14
Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko 1 tip okus voh sluh vid govor gib SPOMIN SPREJEM OBDELAVA INFORMACIJ IZDAJA OKOLICA ČLOVEK Pretok informacij pri človeku Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko 2 Pretok informacij pri krmilju OBDELAVA SIGNALOV PROGRAM, ŽELENE VREDNOSTI, MEJNE VREDNOSTI itd. D1 D2 D3 O1 O2 I1 I3 I2 S1 S2 S3 T1 T2 Q1 Q2 MERITEV IZDAJA UKAZOV Legenda: I1, I2, I3 - fizikalne veličine na vhodu Q1, Q2 - fizikalni veličini na izhodu D1, D2, D3 - dajalniki vhodnih signalov - SENZORJI O1, O2 - dajalnika izhodnih signalov - AKTUATORJI S1, S2, S3 - vhodni signali T1, T2 - izhodna signala Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko senzor fizikalna veličina (npr. t, p, F, x...) vhodna enota u, i CPU BUS proces krmilnik Slika 4.1: Blokovna shema zajemanja informacij preko senzorjev

Osnove mehatronike 2 senzorji aktuatorji - LRT-MElrtme.fe.uni-lj.si/lrtme/slo/osno_meha/Osnove mehatronike_2_senzorji... · senzor senzor vir . Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

  • Upload
    others

  • View
    24

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

1

tip okus voh sluh vid

govor gib

SPOMIN

SPREJEM OBDELAVA INFORMACIJ IZDAJA

OKOLICA

ČLOVEK

Pretok informacij pri človeku

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

2

Pretok informacij pri krmilju

OBDELAVASIGNALOV

PROGRAM,ŽELENE VREDNOSTI,

MEJNE VREDNOSTI itd.

D1

D2

D3

O1

O2

I1

I3

I2

S1

S2

S3

T1

T2

Q1

Q2

MERITEV IZDAJAUKAZOV

Legenda:

I1, I2, I3 - fizikalne veličine na vhoduQ1, Q2 - fizikalni veličini na izhoduD1, D2, D3 - dajalniki vhodnih signalov - SENZORJIO1, O2 - dajalnika izhodnih signalov - AKTUATORJIS1, S2, S3 - vhodni signaliT1, T2 - izhodna signala

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

senzor

fizikalna veličina (npr. t, p, F, x...)

vhodna enota

u, i

CPU BUS

proces krmilnik

Slika 4.1: Blokovna shema zajemanja informacij preko senzorjev

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

4

Območje: minimalne in maksimalne vrednosti, ki jih

lahko merimo

Resolucija: najmanjša še zaznavna smprememba

merjene količine

Pogrešek: razlika med izmerjeno in dejansko vrednostjo

Natančnost: mera maksimalnega prdevidenega

pogreška.

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

5

Senzorji

Senzorji

Digitalni senzorji Analogni senzorji

Enobitni senzorji Večbitni senzorji

• Kontaktni dajalniki položaja

• Induktivna in kapacitivna približevalna stikala

• Fotoelektrični senzorji

• Ultrazvočni senzorji

• Merilniki položaja • Analogni merilniki temperature

• Merilniki tlaka

• Merilniki sile

Tabela 4.1: Primeri senzorjev

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

6

Diskretni dajalniki -Binarni dajalniki položaja

Dajalniki končnega položajaKontaktni dajalniki končnega položaja

Nekatere izvedbe končnih stikal

delovni kontakt

mirovni kontakt

vzmet

atmosf erski tlak

membrana

pritisk tekočine

Pnevmatsko stikalo

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

7

Dajalniki končnega položajaBrezkontaktni dajalniki končnega položaja

ymm

-x +x

6

2

4 2 0 42

4

mmmmvklopizklop

Induktivno približevalno stikalo (SIEMENS, serija 3RG4, LED zasveti ob aktiviranju stikala) in karakteristika vklopa in izklopa v

odvisnosti od oddaljenosti merjenca

Diskretni dajalniki -Binarni dajalniki položaja

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

8

Dajalniki končnega položajaBrezkontaktni dajalniki končnega položaja

opazovani predmet

dielektrična plošča

oscilator

prožilnik

izhod

Sestava kapacitivnega približevalnegastikala

Diskretni dajalniki -Binarni dajalniki položaja

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

9

Oblika signala

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

10

Dajalniki končnega položajaBrezkontaktni dajalniki končnega položaja

Slika 4.6: Direktno (levo) in odbojno (desno) zajemanje svetlobe

Vpliv polarizirajočih filtrov na odhodni in dohodni žarek pri odboju od odbojnika (levo) in bleščečega predmeta (desno)

O S

O

SSO

Diskretni dajalniki -Binarni dajalniki položaja

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

11

Fotovoltaika

Hitri, vendar izhodna napetost ni linearno odvisna od intenzitete svetlobe.

