0

OTROK V GIBANJU ZA ZDRAVO STARANJE

CHILD IN MOTION FOR HEALTHY AGING

ZBORNIK PRISPEVKOV

KOPER 2012

1

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredie

Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta

Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta

7. mednarodni znanstveni in strokovni simpozij Otrok v gibanju

the 7th international scientific and expert symposium Child in motion

Koper 2012

OTROK V GIBANJU ZA ZDRAVO STARANJE

CHILD IN MOTION FOR HEALTHY AGING

Prispevki

Contributions

uredili

edited by

Rado Piot

Petra Dolenc

Iztok Retar

Saa Piot

2

7. mednarodni znanstveni in strokovni simpozij Otrok v gibanju

the 7th international scientific and expert symposium Child in motion

OTROK V GIBANJU ZA ZDRAVO STARANJE

CHILD IN MOTION FOR HEALTHY AGING

PRISPEVKI

CONTRIBUTIONS

Uredili/Edited by: Rado PIOT, Petra DOLENC, Iztok RETAR, Saa PIOT

Recenzenti: Botjan imuni, Jernej Zavrnik, Rajko Vute, Jurij Planinec Izdajatelji: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredie; Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta; Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta Za izdajatelje/For the publishers: Darko Darovec, Mara Coti, Janez Krek Zalonik: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredie, Univerzitetna zaloba Annales Za zalonika: Darko Darovec Sede/Adress: Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenija

Elektronska publikacija dostopna na naslovu: www.otrokvgibanju.si

2012

Avtorji jamijo za avtorstvo ter prevzemajo vso odgovornost za objavljene prispevke in njihove prevode. Authors pledge for authorship and take full responsability for published proceedings and their translations.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

37.015.31:796(082)

796.012-053.2:373.2/.3(082)

MEDNARODNI znanstveni in strokovni simpozij Otrok v gibanju (7 ; 2012 ; Koper)

Otrok v gibanju za zdravo staranje [Elektronski vir] : prispevki = Child in motion for healthy aging : contributions /

7. mednarodni znanstveni in strokovni simpozij Otrok v gibanju = The 7th International Scientific and Expert

Symposium Child in Motion, Koper, 2012 ; zbrali in uredili, edited by Rado Piot ... [et al.]. - El. knjiga. - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredie, Univerzitetna zaloba Annales, 2012

Nain dostopa (URL): htpp://www.otrokvgibanju.si

ISBN 978-961-6862-27-1 (pdf)

1. Vzp. stv. nasl. 2. Dodat. nasl. 3. Piot, Rado 263501056

3

ORGANIZATORJI / ORGANIZERS

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredie; Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta;

Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta

ZNANSTVENI SVET / SCIENTIFIC COUNCIL

prof. dr. Rado Piot, Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta in Znanstveno-raziskovalno sredie,

Slovenija

doc. dr. Vesna temberger, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta, Slovenija

izr.prof. dr. Inger Karlefors, Tehnina Univerza Lulea, vedska

prof. dr. Ksenija Bosnar, Univerza v Zagrebu, Kinezioloka fakulteta, Hrvaka

prof. dr. Franjo Prot, Univerza v Zagrebu, Kinezioloka fakulteta, Hrvaka

prof. dr. Milan van, Fakulteta za port, Univerza v Ljubljani, Slovenija

doc. dr. Botjan imuni, Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta in Znanstveno-raziskovalno sredie,

Slovenija

izr.prof. dr. Rajko Vute, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta, Slovenija

prof. dr. Jurij Planinec, Univerza v Mariboru, Pedagoka fakulteta, Slovenija

mag. Jernej Zavrnik, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Zdravstveni dom Adolfa Drolca,

Maribor, Slovenija

prof. dr. Serge P. von Duvillard; Texas A&M University-Commerce), USA

doc. dr. Julia Athena Spinthourakis, Division of Pedagogy, University of Patras, Greece

ORGANIZACIJSKI ODBOR / ORGANIZING COMMITTEE

dr. Rado Piot - predsednik dr. Vesna temberger - podpredsednica dr. Botjan imuni dr. Nejc arabon dr. Franc Krpa dr. Rajko Vute

dr. Tjaa Filipi dr. Jera Gregorc

dr. Nina Mohorko

dr. Mitja Gerevi dr. Mihaela Jurdana

dr. Petra Dolenc

mag. Saa Piot mag. Alenka Cemi Giuliana Jelovan Tadeja Volmut

Matej Plevnik

Urka ekli Katja Koren

Uro Marui Iztok Retar

Nika Pegan

Mateja Majhen

Damijan Samojlenko

RECENZENZIJA / REVIEW

Vsi prispevki so bili predhodno pregledani in recenzirani.

All contributions were pre-screened and reviewed.

4

VSEBINA / CONTENTS

PLENARNA PREDAVANJA 8

Serge P. von Duvillard

DO NOT BLAME THE BLAME - FIX THE PROBLEM! OBESITY AND CARDIOVASCULAR

DISEASE IN YOUTH 9

Antonello Lorenzini

LIFE STYLE INFLUENCE ON HEALTH SPAN: THE ROLE OF NUTRITION 10

Branko kof ALI TELESNA AKTIVNOST V MLADOSTI RES POMENI BOLJ ZDRAVO ODRASLOST IN

STAROST? 12

Rado Piot GIBALNA KOMPETENCA TEMELJ SAMOSTOJNOSTI OD OTROKA DO STAROSTNIKA 14

ZNANSTVENI PRISPEVKI 15

Alex Buoite Stella, Nina Mohorko HYDRATION STRATEGIES DURING TRAINING IN YOUNG ITALIAN ATHLETES STRATEGIJE HIDRACIJE MED TRENINGOM PRI MLADIH ITALIJANSKIH PORTNIKIH 16

Alenka Cemi, Alenka Gorenc RAZLIKE V HOJI PREDOLSKIH OTROK 21

Alenka Cemi, Ura Marc RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEKI IN DEKLICAMI 30

Urka ekli LONGITUDINALNA ANALIZA SKLADNOSTI PLAZENJA TIRI DO EST LET STARIH OTROK 36

Martin uta, Radka Bestvinov THE ASSOCIATION BETWEEN PHYSICAL ACTIVITY AND PERFORMANCE OF BRNO

CHILDREN 43

Petra Dolenc

TELESNA SAMOPODOBA OSNOVNOOLCEV V POVEZAVI Z INDEKSOM TELESNE MASE 49

Jera Gregorc, Klavdija trukelj POKODBE OTROK V VRTCU 56

Giuliana Jelovan, Mirijam Potonik, Barbara Lipavek POMEN NARAVNIH OBLIK GIBANJA V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU 66

Tanja Jerina, Iva klempe Koki INTERVENCIJSKI PROGRAMI ZA SPODBUJANJE AKTIVNE POTI PRI OTROCIH IN

MLADOSTNIKIH TER NJIHOVA UINKOVITOST 71

Mihaela Jurdana, Ana Petelin, Maa erneli Bizjak, Zala Jenko Pranikar VPLIV TELESNE AKTIVNOSTI NA KONCENTRACIJO VISFATINA V KRVNI PLAZMI 80

5

Katarina Kete, Anita Braninovi DOJEMANJE DEJAVNIKOV FIZINEGA ZDRAVJA OTROK: ZAKAJ NISO VSI INTERVENCIJSKI PROGRAMI ZA DVIG GIBALNE/PORTNE AKTIVNOSTI USPENI? 85

Katja Koren, Botjan imuni, Tanja Jerina LONGITUDINALNA ANALIZA NAVPINEGA SKOKA 4, 5 IN 6 LETNIH OTROK 93

Mitja Krajnan, Andreja Sinjur KAKO IZBOLJATI ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV V VZGOJNIH ZAVODIH, STANOVANJSKIH SKUPINAH IN MLADINSKIH DOMOVIH 101

Nena Mahmutovi, Tadeja Volmut RAZVRANJE OTROKOVEGA GIBANJA V PRIPADAJOE INTENZIVNOSTI 106 Uro Marui, Mitja Gerevi POVEZAVA MED DVEMA MODELOMA OPISNEGA OCENJEVANJA HOJE ZDRAVIH

OTROK V OBDOBJU ZGODNJEGA OTROTVA 113

Uro Marui, Rado Piot ANALIZA USPENOSTI USVAJANJA ELEMENTARNEGA GIBALNEGA VZORCA HOJE PRI 4-6 LET STARIH ZDRAVIH OTROCIH 120

Nika Pegan

PLESNA IMPROVIZACIJA OD OTROKE IGRE DO SREDSTVA ZA OSEBNOSTNO RAST IN ZDRAVLJENJE ODRASLIH 127

Angela Plevnik

VREDNOTENJE POMENA GIBALNO/PORTNIH AKTIVNOSTI IN VSEBIN PORTNE VZGOJE NA OSNOVNI OLI BIEVJE 133

Angela Plevnik

IVLJENSKI SLOG DRUINE V POVEZAVI Z GIBALNO USPENOSTJO OTROK NA OSNOVNI OLI BIEVJE 138

Matej Plevnik, Mitja Gerevi, Rado Piot OCENJEVANJE ELEMENTARNEGA GIBALNEGA VZORCA PLEZANJA V OBDOBJU

