OSNOVNA ŠOLA DRSKAUlica Slavka Gruma 638000 Novo mestoPredmet: zgodovinaUčiteljica: Simona Lešnjak

Razgibano človeško zgodovino je zaznamovalo več velikih verstev. Pri pouku zgodovine smo se tako pogovarjali o pomenu verstev za človeka ter simboliki vode za posamezne svetovne religije.

1. Kaj je religija?

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega. Obsega tudi predniške ali kulturne tradicije, zapise, zgodovino in mitologijo, kot tudi osebno vero in mistično spoznavanje. Izraz »religija« se nanaša tako na osebna dejanja kot tudi na skupinske obrede in sporazumevanje, ki izvira iz skupnih prepričanj.

Učenci so povedali, da poznajo mnoge religije (katolištvo, pravoslavna vera, islam, budizem....). Razpravljali smo o tem, kaj jim vera pomeni in ali jih je kdaj sram, da so verni. Večina o svoji verski pripadnosti razpravlja brez zadržkov. Med debato se je odprlo tudi polje verske tolerance – strpnost do vere drugega, ki je različna od nam lastne. Skupaj smo prišli do zaključkov, da verska in vsesplošna strpnost vodi do svetovnega miru. Preden pa bo sodobni človek prišel do tega spoznanja, bo najbrž že prepozno, saj svet sistematično uničuje, da bi zadovoljil svoje egoistične nagibe.

2. Katere religije poznamo?

Na svetu obstaja dvanajst glavnih religij:

1. krščanstvo 1,9 milijarde (katolištvo: 1,13 milijarde; protestantizem: 387 milijonov, drugo: 214 milijonov; pravoslavje: 253 milijonov)

2. islam 1,1 milijarde3. hinduizem (hindujstvo) 900 milijonov 4. konfucianizem (konfucijanstvo) 400 milijonov5. budizem 376 milijonov

6. taoizem (taojanstvo) 50 milijonov 7. šintoizem (šintojstvo, šinto) 30 milijonov

8. judovstvo (judaizem) 14.5 milijonov 9. sikhizem 23 milijonov

10. džainizem 4.2 milijonov 11. babizem in bahajstvo 6 milijonov

12. zaratustrstvo 130.0001

Pri našem proučevanju smo se osredotočili na krščanstvo, islam, hinduizem in budizem.

3. Voda in religije1 Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavne_svetovne_religije

Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje.

a) Judovstvo (Tora)

“ZBEREJO NAJ SE VODE, KI SO POD NEBOM, NA ENEM KRAJU NAJ SE PRIKAŽE KOPNO.” IN ZGODILO SE JE TAKO. BOG JE KOPNO IMENOVAL ZEMLJO, ZBRANE VODE PA JE IMENOVAL MORJA. BOG JE VIDEL, DA JE DOBRO.« (1 Mojz 1, 1.3. )

Mojzes udari na skalo, iz katere priteče voda (Avtor slike: Francesco Bacchiacca)2

Danes je pri Izraelcih poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve.

b) Krščanstvo (Sveto pismo)

DUHOVNIK Z VODO NAREDI ZNAMENJE KRIŽA NA ČELO KRŠČENCA, Z VODO TRIKRAT OBLIJE NJEGOVO GLAVO IN REČE: “JAZ TE KRSTIM V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA.”

2 Vir: http://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&tl=sl&u=http%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2FMoses%23The_crossing_of_the_Red_Sea

Po svetopisemskem izročilu naj bi Bog v sedmih dnevih ustvaril nebo in zemljo. Zgornji odlomek iz Svetega pisma opisuje stvarjenje sveta, kot si ga predstavljajo židje in kristjani. Nadalje Tora (židovsko sveto pismo – krščanska »Stara zaveza«) priča o času, ko je Mojzes osvobodil judovsko ljudstvo izpod egiptovskega suženjstva. Bog naj bi namreč »razdelil vode« Rdečega morja, da so ga judje lahko prečkali. Ko so jim faraonovi vojaki skušali slediti, so utonili. Ko so po tem osvobojeni židovski sužnji tavali po Kanaanski puščavi ter umirali od lakote in žeje, je Mojzes po božjem naročilu potrkal s palico po skali in iz nje je začela teči bistra voda.

