OSREDNJA TEMA: VITKIINGIBČNICELO ŽIVLJENJE · 36 Hipnoza 18 VI SPRAŠUJETE – STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO 29 EDUKOTIPEK 14 VSEBINA 32 6 19 Nagradna igra Nagradna igra poteka od 27

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 119•Junij 2017Cena 1,60 €

www.diabetes-zveza.si

GENERALNI SPONZOR ZDDS

VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJEOSREDNJA TEMA:

Sladkorna bolezen 3JUNIJ 2017

Revijo izdaja od aprila 1985:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Alojz Rudolf (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Peter Weiss (lek to r), Špelca Rudolf

(tajnica in trženje oglasnega prostora),asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,

Andreja Čampa Širca, univ.dipl. ing. živil. teh.,Valnea Jurečič, mag. farm.

Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek

Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode

Natisnjenih 16.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzorZveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v oktobru 2017.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Ovire so pogled, ki smo ga odmaknili od cilja.

Morda je poletje tisti letni čas, ko se o zdravi prehrani in hujšanju govorinajveč. Na vsakem koraku lahko slišimo za novo metodo hujšanja ali novoshemo prehranjevanja. Prav gotovo ste že zasledili ketonsko, paleolitsko, fru-tarjansko in še kakšno dieto. Sicer bi starejši preudarno dejali, da je trebajesti le zmerno in vsega po malem. A kaj, ko našo pozornost pritegnejo me-tode, ki obljubljajo čudeže, in to kljub temu, da vemo, da se vsak instantčudež spremeni v instant nesmisel. Znanstvenim dognanjem in čudežemnavkljub je med nami čedalje več debelih, predvsem je vse več otrok, ki ima-jo težave s čezmerno telesno težo.

V reviji Sladkorna bolezen boste lahko prebrali, kako je od rojstva naprejpomembno, da so naši vzorci prehranjevanja uravnoteženi. Naše prehranje-valne navade se začnejo z materinim mlekom. Pot do zdravja je tlakovanaz doma pripravljenimi obroki in ni v vrečkah ali pločevinkah oziroma v za-mrzovalnih skrinjah.

Tokratna številka nas bo spomnila, kako pomembno zdrava prehrana vpli-va na kožo, lase, na celoto počutje. Navade, ki so nam položene v zibelko,nas spremljajo celo življenje. V alternativnih razmišljanjih se ukvarjamo strdovratnimi vzorci, ki nas silijo, da smo sužnji svojih razvad. Pri sladkor-ni bolezni pa je odnos do prehrane in gibanja temelj našega zdravja, zatosmo se pri zvezi odzvali na razpis ministrstva za zdravje in prijavili projektVitki in gibčni za celo življenje. Že v tej številki revije smo se zavezali, dabomo osveščali in v prihodnje posvetili veliko časa preventivi, gibanju, pre-hrani in pozitivnemu duhu.

V čakalnici zdravstvenega doma je zadnjič na mizi osamljeno ležal strganlist papirja iz knjige. Ni romal v koš, pa čeprav je bil neugleden – njegovavsebina je bila tako tehtna, da je nihče od čakajočih ni želel zavreči. Besedeso kot kladivo udarjale po bralcu: »Ne bodite sužnji svojih razvad. Postani-te svobodni! Vaše zdravje in dobro počutje je v vaših rokah! Disciplinirajtese, saj gre za vaš odgovoren odnos do lastnega telesa. Ne berite in ne poslu-šajte negativnih novic, raje berite knjige s pozitivno vsebino. Izogibajte senegativistov, nergačev in opravljivcev, ki vam kradejo energijo. Družite se sprijetnimi in pozitivnimi ljudmi, ki oddajajo pozitivno energijo. Ne objokuj-te svoje ‚usodo‘, ne predajajte se malodušju in apatičnosti zaradi slabega po-čutja, pomanjkanja energije in bolezni. Vaše zdravje in življenje je le v va-ših rokah. Prav tako zdravje vaših otrok, ki jim z zgledom dajete pomemb-ne življenjske smernice. Zaživite zdravo, polno in strastno življenje!«

Naj nas zapisano prebudi in popelje v najlepše poletje doslej. Prijetne po-čitnice vam želi uredništvo revije Sladkorna bolezen.

Foto: Franc Čas

Prejemnike glasila Sladkorna bolezen obveščamo, da bodo prejelikuverto z vprašalnikom in povratno kuverto. Vse naprošamo, da odgovorijo na vprašanja in jih vrnejo v priloženi kuverti.

34

OSREDNJA TEMA: Vitki in gibčni celo življenje

6 Vloga beljakovin v prehrani

9 Prehrana in rekreacija

10 Kako na kožo vpliva prehrana

14 Celiakija

19 Prehrana v zgodnjem otroštvu

ZA NAŠE ZDRAVJE

5 Presnovni sindrom

13 Samokontrola in testni lističi

16 Krvni tlak pri sladkornem bolniku

30 Nega nog pri sladkornem bolnikih

32 Žolčni kamni

34 Fibromialgija

ALTERNATIVNA RAZMIŠLJANJA

36 Hipnoza

18 VI SPRAŠUJETE – STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO

29 EDUKOTIČEK

14

VSEBINA

32

6

19

Nagradna igraNagradna igra poteka od 27. marca do 31. julija 2017.

V letošnjem letu je novost nalepka, ki označuje lokacijo oz. prodajalno, ki ponuja po-pust. Vabimo vas, da ob obisku ponudnika popustov iz seznama, fotografirate spod-

njo nalepko, ki označuje popust, tako, da borazvidno, za katerega ponudnika popustovgre, in fotografijo pošljete na e-pošto: [email protected].

Izmed fotografij, prispelih do vključno 31. julija, bomo 7. avgusta 2017 izbrali desetnajboljših in jim poslali simbolično nagrado– zložljivo steklenico za vodo. Imena nagra-jencev bodo objavljena na spletni strani

http://www.diabetes-zveza.si/sl/popusti. Ena prvih prispelih slik

Tukaj lahkouveljavitepopust načlanskoizkaznico

Nalepka, ki označujejo popust

4 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017

16


Na kaj natančno mislimo, ko rečemopresnovni sindrom? Asist. dr. DanicaRotar Pavlič, dr. med., je v svetovalnibrošuri za paciente poudarila, da govo-rimo o skupini dejavnikov, ki kažejo namotnje presnove. Ti dejavniki, ki so ževsak zase razlog za pogostejši nastanekbolezni srca in žilja ter sladkorne bole-zni, so:

• trebušna debelost,

• zvišan krvni tlak,

• zvišana vrednost krvnega sladkorja, iz-merjena na tešče,

• motnje v presnovi krvnih maščob (zni-žana vrednost koristnega holesterolaHDL in zvišana vrednost trigliceri-dov).

Presnovni sindrom ima približno pe-tina svetovnega prebivalstva, njegovarazširjenost pa je čedalje večja.

Kako kažejo podatki v Sloveniji?

Na voljo so podatki o posameznih de-javnikih tveganja. Dva od treh Slovencevimata zvišano vrednost holesterola vkrvi. Kar 58 odstotkov odraslih Sloven-cev je pretežkih (2), 18 odstotkov pa jihuvrščamo med debele. Približno polovi-ca odraslih prebivalcev Slovenije imazvišan krvni tlak. V Sloveniji je po oce-nah več kot 100.000 sladkornih bolnikov,njihovo število pa nenehno narašča. Pribolnikih s presnovnim sindromom staobolevnost in umrljivost zaradi srčno-žil-nih bolezni zelo veliki, zato je pomem-bno, da presnovni sindrom prepoznamoin ga primerno zdravimo.

Najpomembnejši dejavnik presnovne-ga sindroma je trebušna debelost. O pro-blemu govorimo, ko je obseg pasu večkot 94 cm pri moških in več kot 80 cmpri ženskah. Maščoba se pri vsakem člo-veku drugače kopiči. Za debelost v obli-ki jabolka, ki jo po navadi imenujemo tre-bušna debelost, je značilno nalaganjemaščobe okoli pasu: trebuh je izbočen,

zadnjice je bolj malo, tudi stegna nisopretirano debela. Pri hruškasti obliki de-belosti, ki je pogostejša pri ženskah, pase maščoba kopiči v podkožju zadnjice,bokov in stegen. Pri ljudeh z jabolčnoobliko debelosti so pogostejša srčno-žil-na obolenja. Razlog za to so maščobnecelice, ki so nakopičene okoli pasu. Ime-nujemo jih trebušne maščobne celice. Vnjih nastajajo različne snovi, ki sodelu-jejo v presnovnih zapletih, kot sta slad-korna bolezen in ateroskleroza oziro-ma nalaganje maščob v žilah.

Kako ovrednotiti trebušno debelost?Obseg pasu si lahko izmerite sami. Me-rilni trak ovijte okoli pasu v višini pop-ka, sprostite trebuh in izdihnite. Odčita-no vrednost primerjajte z vrednostmi vokvirčkih. Pri moškem obsegu, večjemod 94 cm okoli pasu, govorimo o pove-čani ogroženosti, pri obsegu nad 102 cmpa o zelo povečani ogroženosti. Pri žen-skah o povečani ogroženosti govorimo,ko je obseg pasu več kot 88 cm.

Presnovni sindrom in bolezni• Presnovni sindrom in visok krvni tlak.

Več kot polovica ljudi s presnovnimsindromom ima tudi zvišan krvni tlak.Tako kaže statistika. Kot je poudariladr. Rotar Pavličeva, je znižanje krvnegatlaka zelo pomembno, saj tako zmanj-šamo tveganje za nastanek srčno-žilnihbolezni. Če sistolični krvni tlak znižamoza 2 mm Hg, se umrljivost zaradi mo-žganske kapi zmanjša kar za deset od-stotkov.

• Presnovni sindrom in sladkorna bole-zen.

»V trebušni slinavki nastaja hormon in-zulin, ki omogoča prehajanje sladkorjaiz krvi v telesne celice. Trebušne ma -ščobne celice izločajo snovi, ki prepre-čijo prehajanje sladkorja v druge telesnecelice, zato se količina sladkorja v krvipoveča. Telo to zazna in skuša odstrani-ti presežni krvni sladkor, zato sproži po-spešeno nastajanje inzulina. Sčasoma

se trebušna slinavka izčrpa in ne moreveč pokriti telesnih potreb po inzulinu.Pomanjkanje inzulina je vzrok, da serazvije sladkorna bolezen tipa II. Če sezvišanemu tlaku pridruži še visok krvnisladkor, je možnost za možgansko kapdvakrat večja,« opozarja Pavličeva.

• Presnovni sindrom in motnje v pres-novi krvnih maščob.

Eden od dejavnikov presnovnega sin-droma so tudi motnje v presnovi krvnihmaščob. Te motnje so posledica poveča-nega izločanja maščobnih kislin iz tre-bušnih maščobnih celic. Odvečne maš-čobe se pri aterosklerozi postopoma na-lagajo na žilno steno. Sčasoma se lahkožile delno ali popolnoma zamašijo, karvodi v srčni infarkt, možgansko kap aliperiferno arterijsko bolezen. Proces ate-roskleroze je pri osebah s presnovnimsindromom hitrejši kot pri ljudeh z enimsamim dejavnikom tveganja.

Naredite kaj zaseKer je trebušna debelost najpomemb-

nejši dejavnik presnovnega sindroma,se je treba najprej lotiti urejanja telesneteže. Iskreno si odgovorite na nekaj vpra-šanj.

• Ali je povečan vnos hrane posledicastresnih obremenitev na delovnemmestu ali v šoli?

• Se lakota stopnjuje, ker pojeste prema-lo obrokov na dan?

• Ali zajtrkujete ali začenjate dan samos skodelico kave?

• Kakšne navade imate glede telesnedejavnosti?

• Koliko časa presedite pred televizij-skim sprejemnikom ali pred računal-nikom?

Naredite si načrt: čim bolj zdravo inuravnoteženo prehrano, telesno dejav-nost in vzdrževanje primerne telesneteže. Odločitev o spremenjenem načinuživljenja sprejme vsak posameznik sam.

Motnje v presnovi – znana težava

Presnovni sindrom je lahko zapletena reč, ki jo je treba obravnavati skupaj z drugimi zdravstvenimi težavami, neločeno. Motnje v presnovi so lahko celo osnovni razlog za nastanek človeku nevarnih bolezni. Pogosto je čezmernatelesna teža znak, da je s presnovo nekaj narobe.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Presnovni sindrom

® Monika Kubelj

Prehranske beljakovine oskrbujejo or-ganizem z aminokislinami in drugimidušikovimi spojinami, ki so potrebne zaproizvodnjo telesu lastnih beljakovin.

• Beljakovine so gradnik večine telesnihstruktur, kot so koža, mišice, membra-ne, organi, kosti itd.

• Nekatere beljakovine delujejo kot en-cimi, katalizatorji kemičnih reakcij(npr. prebavni encimi).

• So sestavni del hormonov. Izločajo jihžleze z notranjim izločanjem, urav-navajo različne procese v človekovemorganizmu: inzulin, rastni hormon,tiroksin, antidiuretike itd.

• Pomagajo ohranjati volumen in sesta-vo telesne tekočine.

• S sprejemanjem in oddajanjem H io-nov sodelujejo pri regulaciji acidobaz-nega statusa organizma: ob presežkuH ionov v telesu (kislo okolje) ionesprejmejo, ob pomanjkanju H ionov(bazično okolje) ione oddajo.

• Ščitijo telo pred okužbami. Beljakovi-ne so protitelesa – gama globulini.

• Ob pomanjkanju glukoze v telesu zrazgradnjo aminokislin in z glukoneo-genezo nastaja v jetrih glukoza.

Zadostna preskrba z beljakovinami izhrane je nujna za vzdrževanje celične in-tegritete in funkcije. Samo za aminoki-sline obstajajo biokemično utemeljenepotrebe. Vendar pa so priporočila formu-lirana za beljakovine, saj vnos aminoki-slin pri zdravem človeku poteka izklju-čno po tej poti.

Koliko beljakovin je dovolj?Različni viri navajajo različne referen-

čne vrednosti za vnos hranil. Najnovej-ša prehranska priporočila za sladkornebolnike določajo, da za nemoteno učin-kovito rast, delovanje in obnavljanje or-ganizma ter za zagotavljanje dobregazdravja potrebujejo sladkorni bolnikiuravnoteženo prehrano, bogato z ener-

gijo in hranilnimi snovmi, ki so v njej za-stopane v takihle razmerjih: 45–50 od-stotkov ogljikovih hidratov, 15–20 od-stotkov beljakovin in 30–35 odstotkovmaščob. Polovico teh potreb naj bi po-krili z beljakovinami živalskega izvora,polovico pa z beljakovinami rastlinske-ga izvora. Hranilne vrednosti beljako-vinskih živil živalskega in rastlinskega iz-vora se med seboj dopolnjujejo in le sku-paj, v kombinaciji, prinašajo visoko bio-loško vrednost in izkoristljivost. Za škod-ljive učinke vnosa beljakovin, ki prese-gajo priporočeno količino, po današ-njem stanju spoznanj ni nobenega ne-posrednega dokaza. Vendar pa preveli-ke količine zaužitih beljakovin tudi ni-majo kakih pozitivnih fizioloških učin-kov. Dokler ne bodo na voljo dokončnipodatki o zdravju škodljivih učinkihvnosa beljakovin, ki daleč presega pri-poročeno vrednost, se zdi iz varnostnihrazlogov priporočljivo, da se zgornjameja vnosa beljakovin, pri kateri ni pri-

čakovati nezaželenih učinkov, določikot 2 grama na kilogram telesne teže nadan. Količina beljakovin, ki jih naše telopotrebuje, je odvisna od stopnje aktiv-nosti, vendar najmanj 0,8 do 1 gram nakilogram in največ 2 grama na kilogramtelesne teže. Priporočen najvišji delež be-ljakovin v prehrani je 30 odstotkov vsehzaužitih kalorij.

Metoda štetja presežkov beljakovin

Kljub temu da sladkorni bolnik ne po-trebuje kake posebne dietne prehrane,temveč le zdravo, uravnoteženo prehra-no, primerno njegovi starosti in telesniaktivnosti, in kljub znanju o izbiri pri-mernejših živil in pravilnem kombinira-nju le-teh, se čedalje več sladkornih bol-nikov sooča z vprašanji, koliko hrane jedovolj, zakaj je danes sladkor tako visok,koliko inzulina potrebuje ... Metoda šte-tja ogljikovih hidratov se je v svetu uve-ljavila v prvi vrsti pri uporabnikih inzu-

Kdaj jih je preveč in kdaj premalo?

Sodobne prehranske smernice in zdravljenje z inzulinsko črpalko ali uporaba funkcionalne inzulinske terapije sopripeljali do velikokrat neprimernega načrtovanja obrokov. Sladkorni bolniki čedalje pogosteje uporabljajo visokobeljakovinske in nizko ogljikovohidratne diete, da bi izboljšali vodenje sladkorne bolezni. Tako zmanjšujejo uživanjeogljikovih hidratov in povečujejo uživanje beljakovinskih živil, saj mislijo, da zanje ne potrebujejo inzulina.

VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Vloga beljakovin v prehrani


® Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž., klinična dietetičarka


linske črpalke. Izkazalo se je, da je to edi-ni način za doseganje dobre urejenostisladkorne bolezni, ki dopolnjuje vrhun-ske tehnične zmogljivosti črpalke. S pri-dom smo v zadnjih nekaj letih začelimetodo uporabljati tudi pri ljudeh s slad-korno boleznijo na »funkcionalni inzu-linski terapiji«. S štetjem ogljikovih hi-dratov dosegajo boljšo urejenost. Velikolažje lahko uskladijo obroke hrane z pra-vilnimi odmerki inzulina, potrebnegaza kritje.

Vpliv beljakovin na glukozni odziv

Metoda štetja ogljikovih hidratov opo-zarja tudi na vpliv beljakovinskih živilin maščob v povezavi z hitrostjo presno-ve obroka. Metoda uči, da bo večja ko-ličina beljakovinskega živila imela vplivna hitrost presnove. Glede količine zau-žitega beljakovinskega živila se metodaravna po tehle dveh pravilih.

Pravilo 1Beljakovinsko živilo (70–100 gramov), kini večje kot ženska dlan ali zavitek igral-nih kart, ne vpliva na krvni sladkor vmešanem in pravilno sestavljenemobroku in ne povzroči kasnega porastakrvnega sladkorja.

Pravilo 2Če je zaužito beljakovinsko živilo večjekot dlan ali kot zavitek igralnih kart, pavpliva na krvni sladkor. Kadar poleg zgo-raj omenjene količine beljakovinskega ži-vila zaužije še dodatnih 100 gramov iz-ključno beljakovinskega živila (npr. zre-zek), moramo zaradi povečane presno-vne dejavnosti obroka prišteti skupnemuseštevku ogljikovih hidratov še dodatnih10 gramov ogljikovih hidratov.

Porast krvnega sladkorja se po zauži-tju velike količine mesa ali rib ob hkrat-nem zaužitju majhne količine ogljikovihhidratov pojavi šele čez 3–5 ur, ko obi-čajno na razlog dviga krvnega sladkor-ja že pozabimo.

Vendar so študije pokazale, da belja-kovine ne upočasnijo absorpcije ali glu-koznega odziva ogljikohidratnih jedi.Maščoba odloži vrh, ne pa skupnegaglukoznega odziva. Zmerno povečeva-nje količine beljakovin in maščob v zau-žiti hrani torej lahko služi kot sredstvoza nadzorovanje postprandialnega glu-koznega odziva.

Kdaj in kako vračunati tudibeljakovine?

Dolgotrajno visoko beljakovinska invisoko maščobna dieta izprazni glikogen-ske rezerve in organizem z glukoneoge-nezo v jetrih začne pretvarjati beljako-vine v glukozo. Splošno znano je, da sepribližno 50 odstotkov zaužitih belja-kovin v 3–4 urah pretvori v glukozo. Od-sotnost beljakovinskih živil v jutranjemobroku ima lahko za posledico poveča-no glukoneogenezo v jetrih in pretvor-bo večjih količin beljakovin v glukozo za-radi katabolnega učinka nočnega strada-nja. Zato je smiselno beljakovinska ži-vila enakomerno porazdeliti v tri dnevneobroke. Sinteza beljakovin je najvišjapri 10–20 gramih beljakovin ob obrokuin se zmanjšuje z višanjem količine be-ljakovin. Nad 25 gramov beljakovin vodiv izkoriščanje beljakovin kot vira ener-gije – glukozo, kar ni smiselno, hkrati pase podaljšuje čas presnove – razgradnjeobroka do gradnikov (glukoze in amino-kislin).

TAG metodaOsnova metode TAG temelji na pred-

postavki, da vsako osnovno hranilo

(ogljikovi hidrati, beljakovine in maš-čoba) prispeva določen delež glukoze.S presnovo se v našem telesu ob temdejstvu pretvori 100 odstotkov ogljiko-vih hidratov, 50 odstotkov beljakovin in10 odstotkov maščob.

Primer 1:2 decilitra posnetega mleka (skodelica)vsebuje:

12 g ogljikovih hidratov 100 % 12 g OH 0 g 10 % 0 g OH8 g beljakovin 50 % 4 g OH

Torej je TAG za 2 decilitra posnetegamleka 16 gramov. Če dozirate inzulinna osnovi razmerja med inzulinom inogljikovimi hidrati 1 : 8, morate za to sko-delico mleka namesto ene 1,5 enote in-zulina dozirati 2 enoti.

TAG (total available glucose) je orodjeza načrtovanje jedilnikov sladkornihbolnikov, v katerih prevladuje v obrokihvečja količina beljakovinskih živil in po-sledično maščobe. Ta sistem določi koli-čino za telo razpoložljive glukoze, nesamo iz škrobnih oz ogljikohidratnih ži-vil, ampak tudi iz beljakovin in maščob.

Primer 2:250 gramov lazanje vsebuje:

35 g ogljikovih hidratov 100 % 35 g OH 20 g maščobe 10 % 2 g OH24 g beljakovin 50 % 12 g OH

Torej je TAG za 250-gramsko porcijo la-zanje 49 gramov. Če dozirate inzulin naosnovi razmerja med inzulinom in oglji-kovimi hidrati 1 : 8, morate za takšno por-cijo lazanje namesto 4,3 enote (za 35gramov ogljikovih hidratov) inzulina do-zirati 6 enot inzulina (za 49 gramov oglji-kovih hidratov in beljakovin). Ker pa jeobrok bogat z beljakovinami in maščo-bami, je potrebno deljeno kritje enote obobroku in 2 enoti v naslednjih treh do šti-rih urah.

Zapletenost sistemaZapleteno štetje vseh sestavin hrane in

raziskave, ki so pokazale omejen vplivbeljakovin na nadzor glukoze, so zmanj-šali priročnost uporabe sistema TAG. Vizvirni različici lahko sistem preceni ko-ličino potrebnega inzulina, če je obrokbogat z beljakovinami in reven z maščo-bami. Kadar je obrok bogat z maščoba-mi, pa je vrednost izračunanega inzuli-na lahko prenizka. Za nadzor nad vpli-vom različne hrane na raven krvnegasladkorja je potrebna redna kontrolakrvnega sladkorja pred obrokom in uroin pol do dve uri po obroku. Visoko be-ljakovinske obroke bo v bodoče trebadosledno kriti po pravilu 2 in s pomoč-jo preglednic o vsebnosti količine belja-kovin v živilih.

Pravilo 2 (prikaz matematičnega izračuna pravila)

Dodatnih (+) 100 gramov zrezka (vsebuje 20–22 gramov beljakovin) =(+)10 gramov ogljikovih hidratov

Skrbno načrtovana prehrana sladkor-nega bolnika je temelj dobre urejenostinjegove bolezni. Kadar ob obroku zau-žijemo večje količine beljakovinskegaživila, je treba razmišljati, da se bo delbeljakovin pretvoril v glukozo, ki bo zatransport v celico potrebovala inzulin. Zatakšne primere bomo morali dopolnitimetodo štetja ogljikovih hidratov še zmetodo štetja beljakovin.


TAG metoda štetja beljakovinBeljakovinska živila

Živilo Tehtana količina (g) Beljakovine (g)

Meso

piščanec file 100 24

govedina 100 17

svinjina 100 17

jajce 100 12

jajce – beljak 100 12

jajce – rumenjak 100 16

Ribe

losos 100 20

skuše 100 22

tuna, sardele, brancin, postrv 100 23

brancin, orada 100 25

postrv 100 25

Mlečni izdelki

sir s 45 odstotki mlečne maščobe 100 30

sir Lahka livada 100 25

skuta 100 20

jogurt, navadni 100 5

jogurt, lahki 100 3

Stročnice

fižol 100 5

čičerika 100 7

leča 100 10

Gotove jedi

lazanja, mesna 100 11

lazanja, zelenjavna 100 8

testenine z bolonjsko omako 100 6

golaž 100 9

polnjena paprika 100 4

bograč 100 3

pasulj 100 10

segedin 100 13

goveji zrezki v omaki 100 10

rižota z mesom 100 5

perutninska obara z žličniki 100 5

fižolova juha 100 5

burek, mesni 100 15

burek, sirov 100 8

cesarski praženec 100 7

jajčna omleta s sirom 100 12

namaz s tuno 100 15

biskvit z jogurtom 100 7

ajdove palačinke s skuto 100 10

Uravnoteženost jedilnika sladkorne-ga bolnika predstavlja vključitev vsehprehranskih skupin živil, ki se jih pre-udarno kombinira. Če sladkorni bolnikna jedilnik umesti živila, ki upočasnijozviševanje ravni glukoze v krvi, to prav-zaprav ne predstavlja posebne diete,temveč le uživanje zdrave in uravnote-žene hrane, ki koristi vsakomur.

Kaj jesti?Priporočljivo je, da sladkorni bolnik

zaužije od 3 do 5 obrokov na dan in vobroke vključuje veliko beljakovin invlaknin. Poleg hrane je pomembno tudi,da se zaužije dovolj tekočine. Odsvetu-je se uživanje sadnih smutijev in gostihsokov, umetnih pijač z mehurčki in breznjih ter vod z okusom.

• Zelenjava: količina zaužite zelenja-ve, najbolje surove, naj bo čim večja,saj je za naše zdravje najbolj koristna.

• Sadje vsebuje veliko vitaminov in mi-neralov, zato naj bo vedno del jedilni-ka, pri čemer naj bo sveže in ne pre-zrelo. Sadje dviguje raven glukoze vkrvi, zato morajo biti količine zmer-ne.

• Polnovredna žita so bogata z vitami-ni, minerali in nenasičenimi maščob-nimi kislinami. Priporoča se pripravaobrokov iz neoluščenih žit (ovsenakaša, prosena kaša …), ješprenja, ajde,pire, neoluščenega riža in podobno,uživanje polnozrnatega kruha, pol-novrednih testenin in ostalih jedi znizkim glikemičnim indeksom.

• Maščobe: ohraniti je treba nadzor naduživanjem »dobrih« in »slabih« maš-čob. Dobre maščobe so bogate z ne-nasičenimi maščobnimi kislinami,omega 3 in omega 6, ki znižujejo LDLholesterol in imajo večjo energijskovrednost. Nahajajo se pretežno v orešč-kih in rastlinskih oljih (repično, olivno,svetlinovo, laneno in druga). Nasiče-ne maščobe pa so pretežno v izdelkihživalskega izvora (meso, mleko in mle-

čni izdelki, svinjska mast, zaseka, pa-štete).

• Meso in nadomestila mesa: dobrodo-šlo je, da se krožnik obogati z ribamiali pustim mesom. Če je sladkorni bol-nik vegetarijanec, naj namesto mesav obrok vključi stročnice, ki so boga-te z beljakovinami, jajca, skuto, manjmastni sir in drugo z beljakovinami bo-gato hrano.

• Mleko in mlečni izdelki: izbor mle-čnih živil naj bo omejen na živila zmanj maščobami.

Kako pripravimo zdrav krožnik? Nazdravem krožniku naj bodo zelenjava(1/2 krožnika), beljakovine (1/4 krož-nika) in škrobna živila (1/4 krožnika).

Zakaj se rekreirati?Redna telesna dejavnost je za obvlado-

vanje sladkorne bolezni ključna. Pri re-kreaciji lahko celice učinkoviteje upora-bljajo inzulin in na ta način je mogočeznižati krvni sladkor in izboljšati vred-nost glikiranega hemoglobina.

Telesno aktivnost delimo na:

• aerobno/kardiovaskularno: spodbu-ja srce, pljuča in krepi vzdržljivost,spodbuja kurjenje maščob (aerobika,tek, ples, kolesarjenje, plavanje, hitrahoja itd.);

• anaerobno/vaje za moč: veča mišičnomoč in vzdržljivost (fitnes, vaje z la-stno težo, gimnastika ipd.).