ZGODNJEGA OTROTVA 142

Saa Piot VEDENJSKI SLOGI STAREV OSNOVA OTROKOVEGA TELESNEGA KAPITALA? 147

Iztok Retar, Matej Plevnik, Giuliana Jelovan KOMPETENTNO POUEVANJE GIBALNIH/PORTNIH AKTIVNOSTI OTROK S POSEBNOSTMI V GIBALNEM RAZVOJU KOT NALOBA ZA OHRANJANJE KAKOVOSTI IVLJENJA V POZNI STAROST 154

Andreja Sinjur

POZNAVANJE IN RAZUMEVANJE PRAVIL FAIR PLAYA MED MLAJIMI OSNOVNOOLCI 161

Nataa Sturza Mili ODNOS MED MOTORINIM VEDENJEM IN INTELEKTUALNIMI SPOSOBNOSTMI PREDOLSKIH OTROK 166

6

Botjan imuni, Katja Koren LONGITUDINALNA ANALIZA ARHITEKTURE GOLENSKE MIICE TIRI DO EST LETNIH OTROK 173

Iva klempe Koki, Tanja Jerina, Nina Mohorko DEBELOST IN METABOLNI SINDROM V OTROTVU MONE POSLEDICE MATERNINEGA METABOLINEGA OKOLJA 180

Vesna temberger, Mitja Krajnan, Mojca Odar, Damir Knjaz RAVNANJA UITELJEV V PRIMERU OPRAVIEVANJA OTROK PRI PORTNI VZGOJI 185

Jerneja Teron, Tjaa Filipi, Brenda N. Wilson SLOVENSKA PRIREDBA VPRAALNIKA RAZVOJNE MOTNJE KOORDINACIJE PILOTSKA RAZISKAVA 194

Tadeja Volmut

PREGLED NEKATERIH INTERVENCIJ ZA ZMANJANJE SEDEEGA NAINA IVLJENJA OTROK IN MLADOSTNIKOV 202

STROKOVNI PRISPEVKI 210

Vesna Bezgovek ELEMENTARNE IGRE - SREDSTVO ZA RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK 211

Nina Borko Bezjak

GIBALNI/PORTNI PROGRAM ZA PREDOLSKE OTROKE MALI SONEK V VRTCU SLOVENSKA BISTRICA 216

Marina Dobnik

SISTEM NAPREDOVANJA ZA OTROKE V BORILNI VEINI SAVATE 221

Mirela Flego

SKRB OSNOVNE OLE ZA BOLJI GIBALNI RAZVOJ OTROKA 227

Jera Gregorc, Anja Piek ORIENTACIJSKE IGRE V VRTCU 232

Maja Hmelak, Jurka Lepinik Vodopivec POMEN GIBANJA PRI OTROCIH ZA PREMAGOVANJE STRESNIH SITUACIJ 238

Simona Lozinek GIBALNO OVIRANI OTROCI IN DOSEGANJE MINIMALNIH STANDARDOV PRI

PORTNI VZGOJI 244

Barbara Mugerli

OSNOVNA OLA POMEMBEN PARTNER PRI OBLIKOVANJU ZDRAVEGA IVLJENJSKEGA SLOGA DANES ZA JUTRI 249

Adela Nakievi, Irena Prelog PORT IN ANGLEINA Z ROKO V ROKI 254

Jelena Sitar Cvetko

TELESNE LUTKE 258

7

Rajko Vute,Tatjana Novak

VADBA STABILNOSTI IN RAVNOTEJA V VODI ZA OTROKE IN STAREJE 266

Erna gur PORTNO-REKREATIVNE DEJAVNOSTI OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI 272

8

Plenarna predavanja povzetki

9

DO NOT BLAME THE BLAME - FIX THE PROBLEM: OBESITY AND CARDIOVASCULAR

DISEASE IN YOUTH

Serge P. VON DUVILLARD

FACSM, FECSS; Visiting professor (USA), Department of Applied Kinesiology, Science and Research

Center of Koper, Institute for Kinesiology Research, University of Primorska, Slovenia

ABSTRACT

Ample observational and empirical evidence has been provided that indicates that childhood overweight and

obesity inevitably leads to significant and profound health risk factors of developing adulthood metabolic

syndrome. Much of these data have been provided by medical, nutritional, health, pediatric, physical

education and associated communities. Perhaps the most visible and observable health risk factor among

children (here referred to as youth) is the childhood obesity. Childhood obesity has reached epidemic

proportions in western industrialized countries and is becoming significantly more prevalent also in Slovenia.

The youth sedentary lifestyle and inactivity has attributed directly to epidemic and perhaps exponential

occurrence of obesity in youth. The symptoms and signs of metabolic syndrome have been previously

attributed mostly to the adult population; however, similar observations have been identified and observed in

young and very young segment of population. The typical risk factors of metabolic syndrome in youth, in

adolescents, and in adulthood have been identified. Some of these are: stress, overweight and obesity,

sedentary life style, diabetes mellitus, cardiovascular disease, coronary heart disease, lipodystrophy and

others.

This presentation will review and address several well-known risk factors of developing metabolic syndrome

as results of obesity in youth that directly contributes to adult obesity and are exhibited in increased rates of

hypertension, dyslipidemias, and insulin resistance. These risk factors serve as precursors of coronary heart

disease, the leading cause of death in North America and will over time also arrive in Slovenia. Most of these

risk factors are modifiable (nutrition, smoking, sedentary lifestyle, vigorous physical activity, reduction in TV

and computer game times, etc.) with specific emphasis on very young, young, adolescents that will have

profound consequences for adulthood. Several recommendations will be proposed that may contribute to

reduction of health risk factors among youth. References for this presentation have been generated from

scientific literature and information from various databases in the United States, Center for Disease Control,

National Institutes of Health, World Health Organization and several other relevant sources.

These data are also relevant to Slovenia. These risk factors are creeping up into Slovenian society and it is

my hope that Slovenia will be proactive and address these issues rather than observe the decline of health,

especially among youth. If not, these issues will become very costly and financial burden for Slovenia will be

enormous in the future.

10

LIFE STYLE INFLUENCE ON HEALTH SPAN: THE ROLE OF NUTRITION

Antonello LORENZINI

University of Bologna, Department of Biomedical and NeuroMotorial Sciences, Italy

ABSTRACT

An healthy diet, physical activity and avoiding dangerous habits such as smoking are effective ways of

increasing the health span. Although a relevant part of humanity still suffer from malnutrition, especially

children, the majority of world population is now dying as a result of non communicable diseases. Overweight

and obesity significantly increase the relative risk for the most relevant non communicable diseases:

cardiovascular disease, type II diabetes and some cancers. Childhood overweight, seems to additionally

increase the likelihood for disease in the future adult also trough epigenetic mechanisms. This worrisome

trend defined by many as globesity will deeply impact society unless preventive strategies are put into effect.

Researchers on the basic biology of aging have clearly established that all short lived animal models tested

benefit of increased life span when the diet is calorie restricted. Although similar experiment carried on rhesus

monkeys, a longer lived species more closely related to human, yielded mixed result, overall the available

scientific data suggests to keep body max index in the "normal" range to increase our chance for an healthy

life span. This can be successfully achieved both by healthy diet and physical activity.

11

ALI TELESNA AKTIVNOST V MLADOSTI RES POMENI BOLJ ZDRAVO

ODRASLOST IN STAROST ?

DOES PHYSICAL ACTIVITY AT A YOUNG AGE MEANS A HEALTHIER

ADULTHOOD AND OLD AGE?

Branko KOF

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port, Slovenija

POVZETEK

Med najpomembneji cilji vzgoje je z redno telesno in portno dejavnostjo razviti take vzorce ivljenja otrok

in mladine, da bodo dejavnost in kakovost ivljenja ter zdrav ivljenjski slog njihovo vodilo tudi v odraslosti

in starosti.

Ali imata aktiven ivljenjski slog in ustrezna raven telesne pripravljenosti mladih vpliv na njihovo zdravje,

telesno dejavnost in ivljenjski slog v kasnejih obdobjih ivljenja?

Kljub velikemu znanstvenemu interesu za prouevanje te problematike danes na to vpraanje e nimamo

povsem jasnega odgovora.

Splona ugotovitev najpomembnejih longitudinalnih tudij v svetu je, da se portno aktiven ivljenjski slog,

razvit v otrotvu in mladostnitvu prenaa v odraslost, vendar so povezave med portno/telesno dejavnostjo v

otrotvu/adolescenci in odraslem obdobju nizke (r = 0,090,25). Povezanost med posameznimi starostnimi

obdobji se manja s poveevanjem opazovanega starostnega intervala (Taylor, Blair, Cummings, Wun in

Malina, 1999).

Ob tem ko nekatere tudije kaejo, da bolja telesna zmogljivost (zlasti aerobna sposobnost) otrok,

mladostnikov ali mlajih odraslih pomeni veji obseg telesne dejavnosti tudi v odraslosti in manj tveganja za

bolezni srca in oilja ter razvoj dejavnikov metabolinega sindroma (Kujala, Kaprio, Taimela in Sarna, 1994;

Folgeholm, Kaprio in Sarna, 1994), druge (kot npr. harvardska - Paffenbarger, Hyde, Hsieh in Wing, 1986),

jasno pokae, da so uinki telesne vadbe na srno-ilne in dihalne funkcije kratkotrajni in da se po prenehanju

vadbe porazgubijo.

