISKRA - OTC. KRAWJ. D.0,0., SAVSKA

KRANJ snnjoAR dO 29.5.08: BVG. D.O.O.. SAVSKA C. 16. KRANJ OROOJAR dO 12 e,08: KOVAČK!:, D.O.O., VRH PRI ŠENTJER-N E J 10. ŠENTJERNEJ VARILEC dO 31.5.08: ULUA. O.O.O.. PREŠKAC. 19. MEDVO DE MONTER VODOVODNIH NAPRAV dO 22.8.08; SAZA. O.O.O.. KOROŠKA C, 33. KRAMJ MONTER OGREVALNIH NAPRAV do 11.B.08; 23JPWC MATJAŽS P.. ZG. PlRNJČE 45 B. MEDVODE STROJNIK do 31,6.08: THVSSENKRUPP DVG tWGALA. O.O.O.. ŠPRUMA 19. TRZIN STROJNI MEHANIK dO 8 e.08. UTOSTROJ PTS. O.O.O., LITOSTROJ. S K A C . 4 2 . U U B U A N A AVTOMEHANIK do 8.6.08; AVTO-SVETEK STUDENEC, D.O.O.. STUDENEC 11, UUeUANA - POUE dO 4 9,08; KARIERA. 0 . 0 . 0 . DUNAJSKA C. 21. LJUBLJANA

do 31-8.06: TEHMO. D.O.O.. SUHA 23. ŠK LOKA ELEKTRIKAR ENERGETIK dO 7.6,08: MARINA PORTOROŽ, D.O.. C, SOUNAR-JEV8, PORTOROŽ ELEKTROMONTER do 14,6.08: STANISUV VOOLAN ».p . SUHAJXXE 21, KOMENOA ELEKTROtNŠTALATER do 15.6.08; PIKA. D.O.O.. KAJAKAŠKA C . 40. LJUBUANA-ŠMARTNO ELEKTRIKAR ELEKTAONIK dO 27.5.08. VKiOMA. D.O.O. ŠMARTINSKA C. 162, UUeUANA ŠIVILJA dO 16.6,08; ZUJA. O.O.O, MEJA 8. MAVČIČE KROJAČ do 4.6.08; ZORNIK. D.O.O.. POT NA USICE 17. BLED SUKOPLESKAR do 19.6.08; UP. O.O.O.. UTOSTROJSKA C . 50. UUBUANA dO 29.5,08: S A ^ 2GAUN. S.P.. Z \S9ANCi tm UL 3. KRANJ do 7.6.08: TIA TUANA RAMIČ S . P . PODLUBNIK 152. ŠK LOKA AVTOUČAR do31 5.06: UUM. D.O-0. PREŠKAC. 19. MOTVO-DE FRIZER do 22.6.08: BOŠTJAM KEPIC S.P.. TRG SVOBOOE 25.TRŽK5 do 19.6.08: EJIESJOR.O.O.O. DETELOVALIL tO. KRAMJ do 4.6.08: BARTOLAC MOJCA S P , PRCD(L/41ŠKA C- 16. TRŽIČ do 15.9.08; LENART PiRC S .P . S. ŽAGARJA 40. KRANJ do 19.6,08;'LENART PtRC S .P . S. ŽAGARiA 40. KRANJ do 21.6 08: MITJA, d,o,o.. C, V MESTNI LOG 84. UUBLJANA do 5,6.08. MITJA, d.o.o . C V MESTNI LOG 84. UUBLIANA do 31,5.08; SNJEŽANA KOŽUH S .P . C. NA BROO 47. KRANJ do 22.6.08; T1CUANA GRŽiNlC S P , OBALA 77. PORTOROŽ TESAR do 5.6.08: RESPECT. 0 .0 .0 , . APAČE 179. LOV-RENC NA DRAVSKEM POUU do 12.6,08: ROMAN PANGERC S .P . BUKOV1CA PRI VODICAH 18 A VODICE ZIDAR do 28.5.08; BOJAN BAJŽEU S.P.. POOREBER 18. NAKLO POLAGALEC PODOV IN TLAKOV dO 19.6.08; UP. D.O.O.. UTOSTROJSKA C . 50. UUBLiANA VOZNIK do31.S.0e: ELV^ALAGIČS.P. OOBRAVSKA U L 3 .

•do3l.S.08; SlEELTftANS, D.O.O. C.ŽEUEZARJEV 8. JESENICE do 22.7.08; TRGOOOM NO. 1.0.O.O., ZAPUŽE 10 B.BEGUNJE PRODAJALEC do 28.5.08: AVTO MARKOVIČ, D.O.O., POUANE 146. POLJANE NAD SK. LOKO dO 31.5.08: TUŠ SUPERMARKET. M VADN0VA19. KRANJ dO28,5.08: FENIKS PROJEKT. D.O.O.. JURCKOVA C. 224. LJUBLJANA doSI.S.Oe. UON STVIE . 0 ,0 .0 . . STELETOVAC. 8. KAMNIK dO 12-6.08; MAK PRAPROTNlK. O.O.O.. ŠKOFJE-LOŠKA C. 20.KRArU dO 30.5.08. MARJETA ŽAGAR S .R . SLAMMIKAR-SKAC. 4. DOMŽALE dO 4.6.08: SLOVENUAŠPORT. NAS. S. ČERNETA 34. KR OORA do 3.6.08; MONNDOLOR. 0 .0 .0 . , ORAŽGOŠKAUL 2 . K R W J dO 29.5,09: vvrr 6. D.O.O.. ŽEJE PRI KOMENDI 112. KOMENOA do 6.6.08; wrr B. D.O.O.. ŽEJE PRt KOMEND1112. KOMENOA KUHAR do 5.6.06; AIREST, O O.O.. ZG BRNIK 130 A. BR-NIK-AERODROM dO 4.8,08: A)RESr, D.O.O.. ZG BRNIK 130 A BR-NIK-AERODROM dO 31.5.00: ALOJZ JANC S.P.. UL, (^NKAfUeVEGA BATALJONA 6. JESENICE

do 15.6,08: SIMON ZGONC S.P.. ŠLAJMERJEVA UL I A.Ut^BLJANA do 2.6.08: ŽIGA TEHOVNIK S.P., SRGAŠI 38 A. ŠMARJE do22.6.08: BRANKO BEŽEK S .P . MOKRAŠKA VAS I.SP.IORUA do 19,6.08: HFT ALPINEA. O.O.. BOROVŠKA C. 99. KR. GORA do 15.6 08, INTERTRENO. D.O.O., HOTEMAŽE 50. PREDDVOR do 7.6.08; MARlNA PORTOROŽ. D.D.. C. SOUNAR-JEV8. PORTOROŽ dO 21.7.08. ROK MALNAR S.P.. STAfiA RJŽINA 23. BOH. JEZERO do 29.5.08; SODEJOKJ, D.O.O.. ŽELEZNA C. 16. UUBUANA do 30.6.08: 900EXHO. D.O.O. ŽELEZNA C. 16. UUBLJANA do 31.5.08: SOOEXHO. O.O.O.. ŽELEZNA C. 16. U U B U A N A NATAKAR dO 22.6.08: 2A. D.O.O.. ZG BITNJE 32. 2A8N»CA do31.5 08: ALOJZ JANC S .P . UL CANKARJEVEGA BATALJONA 6, JESENICE do 31.5.08: GOMBOC FREOI S . P , J . AUAŽA 3, MOJSTRANA do 19.6.08; HTT ALPINEA. O.D.. BOftOVŠKA C. 99. KR.GORA do 15 6 08. JOHANŠJPECMONIKASP. VELESO-V0 5 8 A . C E R K U E do 8.6.08: MATEJA STARČ • HRIBAA, S P.. KORO-Š K A C . 5 9 . K R A N J ARANŽER do 15.8.06; ALES BELINA S.P., TOMAČEVSKA C. 13 A. UUBLJANA do 19.6.08. A l f š BEUNA S .P , TOMAČEVSKA C. 13 A. UUBUANA SREDNJA P0KLK;NA IZOBRAZBA do31.5-08: AOECCOH.R. O.O.O., ZOISOVA UL 1. KRANJ dO 27 5.08. ADRIAPOOL D.O.O,. ŠUCEVA UL 2/.

dO 8.6.08. AIREST. D.O.O.. ZG BRNIK 130 A BR-NIK-AEROOROM dO 31.5.08: ANTON POKLUKAR S.f>-. POUŠICA 45 B.ZG. GORJE do 8.6.08; AVTO-SVETEK STUDENEC. D.O.O., STUDENEC 1 1 . U U B U W A - P 0 U e do 28.5.06: BOHINJ. D.O.O.. TRIGLAVSKA C. 17. BOH BISTRICA do 5.6,08: DEJAN FRANTAR SP . . C. STE MARlE AUX MINEŠ 15. TRŽIČ dO 31.5.08. TUŠ SUPERMARKET. M VAONCWA19. KRANJ do 22.6.08: aORJAN KOSEU S .R . POTOW 5 A. ŽIROVNICA dO 13 8.08: FRANC POZVEK S .P . C, A. SITENCA 198. L J U B L J A N A dO 27 5.08: FRANC POZVEK S P . C. A. BfTENCA 198. UUBLJANA do 11.6.08: ZUMNC MATJAŽ S P . ZG PIRNMlf 45 8, MEOVOOE do 27.5.08: KATARINA CEGNAR S.P. . VIRMAŠE 163, ŠK. LOKA do 29.5.08; KARtERA. D.O.O.. DUNAJSKA C. 21, LJUSUANA do 2.6,06: KARIERA. 0 0 . 0 . DUNAJSKA C. 21. LJUBUANA dO 9.6,08. KARIERA. D.O.O . DUNAJSKA C. 21. UUBUANA do 7.6.08; KARIERA. D 0 . 0 . . DUNAJSKA C- 21. UUBUANA do 12.6.06: MAIUS. 0 .0 .0 . . UUBLJANSKA C. 13 O, TT ZIN dO 12.6.08; MEUTA STARlČ S .R . NOVI TRG 11. NOVO MESTO do 7.808: MERCATOR, O.O. OUTIAJSKA C. 107. UUBLJANA dO 5.6.06: ANTON ČAOEŽ S P . VISOKO 7 G. VISO-KO do 8.6.06: ROK STARE, S .R . ZA GRADOM 2. B l £ 0 do 15.6.08; NATAN. D . 0 , 0 , SAVSKA C. 34. KRANJ dO 10.6.06; RAVNIKAR. D,0 O . KIDRIČEVA C 9. ŠK.LOKA do 6.6.08; OAVlO JURKOVIČ S P . BRNČIČEVA UL 31. LJUBUANA-ČRNUČE do 19.6 06: TOMAŽ JERIČ. ŠTEFANJA GORA 19. CERKUE do 31 5,08: TRAMPUŽ MARUAN, TEMNtŠKA U L 28. NAKLO LESARSKI TEHNIK dO 77.08; INTERCer. D.O.O.. POS£XWNACONA A 24. ŠENČUR

STROJNI TEHNIK do 3.6.08: AGENCUA M SERVIS. D,O,O.. IGR^ ŠKA UL 14. UUBLJANA do 13.6.08; AGENCUA M SERVIS, O.O.O.. K3H1-ŠKAUL 14. UUBLJANA do 5.6.08; ISKRA ISO-STRUOARSTVO. 0-0 0 . SAVSKA LOKA 4. KRANJ dO 22.6.08; UBER. D O-O . KOPAUŠKA UL. 15 A. ŠK . LOKA do 8 .6 .08 : LITOSTROJ PTS. D.O.O.. LITO-STROJSKA C. 42, UUBLJANA dO 2 6.08: TRANS FEUX. D.O.O.. LESNO BRDO 17. VRHNIKA ELEKTROTEHNIK do 22 6.08; JANEZ VALTER S P., ZG. OUPUE 24. DUPLJE do 31.5,08: TEHMO. O.O.O., SUHA 23. ŠK LOKA do 17.6,06. THVSSENKRUPP DVG DVIGALA. D,O.O..ŠPflUHA 19. TRZIN ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK dO 12.6,08: AVP. D.O.O,. BRAVNKiAHJEVA UL 11. UUBLJANA do 2 .6 .08 : OIMPEX LESNOOBOELOVALNI STROJI. 0 . 0 . 0 . 2G. BITNJE 284. ŽABNICA RAČUNALNIŠKI TEHNIK do 7.6.08; BOLNIŠNICA GOLNiK. GOLNIK 36 . GOLNIK KEMIJSKI TEHNIK dO 28.5,08. ALPJNA. D.O.. STTK)JARSKA U L 2 . ŽIRI TRGOVINSKI POSLOVODJA dO 31.5.08: UON STVLE. D.O.O.. STELETOVA C. 8. KAMNIK GOSTINSKI TEHNIK do 19.6.08; MJLOŠIČ MILAN S.P. . ZG. JEZER-SKO 125 A. ZG JEZERSKO do 15.6.08: INTERTRENO. O O.O., HOTEMAŽE 60 . PREDDVOR dO 31,5.08: MAXICOM GOSTINSTVO. D.O.O.. PREČNA UL 4 B. UUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK do 2.6.08; C E U S K E MESNINE. D.D.. C. V TR-NOVUE 17. C E U E do 76 .08 : OOVŽAN. D.O.O,. PODUUBEU 272. TRŽIČ do 31,6.08; TUŠ SUPERMARKET. M VAONOVA 1 9 . K R A N J

do 29.6.08: KARIERA. D.O.O . DUNAJSKA C . 21. UUBLJANA dO 22 6.08: KUEHNE NAGEL. D.O.O.. PO« SLOVNA CONA A 19. ŠEHČUR do 31.5.08; MANA. TRG SVOBODE 1. ŽtRI do 31.6.08; MANA. LAPAJNETOVA UL 21. IDRI-JA EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO dO 30,6.08; REPUKA. D.O.O . TRŽA&KA C. 4? . UUBLJANA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK do 12.6.08: MEOIA PARTNER. d.O.o.. KAPUCif«-SKI TRG 8. ŠK, LOKA do 15.6.08, PRIMA ZASTOPSTVO. D.O.O.. PAR-TIZANSKA UL 19. UUBLJANA KOMERCIALIST do 25.8.08; IG . D.O.O.. 3T1H0VA LIL 25. UUB-UANA do 31.5.08; MIHAELA KAVČiČ S.P., GREGORČI-ČEVA UL. 27, ŽIRI ZDRAVSTVENI TEHNIK do 2.6.08: SINKOPA. D.O.O.. ŽIROVNICA 87. ŽI-ROVNICA SREDNJA STROKOVNA A U SPLOŠNA IZOBRA-ZBA dO 9.6 08: ADECCO H.R. . O.O.O.. BRNČIČEVA U L 15 B, UUBLJANA • ČRNUČE do 31.5.08; HIT ALPINEA, O.D.. BOROVŠKA C . 99. KR. GORA do 30.5.08: INFONETMEDIA. D.D., C. NA BROO 27. UUBLJANA do 7.6.08; KARIERA. O.O.O.. DUNAJSKA C. 21. UUBUANA dO 30.5.08; KARIERA. D.O.O.. DUNAJSKA C . 21. UUBUANA dO 2.6.08: KUMATIZACUA ŠMELCER. 0 . 0 . 0 . . z a . PIRNiČE 124. MEDVODE dO 31.5.08: M TOURS BLED. D.O.O.. PREŠER-NOVA C. 3. BLED INŽ. GOZDARSTVA dO 31.5.08; ZAVOD ZA GOZDOVE. C. S. ŽAGAR-JA 27. KRANJ INŽ. ELEKTROTEHNIKE dO 7,6.08: BOLNIŠNICA GOLNIK, GOLNIK 3S. GOLNiK