Če je oseba sama po sebi redko te-lesno aktivna, jo je le stežka pripravi-ti h kakršni koli rekreaciji. Razlogovza telesno nedejavnost je veliko. Mednajpogostejšimi so starost, prezapo-slenost, utrujenost, čezmerna teža,strah pred neuspehom, počasen uči-nek idr. Pa vendarle je pomembnoozavestiti, da rekreacija pomembnovpliva na raven glukoze v krvi, srce inožilje, krvni tlak, telesno težo, na splo-šno počutje in kondicijo. Vsak posa-meznik lahko izbere tisto vrsto telesneaktivnosti, za katero meni, da bi prinjej lahko vztrajal in da mu bo dala naj-več užitka.

Prehrana in rekreacija

Prehrana in rekreacija sta pri sladkornih bolnikih (in tudi vseh tistih, ki sladkorne bolezni nimajo) v tesni povezavi z zdravjem, počutjem in vzdrževanjem normalne vrednosti glukoze v krvi.

VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Prehrana sladkornega bolnika

® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Koža je organ, ki ga vsi vidimo, zato lahko že manjše ko-žne spremembe včasih povzročijo skrb, strah in dvom. Žemajhna sprememba na koži je lahko za nas bistveno boljobremenjujoča kot hujše ali zdravju nevarne spremembe nanotranjih organih, denimo pljučih ali prebavilih, a ker jih nevidimo, nas seveda ne skrbi, ugotavlja dermatologinja VesnaTlaker in dodaja: »Tisti, ki imajo s kožo težave, bi jih radi od-pravili, tisti, ki s kožo nimajo težav, pa si želijo, da bi bila taše lepša, saj je koža, skupaj z lasmi in nohti, pomemben delkomunikacije z našo okolico. Vzporedno z našimi željami inpotrebami, da bi na kožo pozitivno vplivali, raste tudi komer-cialna ponudba na tržišču. Večinoma težko presojamo, kaj jeza našo kožo dobro, kaj nam koristi, kaj naj kupimo.«

Prva znanstvena odkritja vpliva hrane na kožoV srednjem veku so pomorščaki, ko so odkrivali novi svet,

mesece preživljali na plovbi po oceanih, s skromno in enoli-čno prehrano, brez svežega sadja in zelenjave. Mornarji, kiso Krištofa Kolumba leta 1492 pripeljali do odkritja Amerike,so na plovbi zboleli za dotlej neznano boleznijo skorbut. Viriporočajo, da so trpeli za splošno oslabelostjo, izrazito slabimpočutjem, krvavitvami iz dlesni, izpadanjem zob in izpušča-ji na koži. Bolezen, ki je bila v tistem času lahko tudi smrtna,je dolgo begala duhove. Zdravili so jo z različnimi eliksirji, spitjem morske vode in drugimi, skoraj čarovniškimi ukrepi.Vse do leta 1747: »Takrat je ladijski zdravnik James Lind s po-močjo enega prvih resnih znanstvenih eksperimentov na po-dročju hrane in zdravja zbral 12 obolelih mornarjev in jih raz-delil v pare. Vsak par je zdravil drugače: en par z eliksirjem,drugi par z moštom, tretjega s kisom, četrtega s pitjem mor-ske vode, petega z zeliščno pasto in ovseno vodo, šesti parpa je vsak dan dobil pomaranče in limone. Samo bolnika izzadnjega para sta si v enem tednu toliko opomogla, da sta lah-ko pomagala pri skrbi za druge. Ljudje smo namreč med red-kimi bitji, ki vitamina C ne moremo tvoriti v svojem telesu.Tudi mornarji, ki so se med potjo prehranjevali s podgana-mi, ki vitamin C lahko tvorijo same, skorbuta niso razvili. No,zaradi tega odkritja so limone danes celo v grbu Britanskegazdruženja za pomorsko medicino. Limone so bile namreč dol-ga leta edina rešitev za te uboge mornarje.«

Pomanjkanje vitaminov in njihovo nadomeščanje

Vitamini, ki jih organizem ne more proizvajati sam, so lah-ko velik problem, saj se njihovo pomanjkanje odraža v razli-

čnih boleznih. Taka je tudi pelagra, ki je na našem območjuizjemno redka, nastane pa kot posledica pomanjkanja vita-mina B3 – niacina. »Na našem območju, kjer jemo uravnote-ženo hrano, so različne hipovitaminoze zelo redke. Na splo-šno velja, da se vsako bistveno pomanjkanje vitaminov ali mi-neralov vsaj do neke mere odraža na koži. Tako se premaloali preveč vitamina A odrazi v suhosti kože, ki je bolj občut-ljiva na sonce, koža je hrapava in suha. Izrazite spremembena koži, v smislu izpadanja las in lomljivosti nohtov, so po-sledica pomanjkanja biotina oziroma vitamina B7. Tudi po-manjkanje železa, bakra ali svinca lahko povzroči spremem-be na koži.«

»Na splošno velja, da nimamo nobenih dokazov o koristidodajanja vitaminov in mineralov za boljšo ali lepšo kožo, lasein nohte, razen pri jasnem pomanjkanju,« ali kot pojasnjujedermatologinja Vesna Tlaker: »Odvečne snovi izločimo z uri-nom, razen vitamina A in D, ki sta topna v maščobah in selahko kopičita. Zato si z dodajanjem vitaminov in mineralovposebne škode ne moremo narediti, dokazane koristi od tegapa tudi ni. Je pa to dober posel. Zato nam stalno ponujajo do-datke, nadomestke ..., ampak medicina doslej ni potrdila nji-hove koristi. Nevarnost pomanjkanja vitaminov je bodisi pristarejših, nebogljenih ljudeh, ki so včasih tudi sredi Ljublja-ne lahko le na kruhu in vodi, bodisi pri alkoholikih ali neka-

Kako na kožo vpliva hrana?

Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov lahko povzroči na koži hude posledice. Toda kljub obsežni ponudbiizdelkov, ki naj bi pozitivno vplivali na zdravje in lepoto, ni nobenih dokazov, da bi dodajanje vitaminov, mineralovali prehranskih dodatkov izboljšalo naše lase, nohte ali kožo, kadar v telesu ni pomanjkanja. Zanimivo, da prinekaterih boleznih kože, kot sta denimo luskavica in akne, hrana kljub splošnemu prepričanju ne vpliva na potekbolezni, zato zdravniki pri teh boleznih nimajo splošnih prehranskih priporočil. In ne, v nasprotju s tradicionalnimprepričanjem za zdaj ni dokazano, da bi čokolada slabšala akne. O vsem tem in marsičem drugem je napredavanju na nedavnem sejmu Hrana & zdravje govorila Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije.

VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Sladkorni bolnik in prehrana – koža kot zrcalo


® Slavka Brajović Hajdenkumer

Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije: »Dodajanjevitaminov in mineralov je učinkovito in smiselno pri hipovitaminozi,ki jo danes v Sloveniji srečamo večinoma le pri bolnikih z motnjamiabsorpcije zaradi bolezni ali operacije, pri zelo restriktivnih dietah,

npr. veganih, pri alkoholikih ali v skrajni revščini. Sicer nimamodobrih dokazov, da bi prehranski dodatki izboljševali kakovost kože.«

terih bolnikih z motnjami absorpcije zaradi bolezni ali po ope-raciji.«

Z dokazi podprto odločanjeV devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavil nov po-

jem – »z dokazi podprta medicina«. Tlakerjeva pojasnjuje, dase je ta metoda raziskovanja najprej uveljavila pri preizkuša-nju zdravil na način, ki je omogočal objektivno merljiv uči-nek: »Splošno je znano in nič kolikokrat preizkušeno: ne gle-de na to, katero zdravilo damo bolnikom, se bo 10 odstotkombolnikov stanje izboljšalo, tudi če jim damo navaden bom-bon, za katerega mislijo, da je zdravilo. Ta učinek se imenu-je placebo in ga najdemo v vseh kulturah sveta. Je tudi temelj,na katerem uspevajo različni zdravilci. Da bi se izognili učin-ku placeba, so znanstvene raziskave kontrolirane, slučajno-stne in potekajo slepo. To pomeni, da v skupini bolnikov na-ključno določijo, ali bo bolnik dobival pravo zdravilo ali pla-cebo. Zdravilo in placebo izgledata kot popolnoma enaka ta-bleta ali injekcija. Da bi se še dodatno izognili pristransko-sti, tudi zdravnik, ki bolniku v raziskavi da zdravilo, ne ve,kaj mu je dal: pravo zdravilo ali neučinkoviti placebo. Takodobimo res popolnoma objektivne meritve in rezultate.

Pri raziskovanju vpliva hrane je z dokazi podprto odloča-nje težje kot pri zdravilih. Poleg drugih ovir – denimo razli-čne vsakdanje prehrane – tudi prehranski dodatki nimajotake cene, da bi bili proizvajalci pripravljeni investirati v ve-like študije, zato pri vitaminih in drugih dodatkih za boljšokožo, lase in nohte nimamo zanesljivih raziskav oziroma do-kazov, katero živilo dobro vpliva na bolezen ali na splošnostanje in dobro počutje bolnika,« dodaja specialistka derma-tovenerologije Vesna Tlaker.

Luskavica Gre za eno od avtoimunskih bolezni, ki pesti 2–4 odstotke

ljudi. Večinoma je luskavica blaga in prizadene predvsemkožo nad koleni in komolci. Bolezen poteka z zagoni in po-slabšanji vse življenje, včasih pa prizadene tudi zelo velikopovršino kože in močno okrni kakovost življenja. V okrog 20odstotkih luskavica prizadene tudi sklepe kot luskavični ar-tritis, ki lahko poteka uničujoče. »Luskavico lahko z zdravi-li odlično kontroliramo, pozdraviti je pa za zdaj še ne zna-mo. Bolniki veliko sprašujejo, kako jim lahko pomaga hrana,kaj naj jedo. Veliko je namreč reklam in bolniki so zmedeni.Pri luskavici pa dokazov o vplivu hrane na bolezen v resnicinimamo. Zato bolnikom svetujemo uravnoteženo, običajnozdravo prehrano, kot velja po načelih zdravega življenja:kompleksni ogljikovi hidrati, zelenjava, sadje, manj mleka inmlečnih izdelkov in mesa ter čim manj rafiniranih sladkor-jev in maščobe. Je pa luskavica imunska bolezen, pri katerigre za igro dedne nagnjenosti in sprožilca iz okolja, ki je prirazličnih bolnikih različen. Sprožitelj ali poslabševalec luska-vice je lahko angina, pri nekaterih se bolezen poslabša pri hu-dem stresu, pri smrti v družini, izgubi službe ..., pri zelo red-kih pa bolezen reagira na neko dieto, po kateri se bolnik do-sledno izogiba določenim živilom, denimo mleku in mle-čnim izdelkom. A luskavica ni enotna bolezen in nanjo vpli-va veliko dejavnikov, zato posebne diete za luskavico ne mo-remo svetovati. Vedno pa svetujemo pozornost, opazovanjein zdravo pamet.«

Alergije in hranaSkupina kožnih bolezni, pri

katerih je hrana še kako po-membna, pa so alergije. Te selahko kažejo kot koprivnica inpri 12–15 odstotkih ljudi se ko-privnica, torej srbeč izpuščajpo telesu, podoben ožigu ko-priv, pojavi vsaj enkrat v življe-nju. Bolnikom se pri hujši reak-ciji lahko pojavijo tudi otekline,oteženo dihanje, nezavest, vnajhujših primerih pa lahko na-stopi celo smrt. Med povzroči-telji koprivnice so najpogoste-je zdravila ali kakšna akutnabolezen, v okrog 20 odstotkihpa je vzrok koprivnice hrana.»Alergološki testi nas ob ko-privnici velikokrat pustijo nacedilu. Alergije potekajo po večrazličnih poteh, kot imunološkimehanizem ali kot sproščanjehistamina brez posredovanjaprotiteles. Koprivnica je lahko‚prava‘ alergija, ki jo zaznamos testiranjem, lahko pa potekapo drugih poteh, ki jih ne po-znamo in jih imenujemo psev-doalergije, ko organizem po-večano sprošča histamin. Živi-la, ki pogosto povzročajo tak-šne psevdoalergije, so siri, alkoholne pijače, sadeži, nekate-re vrste zelenjave, umetna barvila. Spekter povzročiteljevalergij je zelo različen, tudi glede na starost. Otroci so deni-mo pogosto alergični na kravje mleko, ribe, jajčni beljak,žito, orehe; odrasli pa na arašide, sadje, ribe, sojo ... Možneso tudi navzkrižne alergije, posameznik ima denimo seneninahod in hkrati težave tudi po zaužitju jabolk ali breskev. Ti-sti, ki so alergični na hišni prah, imajo dostikrat težave po uži-vanju morskih sadežev. To so pogosto prave detektivke! Neglede na to, kako bi si medicina želela dati ljudem seznam‚tega in tega se izogibajte in bo ,v redu‘, to v praksi večinomažal ni možno. Bistvenega pomena je opazovanje.«

Atopijski dermatitisJe še ena v vrsti zelo pogostih kožnih bolezni. Lahko je pre-

hodna, tako je pogosto pri otrocih, ali stalna. Bolezen pote-ka v blažji, lahko pa tudi zelo hudi obliki, gre pa za trdovrat-no, srbeče, ponavljajoče se vnetje zelo suhe kože. »Atopijskidermatitis pri otrocih marsikdaj sprožijo kakšne sestavine vhrani, pri odraslih pa denimo vdihani alergeni – plesni ali prši-ce. Svetujemo terapijo za lajšanje težav in nego kože s kre-mami, ki preprečujejo prodiranje alergenov skozi kožo.«

Akne in čokoladaZaradi aken so nam babice vztrajno prepovedovale čoko-

lado, a očitno niso imele prav, sledi iz besed Vesne Tlaker, dr.med., spec. dermatologinja: »Kar se tega tiče, smo priče ve-

likemu olajšanju, saj so razi-skave dokazale, da čokoladanima bistvenega vpliva na akne.Ker akne, od blagih do hudihoblik, dobijo tako tisti, ki se ni-koli ne dotaknejo ne le čokola-de, ampak nobenih sladkarij,kot tisti, ki to redno uživajo.Edini dve skupini živil, ki sta ka-zali rahlo povezavo, sta mlekoin mlečni izdelki in hrana z vi-sokim glikemičnim indeksom.Tako da tudi v primeru akensvetujemo opazovanje in zdra-vo presojo. Če pacient opazi,da mu nekaj škodi in slabša nje-govo stanje, naj se temu izogi-ba. Zdravniki pa ne predpisuje-mo nobene diete, saj so že akneza posameznika dovolj hudobreme, brez nesmiselnih ome-jitev drugod v življenju.«

»Kožna celiakija«Kožno bolezen DHD (derma-

titis herpetiformis Duhring) po-gosto imenujejo tudi kožna ce-liakija, saj gre za imunsko reak-cijo v koži, ki je tesno poveza-na z glutenom. »Bolniki imajoizjemno srbeče mehurčke. Takozelo, da jih v ambulanti pogo-


sto sploh ne vidimo, saj si jih prej spraskajo. Pojavijo se za-radi nalaganja imunskih kompleksov v koži, pri čemer po-gosto sodeluje preobčutljivost na gluten. Bolniki s celiakijopogosto dobijo tudi DHD. Mlajši kot so, ko zbolijo, večja jeverjetnost, da bodo dobili tudi DHD. Pri nekaterih se, če glu-tena ne uživajo, stanje izboljša, pri nekaterih težave popol-noma izginejo. DHD je redka bolezen in zaenkrat edina, prikateri je znano, da sodeluje gluten. Zato bi opozorila, dauživanje brezglutenske hrane kar vsepovprek ne bo koristi-lo pri drugih kožnih boleznih. Brezglutenska hrana je pribli-žno 5-krat dražja od običajne in je trenutno očitno zelo do-ber posel, saj jo ljudje pogosto uživajo brez kakršnega kolirazumnega razloga, pač za vsak primer.

Medicina vsega ne ve in ne pozna, saj je vsak človek enkra-ten, in morda bomo nekoč spoznali vse mehanizme delova-nja. Za zdaj imamo v obravnavi teh bolezni na voljo le opa-zovanje. Če imamo težave s kožo, kjer medicina ne zna po-magati, je seveda popolnoma v redu, če preizkusimo tudikakšno dieto ali drug ukrep, si beležimo, kaj se ob tem doga-ja, in potem ovrednotimo stanje. Priporočamo, da se bolnikiopazujejo in uporabljajo zdravo pamet. V današnjem svetu smotako bolni kot zdravi posamezniki odlični potrošniki, še po-sebej ženske. Bodimo pozorni in kritični, da nas z vso ponud-bo različnih dodatkov, vitaminov, mineralov, super živil in pri-lagojene hrane, med katerimi je večina ukrepov popolnomaneučinkovitih, ne peljejo žejnih čez vodo,« zaključuje VesnaTlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije.

Testni lističi se med seboj razlikujejo potehnologiji, sestavi reagentov, obliki inpakiranju. Listič ni le kos plastike, ampakse v njem skriva vrhunsko znanje bioteh-nologije. Pod več plastmi se skriva prepletelektrod, ki zaznavajo spremembe v vzor-cu krvi in samodejno popravljajo signal.Najbolj inovativni lističi imajo tudi do 8elektrod, ki preverjajo količino vzorca,razlikujejo med krvjo in kontrolno razto-pino, preverjajo morebitne okvare lističain odpravljajo vpliv motenj hematokritaali temperature. Od kvalitete encima paso odvisne morebitne razlike med posa-meznimi serijami lističev. Ker se na listi-čih nahaja biološki material, je shranje-vanje in rokovanje z njimi ključno za pra-vilne rezultate meritev.

Pomembno je pravilnorokovanje z lističi

Izpostavljenost vlagi in previsoki aliprenizki temperaturi vpliva na aktivnostencima, kar se odraža v netočnosti re-zultatov meritev. Običajno so lističi pa-kirani v plastične posodice, ki imajo pra-viloma v pokrovčku sušilno sredstvo, kiščiti lističe pred vlago. Da bi ohranilikvaliteto lističev, se moramo držati na-vodil proizvajalcev in dosledno zapira-ti vsebnike z lističi, ne dodajati ostankastarih lističev v novo posodo in jih ne pre-stavljati v druge embalaže. Shranjenimorajo biti pri temperaturi med 0 in 30stopinj Celzija, in to na suhem mestu. Šezlasti moramo biti pozorni na shranje-vanje lističev poleti. Testni lističi so po

odprtju embalaže uporabni načeloma 3do 6 mesecev.

Rok uporabe lističevPred zunanjimi vplivi so najbolj zašči-

teni posamično pakirani lističi, kjer jevsak listič ovit v zaščitno folijo. Imajo naj-daljši rok uporabe, ki ni časovno ome-jen na 6 mesecev, ampak jih lahko upo-rabljamo do konca roka uporabe, ki jeoznačen na embalaži. Posamično paki-rani lističi so optimalna izbira za diabe-tike, ki si merijo vrednosti glukoze vkrvi le občasno. Ob izvajanju meritve nepozabite na čiste in suhe roke, uporablje-ne lističe pa ustrezno zavrzite v skladuz lokalnimi pravili.

Kaj morate vedeti o testnih lističih za glukozo

Testni listič je šibkejši člen sistema za merjenje vrednosti glukoze v krvi, ki ga sestavljata merilnik in testni listič.Na listič je nanesen encim, ki je naravnega izvora in ga pridobivajo iz gliv ali z uporabo rekombinantnih tehnik. Je biološki material, ki mu za večjo obstojnost in lažji potek elektrokemijskega procesa dodajo še druge snovi. Ob neustreznem shranjevanju se zato lističi lahko okvarijo. Pri meritvi glukoza v krvi reagira z reagenti na testnemlističu, kar povzroči nastanek šibkega električnega toka. Merilnik ta tok izmeri in izračuna raven glukoze v krvi.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola

® Alenka Kaufman, mag. farm.

Nataša Forstner Holešek iz prve rokesvetuje vsem, ki jih narava bolezni pri-sili, da iz prehrane črtajo gluten. Meni,da se lahko vsak dobro počuti v svojemtelesu, ne glede na bolezen, ki jo ima.Verjame, da življenju lahko dodamo leta,ne le let življenju. Vse to trdi iz izkušenj,saj je pred 24 leti začutila prve težave zzdravjem: izpadanje las, luskava koža,želja po pridobitvi telesne teže, ki jeostala neuresničena. Kaj vse to pomenimlademu dekletu? Običajno imajo lju-dje drugačne težave, nenehno se borijos kilogrami, sama pa prav zaradi telesnešibkosti ni imela prave energije za življe-nje. Kljub temu da je dvakrat postalasrečna mama, ji je rojstvo drugega otro-ka pustilo sledi. Na-mesto da bi se pol-na nove materinskemoči posvetilamajhnemu bitju, jeobležala z bolečina-mi v križu. Zdravni-ki so ji diagnostici-rali stisnjena vreten-ca in ji na srce polo-žili, naj se s temsprijazni. Vztrajalaje, zato so sledileštevilne gastrosko-pije, ki so končnopokazale rezultat intežave pravi obraz,celiakijo.

Diagnoza – nov zagon Ko je prejela zdravniške izvide, si je od-

dahnila. Končno so odkrili vzrok njenihtežav. Čez noč se je odločila, da opravinajprej z glutenom. Po treh dneh se je po-čutila bolje, po treh tednih so izginilekraste in luskava koža, po treh mesecihso ji začeli rasti lasje. Forsterjeva pravi:»Ne znam vam povedati, koliko bolje mije bilo po treh mesecih. Spremenila semsistem prehrane. To zgodbo si želim de-

liti z vami. Danes sem počutim odlično,imam veliko energije, smučam, vadimjogo in plešem.« Svojo zgodbo je takoprvič delila v javnosti, v njej pa se bo za-gotovo prepoznal kak bralec.

Smo, kar jemo Vse bolj znana misel, ki govori o tem,

da sevse, kar pride v naše telo, v nasrazgradi. Zato smo, kar prebavimo inkar naše telo vsrka iz hrane. Zdravje sezačne v črevesju. Zdi se tako zelo pre-prosto in tudi drži. A zakaj je tako? Zaoris Forstner Holeškova predlaga, naj sizamislimo, koliko vode lahko popivna-mo z majhnim robčkom in koliko z ve-liko brisačo? Naše črevo je dolgo od tri

do deset metrov,če bi ga raztegni-li, bi ga bilo za te-niško igrišče. Or-ganski sistemi vnašem telesu, kine dobivajo vsegapotrebnega zasvoj zdrav obstojna tej površini, so

osiromašeni prepotrebnih mineralov,beljakovin, encimov in maščob, ki jihpreprosto ne zmorejo absorbirati. Na-stanejo težave. Prebava in absorpcija sezačneta v ustih. Hrano zgrizemo, dobroprežvečena potuje v želodec. Sicer neopazimo, a želodec se ves čas premika,da pomaga pri prebavi. V tankem čreve-su hrano telo absorbira in nahrani našecelice. Forstner Holeškova pravi: »Gledena reklame je postalo normalno, da ima-mo težave z napihovanjem, s spahova-njem, želijo nas prepričati, da se težavlahko rešimo s tabletami. Nekatera zdra-vila so nujna, a če imamo refluks, ninujno, da nam manjka želodčne kisline;veliko ljudi je ima premalo!« To pome-ni, kot pravi, da imamo premalo pre-bavnih encimov.

Zdravo črevo – zdravo telo Če je telo zdravo, opravimo veliko po-

trebo zjutraj, lahko tudi trikrat na dan.Če odvajamo po vsakem hranjenju, je pomnenju Forstner Holeškove dobro. Če vblatu ne najdemo neprebavljene hrane,če nimamo težav s spahovanjem in če

Kako hrana vpliva na avtoimunske bolezni?

Nataša Forstner Holešek, univ. dipl. inž. živ. teh., je nedavno predavala o pomenu zdrave prehrane, s katero lahkoprispevamo h kakovosti življenja. Svojo predstavitev je podkrepila z zelo osebno izkušnjo ter jo prvič delila z udeleženci predavanja o prehrani, saj je tudi sama bolnica. Ima celiakijo. Tako se je znašla med redkimi, ki jihprizadene ta bolezen. Osnova zdravljenja je popolna izločitev glutena iz bolnikove prehrane oziroma vseživljenjskabrezglutenska dieta.

VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Prehrana in sladkorni bolnik – celiakija



Nataša Forstner Holešek, univ. dipl. inž.živ. teh.: Celiakija je bolezen tankega

črevesa, za katero lahko zbolimo v otroštvuali šele v odrasli dobi. Zakaj tako pozno, šeni pojasnjeno. Ta bolezen se razvije zaradi

preobčutljivosti na beljakovino glutenoziroma na njegov alkoholni izvlečekgliadin. Posledica preobčutljivosti je

stanjšanje resic sluznice tankega črevesa.Tako spremenjena sluznica ni več

sposobna vsrkati dovolj določenih hranilnihsnovi iz črevesja v kri. Pri odraslih so

splošna bolezenska znamenja podobna kotpri otrocih: bolniki imajo drisko, blato jeobilno, penasto, mastno in ima značilen

vonj. Bolnikom, ki imajo to bolezen, je slabo, napenja jih, bruhajo, hujšajo, so neprestano utrujeni, razdražljivi in

nerazpoloženi.

foto

: SLA

VKA

BRAJO

VIć

HAJD

ENKU

MER

nas ne tare zaprtje ali driska, naj bi biločrevo zdravo. Za črevo pravijo, da jeosrednje skladišče imunskega sistema.V zadnjem času veliko govorimo o pre-pustnem črevesju, kar pomeni, da v naškrvni obtok pridejo toksini. Kaj se zgo-di? Forstnerjeva pojasni na primeru glu-tena: »Črevesne resice na primeru glu-tena reagirajo tako, da v krvni obtokpreidejo alergeni in toksini. Takrat, kote snovi preidejo v krvni obtok, naš imun-ski sistem naredi preplah.« To povzročioksidativni stres. Gluten ima denimopodobno molekularno sestavo kot tkivoščitnice. Telo je zmedeno, ne ve, ali jenapadel gluten ali ščitnica, ali napada tu-jek ali lastno tkivo. Ko pride do tega,govorimo o avtoimunski bolezni, doda-ja Fostner Holeškova.

Kako do zdravega črevesa? Predavateljica svetuje: odstranimo sla-

bo, obnovimo dobro, popravimo stanjein naselimo zdrave mikroorganizme.Telo mora biti vedno v ravnovesju. Prvikorak do zdravja tega vitalnega organaje, da za določen čas iz prehrane od-stranimo snovi, ki povzročajo vnetja. Topočnejo gluten (dosmrtno odsvetovan priavtoimunskih boleznih) in mlečni iz-delki. Slednje sčasoma spet lahko pova-bimo v svoje telo. Pri mlečnih izdelkihni problem le laktoza; mlečne beljako-vine so lahko problematične, zgago padelajo tudi toksične snovi (sladkor, ko-fein, kava, alkohol), razlaga Nataša Forst-ner Holešek in dodaja: »Ko komu svetu-jem, naj se odreče kavi, ni zadovoljen.Sama je ne uživam že leta, saj je zeloobremenjevala moj želodec.« Zagotovoorganizmu ne prijajo predelana hrana,konzervansi in barvila, na naših krožni-kih pa je tudi preveč gensko spremenje-nih organizmov. Kako ti vplivajo na našetelo, bomo vedeli čez 30 let, meni pre-davateljica. Zaplete se lahko tudi pri jaj-cih, semenih, stročnicah in razhudni-kih, ki naj bi jih pri čiščenju telesa pomnenju Forstner Holeškove za štiri ted-ne izločili iz prehrane. V drugi fazi se lo-timo obnove črevesja, svetuje. Če ima-mo premalo kisline in prebavnih enci-mov, jih moramo dodajati. Težave namlahko povzroči slabo prebavljena hra-na, ki se znajde v blatu, ali pa taka, kismo jo zaužili in nam povzroča občutekkepe v želodcu. V tretjem koraku mora-mo, pravi Forstner Holeškova, poskrbe-ti za kolagen, ki ga dobimo s prekuha-

vanjem kosti. Po več urah kuhe namostane želatina, ki ima visoko vrednostin je dobra za naše telo. Nadomestek jelahko bio želatina v lističih, ki ji prime-šamo pomarančni sok. Strokovnjakinjanas opozarja, da obnovimo črevesno flo-ro šele, ko smo zacelili črevo, in nič prej.To naredimo s probiotiki, s fermentira-no hrano, uživajmo kefir, jogurt, kislozelje ... Nataša Forstner poudarja: »Čenaše črevo ni pozdravljeno, lahko nare-dimo več škode kot koristi. Najprej mo-ramo najti izvor težav, iti skozi vse na-štete faze, šele na koncu je kefir!« Medpriporočenimi živili so še kisla repa,kambučo (goba, ki jo damo v črn čaj, čezčas fermentira in tako pridobi probioti-ke in zdrave encime), jedli naj bi tudikozji in ovčji sir, mleko pa naj le ne bohomogenizirano.