Veji vpliv na telesno aktivnost in zdravje odraslih imajo zahtevneji vadbeni programi mladih e zlasti

udejstvovanje mladih v tekmovalnem portu (Simonen, Videman, Kaprio, Levlahti in Batti; 2003).

Tudi vzdrljivostni vadbeni programi v mladosti (tek, smuarski tek) imajo izdatneji vpliv na telesno

aktivnost in zdravje odraslih. Predvsem zaradi oblikovanja trdnejih vzorcev zdravega portnega naina

ivljenja (Sallis in McKenzie, 1991; Kujala, Kaprio, Taimela in Sarna, 1994; Folgeholm idr., 1994; kof

2010).

Seveda je ob vseh teh dejavnikih vpliva na ukvarjanje s telesno dejavnostjo v odraslosti pomembna genska

struktura in okoljski vpliv druine (Simonen idr., 2003).

12

Zdi se, da je bolj kot raven telesne zmogljivosti v mladosti, pomembneja uinkovitost vzgojne dimenzije (v

druini, v oli in portnih drutvih) portne dejavnosti, ki skozi leta pri mladostniku razvije trden ivljenjski

vzorec z ljubeznijo do porta v srcu za celo ivljenje.

LITERATURA

Fogelholm, M., Kaprio, J. in Sarna, S. (1994). Healthy lifestyles of former Finnish world class athletes.

Medicine and science in sports and exercise, 26 (2), 224229.

Kujala, U. M., Kaprio, J., Taimela, S. in Sarna, S. (1994). Prevelence of diabetes, hypertension and ischemic

heart disease in former elite athletes. Metabolism, 43 (10), 12551260.

Paffenbarger, R. S. Jr, Hyde, R. T., Hsieh, C. C. in Wing, A. L. (1986). Physical activity, other life-style

patterns, cardiovascular disease and longevity. Acta medica scandinavuca, Supplementum, 711, 8591.

Sallis, J. F. in McKenzie, T. L. (1991). Physical educations role in public health. Research quarterly for exercise and sport, 62 (2), 124137.

Simonen, R. L., Videman, T., Kaprio, J., Levlahti, E. in Batti, M. C. (2003). Factors associated with exercise lifestyle a Study of monozygotic twins. Internaional journal of sports medicine, 24 (7), 499505.

kof, B. (2010). ivljenje, trening in zdravstveno stanje slovenskih rekreativnih tekaev? (e ne objavljeno)

Taylor, W. C., Blair, S. N., Cummings, S. S., Wun, C. C. in Malina, R. M. (1999). Childhood and adolescent

physical activity patterns and adult physical activity. Medicine and science in sports and exercise, 31 (1),

118123.

13

GIBALNA KOMPETENCA TEMELJ SAMOSTOJNOSTI OD OTROKA DO STAROSTNIKA

MOTOR COMPETNCES THE BASE OF INDEPENDENCE FROM A CHILD TO AN ELDERLY

Rado PIOT

Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno-sredie & Fakulteta za ergonomske in kinezioloke

tudije v ustanavljanju, Slovenija

IZVLEEK

Sodobne teorije obravnave in spremljanja lovekovega razvoja se vedno bolj usmerjajo v izhodia in osnove,

ki jih oblikujejo sestavljeni, vedimenzionalni in ekoloko usmerjeni sistemi. Trajnostni razvoj kot vzorec

rasti pri kateri se potrebe loveka reujejo upotevajo ohranjanje okolja s ciljem zagotavljanja kakovosti

okolja ne le za dananje temve tudi za prihajajoe generacije (United Nations, 1987), ki se kot vodilo

pojavlja v obravnavi tevilnih dejavnikov lovekovega delovnega in bivalnega okolja, se le redko kdaj (ali

skoraj nikoli) v svoji obravnavi ne posvea lovekemu telesu kot najojemu okolju bivanja. Spremembe, ki

se poasi a vztrajno dogajajo v lovekovem razvoju, zahtevajo prilagoditve, ki jim narava ne more in ne uspe

slediti, zato je upad lovekovih temeljnih funkcionalnih kompetenc, le eden izmed tehtnih razlogov, zaradi

katerih bi se v trajnostnost lovekovega celostnega razvoja veljalo resneje poglobiti.

Ker je vpliv dejavnikov sodobnega ivljenjskega sloga vedno bolj agresiven in ker so ti dejavniki, v

medsebojni interakciji ob dalji ivljenjski dobi, se prilonosti za spremljanje poglobljenih sprememb in

procesov, kar ponujajo in vedno bolj se v ospredje postavlja vloga lovekovih funkcionalnih kompetenc. Med

temi je gibalna kompetenca kot osnova lovekega gibalnega kapitala, ena tistih potrebnih lovekovih

zmonosti, ki skozi vsa ivljenjska obdobja pomembno prispeva h kakovosti ivljenja in razvoja. Za kakovost

vsakdanjega ivljenja posameznika so kljunega pomena tako oblikovanje in vzpostavljanje gibalnih

kompetenc v otrotvu, nain izrabe gibalnih kompetenc v obdobju aktivnega odraslega kot tudi kompenzacija

in ohranjanje le teh v obdobju starosti. Zato kae upotevati vlogo trajnosti in ekoloke perspektive v

obravnavi gibalnega razvoja ter tako v izhodiu kot v sledenju ciljev obravnave problema, pristopati

vedimenzionalno. S tem ciljem smo razvili vedimenzionalni kompetenni model gibalnega razvoja, ki bo v

prispevku predstavljen.

Kljune besede: gibalna kompetenca, vseivljenjski gibalni razvoj, vedimenzionalni model razvoja.

ABSTRACT

The contemporary theories of discussing and monitoring human development are increasingly focused in

starting points and backgrounds, formed by the composed, multidimensional and ecologically oriented

systems. Sustainable development as a pattern of growth in which resource use aims at meeting human

needs while preserving the environment so that these needs can be met not only in the present, but also for

14

generations to come (United Nations, 1987) which as a guideline emerges in the discussion of several

factors of human working and living environments, is only rarely (or almost never) dedicated to human body

as the closes living environment. Changes, slowly but persistently occurring in human development,

adjustments required during life and work of the modern man, which cannot be followed by nature in the

needed tempo, and the decrease of basic human functional competences are some of the fundamental reasons,

due to which profound attention should be dedicated to the sustainability of complete human development.

Because the impact of modern lifestyle factors is becoming more aggressive and these factors are interactive

and because the lifespan is prolonging, offering an opportunity for monitoring the absorbed changes and

processes, human functional competencies are coming to the forefront in the discussion of human

development. Among these competencies, motor skill is the basis of human motor capital, which in the

complete functioning of humans and in the process of preserving and ensuring health presents the fundamental

lever and one of the needed skills that significantly contribute to the individuals quality of life and

development through all life periods. Consequently, the period that is devoted today to monitoring and

studying motor development of the individual, by considering the role of sustainability and ecological

perspective, can be named competence-oriented period. In this paper we are going to present an approach that

from the start and continuingly by following the set goals of the problem discussion defines motor

competencies and discusses the competence oriented model of motor development.

Keywords: motor competence, lifelong motor development, multidimensional model of development

15

Znanstveni prispevki

16

HYDRATION STRATEGIES DURING TRAINING IN YOUNG ITALIAN ATHLETES

STRATEGIJE HIDRACIJE MED TRENINGOM PRI MLADIH ITALIJANSKIH PORTNIKIH

Alex BUOITE STELLA1, Nina MOHORKO2

1 University of Primorska, Master student of Applied Kinesiology, UP Famnit

2 University of Primorska, Science and Research Centre, Institute for Kinesiology Research, Slovenia

IZVLEEK

Znojenje je fizioloki odziv, pri katerem se z izhlapevanjem omogoa prenos toplote iz koe, kar povzroi

hlajenje organizma. e se izgube tekoine ne nadomestijo, je mogoe opaziti zmerno ali pomembno raven

dehidracije, kar lahko povzroi kodo organizmu in zmanjanje uinkovitosti. Naa tudija s pomojo

vpraalnika raziskuje strategije hidratacije pri mladih portnikih razlinih portov in starosti, ki ivijo v

Italijanskem mestu. Tudi uinki trenerjevih spodbud k hidraciji na interakcije med spremenljivkami so bili

analizirani. Rezultati so pokazali, da so mladostniki nezadostno nadomeali tekoine, izgubljene s potenjem

in da je bila trenerjeva spodbuda za pitje v pozitivni korelaciji z zauito tekoino med vadbo. Vendar pa so

portniki poroali, da so spodbude njihovih trenerjev premajhne. portnike in njihove trenerje bi bilo potrebno

bolje seznaniti s strategijami hidracije.

Kljune besede: hidracija, potenje, dehidracija, trening, otroci

ABSTRACT

Sweating is a physiological response that through evaporation transfers heat from the skin, cooling the

organism. If fluid losses are not replaced, it is possible to observe moderate or important dehydration levels,

provoking possible damages to the organism and reducing performance. This study investigates the hydration

strategies adopted by young athletes of different sports and age, living in an Italian city, using a questionnaire.