I N l GEODEZIJE do 7,6.08: GEONEP 0 . 0 . 0 . . CELOVŠKA C. 150. UUBUANA VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA do 31,5.08; KIT ALfINEA. 0 . 0 . BOROVŠKA C 99. KR GORA do 31.5.06: IGOR JAGODIC S,P.. LAHOVČE 81. CERKUE do 31,5.08; (ZlOOR KUŠARS.R, RAKOVNIK 109, MEOVOOE UNIV. DIPL INŽ. GOZDARSTVA do 31.5.08. ZAVOD ZA GOZDOVE. C. S. ŽAGARJA 27.KRWAJ UNIV. DIPL INŽ. METALUROUE IN MATERIALOV do 7.6.08; ELEKTRODE JESENTCE. D.O O.. C. ŽE-LEZARJEV 8. JESENICE DIPL I N l STROJNIŠTVA dO 15.6.08; AVP. D.O O . BRAVMČARIEVA UL 11. UUBLJANA DtPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA dO 7.6,08; BOLNIŠNICA GOLNIK. GOLNIK 36. GOl>jlK DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA do 29.5.08: SGP- TEHNIK. O.O., STARA C. 2. ŠK. LOKA OtPL EKONOMIST do 30.5,08: TOSAMA. 0 . 0 . ŠARANOVJČEVA C. 35. DOMŽALE UNIV. DIPL EKONOMIST SPEC. dO 7 6,08: ELEKTRODE JESENICE. D.O.O.. C. ŽE-LEZARJEV 8. JESENICE UNIV. DIPL PRAVNIK dO 12.6.08: MAIUS. D.O.O.. UUBUANSKA C. 13 O.TRZIN dO 4.6.06: OKROŽNO SOOlŠČE V KRANJU. ZOI-SOVA UL. 2. KRANJ PROF. BIOLOOUE do 4.6.08; OŠ POOBRDO. POOBRDO 32. 5243 POOBROO UNIV. DIPL NEMCIST do 10.6.08. HOffiZONT. D.O.O., BEZEN&KOVAUL 35, UUBUANA UNIV. DIPL FtZlK dO 10.6.06: HORIZONT. 0 ,0 .0 . . BEZEN&KOVAUL 35. LRiBUANA DR. MEZMCINE dO 5.6.08: OZG, ZD BLED. ZO BOHINJ, »AAOM-SKAC. 1.BLE0 do 5.6.08; OZG, 2D JESEMCE. C. M TIIA 78. JE-SENK£ do IS.6.08: OZG. ZD ŠK, LOKA STARA C . 10. ŠK. LOKA DR. DENTALNE MEOK^INE d015.6.08: OZG. ZOTRŽ)Č.BL£JSKAC. 10.TRŽIČ DIPLOMIRANA MEDK^NSKA SESTRA do 7.6.08: BOLNIŠNICA GOLNIK. GOLNIK 36. GOtNIK DIPL INŽ. RADIOLOGIJE do 7.6.06; BOLNIŠNICA GOLNIK. GOLNIK 36. GOl»IK DR. MEOK:iNE SPECIALIST SPLOŠNE MEOK^NE dO 5.6.08: OZG. ZD BLED. ZD BOHINJ. MLADIN-SKA C. I . B I EO dO 19.6.06; OZG. ZO ŠK, LOKA. STARA C . 10. ŠK. LOKA DR. MEDICINE SPECIAUST MEDICINE DELA. PROMETA. ŠPORTA do 5.6.08: OZG. ZO JESENK^. C. M TTTA 78. JE-SENICE OR. MEDICINE SPECIAUST PEOIATTUJE dO 6.6,06: OZG. ZO RA0CMJ1CA. KOPALIŠKA C. 7, RAOOVUICA DR. MEDK^NE SPECIALIST PSIHIATRtJE do 7.6.08: PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA. BEGUNJE 65. BEGUNJE DR MEOKSNE SPECIALIST INTERNE MEDICINE do 7.6.08: BOLNIŠNICA GOLNIK. GOLNiK 36. GOINIK Proffta deiovno imsta obiav^amo po podattOh Za-vod« RS za ispotlovani«. Zarodi pomanikania proMors ni»o obiavljooa v*8. Prav tako zaradi pre-s n o « « obiav tzpuiiamo pogoje, fci Hh poatav-laio d«iodQloh:i (delo u doMen 6 « , cahtovanc dalovne izku&nje, pOMbrto £nanj« in morebitne drv^e zahtev«). Vf l r>svedenl In manjk^edi poda-tki so dostopni: • na oglasnih desJuh obmotolh skižb Ir) uradov za dalo zavoda: - na domači strani Zavoda RS za zapostovanfe: http://wvm.ess.flov.st: • pri deiod^aicih Bralce 0p028r}3m0. d« to morebltn« napak« pd objavi mogoC«.

wwwJidi .s i

Regal za rože • Iz kovine, odporne na vremenske vplive • 2 kovinski polici, 1 polica z mozaikom

iz terakote • Velikost postavljenega r ^ l a : približno

6 5 x 3 4 , 5 x 1 1 3 . 5 cm

kos

H M Majhen aluminijast oder • Lahko se uporabi kot oder, prislonilna in

dvokraka lestev • Delovna površina približno 150 x 50 cm,

z oblogo proti drsenju • 2 lestvi s 6 stopnicami • Višina odra: 1.50 m

Izdelki so dobavriivi samo v omeienih loilitln.ili V pniiiem. da hodo Kljub skrbnemu nacrtovanjti .'alt)& pn neprn akovano velikemu povpraSevanjii Je prvi dan razpiodani. cenjene Kupcc piosimo za taiumpvanip Prodaja samo v količinah. obi6d|iiih m gospodinjstva. Slikt! so simbolične. Vse cene veljajo la izdelke bte; dekorativnih elementov do {a^piodaje zalog Vse ci ne so v EUR s pripadajočim DOV. Za tiskdiske napake ne od ovarianm. LidI d.o.o. k.d,

i 6 REPORTAŽA info@g-glas.si

KRANJ

Po tednu Portugalske teden Bolgarije

Minuli teden je Kranj zaživel v barvah Portugalske, že jutri, v sredo, pa se začenja teden Bolgarije. Ob 17.30 bo v Kranj-ski hiši pravljična delavnica, ko bodo otroci prisluhnili pravljici Lunino jezero bolgarskega avtorja Ivana Gančeva. Ob i8 . uri bo na Glavnem trgu predstavitev tradicionalne bolgarske glasbe, likovna dela iz cikla Bolgarija skozi otroške oči, ki so jih ustvarili tečajniki likovne šole Puhart, pa bodo na ogled do torka, 3. junija. V soboto z začetkom ob 10. uri bo pred Kranjsko hišo degustacija bolgarskih jedi in pijače, ob n . uri pa bo na Glavnem trgu nastopila folklor-na skupina društva Sv. Ciril in Metod. Tipične bolgarske jedi bo te dni mogoče poizkusiti tudi v nekaterih kranjskih restavracijah in lokalih. V. S.

SKOPJA LOKA 31 . MAJ 2 0 0 8

OBČINA Š K O F J A L O K A SKOFJALOKA Turistično društvo

^ ^ č e r slovenskih viž v narečju

ŠKOFJA LOKA

Onfrtli«pobiMi1(:

Občina Škofja Loka

Gorenjski glas

S^Sora tbvuu

\uilopajo • ans. ROKA ŽLINDRE . POLJANSKI KOLEDNIKI . MLADI UPI • KRAJCARJI • VASOVALCI • MODRI VAL . NOTRANJCI . TRIO ŠUBIC • ZARJA . JANI IN FRANCI PIRŠ

Z ANSAMBLOM

Goslje ifcera • ans.ŠTAJERSKIH7

• gledališka skupina URZAH, KUD Trata Gorenja vas

VodItfljipnrBilt«: Saša Pivk Avscc in Jure Sešek

13. jun i j 2008 ob 19.30 na Mestnem trgu

I P L A N I N S K I K O T I Č E K : S V E T I J O Š T ( 8 4 5 M) IN Š P I Č A S T I H R I B (835 M)

Gozdnata špička Vrh je znan predvsem po tradicionalnem teku, vendar ker nanj vodi tudi prijetna, sprehajalna pot, je priljubljen tudi med izletniki. Tik pod vrhom se boste pa tudi spotili.

JELENA JusnN

Kar je Lx)čanom Lubnik, je Kranjčanom Jošt. Hr ib za dnevno rekreacijo, hrib za trening. Lahko rečem, da je pravi magnet za pohodnike. Vendar ni nujno, da na vrhu Jošta zaključite z izletom. Lahko ga podaljšate do Špi-častega hriba ali celo do Mo-horja. Danes se bomo torej preko Jošta povzpeli na Špi-časti hrib.

Razlog, da ljudje tako množično obiskujemo Jošt, verjetno tiči v preteklosti, ko je bil Jošt nad Kranjem zna-menita romarska pot. Sv. Jošt je namreč zavetnik ro-marjev, zato je cerkev na vrhu vzpetine od nekdaj pri-vabljala romarje od blizu in daleč. Največ zaslug za tak razcvet božje poti je imel du-hovnik Simon Vačavnik. Med leti 1741 in 1765 je bil rektor cerkve. Njegovo naj-večje delo so bile svete stop-nice. Da bi dobil vse potreb-no zanje, je moral kar dva-krat v Rim. IzprosO je poseb-ne privilegije i n odpustke, kar je k sv. Joštu privabljalo še več romarjev. V cerkvi je znamenit tudi veliki zvon, na katerem so vgravirani Prešernovi verzi, ulit pa je bil iz turških topov, zaplenjenih v bitki na Peloponezu leta 1827. Z Joštom pa je pove-zan še en slovenski književ-nik, saj je v cerkvi svoje čase duhovniško službo opravljal tudi Fran Šaleški Finžgar.

Avto pustimo v vasi Pševo pod vznožjem Jošta. Malen-kost si vzpon skrajšamo, če ga pustimo na parkirišču na vrhu prvega klanca. Del poti prehodimo po cesti, potem pa nas shojena pot in smero-

Pogled z vrha Jošta proti Špičastemu hribu, na sredini, in Mohorju v ozadju /Fou ieicnajiistm

kaz usmerita desno. V tem spodnjem delu je vzpon do-kaj položen, po nekaj stop-ničkah pa se začne strmina. V tem delu je zelo velikokrat blatno. Po prvi strmini pride-mo do travnika, ki ga preči-mo in nadaljujemo naprej po koritasti poti, mimo krokodi-la, kjer včasih teče voda. Spet se poženemo v klanec, ki se na vrhu cepi: levo ali desno, obe poti pripeljeta na vrh, je pa res, da je leva malo strmej-ša. Na vrhu se obe poti sreča-ta na širši poti, ki pelje proti vrhu. Če se z nje poženete naravnost navzgor, boste po-večali svoj srčni utrip, do koče se boste nato spustili.

Z vrha se spustite do asfal-tirane ceste, k i pripelje na vrh in na strmem ovinku za-vijete v gozd, kjer je smero-kaz za Besnico, Špičasti hrib

in Mohor. Greste mimo vod-nega zbiralnika in na dnu klančka zavijete levo. Desna pot se spusti nižje in gre pro-ti Besnici, proti ribogojnici, zgornja leva, pa vas bo pope-ljala do Spičastega hriba. Še enkrat boste prišli do asfalti-rane ceste, kjer je tudi parki-rišče. Če boste goljufali, se do tu lahko pripeljete tudi z avtom in nadaljujete od tu naprej. Ampak ne goljufajte, ker goljufate le sami sebe.

Pot je lepo speljana, spre-haja lna , skoraj naravnost gre. Malo dol, malo gor, ko-maj opazno. Dobro je ozna-čeno, tako da zaiti ne more-te. T i k pod vrhom Špičaste-ga hriba je ogromno stezic, k i peljejo proti vrhu. Morda je res najmanj strma še ti-sta markirana, ampak spo-titi se pa tudi morate, zato

le pogumno v klanec. Na vrhu n i razgleda. Je le majhna poseka, z nekaj klopcami in vpisna knjiga, kamor se vpisujejo tisti vsa-kodnevni obiskovalci. Vr-nemo se po poti vzpona, to-rej preko Jošta nazaj do je-klenega konjička, k i vas zvesto čaka na dnu.

Današnja pot ni zahtevna, rekla bi, da je tista "ta popol-danska". Za vzpon do Jošta boste potrebovali približno eno uro, z vrha Jošta do Spi-častega hriba še eno uro, na-zaj pa uro in pol. Opravili bo-ste lep izlet in to v neposred-ni bližini.

Nadmorska višina: 845 m in 835 m Trajanje: 3 ure in pol Višinska razlika: 4 0 0 m Zahtevnost • • • • •

Pogled na Sveti Jošt s Špičaslega Hriba /Fot°:|c>cn>|ii«fn

EKONOMIJA ste:fan.zargi@g-^s.si 1 7

'Kolobocija' s ceno elektrike Na Elektro Gorenjska so lani sicer poslovali z dobičkom, vendar pri prodaji elektrike gospodinjstvom spet ustvarili izgubo.

ŠTEFAN ŽARGI

Kranj - V s i postopki v zvezi z januarsko podražitvijo elek-tr i6 ie energije za gospodinj-stva, k i so polemitoo odme-vali tudi v našem časopisu, še niso končani. Kako na to gle-da Jože Knavs , predsednik uprave Elektro Gorenjska?

Z a leto 2 0 0 7 je mogoče reči, da je bilo za podjetja s področja elektro distr ibuci-je precej pomembno. Ka j ga je najbol j zaznamovalo?

"Za preteklo leto lahko re-čem, da sta naše poslovanje zaznamovala dva pomemb-na dogodka: državni projekt uvedbe evra i n elektroener-getski projekt sprostitve trga z električno energijo i n vzpo-stavitev s istemskega opera-terja s koncesijo za izvajanje s istemskih storitev n a distri-buc i j skem omrež ju . Glede na razmere , m i s l i m , da je Elektro Goren j ska posloval uspešno. Ustvaril i smo za 1,7 mil i jona evrov dobička pred obdavčitvijo. Tako kot v pre-tekl ih let ih je bila tudi lan i ustvar jena pri prodaj i elek-tr ične energi je gospodinj-stvom izguba, tokrat za okoli dva mi l i jona evrov."