Nov začetek Ko smo pozdravili črevo, uživajmo hra-

no, ki nam bo dala pravo energijo. Hra-nilne snovi so za naše telo pomembne.Med njimi so ogljikovi hidrati, beljakovi-ne, maščobe, minerali, encimi , ki so v živihrani, kar pomeni, da jih nismo uničili stoplotno obdelavo nad 54 stopinj Celzija.Prav zato strokovnjakinja poudarja, kakopomembno je, da pojemo surovo hrano(zelenjavo, sadje, hladno stiskana olja,semena oreščke ...). Prehrana mora bitiraznolika in pestra, sezonska in od razli-čnih proizvajalcev. Pomladi svetuje, dapojemo veliko zelene zelenjave, doma

pridelane sezonske hrane! Vir dobregaso stročnice, arašidi, čičerika, makada-mija in maščobe. V telo ne pozabimo vne-sti aminokislin, ki so osnovni gradnik inzelo pomembne pri kemičnih procesih. Vmaščobah, ki so zaščitni ovoj naših orga-nov in ki hrani dajejo polnejši okus, pa sovitamini A, D, E in K.

V hrani uživajmo Jejmo raznovrstno hrano, v enem

obroku naj bo čim manj različnih živil.Telo po klasičnem nedeljskem kosilu šedolgo ne pride k sebi. Po juhi z zakuho,mesu, rižu ali krompirju, ki ljubita šeomako, solati in po sladici naše telo kri-či, saj ne ve, kako vse to prebaviti, zatr-juje Forster Holeškova. Če se odločimozgolj za meso in solato, nam bodo našatelesa zelo hvaležna. Telo potrebuje oglji-kove hidrate, vendar v majhnih količi-nah. Vlaknine poskrbijo, da se znebi-mo odpadnih, strupenih stvari. Uživaj-mo čim bolj presno hrano, odpovejmose belemu rižu, nadomestimo ga z ajdo,ki je odličen vir vlaknin in dobro denesrcu in ožilju. V prehrano vključimo pro-so, ki je bogato z B-vitaminom in nampomaga uravnavati črevesno floro. Vseto so lahko ideje za vaše nedeljsko ko-silo ali za obed med tednom. Imejte seradi, jejte z užitkom in z očmi. Vzemi-te si čas in ne glejte v ekrane. Slednji vasbodo zapeljali in ne boste vedeli, koliko,kdaj in kaj sploh ste pojedli, svetuje Na-taša Forstner Holešek.

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; dne 6.sept. 2014.

Datum priprave informacije: februar 2017.

Imate sladkorno bolezen?Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v SlovenijiVerovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

DM

E-A

D-0

2-1/

17-S

I

oglasDME134x115a_2.indd 1 27/02/17 10:08


Preverimo svoje številkeKrvni tlak opredeljujeta dve vrednosti:

višina sistoličnega tlaka (zgornjegakrvnega tlaka), ki jo izmerimo, ko srceiztisne kri v žilje, in višina diastolične-ga tlaka (spodnjega krvnega tlaka), ki joizmerimo, ko srčna mišica počiva. Meja,ko je krvni tlak še vedno v normalnemobmočju, je 140/90 mm Hg. Ciljni krvnitlak pri sladkornih bolnikih je še nižji,pod 140/85 mm Hg. To sta številki, ki siju je vredno zapomniti. Kadar tlak pre-

seže to mejo, govorimo o zvišanemkrvnem tlaku, ki ga je treba zdraviti. Vštevilnih raziskavah so namreč ugotovi-li, da večje vrednosti krvnega tlaka traj-no okvarijo žile in organe, povečujejo patudi tveganje za možgansko kap in srčniinfarkt, ki sta lahko smrtno nevarna.

Visok krvni tlak je nevaren, ker pov-zroča okvaro žil, zaradi katere lahko pri-de do okvare organov (možganov, srcain ledvic). Je eden od najpogostejšihvzrokov za možgansko kap, srčni in-farkt in ledvično odpoved, zaradi kate-rih se zelo spremeni kakovost našegaživljenja, saj lahko vodijo v invalidnostin celo v smrt.

Nemogoče je natančno napovedati,kdaj se bodo pojavile prve težave. Pri ne-katerih se začnejo po enem letu, neka-teri pa več let ne vejo, da zvišan krvnitlak škodi njihovemu zdravju. Edinamožnost, da izvemo svoje številke, jemerjenje krvnega tlaka.

Spremenimo svoje številkeIzvedeli smo, da je naš krvni tlak pre-

visok. Kaj lahko storimo? Vsekakor neodlašajmo z obiskom pri zdravniku, sajv tem primeru čas ni naš zaveznik in ne»celi« visokega krvnega tlaka. Zavedatise moramo, da visok krvni tlak škodu-je našemu zdravju in da je lahko tudiusoden. Zato ga moramo čim prej zni-žati – ciljna vrednost je 140/90 mm Hg.

Podatki iz zadnjih raziskavkažejo, da v Sloveniji od 15 do

20 % ljudi ne ve, da imajozvišan krvni tlak.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Krvni tlak pri sladkornem bolniku

Ali poznate svoje številke?® Mateja Vilar

S številkami smo obkroženi ves čas. Nekatere dobro poznamo, saj jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, na primer če želimo dvigniti denar na bankomatu. Spomnimo se jih tudi ob praznovanju obletnic. Nekatere pa so za nas celo življenjsko pomembne, zato je ključno, da jih poznamo. Med take številke spadajo tudi vrednostinašega krvnega tlaka.

140/85– številki, ki sta pomembni

za sladkorne bolnike.

Skoraj dve tretjini sladkornihbolnikov imata zvišan krvnitlak. Navadno ga je težje

uravnavati, zato morajo jemativeč zdravil. Pomembno se je

tudi zavedati, da so zasladkorne bolnike ciljnevrednosti krvnega tlaka

manjše.

Vzroka za zvišan krvni tlak večinomane poznamo, zato bolezni ne moremodokončno pozdraviti. Zdravimo pa jolahko s spremembo življenjskega slogain zdravili. Sprememba življenjskegasloga pomeni zmanjšanje telesne teže,primerno telesno dejavnost, preneha-nje kajenja, omejitev soli v prehrani in

omejitev pitja alkoholnih pijač. Če tiukrepi ne zadoščajo, nam zdravnik pred-piše zdravila za znižanje krvnega tlaka.Pogosto je treba jemati kombinacijo večzdravil. Zdravnik nam lahko predpišetudi zelo učinkovite fiksne kombinaci-je zdravil. Ker je v eni tableti združenihveč zdravilnih učinkovin, se zmanjšaštevilo tablet, ki jih moramo vzeti vsakdan. Zelo pomembno je, da upoštevamozdravnikove nasvete in zdravila jemlje-mo redno.

Nadzorujmo svoje številkeCiljno vrednost krvnega tlaka (140/90

mm Hg) doseže le tretjina ljudi, ki sezdravijo zaradi previsokega krvnega tla-ka. Največkrat je vzrok to, da opustijozdravljenje z zdravili. Takoj ko jih neha-mo jemati, se krvni tlak namreč spetzviša na izhodiščno vrednost ali mordaše bolj. Zato moramo predpisana zdra-vila jemati redno in dolgotrajno. Le takobomo krvni tlak dobro nadzorovali.

Priporočljivo je, da si vsak odrasel člo-vek vsaj enkrat na leto izmeri krvni tlak.Tako se lahko začne zdraviti, še preden

so posledice okvare žil in organov zara-di zvišanega krvnega tlaka usodne. Okva-re žil, srca, možganov in ledvic lahko pre-prečimo le s poznavanjem vrednostikrvnega tlaka. Tako se lahko izognemonajhujšim zapletom, kot so zamašitve žil,možganska kap, srčni infarkt in ledvičnaodpoved.

Nikoli ni prepozno, zato svoje števil-ke merimo, preverjajmo, spreminjajmoin nadzorujmo. Spoznajmo svoje števil-ke že jutri! Ukrepajmo!

Asist. dr. Jana Brguljan,predstojnica Kliničnega oddelkaza hipertenzijo Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljana inpredsednica slovenskegaZdruženja za hipertenzijo:

»Kadar bolniku zaradinezdravljene hipertenzijeodpovejo ledvice, je vezan nazdravljenje z dializo. Zamislimo si, da bi že samo z upoštevanjem zdravnikovihnavodil to lahko preprečili.«

Zdrav življenjski slog in rednojemanje predpisanih zdravil

sta pomembna!

Sladkorna bolezen je od prvega trenutka diagnoze zabolnika izziv. Ne glede na trajanje bolezni – vedno si želimovprašati diabetologa »še tole«. Čeprav smo morda odgovorslišali že mnogokrat, včasih pozabimo, kar smo že vedeli, alipa se nam zdi vprašanje preprosto neprimerno. Ne želimosi, da bi nam lečeči zdravnik odgovoril: »To bi pa že moralivedeti.« V uredništvu smo se po odgovore na vašanajpogostejša vprašanja obrnili na doc. dr. Natašo Bratina,diabetologinjo iz Pediatrične klinike Kliničnega oddelka zaendokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.

Ali bo moja sladkorna bolezen kdaj izginila?

Sladkorne bolezni tipa 1 žal ne znamo pozdraviti. Velikoraziskav je usmerjenih v preprečevanje sladkorne bolezni tipa1 ali njeno ozdravitev ali pa v vzdrževanje stabilne remisije.Žal je vse to neuspešno, ne glede na to, ali uporabimo visokodmerek vitaminov, cepivo ali biološka zdravila. Tudi kom-binacija različnih postopkov je za zdaj neuspešna. Res pa je,da imamo skupino ljudi, imenovano LADA, pri ketarih dol-ga leta spremljamo nizko potrebo po inzulinu.

Kdaj moram zares zamenjati glukometer?

Nov glukometer pripada ljudem s sladkorno boleznijo vsa-kih 5 let, svetujemo, da se v merilniku redno menjavajo ba-terije in da se njegovo delovanje občasno preveri s posebnotestno tekočino. Posebno pozorni morate biti na zanesljivodelovanje merilnika, potem ko vam morda pade na tla, in ved-no, kadar merite krvni sladkor v skrajnih razmerah (mraz,vročina), prav tako pa testni lističi – senzorji – ne smejo bitiizpostavljeni vlagi ...

Ali potrebujem s seboj tablete z glukozo, ko grem v naravo?

Pametno je biti opremljen s pripomočki za hipoglikemijovedno, ko ste telesno aktivni, tudi če je to telovadnica. Glu-kozne tablete ali gel ne vzamejo veliko prostora in jih lahkospravimo tudi v majhen žep tekaških pajkic ... Še bolje je, česi omislite športni pas, v katerem bo prostor tudi za gluko-meter s testnimi lističi in lancetnikom.

Kako lahko preprečim zaplete, ki se jih tako bojim?

Pozni zapleti so vsekakor veliko breme, ki ga nosi s sebojposameznik s sladkorno boleznijo. Zase velja poskrbeti z red-nimi meritvami sladkorja in čim bolj natančnim odmerjanjeminzulina. Pomembna je tudi skrb za normalno težo, nadzo-rovan naj bo krvni tlak in holesterol, odsvetovano je kajenje.

Ali bom celo življenje potreboval inzulin?

Za zdaj je edino zdravilo za sladkorno bolezen inzulin; na-domestila zanj še nismo odkrili, skušamo pa izboljševatinjegovo delovanje. Tako obstajajo vedno nove izpopolnitve,bolj koncentrirani inzulini (namesto 100 enot v mililitru ima-mo zdaj že pripravke, ki imajo v mililitru 200 ali 300 enot),tudi v Sloveniji še čakamo na hitreje delujoči hitri analog, kismo ga že preizkusili v raziskavi, končani pred kratkim.

Zbrala: ŽJV

Vas zanimajo odgovori nanajpogostejša vprašanja?

VI SPRAŠUJETE – STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Dunajska 167, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

SIDBT00069, 21.2.2017


O optimalni prehrani otroka govori-mo takrat, ko dnevna prehrana ustrezazahtevam rastočega organizma, in sicertako količinsko kot tudi po sestavi inrazmerju makro in mikro hranil. Neu-strezno prehranjevanje vodi do primanj-kljaja posameznih hranil, kar pa je lah-ko posledica neprimerne izbire živil ozi-roma nepravilne sestave in razporeditveobrokov čez dan.

Prehrana v prvih mesecihV prvih mesecih dojenček z materinim

mlekom dobi skupaj s tekočino vse po-trebne hranilne snovi, ki jih potrebuje zazdravo rast in razvoj. Poleg visoko kva-litetnih beljakovin in esencialnih mašč-obnih kislin vsebuje materino mlekotudi zaščitne snovi, ki pomagajo varova-ti dojenčka pred okužbami in bolezni-

jo in jih z nobeno še tako kakovostno pri-lagojeno mlečno formulo ne moremozagotoviti. Materino mleko dokazanozmanjšuje tveganje alergičnih reakcij,bakterijskih okužb (sepsa pri dojenčku,bakterijski meningitis, okužbe sečil ...),okužb dihalnih poti, vnetja srednjegaušesa, pomaga preprečevati zaprtje.Znanstvene raziskave so potrdile, da do-jenje bistveno zmanjšuje pojavnost čez-merne telesne teže, debelosti in poveča-nega holesterola pozneje v otroštvu. Nenazadnje je materino mleko lahko pre-bavljivo, dojenje gradi močno čustvenovez med materjo in dojenčkom in jebrezplačna, prenosna in higienska otro-ška hrana. Edini dodatek, ki ga izključnodojeni dojenček v tem času potrebuje, jedodatek vitamina D v obliki kapljic, kijih predpiše pediater že v porodnišnici.

Dojenje pa prinaša številne prednostitudi materam. Takoj po porodu spod-budi hipofizo k izločanju večjih kon-centracij hormona oksitocina, ki spod-buja krčenje maternice in izločanje po-steljice, hkrati pa zmanjšuje poporodnokrvavenje. Pospeši presnovo matere inna ta način pripomore k naravnemu zni-ževanju telesne teže po porodu. Zmanj-šuje tveganje za raka dojke pred meno-pavzo in rakava obolenja jajčnikov. Ver-jetno celo zmanjšuje tveganje za osteo-porozo v obdobju po menopavzi.

V nekaterih primerih pa kljub veliki že-lji matere in njenemu trudu, da bi doji-la, dojenje ni mogoče, ker preprostonima dovolj mleka ali pa ji je dojenje od-svetovano zaradi zdravstvenih razlogov.V takem položaju je zelo pomembno, damati, ki ne more dojiti svojega dojenčka,

Prehrana v zgodnjemotroštvu vpliva na zdravjepozneje v življenju

Prehrana je v tesni povezavi z zdravjem ljudi. Nekateri vedenjski vzorci v prehrani in načinu življenja človeka lahkodelujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, ali kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje in izboljšajokakovost življenja. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga (nezdrava prehrana, telesnanedejavnost, alkohol, tobak) spadajo med ključne vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivihbolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj,debelosti, osteoporoze in drugih bolezni mišično-kostnega sistema ... Vemo pa tudi, da prehranjevalne navade, ki jih otroci osvojijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na njihovo izbiro živil in posledično prehranjevanje pozneje v življenju. Torej moramo začeti privzgajati dobre prehranjevalne in gibalne navade že pri najmlajših, ker jih jepozneje težko spreminjati in žal velikokrat prepozno, saj se z debelostjo spopadajo čedalje mlajši otroci, kjer tudipojav inzulinske rezistence in diabetesa tip 2 ni več nepoznan.

VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Prehrana sladkornega bolnika – pri otrocih

® Andreja Širca Čampa

foto

: BRA

NEBO

MBA

Č

nima nikakršnega občutka krivde, ker jeta neupravičen in je lahko celo škodljivza njun odnos. Ko dojenje ni mogoče, do-jenčku ponudimo prilagojeno začetnomlečno formulo, po dopolnjenem še-stem mesecu pa nadaljevalno delno pri-lagojeno mlečno formulo. Prilagojenezačetne mlečne formule so zadovoljivonadomestilo za materino mleko, saj nji-hova hranilna sestava in energijska vred-nost skuša biti čim bolj podobna mate-rinemu mleku.

Po dopolnjenem 6. mesecuDojenčki se v prvih šestih mesecih hi-

tro razvijajo, telesna teža se podvoji. Zanadaljnjo rast počasi potrebujejo več kotle materino mleko ali prilagojeno mle-čno formulo. Seveda bo dojenček tudi pošestem mesecu pa vsaj do enega letastarosti še vedno dojen, hkrati pa za-čnemo uvajati nemlečno mešano pre-hrano – zelenjavne, zelenjavno-škrobne,zelenjavno-mesne kaše in na koncu sad-ne kaše ki bodo postajale postopomačedalje gostejše, tako da dojenčka spod-bujajo k žvečenju in požiranju.

Po dopolnjenem šestem mesecu je naj-boljši čas za uvajanje novih živil in go-ste hrane. Odločno odsvetujemo uvaja-nje goste hrane pred dopolnjenim 4. me-secem (17. tednom otrokove starosti),saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel,da bi se mogel spopasti s sestavljenohrano. Pri polno dojenih dojenčkih uva-janje novih živil pred dopolnjenim šestimmesecem starosti (26. tednom otrokovestarosti) ne prinaša povečanega energij-skega vnosa in zato ne izboljša dojenč-kove rasti; lahko le nadomesti energijskivnos, ki ga dojenčku nudimo z materi-nim mlekom, ki je bogato z zaščitnimisnovmi, ki pa jih druga živila nimajo.Zato svetujemo postopno uvajanje novihživil pri dopolnjenih šestih mesecih, sajpri starosti nad šest mesecev samo ma-terino mleko pogosto ne zagotavlja večzadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jihdojenček potrebuje. V obdobju dopolnil-nega hranjenja moramo pri dojenih do-jenčkih več kot 90 odstotkov dnevnihpotreb po železu pokriti z živili, ki so do-ber vir le-tega, če ne želimo razviti ane-mije zaradi pomanjkanja železa.

V prvih nekaj tednih začetka uvajanjahrane morajo biti starši potrpežljivi, sajje uvajanje goste hrane sprva predvsemučenje, raziskovanje in ne pomemben virprehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku po-

nudimo, naj bo enostavna, enega, nevtral-nega okusa, da se ga bo lažje privadil.

Dojenčkove prve jediDojenčkova prva jed je lahko kuhan

riž, ki ga skupaj z materinim mlekompretlačimo v kašo, gosto kot kremna juha.Riž (otroška riževa kašica brez dodane-ga sladkorja) je dokaj nevtralno živilo zmalo okusa, zato je za prvo jed najprimer-nejši. Čez nekaj dni poizkusimo s kuha-nim in v kašo pretlačenim korenjem alibučko, ki ju sprva dodamo materinemumleku z rižem, pozneje pa ponudimo kotsamostojni zelenjavni pire. Seveda uvede-mo najprej eno vrsto zelenjave, nato čeznekaj dni še drugo. Za tretjo jed lahko do-jenčku ponudimo kuhan in v kašo pret-lačen krompir z žličko oljčnega olja, kimu dodamo kuhano korenje, sledijo lah-ko bučke, cvetača, kolerabica.

Materinem ali prilagojenem mleku do-dajamo namesto riža tudi koruzno kašo– polento. Zaradi spoznanja, da zgodnjedohranjevanje (pred 4. mesecem) in poz-nejše dohranjevanje (po 7. mesecu) zžiti, ki vsebujejo gluten, povečuje obolev-nost za celiakijo pri otrocih z genskim na-gnjenjem za to bolezen, začnemo z uva-janjem manjših količin žitaric, ki vsebu-jejo gluten (pšenica, oves ...), ko je do-jenček še vedno pretežni del dojen (npr.v 6. mesecu), saj materino mleko zmanj-šuje nevarnost za razvoj celiakije.

Ko smo uvedli nekaj vrst zelenjave,in žitaric, začnemo v dojenčkovo prehra-no dodajati nekoliko več beljakovin – vobliki mesa. Belo perutninsko in rdečemeso zajca ali žrebička in pozneje tele-tina so najprimernejše vrste mesa zauvajanje. Perutninsko in zajčje meso stazaradi kratkih mišičnih vlaken lahkoprebavljiva. Meso naj bo na jedilnikudva- do trikrat tedensko, saj v tem obdob-ju meso predstavlja glavni vir železa vdojenčkovi prehrani.

Ribe so pomemben vir visokokako-vostnih beljakovin (esencialne aminoki-

sline), železa in joda. Predvsem mastnemorske ribe so dodatno odličen nara-ven vir omega-3 maščobnih kislin, ki soza dojenčka izjemno pomembna, pred-vsem za razvoj živčevja. Pregled števil-nih najnovejših študij (objava: Comple-mentary eating: A Commentary by theESPGHAN Commete on Nutrition; JPGN46:99–110; 2008) je pokazal, da uvajanjemorskih rib po dopolnjenem 6. mesecustarosti ne povečuje tveganja za alergi-jo pri dojenih dojenčkih, brez alergij-sko obremenilne družinske anamneze.Pomembno pa je, da vsa beljakovinskaživila uvajamo postopoma v majhnihkoličinah (30–35 gramov na obrok), dane preobremenimo ledvic.

Dojenčku enkrat tedensko ponudimotudi trdo kuhan jajce (lahko tudi be-ljak; po možnosti obogaten z omega-3maščobnimi kislinami).

Ko smo v dojenčkovo prehrano uved-li nekaj osnovnih živil, jih začnemo kom-binirati v mlečno-žitne, sadno-žitne inmesno-zelenjavne kaše. Pri tem ne sme-mo pozabiti, da dojenček potrebuje tudikvalitetno maščobo. Predvsem so torastlinska olja, in da bo dojenček dobilvse nujno potrebne maščobne kisline,predlagam, da uporabite mešanico viso-ko kvalitetnih olj (repično, sojino ali ko-ruzno in oljčno olje). Olje dodajamo na-vadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitneoz. mesne kaše na koncu priprave, daohranimo visoko kakovostne maščobnekisline. Na količino obroka 150–200 gdodamo eno žličko olja (10 g), pri koli-čini 250 ml pa žličko in pol (15 g).

Pri uvajanju sadnih oz. sadno-žitnihkašic začnite na koncu: ko uvedete ze-lenjavno-mesne kaše, začnite z jabol-kom ali hruško, saj odsvetujemo, da do-jenčku kot prvo sadje ponudite bana-no, ker ima pretlačena v kašo presladekokus in se lahko zgodi, da bomo ime-li z uvajanjem novih živil nato težave;dojenček jih bo odklanjal, ker si je za-pomnil sladek okus banane in bodo


!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!!!!!!!

!

!"#$%&'! ! ! ! (#)*+#!! ! ! ,-.*)-/0121&$#!

!

!

!

!

!

!

!

!"#"$%&'&

()*+,

,"#%&)+'-$"

()*+,

()*+,

,"#%&)+'-$"

,"#%&)+'-$"

.&/%"0

!"#"$%&'&

.&/%"0

!"#"$%&'&

Zajtrk Malica Kosilo in večerja

imela zanj ostala živila premalo izrazitokus.

Mlečno-žitne kaše do dopolnjenegaprvega leta pripravljamo z materinimmlekom ali s prilagojeno mlečno formu-lo. Uvajanje večjih količin kravjega mle-ka pred prvim letom močno odsvetuje-mo. Kravje mleko je izredno slab vir že-leza, joda in nekaterih vitaminov, vsebu-je preveč beljakovin, kar preobremeniledvici, ima neprimerno sestavo maš-čob, preveč mlečnega sladkorja – lakto-ze (laktozna intoleranca) in lahko pov-zroči mikroskopsko majhne krvavitve vprebavilih, če ga uvajamo pred dopolnje-nim 9. mesecem starosti.

TekočinaPolno dojen dojenček ne potrebuje no-

bene dodatne tekočine, saj z dojenjem po-krije potrebe organizma po tekočini. Zuvajanjem in postopnim prehodom namešano prehrano pa dojenčku poleg ma-terinega mleka, ki je glavni vir tekočine,lahko ponudimo tudi dodatno tekočino.V zmernih klimatskih razmerah potrebu-je dnevno najmanj 400 ml dodatnih te-kočin (ob ocenjenih 300–600 ml vodena dan, ki jo prejmejo iz mleka in drugeprehrane) Tekočino vedno ponudimo poobroku; najboljša je prekuhana vodo (doprvega leta starosti), pozneje prekuhava-nje lahko opustimo.

Za dojenčke in majhne otroke čaj nipriporočljiv. Vsebuje tanine in druge se-stavine, ki vežejo železo in druge mine-rale in s tem zmanjšujejo njihovo biolo-ško učinkovitost. Običajno dodani slad-kor povečuje tveganje za razvoj zobnegnilobe (kariesa). Sladkor v čaju lahkozmanjša občutek lakote in zato zmanj-ša vnos prehransko bolj gostih hranil. Izenakih razlogov se odsvetuje tudi upo-raba sladkih negaziranih pijač. Rastlin-ski čaji, kot sta kamilični in zeleni čaj,imajo lahko enako neugoden učinek naabsorpcijo nehemskega železa kot dru-gi čaji. Poudariti pa je treba, da doslej šeni dovolj znanstvenih podatkov o varniuporabi različnih rastlin in rastlinskih ča-jev pri dojenčkih.

Živila, ki jih dojenčki v prvem letu ne potrebujejo

V dojenčkovo prehrano pred dopol-njenim prvim letom starosti ne spadajo:

• sol, ker lahko dojenčku preobremeniledvice,

• sladkor, ker lahko povzroči zobnognilobo,

• mehko kuhano jajce, ker utegne vse-bovati bakterijo salmonelo, ki povzro-či hudo zastrupitev,

• sveži sir, ker lahko vsebuje bakterije,ki povzročijo lesteriozo,

• kravje mleko, ki zaradi visoke vse-bnosti beljakovin in mineralov pov-zroča povečano osmozno obremeni-tev ledvic, ima premalo nujno potreb-nih maščobnih kislin, premalo železa,ki se slabo resorbira iz prebavil, sle-dijo lahko poškodbe sluznice preba-vil in slabokrvnost, zaradi večje kon-centracije laktoze pa se lahko razvijelaktozna intoleranca,

• med, ki utegne vsebovati spore Clostri-dium botulinum, ki lahko povzročijoresno bolezen – botulizem.

Prehrana malčkaMalček je čedalje bolj samostojen, raz-

vija se tako telesno kot čustveno. Dojenč-ki v tem starostnem obdobju pogostoodklanjajo hrano, ki jim jo ponudimo zžlico, in hočejo jesti sami. S tem poudar-jajo svojo samostojnost. Zelo pomembnoje, da spodbujamo samostojno hranjenje,čeprav bo v začetku večji del obrokakončal na tleh kot v malčkovih ustih.Rešitev je preprosta: pri obroku imamovedno dve žlički, z eno naj je malčeksam, z drugo mu delno pomagamo mi.Tako bomo pomirjeni, ker bo glavninaobroka res končala v njegovih ustih.

Po dopolnjenem enem letu starosti ječas, da malček postopoma preide nadružinsko prehrano. Med prvim in dru-gim letom bo malček razumel ponujenohrano, kakršno jedo drugi družinski čla-ni, kot znamenje, da spada k družini. Nepozabite: malčki posnemajo tisto, kardelamo, in nikoli tistega, kar rečemo!

Spremembe v otrokovem razvoju se ka-žejo tudi v spreminjanju navad in vede-nja pri mizi. Odločen malček lahko samodkoraka od mize in nam jasno pove, kajmara in česa ne. Zato mu moramo posta-viti meje, kaj je sprejemljivo, kaj bomo prihranjenju spodbujali in česa ne. S tembomo malčku pomagali pri razvoju sa-mozavesti in čas negotovosti spremeniliv čas lepih doživetij in spoznaj.

Pomembno je, da vztrajamo pri rednihobrokih in hkrati spoštujemo otrokov tek.Malčki naj imajo tri glavne obroke na dan,vmes pa potrebujejo še dva ali tri manjšeprigrizke. Če na krožniku ostane nekaj

UGODNO ZA ČLANE DRUŠTVA(do 30. 6. 2017)

Polpenzion že od 40,80 € na osebo na dan(cena velja za namestitev v hotelu

Zdravilišče Laško pri 5-dnevnem bivanju)

v terminu od 1. do 30. 6. 2017 DODATEN 20% POPUST

na wellness in fizioterapevtske storitve

Tel.: 03 423 20 [email protected]

ODDIH ZA SENIORJE

MED TEDNOM(30. 6.–3. 9. 2017)

2x polpenzion samo 98 €

na osebo(ponudba velja za bivanje med tednom od

nedelje do petka)

3 dnevi vodnih užitkov v objemu laških termalnih vrelcev v hotelu

Zdravilišče Laško****

hrane, naj nas to ne vznemirja: malček bopojedel toliko, da bo potešil lakoto. Pohva-limo ga za tisto, kar je pojedel, nikoli gane silimo, da mora pojesti vse.