Kristjanom pomeni voda vir življenja. Pri krstu je simbol preporoda, očiščenja in obnavljanja. V stari zavezi je predvsem simbol življenja, v novi zavezi pa postane simbol Duha. Kristjani verjamejo, da jih pri krstu voda očisti izvirnega greha.

Uporaba blagoslovljene vode v krščanstvu spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) vernike pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer jih spomni, da so bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v blagoslovljeno vodo in se z njo pokrižajo.

c) Islam (Koran)

PA VENDARLE JE POSLANEC ZAPOVEDAL: “OPRAVLJAJTE VAŠE OBREDNO OČIŠČENJE PRED VRATI VAŠIH DŽAMIJ!”

V islamu, katerega začetnik je prerok Mohamed, ima voda velik pomen, saj predstavlja del t.i. obrednega čiščenja. Pri tem ni dovoljeno uporabljati vode, onesnažene z raznimi nečistočami ter dodatki. Muslimani se pred vstopom v njihovo svetišče - mošejo, umijejo roke, noge, obraz in predel za ušesi. Tako se pripravijo na čaščenje boga Alaha po njihovi sveti knjigi, Koranu.

d) Budizem

“LJUDJE, POSTANITE ČIM BOLJ PODOBNI LOTOSU.”

Budizem je nastal v Indiji pred 2500 leti. Njegov utemeljitelj je bil Sidharta Gautama, ki ga imenujejo kar Buda, kar pomeni »razsvetljeni.« To je vera brez boga. Buda je učil, da do stanja večne zamaknjenosti (nirvana) pridemo lahko le s pravilnim načinom življenja.

Obstaja več vrst budizma, npr. zen budizem, teravadski budizem.... Vesak je praznovanje Budovega rojstva in v deželah teravadskega budizma tudi njegovega razsvetljenja in smrti. Budovi kipi so okrašeni in na Kitajskem jih umivajo z dišečo vodo. Vasa (umik v meditacijo) je v deževni dobi. Med tem praznikom skušajo tudi navadni ljudje najti čas za učenje in meditacijo.

Simbol budizma je lotos, ki raste iz blatnega dna ribnikov. Budisti pravijo, naj si ljudje prizadevajo postati čim bolj podobni lotosu. Blato predstavlja človekovo življenje, čistost cveta simbolizira razsvetljenje.

Konec deževne dobe budisti praznujejo s praznikom plavajočih sveč.

“ČE HODITE ZA LUČJO BUDIZMA, BOSTE PREK REKE NEVEDNOSTI PRENESENI V DEŽELO RESNICE.”

e) Hinduizem

Hinduizem je ena najstarejših ver na svetu, najbolj pa je razširjena v Indiji, kamor segajo tudi začetki te vere. Zanj je značilna delitev družbe na skupine, imenovane »kaste«. Njihova sveta knjiga se imenuje Vede. Hindujci so tudi »izumitelji joge.«

Hinduizem pozna več tisoč bogov (Višnu, Rama, Šiva, Krišna). Hindujci verujejo, da živa bitja nimajo le enega življenja, ampak so vpeti v večni krog življenja, smrti in ponovnega rojstva (samsara). Samsaro imajo za utrudljivo ter nesmiselno in hindujci upajo, da se bodo končno tudi osvobodili. Ganges je sveta reka in prav tako še mnogo drugih rek v Indiji. Po upepelitvi trupla pogosto raztresejo pepel po reki, ki je tudi pomemben romarski kraj.

Po končani predstavitvi smo z učenci narisali slike, ki povezujejo verstva z vodo. Pri obravnavi snovi so se odprla mnoga nova vprašanja in teme, kot npr. vprašanje vojne za pitno vodo. Menim, da smo se vsi – tako učenci kot učiteljica, mnogo naučili.

Viri:

http://z.about.com/d/goindia/1/0/J/-/-/-/tp_ganges_candles.jpgwww.religije.comwww2.arnes.si/~sskkssb32/voda_vera/voda_verovanja.ppthttp://photography.nationalgeographic.com/photography/enlarge/hagia-sophia_pod_image.htmlhttp://religionandterror.com/haunting-images/2007/12/24/cleansed-of-sin-by-the-river-ganges/http://academic.evergreen.edu/g/grossmaz/OFORIAA/http://translate.google.com/translate?hl=sl&sl=en&tl=sl&u=http%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2FMoses%23The_crossing_of_the_Red_Seahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Glavne_svetovne_religije