O sprostitvi trga z električ-no energi jo smo se že pogo-var ja l i . L a n i ste ocenjeval i , da je b i la sprostitev priprav-l j ena le na pol . K a k š n o je vaše m n e n j e sedaj?

"Za kakšno sprostitev gre, najbolje i lustr i ra podatek o tem, da je od lanskega pollet-ja, ko je formalno bila uvede-na, pristopilo k E lek t ru Go-renjska natančno pet novih uporabnikov, odstopilo pa še man j . Števi lke so podobne pri vseh elektrodistr ibudjah po Sloveniji . Po men i znanih podatkih je bilo v S loven i j i manj kot 25 prestopov.

Problem je seveda v n i zk i cen i e lektr ične energi je za gospodinjstva. Veliko je bilo pritiskov in omenjanja druž-bene odgovornosti, čeprav je jasno, da morajo pri prodaji električne energije poslovni uporabn ik i pokr ivat i del cene energi je za gospodinj-stva. Osebno se s t em nika-kor ne morem strinjati . Cena bi tudi pr i prodaji gospodinj-stvom morala pokrivati stro-ške in omogočati normalen dobiček. Dokler se ta raz-m e r j a ne uredi jo , je o pro-stem trgu z električno ener-gijo težko govoriti."

Z a kval itetno preskrbo z elektriko so izrednega pome-na v laganja v omrež je . K a j ste v tej smer i opravil i lani?

"Nesporno je, da je Elektro Goren j ska v z a d n j i h let ih

Jože Knavs

zelo veliko vbga l v elektrodi-s t r ibuc i j sko omrež je . Naše letne investicije dosegajo let-no okoli 15 mil i jonov evrov in vsa načrtovana vlaganja smo i zv rš i l i . Naš na jveč j i l ansk i investici jski projekt je bil 20-kilovoltni kabelski daljnovod Jesenice-Kranjska Gora, s ka-ter im smo tik pred zdajci re-š i l i vse zahtevnejše napaja-n j e tega tur is t ično vse bolj cvetočega kraja. Naprave za zasneževanje brez tega ne bi obratovale. T u d i napajanje na letališču B m i k smo z dvo-s t r ansk im kab lom uspešno rešil i .

K a j pa letos? "Investici jska aktivnost se

pospešeno nadal ju je . Naj o m e n i m gradnjo razdeli lne t ransformatorske postaje ( R T P ) Moste, k i je s kupn i pro jekt E lekt ra Goren jska , ELES-a i n Savskih elektrarn; v teku je gradnja R T P Želez-n ik i , pripravlja se gradnja v Skofji Loki , š i r i se R T P v Ra-dovl j ic i , vel ika invest ic i ja je menjava transformatorjev na Laborah. Naj pr ipomnim, da je prav za elektroenergetske investici je izredno zahtevna pap i rna pr iprava , zbiranje vseh potrebnih dovoljenj in soglasij - to velja žal tudi za naSo največjo načrtovano in-vestici jo, povezovalni 110-ki lovoltni daljnovod Bohinj-Železnik i . "

Konec p r e t e k i ^ leta je bilo ve l iko prahu zarad i podraži-tev elektr ične energi je . Slo-v e n s k i e lek t rod i s t r ibu te r j i ste s i vzel i pravico določiti novo končno ceno - vs i ena-ko, i n padli v 'nemilost ' p r i m i n i s t r s t v u z a gospodar-stvo, k i je prav tedaj razgla-s i lo vojno proti in f lac i j i ter

vas pr i jav i lo U r a d u za var-stvo konkurence . Da b i bi l kaos popoln, je paradržavna agenc i ja z a energ i jo nato povečala o m r e ž n i n o bol j , kot ste pričakoval i , direktor E L E S - a pa ob jav i l v i š k e sredstev, k i m u j ih je država nato vze la i n n a m e n i l a za ekološke invest ic i je . K e r je povedal, da o m r e ž n i n a po-staja n e p o m e m b e n v i r , so jo n a k n a d n o z n i ž a l i , v a m pa na lož i l i tudi z n i ž a n j e cen e lek t r i ke . O tem s m o i m e l i t u d i po lemiko v na-š e m časopisu. Kako je s pri-javo pred U r a d o m za var-stvo konkurence i n kdaj bo-ste ceno re sn i čno z n i ž a l i nam , uporabnikom?

"Prav imate . Resn ično je bi l s temi cenami pravi kolo-bodja. Če smo se iz tega kaj nauč i l i , je prav to, da ne bomo n i ko l i več objav i l i končne cene, pač pa le tisti del cene energije, Id je v naši pristojnosti . Kar zadeva pri-javo, postopek še n i končan in v pr imeru , da bomo kaz-novani, bomo cene spreme-nil i , prepričan pa sem, da za več, kot je to bilo uveljavljeno doslej. Normalno je, da smo se ob le e n e m dobavitelju -Ho ld ingu Slovenske elek-trarne, netržnih cenah ener-gije i n z n a n i h p r i t i sk ih o družbeni odgovornosti vs i di-s t r ibuter j i zatekl i k enotn i podražitvi. Februarski sklep vlade z veljavnostjo od 1. ja-nuar ja o zn i žan ju cen zaradi zn i žan ja omrežn ine bomo uresniči l i pr i prvem poraču-n u obračtma energije posa-mezn ikom."

Imate m o r d a kakšne nove načrte?

" O m e n i m lahko, da Elek-tro Gorenjska išče svoje po-

slovne priložnosti že tudi na d rug ih področj ih . Ve l i k i n zelo zahteven projekt je uva-janje odčitavanja na daljavo, k i se ga po uspešnem pilot-skem projektu v Ž i rovn id lo-tevamo skupaj z Iskraeme-com. Čas, k i bo {»t reben za uvedbo tega sistema pri vseh uporabnik ih , je odvisen od tega, kako uspešni bomo pri pridobivanju državnih in ev-ropsk ih razvo jn ih sredstev, na katere računamo. T u so še koncesi je za ogrevanje z biomaso (npr. šola v Trž iču) , zelo pomembni so projekt i kogeneradje , invest i ramo v sončne elektrarne i n na trgu bomo ponudi l i storitve tele-komun ikad j , saj imamo v si-stemu, k i smo ga zgradil i za svoje potrebe, še možnost i . T u d i zemlj išča, k i so v naš i lasti , že l imo oplemenit i t i z energetsko varčno gradnjo za trg. Prepričani smo torej, da samo prodaja električne energije za prihodnost pod-jetja ne bo zadostna."

ŠKOFJA LOKA

Teden obrti in podjetništva na Loškem

Tudi letos je Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka pripravila Teden obrti in podjetništva na Loškem, v okviru katerega se bo zvrsti la cela vrsta zanimivih dogod-kov. V sredo bodo v Kašči odprli razstavo izdelkov in del di-jakov Srednje lesarske šole Škoi ja Loka, v četrtek ob 16. uri bodo na L judsk i univerzi ^ko^a Loka predstavili podiplom-ski študij na fakulteti za menedžment , istega dne ob i8 . uri pa bo v Kašči zanimiv podjetniški debatni večer z naslovom Ali je Sloveni ja gospodarsko konkurenčna, na katerem bo gost dr. Jože P. Dami jan , v soboto bo na Mestnem trgu Pod-jetniška tržnica, v torek, 3. junija bo v Kašči marketinško pre-davanje Kako z manj dela do večjega dobička in prodaje slovenskega marketinškega guruja mag. Aleša L isca . Š . Ž .

KRANJSKA G O R A

Ustanovljena prva mednarodna Mreža lesarskih in gozdarskih grozdov s področja jugovzhodne in srednje Evrope

O d ponedeljka do srede je v Kranjski Gor i potekala 5. kon-ferenca Evropske gozdno-lesarske tehnološke platforme v S loveni j i , ki je bila tudi vk l jučena v akt ivnost i v okviru predsedovanja Slovenije E U . Na srečanju je poleg eminent-nih s t rokovnjakov ter pol it ikov ( komisa r j i , m in i s t r i ) iz Slovenije in Evrope sodelovalo okoli dvesto udeležencev iz držav EU in jugovzhodne Evrope, udeležil pa se je je tudi evropski komisar za znanost Janez Potočnik, ki je ob za-ključku spregovoril o raziskavah v EU v prihodnosti ter vlo-gi evropsk ih tehnoloških platform. Na dan zak l jučka tri-dnevne konference Evropske gozdno-lesne tehnološke plat-forme so predstavniki grozdov in sorodnih organizaci j iz Slovenije, Hrvaške, B iH , Srbije, Makedonije, Avstr i je in Ita-lije podpisal) pomemben dogovor o ustanovitvi mednaro-dne Mreže lesarskih in gozdarskih grozdov s področ ja jugovzhodne in srednje Evrope. Š. Ž .

MODRE ODLOČITVE Izkoristite jih lahko do 31. maja.

č e vaša finančna sredstva vežete od 3 mesecev do 2 let,

vam nudimo obrestno mero med 4 , 4 % do 5 , 0 % .

Ponudba velja za zneske nad 5.001 €.

G o r e n j s k a ^ B a n k a

Banka d potitubom http://www.gbkr.si

i 8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnikig)g-^s.si

Gozdovi v srcu Evrope CVETO ZAPLOTNIK

Kranj, Bled - Zadnji teden maja je že po tradiciji Teden gozdov. V letu, ko Slovenija predseduje Ev ropsk i u n i j i , sta se Zavod za gozdove Slo-veni je i n Zveza gozdarsk ih društev Slovenije odločila, da v tem "tednu" slovenski gozd i n gozdarstvo predstavita dr-žavam Evropske uni je , t e m u p r imemo sta izbrala tudi slo-gan Gozdovi v s rcu Evrope. Osrednja slovesnost, na kate-ro so povabili veleposlanike i n druge predstavnike držav Evropske uni je , bo v četrtek na sedežu zavoda v Ljubl jani , vel iko prireditev pa bo tudi po območnih enotah zavoda. V kran jsk i enoti so že včeraj v gozdu v b l i ž in i brniškega letališča prikazali strojno seč-n jo , danes ob 11. u r i bo v gozdni uči ln i v B e s n i d pre-davanje o gospodar jen ju z gozdovi na območju Nature, predstavitev drevesn ih na-ravnih vrednot i n informativ-ne table ob stebrasti smreki .

V Že leznik ih se bo vse doga-jalo na gozdni učn i poti Kres oz. pod tamkajšn j im Galeto-v i m kozolcem. Danes, v to-rek , ob 10. u r i bodo odpr l i razstavo del s l i ka r ja Petra Kačar ja in učencev osnovne šole ter prikazali pletenje ko-šev, ob 11. i n ob 19. ur i zaig-ral i igrico Nočemo biti dino-zavr i i n ob 21. u r i predstavili fUm Janeza Habjana z naslo-v o m Golcar i ja n a Se l škem. Jutri , v sredo, ob 20 . ur i bo li-terarni večer s pesnico Ifige-ni jo Zagoričnik Simonovič, v četrtek ob 10. u r i l ikovna de-lavnica, ob 16. u r i vodenje po u č n i poti z a občane, ob 19. u r i predstavitev zdrav i ln ih zel išča ob poti i n ob 21. ur i predavanje Monike Bernard o zdravi lnih rastl inah Missi-ssippija. V Pol janah i n v Tr-ž iču lx)do vodil i mladino po gozdni učn i poti oz. po goz-du. V stavbi bloškega zavoda za gozdove bodo jutri odprli razstavo l i kovn ih izdelkov, delo učencev osnovnih šol z Zgorn je Gorenjske.

HIT Alpinea, d. d. Borovška 9 9 4 2 8 0 Kranjska Gora

Če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, komunikativni, željni novih izzivov, pridružite s e nam. Zaposlimo nove sodelavce (m/ž):

STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PODROČJE TRŽENJA Pogoji:

• višja, t ^ k a ali univerzitetna izobrazba (VI., VII. stopnja) • znanje dveh tujih jezikov • poznavanje dela z računalnikom (Adobe Photoshop,

Adobe InDesign, Adobe lllustrator) • 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih

Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas (pogodba za vodstvene delavce z mandatom), s polnim delovnim časom

PRODAJNIKA Pogoji:

• višja, visoka ali univerzitetna izobrazba (VI., VII. stopnja) • znanje dveh tujih jezikov • poznavanje dela z računalnikom • 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih

Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas (pogodba za vodstvene delavce z mandatom), 3 polnim delovnim časom

VODJO GOSPODINJSTVA Pogoji:

• srednja ali višja šola (V., VI. stopnja) • znanje enega tujega jezika • poznavanje dela z računalnikom • 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih

Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čsis (pogodba za vodstvene delavce z mandatom), s polnim delovnim časom

Informacije so vam na voljo na telefonski številki 5884-720 , prošnje pa v toku 8 dni od objave, pošljite na naslov: HIT Alpinea, d. d., Borovška 99, Oddelek za splošne zadeve in razvoj človeških virov, 4 2 8 0 Kranjska Gora.

GG naročnine 04/20142 41, e-pošta: narocnine^g-glas.sl www.gorenjskiglas.ii

Predstavitev strojne sečnje Kranjski zavod za gozdove je včeraj na Zgornjenn Brniku predstavil strojno sečnjo s harvesterjem.

S I M O N Š U B I C

Kranj - Na Zgorn jem B r n i k u te dn i za potrebe širitve leta-l i šča Gozdno gospodarstvo Goren j ske i zva ja golosek, kar je kran jsk i zavod za goz-dove včeraj izkorist i l za pred-stavitev strojne sečnje s "har-ves ter jem" , k i opravi vse glavne delovne postopke pri sečnji .

"Strojna sečnja se šele po-časi uveljavlja, saj je ekonom-sko smiselna le za večje pose-ke , to je m i n i m a l n o petsto kubičn ih metrov, optimalno pa nad tisoč kubičnih metrov, kakršen je tudi tiikaj.šnji po-sek. Prikazali smo sicer golo-sek, je pa harvester zelo pri-m e r e n predvsem za krčitve gozdov, sanadje podlubni-kov, pa tudi za redčenje mlaj-š ih razvojn ih faz gozdnih drogovnjakov," je pojasn i l Mart in Umdc, vodja kranjske enote zavoda za gozdove. Ob t e m je opozoril, da bo treba obstoječe predpise o sečnji v

Največji stroj za sečnjo je na predstavitvi pritegnil precejšnjo pozornost lastnikov gozdov.

Sloveniji še prilagoditi spedfi-k a m strojne sečnje.

Gozdno gospodarstvo Go-renjske strojno sečnjo ob br-n i škem letališču izvaja s har-vester jem Konigstiger, k i je

t renutno na jveč j i i n naj-zmogl j ivejš i stroj za sečnjo v Slovenij i , je dejal i zvršni di-rektor E m i l Kač. "Poseka lah-ko drevesa do debeline sko-ra j 7 0 centimetrov. N a pr i

b l i žno 3,5 hektar ja v e l i k e m območ ju bomo posek i n sprav i lo opravi l i v dobr ih treh tednih, desetkrat hitreje kot z ročno sečnjo, ' je pred-stavil zmogljivosti stroja.

