KO G N I T I V N A P S I H O L O G I J A B I O P S I H O L O G I J A , 2 . L E T N I K

2 0 1 1 / 2 0 1 2

O R G A N I Z A C I J A Z N A N J A i n U Č E N J E

T E M E L J N I P O J M I

Mentalne sheme 1

Kategorija 1A

Koncepti 1Aa

Koncepti 1Ab

Kategorija 1B

Koncepti 1Ba

Koncepti 1Bb

Mentalne sheme 2

Kategorija 2A

Koncepti 2Aa

Koncepti 2Ab

Kategorija 2B

Koncepti 2Ba

Koncepti 2Bb

Mentalne sheme 3

Kategorija 3A

Koncepti 3Aa

Koncepti 3Ab

Kategorija 3B

Koncepti 3Ba

Koncepti 3Bb

M O D E L I O R G A N I Z A C I J E Z N A N J A

2 modela

Teorija karakteristik Teorija prototipa

ZNANSTVENE RAVNI RAZISKOVANJA UČENJA

Gerontologija učenja

Sociologija učenja

Psihologija učenja

Nevrologija učenja

Genetika učenja

Naša kultura je „vumljena“, težko je ugotoviti, kaj je naša najgloblja narava (Egan, 2009, 80)

RAVNI RAZISKOVANJA UČENJA

Biološki avtomatizmi

Sinaptične povezave

Nevronske mreže

Kognitivni/učni stili učenja

Socialno učenje

„Učenje kot zapleten in kompleksen predmet poučevanja, ki izhaja iz bioloških temeljih, delovanja možganov in tudi socialnega konteksta« (Illeris, 2007, 21)

MOŽGANI IN UČENJE - PRISPODOBE

Prispodobe iz zgodovine • Telefon • Računalnik (60‘) • Velemesto (Carter, 1991) • Tropski vlažni gozd (Jensen,

1996)

Podobnosti • Vedno aktivni • Jasna hierarhija • Glavno pravilo: preživeti! • Odsotnost glavnega nadzora • Variabilnost v času

5 LASTNOSTI PROCESIRANJA MOŽGANOV MED UČENJEM

Učni potencial možganov

Večprocesno učenje

Hemisferna lateralizacija

Implicitno učenje

Holistično učenje

TROJNO MOŽGANSKO UČENJE

Srednji ali „čustveni“ možgani Čustveno učenje, hitra odzivnost, hipokampus zadolžen za kodiranje v dolgoročni spomin, pripisovanje relevance.

Nova možganska skorja (višji spoznavni procesi) Načrtovanje, logično sklepanje, prepoznavanje vzorcev, oblikovanje mentalnih shem.

Mali ali „plazilski“ možgani Motorično učenje, motorično odzivanje na nove informacije.

ŽIVLJENJSKI CIKLI

Senzomotorična faza (0 – 2) Usklajevanje zaznav, nevronska specializacija

Predoperativna faza (2 – 7) Egocentrično dojemanje sveta, generalizacija pravil

Konkretno-logičina faza (7 – 11) Največji kognitivni preskok, obrisi mišljenja odrasle osebe

Formalno-logična faza (12 +) Abstraktno mišljenje, avtomatizacija, geneza hipotez

J. Piaget Stadiji razvoja mišljenja

Post-formalna faza Sintetična, empatična, interaktivna, konativna

KO G N I T I V N A Z R E L O S T

SLS ŠTUDIJA (1956 – 2005) N = 5676 udeležencev (52% žensk, 48% moških) Starost: od 22 do 101 let 26 udeležencev v vseh zajemih

REZULTATI Vsi kognitivni procesi učenja NISO obratno sorazmerni z dejavnikom staranja.

Numerične sposobnosti

upadejo Slušne

sposobnosti se izboljšajo

„MENTALNA NAVLAKA“ Manj učinkovita selekcija nepomembnih informacij

kot pri mladostnikih. ČAS Odrasli potrebujejo več časa za izvedbo naloge

ATROFIJA ČELNEGA REŽNJA Zmanjšana prostornina čelnega režnja: načrtovanje, kratkoročni spomin, organizacija.