The effects of coachs stimuli and the interaction between variables have been analysed in the sample. Results

showed that adolescents do not adequately replace fluids lost by sweating and that coachs encouragement to

drink is positively correlated with fluid consumptions during exercise. However, athletes reported inadequate

encouragement provided by their coaches. A better awareness of fluid replacement strategies is suggested to

be proposed to coaches and athletes.

Keywords: hydration, sweat loss, dehydration, training, children

17

INTRODUCTION

During prolonged physical activity, body water loss through sweat can lead to dehydration (Cheung, 2010).

Even in colder environment, relevant amounts of sweat loss can be observed (Maughan, Merson, Broad et al.,

2004), and sweat responses are related to age. In prepubertal boys, sweat rate is lower than in young adults or

elderly. However, due to the higher mass-related evaporative heat loss, children are efficient thermo-regulators

(Inbar, Morris, Epstein & Gass, 2008). Moderate dehydration can occur during prolonged physical activity,

mainly in warm environment. Loss of 2% of body mass (BM) through dehydration can have several negative

health consequences, such as cardiovascular drift (Cheung, 2010) and impaired thermoregulatory capacity

(Sawka, Young, Francesconi et al., 1985). Sport specific performance seems to be evenly affected by

dehydration, with a significantly reduced Yo-Yo Intermittent Recovery Test distance covered if subjects were

dehydrated of about 2.2 % BM (Edwards, Mann, Marfell-Jones et al., 2007).

This study observed hydration strategies of young sportsmen and their awareness of the importance of

hydration.

METHODS

Participants

235 participants (119 M, 116 F) were included in the analysis, age ranging from 8 to 19 years. All the

participants voluntarily participated in the study and were informed about the aim of the work. Participants

were checked by sport medical doctors that assessed their health status. The study was approved by the sports

medicine department where it took place.

Instrumentation

Anonymous questionnaires were given to sportsmen (performing at least one sport activity) that undertook

sport medical check-up in a private hospital in Trieste, Italy, from February to July 2012. The questions

included anthropometrical characteristics (e.g., sex, age, height, weight, etc.), physical activity characteristics

(e.g., sport, hours per week of training, etc.) and hydration strategies (e.g., how much they drink during

training, what they drink, etc.).

Data analysis

Participants were divided in two groups based on their age: children from 8 to 12 years (CHI) and adolescents

from 13 to 19 years (ADO). Statistical analysis was performed with SPSS 19.0 (IBM, USA). Descriptive

statistics and frequencies were used to determine the characteristics of the participants and their hydration

strategies during training. 2 ways ANOVA and independent sample T-test were used to assess the differences

in fluid consumption during training between variables such as sex and age group. Bonferroni analysis of

differences has been used for post-hoc analysis. Correlation analysis with Pearson's coefficient was used to

18

observe interaction between parametric variables, while Spearman's coefficient was used in nonparametric

correlations. Nonparametric variables for correlation analysis were sport level (greater values corresponding

to lower level), training place (1 = indoor, 2 = outdoor), sport type (1= aerobic, 2= partial aerobic, 3=

anaerobic) and trainer stimuli (greater values corresponding to higher stimuli). Partial missing data were not

counted in the study. A significance level of 0.05 was used.

RESULTS

The participants anthropometrical characteristics are summarized in table 1.

Table 1: Childrens (CHI) and Adolescents (ADO) anthropometrical characterstics

Participants (M/F)

Age (yrs) Height (m) Weight (kg) BMI

CHI 85 (41 M 44 F) 11 1 1.53 0.09 43.9 10.3 18.51 2.87

ADO 150 (78 M 72 F) 15 2 1.71 0.09 61.9 12.6 20.98 3.16

*Results are shown as means SD.

Children usually trained 6.0 2.5 h per week and average training lasted for 1.7 0.5 h. Similarly,

adolescents trained 7.0 3.0 h per week with average training 1.7 0.5 h. Table 2 summarizes sport activity

characteristics.

Table 2: Children (CHI) and Adolescents (ADO) sport characteristics

Sport Level (%) Training Place (%) Sport Activity (%) Training (h/wk)

Training (h/training)

Int Nat Rec Indoor Outdoor Aer P. Aer Anaer

CHI 1.2 31.8 50.6 65.9 34.1 58.8 32.9 8.2 6.0 2.5 1.5 0.5

ADO 4.0 39.3 32.7 62.0 38.0 56.7 26.7 16.0 7.0 3.0 1.5 0.5

* International (Int), National (Nat), Recreational (Rec), Aerobic (Aer), Partial Aerobic (P.Aer), Anaerobic (Anaer); results are shown as percentages or means SD.

During training, total fluid intake for CHI was 406 230 mL (6 4 mL/kg*h), while in ADO it was 466 378

mL (4 3 mL/kg*h). 8 CHI (9.4 %) and 19 ADO (12.7 %) did not drink anything. At the end of their training,

15 CHI (17.6 %) and 42 ADO (28.0 %) reported no rehydration. Daily fluid intake was 1317 446 mL in CHI

(31 13 mL/kg), while in ADO it was 1703 633 mL (28 9 mL/kg). In CHI, 28.2 % of coaches did not

stimulate hydration, 42.4 % poorly and 29.4 % a lot. In ADO, 36.7 % coaches did not simulate hydration, 44.0

% poorly and 18.7 % a lot. Strategies to assess hydration status were used by 5 (5.9 %) of CHI and 12 (8.0 %)

of ADO. Methods reported to be used were skin wetness and urine colour. Table 3 summarizes the results on

hydration strategies.

19

Table 3: Children (CHI) and Adolescents (ADO) hydration strategies

Beverage (%) Training (mL/kg*h)

Rehydrate (%) Daily (mL) Stimuli (%) Urine (%)

H2O H2O salts

Other None Yes No No Poor Lot Yes No

CHI 87.1 2.4 1.2 9.4 6 4 82.4 17.6 1317 446 28.2 42.4 29.4 5.9 94.1

ADO

82.7 4.0 0.7 12.7 4 3 72 28.0 1703 633 36.7 44.0 18.7 8.0 92.0

* What they drink (Beverage), how much they drink during a common training (Training), if they rehydrate when they and their training (Rehydrate), how much they drink daily (Daily), how much their trainer stimulate them to drink (Stimuli), if they use methods to assess their hydration status, usually colour of urines (Urine).

Fluid intake during training, normalized per time and per body mass, was significantly greater in CHI than in

ADO (+1.6 mL/kg*h, p = 0.022). Parametric correlation showed a relationship in CHI between age and fluids

intake during exercise normalized per time and body mass (r = -0.476, p = 0.000), between age and daily fluid

intake normalized per body mass (r = -0.315, p = 0.004) and between BMI and daily fluid intake normalized

per body mass (r = -0.437, p = 000). For ADO, there was not a statistically significant correlation between age

and fluid intake normalized per time and body mass. Non parametric correlations were observed in CHI

between trainer stimuli and normalized per time and body mass training fluid intake ( = 0.270, p = 0.015)

and between sport type and normalized daily fluid intake ( = -0.263, p = 0. 018). In ADO there were

nonparametric correlations between sport level and normalized daily fluid intake ( = -0.197, p = 0.042),

training place and normalized per time and body mass training fluid intake ( = -0.202, p = 0.015), between

sport type and trainer stimuli ( = -0.224, p = 0.006) and between trainer stimuli and normalized per time and

body mass training fluid intake ( = 0.381, p = 0.000).

DISCUSSION

The gender of the participants was equally represented in both groups and body mass index (BMI) ranged in

normal values, as described by international guidelines for its assessment (World Health Organization BMI-

for-age tables). Sweating during common sport activity in CHI can induce a dehydration of about 1.1 % BM

per hour, while in ADO this value could be about 1.6 % BM per hour (Inbar et al., 2008). The amount of fluids

that participants of present study reported to drink during training would provide about 0.6 % BM of

rehydration per hour in CHI and 0.4 % BM in ADO. Thus, the uncompensated dehydration in both groups

would be 0.5% BM per hour in CHI and 1.2 % BM per hour in ADO. In average, training lasted between

1h30m and 2h. In this time, the adolescents could reach a level of 2.0 % BM of dehydration. The study

showed that a relevant part of adolescent sportsmen did not drink or rehydrate during and after training. In

younger participants, (CHI) the quantity of fluid intake necessary to maintain a suggested water balance

seemed to be maintained parents and couches influence could be a reason for that. Additionally, sweat rate

in children is reduced and sweat efficiency increased if compared with adolescents or young adults (Inbar et

al., 2008). Coaches are important, since they determine the time for drinking and are role models for their

20

sportsmen. Motivation influence was observed also when analysing correlations with training place. ADO

who trained indoor reported a greater fluid intake normalized per time and body mass, and indoor coaches'

stimuli were greater than outdoor coaches. However, a great part of athletes, in both group, reported that

usually coaches did not encourage hydration during exercise, neither provided information about the correct

hydration strategies. This was mainly reported by ADO, and could be a factor responsible for the inadequate

fluid replacement of this group. Methods to assess hydration status were not very common in these sportsmen,

and those who assessed urine colour were not provided with correct instrumentation and protocols. It is

important to raise the awareness of importance of hydration in coaches and sportsmen and teach them how to

monitor and improve their hydration status, especially if their physical activity induces great sweat losses.