Znane kandidatne liste Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je objavila kandidatne liste za volitve v organe zbornice 8. in 9. junija.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - V vol i lni enoti Kran j , k i obsega območje osemnaj-st ih občin, se bo za svet zbor-n i ce potegovalo šest kandi-datnih list. Na l ist i Kmečko društvo Nova S loveni ja so I v a n T i č a r (Voklo) , Janez Godnov (Potar je) i n Jože Ž e m l j a (Vrba), n a l isti Druš-tvo G las dežele Marko Doli-nar (Voglje), Mi rko Rimaha-z i (Spodnje Gor j e ) i n Peter K rek (Selca), na l isti Kmečka lista - Društvo za razvoj kme-tijstva i n podeželja Bogomir Ba jd (Senično), V iktor Trdi-na (Martinj V rh ) i n Janez Še-bat (Smokuč) , na listi Druš-tvo S K Z - S lovenska kmeč-k a zveza A l b i n Rehberger

(Podbrez je) , Jožef A lo j z i j Pezd i rn ik (Dov je ) in Janko Jeglič (Podbrezje), na l isti Fo-r u m za kmetijstvo in podeže-lje S D S Izidor Mrak (Delni-ce) i n na l ist i Zveze društev re jcev drobnice S loveni je Peter Raz inger ( Javomišk i Rovt), Branko Robič (Srednj i V rh ) i n V inko Mežan (Bled). Zadruge i n druge pravne osebe predlagajo v svet zbor-nice Jožeta B iz jaka (Župni ja K r a n j ) , Jožeta Skumavca ( K G Z G o z d Bled) in E m i l a Pctemela ( K G Z Sava Lesce).

Kmet je bodo v sv«t kranj-ske območne enote volil i de-set članov, i zb i ra l i pa bodo lahko med kandidat i pet ih list. Na Kmečk i l ist i - društvo za razvoj kmetijstva i n pode-

želja so Bogomir Bajd (Senič-no), Tomaž Šifrer (Žabnica), D u š a n Pintar (Gorenja vas), Janez Šebat (Smokuč) , I van Janhar (Lahovče), Anton Bo-gataj (Fuž ine) , F ranc Ka l an (Suha pri Škof j i Loki), A lo jz i j Ješe (Jama) , Peter Raz inger ( Javomišk i Rovt) in V i k to r T rd ina (Martinj Vrh ) , na l isti Kmečko društvo Nova Slove-ni ja I van T ičar (Voklo), Janez Godnov (Potar je) i n Jože Ž e m l j a (Vrba) , na l i s t i Fo-r u m za kmetijstvo in podeže-lje S D S Izidor Mrak (Delni-ce) i n Jernej P i lar (Šenčur) , na l ist i Društvo Glas dežde M i r k o R i m a h a z i (Spodnje G o r j e ) , An ton Šenk (Hote-maže ) , Peter Krek (Selca) . Bošt jan Fre l ih (Brezje), Jožef

Gašper l in (Luže) , F ranc Po-gačnik (Kal iše) , Majda Ur-bane (Gor iče) , F ranc Jurca (Brekovicc) i n Milena Novak (Prebačevo), na listi Društvo S K Z - Slovenska kmečka zve-za pa Janko Jeglič (Podbrez-je), V incenc M u m i k (Pšata), V ik tor Markel j (Potok), An-drej Resman (Zgornj i Otok), Andre j Ogrin (Bohinjska Bi-strica), Jože Soklič (Sdo), Jo-že f ^ o j z Pezdirn ik (Dovje) , F r anc Smole j (Pr ihodi ) , Ja-nez Porenta (Kranj ) i n A n a Jeglič (Podbrezje) . Zadruge i n druge pravne osebe pred-lagajo v svet kranjske območ-ne enote Karla Zeliča (Župni-ja Kranj) , Janka Gotoreja ( K Z Cerkl je) i n Jožeta Skumavca ( K G Z Gozd Bled).

Z a odbor izpostave Radov-ljica i n Skofja Loka sta po dve kandidatni listi, za jeseniško tri ter za tržiško i n kranjsko štiri, zadruge i n druge pravne osebe pa predlagajo za kranj-ski odbor izpostave dva kan-didata, za ostale pa enega.

KRAN)

Prepovedali uporabo nekaterih pripravkov

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je izdal odredbo, s katero je do nadaljnjega prepovedal promet in prodajo fitofarmacevtskih sredstev Poncho, Cruiser in Gaucho ter promet semena koruze, sladkorne pese in oljne ogrSčice, ki je kemično obdelano z aktivnimi snovmi klotini-adin, imidalkloprid in t iametoksam. Prepoved velja za fito-farmacevtska sredstva Poncho FS 6 0 0 rdeč, Cruiser 350 FS , Cruiser 70 WS , Gaucho FS 350 in Gaucho W S 70, ki j ih upo-rabljajo za kemično obdelavo (tretiranje) semena koruze in sladkorne pese. Minister se je za začasno prepoved.odločil zato, da bi še pred dokončno potrditvijo možne povezave med zastrupitvi jo čebel in setvijo kemično obdelanega se-mena preprečili nove pomore čebel. C . Z .

D O M Ž A L E

Želijo večji vpliv na delovanje zbornice

Društvo G las dežele je v četrtek predstavilo priprave na vo-litve v organe kmeti jsko gozdarske zbornice in stal išče gove-dore jcevdo pomora čebel. "Kmet je žel imo večji vpliv na de-lovanje zbornice in s tem na kmeti jsko politiko, zato s m o tudi ustanovili društvo, ki je vložilo kandidatne liste v vseh volilnih enotah razen v brežiški," je povedal predsednik druš-tva Janez Slevec, kandidat za svetnika zbornice Andrej Pod-pečan pa je še dodal: "Čas je, da se pozicija in opozici ja v zbornici zamenjata ." Kar zadeva pomore čeb6l, so povedali , da se kmetje ne počutijo krive, saj uporabljajo le v Slovenij i registrirana f i tofarmacevtska sredstva. Vsaka omej i tev pri uporabi tovrstnih sredstev, sprejeta brez strokovne analize, bo vodila v manjšo pridelavo hrane. C . Z .

F I N AL INI C E 19

Vpogled v cene nepremičnin Kupci in prodajalci nepremičnin lahko pogledajo v javno evidenco trga nepremičnin, ki vsebuje podatke o pogodbenih cenah in najemninah.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Republiška geodetska uprava je izdala kn j i ž i co z naslovom Evidenca trga ne-premičnin , k i povzema naj-pomembne j še in formac i j e za uporabnike te evidence. Kot je znano , je geodetska uprava že lan i v sodelovanju z m in i s t r s t vom za f inance vzpostavila evidenco trga ne-premičnin, to je javna zbirka podatkov o sklenjenih kupo-prodajnih i n na j emn ih po-sl ih z nepremičn inami . Po-

datke o doseženih pogodbe-n ih cenah i n na jemninah j i mesečno posredujejo v evi-denco davčna uprava, notar-j i , nepremičn inske družbe, upravne enote i n občine, geodetska uprava pa na osnovi teh po^tkov priprav-l ja tudi redna letna poročila o t rgu nepremičn in , k i zaje-majo statistične kazalnike gi-banja c e n ter ana l ize trgov zeml j išč ter stanovanjskih i n poslovnih nepremičnin.

V evidenco trgov i m a vpo-gled strokovna i n tudi širša

KRAN)

Posojila za kmete, podjetja in občine

Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja je objavil štiri javne razpise za dodelitev posojil , s katerimi bi financi-rali naložbe v kmeti jstvo, podjetništvo In obč insko infra-strukturo. Z a kmetijstvo sta dva razpisa, prvi v znesku en mili jon evrov za naložbe v gradnjo, nakup ali posodabljanje kmeti jskih gospodarstev ter za urejanje pašnikov, kmetij-skih zeml j i šč in dostopov, in drugi v enakem znesku za mi-kro, mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s predela-vo in trženjem kmetijskih izdelkov. Prvi rok za oddajo vlog je i 6 . junij , zadnji pa 17. september. Po javnem razpisu za fi-nanciranje podjetniških investicij je na razpolago sedem mi-lijonov evrov posojil , za katera se najkasneje do 22. decem-bra lahko potegujejo gospodarske družbe, samostojni pod-jetniki, obrtniki, zadruge in zadružne zveze. Za občinske na-ložbe v oskrbo z vodo, cestno omrež je , komunalno infra-strukturo, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, šport, kulturo in še za nekatere druge namene je na razpolago 6,6 milijona evrov posojil , zadnji rok za oddajo vloge pa je 22. september. Obrestna mera za posojila je odvisna od lokacije naložbe in se giblje od Euribor + 0,25 odstotka do Euribor +1 odstotek. Dobra vračanja posojila je (vključno z moratori jem) do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. C. Z.

U U B I J A N A

Varen dostop za slepe in slabovidne

Predstavniki s is tema Activa so na sedežu Zveze društev sle-pih in slabovidnih Slovenije v Ljubl jani predstavili prenosni čitalec pametnih kartic, s katerim bodo slepi in slabovidni imeli varen dostop do spletnega in telefonskega bančništva ter nakupov v spletnih trgovinah. Čitalec ima pri lagojeno tipkovnico z večj imi in znači ln imi t ipkami, večji grafični za-slon ter vgrajen zvočni vmesnik , ki prek slušalk posreduje vsa sporočila, prikazana na zaslonu čitalca. Teh čitaicev je trenutno štir inajst , po enega so dobila medobčinska druš-tva slepih in slabovidnih, nekaj j ih je na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, enega so zadržali v Activi . V splet-no bančništvo s pomočjo takšnega čitalca v lern trenutku lahko vstopajo stranke Banke Koper, Poštne banke Slovenije, Deželne banke Slovenije in Volksbank - Ljudske banke. Do-stop do spletnih trgovin s pomočjo čitalca pa Imajo poleg že omenjenih bank še stranke Banke Celje, Gorenjske banke. Nove Kreditne banke Maribor in RaifFeisen banke. V Sloveni-ji je približno štiri t isoč ljudi z resnimi motnjami vida, težave z vidom ima po ocenah še okoli 20 t isoč ljudi. S. K.

javnost . R e g i s t r i r a m upo-rabn ik i , to so državni orga-n i , občine i n druge pravne osebe javnega prava, gospo-darske družbe i n samostoj-n i podjetniki , lahko pregle-du j e jo vse podatke o pra-v n i h posl ih , razen osebnih podatkov pogodbenih str-ank , neregistr i rani uporab-n i k i pa lahko prek svetovne-ga spleta brezplačno pregle-du j e jo osnovne podatke o p r a v n e m p o s l u ter r edna poroč i la o g i b a n j u cen i n ana l i ze t rga n e p r e m i č n i n .

Prenosni čitalec za slepe in slabovidne

Vs i , k i se odločajo za nakup a l i p roda jo n e p r e m i č n i n e , lahko v ev idenci neposred-no spreml ja jo i n p r imer ja jo dosežene kupoproda jne cene za raz l i čne v r s te ne-p r e m i č n i n (stanovanja , hi-še, lokal i , stavbna zeml j i šča itd.), za raz l ična časovna ob-dobja i n območ ja . T o j i m zagotavlja enakovredno po-gajalsko izhodišče p r i skle-p a n j u pravnega posla , pri-speva pa tudi k v e č j i pre-glednost i nepremičn inske-ga trga.

LJUBLJANA

Delnice NLB v borzno kotacijo

č e Nova L jubl janska banka (NLB ) ne bo sama začela z ak-t ivnostmi za spre jem delnic na Ljubl jansko borzo, bo vlada v imenu države kot delničarke NLB na skupščini predlagala, da banka najkasneje do konca avgusta letos začne s tovrst-n imi prizadevanji . Vlada je prepričana, da bi uvrstitev delnic na borzo izboljšala možnost i za pridobivanje svežega kapi-tala, prispevala k preglednosti transakci j in pozitivno vpli-vala na slovenski kapitalski trg. C. Z.

Z G O R N J I BRNIK

Predlagajo 1,1 evra dividende na delnico

Družba Aerodrom Ljubl jana je ob koncu lanskega leta imela 6 , 68 mil i jona evrov bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi 4,18 mil i jona evrov dobička namenil i za izplačilo divi-dend, 80.055 evrov za udeležbo članov nadzornega sveta na dobičku , osta lo pa za rezerve. Če se bodo de ln ičar j i na skupščini 20. juni ja strinjali s tem predlogom, bodo najkas-neje v treh mesecih po skupščini prejeli i , i evra (bruto) di-vidende na delnico. C. Z.

G G mali oglasi 04/20142 47, e-pošta: malioglasl@g-glas.sl www.gorenjskigias.si

Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki govori o življenju "vihamika", ki ga je življenje premetavalo in utrdilo.

Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogaja prav v naših krajih.

Prvi Slovenec, kije bil dvakrat zaprt na Golem otoku.

Cena za bralce n se^ Gorenjskega glasa z 20% popustom samo

2 3 , 2 EUR

+ poštnina

se-: Gorenjski Glas

U D O V A N H M S r

V I H A R N I K NABAZPOTJMČMSA

Za t>as beležimo ias

Padanje delniških tečajev CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Teča j i večine delnic, k i kot i ra jo n a L jub l j ansk i borzi, so se m i n u l i teden zni-žal i , to kažejo tudi borzni in-deksi . Indeks na jpomemb-ne jš ih delnic S B J T O P se je z n i ž a l za 2 ,6 odstotka, in-deks S B I 20 za 2 ,2 odstotka in indeks invest i c i j sk ih

d ružb P I X za 1,1 odstotka. Deln ica K r k e se je poceni la za 4,3 odstotka, I s t rabenza za 4,1 odstotka. Nove K B M za 3,4, Petrola za 3,1, Ž i t a za 2 ,4 odstotka .. . Med redki-m i de ln icami , k i so pridobi-le na vrednosti , je bi la del-n ica k r a n j s k e Save, n j e n enotni tečaj se je zv i ša l za dva evra.

Delnica Enotni tečaj (v evrih)

23 . 5. 2 0 0 7 j 6 . 5 . 2 0 0 8 2 3 . 3 . 2 0 0 8

Gorenje Velenje 35.90 35.80 35.78 IntereuTopa Koper 40 , 28 31.38 30,19 Krka Novo mesto 89 ,19 9 8 , 9 7 94.75 Luka Koper 91,18 6 4 4 5 63,50 Mercator L jubl jana 298 ,65 2 6 4 , 9 8 2 6 0 , 2 8 Petrol Ljubl jana 612,75 688,01 666 ,52 Te lekom Slovenije 434,61 252,48 246,61

Aerodrom Ljubl jana 89 ,50 104,51 102,61 Istrabenz Koper 75 .69 8 9 , 6 6 86,01 Nova K B M - 30 ,80 29 .74 Pivovarna Laško 6 4 , 9 7 8 0 , 9 6 80,15

Sava Kranj 404 .43 443 ,64 445.70 Ži to 215,14 243,10 237,26 Infond I D i 6,41 6 , 9 0 6 , 8 6 Infond I D 13,63 13,23 12,98

I D K D 12,30 10,85 10,45 I D Maks ima 14.51 13,88 13.85 N F D i 2,32 2,43 2 ,44 K rona Senior 9.57 10 ,00 9 .93 Z v o n Ena I D 18,50 17.58 17,36 SBI TOP 1.926,94 1.876,52 SBI 20 9.090,33 8.696,11 8.501,59 PIK 6.147,97 6.080,83 BIO nj,2i 216,92 » 6 , 6 3

Roclio Triolcir G o r e n j s k a 96 MHz R A D I O Z A R A D O V E D N E

89.8 91.1 96.3

RADIO SORA

Gorenjski -prijatelj

Radio Sara d.o.o..

Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka,

tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60,

e-mail: info@radio-sora.si

DOBRA IN ZDRAVA ZELENJAVA Praktični nasveti za vrtičkarji

Za naročnike Gorenjskega glasa 20% popusta

Gorenjski Glas , - ' ; J . i iTf^^;

20 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-glas.si

CEFJKME

Koncert pevskega zbora v Cerkljah

V soboto, 31. maja, ob 20.30 Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje pripravlja letni koncert ob sklepu 49. leta delovanja. Koncert bo potekal v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem, pevci pa ga posvečajo 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. S. Š.

KRAN;

Djurdjevdanske igre 2008

Kulturno društvo Brdo iz Kranja v soboto, 31. maja, ob 19.30 vabi v Prešernovo gledališče na že tradicionalni 5. celovečerni koncert Djurdjeifdanske igre 2008. Predstavile se bodo sekcije društva, od folklorne do vokalne. I. K.

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Nirofilo u objjvo ((Htjemrno po itlrionu (M/201-«-® , lalisu M/20M2-U Jli osrtno lu Krafisovl <«ii -I, v Kranju 01 po poŠti • do contiMilia in(BnkJ(lol1.00i«!CB»09laiO»mponu()binjMftla«Jno usod«

)ANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVgiCA, TEL: 04/53 1$ 249. FAX: 04/53 «4 23® MADŽARSKE TOPLICE: 21. 6. - 24. 6., 26. 6. - 29. 6., 30.6 - 6.7.; TRST: 3. 6.; PELJEŠAC: 15. 9. - 22. 9., 22. 9. -29. 9.

OBVESTILA O D O C O D K I H OBJAVLJAMO v RUBRIKI GLASOV

KAŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT.

PRIREDITVE

Košarkarski turnir v trojkah jesenice - V okviru prireditve MCJ se potepa bo v petek ob i6. uri v MT Center II košarkarski turnir "v Trojkah". Poleg košarke bodo potekale še ostale športne aktivnosti. Naj-boljši bodo nagrajeni z medaljami, pripravljamo pa tudi nekaj atraktivnih presenečenj.

Pripomočki za branje za slepe in slabovidne Kranj - Na Splošnem oddelku Osrednje knjižnici Kranj bo jutri ob 11. uri odprtje kotička za slabovidne in predstavitev delovanja posebnih pripomočkov za branje, kar bo s preda-vanjem o življenju slepih in slabovidnih pospremil tiflope-dagog Stane Florjančič. Sodelovali bodo tudi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj.

Mladost je letni čas veselja Radovljica • Lokalna akcijska skupina za preventivo odvis-nosti Občine Radovljica organizira prireditev Mladost je let-ni čas veselja, ki bo v Radovljici na Linhartovem trgu v petek, 30. maja, ob 18. uri. Program bodo popestrili znani športni-ki in glasbeniki.

TomaŽ Pengov v Rdeči Ostrigi Ško^a Loka - V M KC Pri rdeči ostrigi bodo v soboto pester program uspešne letošnje sezone aktivisti MKC zaključili s koncertom prvega slovenskega kantavtorja Tomaža Pengo-va.

V knjižnicah za otroke Radovljica - Pomladni del prireditev za otroke bodo v knjižnici s cirkuško predstavo in delavnico Skoraj najboljši cirkus zaključili v četrtek ob 17. uri.

Bohinjska Bistrica - Pomladni del prireditev za otroke bodo v knjižnici s cirkuško predstavo in delavnico Skoraj najboljši cirkus zaključili jutri ob 17. uri.

Zorenje divjih drnosljev Radovljica - Ob izidu nove knjige Polone Škrinjar se bo z av-torico v dvorani Glasbene šole Radovljica danes ob 19.30 pogovarjala Alenka Bole Vrabec, spremljajoči program pa bodo pripravili mladi glasbeniki.

IZLETI

Na Olševo Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk orga-nizira v nedeljo, i . junija, planinski Izlet na Olševo (1929 m). Zbor bo ob 5. uri pred Penzionom Špik v Gozd Martuljku. Zmerne hoje skupaj za okoli 6 ur. Prijave do petka, 30. maja, M a j d a 051/336 635 al i R e n a t a 031/532 9 6 3 .

Srečanje objezerskih krajev Slovenije Šenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 7. junija, v Tolmin na srečanje objezerskih krajev Slovenije. Odhod av-tobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in pri-jave zbira do ponedeljka, 2. junija, Franci Erzin, tel. 041/875-812.

Potepanje po Goriških Brdih Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi v četrtek, 5. junija, na turistični Izlet - potepanje po Goriških Brdih in uživanje češenj. Prijave sprejemajo do vključno 29. maja na društveni telefon 58013 04 in gsm Nataša 041/765 426. Pri-jave in informacije ob torkih in četrtkih do zasedenosti mest po tel.: 580 13 04 - pisarna društva in gsm Nataša 041 /765 4 2 6 .

OBVESTILA

izdelovanje lovilcev sanj jesenice - Če si želite po vzoru modrosti indijanskih legend izdelati svojega lovilca sanj, se lahko v MT Center II udeležite izdelovanja "dreamcatcherjev - lovilcev sanj od 2. do 6. juni-ja, vsak dan med 16. in 18. uro. Prijavite se lahko vsak dan, razen vikenda, v MT Center II med 16. in 18. uro ali na info točkah (SŠJ, GJ, MCJ). Pogoj: starost od 12 do 29 let.

Brezplačni ogled Kranja Kranj - Turistično društvo Kranj bo v petek, 30. maja, orga-niziralo brezplačni ogled mesta. Če bi o mestu radi izvedeli kaj več ali se sprehodili po kotičkih, kjer se je nekoč spre-hajal Prešeren in se je pisala kulturna in zgodovinska dediščina, pridite ob 17. url k maketi mesta na Slovenskem trgu.

PREDAVANJA

o japonski Ško^a Loka - Predavanje o japonski z digitalno projekcijo fotografij v okviru predavanj v organizaciji Foto kluba An-ton Ažbe Škofja Loka bo jutri ob 19. uri v Martinovi hiši (Mestni trg 26). Predavala bo Maja Pešelj, vstop pa je prost.

Nevarnost gensko spremenjenih organizmov Bled - O genski tehnologiji in nevarnostih, ki jih prinašajo gensko spremenjeni organizmi, bo v četrtek ob 18. uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja spregovorila Meta Vrhunc.

Hitrejši v mladosti, mlajši v starosti Kranj - Avtor številnih člankov in knjige 'Eno življenje je pre-malo', upokojen specialist v interni medicini, predvsem pa ambasador triatlona in zdravega življenja dr. France Cokan bo imel v ponedeljek, 2. junija, ob 19. uri na Višji strokovni šoli B&B, Ljubljanska cesta 30, predavanje z naslovom Hitrejši v mladosti, mlajši v starosti.

Z A P O P O L N P R E G L E D SI O G L E J T E

W W W . G O R E N J S K I G L A S . S I / K A Z I P O T

O S M R T N I C A

Sporočamo ža lostno vest, da je v 9 6 . letu starosti u m r l a naša draga m a m a , babica, prababica i n teta

JOŽEFA FINŽGAR

O d n je se bomo poslovi l i danes , v torek, 27. ma ja 2 0 0 8 , ob 16 . u r i na pokopal i šču v Begun jah . Ža ra bo na dan pogre-ba od 9 . u re dal je v pos lov i ln i vež ic i v Begun jah .

Ž a l u j o d otroci: F rance , Janez , Mar i j a , Metoda, Joža, Meta z d r u ž i n a m i , M a r j a n , v n u k i i n pravnu ld Radovl j ica , Rod ine , Lesce, Zgoša , K ropa , 23. j im i j a 2 0 0 8

O S M R T N I C A

Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.

(Kant)

V 85. letu starosti nas je zapus t i l

ANTON PIRŠIČ

Pokopal i ga b o m o v d r u ž i n s k e m krogu n a k r a n j s k e m pokopal išču jutr i , v sredo, 28 . ma ja 2 0 0 8 , ob 11. ur i .

Z a r a bo na dan pogreba od 9 . ure d i j e v pos lov i ln i vež ic i na t a m k a j š n j e m pokopal išču.

Ža lu joč i : žena Mar i j a , s inova A n t o n in D u š a n z d r u ž i n a m i

K r a n j , 25. m a j a 2 0 0 8

LOTO Rezultati 42. kroga - 25. maja 2008

3, 4 , 7, 8 , 1 3 , 25, 27 in 16

Lotko: 1 7 9 6 1 7

Predvideni sklad 43. kroga za Sedmico; 550.000 EUR Predvideni sklad 43. kroga za Lotka: 387.000 EUR

GG naročnine

04/2014241 e-po5ta: nar0cnine@g-glas.5i

www.g0renjskiglas.5i

FESST,d.o.o., nepremičninsta družba, Koroška c 2, Kranj, Telefon: 236 73 73 Fa)(i236 73 70 E-po5ta; inro@f»st.si Internet www.fesst.si

STANOVAN|A PRODAMO: KRAN) - SAVSKA CESTA: enosobno, 44,1} ms, 4-/4, I. izgr. 1962, 63.000,00 EUR. KRANJ PLANINA I: enoinpolsobno, 41,87 m2, PR-alrij. I. Izgr. 1977, 99.000,00 EUR. KRAN) - Vodovodni stolp: dvosobno, 57,10 mz, 4,/4, I. izgr. 1964, 99.500,00 EUR. RADOVL)ICA: dvosobno, 49,61 m2. 4-/4.1. izgr. 1976.100.000,00 EUR. KRAN) • Zlato polje: dvosobno, 55 m2. 2./4, I. izgr. 1960, 99.000,00 EUR. KRAN) - PLANINA I: dvosobno. 56,00 m2, VP/2, I. izgr. 1950. 90.500,00 EUR. ŠKOFIA LOKA • FRANKOVO NASEL)E: dvosobno. 54,98 m2, 2./3, I. izgr. 1955,92.000,00 EUR. ŠKOF|A LOKA - mestno jedro: du-plets - trisobno, 73,05 m2, I. izgr. 1997, 120.000,00 EUR. KRAN) - STRUŽEVO: trisobno v hiii. 85 mz, obnovljeno 2007,135.000,00 EUR.

ODDAMO VEČ STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM.

www.rcsst .s

(Lojok

nepremičnine

Ul. Jiileta Gabrovška 34,4000 Kranj email: info®ida-nepremicnine.si

PE Kranj, Planina 03, Kranj tel.: 04/2351 000, GSM 041/331 886,

051/391100. fax: 04/2351 001

STANOVANJA PRODAMO: KRANJ, LEVSTIKOVA ULICA: 135,88 m2, petsobno, I. 2006, prit., v vila bloku v Kranju, atrij, dva parkirna prostora, novo, cena: 212.000 EUR. KRAN), LJUBLJANSKA CESTA: 56,1 m2, trisobno. I. 1952, cena: 69.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI KRANJ, 116 m2, pisarna, adaptirana I. 2008, prodamo oziroma oddamo povsem prenovljen poslovni prostor, z lastnim vhodom, prostori so pri-merni za vet vrst dejavnosti, cena: 1800 EUR/mi.

KRANJ, 190 m2, pisarna, adaptirana 1.1999, prodamo ali oddamo 12 pi-sarn, vsaka v velikosti 15,96 m2, vse so klimatizirane, cena najema je 170 EUR/pisarno + ddv, cena prodaje: 1190 EUR/m2. VIKEND BLIŽINA SV. JOSTA NAD KRA-NJEM, 150 ni2, bivalen, zgrajen I. 2001,350 m2 zemljišča, bivalen, dvo-stanovanjski vikend na idili6ii lokaci-ji s pravim panoramskim razgledom, raj za ljubitelje narave, gobarjenja, pohodniStva, gorskega kolesarjenja. Cena: 330,000 EUR. Na naši spletni strani si lahko ogle. date široko ponudbo nepremičnin na Hrvaškem. Tudi na atraktivnih lo-kacijah ob morju. KUPIMO:

Kranj okolica kupimo kmetijsko zem-ljišče. Kupimo zazidljivo parcelo 1200-10.000 m2 v Kranju ali okolici in v Medvodah in okolici. Na območju Gorenjske kupimo sta-novanja, hiiein parcele. Plačilo takoj. Za več informacij nas pokličite.

www.ida< nepremičnine.si

stran 4 URADNI VESTNIK GORENJSKE Št. 10 - 27. V. 2008

gpravl ianigrn javnih

27. člen (nadzor nad Izvajanjem službe)

Nadzor nad izvajanjem lega odloka izvajajo s predpisi določeni organi ter pri-stojna Inšpekcijska služba.

V. KONČNA DOLOČBA

28. člen (začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.

Številka: 369-1 /2008-14 Šenčur, dne 21. 05. 2008

ŽUPAN MIRO KOZEU, K T.

Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. I. RS št. 100/05 in 25/08). Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. I. RS št. 97/03, 77/05 in 120/05) in 24. člena Sta-tuta občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/04 in 25/06) je Občin-ski svet Občine Šenčur na svoji 14. seji dne 21. 5. 2008 sprejel

SKLEP o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur

1. Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcih na območju občine Šenčur znašajo mesečno na otroka (zneski v EUR):

Program Cena

I. starostno obdobje (1 -3 let) II. starostno obdobje

2. Cene veljajo od 1. 6. 2008.

390.00 EUR 301,00 EUR

3. Starši otrok, za katere je Ot>čina Šenčur po veljavni zakonodaji dolžna kri-ti del cene vrtca, lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno v obdobju od 1. junija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odso-tnost otroka najmanj en in največ dva meseca (za en mesec se šteje 20 delovnih dni). Starši so dolžni vrtcu napovedati otrokovo odsotnost najpo-zneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Starši plačajo rezervacijo v VH šini 40 % od plačila, ki jim je določeno z odločbo o višini plačila za pro-gram vrtca.

4. V primero bolniške odsotnosti nad enim mesecem je na podlagi zdravni-škega spričevala možna začasna odjava, ki se zaračunava tako kot rezer-vacija v tretji točki tega sklepa.

5. Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Če starši obvestijo vrtec o otrokovi odsotno-sti do 8. ure dopoldne, vrtec zniža ceno programa za stroške neporablje-nih živil s tem dnem, v primeru, da je odsotnost javljena kasneje, se upoš-teva z naslednjim dnem.