Če je dojenček iz hvaležnega jedcapostal izbirčen in neješč malček, ki sobrani jesti, je še toliko bolj pomembno,da vztrajamo pri rednem prehranjevanju.Če malček ponujenega obroka ne pojeali ga poje premalo, ne silimo vanj že čezeno uro z novim obrokom; mirno poča-kajmo do naslednjega. Pred obrokompa pazimo, da malček ne bo popil več-je količine tekočine, ki mu bo napolni-la želodček in se bo zgodba ponovila. Šetako neješčemu malčku nikoli ne pri-pravljamo druge jedi, če je ponujeno za-vrnil; počakamo na naslednji obrok, kobo zagotovo lačen in bo jedel.

Dobro uravnotežena in energijskimpotrebam prilagojena prehrana je os-novnega pomena za zdrav razvoj vaše-ga otroka. Zato vanjo vključimo široko,pestro paleto živil. Sveži, doma pripra-vljeni obroki iz kakovostnih sestavin(ekološke pridelave) prijetnega videza,vonja in okusa so najboljša izbira zamalčkovo prihodnost.

Ogljikovi hidrati so glavna hranilnasnov, ki organizmu zagotavlja energijo.V prehrano malčka poleg prvovrstnegasadja in zelenjave vključimo riž, koruzo,testenine, krompir, raznovrstne kosmi-če in kruh. Med drugim in petim letomotrokove starosti postopoma uvajamo vprehrano več prehranskih vlaknin tako,da zamenjamo »bele« testenine s polno-

zrnatimi, oluščen riž z neoluščenim, vprehrano vključimo tudi različne kaše(prosena, ajdova ...) ter polnoznat, rženin graham kruh. Zaradi velikih energij-skih potreb naj malčki uživajo živila, bo-gata z ogljikovimi hidrati v prav vsehdnevnih obrokih. Izogibamo se sladkor-ju in slaščicam, slanim prigrizkom insladkanim pijačam. Če ne postanejo delmalčkovega vsakdana, si jih ne bo želelin ne bo postal sladkosneden. Sladkejedi povzročajo zobno gnilobo, vodijo včezmerno telesno težo in debelost inpovzročajo prebavne motnje, zaradi vi-soke vsebnosti barvil in konzervansov palahko tudi kožne spremembe.

Pomemben vir ogljikovih hidratov, vi-taminov in mineralov v polnovredni pre-hrani otroka sta tudi sadje in zelenjava.Malčki naj uživajo prvovrstno sadje inzelenjavo tako v prekuhani kot v svežiobliki. Da zagotovimo dovolj vitaminovin mineralov v uravnoteženi dnevni pre-hrani malčka, naj prehrana vsebuje vsaj3–5 porcij zelenjave in 2–4 porcije sad-ja dnevno. Če malček zavrača zelenja-vo v koščkih, jo pripravimo v oblikikremnih juh. Malčku, ki ni ljubitelj sad-ja, okus približamo z naravnimi sokovibrez dodanega sladkorja. Vendar ne boodveč opozorilo: 125 ml (pol kozarca)soka je enakovredno enemu manjšemujabolku, zato moramo biti pozorni, das pretiranim pitjem soka ne vnesemopreveč »prazne« energije.

Beljakovine oskrbujejo organizem zaminokislinami in drugimi dušikovimi

spojinami, ki so potrebne za proizvod-njo telesu lastnih beljakovin. Potrebe ra-stočega organizma po beljakovinah sedoločajo s potrebami vzdrževanja in po-trebami rasti. Zato moramo v uravnote-ženi prehrani zagotoviti dovolj beljako-vin tako živalskega kot rastlinskega iz-vora. Glavni vir beljakovin pri malčkihše naprej predstavljajo polnomastnomleko (350 ml na dan) in mlečni izdel-ki, meso (izbiramo puste kose in vsovidno maščobo odstranimo, pri peru-tnini odstranimo kožo), ribe, jajca, žitain stročnice (grah, soja, fižol). Pomem-bno je, da beljakovinska živila razpore-dimo enakomerno v dnevne obroke.

Maščobe so pomemben vir energije šeposebno malčkom in pozneje najstnikom,ker ne zmorejo pojesti takšnih količin dru-gih hranil (ogljikovi hidrati), ki bi jim za-dovoljivo pokrila povečane potrebe poenergiji. V uravnoteženi prehrani malčkipotrebujejo 30–35 odstotkov celodnevnihenergijskih potreb v obliki maščob.

Maščobe so tudi sestavina celične ste-ne vsake naše celice, nujno so potrebnepri nastanku žolčnih soli, prenašajo vmaščobi topne vitamine (A, D, E in K),so edini vir dveh esencialnih maščobnihkislin (linolne in alfa linolenske) iz ka-terih organizem tvori ostale nujno po-trebne maščobne kisline.

Že v zgodnji otroški dobi pa obstajajotesne povezave med prehrano, maščoba-mi v krvi in nastankom sprememb na oži-lju. Zato si moramo po dopolnjenem dru-gem letu malčkove starosti prizadevati za


postopno zmanjševanje vnosa predvsemnasičenih maščob in »transmaščob«. Pritem omejimo maščobo živalskega izvo-ra (svinjska mast, goveji loj, vidna maš-čoba mesa), jajčni rumenjak otroku po-nudimo dva- do trikrat tedensko, postop-no prehajamo na delno posneto mlekoin mlečne izdelke. V prehrano zato vklju-čimo kakovostno rastlinsko maščobo vobliki olja (oljčno, repično, koruzno, so-jino in sončnično olje) ali margarine z do-datkom omega-3-maščobnih kislin. Izred-no pomemben vir maščob v prehranipredstavljajo mastne morske ribe (sku-ša in losos), ker so bogat vir esencialnihmaščobnih kislin. S takšnimi ukrepibomo pomembno prispevali k varova-nju srca in ožilja. Maščobo vključujemov obroke vedno skupaj z ogljikohidra-tnimi in beljakovinskimi živili.

Ne smemo pozabiti, da se otrokoveprehranske navade oblikujejo že v zgod-njem otroštvu. Starši oziroma družinaje tista, ki bo najpomembneje vplivalatako na število obrokov, ki jih bo njihovotrok zaužil, in prav tako na kvalitetooz. na sestavo obrokov, ponujeno koli-čino in način priprave hrane.

Vpliv družine na otrokovo prehrano seseveda zmanjšuje s starostjo otroka, vsebolj pa se izraža genetski vpliv in vplivokolja, predvsem vzgojno-izobraževal-nih ustanov (vrtec, šola). Ne smemo za-nemariti tudi vpliva vrstnikov in sodob-nega oglaševanja.

Prehrana družineV Slovenji se žal ne moremo pohvali-

ti z dobrimi in zdravimi prehranjevalni-mi navadami odraslih prebivalcev. Takokot v drugih razvitih državah sveta seprehranski vzorci tudi v Sloveniji v zad-njih nekaj desetletjih izrazito spremi-njajo. Predvsem se povečuje uživanjepredelanih energijsko gostih živil z vi-soko vsebnostjo maščob (predvsem na-sičenih maščob), soli in sladkorja, zni-žuje pa se uživanje kompleksnih, ne-prečiščenih ogljikovih hidratov. Obe-nem se zaradi pretežno sedečega ži-vljenjskega sloga v populaciji zmanjšu-je energijska poraba. Za prebivalce Slo-venije lahko trdimo, da jih veliko ne zaj-trkuje, uživajo premalo dnevnih obrokov,sadja in zelenjave ter uporabljajo prevečživalskih maščob, hrano pa dosoljujejo.

Pogosteje kot v preteklosti se družinaali otroci prehranjujejo tudi zunaj doma– v restavracijah, kjer so obroki večkrat

preveliki in pogosto vsebujejo prevečmaščob, soli in enostavnih ogljikovihhidratov. V »otroških menijih« bomo naj-večkrat našli ocvrta živila, sladke pija-če in pogosto tudi igračke, s katerimigostinci dodatno usmerijo izbiro hrane.

Podaljšuje se tudi čas, namenjen sede-či dejavnosti (televizija, računalnik ...).Znano je, da uživanje obrokov pred TVekranom, računalnikom ali tablico po-veča nenadzorovano uživanje živil – ko-ličina zaužite energije se poveča tudi za30 odstotkov!

Zelo pomembna je družinska dinami-ka prehranjevanja. Otroci in mladostni-ki, ki obroke delijo s svojimi družinami,imajo večjo podporo pri doseganju inohranjanju zdravja. Pri družinah, ki ima-jo redne družinske obroke več kot 5-krat na teden, je bil dokazan večji vnossadja, zelenjave, večji vnos hrane boga-te s kalcijem in prehranskimi vlaknina-mi. Vnos teh živil spodbuja zdrav načinživljenja in zmanjša kronične bolezni.Otroci in mladostniki, ki pojedo več sad-ja in zelenjave, imajo nižji krvni tlak inmanjše tveganje za možgansko kap po-tem, ko odrastejo.

Otrok s preveliko težoOtrok s preveliko telesno težo je tak-

šen, ker je njegov dnevni energijski vnos

previsok. Zato je glavni cilj prehranskeintervencije omejitev energije na potre-be organizam za rast in razvoj ter vzdrže-vanje telesne teže. Ni namreč glavni na-men konzervativnih metod zdravljenjedebelosti pri otroku in najstniku izgubatelesne teže, temveč v naslednjih letih zrastjo popravljati otrokovo težo. Zatorestriktivne diete in diete, ki temelji-jo na preštevanju kalorij, niso primer-na konzervativna metoda. Otroka innjegovo družino moramo opogumiti, daiz vsakodnevne prehrane izloči energij-sko gosta in hranilno revna živila – živi-la z visoko vsebnostjo sladkorja in/alimaščobe in jo nadomesti z energijskorevnejšimi živili, kot sta zelenjava in sa-dje. Pomembno je, da poučimo otrokain starše o velikosti porcije, primerneza otrokovo starost. Po podatkih iz lite-rature je najprimernejši način učenjavelikosti porcije na podlagi prehranske-ga krožnika (glej sliko) in sheme sema-forja (glej sliko), za razvrščanje živil.Prehranska piramida kot orodje določa-nja porcij je popolnoma neprimerna.

Metoda semaforjaMetoda semaforja je dobro uveljavljena

v angleškem prostoru; pri nas še ni zaži-vela, čeprav na zelo enostaven in razum-ljiv način razvršča živila v tri skupine.

Domače mere in razvrstitev skupine živil: metoda semaforja

• Rdečo oznako imajo živila z visokovsebnostjo sladkorja in/ali maščob(čokolada, čokoladni namazi, franco-ski rogljički, krofi, bomboni, vse sad-ne pijače, tudi sadni sokovi in smuti-ji). Ta v jedilnik vključujemo obča-sno, ne več kot enkrat tedensko.

• Rumeno oznako imajo živila, ki sobogata s škrobom vendar nimajo do-danega sladkorja, veliko pa prispeva-jo k energiji (testenine, riž, kaše, kruh,sadje, mleko, mlečni izdelki, meso inmesni izdelki in olja). Ta vključujemov prehrano dnevno v odmerjenih ko-ličinah.

• Z zeleno barvo so označena živila, kiimajo majhen vpliv na energijski vnosin jih lahko pogosto in v okviru obro-ka uživamo praktično neomejeno (ze-lenjava, voda, mineralne vode, neslad-kan čaj).

Metoda prehranskega krožnikaRezultati prehranske intervencije so

odvisni od enostavnosti podajanja in-formacij. Metoda prehranjevalne pira-mide se je v preteklosti izkazala za neu-spešno predvsem zaradi nepredstavlji-vosti razmerij med posameznimi živili.V zadnjem času se s pridom v nameneučenja sprememb prehranjevalnih navaduporablja metoda prehranjevalnega krož-nika v kombinaciji s preprostimi doma-čimi merami, kot so otrokova pest, dlanin palec. Merjenje obrokov s pomočjoroke je priročna metoda, saj roka z otro-kovo starostjo raste in predstavlja logi-čno količino posameznega živila, pri-mernega za otrokovo starost (tabela 2).S tem se izognemo tehtanju živil (tabe-la1) in preštevanja kalorij.

Zajtrk je najpomembnejši dnevniobrok in ga nikoli ne izpustimo. Z zaj-trkom, ki je sestavljen pretežno iz sesta-vljenih ogljikovih hidratov, bogatih sprehransko vlaknino (1/2 krožnika –dve dlani kruha, pest kosmičev ...), delakvalitetnih beljakovinskih živil (1/4 krož-nika – dlan skute, lonček jogurta, dlanpuste šunke, 1–2 jajci) in dela zelenja-ve ali sadja (1/4 krožnika – manjši sadež,pest sveže zelenjave).

Malica je premostitveni obrok medglavnimi obroki, zato je praviloma naj-manjši, prednost dajemo beljakovinskimživilom (1/2 krožnika – osnovni mlečniizdelki) in sadju (1/4 krožnika – manj-

ši sadež) ter oreščkom (1/4 krožnika –4–6 orehov, mandljev, pest neslanih ara-šidov).

Kosilo je osrednji dnevni obrok, kjerdajemo prednost zelenjavi (1/2 krožni-ka – vsaj polovica ponujene zelenjave jev sveži obliki – solate z dodatkom rast-linskih olj), sestavljenim ogljikovim hi-dratom (1/4 krožnika – dve pesti riža, te-stenin ali krompirja) in kvalitetnim be-ljakovinam (1/4 krožnika – pusto mesoin ribe: skuša, losos).

Večerja naj bo energijsko najrevnejšidnevni obrok, ki vključuje najmanjškrobnih živil (1/4 krožnika – ena pestriža, krompirja ali testenin oziroma koskruha), več beljakovinskih živil (1/4krožnika – dlan mesa, ribe, skute) in ze-lenjavo (1/2 krožnika – sveže zelenjavev obliki solate).

Sladica je na krožniku enkrat teden-sko v velikosti otrokove dlani.

Za žejo otrok pije vodo, mineralnevode in nesladkane sadne ali zeliščnečaje.

Ključna je zmernostV zdravi prehrani se v resnici ni treba

odreči nobenemu živilu, potrebna je lezmernost in manjša pogostnost uživanjatistih živil, ki so bolj bogata z energijo,torej maščobami in/ali sladkorjem. Ko-nec koncev je to edini način prehranje-vanja, ki ga lahko dolgotrajno ohranja-mo tudi za vzdrževanje dosežene tele-sne mase. Ni »dobrih« in » slabih« živil,poznamo le dobro in slabo prehranjeva-nje. Manjše spremembe v prehranjeval-nih navadah vodijo k velikim spremem-bam v zdravju.

Še nekaj namigov za zdravo malico inposladek za nedeljsko kosilo – primer-no tudi za diabetike:

Sveža zelenjava z jogurtovo »pomako«200 g svežega korenja100 g sveže stebelne zelene200 g sveže cvetače100 g sveže rdeče paprike»pomaka«:150 g delno posnetega jogurta20 g naribanega parmezanasvež peteršilj, sol

Zelenjavo dobro operemo pod teko-čo vodo. Korenček ostrgamo, uporabi-mo le zdrava stebla zelene, ki jih olu-pimo z enostavnim potegom vlaken,papriko razpolovimo in očistimo se-men. Korenček narežemo vzdolžno natanjše palčke, enako naredimo s steblizelene, papriko pa narežemo na rezine.Cvetačo razdelimo na posamezne manj-še cvetove.

V posodi zmešamo delno posnet jo-gurt, kislo smetano, grobo nariban par-mezan in drobno nasekljan peteršilj. So-limo po okusu. Namesto parmezana lah-ko dodamo mlete arašide.

Čokoladna krema s sadjemPreden se lotimo priprave, moramoračunati, da bomo potrebovali 2 uriza hlajenje.Za štiri osebe:150 g grenke temne čokolade400 g manj mastne smetane za kavoali crème frache400 g svežega sadja (jagode, kivi,mango, kaki, granatno jabolko)

Čokolado nalomimo na koščke. V pon-vi segrevamo smetano ali crème frachein med mešanjem dodajamo koščke čo-kolade, tako da se stopi. Še toplo napol-nimo v manjše steklene kozarce (pribli-žno ½ do ¾ kozarca). Sadje narežemona primerne koščke. Ko se čokoladnakrema stopi, jo okrasimo s koščki čoko-lade. V hladnih zimskih dneh bo tekni-la kot topla krema, v katero bodo otro-ci in z njimi tudi starši pomakali svežesadje, narezano na koščke.

Hruška s sladoledom1 sveža hruškalimonin sokžlica narezanih mandljevžlica nastrgane črne čokolade1 kepica vaniljevega sladoledacimet

Hruško operemo pod tekočo vodo, jorazpolovimo in očistimo pešk. Prereza-no polovico podrgnemo z limono, kisellimonin sok prepreči oksidacijo – rjave-nje prerezanega dela hruške.

Obe polovici hruške položimo na krož-nik ali v širši kozarec in ju posujemo zna lističe narezanimi mandlji, cimetomin temno čokolado. Kepico vaniljevegasladoleda dodamo tik pred serviranjem.


Sladkorni bolnik mora jesti zdravo. Vse to razumem, pri sadju pasem pogosto zmedena. Koliko ga lahko pojem, ali ga splohlahko jem glede na to, da vsebuje sladkor? Ali je določeno sadjeboljše od drugega, torej »manjše zlo«?

Sadje je zdravo, saj vsebuje mnoge snovi, ki so potrebneza vzdrževanje zdravja. V zdravi prehrani se najbolj pripo-roča sadje, ki je pridelano lokalno na čim bolj naraven na-čin, torej z domačega vrta ali s tržnice. Sadje vsebuje veli-ko ogljikovih hidratov – enostavnih sladkorjev predvsem vobliki fruktoze. Fruktoza je sicer za ljudi s sladkorno bo-leznijo bolj ugodna kot saharoza (bel kuhinjski sladkor) aliglukoza (grozdni sladkor), saj ima nižji glikemični indekskot glukoza in beli sladkor. To pomeni, da krvni sladkor pozaužitju fruktoze ne narašča tako naglo kot pri hrani z viš-jim glikemičnim indeksom. Pa vendar je potrebna velika po-zornost! Sadje ima torej zagotovo prednost pred živili z do-danim sladkorjem (peciva, sladkarije, sadni jogurti itd.). Obi-čajno svetujemo sadje, ki ima v večji porciji manj sladkor-ja. 15 g sladkorja (kar predstavlja 3 vrečke sladkorja za hkavi) je v 250 g jagod, prav tolikšna količina je v 80 g bana-ne ali 25 g suhih fig. Velika količina sladkorja v majhni por-ciji je eden od razlogov, zakaj suho sadje odsvetujemo. To-rej: na dan naj bi pojedli največ 2–3 pesti primernega sad-ja oziroma 200–300 g. Nikakor se ne svetuje, da vso količi-no pojeste naenkrat, pač pa v dveh do treh obrokih. Pravtako je pomemben način priprave sadja. Bolj kot sadje se-grevamo (kuhamo, pečemo), bolj izgublja vitamine,saj so ti občutljivi na temperaturo. Sveže jabol-ko ima tako prednost pred jabolčno čežano,pečenim jabolkom, jabolčno pito ali narav-nim jabolčnim sokom (slednjega za red-no uživanje celo odsvetujemo). Pomem-bno vlogo pri uravnavanju sladkorjav krvi predstavlja zrelo sadje na-sproti manj zrelemu. Zrelo sadjelahko vsebuje kar za polovicoveč sladkorja kot nezrelo. Najzaključim: 2–3 pesti sadja,manj zrelo, manj toplotnoobdelano ali sploh ne,prednost ima sadje, kotje jagodičevje (ribez,

maline, jagode, šmarna hrušica, robide, jabolko, borovni-ce, pomaranča, grenivka, breskev, nektarina, mandarina, hru-ška).

Odpravljamo se na počitnice. Moj mož je sladkorni bolnik tipa 2,načrtujeva, da bi odšla na pot z avtodomom. Kakšno hrano najsi pripraviva za na pot?

Pripravite si zelenjavo, ki je bolj obstojna: korenje, redkvi-ce, paprika, paradižnik in kumare (lahko tudi vložene).Tega naj bo vedno vsaj za polovico krožnika. Od škroba pri-poročamo polnozrnate testenine, kaše in polnozrnat ku-skus, polnozrnate krekerje (neslane in ne mastne), riž in pod-obno. Škroba ne potrebujemo toliko, kot narekuje tradicija– četrtina krožnika bo dovolj! Ostalo četrtino oblikujte s po-močjo beljakovin. Skušajte zagotoviti čim več svežega pu-stega mesa, lahko tudi mocarelo, jajce ali skuto (pasterizi-rano), kar predstavlja bogat vir beljakovin namesto mesa. Sa-dje naj bo čim bolj sveže, verjetno vam bodo jabolka in hru-ške, marelice, breskve in drugo lokalno pridelano sadje nadosegu ob poti. Pri zajtrkih, večerjah ali malicah ne pozabi-te na možnost oblikovanja obroka z zelenjavo, sicer so lah-ko ti obroki suhi, ne kuhani. Priporočamo črn ali ržen kruh(ker sta bolj obstojna), nekaj rezin sira ali mocarele, kuha-no jajce ali piščančje prsi v ovitku, morda tudi rezino ali dvekuhanega pršuta, saj ta vsebuje manj soli kot navadni pršut.Pa srečno pot in dober tek!

Čas poletja, sadja in počitnic

Spoštovani bralci!

V uredništvo smo prejeli vprašanji bralcev, ki sta kot nalašč za tokratno številkoSladkorne. V toplih poletnih dneh, ko se vsi pripravljamo na počitnice in bolj ležernetrenutke, je pomembno, da ne pozabimo na zdravo in zmerno prehrano.

® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

EDUKOTIČEK

Razlogov za to, da je glivična okužbanohtov pri sladkornih bolnikih pogo-stejša, je več. Sladkorna bolezen neugod-no vpliva na prekrvitev stopal in zmanj-ša lokalno odpornost proti okužbam.Zaradi motenega občutka za bolečinoso pogostejše poškodbe nohtov stopal,to pa glivicam olajša vstop pod noht inokužbo. Pridružena debelost ali slabšivid otežujeta redne preglede in nadzorstopal. Ocenjujemo, da ima glivičnookužbo stopal vsak tretji sladkorni bol-nik, moški trikrat pogosteje kot ženske.

Prve spremembe na nohtihpogosto potekajo neopaženo

Največkrat se začnejo na palcu enegaod stopal. Na končnem delu noht odsto-pi od podlage in postane rumenkast.Počasi se površina prizadetega nohtapovečuje, pri čemer se noht zadebeli.Okužba se lahko prenese tudi na drugenohte. Sčasoma začnejo zadebeljeni noh-ti povzročati pritisk, bolečino in draže-nje ter lahko privedejo do zapletov, kotso bakterijske okužbe obnohtja, pod-kožnega tkiva nog ali celo kosti. Tvega-nje za diabetično stopalo je ob sočasniglivični okužbi nohtov kar trikrat večje– izid nezdravljene glivične okužbe noh-tov pri sladkornih bolnikih je tako veli-ko resnejši kot pri osebah brez sladkor-ne bolezni. Spontane ozdravitve ne mo-remo pričakovati. Dlje kot okužba traja,bolj obsežna je in težje jo je pozdraviti,zato je učinkovito in hitro zdravljenjezelo pomembno. Dermatolog je uspo -sobljen, da postavi diagnozo. Včasih tolahko stori le z vizualnim pregledomnohtov in stopal, mnogokrat pa je zapotrditev potreben mikroskopski pre-gled vzorca, odvzetega pod nohtom, inkultivacija tega vzorca v laboratoriju.

Zdravljenje je vedno dolgotrajnoObljube o hitri in enostavni rešitvi gli-

vično okuženih nohtov so nerealne. Ra-

zlog za dolgotrajno zdravljenje je poča-sna rast nohtov. Zlasti počasi rastejonohti na stopalih, ki se pri mladi in zdra-vi osebi podaljšajo le za 1–2 mm na me-sec. Da noht palca stopala preraste vsodolžino, potrebuje najmanj eno leto ins staranjem se rast še upočasni. Zatosta ne glede na to, katero vrsto zdra-vljenja izberemo, potrebna vztrajnostin potrpežljivost. Ozdravitev dosežemošele, ko zdrav noht povsem prerastebolnega. Vsekakor imamo boljše mož-nosti za uspeh, če z zdravljenjem začne-mo zgodaj, ko je površina oboleleganohta majhna.

Zdravilni lak za nohte alijemanje tablet

Izbiramo lahko med lokalnim zdra-vljenjem z zdravilnim lakom, ki vsebu-je protiglivično učinkovino ciklopiroks,ali sistemskim zdravljenjem s protiglivi-čnimi tabletami ali kapsulami. Zdravil-ni lak za nohte je dobra in varna izbira,kadar je prizadeta majhna površina noh-ta, z zdravljenjem pa moramo vztrajatiod 6 do 12 mesecev. Tablete ali kapsulepredpišemo pri obsežnejši prizadetostinohta, jemati jih je treba 3 do 4 mese-ce, zanje pa se odločimo po tehtnemrazmisleku o možnih neželenih učin-kih in medsebojnem učinkovanju z dru-gimi zdravili. Zdravljenje namreč ne smepovzročiti več škode kot sama glivičnaokužba.

S striženjem in piljenjemskušamo odstraniti čim večokuženega nohta

Odstranimo ga, kolikor je le mogoče.S stanjšanjem nohta izboljšamo mož-nosti za uspeh lokalnega in sistemske-ga zdravljenja. Pri tem lahko pomagaizkušen pediker. Za nego okuženih inzdravih nohtov ne smemo uporabljatiistega pribora, ker lahko okužbo z bol-nih nohtov prenesemo na zdrave. Ki-

rurška odstranitev nohta je boleča inpovezana z dolgotrajnim celjenjem inbakterijskimi okužbami, zato je še po-sebej pri sladkornem bolniku manj pri-merna metoda.

Protiglivične kreme so priokužbi nohtov neučinkovite

Pogosta napaka je mazanje glivičnookuženega nohta s protiglivičnimi kre-mami, geli ali pršili, ki so namenjenizdravljenju kože. V noht njihova učin-kovina ne prehaja, zato ne delujejo. Natržišču je bogata ponudba izdelkov, ki soposebej pripravljeni za nanašanje nanohte, vendar so slabše učinkoviti, kervsebujejo blage kisline, pirokton olaminali eterična olja, ki glivic ne uničijo v za-dostni meri.

Natikači v javnih prostorihKo hodimo bosi v bazenih in toplicah,

zlahka pridemo v stik z glivicami, ki jihna tleh puščajo z njimi okuženi ljudje,in tako se lahko s njimi okužimo tudisami. To se najprej pokaže kot pordela,razpokana ali luščeča se koža med prstistopal. Okužbo kože in nohtov stopal lah-ko preprečimo, če v bazenih, savnah,skupinskih garderobah in kopalnicahnosimo natikače.

Higiena in samopregledovanjestopal in nohtov

Stopala in nohte je treba po umivanjutemeljito osušiti in pregledati, ali sonohti in koža med prsti zdravi. To je prisladkornem bolniku ključno. Morebit-no okužbo kože moramo čim prej zdra-viti s protiglivičnimi kremami, geli, prši-li ali praški, da preprečimo prenos okuž-be na nohte in s tem tudi resne zaple-te, kot so bakterijske okužbe in diabe-tično stopalo. Obutev naj bo udobna inzračna.

Skrb za zdrava stopala in nohte ob sladkorni bolezni

Glivična okužba nohtov je pri sladkornih bolnikih 2- do 3-krat pogostejša kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni inpoveča tveganje za diabetično stopalo, ki lahko privede do amputacije noge. Nikakor je ne moremo razumeti zgoljkot kozmetično težavo, ampak kot okužbo, ki jo je treba zdraviti čim prej, v zgodnji fazi. Velja namreč za enonajtrdovratnejših okužb in njeno zdravljenje zahteva veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Še boljši pristop jepreprečevanje njenega nastanka.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega nog pri sladkornih bolnikih


® Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije


Žolč je zlato-rumeni prebavni sok, kiga proizvajajo jetra. Sestavljajo ga žol-čne soli, elektroliti, holesterol, bilirubinin druge maščobe. Vloga? Žolč sodelu-je pri razgradnji zaužitih maščob. Natan-čneje: zvišuje topnost holesterola, maš-čob in v maščobah topnih vitaminov, kiso v mastni hrani, da jih telo lažje absor-bira. V žolč se izločajo tudi razgradni pro-dukti zdravil in odpadne snovi, ki jihpredelajo jetra.