CONCLUSION

Moderate levels of dehydration, usually about 2 % of body mass could be observed during prolonged physical

activity. Our results point to a self-reported inadequate fluid intake in adolescents during training. The

reported coaches' stimuli were also inadequate, although they are a very important. The importance of

adequate hydration should be thought to coaches and sportsmen.

Acknowledgments

This study was possible with the important cooperation with medical doctors, secretary and managers of

SALUS Trieste clinic and in particular with dr. Auro Gombacci, MD.

LITERATURE

Cheung, S. S. (2010). Fundamentals of temperature regulation. In S. S. Cheung, Advanced Exercise Environmental Physiology (pp. 811). Champaign: Human Kinetics.

Edwards, A. M., Mann, M. E., Marfell-Jones, M. J., Rankin, D. M., Noakes, T. D., & Shillington, D. P. (2007). Influence of moderate dehydration on soccer performance: physiological responses to 45 min of outdoor match-play and the immediate subsequent performance of sport-specific and mental concentration tests. British Journal of Sports Medicine, 41, 385391.

Inbar, O., Morris, N., Epstein, Y., & Gass, G. (2008). Comparison of thermoregulatory responses to exercise in dry heat among prepubertal boys, young adults and older males. Experimental Physiology, 89 (6), 691700.

Maughan, R. J., Merson, S. J., Broad, N. P., & Shirrefs, S. M. (2004). Fluid and electrolyte intake and loss in elite soccer players during training. International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, 14 (3), 333346.

Sawka, M. N., Young, A. J., Francesconi, R. P., Muza, S. R., & Pandolf, K. B. (1985). Thermoregulatory and blood responses during exercise at graded hypohydration levels. Journal of Applied Physiology, 59, 1394401.

21

RAZLIKE V HOJI PREDOLSKIH OTROK

DIFFERENT STAGES OF WALKING IN PRESCHOOL AGE

Alenka CEMI, Alenka GORENC

Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta, Slovenija

IZVLEEK

Z raziskavo, ki je temeljila na Delacatovi razvojni teoriji premikanja telesnih udov, smo eleli potrditi

postopnost razvoja hoje glede na smer gibanja ter ugotoviti, ali obstajajo razlike v stopnji osvojene hoje (po

ravnem in po stopnicah) med spoloma ter med izbranimi vrtci, in sicer ob upotevanju enake starosti otrok.

Razvoj premikanja telesnih udov naj bi se pri hoji kazal skozi tri stopnje, in sicer s pristopanjem leve noge k

desni, nato enostransko in na koncu krino. Stopnjo razvoja hoje pa smo nato opazovali skozi tri zaporedno

zahtevneje oblike hoje glede na smer premikanja po prostoru, in sicer najprej naprej, nato po stopnicah gor in

nazadnje po stopnicah navzdol. V vzorec je bilo vkljuenih 54 otrok, od tega 27 deklic in 27 dekov. Zajeli

smo 25 otrok prvega starostnega obdobja, ki je vkljueval otroke od prvega do nedopolnjenega tretjega leta

starosti ter 29 otrok drugega starostnega obdobja, starih od dopolnjenega tretjega leta starosti do vstopa v olo.

Opazovali smo v petih nakljuno izbranih vrtcih v Sloveniji. Z analizo rezultatov smo potrdili postopnost

razvoja hoje glede na smer gibanja v prostoru. Ugotovili smo tudi, da se krina hoja po stopnicah navzgor in

navzdol pojavi v drugem starostnem obdobju ter, da v prvem starostnem obdobju veina otrok hodi krino

samo po ravnem. Raziskava je pokazala, da deklice prej osvojijo krino hodijo kot deki. Pojavile pa so se

tudi razlike v hoji otrok glede na posamezni vrtec.

Kljune besede: predolski otroci, razvoj, hoja, gibanje, vrtci

ABSTRACT

The research, based on Delacato developmental theory of physical movement of the limbs, was aiming to find

out the gradual development of walking to the direction of motion and determine the differences in the stages

of walking (on the flat and up the stairs) between the sexes and between selected kindergartens, namely at the

same age. We were researching the pattern showed thought the development of physical movement of the

limbs regarding walking in three different stages: the first being changing weight from the left to the right leg,

the second homolateral and the third cross-pattern walking. We looked through three consecutive demanding

forms of walking and observed the level of walking development. The sample included 54 children, 27 girls

and 27 boys. 25 children were taken from the first age group (aged between the first and up to the third year)

and 29 from the second age group (aged of the third year to the entry of primary school). By analyzing the

results, we confirmed the gradual development of walking to the direction of movement in space. We found

22

out that children do not use cross-pattern walking when walking upstairs and downstairs until they enter

second age group. In the first age group children walk in cross pattern only when walking on flat terrain. The

research showed us that girls master cross-pattern walking sooner than boys. We also noticed that there were

some differences between kindergartens.

Keywords: pre-schoolers, development, walking, movement, kindergartens

UVOD

Gibalni razvoj je najbolj izrazita oblika in funkcija psihofizinega razvoja, ki se prine e v predporodni dobi

in se stalno izpopolnjuje. e posebno je izrazit v prvih treh letih ivljenja. V tem asu mora otrok iz

horizontalnega poloaja preiti v vertikalnega. Iz lege na hrbtu in trebuhu mora preiti v stojo preko

samostojnega sedenja. Otrok namre ne more shoditi, e prej najprej ne sedi in nato stoji. Ni pa nujno, da lazi

ali plazi preden shodi. Prvi korak je za otroka zelo pomemben, e pomembneje pa je, da ga osvoji samostojno.

Njegov gibalni ustroj (miice, kite, vezi ) mora biti pripravljen na samostojno premikanje, zato je

nesmiselna uporaba t.i. hojc, ki otroku odvzamejo teo telesa in mu onemogoijo pridobivanja

ravnotenostnih izkuenj. Od dne, ko se otrok prvi postavi na noge, pa vse do takrat, ko samostojno hodi, mu

morajo stari zagotoviti predvsem varnost in spodbudno okolje, v katerem lahko raziskuje. S pretirano eljo

po osvojitvi hoje, stari lahko kodujejo otroku in ga predasno postavljajo v pokonni poloaj.

eprav je hoja, kot ena izmed naravnih oblik gibanja, filogenetsko pogojena, in je torej znailna za loveka

kot vrsto ter se bodo prej ali slej tudi pojavila, se njen razvoj razlikuje od posameznika do posameznika.

Razvoj filogenetskih gibanj je po Delcatovi teoriji povezan s stopnjami v premikanju telesnih udov. Stopenj se

ne da preskoiti, hitrost prehajanja med njimi pa je pri posameznikih lahko razlina. Pojavljanje gibanj je

odvisno od zorenja organizma in se razvojno pojavljajo po naslednjem vrstnem redu: stabilnostna,

lokomotorna in manipulativna gibanja (Videmek in Piot, 2007).

Ljudje pogosto mislimo, da se otrok hitro in zlahka naui hoditi, vendar je to dolgotrajen proces. Z njimi otrok

usvoji premikanje svojih telesnih udov, njihovo usklajeno delovanje pa je e dolgotrajen proces. Vsa

premikanja predstavljajo osnovo za kasneje kompleksneje gibalne spretnosti, kamor v zgodnjem otrotvu

uvramo tudi hojo. Veina otrok shodi med 9. in 15. mesecem starosti, vendar je njihov razvoj odvisen od

okolja, lastnih aktivnosti in dednosti (Horvat in Magajna, 1989).

Naini lokomotornih gibanj, kot npr. kotaljenje, plazenje, plezanje, skok, hoja se v gibalnem razvoju

posameznika ne pojavljajo v tono doloenem vrstnem redu, saj nekateri otroci shodijo, ne da bi pred tem

kobacali ali hodili po vseh tirih. Prav gotovo pa morajo najprej usvojiti plazenje v najosnovneji obliki, sed,

stojo in nato hojo. Ena najzgodnejih oblik premikanja je gotovo kotaljenje ali valjanje, ki zajema

obremenitev glave in miinih ramen. Tej sledi sedenje, iz katerega pogosto zane otrok odkrivati svet okrog

sebe s premikanjem ene noge naprej, medtem ko je druga noga zvita in mu pomaga obdrati ravnoteje. Pri

23

tem so vkljuene tudi roke, ki pokrivajo telo in mu obenem dajejo oporo za ravnoteje. Plazenje je naravna

oblika gibanja v razvoju proti hoji. Za plazenje je znailno, da se telo iztegne in trebuh sprva dotika podlage.

Glava in ramena so dvignjena in oprta, ker prenaajo teo. Osnova plazenja ni izmenino gibanje rok in

stopal, temve rok in pokrenih kolen (Papalia idr., 2003) .