6. Določen je obratovalni čas centralnega vrtca Šenčur, ki posluje od 05.30 -16.30, oddelek vrtca na Visokem od 06.00- 16.30, oddelek vrtca v Vo-klem pa od 6.15 do 15.30. V času letnih počitnic in med prazniki posluje samo centralni vrtec Šenčur.

7 Ta sklep nadomesti Sklep o določitvi cen programov v vrtcih na območju Občine Šenčur, ki ga je Občinski svet sprejel na svoji 5. seji dne 18. 04. 2007. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Go-renjske. uporablja pa se od 01. 06. 2008 dalje.

Št : 032-00/2008-14 Datum: 21.5.2008

Občina Šenčur Župan

Miro Koželj

Na podlagi 24. člena statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št. 9/04, 25/06) in Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Gorenjske št. 10/04) je ok)činski svet Občine Šenčur na svoji 14. redni seji, dne 21. 05. 2008 sprejel;

OBVEZNA RAZLAGA

7. člena Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Šenčur-Jug OPC P2B (Uradni vestnik Gorenjske, š t 30/05, 25/06)

Sprejme se obvezna razlaga 1. odstavka 7. člena Odloka o občinskem loka-cijskem načrtu za območje Šenčur-Jug OPC P2B (Uradni vestnik Gorenjske št. 30/05, 25/06), ki se glasi:

"Območje je namenjeno poslovni, obrtni, storitveni in industrijski dejavnosti. Možno je locirati moteče dejavnosti, ki pa morajo biti locirane ob vzhodnem zunanjem robu območja P2B. Stanovanjska namembnost je izključena."

Doloda se. da med vrste dopustnih storitvenih dejavnosti sodijo tudi tiste sto-ritvene dejavnosti, ki spadajo med kvartarne dejavnosti (zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura,...) in na območju OLN funkcionalno in vse-binsko smiselno dopolnjujejo delovanje ostalih poslovnih, obrtnih, storitvenih in industrijskih dejavnosti. Glede na značaj območja so tovrstne dejavnosti dopustne kot dopolnilne in ne kot prevladujoče v posameznem objektu.

Številka: 350^^3/08-5 Šenčur, dne 21. 05. 2008

Župan: Miro Koželj

Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS. št. 94/07 UPB-2) in 24. člena statuta občine Šenčur (UVG 9/04 in 25/06), je Občin-ski svet Občine Šenčur na 14. redni seji, dne 21. 05. 2008, sprejel

SKLEP o ukinitvi Javnega dobra

1. Zemljišče pare. št.: 1885/6, pot, v izmeri 117 m2, vpisano v vložek 3001, k.o. Šenčur, se izvzame iz javne rabe.

2. Parcela, navedene v 1. točka sklepa, postane last Občine Šenčur in se vpiše v ustrezni zemljiškoknjižni vložek z vpisom lastninske pravice za Občino Šenčur.

3. Ta sklep začne veljati dan po objavi v uradnem Vestniku Gorenjske.

ŽUPAN Miro Koželj, I. r

Na podlagi 24. člena Statuta občine Šenčur (UVG 9/04 in 25/06) in 92. čle-na Poslovnika občinskega sveta (10/04) je svet občine Šenčur na 14. redni seji. dne 21. 05. 2008 sprejel

OBVEZNO RAZLAGO

7 3 . člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko In SorSko polje (Uradni list RS ŠL 4 3 / 9 3 , 3 / 9 4 ter Uradni vestnik Go-

renjske, 5t 1 7 / 9 6 , 44/96, 4 3 / 9 7 , 49/97, 28/98, 33/98, 5 / 0 4 , 1 9 / 0 4 In 7/08)

v naslednjem besedilu: "Za objekte iz 73. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorsko polje (Uradni list RS št. 43/93, 3/94 ter Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/96, 44/96, 43/97, 49/97, 28/98, 33/98, 5/04, 19/04 in 7/08) se štejejo zahtevni in manj zahtevni objekti po predpisih o graditvi objektov.

Za nezahtevne In enostavne objekte, določenih po predpisih o graditvi objek-tov. so minimalni odmiki od cest na območju Servisno proizvodne cone Šen-čur - jug 1 z oznako P2A lahko manjši od 4.0 m, v kolikor investitor pridobi pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe."

Številka: 350-03/08-4 Šenčur, dne 21. 05. 2008

Župan: Miro Koželj

S O g - g

C/5 3

o

Gorenjski Glas Uradni vestnik Gorenjske LETO; XLI 27. maja 2008 ŠtevlfKa 10

VSEBINA

OBČINA ŠENČUR ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KONCESIONiRANIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH ODLOK O IZVAJANJU GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE Z ZEMEUSKIM PLINOM SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VRTCIH NA OBMOČJU OBČINE ŠENČUR OBVEZNA RAZLAGA 7. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE ŠENČUR - JUG OPC P2B SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA OBVEZNA RAZLAGA 73. ČLENA ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA KRANJSKO iN SORŠKO P O U E

OBČINA SENCUR

OBČINA dENČun. KRANJSKA CESTA II. 4208 ŠENČUR

Na podlagi 3., 6. in 7. člena Zakona o gospodarsl^h javnih siužk)ah (Ur. 1. RS. št. 32 / 1993. 30/1998 in 127/2006 - v nadaljevanju: "ZGJS") in 24. člena Statuta Občine Šenčur (UVG št. 9/04 in 25/06 - v nadaljevanju: "statur) je občinski svet Občine Šenčur na svoji 14. seji. dne 21. 05. 2008, sprejel na-slednji

O D L O K o spremembi odloka o koncesioniranih gospodarskih javnih službah

1. člen

Spremeni se prva točka 6.člena Odloka o koncesioniranih gospodarskih jav-nih službah. (UVG 35/98), ki se glasi: 1) Koncesija se praviloma podeli za dobo od pet do deset let oziroma za dobo. ki je določena s posamičnim odlokom.

2. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Vestniku Gorenjske.

Številka:300-02/98-14/08 Datum: 21.05.2008

ŽUPAN MIRO KOZEU. I. r.

Na podlagi 3., 6. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. I. RS. št. 3 2 / 1 9 9 3 , 30/1998 in 127/2006 - v nadaljevanju: "ZGJS"). 30. člena Energetskega zakona (Ur. L RS. št. 27/2007 - uradno prečiščeno besedilo, EZ-UPB2 - v nadaljevanju: "Energetski zakon"). 9. in 13. člena Odloka o go-spodarskih javnih službah v občini Šenčur (UVG št. 5/99) ter 24. člena Statu-ta Občine Šenčur (UVG št. 9/04 in 25/06 - v nadaljevanju: "statut") je občin-ski svet Občine Šenčur na svoji 14. seji. dne 21. 05, 2008, sprejel naslednji

O D L O K o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom

I. SPLOŠNE DOLOČBE

l.člen (vsebina odloka)

Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe (v na-daljevanju: javna služba) oskrbe z zemeljskim plinom v delu, ki je v pristojno-sti lokalne skupnosti, in sicer dejavnosti sistemskega operaterja distribucij-skega omrežja zemeljskega plina ter način podelitve pravice za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja) posameznemu izvajalcu.

Izvajalec javne službe (v nadaljevanju: izvajalec) dejavnosti sistemskega ope-raterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina mora javno službo izvajati v javnem interesu, zlasti pa zagotavljati redno in trajno obratovanje ter dobavite-ljem zemeljskega plina zanesljivo omogočati dobavo zemeljskega plina konč-nim uporabnikom ter skrbeti za varovanje okolja In varnost obratovanja omrež-ja zemeljskega plina,

2. člen (definicije)

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki ureja-jo energetsko dejavnost ter varovanje okolja.

Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije: - Javna agencija Republike Slovenije za energijo:

Agencija za energijo; - sistemski operater je izvajalec javne službe dejavnosti sistemskega

operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina; - upravičeni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavite-

lja po določbah Energetskega zakona, - dobavitelj zemeljskega plina: je izvajalec dobave zemeljskega plina

upravičenim odjemalcem: - troštla: so naprave, ki so priključene na plinsko instalacijo in trosijo

plin.

3. člen <območje izvajanja javne službe)

Javna služba dejavnosti sistemskega operaterja se izvaja na celotnem ot> močju občine, pri čemer pa lahko Občina Šenčur s posameznimi akti ali pred-pisi določi več ožjih območij izvajanja javne službe dejavnosti sistemskega operaterja, pravico izvajanja te javne službe pa lahko na vsakem od tako do-ločenih območij podeli drugemu operaterju.

11. DEJAVNOST SISTEMSKEGA OPERATERJA TER IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA

4. člen (opredelitev javne službe)

Gospodarska javna služba dejavnosti sistemskega operaterja obsega: - distribucija zemeljskega plina, - obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja, - zagotavljanje dolgon^čne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne

zahteve za priključitev in dostop do omrežja, - zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno

zmogljivost in zanesljivost omrežja. - nediskriminatomo obravnavanje uporabnikov omrežja. - zagotavljanje potrebnih podatkov sistemskim operaterjem drugih omre-

žij. ki so povezana z omrežjem, ki ga sistemski operater upravlja, - omogočanje vzpostavitve tehničnih pogojev in rešitev za opravljanje de-

javnosti drugih sistemskih operatena v skladu s posebnimi In splošnimi akti ter predpisi občine Šenčur,

- zagotavljanje podatkov drugim sistemskim operaterjem, katerih omrež-ja, ki jih upravljajo, so povezana z omrežjem sistemskega operaterja, tako da ti lahko učinkovito izvajajo svojo dejavnost upravljanja distribu-cijskega omrežja.

- zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,

- napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načr-tovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

Dejavnost sistemskega operateija izvaja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje z vsakokrat veljavnimi predpisi za to dejavnost predpisane pogoje.

5. člen (čas trajanja izvajanja javne službe)

Pravica izvajanja javne službe sistemskega operaterja se podeli za največ 35 let.

stran 2 URADNI VESTNIK GORENJSKE Št. 10 - 27. V. 2008

6. člen Gavna pooblastita)

Sistemski operater Ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila: - daje smernice in mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o ure-

janju prostora, - v okviru-ožjega območja, kjer opravlja javno službo, določa projektne

pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega do-voljenja.

- izd^a sistemska obratovalna navodila, - dobaviteljem plina izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemelj

skega plina iz distribucijskega omrežja, - v okvSru ožjega območja, kjer opravlja javno službo, daje soglasje k

projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za posege in projektnimi pogoji, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravlja sistemski operater.

7. člen (omrežnlna)

Vse naloge In dejavnosti, kf predstavljajo javno službo sistemskega operater-ja. se financirago iz omrežnine, ki je vključena v cent plina in Jo upravičeni od-jemalci plačujejo dobaviteljem plina, ti pa so Jo dolžni odvajati sistemskemu operaterju.

Višino omrežnine določi sistemski operater v skladu z akti. ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu RS mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.

Sistemski operater dobaviteljem plina zaračunava omrežnino v skladu z Ener-getskim zakonom, aktom agencije, ki ureja določitev metodologije za določi-tev obračunavanje omrežnine, ter kriterijev za ugotavljanje upravičenih stro-škov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.

8. člen (drugi prihodki s i s t e m s k e g a operaterja)

Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od dodatkov k omrežnini, katerih višino določi Vlada Republike Slovenije.

9. člen (pregled zmoglj ivosti)

Sistemski operater vsaki dve (2) leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje: - manjkiuoče proizvodne in transportne zmogljivosti, - potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji, - napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih 5 (pet) let.

10. člen ( s i s t e m s k a obratovalna navodila)

Sistemski operater izda oziroma uskladi v roku 6 mesecev po objavi tega od-loka sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo: - tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive

in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom. - način zagotavljanja sistemskih storitev. - postopke za obratovanja distribucijskih omrežij v kriznih stanjih, - tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje: - tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različ-

nih sistemskih operaterjev.

Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.

Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.

1 1 . člen (splošni pogoji)

Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) sistemski operater pripravi in sprejme oziroma uskladi v roku 1 meseca od dneva pridobitve pravice opravljanja de-javnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, v skladu z metodologijo, ki Jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo.

Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo predpisi občine Šenčur.

Splošni pogoji morajo obsegati tudi: - ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med

izvajalcem in odjemalcem; - zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah po-

godbe In podatkov o tarifi in cenah, - pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov; - postopke odločanja o pritožbah odjemalcev. - razloge za ustavitev distribucije zemeljskega plina iz razlogov navede-

nih v šesti alineji prvega odstavka 76. člena Energetskega zakona, - postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja, - postopek In pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.

12. člen (program ukrepov)

Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz 31 b. člena Energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati Agenciji za energijo in poročilo objaviti.

13. člen (informiranje odjemalcev)

Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni stra-ni odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribu-cijskem omrežju, na katerem sistemski operater opravlja javno službo.

14. člen (kataster o m r e ž j a In Infrastrukture)

Sistemski operater Je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbiri o podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in trošilih in oboje posredovati občini Šenčur, v kolikor to ta zahteva.

Kataster mora sistemski operater voditi atributivno In grafično v obliki računal-niškega zapisa.

Z osebnimi podatki mora sistemski operater ravnati v skladu s predpisi o var-stvu osebnih podatkov.

15. člen (definici ja d istr ibuci jskega omrežja)

Distribucijsko omrežje je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni ozi-roma bodo zgrajeni na geografskem območju, določenim s strani občine Šenčur, kot širšega območja izvajanja gospodarske Javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po kate-rem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih uporabnikov.

Širše območje izvsuanje gospodarske javne službe v okviru distribucijskega omrežja iz prejšnjega odstavka, je lahko razdeljeno na več oqih območij iz-vajanja gospodarske javne službe, kjer to službo izvaja več sistemskih ope-raterjev.

Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do prodajnih mest uporab-nikom. kot to določajo sistemska obratovalna navodila.

16. člen (priključitev n a distr ibuci jsko omrežje)

Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi ob-jektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucij-sko omrežje.

00 ^ 8 O N

^ 'rt ^ g

i S SI

Št. 1 0 - 2 7 . V. 2008 URADNI VESTNIK GORENJSKE Stran 3

Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji, dolo-čenimi z Energetskim zakonom, tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem plina In sistemskimi obratovalnimi navodili.

Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater

17. člen (vloga za priključitev)

Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o so-glasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek.

Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so do-ločeni v splošnih pogojih.

O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča Agencija za energijo.

18. člen ( p o g o d b a o priključitvi)

Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnič-ne In druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošni-mi pogoji.

Pred priključitvijo skleneta sistenr»ski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom pri-ključil, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmena. ki zadevajo priključek in priključitev.

19. člen ( lastninska razmerja)

V času trajanja pravice izvajanja dejavnosti sisten^skega operaterja distribucij-skega omrežja je lastnik distribucijskega omrežja sistemski operater, ki je di-stribucijsko omrežje zgradil. Distribucijsko omrežje je dolžan sistemski opera-ter vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili.

S pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica občine Šenčur do odku-pa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je v lasti si-stemskega operaterja, po prenehanju pravice opravljanja dejavnosti javne go-spodarske službe.