Kaj veste o žolčnih kamnih?Prisotnost kamnov v žolčniku imenu-

jemo holelitiaza. Žolčni kamni kot skup-ki kristalov v žolčniku ali žolčevodih na-stanejo zaradi motene sestave žolča, kiomogoči proces kristalizacije. Večina žol-čnih kamnov nastane v žolčniku. Žolčnikamni so pogostejši pri ženskah kot primoških. Na nastanek žolčnih kamnovvplivajo različni vzroki, najpogostejši sodednost, prehrana, starost in čezmernatelesna teža. Prehrana z veliko maščoba-mi omogoča hitrejši nastanek žolčnihkamnov. Janja Stanko, farm. tehnica, vbrošuri Žolčni kamni pravi: »Žolčni kam-ni lahko povzročajo nevarne okužbe žol-čevodov, trebušne slinavke in jeter. Ka-dar pride do zapore žolčevodnega siste-ma, se bakterije lahko razmnožijo in pov-zročijo okužbo v vodih. Od tam se bak-terije lahko razširijo v kri in posledice sookužbe drugod po telesu.«

Kateri znaki napovedujejo napad?Najprej je treba pojasniti, da žolčni

kamni pogosto ne povzročajo težav in jihugotovimo zgolj po naključju. Bolečinazaradi žolčnih kamnov je praviloma ve-zana na predhodni obrok hrane. Najpo-gosteje sprožijo bolečino masten obrokhrane in jajca. Bolečina je pravilomakrčevita in lahko traja tudi več ur. Ker na-staja pri napadih, jo imenujemo kolika.Praviloma se pojavi 2–4 ure po zaužitjuobroka. Lokalizacija bolečine je lahko ra-zlična. V večini primerov je v zgornjempredelu trebuha, najpogosteje pod des-nim rebrnim lokom ali v žlički, lahko pase širi ali izžareva tudi nazaj, pod desnolopatico.

Bolečino pogosto spremljajo slabost,bruhanje, spahovanje in občutek pol-nosti. Pri sočasnem vnetju žolčnika paspremlja bolečino tudi povišana telesnatemperatura ali celo mrzlica. Potovanjekamna iz žolčnika skozi žolčevod dodvanajstnika ob bolečini praviloma pov-zroči tudi motnjo v odtoku žolča. Pripomembni oviri v odtoku žolča se poja-vi rumenica ali zlatenica (ikterus). Zla-tenico prepoznamo kot zlato-rumenoobarvanje beločnic ter kože in vidnihsluznic.

Dejavniki, ki pospešijo nastanekNa nastanek žolčnih kamnov vpliva-

jo predvsem dednost, starost, tudi pre-

hrana in posledično debelost. Zakaj? Čehrana vsebuje veliko maščob, jetra proiz-vajajo več holesterola, ki ga žolč ne moreobvladati, zato se začne odvečni holeste-rol strjevati v kristalne žolčne kamne.Ženske, ki so bile večkrat noseče, pravtako pogosteje zbolevajo za žolčnimikamni. Ljudje s povečano telesno masoimajo kamne trikrat pogosteje, neredkipa so tudi žolčni kamni pri diabetikih po60. letu. Kako to, da imajo ženske dva-krat več holesterolnih kamnov kot mo-ški, pri pigmentnih kamnih pa je razmer-je približno enako? Ta razlika je verjet-no vezana na hormone, nosečnost inoralno kontracepcijo, ki spreminjajo iz-ločanje žolča ali gibljivost žolčnika, lah-ko pa tudi oboje. Kaj je še dobro vede-ti? Da so za razvoj žolčnih kamnov po-sebej nevarne shujševalne kure brezmaščob. Zato mora shujševalna dietavsebovati vsaj manjše količine maščob,da se izognemo razmeram, ki lahko vo-dijo v nastanek kamnov. Pojavnost žol-čnih kamnov narašča tudi s starostjo, po-memben dejavnik pa je celo dednost.

Katere težave povzročajožolčni kamni?

Žolčni kamni večinoma dolgo ne pov-zročajo simptomov (če jih sploh kdaj),posebno če ostanejo kar v žolčniku, lah-ko pa preidejo iz žolčnika v žolčevod. Inko se zgodi, da delno ali popolnoma za-

Sodobna bolezen

V Sloveniji je vsako leto operiranihod štiri tisoč do pet tisoč bolnikov, ki jim žolčni kamni povzročajotežave. So zdravstvena težava, s katero se sooča precej odraslih,povečini žensk. Nekateri lahko tekamne imajo, pa sploh ne vedo.Sicer pa danes vemo, da lahko donapadov žolčnih kamnov privedetudi malomaren življenjski slog. Žal se jim ne morejo izogniti nitidiabetiki.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Žolčni kamni

® Monika Kubelj


mašijo žolčevod, se pri bolniku oglasi bo-lečina. Ta pogosto prihaja v napadih, kijim pravimo kolika. Značilno je, da se tabolečina počasi dvigne do neznosnostiin se nato postopoma zmanjša. Če pa bo-lečina traja dalj časa in ne popusti večur, gre lahko za resnejše težave, kot sovnetje žolčnika, vnetje žolčevoda ali tre-bušne slinavke, zato je v takih primerihnujno poiskati zdravniško pomoč. Naj-boljša metoda za ugotavljanje žolčnihkamnov v žolčniku je pregled z ultraz-vokom. Učinkovita je tudi tako imeno-vana holecistografija, kjer rentgenskeslike pokažejo kontrastne slike.

Kaj lahko storimo in kako zdravimo?

Oseb, pri katerih po naključju ugoto-vijo žolčne kamne in ki nimajo težav, nitreba zdraviti. Izjeme so le nekateri bol-niki, pri katerih zdravnik presodi, da jezdravljenje potrebno. Pri izbiri načinazdravljenja zdravnik upošteva številnedejavnike, kot so mesto kamnov, veli-kost, število in sestava, zapleti zaradikamnov, možnost alternativnih nekirur-ških metod zdravljenja.

• Bolečine lajšajo s spazmolitiki. Če nezadostujejo, dodajo analgetike. Privnetju okužbo zdravijo z antibioti-kom.

• Kirurško zdravljenje – operacija izbo-ra danes je laparoskopska holecistek-tomija.

• Drobljenje kamnov pomeni zunajtele-sno zdrobitev z udarnimi valovi. Va-love od zunaj usmerijo natančno vocenjeno žarišče kamnov in jih s temzdrobijo. Lasersko drobljenje kamnovse uporablja zelo redko; le izjemomapri nekaterih bolnikih.

• Litoliza – tak način zdravljenja se lah-ko uporablja le za topitev holesterol-nih kamnov.

• Dieta; cilji diete pri boleznih žolčni-ka in žolčnih poti so različni. Pri ti-stih, ki imajo žolčne kamne, skuša-jo v obdobju brez težav z ustreznoprehrano preprečiti pretirano krče-nje žolčnika in s tem premikanje kam-nov. Prisotnost žolčnih kamnov po-gosto spremlja tudi vnetje žolčnika,kar posredno povzroča motnjo v pre-bavi maščob. Hrana naj bo pri njihčim manj mastna.

Bolniki z operativno odstranjenimžolčnikom imajo lahko v prehodnemobdobju težave z napenjanjem po jedi inz driskami, zlasti če je hrana mastna. Tenevšečnosti lahko s časom pojenjajo,vendar nekateri po operaciji težko pre-našajo mastno hrano, medtem ko dru-gi nimajo težav. Dieta torej ni nujna.

Operacija žolčnih kamnovDr. Marko Bitenc, Kirurgija Bitenc, je

o žolčnih kamnih povedal: »Žolčni kam-ni so ena najpogostejših težav, ki jihimamo ljudje s prebavnim traktom. V

Sloveniji je vsako leto operiranih od šti-ri tisoč do pet tisoč bolnikov, ki jimkamni povzročajo težave. V naši ambu-lanti operira dr. Dragan Stanisavljević,število bolnikov, pri katerih se pojavlja-jo žolčni kamni, pa narašča. Bolezen selahko pojavi v vseh starostnih obdob-jih, značilno pa je, da se pogostnost po-večuje s starostjo. Oseb, pri katerih ponaključju ugotovimo žolčne kamne inki nimajo težav, ni treba zdraviti. Čebolnik nima težav, operativni poseg nipotreben. Izjema so sladkorni bolniki,bolniki z večjim polipom žolčnika, no-silci salmonele in bolniki z oslabljenimimunskim sistemom. Pri bolečinah, po-vezanih z žolčnimi kamni, pridejo vpoštev zdravila proti bolečinam (spaz-moanalgetiki), pri vnetju tudi antibio-tik. Glede na težavnost obolenja sezdravnik odloča med ambulantnim inbolnišničnim zdravljenjem. Ponavlja-joče se težave zaradi žolčnih kamnovnajučinkoviteje odpravimo z operati-vno odstranitvijo žolčnika. Žolčne kam-ne lahko odkrijejo tudi povsem po na-ključju na ultrazvočnem pregledu tre-bušnih organov zaradi zdravljenja inodkrivanja drugih težav in bolezni. Pribolnikih, ki imajo pogoste krčevite bo-lečine pod desnim rebrnim lokom, je ki-rurška odstranitev kamnov najučinko-vitejša rešitev. Najpogostejši zaplet žol-čnih kamnov je zapora skupnega žol-čnega, jetrnega in pankreatičnega voda,ki vodi v tanko črevo. Najpogostejšiznak je bolečina v trebuhu, spremljatapa jo tudi rumenkasto obarvanje kože(zlatenica) in bruhanje. Ob vnetju jemogoča tudi zvišana telesna tempera-tura. Druga mogoča zapleta sta vnetjetrebušne slinavke in povečana možnostza razvoj raka.«

Nepriporočena živila• mastno meso in mastne ribe

• slanina

• jajčni rumenjak

• polnomastno mleko in mlečni izdelki

• ocvrte jedi

• suho sadje

• lešniki in orehi

• vse ostre začimbe

• konzervirano meso in zelenjava

• vsa peciva in torte z veliko maščobe


Fibromialgija dolgo ni veljala za pravo,samostojno bolezen.

Res je. O sindromu fibromialgije, kotse bolezen pravilno imenuje, je bilo tudiv strokovnih krogih zelo pogosto slišati:»Vse je v vaši glavi, jaz te bolezni ne po-znam.« Nekateri so menili, da gre za ču-stveno in psihosomatsko motnjo ter po-sebno obliko depresije, in tudi poimeno-vanja so bila v preteklosti zelo različna,celo hipohondrija se je omenjala. Lahkorečemo, da je bolezen doživela preobratšele leta 1990, ko je Ameriška akademi-ja za revmatologijo za ta sindrom (sku-pek simptomov) določila diagnostičnamerila. Leta 1993 pa je Svetovna zdrav-stvena organizacija fibromialgijo prizna-la kot samostojni bolečinski sindrom.

Kakšna bolezen je pravzaprav to?

To je kronični funkcionalni bolečinskisindrom, ki spada v skupino zunajsklep-nega revmatizma. Pri tej bolezni je zna-čilna razpršena mišično-skeletna bole-čina, s številnimi spremljajočimi simp-tomi in znaki, torej ni prisotna zgolj bo-lečina, ampak ima bolnik po navadi šekup drugih težav in simptomov, ki po-tem označujejo to bolezen. V populaci-ji naj bi bilo približno med enim in šti-rimi odstotki obolelih. Pri nas na žalostzelo natančnih podatkov o številu tehbolnikov nimamo, ampak verjetno ome-njena ocena velja tudi za naše območ-je. Obolevata oba spola, je pa bolezen bi-stveno pogostejša pri ženskah. Razmer-je med ženskami in moškimi naj bi bilo

7 : 1. Pomembno je tudi, da se bolezenpojavlja najpogosteje v najbolj aktivnemživljenjskem obdobju, to je med 30. in50. letom starosti, kar je za bolnike šedodatna stigma, saj v delovnem okoljupogosto niso razumljeni.

Zakaj nastane?

Vzroki niso povsem jasni. Znano je, dagre za prepletanje različnih dejavnikov:genetskih, nevroloških, hormonskih, en-dokrinoloških in psihosocialnih. Medboleznijo nastajajo spremembe anatom-skih struktur v osrednjem živčevju, po-leg tega pa tudi na ravni psihofiziološkihin kemijskih procesov v osrednjem živ-čevju. Nekoč so rekli: »Vse je v vaši gla-vi« – in v tem smislu so imeli dejanskoprav. Vse je v glavi. Vsekakor pa ne v smi-slu, da bi fibromialgija nastajala zgolj napsihični osnovi. Dokazano je, da bolni-ki s fibromialgijo drugače doživljajo bo-lečino in neprijetne dražljaje. Prisotne somotnje na ravni nevrotransmiterjev. Toso prenašalci živčnih signalov, ki vpliva-

jo na možganske funkcije, na mentalno,fizično in čustveno doživljanje in za-znavanje bolečine ter tudi na delovanjenekaterih organov. In če sta raven in de-lovanje teh nevrotransmiterjev spreme-njena in motena, se pojavljajo slabo po-čutje, motnje spanja, spremembe razpo-loženja, moteno je doživljanje boleči-ne, lahko pa so prisotne tudi druge bo-lezni in bolezenski znaki. Fibromialgi-ja je lahko tudi družinsko določena, takoda se na primer pojavlja med več članiene generacije, naslednjo preskoči in sepotem spet pojavi.

Kaj sproži ta kronični funkcionalnibolečinski sindrom?

Čeprav jasnega vzroka za bolezen nepoznamo, pa poznamo sprožilne dejav-nike. Fibromialgijo lahko sproži hud te-lesni napor, fizični stres, zelo pogostisprožilci so tudi dolgotrajni ali hudipsihični stresi, kot so denimo zlorabev otroštvu. Ta sindrom se lahko poja-vi tudi po okužbah. Pred leti smo tako

Bolniki do nedavnega še hipohondri

Fibromialgija je bolezen, ki ne prizadene veliko ljudi. Zanjo so značilne bolečine po vsem telesu in utrujenost, pri čemer bolnik pogosto nima česa pokazati. Zato so jo dolgo povezovali z depresijo in bolnikom, ki so tožili obolečinah, celo očitali, da so hipohondri. Čeprav bolezen ni nova, saj naj bi jo imela že slavna mehiška slikarkaFrida Kahlo, jo je Svetovna zdravstvena organizacija kot samostojno bolečinsko bolezen opredelila šele leta1993.Fibromialgija pogosto poteka v fazah, ko obdobju izboljšanja sledi poslabšanje in obratno. O tem kroničnemfunkcionalnem bolečinskem sindromu je na nedavnem sejmu o prehrani predavala primarijka Mojca Kos Golja, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Fibromialgija


Čeprav posebnih diet pri fibromialgijini, naj bi se bolniki prehranjevali posplošnih načelih zdravega prehranjeva-nja, uživali manj slano hrano, se izogi-bali aditivom in naj bi bili ob sumu naalergijo na določena hranila in živilaposebej pozorni.

Prim. Mojca KosGolja, dr. med.,

specialistka internemedicine in

revmatologije:»Fibromialgijo

lahko sproži hudtelesni napor,

fizični stres, zelopogosti sprožilci sotudi dolgotrajni alihudi psihični stresi,

kot so denimozlorabe

v otroštvu. Ta sindrom se

lahko pojavi tudipo okužbah.«

foto

: SLA

VKA

BRAJO

VIć

HAJD

ENKU

MER


doživljali primere bolnikov s fibromial-gijo, ki so bili pred tem okuženi z lym-sko boreliozo, pozneje pa se je pri njihrazvila tudi fibromialgija. Tudi nočnihrup je lahko sprožilni dejavnik, pogo-sto tudi poškodbe vratne hrbtenice inprsnega koša. Fibromialgija se lahko pri-druži revmatskim boleznim, včasih raku.Če je fibromialgija samostojna bolezen,jo imenujemo primarna, če poteka obdrugih boleznih, pa sekundarna. Včasihlahko tudi povzročajo nastanek bolezninekatera zdravila, denimo glukokorti-koidi, to pa so zdravila, ki so pogosta vrevmatologiji. Po opustitvi zdravljenjas temi zdravili se pojavljajo simptomi,podobni fibromialgiji. Sicer pa pri tejbolezni ni prisotna le bolečina, ampakkopica drugih težav, kot so motnje spa-nja, stalna utrujenost, depresija, ank-sioznost, spominske motnje in motnjekoncentracije, otekanje rok in nog, teža-ve s prebavili, vzdraženo črevesje, raznealergije. Značilni sta tudi mišična šibkostin zmanjšana fizična zmogljivost.

Kako poteka ugotavljanje bolezni?

Za ugotavljanje bolezni uporabljamodiagnostična merila Ameriške akademi-je za revmatologijo. Potrebni so anam-nestični podatki in klinični pregled bol-nika, ki dostikrat ne pokaže sprememb.Lahko pa so prisotne spremembe nakoži, ustni sluznici, boleči sklepi pravi-loma niso spremenjeni, boleče so tudimišice. Potreben je še orientacijski ne-vrološki pregled – bolečina pri tej bole-zni je namreč podobna nevropatski bo-lečini in laboratorijski testi, ki večinomaniso spremenjeni, kar pogosto pa poka-žejo npr. nepravilnosti v delovanju šči-tnice. Bolnika po potrebi napotimo tudina slikovne in druge preiskave.

Zakaj nemalokrat traja tako dolgo, dabolniku ugotovijo fibromialgijo?

Za ugotavljane bolezni ni na voljo ka-kih specifičnih preiskav in testov. V prak-si se neredko pojavi problem, kam tegabolnika napotiti, kateri specialisti naj biga obravnavali. Nevrologi in revmatolo-gi zagovarjajo, naj bi za zgodnjo dia-gnostiko poskrbel družinski zdravnik, kibi bil tudi koordinator pri preiskavah.Zgodnja diagnoza je res pomembna, kerprepreči nepotrebne preiskave in omo-goči pravočasno zdravljenje. Zgodi pa se,da bolniki s fibromialgijo tavajo od spe-cialista do specialista in včasih traja pet,tudi do deset let, da se postavi diagno-

za. Res pa je, da se situacija zadnja letaizboljšuje. To bolezen sicer najbolj po-znamo revmatologi, fiziatri in nevrolo-gi, včasih tudi ortopedi. Vsi ti speciali-sti naj bi bili v pomoč družinskemuzdravniku, sploh kadar je postavitev dia-gnoze težavna in kadar zdravljenje ne po-teka dobro. Po diagnostičnih merilih pavelja, da je pri bolniku s fibromialgijo raz-pršena bolečina prisotna na vsaj štirih dopetih področjih in da simptomi enake ja-kosti trajajo vsaj tri mesece. Treba jeupoštevati tudi indeks razširjene bole-čine (v zadnjem tednu): številni bolečipredeli in resnost simptomov – utruje-nost, nespočitost po prebujanju, spo-minske in kognitivne motnje. Bolniki sonavadno izredno prestrašeni, ker ne vejo,kaj se dogaja, da imajo tako hude teža-ve. Dostikrat se bojijo, da imajo raka inpodobno. Zato je postavitev diagnozeza bolnika veliko olajšanje.

Kako poteka zdravljenje bolezni?

Zdravljenje poteka stopenjsko, najprejbrez zdravil (nefarmakološko), ki ga v na-daljevanju kombiniramo z zdravili (far-makološkim zdravljenjem). Zelo pomem-bno je poučevanje in seznanjanje z bo-leznijo ter svetovanje o ukrepih samopo-moči. Bolnik naj si prizadeva, da zmanj-ša stres in se ga nauči obvladovati, skrbiza sprostitev, dovolj spi, se zdravo pre-hranjuje, vzdržuje ustrezno telesno težo,postopno stopnjuje telesno dejavnost,izboljšuje telesno pripravljenost in se pritem izogiba pretiravanju, ki poslabša sta-nje. Gibanje je lahko zelo koristno inzmanjša bolezenske težave, vendar jetreba telesno aktivnost stopnjevati po-stopoma, o čemer morajo biti bolnikidobro poučeni. Če bolniki pretiravajo,se stanje lahko še poslabša. Telesno de-javnost bolnik počasi stopnjuje in jo lah-ko kombinira s plavanjem v ogrevanembazenu, akupunkturo in drugimi oblika-mi nefarmakološkega zdravljenja. Po tehukrepih ocenimo stanje in v nadaljeva-nju pride na vrsto tako imenovano indi-vidualizirano zdravljenje, saj je pomem-bno, da bolnika s fibromialgijo obrav-navamo celovito. Če so prisotni anksioz-nost, depresija, katastrofičnost razmi-šljanja, včasih so bolniki preveč pasivni,včasih preveč aktivni ..., je potrebno tudipsihiatrično zdravljenje. To je potrebnotudi pri približno 30 odstotkih bolnikovs fibromialgijo in pridruženo depresijoter anksioznostjo.

Pri zdravljenju z zdravili zdravimo glavnesimptome in težave.

Pogosto je potrebna kombinacija zdra-vil. Vedno pa kombiniramo obe obliki,nefarmakološko in farmakološko zdra-vljenje. Bolniki ob zagonih bolezni na-vadno potrebujejo različno dolgo bolni-ško odsotnost, včasih pa je potrebna tudiinvalidska upokojitev. Zelo učinkovit jerehabilitacijski program za bolnike s kro-nično bolečino, ki ga izvajajo na Univer-zitetnem inštitutu za rehabilitacijo Soča.V tem programu sodeluje skupina razli-čnih strokovnjakov, od fiziatra, psiholo-ga, fizioterapevta, delovnega terapevta inmedicinske sestre do socialnega delavca,bolnik pa je v tem programu obravnavankot enakovreden član strokovne skupi-ne, ki ga usposobijo za učinkovito spo-padanje z boleznijo. Žal so zaradi po-manjkanja kadrov in finančnih sredstevtrenutno čakalne dobe za omenjeni re-habilitacijski program predolge. Za iz-boljšanje stanja na področju zdravljenjakronične bolečine bi bila potrebna vsajše ena podobna strokovna skupina.

Del pričevanja bolnice s fibromialgijo D. D.

»Sprva sem bolečine skušala ignorirati,a so vztrajno in čedalje huje napadalemoje telo. Začele so se v predelu rok,ramen in vratu, se kasneje razširile še vnoge ter postopoma zajele celo telo.Da si je lažje predstavljati, kako te izgle-dajo, naj omenim, da sem ravno predkratkim imela enega hujših zagonov, kise kar noče več ustaviti ... Bolečine v ro-kah so tako hude, kot da bi me trgalipsi, in nočejo in nočejo popustiti. Ker miroke včasih čisto odpovejo, je zamepodvig že urejanje pričeske. Hoja nanajmanjši hrib pa je zame kot vzpon naMount Everest. Da ne govorim o boleči-nah v glavi ... Prisotna je še vsakodne-vna utrujenost, pogoste so vrtoglavice,kot da sem na norem vrtiljaku. Oropa-na sem vsakdanjega veselja, ker se uta-pljam v vsakodnevnih bolečinah. Do po-stavitve diagnoze sem prehodila dolgokalvarijo. Ta še ni končana, saj se sta-rim obolenjem neprestano pridružujenova paleta bolezenskih znakov insimptomov ... Ne glede na ovire, ki sebodo še pojavljale, pa upam, da se zno-va poberem, in če ne morem uživati v‚normalnih stvareh‘, bom uživala v tem,kar imam, saj se sreča skriva v majhnihstvareh.«

Vir: http://www.skufmslovenija.org/

Človeštvo že tisočletja pozna spreme-njena stanja zavesti, kamor spada hip-noza. V staroselskih kulturah so jo izva-jali vrači in šamani, ki so si pomagali (insi na nekaterih območjih še danes poma-gajo) z različnimi pripravki, s katerimiso sebe ali druge ljudi spravili v spreme-njena stanja zavesti. Na evropskih tlehpa je hipnozo pri zdravljenju v 18. sto-letju začel uporabljati avstrijski zdravnikFranz Mesmer. K temu ga je navedel za-bavljač, ki je ljudi na ulici s pomočjomagnetov pripravil, da so mu sledili.Mesmer je podoben princip pričel upo-rabljati pri zdravljenju svojih bolnikov inbil uspešen, in to tako zelo, da so mu pre-povedali opravljati zdravniški poklic inje moral zapustiti Dunaj. Pozneje se jeza zamaknjeno stanje po grškem boguspanja Hipnosu uveljavil izraz hipnoza.Pomemben mejnik v razvoju hipnozeje postavil angleški zdravnik John Esdai-le, ki je odkril tako globoko zamaknje-no stanje, da je v njem nastopila popol-na odsotnost bolečine. Leta 1845 je Es-daile v Indiji opravil več kot 80 operacijbolnikov, ki so bili v zamaknjenem sta-nju zavesti, v njem pa niso čutili boleči-ne. Dr. Esdaile je svoje delo predstavilKraljevi akademiji v Londonu, kjer pa soga zavrnili. Menili so, da če je bog člo-veku dal bolečino, mu je človek ne smeodvzeti. Le leto pozneje so odkrili klo-roform in odvzem bolečine ni bil večproblem. Nekomu očitno ni bilo všečodkrivanje skritih razsežnosti uma inzavesti. Tako začetke hipnoze opisuje Zo-ran Vodopija. Martin Kojc je v svojemdelu Učbenik življenja v začetku prejš-njega stoletja opisal pojem »sámo posebi utemeljeno prepričanje«. »To je knji-ga, ki spodmika temelje običajnega do-jemanja. Kojc namreč pravi, da ko člo-vek spremeni sámo po sebi utemeljenoprepričanje, spremeni svoj notranji in

zunanji svet. Temu danes pravimo pod-zavestno dojemanje.«

Zavest in podzavest Osnovno shemo uma tvorita zavest in

bistveno obsežnejša podzavest. Zave-stni um dogajanje dojema racionalno inga analitično razčlenjuje. Ta del zavestiima tudi kratkoročni – delovni spomin,s pomočjo katerega imamo pod nadzo-rom dnevna, tedenska in mesečna opra-vila. Kratkoročni spomin se sproti pra-zni in zasedajo ga novi podatki. Vodo-pija pravi, da je ta spomin podoben ra-čunalniškemu RAM-u. Podzavest pa jebistveno obsežnejša in globlja. V zavest-nem delu uma se nahaja tudi moč volje.To bi najpreprosteje opisali kot zavestnodelovanje proti svojemu ugodju. In samivemo, da za tisto, kar radi počnemo, nepotrebujemo prisile. Drugače pa je, koje treba opraviti kaj, kar nam ni všeč, pamoramo. Z močjo volje nam lahko uspeprenehati kaditi. A največkrat le začasno,

saj bo, če sta zavestni in podzavestnidel uma v konfliktu, dolgoročno zmaga-la podzavest.

Program podzavesti Podzavest ima neomejen vpliv na telo

in na naša ravnanja, ne more pa preso-jati; presoja je v domeni zavestnega uma.»Podzavest deluje podobno kot računal-nik, po programih, zato je zelo pomem-bno, kako nas programirajo. Prva vsebi-na podzavesti so čustva, na katera nima-mo vpliva, naslednja vsebina so predsta-ve, domišljija in dojemanja. V podzave-sti se nahaja popoln in trajen spomin, kimu ne uide nobena podrobnost, vanj sozapisani vsi trenutki našega bivanja. Vpodzavesti je tudi zaščitna funkcija člo-veka, ki prepozna pretečo nevarnost, iz-klopi um in sproži vse potrebne korakeza izhod iz situacije, od tod tudi izraz‚brezglavi beg‘. Človek se počuti nepri-jetno, srce utripa hitreje, telo preplaviadrenalin, celice dobijo več hrane – vse

Terapevtska hipnoza

Na zavestni um lahko vplivamo s svojo voljo. Večinoma pa delujemo na podlagi vsega tistega, kar je vtisnjeno v našo podzavest. Ta največkrat določa, kako dojemamo, čutimo, ravnamo. Do podzavesti s svojo voljo navadnonimamo dostopa, včasih jo prepoznavamo v nekaterih ustaljenih vzorcih vedênja. Do človekove podzavesti palahko s hipnozo uspešno dostopajo hipnoterapevti. Med terapevtsko hipnozo lahko terapevt pozitivno vpliva nanaša programirana dojemanja in s tem pomaga odpravljati strahove, motnje hranjenja, vzroke psihosomatskih,avtoimunskih bolezni in podobno.