Otrok skua najprej stati ob opori, nato stoji mono razkoraeno, kolena in boki so rahlo upognjeni, zgornji

del trupa in glava pa sta nagnjena nekoliko naprej. Zelo pogosto se tudi ziblje naprej in nazaj. Vse to v elji po

ohranjanju ravnoteja. Ko usvoji sposobnost pokonne stoje, zane s prvimi koraki. Ti so negotovi, kratki,

usmerjeni naravnost, med stopali je velik razmik, stopa na celo stopalo in krili z rokami. Trudi se obdrati

pokonnost, zato si pomaga z rokami, dlani stiska v pest. Zanesljivost je celo veja, e dri v rokah igrao, saj

so pri tem miice bolj napete in tako uspeneje obvladuje telesno teo v ravnoteju. Pri hoji se ravnoteje ne

ohranja le z rokami, ampak tudi tako, da na podlago postavi najprej prvo stopalo in ele potem dvigne drugo

(Horvat in Magajna, 1989, Kremar in Petelin, 2000).

Hoja kot filogenetsko pogojeno gibanje ima pri svoji postavitvi v gibalnem razvoju tono doloen vrstni red

pojavljanja glede na smer premikanja v prostoru in stranskost telesa oz. zaporedje premikanja telesnih udov.

Delacato (1960) trdi, da se je lovek filogenetsko razvil po tono doloenih vzorcih. Meni, da se ontogenetski

razvoj posameznika (od oploditve pa do smrti) na splono ponovi v filogenetskem razvoju (po ivalskem

deblu navzgor).

Razvoj hoje je opisal na naslednji nain:

1. Gibanje trupa pri novorojenku je primerljivo s plavalnimi gibanji rib. Za te gibe naj bi bili odgovorni

medularni deli moganov (podaljana hrbtenjaa).

2. Homolateralno (enostransko) plazenje (plazenje na nain, da sta roka in noga pokreni na tisti strani,

kamor je obrnjena tudi glava, na drugi strani pa iztegnjeni) je primerljivo s plazenjem dvoivk. Za te

gibe naj bi bilo odgovorno mogansko deblo.

3. Krino kobacanje (gibanje s pokreno roko in iztegnjeno nogo na tisti strani, kamor je obrnjena glava,

in ravno obratno na drugi strani) je primerljivo z gibanjem plazilcev. Za te gibe naj bi bili odgovorni

mali mogani.

4. Okorna hoja (hoja brez krinega vzorca) je podobna gibanju primatov. Takna hoja naj bi

predstavljala zaetke funkcioniranja moganske skorje.

5. Krini vzorec hoje je kot izkljuna oblika lovekovega gibanja in predstavlja zrelo delovanje

moganske skorje.

Za razvoj katerega koli gibanja so odgovorne gibalne sposobnosti. lovekov gibalni prostor (Pistotnik, 2003)

je omejen s estimi gibalnimi in eno funkcionalno sposobnostjo. Te so sicer v predolskem obdobju e

nepopolnoma diferencirane (Videmek in Piot, 2007), saj je otrokov razvoj izrazito celosten, a nekatere se e

24

lahko meri s posebnimi testnimi baterijami. Ob njihovem merjenju sodobni raziskovalci ugotavljajo razlike

med spoloma enako starih predolskih otrok. V obdobju celotnega otrotva (Papalia, Olds in Feldman, 2003)

ugotavljajo, da so deki nekoliko moneji od deklic. Safino in Armstrong (1986; v Papalia, Olds in Feldman,

2003) dokazujeta, da so deki tudi nekoliko hitreji od deklic, in sicer pri nalogah, ki zahtevajo hitrost,

medtem ko so deklice pri nalogah, ki vkljuujejo ravnaje z majhnimi predmeti, hitreje od dekov. Prav tako

so deklice v obdobju celotnega otrotva nekoliko bolj gibljive od dekov. Omerzova (2004) v svoji raziskavi

ugotavlja statistino znailne razlike med deki in deklicami v testu teka na 300 m, in sicer v prid dekom.

Kosinac (1999) na vzorcu 60 deklic in 60 dekov, starih pet let, ugotovil statistino znailne razlike med

spoloma v veini testov gibalnih sposobnosti. Deki so dosegali bolje rezultate v testih teka na eno minuto,

eksplozivni moi, hitrosti, preciznosti in koordinaciji. Deklice pa so bile bolje v testih ravnoteja in

gibljivosti. Tudi Bala (2006) v svoji raziskavi ugotavlja razlike med deki in deklicami. Ugotavlja, da imajo

deki boljo koordinacijo in so hitreji kot deklice, medtem ko so deklice bolje v gibljivosti in ravnoteju.

Menimo, da je za razvoj hoje kljuna gibalna sposobnost ravnoteje. Tudi Piot in Videmkova (2004) trdita,

da je ravnoteje sito za razvoj katerega koli gibanja. Zajec, Videmek, tihec, Piot in imuni (2010) so v

raziskavi predolskih otrok, starih od 3 do 6 let, potrdili, da specifinost predolskega otroka, ki se soasno

razvija na vseh podrojih in se oblikuje skozi okolje, dednost in lastno aktivnost, zahteva celovito obravnavo

in upotevanje prepletenosti in soodvisnosti vplivov razlinih dejavnikov. Za zagotavljanje ustrezne

gibalne/portne dejavnosti predolskih otrok menijo, da je zato nujno potrebno zagotoviti primerne materialne,

kadrovske, vsebinske in organizacijske pogoje. Ugotavljajo, da so otroci, ki imajo bolje materialne,

kadrovske, vsebinske in organizacijske pogoje, pogosteje gibalno/portno dejavni. Iz tega izpeljujemo logino

dejstvo, da imajo torej ti otroci tudi bolje razvite gibalne sposobnosti, saj se le te razvijajo skozi pogosteje

gibanje.

Na podlagi Delcatovih teorij o razvojno pogojenem premikanju telesnih udov, smo eleli potrditi teorijo, da se

filogenetski razvoj ponovi v ontogenetskem. S postavitvijo treh razvojno pogojenih smeri gibanja hoje

(najprej naprej, nato po stopnicah navzgor in nazadnje navzdol) smo eleli analizirati postopnost in razvojno

pogojenost hoje po vnaprejnjem vzorcu. Glede na sodobne raziskave, kjer ugotavljajo, da so deklice bolje v

testih ravnoteja in dejstvo, da je ravnoteje ena izmed najpomembnejih gibalnih sposobnosti za razvoj hoje,

smo eleli ugotoviti, e obstajajo razlike v hoji med deki in deklicami. Na podlagi raziskav, da naj bi bilo

okolje pomembno pri razvoju gibalnih sposobnosti, te pa odloilne za hitrost prehajanja med stopnjami

razvoja hoje, smo eleli ugotoviti razlike enako starih otrok glede na okolje (vrtec) iz katerega izhajajo.

METODA

Vzorec merjencev

V vzorec je bilo vkljuenih 54 otrok, od tega 27 deklic in 27 dekov. Zajeli smo 25 otrok prvega starostnega

obdobja, ki je vkljueval otroke od prvega do nedopolnjenega tretjega leta starosti ter 29 otrok drugega

25

starostnega obdobja, starih od dopolnjenega tretjega leta starosti do vstopa v olo. Opazovali smo v petih

nakljuno izbranih vrtcih v Sloveniji.

Vzorec spremenljivk

Pripravili smo opazovalno lestvico, ki je temeljila na Delacatovi teoriji premikanja telesnih udov. Z

ocenjevalno lestvico smo opazovali, ali otrok v hoji pristopa z eno nogo k drugi (0 t), ali hodi enostransko na

nain istoasnega premikanja leve noge in roke (1 t) oz. ali hodi krino na nain istoasnega premikanja leve

noge in desne roke (2 t).

Opazovali smo kvaliteto hoje glede na razvojno pogojene smeri gibanja, in sicer hojo po ravnem, hojo po

stopnicah navzgor in hojo po stopnicah navzdol. Pri tem smo kvaliteto hoje opazovali glede zgoraj

predstavljeno razvojno pogojeno premikanje telesnih udov. Viina stopnic je bila standardna za potrebe vrtca,

otroci se med vzpenjanjem in spuanjem niso smeli drati za ograjo. Dolno telesnih udov smo v tej

raziskavi zanemarili.

Metoda obdelave podatkov

Podatkov smo obdelali s statistini paket SPSS (Statistical Package for The Social Sciences). Uporabili smo

podprogram FREQUENCIES za izraun frekvence posameznih odgovorov, za izraun opisne statistike smo

uporabili podprogram DESCRIPTIVES, za testiranje hipotez pa podprogram CROSSTABS in neparametrini

test RM. Statistino znailnost smo preverjali na ravni 5-odstotnega tveganja (p 0,05).

REZULTATI IN RAZPRAVA

Rezultati bodo predstavljeni v obliki slik, ki bodo interpretirane.