20. člen ( p o g o d b a o uporabi)

Sistemski operater in dobavitelj skleneta pogodbo o uporabi distribucijskega omrežja, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodi-li in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrež-ja za oddajo dogovorjene količine plina ob dogovonenem času.

S pogodbo o uporabi pridobi dobavitelj plina za določen čas zagotovljeno uporabo distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.

Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmog-ljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstnjkcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.

21. člen (vzdrževanje In g r a d n j a distr ibuci jskega o m r e ž j a )

Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s ka-terim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funk-cionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z ob-veznostmi določenimi v koncesijski pogodbi oziroma v drugem aktu, s kate-rim mu je bila podeljena pravica do izvajanja dejavnosti sistemskega operater-ja, ter pod pogojem, da mu višina omrežnine ali dnjge pravice in obveznosti iz koncesijskega akta oziroma drugega akta, s katerim mu je bila podeljena pravica do izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja, to omogočajo oziro-ma nalagajo.

tli. S K U P N E D O L O Č B E

1. Oroanizacilska zasnova izvaiania iavne službe

22. člen (oblika izvajanja lokalne g o s p o d a r s k e Javne s l u ž b e )

Javna služba se lahko opravlja v vseh organizacijskih oblikah, predvidenih v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.

Praviloma se za javno službo podeli koncesija. V koncesijskem aktu ali kon-cesi.ski pogodbi se določi tudi naslednje:

- da mora sistemski operater, pod pogoji, določenirfii v koncesijski po-godbi ali koncesijskem aktu. na določenem območju zgraditi distribu-cijsko omrežje ter objekte In naprave, ki so potrebni za delovanje distri-bucijskega omrežja;

- da ostane infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave) za čas trajanja koncesijskega razmerja v lasti koncesionarja;

Izvajalec pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določe-nim s koncesijskim aktom.

Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost pri-ključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s precpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucij-skega omrežja.

23. člen (postopek izbire izvajalca)

Izbira izvajalca javne službe se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodar-ske iavne služ^, koncesije gradenj oziroma koncesije storitev, z upošteva-njem nacionalnega energetskega programa, lokalnega energetskega kon-cepta, v kolikor ga občina Šenčur sprejme in v skladu z Odlokom o koncesi-oniranih gospodarskih javnih službah (UVG, št. 35/98).

24. člen (upravljavski In organizac i j sk i ukrepi)

Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov Iz 3 1 .b. člena Energetskega zakona, razen v primeru, če ima sistem-ski operater manj kot 100.000 priključenih odjemalcev

25. člen (obveznost priključitve na distr ibuci jsko o m r e ž j e In uporaba

z e m e l j s k e g a pl ina)

2 namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve in drugih okoljskih po-gojev določa občina ŠenjSur obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporabo plina na območju, kjer obstaja možnost priključitve na distribuci^ sko omrežje, in sicer za tiste objekte, v katerih inštalirana moč toplotnih ener-getskih naprav, namenjenih ogrevanju ali podobni energetski rabi. presega 40 kW. Upošteva se, da obstaja možnost priključitve, če je distribucijsko pli-novodno omrežje od objekta oddaljeno največ 100 metrov.

Za nove objekte in za obstoječe objekte, ki se jih dogrsuuje, nastane obvez-nost priključitve na distribucijsko omrežje ob začetku uporabe stavtie oziroma ob dograditvi.

Za obstoječe objekte, ki jih Je v smislu določil prvega odstavka tega člena ob-vezno priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje, Je rok priključitve 3 leta od nastanka možnosti priključitve.

Za objekte, v katerih je potrebna vgraditev ali obratovanje toplotnih energet-skih naprav skupne moči do 40 kW. nastane obveznost priključitve le, če je to predvideno s prostorskimi izvedbenimi akti ali s programi sanacije ekolo-škega stanja okolja, ki jih sprejme občina Šenčur.

Sistemski operater distribucijskega omrežja pisno obvesti lastnika objekta, ki ne ravna v skladu z določili tega člena, o njegovi obveznosti in mu določi na-knadni rok za priključitev na distribucijsko omrežje, ki ne sme biti krajši od dveh mesecev od vročitve obvestila.

V kolikor lastnik objekta v postavljenem roku objekta ne priključi na distribu-cijsko omrežje, mu pristojni občinski organ nadzora izvajanja občinskih pred-pisov to naloži z odločbo.

iavnih služb

26. člen (pravice In obveznost i uporabnikov Javnih služb)

Uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja.

MALI OGLASI, ZAHVALE 23

^HIDa m E P R E M i C M a N i :

Agencija za promet z napremičnlnamj Na skali 4. 4000 Kranj

lel: 04/2363 388,2363 389. gsm 041/860 938.040/839118

PRODAM: Kranj, enosobno, 43 m2,1.83. prenov-ljeno I. 07, 6. n.. 90.000.00 EUR. Skopja Loka, garsonjera, 30 ma. 2. n., I. 82, prenovljena I. 04,74.000 EUR. Kranj, enosobno. 35 m2, I. 59, obn. 9 9 . VP/3. 77 0 0 0 E U R .

Stražišče, dvoinpolsobno v hiši. P, 90 m2, vrt. 2P, I. 60/86. 133.000 E U R .

S t r a ž i š ^ dvosobno v hi$i, P, 63 m2, vrt, 2P, I. 90,115.000 EUR-Naklo, dvostan. hiSa, 220 m2, I. 30. prenov. 1.94, parcela 423 mi, 2 gara-ži. 240.000 EUR.

Nakk>, manjSa hiSa, 120 mz. vrt 280 MZ, I. 58.150.000 EUR. šk. Loka, post. objekt večnamemben, 1. 70. 766 mz, parcela 1338 m2. 506.800 EUR. Hrvaška Pag, T6 apartmajev od 41 m2 do 90 m 2 ,1.0 8 . 1 7 0 0 EUR/m2. Na Corenjskenn iščem zazid. pare. 500 m2 ali več.

www.tr idanepremtcn(ne- i j . s

Mali oglasi tel.: 201 42 47

fax: 201 42 13

e-mail: mal ioglas i@g-glas.s i

Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni čas: od ponedeljka do peika neprekinjeno od 8 . - 1 9 . ure.

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

DVOSOBNO, visokopfrtilčno stanova-nje v Kranju, v okolici Olandi}©, v skup-ni izmeri 65 m2, vsi priključil. ZK ure-jeno. «041/658-906 8O039&7

o. o. Kj»ni

NKPRKMICMNSKA IIISA JennU e. PC incr>» V, Kranj

041/734 198. 041/626 581

n e p r e m i c n i n e @ f r d s t . s i v v w w . f r a s t . s l

NOVO DVOSOBNO stanovanje, nad-standardno, opremljeno na ključ v iz-meri 80 m2 v Soriijevem naselju, cena po dogovonj 040/151-332

600397«

STANOVANJE 74.2 m2, center MB blizu EPF, OŠ, vrtca. PTT, tržnice, tr-govir>e. kolodvora, zdr. doma. 4 sobe. zastek. balkon. 2 shrambi, ločene sa-nitarije, etažna CK/mest. plin, najeta garaža.« 031/366-339

8003936

ITD N E P R E M I Č N I N E , d.0.0. MAISTROV TRG 7.

4000 KRAN) TEL: 04/23-8t-i20,

04/23-66-670

041/755-296, 040/204-661, 041/900-009

e-poSta: rtd.nepremicntne@>siol.net wwvr.ttd^lus.st

l U I

Umag, Bašanlja. 200 m od morske obale na edinstveni loi<aciji pro-damo nove apartmaje 84-90 m2, možer* ogled. Pokličite: 041/612 935, 041/ 311 878, www.iiv3da-savudrija.si (Tehnokem. d. 0.0., Jastrebarsko).

NAJAMEM

STANOVANJE za družino - 4 člani, v Kranju ali okolici, 9 040/438-203, 040/830-901 3003&3e

HISE PRODAM

PREDDVOR stanovanjski dvojček, vselitev možna konec poletja 2008. 051/386-822

STAREJŠO hišo, potrebno temeljite obnove, na parceli 550 m2. izjemno lepa lokacija, vsi priključki na parceli, možnost tudi gradnje eno ali dvostarK>-vanjskd hiše. cena 129.000 EUR, s 041/426-898 6003962

KiKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/20213 53,202 25 66

CSM 051/320700, Email: infi^^lg-kem.si

ŠKOFJA LOKA - Virmaše, stanovanj-ski dvojček. 031/488-420

ŠKOFJA LOKA - Hafnarjevo naselje, stanovanjski dvojček, 041/784-021

80038er

V PODREČI prodam stanovanjsko no-vogradnjo, 051/388-822

NAJAMEM

V OKOUCI Škofie Loke ali Kranja naj-amem manjšo, starejso hišo. « 0 4 0 / 2 6 5 - 2 8 3 BOAMS

POSESTI PRODAM

PARCELO za vikend na Dolenjskem, šilra; DOLENJSKA 8003sm2

MANJŠI vinograd z vikendico, 9 02/578-12-86 8003954

POSLOVNI PROSTORI ODDAM

GOSTINSKI LOKAL v obrtovanju, ostalo po dogovoru, 9 031/250*968

NA ELITNI lokaciji z zagotovljenimi parkirnimi prostori oddamo naslednje pos. prostore: 28, 32, 108 ter 340 m2. Dodatne inf. Hotel Oeina, d.o.o.. Koroška c. 5, Kranj, 9 041/391-548. trzenje^hotelcreina.si doo3o$&

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

AUDI A4 1.9 TDi, I. 03, 200.000 km servisna knjiga. 1. lastnik. 040/151-332 eoo367S

C I T R O E N Berlingo 1.9 D . L 98, 9 0 3 1 / 2 9 2 - 0 9 4 80039EO

FORD Escord 1.8. 16 V. I. 95 rdeče barve, cena po dogovoru. 9 040/217-597.040/212-791 doa»76

FORD Mondeo TDI karavan. I. 00 sre-brne barve. elek. oprema, klima, zelo ohranjen, 9 040/224-812 8oo<3»4o

OPEL Vectra 2.0, I. 95 novi model, ugodno. 9 041 / 227-338 800<39e4

TOVOTA Variš 1.3 luna 63 KW. 1. 03, 70.000 km rdeče bave, 3 vrata, redno servisirana, cena: 6.600,00 EUR. 9 041/481-684, pO 20. uri 8003949

POLO klasik 1.6. I. 98, 46.000 km nove gume. registriran celo leto, « 041/287-901 eoQ3»43

AVTODELI IN OPREMA KUPIM

RABLJENA zadnja leva vrata za opel corso. I. 04, 9 04/231-02-01. po 15. uri. 051/256-609 8003®e2

PRODAM

NOVA ALU PLATIŠČA 8JX 18H2 ales-sio. razmak 112,040/462-741 8003785

HOBI

STROJI IN ORODJA PRODAM

VOZIČEK za brušenje gater žag tip Volimer, 9 031/716-629 «003««

GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM

100 KOSOV nove, strešne opeke Ton-dah, model Sulm, po polovični ceni (0,60 EUR/kos) in dobro ohranjena dvokrilna garažna vrata šlr. 2,10 m brez podboja, cena 50 EUR. 9 031/558-9 3 7

ZRAČNO suhe. hrastove ptohe ir> de-ske, * 04/518-14-63 8003969

KUPIM

ODKUPUJEMO hlodovino in celulozni les iglavcev ter kostanjeve drogove, 9 04/51-30-341, <lopoldan, 041/758-9 3 2 8003797

ODKUPUJEMO hk)dovinosušjce, pla-čilo takoj, 9 041 /442-151 eoo387o

KURIVO PRODAM

DRVA. metrska ali razžagana, možnost dostave. 041 /718-019 8003353

SUHA, hrastova drva, 345

031/585-8003868

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM

MiZO. premera 120 cm in pet stolov, v davi barvi. 9 041 /621-241 eoosesa

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

DVE ŽENSKI kolesi na 18 prestav. 9 04/25-22-711 8003956

TURIZEM NA OTOKU Krku oddam aprtma. 0590/12-905, • 041/390^22

ODDAM apartmaje v Metajni. v bnžini Novalje. hiša je na sami plaži, 9 00385/989-230-982 eoo3370

KUPIM

STAR denar, srebmike, zlatnike in dru-ge stvari. 9 040/388-682 8003978

ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM

GEORGINE, visoke z bogatimi liia-modrimi cvetovi. 9 041/280-661

8003960

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

CEPILCO za drva na sveder, 9 031/325-259 ooo3«7i

NAKLADALKO za seno SIP 25, 9 031/585-345

KUPIM

BOS kosilnico 127, « 031/585-345

IZKOPALNIK krompirja na tresala, 9 041/841-835 8003937

IZKOPALNIK krompirja na tresala, 9 041/841-835 8003085

MANJŠO, bočno kosilnico, primerrK» za traktor Štore, • 051/221-554

8003951

ZGRABUALNIK za seno ali pajek SiP. «051/673-752 8003977

PRIDELKI PRODAM

V I N O sauvignon. rizling, cabemet, barbera. dostavim, ceneje kot v bliž-njem vinotoču. 9 041/650662

0003341

VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA simentak^a, starega en teden, «031/835-401 8003878

ČB BIKCA (2 kom) stara dva tedna. «041/820487 8003974

ČB TEUCO v 9. mesecu brejosti, Sr. vas 91, Šenčur 8003947

TELIČKO ciko, staro eno leto. « 041/847-944 8003fl«t

TEUČKO s mentalko. staro 14 dni, « 041/316-617

KUPIM

BIKCA težkega do 400 kg, « 041/841^35 8003986

BIKCA simentalca za nadaljnjo rejo, starega do 14 dni. « 031 /563-070

8003970

MLADO kravo, « 04/512-28-40 8003950

ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM

ZAPOSLIM dekle za delo v strežbi, del. čas in plačilo po dogovoru ter de-kle v času letnih počitnic, Johan Šipec Monika s.p., Velesovo 56. Cerklje. « 040/3:^00^0, Monika eoo367o

ZAPOSLIMO kuharskega pomočni-ka/co - redno delovno razmerje s pol-nim delovnim časom. Prošnje pošljite v 8 dneh na: REINA, d.d.. Savska loka 1, Kranj. Vse informacije na: 04/2375-545,031/631-989 800398t

ZAPOSLIMO sodelavko v živiteki trgo-vini, redno ali honorarno, za polni aH skrajšani del. čas. Ponudbe na naslov MAK. Praprtotnik, Škofjeloška 20, Kranj, « 041/634-913

ZAPOSLIMO voznika tovornega vozila z dvigak>m C in E kategorije za prevo-ze po Sloveniji, Komac Franc s.p., Podijubelj 16. Tržič, « 041/811-483

8003858

KOMERCIAUSTE za prodajo In naba-vo zaposlimo, LE-TEHNIKA, Šuceva 27, Kranj 8oo39eo

MORDA JE POSEL, ki ga nudimo raw no za vas. Ne potrebujete začetrvega kapitala, potrebujete samo voljo, vztraj-nost in čas. Posredništvo Zdene Brovč s.p., Virmaše 170, Škof)a Loka, « 040/304-270