Besedno izražanje

ostaja konstantno

SELEKTIVNA OPTIMIZACI JA S KOMPENZACI JO

KOMPENZACIJA OPTIMIZACIJA

KAJ? Spremembe povezane s kognitivno zrelostjo odrasle silijo, da izbirajo manj učnih projektov, da optimizirajo razpoložljive zmožnosti ter uporabijo kompenzacijske tehnike

SELEKCIJA

Socialno okolje postaja vse pomembnejše

INTELIGENCA: NARAVA IN KULTURA

Raziskovalni pogoj Korelacija (v odstotkih)

Ista oseba, testirana dvakrat 87

Enojajčna dvojčka, vzgojena skupaj 86

Enojajčna dvojčka, vzgojena ločeno 76

Dvojajčna dvojčka, vzgojena skupaj 55

Biološka brata, biološki sestri 47

Starši in otroci, ki živijo skupaj 40

Starši in otroci, ki živijo ločeno 31

Posvojeni otroci, ki živijo skupaj 0

Ljudje, ki niso v sorodu in živijo ločeno 0

Vir: Ridley (1999, 95)

INTELIGENCA V ODRASLI DOBI

VPLIV NA INTELIGENČNI KOLIČNIK Podedovanega je približno 50% inteligenčnega količnika, petina je posledica okolja, 30% je vpliv drugih dejavnikov (maternice, vrstnikov itd.) (Ridley, 1999)

RANLJIVE SKUPINE Okolje je pomembnejši

dejavnik za razvoj inteligenčnega kvocienta

PREOBRAT V ODRASLI DOBI Začnemo izbirati okolja, ki ustrezajo našim prirojenim

nagnjenjem, ne prilagajamo več svojih bioloških danosti okolju, v katerem živimo.

Fluidna inteligentnost Reševanje problemom, prepoznavanje vzorcev.

Kristalizirana inteligentnost Spretnosti, akumulirano znanje, razširjeno besedišče.

Inteligenca odrasle osebe

KOGNITIVNI/UČNI STILI

NAPOVEDOVALNA ALTERNATIVA Kognitivni stili raziskujejo KAKO se odrasli učijo in kakšne so razlike v NAČINIH učenja.

Howard Gardner Model multiplih

inteligenc (9)

David Kolb Štiri razsežnosti

učenja

Model dominantnih

zaznav Glede na štiri

zaznavne kanale

GARDNER: MODEL MULTIPL IH INTEL IGENC

Multiple inteligence

Verbalno-lingvistična

Logično-matematična

Vizualno-prostorska

Telesno-kinetična

Glasbeno-ritmična Medosebna

Intrapersonalna

Naturalistična

eksistencialistična

K O L B : Š T I R J E U Č N I S T I L I

• Logično sklepanje • Abstraktne

konceptualizacije • Sistematično

raziskovanje

• Pragmatizem • Težnja po

spremembah • Abstraktna

konceptualizacija

• Natančnost • Nepristranskost • Potrpežljivost

• Konkretna izkušnja • Aktivno učenje • Čustvena dimenzija

učen ja

Akomodativni učni stil

Divergentni učni stil

Asimilativni učni stil

Konvergentni učni stil

TRIJE KLJUČNI KOGNITIVNI STILI

45%

25%

20%

10% Profil odraslih

VIZUALNI

HAPTIČNO

INTERAKTIVNO

AVDITORNO60% 20%

15%

5% Profil mladostnikov

VIZUALNI

AVDITORNO

INTERAKTIVNO

HAPTIČNO

KAJ? Razlikovanje odraslih glede na preferenčne čutne dražljaje: 1. Vizualno 2. Avditorno 3. Kinestetično 4. Haptično 5. Olfaktorno 6. Gustatorno

KOGNICIJA, PISMENOST & RANLJIVE SKUPINE

RAZISKOVANJE PISMENOSTI & RANLJIVIH SKUPIN Raziskovanje ranljivih skupin in pismenosti je v kognitivni znanosti šele na začetku.

Carreiras (2009) Corpus Callosum je pri nepismenih šibkejši = slabša optimizacija celostne zaznave stvarnosti.

Castro-Caldasa Drugačna prostorska aktivnost nove možganske skorje med branjem. Slabše izobraževani uporabljajo možgane drugače.

„Ne gre za to, da bi imeli bolj izobraženi posamezniki dodatne kognitivne potenciale, ampak za to, da manj izobraženi posamezniki iz ranljivih skupin ne morejo optimalno razviti naravno danih kognitivnih potencialov“ (Ardila, 2010, 699)

S K L E P