Pri primerjavi rezultatov glede na starost smo ugotovili, da se pri enoletnikih e ne pojavi krina hoja. Veina

enoletnikov hodi s pristopanjem tako po ravnem kot po stopnicah. Pri hoji po stopnicah navzgor in navzdol so

vsi opazovani otroci hodili s pristopanjem. Pri dvoletnikih se je krina hoja pojavila le pri hoji po ravnem. Ko

pa so hodili po stopnicah navzgor ali navzdol, so hodili bodisi enostransko bodisi s pristopanjem. Najve

pristopanja (85 %) je bilo pri hoji po stopnicah navzdol. Pri opazovanju triletnikov v hoji po ravnem smo

ugotovili, da veina otrok (90 %) e hodi krino, medtem ko se ta odstotek pri hoji po stopnicah navzgor

prepolovi (45 %). Noben triletni otrok pa po stopnicah navzgor ne hodi s pristopanjem. Pri hoji po stopnicah

navzdol pa ve kot polovica triletnih otrok naega vzorca hodi s pristopanjem. Iz tega sklepamo, da triletniki

e nimajo popolnoma usvojene krine hoje. Pri tiriletnikih so vsi otroci naega vzorca po ravnem hodili

krino. 30 % teh otrok pa pri hoji po stopnicah navzdol e vedno hodi s pristopanjem. V veini otroci po

stopnicah navzgor in navzdol hodijo krino od petega leta naprej. Vsi estletniki naega vzorca so hodili tako

po ravnem kot po stopnicah navzgor in navzdol krino. Iz tega lahko predpostavljamo, da otrok najprej hodi s

pristopanjem po ravnem, nato se zane hoja po stopnicah navzgor in nazadnje navzdol.

26

Slika 1: Primerjava rezultatov glede na starost otrok.

Pri primerjavi rezultatov glede na starostno obdobje (slika 2) smo ugotovili, da je ve krine hoje v drugem

starostnem obdobju. V prvem starostnem obdobju opazimo, da otroci naega vzorca hodijo krino le po

ravnem, medtem ko pri hoji navzgor ali navzdol hodijo enostransko ali s pristopanjem. Pri hoji po stopnicah

navzdol skoraj vsi hodijo s pristopanjem.

Slika 2: Primerjava rezultatov glede na starostno obdobje.

Primerjava rezultatov glede na starost otrok

0

20

40

60

80

100

od

sto

tki

Enoletniki 57 43 0 100 0 0 100 0 0

Dvoletniki 14 42 44 72 28 0 85 15 0

Triletniki 0 10 90 0 55 45 54 28 18

tiriletniki 0 0 100 0 40 60 40 30 40

Petletniki 0 0 100 0 14 86 7 20 73

estletniki 0 0 100 0 0 100 0 0 100

Pristopanje Enostransko Krino Pristopanje Enostransko Krino Pristopanje Enostransko Krino

Hoja po ravnem Hoja po stopnicah navzgor Hoja po stopnicah navzdol

Primerjava rezultatov glede na starostno obdobje

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

od

sto

tki

Prvo starostno obdobje 20 28 52 48 32 20 76 16 8

Drugo starostno obdobje 0 0 100 10 20 80 12 22 64

Pristopanje EnostranskoKrino Pristopanje EnostranskoKrino Pristopanje EnostranskoKrino

Hoja po ravnem Hoja po stopnicah navzgor Hoja po stopnicah navzdol

27

Slika 3: Primerjava rezultatov glede na spol.

Pri primerjavi rezultatov glede na spol (Slika 3) nismo ugotovili bistvenih razlik. Pri hoji po ravnem se krino

giblje 7 % ve deklic kot dekov, enako tudi pri hoji navzgor, pri hoji navzdol pa kar 22 % ve deklic kot

dekov hodi krino. Razlika med spoloma kae, da deklice, po nai raziskavi, hitreje osvojijo krino hojo kot

deki, kar je e najbolj opazno pri hoji po stopnicah navzdol.

Pri primerjavi rezultatov glede na tiri izbrane vrtce, kjer smo upotevali samo otroke med tretjim in etrtim

letom starosti, smo ugotovili, da so v treh vrtcih (2, 3 in 4), vsi otroci hodili krino po ravnem, medtem ko je

bil v enem vrtcu (1) opaen otrok, ki je po ravnem hodil enostransko. Pri hoji navzgor in navzdol pa so se

pojavile pomembneje razlike med vrtci. V drugem opazovanem vrtcu (2) je veina otrok po stopnicah

navzgor hodila krino, v tretjem (3) je krino hodila polovica otrok, v prvem in etrtem pa so v veini hodili

otroci enostransko. Po stopnicah navzdol so v drugem vrtcu (2) v veini otroci hodili enostransko, v tretjem

(3) je polovica otrok hodila krino in polovica enostransko, medtem ko so v vrtcu prvem in etrtem v veini

hodili s pristopanjem ene noge k nogi. Iz tega lahko izpeljemo, da so v drugem in tretjem opazovanem vrtcu

otroci dosegli vijo stopnji razvoja hoje, v primerjavi s prvim in etrtim vrtcem. Na podlagi analize naih

rezultatov ter raziskave Zajec, Videmek, tihec in imuni (2010), kjer so ugotovili, da so materialni,

kadrovski, vsebinski in organizacijski dejavniki pomembni za pogostost vkljuevanja otrok v gibalne/portne

aktivnosti in dejstvo, da se z njimi razvijejo gibalne sposobnosti, ki so pomembne za razvoj hoje,

predvidevamo, da je kvaliteta hoje pogojena s spodbudnim okoljem, vejo ponudbo gibalnih dejavnosti s

strani starev in vzgojiteljev, verjetno tudi vejo aktivnostjo odraslih in otrok.

Primerjava rezultatov glede na spol

0

20

40

60

80

100

od

sto

tki

Deki 15 10 75 28 22 50 44 28 28

Deklice 4 14 82 15 28 57 40 10 50

Pristopanje Enostransko Krino Pristopanje Enostransko Krino Pristopanje Enostransko Krino

Hoja po ravnem Hoja po stopnicah navzgor Hoja po stopnicah navzdol

28

Predpostavljali smo, da se pri predolskem otroku najprej razvije hoja po ravnem, nato hoja po stopnicah

navzgor in nazadnje hoja po stopnicah navzdol ter da je razvoj hoje postopen proces, kjer otrok ne more

preskoiti nobene faze razvoja.

Z raziskavo smo ugotovili, da se hoja razvija postopoma, da otrok pride skozi vse faze razvoja. Potrdili smo

Delcatovo teorijo ponovitve filogeneze v ontogenezi, in sicer z vidika stranskosti gibanja. Na zastavljen

kriterij je bil postavljen pravilno. Vsaka naloga je bila razvojno gledano zahtevneja, kar se je dobro opazilo

pri gibalnih reitvah. Otroci so se pri zakljuenih nalogah spustili na nijo stopnjo.

Na relativno majhnem vzorcu smo dokazali, da se krina hoja po ravnem zane pri drugem letu starosti, krina

hoja navzgor in navzdol se glede na nao raziskavo osvoji pri petih letih. Prej pa se pojavijo razlike v hoji tudi

pri enaki starosti. Npr. nekateri petletniki po ravnem, navzgor in navzdol hodijo krino, medtem ko nekateri e

vedno hodijo enostransko oz. celo s pristopanjem noge k nogi. Starost torej ni nujno pogojena z osvojitvijo

naslednje stopnje, mejniki so verjetno bolj posledica spodbudnega oz revnega okolja, kot pa starosti.

ZAKLJUEK

Hoja je najbolj obiajen nain premikanja po prostoru in je za otroka zelo pomembna, saj z njo zane

spoznavati svet v novi (pokonni) dimenziji. Z raziskavo smo ugotavljali razlike v hoji predolskih otrok ter

ugotovili, da se hoja razlikuje v kvaliteti premikanja udov glede na razvojno pogojeno smer gibanja po

prostoru. Mejniki razvoja niso odvisni izkljuno od starosti otrok. Ugotavljali smo razlike v hoji tudi glede na

vrtce, starostno skupino in spol.

Potrdili smo Delacatovo teorijo, ki pravi, da se filogeneza ponovi v ontogenezi. Na podlagi tega smo postavili

kriterije razvoja hoje glede na smer gibanja, in sicer: otrok naprej hodi po ravnem, nato po stopnicah navzgor

in na koncu po stopnicah navzdol. Razvojno se hoja po stopnicah navzdol pojavi najkasneje. Naprej hodi po

ravnem s pristopanjem leve noge k desni, potem enostransko in nazadnje krino. Krina hoja se nazadnje

razvije po stopnicah navzdol. Ugotovili smo, da se med vrtci pojavijo razlike. Te so po naem mnenju odvisne

tako od tevila in kakovosti ponujenih gibalnih aktivnosti v vrtcu kot tudi od okolja, ki je otroku ponujeno.

Za razvoj otrokove hoje je zelo pomembno, da mu nudimo spodbudno okolje in monost, da prve korake

naredi sam. Poudarjamo, da otroku, z dranjem za roke med uenjem hoje, odvzamemo monost samostojne

kontrole lastnega telesa, s imer zaviramo otrokovo prilagodljivost, vztrajnost in zaupanje v samega sebe.

Namesto, da otroka drimo za roke, mu moramo pripraviti okolje, ki mu bo v pomo pri prvih korakih. Otrok

bo tako bolj samostojen in bo laje obvladal svoje telo.

Tako vzgojitelji kot stari smo odgovorni za zdrav otrokov razvoj. S spodbujanjem k gibalnim aktivnostim

omogoamo otroku primerno razvito telesno strukturo, ki je zelo pomembna pri razvoju hoje.