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

12

Fotovoltaika

vir

senzor

senzor

vir

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

13

Diskretni dajalniki -Večbitni dajalniki položaja

Maska inkrementalnega

dajalnika (levo) in časovni poteki

izhodnih signalov v odvisnosti od smeri

vrtenja (desno)

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

14

Optično stikalo Induktivni senzor

Približevalno stikalo

optično stikalo

feromagnetni zobnik

Alternativa

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

15

Osebni avto –Merilec odmične gredi

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

16

Diskretni dajalniki -Merjenje temperature

Levo: bimetal v hladnem stanju – kontakt sklenjen; desno: segreti bimetal – kontakt razklenjen

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

17

Analogni dajalniki -Merjenje temperature

Termočleni

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600-10

0

10

20

30

40

50

60

70

80

T [°C]

U [

mV

]

← NiCr-CuNi tip E

↑ NiCr-Ni tip K

↑ Pt13Rh-Pt tip R

Potek napetosti v odvisnosti od temperature nekaterih termoelementov

mV

+

_merilnomesto

priključnatočka

izenačevalnatočka

Princip merjenja s termočlenom

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

18

Analogni dajalniki -Merjenje temperature

Temperaturno odvisni upori

-200 -100 0 100 200 300 400 500 600 700 8000

50

100

150

200

250

300

350

400

T [°C]

R [

Ω]

• ← R0

Odvisnost upornosti od temperature za Pt100

Načini vezave temperaturno odvisnega upora (2-, 3- ali 4-žična)

Značilna oblika temperaturne sonde

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

19

Analogni dajalniki - Merjenje tlaka tekočine in sile

p2p1

gibljivamembrana

Princip merjenja tlaka tekočin

Primer realizacije merilnika sile

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Mikroelektromehanski sistemi

Združujejo mehanske elemente, aktuatorje, senzorje in elektroniko

MEMS komponente so velike od 1 do 100 µm[1][2]

MEMS naprave pa so ponavadi velike od 20 µm do 1 mm[3]

MEMS

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Zmanjšanje obstoječih naprav

Izdelava orodij za interakcijo z mikrosvetom

Za izdelavo potrebujemo manj materiala

Z zmanjšano velikostjo in težo poveča aplikativnost

Integracija

Prednosti:

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Senzorji pritiska

Senzorji vztrajnosti

Mikro tekočinske/bio MEMS aplikacije

Optični MEMS/ MOEMS

Radiofrekvenčni (RF) MEMS

Ostali [4]

Različne aplikacije

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Klasičnih metod, kot so rezkanje, vrtanje, struženje, kovanje in litje se zaradi velikosti ne uporablja

Veliko tehnologij za izdelavo MEMS je prevzetih iz izdelave tiskanih vezij

Jedkanje, vezanje ploskev, površinska obdelava, metoda DRIE

Največ se uporablja silicij in njegove spojine

Izdelava

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Analog devices ADXL330 3-osni 3g merilec pospeška

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Lahko meri statične (gravitacija) ali dinamične (premikanje,

vibriranje) sile

Ponujajo kompaktno, robustno in natančno zaznavanje ter nizko porabo

Včasih so bili bazirani na piezo-električnih kristalih, ki pa so preveliki

in nerodni

Prvi mikro merilec pospeška je bil ustvarjen leta 1979 na Univerzi Stanford [1]

Trajalo 10 let, da so se začeli uporabljati v izdelkih masovne

proizvodnje [1]

Merilec pospeška

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Uporabljajo se v čedalje več osebnih elektronskih napravah, kot so predvajalniki, igralne naprave in še posebej v pametnih telefonih

Preklapljanje med horizontalnim in vertikalnim načinom slike

Stabilizacija slike

Nintendo Wii kontroler

Varovanje trdega diska

Airbag sistemi

Sistem proti zdrsu

Aplikacije

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehnikoMEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Kondenzatorski merilec pospeška

• Zaznava spremembo kapacitivnosti ob premiku• Sestavljen iz fiksne in gibljive elektrode, ki je preko

vzmeti povezana z ohišjem

• C=ε A/d

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

850 kratna povečava MEMS elementa

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehnikoMEMS

Merilec pospeška

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehnikoMEMS

Merilec pospeška - elektronika

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

Analogni ali digitalni

Merilno območje

1D, 2D ali 3D

Občutljivost

Pasovna širina

Različni parametri:

MEMS

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

33

Dajalniki – primerOsebni avto

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

34

Aktuatorji

Aktuatorji

Aktuatorji , vodeni z digitalnimi signali Aktuatorji, vodeni z analognimi signali

• Releji in kontaktorji • Dvopoložajni ventili

• Električni motorji • Zvezno nastavlj ivi ventili

Nekateri tipi aktuatorjev

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

35

Aktuatorji - binarni

Releji in kontaktorji

Zgradba releja in primer vklopa žarnice na 230V

A1 1

2

3

4

5 13

14

21

226A2

priključkikrmilnetuljave

pomožnikontakti

glavnikontakti

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

36

Aktuatorji - binarni

Solenoidi

Linearni solenoidi

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

37

Aktuatorji - binarni

Ventili

ustje ventila

oklep

armatura

navitje

vzmet za zapiranje

Dvopoložajni solenoidni ventil EV210A NC

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

38

Aktuatorji – vodeni z analognimi signali

Frekvenčni pretvornik

Blokovna shema frekvenčnega pretvornika

±

±

inteligentninadzor nadizh. tokom

za~itnefunkcije

krmilnonapajalno

vezje

Programirnaenota

Opcije

Opcije

napajanje

krmilnivhodi

reset

potenciometerza ref. frekvenco

alarmelekt. -term.

rele

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

39

Aktuatorji – vodeni z analognimi signali

Zvezno nastavljivi ventili

navitje zaporna vzmet

armatura

ustje

membrana

priključno mesto

Zvezno nastavljivi ventil EV260B

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

40

Prikazovalniki

Osnove mehatronike – Vanja Ambrožič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

41

Električni stroji