ALTERNATIVNA RAZMIŠLJANJA: Hipnoza



Zoran Vodopija


to vam omogoča, da se spravite iz nevar-nosti.« Od kod človeku ta program? Te-rapevt Vodopija razlaga, da v človekunastajajo programi praktično od spoče-tja dalje: »Za dojenčka pravijo, da se rodikot nepopisan list, vendar to ne drži. Od25. tedna otrok v maternici sliši, mo-žgani sprejemajo informacije in te seshranijo. Toda spomin se oblikuje že bi-stveno prej.« Hipnoterapevt Vodopijapojasnjuje, da v trajni spomin zapisujeDNK. Poleg DNK, ki je nosilka dednihinformacij, naj bi bilo v človeškem tele-su kar 97 odstotkov nekodirane DNK, kiso jo strokovnjaki poimenovali jalovaDNK, saj ni kodirana za regulacijo genov.»Jalovi DNK – junk DNA – je biološki ko-munikator, je nekakšen biološki esperan-to – in več kot to, saj hkrati shranjuje tudivse informacije, misli, občutke, čustva,dojemanje, namene ... Vodopija pojas-njuje, da se vse to zapisuje v nekakšenhiperprostor, prostor zunaj običajnegačasa in prostora. Carl Gustav Jung jelahko sam dosegel spremenjeno stanjezavesti in se dokopal do spoznanja za-pisov, ki jih je poimenoval ‚nezavedno‘.Pri bolnikih pa je ta švicarski psihiaterdo nezavednega dostopal prek sanj bol-nikov; ugotovil je, da so sanje komuni-kacija z nezavednim.«

Nezavedno in kritični faktor

DNK začne zapisovati že ob spočetju,že prva celica zapisuje sporočila obehstaršev, je prepričan Vodopija. Pri tem jezelo pomembno, kako starša otroka »pri-čakata«, kakšen je njun prvi odziv na no-vice o nosečnosti. »Jalovi DNK« zapisu-je vse te informacije v hiperprostor – in-dividualno nezavedno – že od trenutkaspočetja. Ko se plodu razvijejo možga-ni in s tem um, dobi um dostop do tehnajzgodnejših informacij. Če je mati ve-sela nosečnosti, je prva informacija otro-ku pozitivna. Če pa si mati misli: »Joj,kaj je bilo meni treba tega otroka!«, lah-ko dobi že prva otrokova celica negati-vno informacijo, ki jo kasneje delujočium oblikuje v dojemanje: »Bolje bi bilo,če me ne bi bilo.« Podzavest ne more pre-sojati in ne more predvideti, da bo ime-la mati otroka, ko se bo ta rodil, rada.Podzavest brez presoje oblikuje »sámopo sebi utemeljeno prepričanje« »Boljebi bilo, če me ne bi bilo.« V zavestnemdelu uma se pozneje vzpostavi funkci-ja »kritični faktor«. Po terapevtu Vodo-piji je to nekakšna bariera, »carina«, ki

bo vse življenje vrednotila prav vse na-daljnje informacije na posamezno temo– ali so skladne s podzavestnim progra-mom dojemanja. Informacije, ki nisoskladne s prvo informacijo, ne pridejo dopodzavesti. »Kritični faktor« se ustvarjana vsako temo posebej. Do 4. leta seustvarja otrokova samopodoba, drugiotroku »držijo ogledalo« in na podlagi nji-hovih informacij se izoblikuje otrokovasamopodoba.

Pozitiven odnos Če je začetni dogodek, ki ustvari pod-

zavestno dojemanje, negativen, kritičnifaktor prepušča negativne vtise, pojas-njuje Vodopija in dodaja: »Ko pa je do-sežen ‚prag tolerance‘, takrat podzavestsproži akcijo – aktivira program, uresni-či dojemanje! Ker podzavest nima mož-nosti presoje, zlahka sproži aktivacijoškodljivega programa »bolje bi bilo, čeme ne bi bilo«. Akcija pa se razvije vsmer »potem pa naj te ne bo«. To je ures-ničitev negativnega dojemanja – takonastajajo samouničevalne bolezni. Sostarši krivi, ker so programirali naše ne-gativno dojemanje v najzgodnejšem otro-

štvu? Ne moremo govoriti o krivdi, sajniso znali ravnati drugače, kot so bilisami ‚programirani‘ v svojem otroštvu.Socialna dednost nam povzroča več te-žav kot genetska. Človek je vsota vsesvoje preteklosti, vse je zapisano, vsevpliva. Vse je sodelovalo v programira-nju našega uma. To védenje je lahko zabodoče starše izjemno dragoceno. V pro-cesu terapevtske hipnoze se hipnotera-pevt pri bolniku dokoplje do njegovepodzavesti in seže onkraj kritičnega fak-torja. V tem stanju spremenjene zavestilahko dostopi do popolnega podzavest-nega spomina in s tem do dogodkov, vkaterih so nastala negativna dojemanja.Cilj terapevtske hipnoze sta torej odkri-vanje vzroka za neželeno delovanje insprememba podzavestnega dojemanja.Kadar spremenimo negativna podzave-stna dojemanja v pozitivna, se lahkoprepričamo, da ima organizem dejan-sko sposobnost samozdravljenja. Kot jeugotovil že Martin Kojc: ‚Če spremeni-mo sámo po sebi utemeljeno prepriča-nje, spremenimo svoj notranji in zuna-nji svet‘,« je sklenil hipnoterapevt ZoranVodopija.

www.diabetes-zveza.si

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Nič po polžjeČlani društva so pomlad pozdravili z enodnevnim izletom vBioterme v Mali Nedelji, ob svetovnem dnevu zdravja sopripravili dogodek v Zdravstvenem domu Dravograd, v Av-striji so z izvajanjem lastnih skladb na 26. Srečanju harmo-nikarjev obnoreli občinstvo in se ob dnevu upora udeležilipohoda do Viča. Sodelovali pa so tudi na prireditvi Šport inšpas.

Izlet v Malo NedeljoČlani Društva diabetikov Dravograd Polžki smo se 18. marca2017 udeležili enodnevnega izleta v Bioterme Mala Nedelja.Krenili smo pred sedmo uro zjutraj in se odpeljali skozi Pame-če in Otiški vrh do Dravograda, kjer so se nam pridružili še pre-ostali člani društva. V Podvelki se je vkrcala še zadnja udele-ženka in ob prijetnem kramljanju smo se že vozili mimo Mari-bora. Na avtobusnem postajališču nedaleč od Maribora je bilpolurni odmor za malico in ostale potrebe. Ob avtobusu smohitro pripravili prostor za piknik, in kot se za diabetike spodo-bi, smo si pripravili obilenzajtrk in malico obenem.Po okrepitvi smo pot nada-ljevali do hotela BiotermeMala Nedelja, kjer je za or-ganizacijo poskrbela prija-zna koordinatorka hotelaSuzana Bogdan. V prijetnidružbi in obilici smeha vbazenu in ob kosilu smonadaljevali pot do Izletni-ške kmetije Pivičan v Dra-kovcih. Gospodar MarjanKosi nam je razložil postop-ke pridelave vina in bučne-ga olja, ki ga pridelujejo vlastni proizvodnji. Ogledali smo si še vinsko klet, sledila pa jepokušina vin ob prijetni pesmi naših članov in članic. Po dveur-nem druženju na kmetiji in ob obilici dobre volje se nam je Mar-jan Kosi pridružil na avtobusu in nas na poti seznanjal z zani-mivostmi tamkajšnjih krajev in njihovo tradicijo.

Svetovni dan zdravjaV prostorih avle Zdravstvenega doma Dravograd smo aprilaizvedli manjšo prireditev v počastitev svetovnega dneva zdrav-ja. Pod vodstvom Marjane Božič, diplomirane medicinske se-stre specialistične klinične dietetike, smo izvedli meritve krvne-ga sladkorja in krvnega tlaka. Med prvimi se je meritve ude-ležil tudi član našega društva Benedikt Kopmajer, član držav-nega zbora RS. Meritve smo opravili številnim krajanom, kiso ta dan prihajali v ZD Dravograd. Vodstvo ZD Dravograd nasje nato povabilo v prostore sejne sobe zdravstvenega doma,kjer je prisotne pozdravil dr. Ervin Pečnik, podpredsednik Dru-štva diabetikov Dravograd Polžki, nato pa je Marjana Božič,dipl. med. sestra, predavala o depresiji, ki se pojavlja pri slad-kornih bolnikih. Depresija je namreč ena najbolj pogostih du-

ševnih bolezni. Dejavniki, ki sprožajo depresijo, so izgubabližnje osebe, izguba službe, osamljenost ... zaradi njih pa jeoseba bolj dovzetna za razvoj depresije. Da bi se depresiji izo-gibali in jo premagovali, se moramo posvečati gibanju, sode-lovanju v društvih in biti aktivni ter poiskati čim več pozitivnihdejavnosti, ki nam dajejo moči in nas odvračajo od depresi-je. Po strokovnem in izčrpnem predavanju nas je pozdravilažupanja občine Dravograd Marijana Cigala, poudarila pomente in podobnih prireditev in se nam pridružila na krajšem po-hodu do Ribiškega doma in nazaj. Za objavo dogodka naKTV sta poskrbela urednica KTV Anita Špringer in mojster ka-mere Vrhovnik.

Srečanje harmonikarjev v AvstrijiV našem društvu imamo skupino godcev Lilije. Ljudski godciso se udeležili 26. srečanja glasbenikov domače glasbe, ki jepotekalo v gostilni Hartl v vasici Suha/Neuhaus, nedaleč odPliberka. Na srečanju je sodelovalo 38 harmonikarskih skupiniz Avstrije in Slovenije. Lilija se je predstavila s tremi skladba-mi avtorja Alojzija Rožiča. Ob igranju svoje skladbe »Sloveni-ja, najlepša si« je skoraj 300 avstrijskih poslušalcev in gledal-cev dobesedno ponorelo. Poleg Alojzija Rožiča na harmonikifrajtonarici ansambel Lilije sestavljajo še pevka Zlatka Krajnc,

Stojan Jožef, bariton, in Er-vin Kodrun, kitara. Za naj-boljšo izvedeno skladbo jeskupina Lilije prejela pose-bno priznanje, pokal in šti-ri srebrno-steklena prizna-nja v obliki harmonike. Zapriznanja in pokale se orga-nizatorju zahvaljujemo. Pouradnem, glasbenem deluso nas sprejeli diabetiki dru-štva Suha – Labod, s kate-rimi smo do poznih večer-nih ur kramljali o težavah,povezanih s sladkorno bo-leznijo.


V Mali Nedelji

Dan uporaPolžki smo se tudi letos pridružili tradicionalnemu pohodu, kiga vsako leto organizirajo Društvo upokojencev Dravograd, Kra-jevna skupnost Dravograd, veteranska in domoljubna društvaZZB, Sever, ZČS in ZVVV Dravograd. 27. aprila 2017 smo sezbrali pred ZD Dravograd in se podali čez naselje Podgrad mimodravograjskega gradu in Grajske bajte po gozdni poti do Viča.Tu smo se okrepčali, sledilo je skupinsko fotografiranje pod mo-gočno vaško lipo, nato pa pot proti cilju – Kmečkemu turizmuVrajenk. V počastitev praznika smo prisluhnili govorom o vred-notah praznika poslanca državnega zbora RS in člana DDDPolžki Benedikta Kopmajerja, predsednika krajevne skupno-sti Dravograd Ferda Abrahama, predsednika društva upoko-jencev Željka Kljajiča in veterana – vodje praporščakov Jože-ta Temnikarja. V imenu Polžkov je vse prisotne pozdravila taj-nica društva Milena Dobnik. Mlada glasbenika iz skupine TrioPolžek sta poskrbela, da smo se zavrteli, za dobro hrano inpijačo so poskrbeli organizatorji, Jožica Heber pa nam je s svo-jimi šalami in dobro voljo popestrila program.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikovMozirje

Letni občni zborMarca 2017 so zgornjesavinjski diabetiki na rednem letnemobčnem zboru izvedli inventuro opravljenega dela v preteklemletu in začrtali svoje aktivnosti v tekočem letu.

Kot je že v navadi in kot zahtevajo društvena pravila, smo sev začetku marca zbrali na letnem občnem zboru in opravili in-venturo našega dela v preteklem letu ter začrtali naše prihod-nje aktivnosti. Za začetek so nas razveselili učenci mozirskešole s prisrčnim kulturnim programom. S svojo udeležbo nasje počastil tudi mozirski župan Ivo Suhoveršnik in pohvalilnaše delo. Iz poročila predsednika društva Antona Veneka jebilo razvidno, da smo bili diabetiki tudi v prejšnjem letu zeloaktivni, saj smo opravili vse načrtovane naloge. Naše delo te-melji na štirih ključnih področjih, ki jih poskušamo vsako letovsebinsko obogatiti in razširiti z namenom, da k delu in izved-bi pritegnemo čim širši krog članov in drugih udeležencev. Predstavitev opravljenih projektov. Posebno pozornost smov preteklem letu poleg socialnega programa in športa name-nili preventivi, zato smo organizirali okrevanje na Debelem rti-

ču, dve predavanji in učne delavnice, ki se jih je udeležilo ve-liko število članov in tudi drugih občanov. Vse leto se izvajajotudi meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka. Vlanskem letu smo se družili na zanimivem izletu po Dravinjskidolini in ob svetovnem dnevu diabetikov v Lučah, kjer so nampripravili čudovit program, udeležili pa smo se tudi državne pro-slave v Domžalah. Decembra smo se poveselili ob zaključkuleta. Na letnem občnem zboru smo začrtali aktivnosti za teko-če leto, ki pa so poleg zagnanosti vodstva in članov odvisnetudi od finančnih sredstev. Besedilo in foto: Marija Venek


Utrinek z občnega zbora

n Združenje diabetikov celjske regije

Veselo druženje v Moravskih Toplicah

Skoraj 50 celjskih diabetikov se je marca udeležilo okrevanjas kopico izobraževalnih, rekreativnih in prostočasnih aktiv-nosti v Moravskih Toplicah.

Meseca marca smo se prav veselili, saj je zelo delavno vod-stvo celjskih diabetikov organiziralo letovanje, izobraževanjein druženje v nam priljubljenih Moravskih Toplicah. Programletovanja je bil dobro načrtovan in zelo raznolik. Vsak udele-ženec je imel namreč vsak dan na razpolago vsaj tri ali štiridejavnosti, mlajši celo več. Predavanja in celotna organizaci-ja so bili resnično na visoki ravni in skoraj 50 udeležencev senas je strinjalo, da je to plod strokovnega dela našega vodstva,posebna zasluga pa gre Slavku Brusu, ki je združenju še po-sebej predan. Izmenjava dobrega in slabega. V veliko veselje so nam bilatudi druženja in izmenjava izkušenj, saj ima vsak med namivesele in malo manj vesele zgodbe in pogovor daje prostor do-brim mislim, slabe pa odžene. Posebej v spominu nam je osta-lo srečanje v Hotelu Ajda, kjer smo se drug drugega zelo raz-veselili, saj smo se zadnjič videli pred letom dni. Po zaključkutedenskega letovanja smo se že veselili doma, hkrati pa smose kar težko poslovili. A v spodbudo nam je bila zaveza, da sejeseni spet srečamo. Takrat v Lendavi! Jaki Kotnik Naše okrevanje v Moravskih toplicah

Šport in špasV maju smo se udeležili Dneva druženja Šport in špas v Dra-vogradu. Prireditev smo popestrili s svojo stojnico, na katerismo izvajali meritve krvnega sladkorja, seznanjali s pomemb-nimi zdravstvenimi in življenjskimi izkušnjami ter z vlogo giba-nja in druženja, na vse to pa smo tudi opozarjali. Nekaj našihčlanov se je udeležilo pohoda do Grajske bajte, nekaj pa jih jespremljalo tudi športne aktivnosti. Marijana Božič, dipl. med.

sestra ZD Dravograd, nam je izmerila krvni tlak in izvedla kraj-šo predavanje o pomenu dobrega uravnavanja krvnega slad-korja. Pridružili so se nam županja občine Dravograd Marija-na Cigala in podžupan Tone Preksavec ter naš član in posla-nec državnega zbora RS Benjamin Kopmajer. Na naši stojni-ci smo delili reklamni material in ljudi ozaveščali o težavah, kijih povzroča sladkorna bolezen.

Ervin Kodrun

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Pomladni časPoleg rednega občnega zbora v marcu smo se mariborski dia-betiki udeležili edukativnega okrevanja v Radencih in se po-merili v meddruštvenem turnirju v ruskem kegljanju.

Občni zbor Vodstvo društva je pripravilo potrebna poročila, izvoljena pred-sednica zbora Lidija Salamon pa je zbor popeljala skozi obse-žen dnevni red. Pred začetkom smo prisluhnili zanimivemu pre-davanju gospe Bojane Bizjak, dr. med., spec. transfuziologije, oantikoagulacijskem zdravljenju. Predsednik društva Mirko Topo-lovec je v svojem poročilu izpostavil pomembnost vseh tistih aktiv-nosti, ki jih je društvo vse leto izvajalo za ozaveščanje članov,da postanejo opolnomočeni bolniki. Kakor nam je znano, jeopolnomočenje bolnika proces, ki posamezniku omogoča, da po-veča svoj nadzor nad lastnim življenjem. V društvu smo veseli,da je društvo – poleg zdravstvenih delavcev – zelo pomembenčlen pri premagovanju te zahrbtne kronične bolezni in velika po-moč pri opolnomočenosti bolnikov. Programi našega društva sousmerjeni prav v te cilje. Vsak lahko v programih najde nekaj zase.Na predavanjih, ki smo jih vključili tudi v učne delavnice, eduka-tivna okrevanja in šolo zdravega življenja, smo spoznavali, kakomoramo zdravo živeti. Tudi izleti in druženja so priložnosti, da siizmenjamo izkušnje in se spodbujamo pri premagovanju težav.Ob vsem pa smo vseeno samo ljudje, ki radi živimo in tudi gre-šimo, zato se moramo pogovarjati tudi o tem. Samo na strokov-nih predavanjih je v letu 2016 sodelovalo preko 400 članov.

Meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka Izvajali smo jih na vseh pomembnih srečanjih in dogodkih, takočlanom kakor tudi naključnim občanom Maribora in okolice inv delavnicah, ki so potekale že drugo leto s skupnim naslovomŠtirje koraki za izboljšanje sladkorne bolezni. S šolo zdrave-ga življenja, ki jo je kot pilotni projekt vodil Otmar Lajh, imamovelike načrte in o tej obliki izobraževanja v društvih bi kazalospregovoriti tudi na zvezi. Predsednik društva se je zahvalil or-ganom društva in sodelavcem za izvedbo obsežnega progra-ma dela v letu 2016, letu obeleževanja 60 let društva, podpred-sedniku zveze Marjanu Šiftarju, ki je podelil priznanja zveze,in prim. Juriju Šubicu dr. med. diabetologu. Podelili smo pokalrekreativki leta Anici Rep in rekreativcu leta Đorđu Bakušev-skemu. Sprejet je bil obsežen program dela za leto 2017 in vsak

korak, ki ga bomo člani društva storili v smeri spoznavanja slad-korne bolezni in postali bolniki z zavedanjem njene razsežno-sti, bo bogato poplačan s kakovostnim in polnim življenjem.

Mirko Topolovec

Edukativno okrevanje v Zdravilišču RadenciV mesecu aprilu smo se odpeljali na enotedensko edukativnookrevanje v Zdravilišče Radenci, kjer nas je sprejelo prijaznoosebje hotela. Po pozdravni dobrodošlici so nas odpeljali naogled zdravilišča in si sproti ogledali še mini etno sejem. Vsiudeleženci smo prejeli urnik aktivnosti, ki je bil prilagojen našistarostni skupini. Vsak dan so bile organizirane različne aktiv-nosti, kot so jutranja telovadba za športno srce, vaje v vodi vtermalnem bazenu, aquafitness v plavalnem bazenu, nordij-ska hoja in ročne delavnice. Imeli smo organizirana predava-nja doc. dr. Mirana Šebeštjena, internista, ki je predaval o bo-leznih srca in o tem, ali je žensko srce drugačno. Prav takosmo poslušali predavanja o zdravi prehrani in o alergenih v pre-hrani; predavala nam je Marija Sraka. Vsa predavanja so bilazelo zanimiva in poučna, tako da smo pridobili nekaj novegaznanja. Seveda nismo pozabili na naš sladkor, ki smo gaskrbno merili in izvajali kontrolo krvnega tlaka. Majda Navršnik

Meddruštveni turnir v ruskem kegljanju Na podlagi dobrega medsebojnega sodelovanja z društvi, kise nahajajo skupaj z našim društvom pod isto streho, smo apri-la prvič organizirali meddruštveni turnir v ruskem kegljanju. Ke-gljišče je na samem dvorišču in tudi večnamenski prostor ima-mo na razpolago, če nam jo zagode vreme. Akcija je stekla,pripravili smo vabila, pokale in pogostitev. Pred začetkom tur-nirja smo vsem tekmovalcem izmerili krvni sladkor. Na turnir-ju je tekmovalo šest društev. Vsako društvo je imelo svojo eki-po, ki je štela pet tekmovalcev (ženska, moška ali mešana eki-

pa). Na turnirju je bil prisotensodnik, ki je uradno zapisovalrezultate in določil pravila tek-movanja. Po končanem tur-nirju smo pripravili pogostitevs toplim obrokom in najboljšimtrem ekipam podelili pokale. Sstrani udeleženih društev smoprejeli pohvale za dobro or-ganizacijo in izvedbo turnirjain sporočilo, da si želijo tudi vbodoče tako dobrega medse-bojnega sodelovanja.

Lidija Salamon


Podelitev priznanj zmagovalcem turnirjev in rekreativcem leta

Rusko kegljanje – način druženja

Rezultati: 1. Društvo vojnih in-validov Maribor (moški), 2. MDcivilnih invalidov vojn Maribor(mešano), 3. Društvo diabetikovMaribor (moški), 4. Društvo Dominvalidskih društev (mešano), 5.Društvo vojnih invalidov Mari-bor (ženske), 6. Društvo diabeti-kov Maribor (ženske), 7. Društvogluhih in naglušnih Podravja (me-šano), 8. Društvo invalidov Ma-ribor (mešano)

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikovSlovenj Gradec

NepozabnaRogaška

Pa je za nami prijeten oddih v Rogaški.22. aprila smo se člani društva odpra-vili na sedemdnevni oddih v Rogaško.V hotelu Sava so nas receptorji prija-zno sprejeli, in preden smo se vrnili skosila, je bila naša prtljage že v sobah.

Gospod Žan nam je pripravil zelo pester program aktivnosti, kiso poleg meritev krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tla-ka vključevale še jogo, telovadbo, vodno gimnastiko, pohode,pitje zdravilne vode in ogled paviljona kaktej. Predstavnica pod-jetja Enikam nam je pripravila predavanje Aktivne kisikove spo-


jine – mehanizem delovanja in pojasni-la, kako kisikove spojine vplivajo na okuž-be kože, nohtov, ustne votline in diabe-tičnega stopala.

Prehrana in šport. Strokovnjakinja zaprehrano pa nam je predstavila krono-prehranjevanje – kdaj in kako se ob to-čno določenem času hranimo, saj lah-ko s pravilnim načinom prehranjevanjaznižamo vsebnost sladkorja v telesu.Obiskali smo muzej Anin dvor, si ogle-dali kozmetiko Afrodita, prehodili okoli-co Rogaške, pri vrelcih pokušali mine-ralno vodo in občudovali njihove prele-

pe cvetoče parke. Večere smo si popestrili s plesi ob prijetniglasbi. Kar trije naši člani so imeli rojstni dan in presenetili smojih s torticami. Poleg prijaznega osebja, raznovrstne in dobrehrane so nas počastili z masažo telesa in kuponom za vstop vkazino, kjer smo vsi prvič okusil i čar igralnice. Fanika Slemnik

Ogled kaktej

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Pridružite se nam –pri nas je pestro!

Pomladne mesece smo začeli z občnim zborom, na kateremsmo ob pregledu aktivnosti preteklega leta ugotovili, da je vnašem društvu izredno pestro. Sodelovali smo z društvomledvičnih bolnikov in se družili z zdravstvenimi delavci ob Sve-tovnem dnevu zdravja.

Občni zborZbora članov 11. marca 2017 se je udeležilo veliko število čla-nov in gostov. Posebej veseli smo bili podpredsednika zveze,osebja diabetične ambulante splošne bolnišnice Murska So-bota, predstavnikov pomurskih društev diabetikov, društva Štrkpo možganski kapi, društva ledvičnih bolnikov Pomurja, vod-ja zdravstvene vzgoje, diplomirane medicinske sestre refe-renčne ambulante, višje fizioterapevtke ter predstavnikov spon-zorje in donatorjev. Pogrešali pa smo predstavnike iz politične-ga življenja, ki si žal ne morejo vzeti malo časa za nas.Položili smo račune. Pregledali smo uspešnost delovanja dru-štva v preteklem letu in si postavili okvir-ni načrt za leto 2017. Spet smo bili akti-vni in vpeti v številne projekte, saj smovse, kar smo si zadali, v celoti izpolniliin še marsikaj dodali čez leto. Vsi priso-tni, še posebej gosti, so bili zelo navdu-šeni in zadovoljni z našim delovanjemin so nam zaželeli, da bi bilo letošnje letovsaj tako uspešno.Strokovno predavanje. Višja fiziotera-pevtka Metka Vlaj je predavala na temoStres in telesna aktivnost. Najlepša to-čka pa je bila predstavitev delavnicePomen telesne aktivnosti pri obvladanju

sladkorne bolezni pod vodstvom fizioterapevtke Metke Vlaj, nakateri so sodelovali prav vsi prisotni, in nastop našega pevske-ga zbora Cukrčki z nekaj zapetimi prekmurskimi pesmimi podvodstvom Marije Rituper. Ob zaključku smo bili enotni: v našem društvu je vedno pestro,dolgočasja ne poznamo. Zato: pridružite se nam in včlanite sev naše društvo ter pomagajte pri pestro zastavljenem progra-mu. S skupnimi močmi in dobro voljo se lahko vse uresniči.

Svetovni dan ledvičnih bolnikovVsako leto je drugi četrtek v marcu svetovni dan ledvičnih bol-nikov. V skupni akciji Društva ledvičnih bolnikov Pomurja in na-šega društva smo v trgovskem središču BTC v Murski Sobo-ti postavili informacijsko točko. Prostovoljci društev in zdrav-stveni delavci, ki sodelujejo z ledvičnimi in sladkornimi bolni-ki, ter dijaki srednje zdravstvene šole so spoznali veliko o slad-korni bolezni in zdravih ledvicah, saj je znano, da je prav slad-korna bolezen najpogostejši vzrok za okvaro ledvic. Mimoido-čim obiskovalcem soboškega BTC-ja smo brezplačno izvaja-li meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka.

Svetovni dan zdravja7. aprila, ob svetovnem dnevu zdravja, je Zavod za zdravstve-no varstvo občanov organiziral vsakoletni shod. Letošnje dru-

ženje je potekalo v prijetnem sončnemdopoldnevu na ploščadi v središču Mur-ske Sobote pod geslom Spregovorimoo depresiji.Pripravljen je bil zanimiv kulturni pro-gram, sledile pa so predstavitve in me-ritve. Nekaj naših članov se je udeleži-lo dogodka; skupaj z zdravstvenimi de-lavci smo udeležencem merili krvni slad-kor, delili brošurice ter informirali obisko-valce o preventivi in tudi o posledicahsladkorne bolezni. Ob koncu shoda smose razgibali pod taktirko višje fizioterapevt-ke Metke Vlaj. Marija in Andrej Barber

Ob svetovnem dnevu zdravja so potekale meritvekrvnega sladkorja.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Od Mirne Peči do ZijalaNovomeški diabetiki so bili spomladi zelo aktivni. Poleg red-nega občnega zbora so v Splošni bolnišnici Novo mesto me-rili krvni sladkor in se v lepem številu udeleževali pohodovpo Dolenjski in Suhi krajini.

Zijalo – kraj, kjer Temenica izpod tridesetmetrske stene dru-gič privre na plano, smo pohodniki obiskali že nekajkrat. Kerje Zijalo v vsakem letnem času drugačno, smo se tokrat odlo-čili, da ga obiščemo tudi spomladi. 1. marca 2017 je bila ude-ležba v primerjavi s pohodom od Hmeljnika do Hmeljčiča resskromnejša, pa vendar sta bili dve udeleženki prvič na tem po-dročju. Lani smo na prvem jesenskem pohodu na Ostri vrh vo-njali ciklame, tokrat smo lahko prisluhnili »cingljanju« zvonč-kov. Tudi leska se je takrat že prebudila iz zimskega spanja,trobentice in podlesek prav tako niso več zdržali po zemljo, pri-kukali so na plano in nam polepšali pohod. Po treh urah smose vrnili na izhodišče in se z vlakom odpeljali v Novo mesto.