8003811

ZA NEDOLOČENI čas zaposlimo za-stopnike za terensko prodajo artiklov za varovanje zdravje. Oglejte si www.sinkopa.si. Sinkopa, d.o.o.. Ži-rovnica 87, Žirovnica. « 041/793-3 6 7 8003519

IŠČEMO delavca za deto v ključavni-čarski delavnici z znanjem varjenja, možna priučitev. Ravnlhar, d.o.o.. Ki-dričeva c. 9. Škofia Loka, « 04/51-51-806 800-3945

TAKOJ zaposli delavko za pomožna dela v proizvodnji plastičnih izdelkov, okolica škofje Loke, Ravnihar, d.o.o., Kidričeva c.9. Škofja Loka, • 04/51-51-806 8003944

ZAPOSUM delavca v krovstvu in kle-parstvu. Primož Eržen s.p., Praše 55, Mavčiče, « 051/308-942

8003819

ZAPOSUMO delavca pri stroju za briz-ganje plastičnih mas. zaželena Izobra-zba kovinarske smeri. Humer, d.o.o., .Zasavska c. 45 d. Kranj. « 04/287-20-00 800<^i

IŠČEM slikopleskarja za slikopleskar-ska in fasaderska dela. Sašo Žgalin s.p.. Župančičeva ul. 3, Kranj. « 041/226-622 8003967

IŠČEMO delavca za delo v ključavni-čarski delavnici z znanjem varjenja, možna priučitev, Trampuž Marijan s.p.. Temniška ul. 28. NakJo. « 04/25-77-230. 041/7378-116

800>3g79

ZAPOSLIM slikopleskarja. lahko sa-mouk. dobri pogoji, M oran. Matjaž Štim s.p., Dvorje 71, Cerklje. 9 041/432-212 8000822

LIČEM

IŠČEM redno zaposlitev na podlagi večletnih izkušenj s področja admini-stracije. računovodstva, urejanje uvozno-izvoznih dokumentacij, davč-nega svetovanja. « 040/651-301

8003831

STORITVE NUDIM

ADAPTACIJE, novc^radnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvoilšč, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyql d.n.o., Struževo 3a. Kranj, 041/222-741 8003377

ASFALTIRANJE tlakovanje dvorišč, dovoz poti, parkirišč, polag. robnMunr, pralnih pk>šč. izd. betonskih in kamni-tih škarp. Adrovic & Co, d.n.o.. Jek>v-škova 10. Kamnik, 01/839-46-14. 041/680-751

ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, S. p.. Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709: žaluzije, roloji, ro-lete. lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki. markize, www.asteriks.net

8003375

BARVANJE fasad, beljenje not. pros-torov, glajenje sten in s t ro^, premazi oken, vrat in napuščev, odstranjevanje tapet, dekorativni ometi in opleski. Pa-vec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo, « 031/39-29-09

FLORIJANI, d.o.o., C, na Brdo 41. Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč. 041 /557-^71 eoo3772

IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zkiava, montaža novih, popravila sta-rih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n.o., Ljubljanska 89, Domžale, « 031/422-800

8003?28

NUDIMO VAM natančno pranje (tudi prtov in zaves) in likanje na vašem domu al] pri nas. vse po zelo ugodni ceni. Marija Cof s.p., J . Puhada 5. Kranj, « 040/419-393 8003948

PREKRIVANJE STREH Od 3.5 EUR/m2, možna dobava 30% cenejše kritine, Marico Deriink s.p.. Glavna ce-sta 12, Nakto, 040/484-118 8003378

RTV SERVIS Šinko Marko s.p.. C. na K i ^ 53, Kraij. pop. TV. vkieo, maSh gos. aparatov, 04/233-11-99

SMO MLADO podjetje in nudimo kva-litetne mizarske storitve za notranjo opremo vašega doma ali lokala. Se pri-poročamo. Magnavel d.o.o.. Visoko 119, Visoko.« 040/244-561

TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. BE & MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik, 01/83-15-057. 041 /694-229 8003378

IŠČEM

IŠČEM DELAVCA za pomoč pri pre-delovanju zelenjave. « 040/80-30-66

»00»»

HARMONIKAR s frajtonarico iščem za kvintet ali trio muzikante, leta niso po-membna. « 031/796-004

POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREOm.OOOEURdo 24 mesecev. Izplačilo takoj. Za vse za-poslene in upokojene. Morebitni od-tegljaji niso ovira. Kreditna točka, d.o.o., Gregorčičeva 8, Kranj, 04/23 66 808 , 051 /387 753 8003958

KREOmDOloLCTZAVSE ZAP^ TUDI ZA DOLOČEN

ČAS, IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare

obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi.

Možnost odplačila na položni-ce: Pridemo tudi na dom.

N U M E R O U N O Robert Kukovec $. p^ Mlinska uL 22,

Maribor, telefon: 0 2 / a 5 2 - 4 S . 2 6 , 0 4 1 / 7 5 0 ^ 6 0 .

ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 po-zr^nstev v preteklem letu je karakteri-stika žeriitne posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo. 03/57-26-319. 031/505-495, 031/836-378

8000004

37-LETNI preprost fant išče skromno dekle za skupno življenje. V 041/959-192 8003763

3&4.ETNI moški sam z otrokom sem ostal, za trajno zvezo bi vas rad spo-znal. «031/807-376 aoo37M

DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za iskrene, resne, trajne zveze Iz vse države, 031/836-378

OPRAVIČILA IGOR GRAMC, Pot za krajem 17. Kranj se opravičujem Milanu Gramou za neljubi dogodek, 16. marca 2008

8003041

v\ \ v u . p o i ; r t ' b i » i k . c o n i

ZAHVALA

Ob smrti našega dragega očeta, dedka in pradedka

V I N C E N C A ZAVRLA

se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Iskra Electronics, sosedom, krajanom, PGD Bitnje za podarjeno cvetje in sveče. Hvala doktor Jerajevi, pogrebni službi

Komunale Kranj, pevcem ter g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo. Se enkrat Vsem prisrčna hvala.

V s i njegovi

0<^ajc v cvetočo pomlad

Ob slovesu

PAVLE F L A N D E R ZAHVALA

vsem sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sorodnikom, vsem. ki ste ji še zadnjič namenili svojo pozomost, se poslovili s cvetjem in darovi. Iskrena hvala tudi

za vašo pozomost in sočutje vsem nam.

H č i Irena z m o ž e m J a n e z o m ter v n u k a Jani in L u c i j a Škofja Loka, 2 2 . m a j a 2 0 0 8

24 GG info@g-gfas.si

ANKETA

Škropiti nič ali pa le zelo malo A N A H A R T M A N

Ob nedavnih pomorih čebel se je veliko govorilo o upo-rabi fitofarmacevtskih sred-stev. Sogovornike smo zato povprašali, kakšno je njiho-vo stališče do uporabe škro-piv.

jože Štirn, Kranj:

"Že približno dve leti nisem uporabljal škropiv, zdajle pa ravno grem kupit škropivo za travo. Vrta sicer nimam, zavedam pa se, da uporaba škropiv ni ravno priporočlji-va in dobra za zdravje."

Jože Cartnar, Javornik:

"Imamo kmetijo odprtih vrat in smo zagovorniki zdravega načina kmetova-nja, tako da že 30 let ne uporabljamo škropiv. Treba je opleti, če plevel prerase, pa rastline zaščiti."

Marija Stenovec, jezersko:

"Nobenih tovrstnih sred-stev ne uporabljam, niti ni potrebe po tem. Imam vrt, v Cerkljah pridelujem sadje, a sem že od vsega začet-ka naklonjena naravnemu načinu pridelovanja."

Matija Kenda, Kranj:

"Škropiva uporabljam mini-malno. Uporabljam čim bolj naravna in čim manj strupe-na, v skladu s predpisi. Za-vedam se, da ;e za močnej-ša škropiva treba imeti izpit iz uporabe teh sredstev."

Robert Colc, Spodnji Brnik:

"Pri nas imamo kmetijo in tako uporabljamo kar precej škropiv. Negativnih posle-dic tega se ne bojim, saj jih vedno uporabljamo v skla-du z navodili in po potrebi."

Z gracioznostjo lovili poglede Na Bledu so že drugo leto zapored gostili tradicionalno prireditev Dan lipicanca, ki so jo sicer pripravili že sedmič.

MATEJA RANT

Bled - V parku pred Ledeno dvorano se je zato trlo ljubi-teljev konj, k i so s svojo ele-ganco i n gradoznostjo lovili občudujoče poglede. Zdru-ženje rejcev lipicancev Slove-nije se je z omenjeno prire-ditvijo že sedmo leto zapo-red spomni lo us tanov i tve __ kobilarne Lipica, zibelke slo-venskih lipicancev.

Za svoj praznik s i je zdru-ženje namreč izbralo 19. maj , saj je na ta dan leta 1580 nad-vojvoda Karel II., brat cesarja habsbmške monarhi je ter ustoličeni knez Kranjske, Ko-roške, Štajerske, Istre in Gori-ške, od tržaškega škofe Core-ta kupil posestvo Lipica sku-paj s kobilarno kraških konj. Datum tako predstavlja zače-tek organizirane reje lipican-cev, letnica 1580 pa hkrat i predstavlja leto ustanovitve Kobilarne Lipica, izvorne ko-bilarne vseh lipicancev. "Lipi-canski konj med najsta-rejše kulturne pasme na sve-tu in je zato živ kulturni spo-

Dan lipicanca je na Bled privabil množico ljubiteljev konj. /Faio:AnkaBuiov«:

menik ," je poudaril predsed-n ik združen ja Jože Turk. Tud i blejski župan Janez Faj-far se je strinjal, da l ipicand predstavljajo najlepši del naše žive dediščine. "Skoz i tega najlepšega konja promovira-mo našo domovino in kultu-

ro." Direktorica T u r i z m a Bled Eva Štravs Podlogar pa je dodala, da v Sloveniji turi-stom najraje pokažemo Bled i n Lipico. "Tokrat sta se ta dva kraja povezala na Bledu."

V konjeniškem programu so nastopili d a n i združenja.

k i so pr ikazal i d r e s u m o ja-hanje i n vožnjo vpreg. Pred-stavili so se tudi gostje iz ko-bilarne Lipica, pripadniki vo-jaške i n polici jske konjen i-ške enote ter č lani Medna-rodnega l ipicanskega zdru-ženja U F .

Mladoporočenci

V Ško i Loki so se 24. maja poročili Stanislav Zupančič in Lidija Selak, Gregor Rakovec in Mojca Paulus, Marko Bene-dik in Anita Starman, Uroš Habjan in Petra Somrak ter Bošt-jan Špur in Eva Božek, v Gorenji vasi pa Simon Koračin in Tanja Oblak. Mladoporočencem čestitamo in jim podarja-mo polletno naročnino na Gorenjski glas.

Novorojenčki Minuli teden se je na Gorenjskem rodilo 43 novorojenčkov. V Kranju je prvič zajokalo 15 dečkov in 17 deklic. Najlažja je bila deklica z 2.630 grami, najtežja pa je ob rojstvu tehtala 4.200 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 dečkov in 3 dekli-ce. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.190 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2.590 gramov.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v torek in sredo bo sončno in vroče, ponekod bo pihal jugozahodni veter. V četrtek bo deloma sončno, vročina bo nekoliko popustila, pihati bo začel vzhodni veter.

TOREK i SREDA

11/29°Cl 9/29°C

Agencija RS za okol/e, Ur»d z i Meteoilogijo

i ČETRTEK

12/2S''C

oCotovoc 30/) I-C

- C P ^ / h -C,

NoviOodea ^

V * C.PO*»» / - ^ i t / i i t ;

as/is-cd

o r

MurakiSaiMtt/

32/I5-C ^

I

Zaofab O sz/u-c

' O Roka 29/19«

UuegANA

Draginjski dodatek za upokojence Po sedaj še neuradnih podatkih naj bi jeseni upokojencem, ki imajo nizke pokojninske prejemke, izplačali enkraten dra-ginjski dodatek. Tisti, ki dobijo med 400 in 500 evri pokojni-ne, bi tako prejeli od 80 do 170 evrov dodatka, pokojninsko blagajno bi to stalo okoli 34 milijonov evrov. Ukrep, o kate-rem pa na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve uradno še ne govorijo, naj bi vključil okoli 277 tisoč upoko-jencev. Pri tem naj bi šlo za politični kompromis: stranka De-SUS naj bi glasovala za referendum o pokrajinah, v zameno za podporo koalicijskemu predlogu, ki mu ga je stranka spo-četka odrekala, pa naj bi dosegli draginjski dodatek za upo-kojence. Sicer pa je stranka DeSUS v parlamentarni postopek pred časom vložila predlog za usklajevanje različnih socialnih transferjev, vendar je bil takrat predlog zavrnjen. D. Ž.

G O R E N J A VAS

Srečanje starejših v Gorenji vasi

Tokratnega srečanja starejših, starih 75 let ali več, se je ude-ležilo približno 120 upokojencev, kar je največ med vsemi srečanji, ki jih je organiziral Rdeči križ Gorenja vas. "Glas o prijetnem razpoloženju se lepo širi med starejšimi, zato imamo iz leta v leto večji obisk. Marsikdo reče, da pride zato, da vidi svoje vrstnike, se kaj pogovori in uživa nekaj uric. Za nas pa je boleče, ko na srečanju ne opazimo več ne-koga, ki nas je spremljal zadnjih pet let," pravi predsednica Jana Roje. Poleg kosila so jim pripravili tudi kulturni pro-gram s skupinama V-eter in Zaton. Starejše sta pozdravila tudi Blaž Kujundžič, novi predsednik škofjeloškega območ-nega združenja Rdeči križ, in domači župan Milan Čadež, ki je zbranim predstavil tudi načrte za dom za starejše. B. B.

KRANJ

Peterkovi pestujejo Štelo

Minuli konec tedna je našemu najboljšemu smučarju skakalcu Primožu Peterki žena Renata povila tretjega otroka. Po sinu Maju in hčerki Gaji so se pri družini Peterka razve-selili še deklice Štele. "Tako Renata kot hčerkica se dobro počutita," je včeraj povedal srečni očka Primož, ki se na Gorenji Savi te dni sicer že pripravlja na novo sezono. V. S.

Zaprta planinska pot

Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije je sporočila, da je do prektica zaprta planinska pot Rudno polje-Vodnikov dom. Pot je neprehodna, ker jo je rta delu pod Toscem zasul skalni podor. S. S.

PPI SA« POSlU^HQ RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjeve ul. e. KRANJ

TPIPFCKVJT <04) 2 8 1 - 2 2 2 0 naMKciM. ( M ) 2 S 1 - 2 2 2 1 TMiNic (04) 2 0 2 2 - 2 2 2 rmitm (05 1 ) 3 0 3 ^ 0 5 mMwii<ni F A X : (04) 2 9 1 - 2 2 2 0 KUMKCiM (04) 2 8 1 - 2 2 2 « iRauus

E p o S l o : radlokranji&radlo-kranj.sl (jmumi

www.raci io-kranj .si