Srečanje in občnizbor 6. marca 2017 je v HoteluŠport na Otočcu potekalobčni zbor društva, na ka-terem smo po pozdravnemnagovoru predsednika dru-štva Dušana Jukića prisluh-nili kulturnemu programuučencev Glasbene šoleMarjana Kozine, ki mu jesledil občni zbor. V nadalje-vanju smo z zanimanjemposlušali predavanje JelkeZaletel, dr. med., diabeto-loginje iz UKC Ljubljana in predsednice Diabetološkega zdru-ženja Slovenije, z naslovom Sladkorna bolezen in vozniško do-voljenje. Predavateljica nam je predstavila težave sladkornihbolnikov z vozniškim dovoljenjem in podala koristne informa-cije in napotke o tem, kako ravnati pri vožnji motornih vozil, česi sladkorni bolnik.

Še ena nova potČlani Društva diabetikov Novo mesto se že 16 let udeležuje-mo in družimo na skupnih pohodih. S pomočjo zakoncev Smo-lič smo odkrili še eno novo pot. 29. marca 2017 smo se odpe-ljali do Pluske v občini Trebnje in se še z nekaterimi pohodni-ki sestali pri gasilskem domu na Občinah. Po poljskih poteh spogledi na dolenjsko gričevje in krajšimi postanki smo pot na-daljevali proti Babni gori in razvalinam gradu Kozjek, ki se na-haja na višini 456 metrov nad vasjo Dolenje Selce. »Kaj še bo?!«smo se spraševali, ko smo že konec marca iskali senco. Poslabih treh urah hoda smo krožno pot zaključili na izhodišču,kjer nas je čakalo presenečenje v obliki dobre malice. In nesamo to, naša članica Vida je za vsakega pohodnika pripravi-la ročno izdelan spominček. Naše tokratno druženje smo za-ključili še z ogledom Jurjeve domačije iz 18. stoletja, ki je ena

najzanimivejših kulturnih zanimivosti v občini Trebnje. Še sku-pinska fotografija in naši zvesti jekleni konjički so nas odpelja-li v Novo mesto.

Dan odprtih vrat Splošne bolnišnice Novo mesto V Splošni bolnišnici Novo mesto je 6. aprila 2017 potekalosrečanje lokalnih društev, zdravnikov, zdravstvenih delavcev po-sameznih ordinacij in institucij z imenom Dan odprtih vrat. Nadogodku smo sodelovali tudi člani Društva diabetikov Novo me-sto in na stojnici izvajali meritve sladkorja v krvi. Privabljali smonove člane in javnost ozaveščali o sladkorni bolezni.

Pohod ob Krki – od Soteske do DvoraNa lep pomladni sončni dan smo se udeležili pohoda od So-teske do Dvora. Triindvajsetim članom društva se je na zbir-nem mestu v Soteski pridružilo še sedem onkoloških bolnic invodnik Andrej iz Dvora. Ta nam je po nekaj minutah hoje po-kazal ostanke prvega gradu v Soteski, ki je bil na desnem bre-gu Krke, in pobočje Pleševice, kjer so bili nekoč grajski vino-gradi, danes pa je gozd. Povedal nam je, da so roški gozdovizelo vodnati, le da voda ne teče po površju, ampak se kot pod-talnica na več mestih izliva v Krko. V poletnem času, ko je vo-

dostaj nižji, pa voda spetponikne v votlinah. Po do-bri uri hoje smo prišli doprostora za piknik, kjer smosi privoščili krajši počitek,nato pa smo pot nadaljeva-li ob Krki, opazovali cveto-ča pobočja, delo bobrov,lepe bele labode in kaska-de reke Krke. Med potjosmo ugotovili, da udeležen-ci pohoda prihajamo iz karšestih občin: Dolenjske To-plice, Mirna Peč, Novo me-sto, Straža, Trebnje in Žu-žemberk. Po slabih treh

urah hoda smo prispeli do Dvora, se zahvalili Andreju za vo-denje in se dogovorili, da naslednje leto nadaljujemo pot odDvora do Žužemberka.

Deseti spominski pohod po Josipovi poti10. maja 2017 smo se podali na že deseti spominski pohod poJosipovi poti. Ker je bilo kar nekaj pohodnikov prvič na tej poti,smo pred pohodom pojasnili, kako je pot dobila ime. Josip Bevcje bil namreč eden prvih organizatorjev pohodov pri Društvudiabetikov Novo mesto. Ker so mu bili vzponi na poti breme,je bila prav zanj odkrita pot brez vzponov iz vasi Potok protiPraprečam in nazaj na Potok. Žal mu prezgodnja smrt ni do-volila, da bi se po tej poti kdaj sprehodil. Kot po navadi smoavtomobile pustili v vasi Potok in pot nadaljevali proti Prapre-čam. Na polovici poti smo naredili postanek in se okrepčali.Izmenjali smo nekaj smešnic in nadaljevali s potjo. Med prije-tnim kramljanjem smo opazovali visoke smreke, vonjali svežzrak, poslušali ptičje petje in že smo bili iz gozda med cveto-čimi travniki. Ker se je teden dni pred našim pohodom poslo-vila zvesta pohodnica Duška Bubalo, smo se ob povratkuustavili na pokopališču Srebrniče in prižgali svečki v spominDuški in Josipu. Fanika Vovk


Spomladi smo opravili precej pohodov.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Hrastnik

Tradicionalneaktivnosti

Aprila so člani hrastniškega društva diabetikov izletnikovaliv Radgoni, 16. marca 2017 pa so izvedli občni zbor in izvolilnova člana nadzornega odbora.

Izlet v okolico Radgone8. aprila 2017 se je 28 članov hrastniškega društva udeležiloizleta v okolico Radgone. V prekrasnem sončnem jutru smose zbrali pred prostori društva in si na poti proti Radgoni ogle-dovali naravne lepote delčka Slovenije, kjer so doma štajer-sko vino, bučno olje in gibanica. Ustavili smo se med vinogra-di in obiskali vinogradnika Mlinariča, ki nas je pogostil s svo-jimi dobrotami. Sprehodili smo se in si ogledali lepote pokra-jine, nato pa se odpeljali proti Apačam, kjer smo imeli odličnokosilo. Pot nas je vodila tudi do Konjišča, kjer smo si ogledaliribnike in najstarejši hrast, ki je restavriran. Hoja okoli ribnikovje zahtevala dobro urico časa, na prelepem vrtu gostinskegalokala pa se je prilegla dobra kavica. Na poti nazaj smo si pri-

voščili še gibanico v gostišču Urška in se dobre volje odpravi-li proti domu.

Občni zbor 201716. marca 2017 je v Športni dvorani na Novem Logu potekalredni občni zbor članov Društva diabetikov Hrastnik. Prisotneje pozdravil predsednik društva Leopold Majes in jim zaželeluspešno delo. Občni zbor se je skladno z dnevnim redom se-znanil s poročili o dejavnostih preteklega leta in načrtom delaza leto 2017 ter izvolil nova člana nadzornega odbora. S po-zdravi in čestitkami za uspešno preteklo delo in z željami zauspešno delo v letu 2017 so se oglasili tudi povabljeni gostje.Sledilo je predavanje Antiparazitsko čiščenje krvi, ki ga je ime-la Ema Furlan. Dogodek se je zaključil z druženjem članov intradicionalno pogostitvijo. Vojka Železnik, foto: Maks Rak


n Društvo diabetikov Ptuj

Pomladni veter v društvu

Ptujski diabetiki so si po predavanju o negi nog na izletu vŽalcu ogledali tudi Hmeljarski muzej. Še prej, v marcu, pa soopravili redni občni zbor.

Občni zbor Društva diabetikov Ptuj 18. marca 2017 smo se člani Društva diabetikov Ptuj zbrali na43. občnem zboru v restavraciji Gastro Ptuj. Ženski pevski zborVrtec Ptuj nam je popestril dan z lepo zapetimi pesmimi, na-daljevali pa smo z zdravstvenim predavanjem dr. Roberta Oro-vecza z naslovom Demenca. Sledil je Občni zbor, na kateremnam je predsednica Marija Velikonja poročala o delu v prete-klem letu, finančno poroči-lo nam je predstavil blagaj-nik Drago Plečko. Na dnev-nem redu smo imeli zame-njavo predsednice in dvehčlanov izvršnega odbora.Predsednica Marija Veliko-nja, ki je 26 let vodila Dru-štvo diabetikov Ptuj, je od-stopila in za novo predsed-nico je bila imenovana in iz-voljena Sonja Korošak.Prav tako sta na lastno že-ljo odstopila dva člana iz-vršnega odbora A. Cigler in

D. Kmetec, predlagani in izvoljeni pa sta bili A. Breznik in M.Hentak. Po volitvah smo nadaljevali z občnim zborom, tako seje novo izvoljena predsednica Sonja Korošak zahvalila za zau-panje in predlagala načrt dela za leto 2017, blagajnik Drago Pleč-ko je predlagal finančni načrt za leto 2017. Člani so oba doku-menta soglasno sprejeli. Občnega zbora so se na povabilo ude-ležili tudi predstavnica MO Ptuj, predstavnica diabetikov Slo-venije, dr. Marta Simonič, in medicinske sestre.

Predavanje o negi nogPoleg druženj po Sloveniji in tujini, ki jih načrtujemo, ter že ob-stoječih rednih mesečnih pohodov po okolici Ptuja društvo or-ganizira tudi različna izobraževalna predavanja. Prvega smo ime-li 22. aprila 2017. Na lepo in sončno soboto smo se odpeljali vpodjetje Kana v Žalec, kjer nas je gospa Akrman lepo spreje-la ter nam ponudila kavico in sadje. Sledilo je predavanje o negnog – pedikuri, predstavila pa nam je tudi izdelke Gehwol zanego nog in nohtov, ki so primerni za diabetike. Zainteresira-

nim je izvedla tudi meritevdelovanja venskega obto-ka. Zaposlenim v podjetjuKana se lepo zahvaljujemoza predavanje in predstavi-tev izdelkov. V nadaljeva-nju smo obiskali še Hmeljar-ski muzej Žalec in se odpe-ljali na zasluženo kosilo. Potsmo nadaljevali na goro Olj-ko z lepo baročno cerkvijoz dvema zvonikoma in pre-čudovitim razgledom na Sa-vinjsko dolino in Posavskohribovje. Ida Fric

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Združeni in povezani »Združeni in povezani smo močnejši, z majhnimi, na videz ne-pomembnimi dejanji, pa pri premagovanju sladkorne boleznipomagamo drug drugemu,« je v nagovoru marčnemu zboručlanom posavskih diabetikov sporočila predsednica društvaDarja Mandžuka.

Zbor članov Društva diabetikov Posavje – Brežice je potekal18. marca 2017 v restavraciji Štefanič v Brežicah, s seznanja-njem z zdravim načinom življenja in predvsem, če to znanjeuporabljamo v vsakdanjem življenju in uspešno premagujemovse pasti, ki nam jih ta zahrbtna bolezen postavlja na življenj-sko pot. In prav ozaveščanje in izmenjava izkušenj je tisto, karnas, sladkorne bolnike, v društvu povezuje. Zbori članov vsehdruštev potekajo bolj ali manj podobno, vendar ima vsako dru-štvo nekaj posebnosti. Tudi z Društvom diabetikov Posavje –Brežice ni drugače. Že samo dejstvo, da društvo združuje čla-ne treh posavskih občin (Sevnice, Krškega in Brežic), ni po-gosto in temu primerno je tudi trenutno število članov – 500.Glede na povečano število sladkornih bolnikov lahko pričaku-jemo, da se bo v prihodnjih letih članstvo le še povečevalo. Kulturni program. Zbor se je, tako kot je to stalnica že nekajzadnjih let, začel s krajšim kulturnim programom, ki so ga iz-vedle učenke Osnovne šole Brežice in članica pohodne sku-pine iz Sevnice, Branka Jenžur, slednja s krajšo črtico, v ka-teri nam je opisala eno njihovih poti v pravljični svet pod Lis-co: »Ljudje smo kot grozdne jagode. Različni smo si, a ven-dar zaznamovani s sladkorno boleznijo, združeni v velik grozd,ki nas drži skupaj.« Predavanje o nogah. Stalnica vseh naših druženj je tudi iz-obraževanje. Tudi tokrat je imela predsednica srečno roko priizbiri teme Diabetik in njegova skrb za noge in še bolj pri izbi-ri predavateljice, pedikerke Romane Praprotnik iz Velenja, kije strokovno in prepričljivo, predvsem pa vsem razumljivo,podkrepljeno s številnimi primeri iz svoje dolgoletne prakse, pred-stavila eno od najpogostejših težav sladkornih bolnikov. Kapodol, bi po športno ocenil temo predavanja, predvsem pa pre-davateljico. Takih predavanj in takih predavateljic si nedvom-no želimo tudi v bodoče. Poročila. V nadaljevanju je zbor potekal po običajnih tirnicah,

poudaril bi le to, da smo iz poročila predsednice društva izve-deli, da je bilo društvo tudi v letu 2016 aktivno, da je bila sko-raj vsak mesec izpeljana vsaj ena izmed dejavnosti, nekatereskupine, kot so pohodne, pa so se srečevale in odpravile napot v vseh treh občinah vsak teden. Tudi program za leto 2017je pester in vsebuje ozaveščanje, izobraževanje in druženje.Glede na porast sladkorne bolezni se mi zdi zelo pomembno,da v društvu namenjajo veliko pozornosti vzgoji mladih s pred-stavitvami društva in predavanji o sladkorni bolezni v vsehosemindvajsetih osnovnih šolah, delujočih na območju, ki gapokriva društvo.Zahvale. S članarino, donacijami občin in donatorji, ki podpi-rajo in sofinancirajo delovanje društva, lahko to svojim članomnameni različne vrste pomoči, kot so subvencije za preventi-vni oddih v zdravilišču, obisk pedikerja, pomoč oziroma opro-stitev članarine za socialno šibke člane, pa tudi prednovoletniobiski bolnih in ostarelih po domovih. V vsakem društvu je ne-kaj posebej prizadevnih ljudi in nekaterim od teh se je pred-sednica s priznanji in cvetjem zahvalila za njihov prispevek kdelovanju društva. Zbora članov so se udeležili tudi predsed-nik Zveze društev diabetikov Slovenije Peter Miklavčič, pred-stavnik občine Brežice Dražen Levojević, vodja ambulante zadiabetes v brežiški bolnišnici Živana Kavčič, dr. med., spec. int.med., in drugi. Po skupnem kosilu in druženju smo se razšli,ali če zaključim literarno, razpršili smo se kot velika regratovalučka, ko vanjo pihne otrok, vsak na svoj dom, opogumljeni inopremljeni z novimi spoznanji, dognanji in usmeritvami terobenem povezani z nevidnimi nitkami v celoto, ki se imenujeDruštvo diabetikov Posavja. Rudi Mlinar

IZ NAŠIH DRUŠTEV


Naša srečanja so številčna, saj pridejo člani iz treh posavskih občin.

n Društvo diabetikov Lenart

Občni zbor Na marčnem občnem zboru s kulturnim programom so se dia-betiki iz Lenarta izobraževali tudi o kroničnem venskem po-puščanju.

18. marca 2017 smo imeli člani Društva diabetikov Lenart ob-čni zbor. Začeli smo s kulturnim programom, zapele so nampevke ljudskih pesmi Društva upokojencev Lenart, na harmo-niko pa je zaigrala mlada harmonikarica Jasmina. Po kultur-nem programu smo imeli zelo zanimivo predavanje predstav-

nice DIAFIT-a Irene Kaučič Gačnik, ki nas je izobraževala okroničnem venskem popuščanju pri sladkornih bolnikih. Na ob-čnem zboru so nas s svojo prisotnostjo počastili predsednikDruštva diabetikov Maribor Mirko Topolovec in podpredsedni-ca Majda Završnik ter ravnatelj Osnovne šole Voličina AntonGoznik. Posebej veseli smo bili obiska župana Lenarta, mag.Janeza Krambergerja, ki je našemu društvu namenil nekajspodbudnih besed. Po predstavitvi lani opravljenega dela innačrtov za letošnje smo se poveselili ob dobrem kosilu in dru-ženju z našimi člani. Zavezali smo se, da se bomo čim bolj po-gosto udeleževali pohodov, ki jih organiziramo vsak mesec, into v aprilu tudi uresničili, saj smo se odpravili na nekaj kilome-trov dolgo pot okoli Trojiškega jezera in po okraju Trojica.

Ingrid Belšak

n Društvo diabetikov Jesenice

Od karnevala do tuberkuloze

Pestro dogajanje – aktivnosti ob svetovnem dnevu žil, občnizbor, pohod v Šobec in po Poti treh zvonov, nad- in podzem-lja Kranja do medgeneracijskega sodelovanja ter vse do kar-nevala in resnega predavanja.

V začetku marca smo odšli na tradicionalni pustni karneval vDobovo, kjer se prvo soboto po pepelnici predstavijo lokalnemaske in maske iz drugih slovenskih krajev in tujine, predvsems Hrvaške. Letos je bilo v povorki čez 50 večinoma skupinskihmask in vse so bile domiselne in zanimive. Maškare so imelepripravljen tudi kratek plesni program in jih je bilo veselje gle-dati. Seveda so nas najbolj navdušili šolarčki, oblečeni v štiriletne čase. Na poti domov smo se ustavili še na Otočcu, kjersmo imeli skupaj z mnogimi izletniki pripravljeno večerjo.

Ob svetovnem dnevu žil in tuberkulozeOb svetovnem dnevu žil in svetovnem dnevu tuberkuloze smose udeležili aktivnosti, ki so jih organizirali v Splošni bolnišni-ci Jesenice: izmerili so nam krvni sladkor in krvni tlak, poslu-šali smo predavanje o boleznih ožilja nog in se oskrbeli z gra-divom o tuberkulozi.

Občni zbor Letošnji občni zbor smo popestrili z uvodnim predavanjem okroničnih ranah. Aleksandra Vodopivec, zdravstvena tehnicaiz Diabetološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice, namje na kratko, vendar zanimivo pojasnila, zakaj in kako pride dokroničnih ran in kako lahko z vsakodnevno nego nog rane pre-prečimo. V nadaljevanju občnega zbora smo izvedeli, kako uspe-šni smo bili lani in kaj načrtujemo letos. Ugotovili smo, da smo

v letu 2016 izpeljali vse načrtovane aktivnosti in poslovali po-zitivno. Sprejeli smo program dela in finančni plan za leto 2017in izrekli zaupnico dosedanjemu vodstvu tako, da smo za pred-sednico društva ponovno izvolili Sonjo Ravnik in potrdili dose-danje člane Izvršilnega odbora. V nadzorni odbor pa smo iz-volili novega člana, saj je dolgoletni predsednik nadzornegaodbora Marko Dolanc zaprosil za razrešitev. Na občnem zbo-ru je jeseniški župan društvu čestital za uspešno delo in pri-sotne povabil na prireditve ob Jožefovem sejmu in občinskemprazniku; predstavniki društev diabetikov Gorenjske pa so namzaželeli še boljše medsebojno sodelovanje.

Pohod iz Lesc v kamp Šobec in RadovljicoPohoda se je v lepem vremenu udeležilo 22 članov društva.Tokrat smo imeli tudi varstvo, saj je bila z nami psička Lina.Če bo še naslednjič tako pridna, jo bomo mogoče kar včlani-li. V Šobcu smo se okrepčali in pogledali, kako so v kampu či-stili izpraznjeno strugo, kjer se je nabralo veliko alg. Potem pačez polje v Radovljico in naprej na izhodišče v Lescah.

Po Poti treh zvonov April se je začel s soboto, ki smo jo jeseniški pohodniki preži-veli v Sebenjah, kjer je Društvo diabetikov Tržič pripravilo po-učen pohod po Poti treh zvonov. Za posebno doživetje je po-skrbel njihov vodič, saj nam je na vsaki »postaji« poleg kra-jevnih zanimivosti predstavil še kakšno pesem Toneta Pavčka.

Po Kranju in pod njim Društvo diabetikov Kranj pa nas je popeljalo skozi Prešernovgaj in stari del mesta v kranjske rove, kjer smo izvedeli velikonovega o zgodovini mesta in o živalih, ki so v rovih našle svojdom. Vodička nam je povedala marsikaj tudi o tem, kako sorove odkrili, jih očistiliin uredili za turističniogled.

Maj v Strunjanu Letos smo jeseniškidiabetiki odšli na leto-vanje v Strunjan že vprvi polovici maja. Če-prav je bila skupinamanjša kot običajno,so nam pripravili zani-miv in pester program,tako da je teden obmorju hitro minil.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


V 82. letu nas je tiho zapustila naša dol-goletna članica Majda Mihelič. Bila jemed pobudniki ustanovitve Društva dia-

betikov Jesenice in ob začetku njegovega delovanja enaprvih zaslužnih organizatorjev. Majda Mihelič je bila več kotčetrt stoletja članica izvršnega odbora društva, skrbela jepredvsem za evidenco in preskrbo članov s pripomočki za mer-jenje krvnega sladkorja ter za organizacijo izletov in okrevanj.Za svoje skrbno, požrtvovalno in dolgoletno delo v društvuje dobila zlato plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije. Maj-da Mihelič je bila vedno polna optimizma in energije, odprtain družabna, pripravljena prisluhniti in pomagati, zato jo po-grešamo in jo ohranjamo v najlepšem spominu.Počiva na pokopališču na Breznici pri Žirovnici.

Društvo diabetikov Jesenice

V spomin

Majda Mihelič

Pohoda se je v lepem vremenu udeležilo 22 članov.

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Velenje

Nasmehnili smo se pomladi

Okrevanje v Strunjanu v znamenju pestrih izobraževalnih inprostočasnih aktivnosti, s katerimi so velenjski diabetiki pre-gnali zimo in se nasmehnili pomladi.

Okrevanje Strunjanu. 2. aprila 2017 smo se odpravili na te-densko okrevanje v hotel Salinera v Strunjan. Že pot je bila pri-jetna, saj smo se peljali soncu in morju naproti. Okolica hote-la je eno samo zeleno morje, povsod nekaj cveti, prijetno to-plo je in vzdušje je bilo takoj dobro.Sprejem v hotelu? No ja, doživeli smo že marsikaj bolj oseb-nega in prisrčnega: miza s kozarci vina pred vhodom v jedilni-co, nobene besede dobrodošlice, pa skoraj 50 nas je bilo. Mizeso nam odredili, opremili z napisi »Rezervirano«, potem pa smose dnevno borili za svoje prostore. Izbira hrane je bila zadovo-ljiva, vse pa je imelo nekako podoben okus. Osebno me je zelomotilo, da je okrog posod s hrano vse popackano. Sobe so bileprijazne, s pogledom na morje, vendar je v tem času vse šebrez sonca. Izdatno pa smo se soncu lahko nastavljali na ba-zenski terasi. Bazen je za naše starejše kosti hladen, res paje, da se v njem da dobro plavati, če imaš prostor. Tudi tu smopogrešali koga s kakšno krpo, namesto da se postavijo znaki»Drsi!«. Pri telovadbi v vodi so imeli nekateri težave, ker je vesbazen enako globok in so se morali zateči na stopnice. Svetla točka. Animatorka Klavdija pa je prava bomba: njen na-čin vadbe je odličen, oddaja toliko pozitivne energije in vidi se,da se na svoj posel spozna. Razgibala nam je sleherno miši-

co, in to vse pod vodo, da smo res v celoti izkoristili blagodej-ni upor morske vode. Poleg tega pa je tip človeka, ki vsakegapripravi vsaj do nasmeška, če že ne do smeha! Tudi ostale aktiv-nosti z njo so bile nadvse prijetne, sproščujoče in polne sme-ha. Tako smo si skupaj ogledali točke energijskega parka, šlina pot po solinah in bližnji okolici, z nami pa je izvedla pravi ple-sni tečaj – vsi smo pričakovali nastop plesne skupine, na kon-cu pa smo morali plesati sami! Dež je bil usmiljen in smo gadoživeli samo v poldnevnih odmerkih, tako da nikoli ni bil po-kvarjen ves dan. Drugače pa je animacija v hotelu skopa, zanas malce nenavadno, saj smo navajeni drugačnih animacij. Izvrstna izobraževalna predavanja. Odlična je bila letos po-nudba izobraževalnih predavanj. Profesorica zdravstvene vzgo-je Danica Ostanek nam je spregovorila o pomembnosti HbA1c,lahko smo opravili tudi meritev. Novost je bilo predavanje dr. Mal-čeve o diabetesu in akupunkturi. Naučili smo se stimulacije ne-katerih za sladkornega bolnika pomembnih točk. Najbolj nas jezanimala tista proti lakoti. Naša »domača« predavateljica, spe-cialistka klinične dietetike Irena Volk iz Bolnišnice Topolšica, namje kar krepko stopila na prste glede prehrane. Po hitrem postop-ku je opravila z vsemi zmotnimi predstavami o tem, kaj sme-mo in česa ne. Prikaz je bil nadvse plastičen, obrok hrane v pla-stični vrečki, ki je predstavljala želodec in njegovo potrebo po»še in še«. Že pred leti nas je, stare gospodinje, postavila nazelo realna tla, kaj je normalna količina krompirja za štiričlan-sko družino. Letos je bilo še bolj »kruto«: vsa živila nam je ek-spresno preračunala v vrečke sladkorja! To je pa bolelo inupam, da tudi zaleglo. Predstavila je tudi zajemalko za merje-nje količine škrobnih živil, ki jo je razvila sama in so jo izdelaliv Plastiki Skaza. Ob slovesu pa smo si zaklicali v pozdrav: Sevidimo v Moravcih, naši naslednji destinaciji.

Ingeborg Čas, foto: Franc Čas

Imeli smo odlična izobraževalna predavanja. Kot običajno – vsak dan smo bili aktivni.

Medgeneracijsko sodelovanje 17. maja 2017 smo se na trgu Stara Sava udeležili Parade uče-nja 2017 v organizaciji Ljudske univerze Jesenice. Sodelova-li smo s Srednjo šolo Jesenice – zdravstvena usmeritev. Ude-ležencem parade smo merili vrednosti krvnega sladkorja inkrvnega tlaka. Razveseljivo je, da se je meritev udeležilo ve-liko mlajših udeležencev, kar kaže, da tudi mladi skrbijo za svo-je zdravje. Medgeneracijsko sodelovanje in druženje je lepouspelo, Ljudski univerzi Jesenice pa se za organizacijo tegadogodka iskreno zahvaljujemo! Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan


AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipavevsak prvi in zadnji torek v mesecu meritve krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, v prostorih Društva upokojencev Vipava Francka Krašnja, 040 131 145 in

Janja Merljak, 041 752 124ob sredah vódena telovadba v bazenu ob 18.00, na Policah v Ajdovščini Božidar Madić, 041 586 525Društvo diabetikov Posavje-Brežiceob četrtkih uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu, Trg izgnancev 12a, Brežice Marija Baškovč, 040 734 950ob četrtkih krajši pohod za člane iz občine Krško zbor v Krškem Anton Vodišek, 031 391 920ob četrtkih krajši pohod za člane iz občine Sevnica zbor v Sevnici Ivana Kranjc, 040 836 702

spletna stran društva: http://www.diabetiki-posavje.si aktualni dogodki društvaDruštvo diabetikov Cerknicavsak prvi četrtek v mesecu pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087junija ali julija izlet zbirajo prijave Doroteja Nared, 031 652 087od 3. do 10. septembra edukativno zdravstveno okrevanje v hotelu Sava Rogaška zbirajo prijave Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžaleob sredah uradne ure od 9.00 do 12.00 pisarna društva, 01 721 42 79sobota, 2. september meddruštveni pohod Gradiško jezero ob 8.00, parkirišče pri jezeru Tone Košmerlj, 041 679 787od 17. do 24. septembra edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu ob 10.00, avtobusna postaja Domžale pisarna društva, 01 721 42 79sreda, 4. oktober meritve krvnega sladkorja in tlaka od 10.00 do 12.00, društvo pisarna društva, 01 721 42 79sobota, 7. oktober pohod Šinkov Turn naknadno na vabilih Tone Košmerlj, 041 679 787sobota, 21. oktober izlet s predavanjem (grad Bogenšperk) naknadno na vabilih pisarna društva, 01 721 42 79Društvo diabetikov Dravograd polžkiob torkih rekreativni pohodi v okolici Dravograda ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd Anica Repnik, 051 381 013ob sredah uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka od 10.00 do 12.00, na sedežu društva Kodrun Ervin, 040 562 472 ob sredah kolesarjenje v Dravogradu ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd Alojz Špalir, 041 363 616ob četrtkih rekreativni pohodi v okolici Slovenj Gradca ob 17.00, Športna hala Ana Rutnik, 031 667 035ob petkih kolesarjenje v Slovenj Gradcu ob 17.00, Športna hala Ana Rutnik, 031 667 035sobota, 24. junij pohod na Smrekovec ob 7.00, Hotel Dravograd Alojz Špalir, 041 363 616sobota, 24. junij kolesarjenje v Dravogradu, s člani društva invalidov Dravograd Hotel Dravograd Alojz Špalir, 041 363 616Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako prvo sredo v mesecu uradne ure od 10.00 do 12.00, v pisarni društvaob četrtkih rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja ob 17.00, v pisarni društva Ela Jančar, 031 865 551Društvo diabetikov Hrastnikob ponedeljkih uradne ure društva od 9.00 do 11.00, sedež društva Leopold Majes, 041 317 545 in

Vojka Železnik, 040 841 828ob ponedeljkih informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 telefon društva, 081 611 340vsak prvi in tretji ponedeljek telovadba in vodna rekreacija telovadnica Dol pri Hrastniku in bazen Leopold Majes, 041 317 545 in

Vojka Železnik, 040 841 828vsak prvi torek v mesecu merjenje sladkorja, holesterola in tlaka od 8.00 do 10.00, sedež društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828 in

Patrick Žibert, 031 346 224pišete nam lahko na e-naslova: [email protected] ali [email protected]

Društvo diabetikov Idrijavsako sredo telovadba ob 16.00, ŠC Idrija D. Kavčič, 041 448 424ob petkih Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424od 9. do 12.septembra mini počitnice v Dalmaciji ob 2.00, Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo diabetikov Ilirska Bistricavsakega 1. in 16. v mesecu dežurstvo z merjenjem krvnega sladkorja in holesterola ob 10.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskiob ponedeljkih organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404ob sredah vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori Jasna Cimperman, 041 683 391ob sredah dežurstvo na sedežu društva, v tednu, ko je sejem

(vsakega 1. ali 16. v mesecu), odpade ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskiob petkih balinanje, ženske in moški ob 18.00, balinišče Koseze ali Zabiče Jožef Kalčič, 040 312 201Društvo diabetikov Jeseniceob ponedeljkih telovadba ob 17.30 do 18.30, TVD Partizan društvo, 040 480 939ob ponedeljkih balinanje od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) društvo, 040 480 939ob sredah uradne ure in merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 480 939julij, avgust julija in avgusta ni uradnih urob četrtkih telovadba od 16.30 do 17.30, TVD Partizan društvo, 040 480 939ob petkih balinanje od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) društvo, 040 480 939sobota, 24. junij meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka) ob 8.00, v Žireh Čazim Babič, 041 909 961sobota, 1. julij pohod po stari vršiški cesti ob 8.00, pri Poštarski koči Čazim Babič, 041 909 961sobota, 2. september meddruštveni pohod Gradiško jezero–Lukovica–Brdo

(organizira DD Domžale) ob 8.00 (kraj bo javljen naknadno) Čazim Babič, 041 909 961od 10. do 17. septembra okrevanje v Termah Dobrna prijave na društvu ob uradnih urah Dragica Vehar, 040 480 939sobota, 23. september pohod Mojstrana, slap Peričnik ob 9.00, v Mojstrani Čazim Babič, 041 909 961sobota, 7. oktober pohod v Občini Bohinj kraj in čas bosta javljena naknadno Čazim Babič, 041 909 961sobota, 14. oktober izlet v Belo krajino prijave na društvu ob uradnih urah Dragica Vehar, 040 480 939Društvo diabetikov Kamniktorek, 20. junij meritve krvnega sladkorja in tlaka od 8.30 do 10.00, v društvu Marija Podbevšeksobota, 24. junij meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka) prijave na društvu, ob 8.00, v Žireh Katarina Ž. Arčon, 041 653 517sobota, 2. september meddruštveni pohod Gradiško jezero–Lukovica–Brdo

(organizira DD Domažale) ob 8.00 (kraj bo javljen naknadno) Savica Juntez, 041 285 341torek, 12. september druženje izmenjava izkušenj ob 10.00, v društvu Marjeta Bukovšek, 041 484 233torek, 19. september meritve krvnega sladkorja od 8.30 do 10.00, v društvu Marija Podbevšeksreda, 20. september predavanje in učna delavnica o zdravi prehrani

(dipl. med. sestra Kati Časar) ob 17.00, ZD Kamnik Savica Juntez, 041 285 341sobota, 23. september izlet s splavarjenjem zbirajo prijave Marija Podbevšek in Katarina Ž. Arčon


AK TIVNOSTI DRUŠTEV AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.od 1. do 8. oktobra edukativno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah zbirajo prijave Savica Juntez, 041 285 341torek, 10. oktober druženje in izmenjava izkušenj ob 10.00, v društvu Marjeta Bukovšek, 041 484 233torek, 17. oktober meritve krvnega sladkorja od 8.30 do 10.00, v društvu Marija Podbevšeksreda, 18. oktober predavanje o sladkorni bolezni in zapletih ob 17.00, ZD Kamnik diabetologinja Jana Plavc, dr. med.Društvo diabetikov Kočevjeob ponedeljkih telovadba s fizioterapevtko ob 17.00 uri, OŠ Ljuba Šercerja ali Frančišek Miklič, 051 340 571

na parkirišču PD Kočevje (Podgorska ul.)ob ponedeljkih skupina sladkorčki, delavnica ob 10.30, pisarna društva Irena Maržičvsak tretji torek v mesecu kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, AP Kočevje Frančišek Miklič, 051 340 571 in

Erika Miklič, 051 340 572vsako drugo sredo v mesecu informacije in svetovanje od 12.00 do 13.30, pisarna društva društvena pisarna, 05 994 72 02ob sredah uradne ure od 9.00 do 11.00, pisarna društva dežurni član IO, 05 994 72 02vsako prvo sredo v mesecu merjenje krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 11.00, pisarna društva Bojan Figar, 051 853 633; Darja VPDob četrtkih joga smeha, obraza in čvrsto telo seniorjev ob 10.00, pisarna društva društvena pisarna, 05 994 72 02 in

Darinka Suljevič, 041 397 789ob četrtkih uradne ure od 16.00 do 18.00, pisarna društva dežurni član IO, 05 994 72 02ob četrtkih refleksoterapija po prijavah društvena pisarna, 05 994 72 02, zunanja

strokovna sodelavkazadnji četrtek v mesecu Stezice do zdravja, pohod z zeliščarjem po prijavah Zofka Cvitkovič, 031 681 326ob petkih klepetalnica, umetnostna delavnica, družabne igre, ročna dela ob 16.00, po prijavah, pisarna društva društvena pisarna, 05 994 72 02Društvo diabetikov Kopervsak torek kegljanje od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821vsako prvo sredo v mesecu uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132ob petkih kegljanje in pikado od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821dvakrat tedensko vaje za zdravo življenje in namizni tenis od 8.00 do 9.00, CDA Koper Stanko Miklič, 031 714 821trikrat na teden kolesarjenje po dogovoru Andrijana Lasič, 041 321 529julija in avgusta uradne ure in dejavnosti društva odpadejosobota, 9. september 2017 piknik Lovska koča Rižana obvestimo pozneje Marija Podvršič, 031 708 132septembra izlet obvestimo pozneje Marija Podvršič, 031 708 132torek, 17. oktober teden mobilnosti – pohod in koles. Vina Koper–Moleto–Vina Koper ob 10.00, Vina Koper Stanko Miklič, 031 714 821od 1. do 8. oktobra edukativno zdravstveno okrevanje Dolenjske toplice ob 8.00, avtobusna postaja Lucija Marija Podvršič, 031 708 132od 15. do 22. oktobra edukativno zdravstveno okrevanje Rogaška Slatina ob 8.00, avtobusna postaja Lucija Marija Podvršič, 031 708 132Društvo diabetikov Kranjob ponedeljkih uradne ure od 16.00 do 18.00, Ljudska uni. Kranj, 2. nad., soba 11 društvena pisarna, 031 485 470vsako sredo redna tedenska telovadba ob 18.30, Diabetični center Kranj društvena pisarna ali 031 485 470sobota, 24. junij meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka) ob 7.00, Ljudska univerza Kranj društvena pisarna ali 031 485 470sobota, 2. september meddruštveni pohod Gradiško jezero (organizira DD Domžale) ob 7.00, Ljudska univerza Kranj društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490nedelja, 3. september 7-dnevni program zdr. vzgoje za diabetike v Šmarjeških Toplicah ob 14.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 Terme Krka, 08 20 50 300, [email protected], 16. september pohod po Jezerskem ob 8.15, Ljudska univerza Kranj društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490četrtek, 28. september delavnica: Obvladovanje samega sebe in spodbujanje

(Branka Strniša, dipl. univ. psih.) ob 16.00, Ljudska univerza Kranj društvena pisarna, 031 485 470sobota, 30. september izlet v neznano ob 7.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 031 485 470nedelja, 1. oktober 7-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike v Talaso, Strunjan ob 14.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 Terme Krka, 08 20 50 300, [email protected], 14. oktober pohod po Šenčurju ob 9.00, Ljudska univerza Kranj društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490Društvo diabetikov Lenartvsak prvi ponedeljek v mesecu pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, Trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak tretji ponedeljek v mesecu kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, Zdravstveni dom Stanko Cartl, 041 438 573ob sredah uradne ure od 9.00 do 11.00, v pisarni društva Ingrid Belšak, 051 321 976vsako prvo sredo v mesecu merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Ingrid Belšak, 051 321 976od 2. do 9. julija edukativno zdravstveno okrevanje v Termah 3000 Moravske Toplice obveščeni prijavljeni udeleženci Ingrid Belšak, 051 321 976ponedeljek, 4. september izlet v Logarsko dolino po dogovoru Ingrid Belšak, 051 321 976september trgatev v Negovi ob 8.00, Trgovina Klasek Ingrid Belšak, 051 321 976oktober pohod Lenart z okolico po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573Društvo diabetikov Lendavaob ponedeljkih uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak drugi torek v mesecu predavanja na temo diabetesa in zapletov ob 15.00, Zveza kulturnih društev Zsuzsi Kepe, 051 488 100ob sredah telovadba ob 17.30, v Domu za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnoob ponedeljkih in sredah uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84ob ponedeljkih in sredah telovadba ob 19.00, športna dvorana Litija Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84ob sredah plavanje ob 16.00, dvorana Pogart Šmartno pri Litiji Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84vsako prvo sredo v mesecu merjenje krvnega sladkorja od 8.00 do 10.00, pisarna društva Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84ob četrtkih ustvarjalne delavnice ob 17.00, pisarna društva, po dogovoru Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84ob četrtkih pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, pisarna društva, po dogovoru Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanaob ponedeljkih uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133ob torkih in četrtkih uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako prvo in tretjo sredo v mes. vodena aerobna vadba v bazenu od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421ob sredah voden sprehod na grad z merjenjem KS pred sprehodom in po njem ob 10.00, Ulica stare pravde 2 Judita Erjavec, 041 708 500 ob četrtkih aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vse leto vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije: Judita Erjavec, 041 708 500 Društvo diabetikov Ljutomervsako prvo sredo v mesecu uradne ure, meritve, druženje od 15.00 do 17.00, pisarna društva Bojana Meznarič, 041 859 313vsako tretjo sredo v mesecu uradne ure, meritve, druženje od 9.00 do 11.00, pisarna društva Bojana Meznarič, 041 859 313vsako tretjo sredo v mesecu rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja ob 16.00, pisarna društva Anica Halabarec, 030 236 385sobota, 1. julij regijsko srečanje društev diabetikov Pomurja v Ljutomeru ob 9.00, hipodrom Ljutomer Bojana Meznarič, 041 859 313



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.v prvi polovici septembra lažji pohod z druženjem ob 8.00, pisarna društva Bojana Meznarič, 041 859 313 v prvi polovici oktobra težji pohod po Goričkem ob 8.00, avtobusna postaja Bojana Meznarič, 041 859 313 Društvo diabetikov Mariborob ponedeljkih brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medikaob ponedeljkih namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919ob ponedeljkih kegljanje od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919vsak prvi in zadnji pon. v mesecu brezplačne meritve krvnega sladkorja od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnicivsak dan plavanje in savna v Fontani 4 ure, s člansko izkaznico ceneje Terme Fontanaob ponedeljkih, torkih in četrtek uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10ob torkih rusko kegljanje od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919ob sredah uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10ob petkih pikado in namizni tenis vsak prvi petek od 10.00 do 12.00,

preostali od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919sobota, 24. junij izlet obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10julija in avgusta počitnice pisarna zaprtačetrtek, 7. september pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 9. september pohod obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 16. september edukativno zdravstveno okrevanje na morju obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10četrtek, 14. september kolesarjenje ob 17.00, obvezna prijava Zdenko Babič, 040 351 919sreda, 20. september dan mobilnosti, brezplačne meritve krvnega sladkorja ob 10.00, Trg Leona Štuklja Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 30. september izlet obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 3. oktober delavnica, predavanje, meritve krvnega sladkorja ob 10.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10četrtek, 5. oktober pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10petek, 20. oktober državno prvenstvo diabetikov v steznem kegljanju Dvorana Tabor Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 28. oktober kostanjev piknik obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10

razne športne dejavnosti obvestila na oglasni deski društva inspletni strani: www.diabetiki-mb.siDruštvo diabetikov Mežiške dolineob ponedeljkih uradne ure društva od 9.00 do 15.00, pisarna društva v ZD na Ravnah, 2. nad. dežurni, 02 822 02 33ob ponedeljkih in četrtkih pohod po okolici Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131ob torkih uradne ure društva od 15.00 do 18.00, pisarna društva v ZD na Ravnah, 2. nad. dežurni, 02 822 02 33ob torkih pohod po okolici Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Vrhnjak, 031 454 622ob sredah pohod po okolici Črne ob 16.00, pri cerkvi Branko Lepičnik, 041 283 029ob sredah ustvarjalne delavnice ob 14.00 (nad Havano na Ravnah) Dragomira Cizerl, 040 397 784ob četrtkih pohod po okolici Kotelj ob 15.00, na Rimskem vrelcu Mira Bertalanič, 031 539 470ob četrtkih pohod po okolici Raven ob 15.00, pred zdravstvenim domom Dragomira Cizerl, 040 397 784Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirjeod četrtkih uradne ure od 9.00 do 10.00 Bernarda Miklavc, 041 961 495Društvo diabetikov Murska Sobotaob ponedeljkih kreativne delavnice in dihalne vaje od 10.30 do 13.00, prostori društva, Tomšičeva 15 Marija Špari, 031 784 780ob ponedeljkih balinanje od 8.30 do 10.00 pri Domu upokojencev Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630vsak drugi in zadnji torek uradne ure od 10.00 do 12.00, prostori društva Danijela Santl Pintarič, 031 526 710ob torkih vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, prostori društva Helena Copot, 041 343 630ob sredah šahiranje od 8.30 do 10.00, prostori društva Marija Barber, 031 511 816vsako prvo sredo v mesecu sestanek, predavanje ali delavnica in meritve ob 17.00, v klubu PGZ, Lendavska ulica 5, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874ob četrtkih nordijska hoja ob 17.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816

vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednikDruštvo diabetikov Novo mestovsak dan plavanje: na sedežu društva so na voljo karte za plavanje od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00 in celodnevne tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300ob sredah uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300vsako drugo sredo v mesecu nekaj urni pohod v okolici Novega mesta določimo naknadno Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300

aktualni dogodki društva na spletni strani: http://ddnm.si tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300sreda, 21. junij športnorekreativno srečanje s piknikom člani prejmejo vabila po pošti tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300sreda, 6. september pohod: Machova pot, 2. del ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sreda, 20. september pohod: Rigelj ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sreda, 4. oktober pohod: Kostanjeva pot ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sreda, 18. oktober pohod: Birčna vas–Novo mesto ob 13.00, Novo mesto, železniška postaja Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300oktobra jesenski izlet po Sloveniji člani prejmejo vabila po pošti tajništvo, 0590 39 855; 064 160 300Društvo diabetikov Piranob ponedeljkih joga (prispevek 5 evrov na mesec) ob 10.30, Športni center Lucija Maruša Pečnik, 031 628 491ob sredah telovadba za vitalnost (prispevek 5 evrov na mesec) ob 9.30, Športni center Lucija Maruša Pečnik, 031 628 491ob četrtkih telovadba za hrbtenico (prispevek 25 evrov na mesec) ob 9.30, Športni center Lucija Maruša Pečnik, 031 628 491ob nedeljah nedeljski pohod ob 9.30, parkirišče pred barom Domen v Luciji Maruša Pečnik, 031 628 491Društvo diabetikov Postojnaob sredah telovadba od 17.30 do 18.30, Šolski center Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322ob četrtkih uradne ure od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna predsednica, 051 233 510po dogovoru pogovor z laičnim svetovalcem, pokličite po dogovoru, pisarna društva v ZD Postojna predsednica, 051 233 510sreda, 28. junij pohod okrog Postojne in merjenje sladkorja ob 15.30, pisarna društva Ivica Bergoč, 031 708 322junija ali julija pohod okoli Bloškega jezera obvestimo naknadno predsednica, 051 233 510od 10. julija do 20. avgusta pisarna zaprta predsednica, 051 233 510septembra izlet in ogled tovarne zdravil Krka v Novem mestu obvestimo naknadno predsednica, 051 233 510oktobra predavanje obvestimo naknadno predsednica, 051 233 510Društvo diabetikov Ptujob sredah dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8.00 do 10.00, pisarna društva Ida Fric, 041 469 510 in Sonja Korošak, 041 528 615vsako drugo sredo v mesecu merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, pisarna društva Ljubica Zavecvsak prvi četrtek pohod po okolici, prijavite se na društvu ob 9.00, novi Lidl Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.od 2. do 9. julija edukativni zdrav. program za diabetike v Termah 3000, hotel Ajda železniška postaja Ptuj Prijavljeni dobijo obvestila po pošti.sobota, 9. september pohod in druženje v Logarski dolini ob 7.00, železniška postaja Ptuj Metka Hentak, 031 408 268 (v času uradnih ur)sobota, 7. oktober izlet v Prekmurje ob 7.00, železniška postaja Ptuj Metka Hentak, 031 408 268 (v času uradnih ur)Društvo diabetikov Sežanaob torkih uradne ure od 9.00 do 12.00, na društvu Ivan Krulej, 031 622 082ob petkih uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Krulej, 031 622 082Društvo diabetikov Slovenj Gradecob torkih kegljanje ob 11.00, kegljišče TUŠ Stane Oblak, 040 603 853ob sredah pohodi ob 16.30, NO Olga Repotočnik, 041 945 664ob četrtkih kolesarjenje ob 17.00, Mercator center Mojca Kasparob petkih kegljanje ob 16.00, kegljišče TUŠ Stane Oblak, 040 603 853Društvo diabetikov Škofja Lokavsak prvi in tretji ponedeljek uradne ure od 16.00 do 18.00, Zdravstveni dom Škofja Loka Tanja Oblak, 031 675 494 po 15. uriob torkih plavanje od 19.00 do 20.00, bazen CSS Janez Jemec, 031 617 895ob torkih in sredah uradne ure in meritve od 8.00 do 10.00, v Zdravstveni dom Škofja Loka Irena Terkaj, 051 486 462ob četrtkih rekreativni pohod na Crngrob ob 9.00, Mercator Podlubnik Tanja Oblak, 031 675 494 po 15. uripo dogovoru meritve gleženjskega indeksa po dogovoru Irena Terkaj, 051 486 462Društvo diabetikov Trbovljeob torkih in sredah uradne ure in meritve od 10.00 do 12.00, prostori društva društvo, 051 335 614julija in avgusta uradne ure in meritve odpadejo, ker je pisarna je zaprtavsako sredo telovadba od 17.30 do 18.30, Delavski dom Trbovlje društvo, 051 335 614julija in avgusta telovadba odpade društvo, 051 335 614četrtek, 6. julij ekskurzija Planica – Tamar obvezna prijava društvo, 051 335 614četrtek, 20. julij kopalni dan v Izoli obvezna prijava društvo, 051 335 614od 12. do 19. septembra okrevanje v Biogradu zbirajo prijave društvo, 051 335 614sobota, 9. september srečanje z diabetiki v Metliki obvezna prijava društvo, 051 335 614četrtek, 21. september kopanje v Rimskih Termah obvezna prijava društvo, 051 335 614četrtek, 28. september pohod Plesko obvezna prijava društvo, 051 335 614Društvo diabetikov Tržičob torkih uradne ure od 17.00 do 18.00 Vika Remic, 031 404 243vsak prvi in tretji torek v mesecu meritve prostori društvavsak zadnji torek v mesecu uradne ure od 9.00 do 10.00 Vika Remic, 031 404 243vsako prvo soboto v mesecu meritve v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v TržičuDruštvo diabetikov Velenjeob ponedeljkih uradne ure od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, Milica Vertačnik, 070 875 519 in

pisarna na Stantetovi 16 Milan Ugovšek, 031 769 141ob ponedeljkih športne dejavnosti: pikado, balinčki, šah od 16.00 do 17.00, prostori društva Franc Simončič, 041 776 212ob torkih tedenski pohod okoli jezera v Velenju ob 16.00, Ribiška koča Velenje Franc Simončič, 041 776 212ob torkih športne dejavnosti: pikado, balinčki, šah od 9.00 do 10.00, prostori društva Franc Simončič, 041 776 212vsak prvi torek v mesecu razne delavnice od 17.00, na društvu, Stantetova 16 Milica Krašovec, 041 970 130Društvo diabetikov Zagorje ob Saviob ponedeljkih kegljanje ob 16.00, kegljišče v Zagorju Emilio Kos, 040 651 697vsak dan nordijska hoja ob 9.00 in ob 18.00 Ivan Polanec, 041 520 583ob torkih uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583ob sredah pikado od 17.00 do 19.00, telovadnica Proletarec-Mladinski center Karli Breznik, 070 514 707ob četrtkih telovadba od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec Ivan Polanec, 041 520 583vsak zadnji petek v mesecu nordijska hoja ob 18.00, Evropark Viki Zupančič, 041 971 853

#

Letna naročnina znaša 6,40 evra (izidejo 4 številke), posamezna številka stane 1,60 evra.Naročilnico pošljite na naš naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu:01 430 54 44; ali po e-pošti:[email protected].

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov [ DA ] [ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

AFRIŠKI�GORSKIKOZLIČ

(iz�dveh�enakih�zlogov)

AMERIŠKIFIZIK,

NOBELOVECSHULL

NEMŠKOŽENSKOIME

(iz:�GALHE)

KRMAZA

GOVEDO

LETOVIŠČEVBOKI

KOTORSKI

ROMUNSKIPESNIK(iz�črk:SUDINEC)

TEKSTILNIIZDELEK

NEKDANJINEMŠKIKANCLER(Helmut)

2

ČLOVEK,OBČUTLJIVNA�CVETNIPRAH

IMEIGRALKEMANGANO(iz:�SILAVAN)

10

MEHKATKANINA(iz�črk:

FALANGE)

Križankeosvežijoznanje.

DO,�RE,�MI,�?BOJNOLETALO

SREDIŠČAKOLES

MOLIBDEN PRIPADNIKHETOV

Križankeso anti-sklerotik.

CENE�NOVAKKOŠARKARNOWITZKI

IRHOVINA

9 REKAV�ZAIRU4.�IN�16.ČRKA

NEKDANJA�VELIKAŠPORTNAPRIREDITEVV�SOCIALIZMU

POENO-TENJE

PRAVTAKO(latinsko)

BOJAZEN GRŠKAČRKA SPLAVILO MESEC

NORMANSKIPOMOREC(Erik�...)KRANJ

3 STARO-RIMSKIFILOZOF(Boetius)

LAMISORODNAŽIVAL

TLAČILKA

7 AKTOVKAENOTA�ZAFREKVENCO

4

MESTO�VPENSILVANIJI,

ZDA

8 Jo bosterešili dokonca?

DEBELAPALICA

POČELO�PRIST.�GRKIH(iz:�črkOPERINA)

6 ENAKI�ČRKINOČNILOKAL

PEVKAPRODNIK

GLASBENIKGJURIN

PRIPOVEDNAPESNITEVGLASBENIKSOSS

POLNISTIKV

POEZIJI

OTOKV�JADRANUPISATELJZORMAN

VESLAŠKATEKMASOLMIZ.ZLOG

TOMOZUPAN

POPULARNAPOPEVKADROBNILASJE

BOLNIKZ

NADUHO

OTOKV�PRESPAN-SKEMJEZERU

13 RIMSKA�6NEMŠKALUKA

ŽENSKOIME,ROZKA

1 12

VELIKOPOLJSKOMESTO

5

GLAVNOMESTO

MOLDAVIJEKRADLJIVEC

NEMŠKIFILOZOF(iz�črk:�STA)

ZBIRANJEPODATKOV

11

TITOVSVETOVALEC(Milovan)

ALBERTEINSTEIN

SestavilJožePetelin

TONETOMŠIČ

Ime in priimek: .....................................................................................................................

Ulica: ..................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ..........................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................

#NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Kupon za nagradno križanko št.119 (julij 2017)

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12

Črke iz oštevilčenih polj križankeprenesite v polja na levi in dobiliboste tokratno geslo.

Nagrade za križanko v Sladkorni št. 119 bo podarila Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisa-nim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 21. avgusta 2017 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25,1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: WELLION. Nagrajenci so bili obveščeni po po-šti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si.

Sladkorna bolezen 51JULIJ 2017

13

4-mm igla

in usnjica

mašcevja

NovoFine® 32G 8-mm igla

povrhnjica

mišicno tkivo

plast podkožnega

90º

NovoFine® 32G

60º

4-mm igla obicajna igla

Na vol

jo N

ovoF

ine

® 6

mm 31G in NovoFine ® 8m

m 30G

NovoFine®

4mm 32G od

junija 2017!

Nova, manjša igla NovoFine® je zasnovana z mislijo na bolnike

UniverzalnaDolžina 4 mm je primerna za subkutano injiciranje, ne glede na bolnikovo velikost in indeks telesne mase3

Združljiva z vecino injekcijskih peresnikov4

Literatura: 1. Arendt-Nielsen L et al. Somatosens Mot Res. 2006;23(1,2):37– 43. 2. Birkebaek NH et al. Diabetes Care. 2008;31(9):e65. 3. Frid A et al. Diabetes & Metabolism 2010;36:S3–S18. 4. Podatki v dokumentaciji. Preizkušeno po standardu ISO 11608-2:2012. Podatki so dostopni na sedežu družbe in so razpoložljivi na zahtevo.

Mocna Edinstvena zasnova zmanjšuje tveganje,

da bi se igla skrivila ali zlomila

Občutki štejejo

UdobnaZelo tanka in zelo kratka igla za cim manj bolecin1 in cim manjše tveganje za intramuskularno injiciranje2

Podrobnejše informacije o zdravilu so na voljo pri:Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, Ljubljana, T 01 810 8700, E [email protected], S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com.

NovoFine® je zašcitena blagovna znamka v lasti družbe Novo Nordisk A/S, Danska.

SI/DV/0217/0010, februar 2017

4-mm igla

4-mm igla

4-mm iglaNovoFine

4-mm igla

povrhnjica

8-mm igla 32G®NovoFine

niFovoN

G23®en

º06

niFovoN4-mm igla

G23®en

º09

obicajna igla4-mm igla

3mm

mmmm

666m

®

8e ®ennne

FiiiinFFFinoooFvvvoooNNnniiGG1133

®

eenniv

inFFiov ooNN

oojjjolljlj oool vvvo aa NNNa

jm44mNo

GG0033

mmmm88

!71170 2 20aijijaununijjjun

od2G 3 32G

mmmm

®eniinoFoFivNoNov

710 2raurbe f,0100/7102/DVDV//IS

a znvogala bneticšae z j®eniFvooN

donorvno@ofn iE, 0070 811 8 0Ta cksnitram, Š.o.o.k dsidroo NvoNde o zjicamrofne išjenbordoP

sna, DS/k Asidroo Nvoe Nbžuri dtsaa v lkmana z

onorvno.ww wil ais.ksidonorvno.ww wS,is.ksid, anajlbuj, L, Lj04a 1tsea c

:iro pjloa vo nu slivar

tejejoi šObčutk.ak

.omc.ksidonor

Documents

OSREDNJA TEMA: VITKIINGIBČNICELO ŽIVLJENJE · 36 Hipnoza 18 VI SPRAŠUJETE – STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO 29 EDUKOTIPEK 14 VSEBINA 32 6 19 Nagradna igra Nagradna igra poteka od 27