29

LITERATURA

Bala, G. (2006). Fizika aktivnost devojica i deaka predolskog uzrasta. Novi sad: Fakultet fizike kulture, Novi sad.

Doman R.J., Spitz E. B., Zucman E., Delacato C. H. in Doman G. (1960). Children with severe brain injuries:

Neurologic organization in terms of mobility. Jama 174, 257.

Horvat, L., Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS.

Kremar, B., Petelin, M. (2001). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana: Drutvo za motopedagogiko in psihomotoriko.

Omerza, K. (2004). Ugotavljanje razlik v tekih med deki in deklicami, starimi pet in pol let. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port.

Papalia, D. E., Olds, S. W., in Feldman, R. D. (2003). Psychology: Adolescent and Adult Development. New

York, NY: McGraw Hill-Primis.

Piot, R. in Videmek, M. (2004). Smuanje je igra. Ljubljana: Zdruenje uiteljev in trenerjev smuanja Slovenije.

Videmek, M. in Piot, R. (2007). port za najmlaje. Ljubljana: Fakulteta za port: Intitut za port.

Zajec, J., Videmek, M., tihec, J. in imuni, B. (2010). Odvisnost organiziranih portnih dejavnosti od materialnih, vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih vidikov za izvajanje gibanja v vrtcu. V: Piot idr. (ur.). Otrok med vplivi sodobnega ivljenjskega sloga gibalne sposobnosti, telesne znailnosti in zdravstveni status slovenskih otrok. Znanstveno-raziskovalno sredie Koper, Koper: Annales.

30

RAZLIKE V PRILAGAJANJU NA VODO MED DEKI IN DEKLICAMI

DIFFERENCES IN ADAPTATION TO THE WATER BETEWEEN BOYS AND GIRLS

Alenka CEMI, Ura MARC

Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta, Slovenija

IZVLEEK

V predolskem obdobju se gibalne sposobnosti med seboj mono prepletajo, vendar se e kaejo tendence k

izoblikovanju posamezne. S prilagojenimi testi se jih tako e lahko meri in ugotavlja razlike med deki in

deklicami. Videmek in Piot (2007) navajata, da so slovenski raziskovali e od leta 1981 pa vse do danes

raziskovali latentno strukturo in razvojne znailnosti motorinih sposobnosti mlajih otrok. Raziskave so

izpostavile, da deki dosegajo bolje rezultate v testih koordinacije, moi, hitrosti in preciznosti, medtem ko

so deklice bolje v testih gibljivosti in ravnoteja. Menimo, da je pri prilagajanju na vodo najpomembneja

gibalna sposobnost ravnoteje, saj na telo delujejo popolnoma drugane sile kot na kopnem in je za ohranjanje

poloaja telesa potrebno izvajati drugane prilagoditve kot na kopnem. V nai raziskavi smo ob tej

predpostavki eleli ugotavljali, e so deklice v prilagajanju na vodo bolje od dekov ter ali je zaradi specifike

vodnega okolja bolj kot motorina sposobnost pomembna psiholoka podlaga otrokovega razvoja. Rezultate

smo pridobili s pomojo dveh ocenjevalnih lestvic. S prvo smo ocenjevali strah pred vodo, z drugo pa stopnjo

prilagojenosti na vodo. V vzorec smo zajeli 18 dekov in 12 deklic, ki so obiskovali teaj plavanja. Otroke

smo testirali pred zaetkom in po koncu osem mesenega teaja plavanja. Podatke smo obdelali s statistinim

paketom SPSS, kjer smo uporabili osnovne statistine parametre. Na osnovi podatkov smo prili do

ugotovitve, da v naem, relativno majhnem vzorcu med deki in deklicami prihaja do razlik, tako v

prilagajanju na vodo, kot tudi pri strahu pred vodo. Deki so vije ocene dosegli pri stopnjah prilagajanja na

vodo, deklice pa hitreje odpravljajo strah pred vodo.

Kljune besede: prilagajanje na vodo, spol, zgodnje otrotvo, strah pred vodo

ABSTRACT

We obtained the results with using the grading scale, where we estimated the fear of water, and the degree of

adaptation to water. In the sample we captured 18 boys and 12 girls who attended the elementary school

course swimming. Children were tested before and after the eight-month course swimming. The data were

processed with the statistical package SPSS, using basic statistical parameters. Based on data obtained from

the grading scale we come to the conclusion that between boys and girls are differences in adapting to the

31

water and as well as dealing with fear of water. Boys achieve higher grades in their adaptability to water, girls

were slightly better in reducing fear of water. The results have shown us that the differences are not

statistically significant.

Keywords: adaptating to the water, gender, early childhood, fear of water

UVOD

e je v gibalnem smislu hoja osnovni nain gibanja na kopnem, potem je plavanje osnovni nain gibanja v

vodi. Plavanje predstavlja lovekovo obvladovanje vode z lastnimi silami, ki mu omogoajo varno gibanje v

eleni smeri na vodni gladini ali pod njo (Kapus idr., 2002). Za mehansko obvladovanje sil vode, ki delujejo

drugae od sil na kopnem, je verjetno najbolj odgovorno ravnoteje. Zaradi specifike vode pa so, poleg

mehanskega obvladovanja sil, pomembne tudi psiholoke podlage v razvoju otroka. V raziskavi ugotavljamo

vpliv obojega na hitrost prilagajanja na vodo ter razlike med spoloma.

Predmet in problem

Znanje je kulturna vrednota vsakega posameznika in celotnega naroda, zato moramo poiskati vse monosti,

da vkljuimo im iri krog ljudi, predvsem otroke, v proces uenja plavanja. Ko elimo otroka nauiti

plavati, pri tem ne mislimo samo na varnost v vodi, temve na precej ve. Otroku namre elimo odpreti nov

svet igre, veselja, zdravja in monosti odkrivanja e neznanih skrivnosti obiajno ljudem tako vabljivega

(pod)vodnega sveta (Praznik in renar, 2001). Strokovnjaki svetujejo, naj se plavalno opismenjevanje zane

e z novorojenki. Za gibanje v vodi sta namre pomembna tako gibalna kot psiho-socialna podlaga v razvoju.

Ravno strah pred vodo je tista psiholoka komponenta, ki pogosto zavira napredovanje v prilagajanju.

Rajtmajer (1992) trdi, da je strah pred vodo socializirana, nauena oblika ustva in se pojavi skladno z

razvojem otroka. Meni, da ni podedovana ter da strah lahko spodbujajo stari in uitelji s tem, da ga

uporabljajo kot varovalo otroka pred nevarnostmi. e v bliini vode npr. svarijo otroke pred padci v vodo,

pred utopitvijo itd. se ne zavedajo, da s tem postaja ta varovalna oblika strahu kasneje, ko naj bi se otrok uil

plavati, mona zavora. Otrok se po mnenju Rajtmajerja (1992) v tem primeru zaenja zavestno izogibati

vodne povrine, kar mu onemogoa, da bi si pridobival nove pozitivne izkunje o vodi in njenih lastnostih, ki

odloilno vplivajo na gibalno komponento razvoja, e posebej na pridobivanje in razvijanje ravnoteja, kot

bistvene gibalne sposobnosti, ki predstavlja sito v vsakrnem premikanju.

Za razline oblike gibanja oz. za upravljanje organizma skrbijo mogani, ki so v predolskem obdobju izredno

plastini in je zato smiselno otroku ponuditi im bolj spodbudno okolje, kjer bo razvijal svoje gibalne

kompetence. Te se nato ugotavljajo z razlinimi testi in se zdruujejo v latenten prostor t.i. motorinih oz.

gibalnih sposobnosti. Za osvajanje novih znanj pa sodobni raziskovalci ugotavljajo razlike med spoloma

enako starih otrok. V obdobju celotnega otrotva (Safarino in Armstrong, 1986) ugotavljata, da so deki

nekoliko moneji od deklic. Dokazujeta, da so deki tudi nekoliko hitreji od deklic, in sicer pri nalogah, ki

32

zahtevajo hitrost, medtem ko so deklice pri nalogah, ki vkljuujejo ravnaje z majhnimi predmeti, hitreje od

dekov. Prav tako so deklice v obdobju celotnega otrotva nekoliko bolj gibljive od dekov.

Omerzova (2004) je v svoji raziskavi prila do ugotovitve, da je statistino znailna razlika med deki in

deklicami predolskega obdobja v testu teka na 300 m. Deki so dosegali bolje rezultate kot deklice. Razlogi

za to so lahko razlini, nedvomno pa jih lahko iemo v razlinih dejavnostih in igri dekov in deklic, ki imajo

za posledico razline funkcionalne sposobnosti.

Kosinac (1999) je na vzorcu 60 deklic in 60 dekov, starih pet let, ugotovil statistino znailne razlike med

spoloma v veini testov gibalnih sposobnosti. Deki so dosegali bolje rezultate v testih enominutnega teka, v

eksplozivni moi, hitrosti, preciznosti in koordinaciji. Deklice pa so bile bolje v testih ravnoteja in

gibljivosti.

Glede na tevilne raziskave, kjer ugotavljajo, da so deki bolji od deklic v moi, hitrosti, preciznosti in

koordinaciji, deklice pa predvsem v ravnoteju ter glede na dejstvo, da se z dobro razvitimi gibalnimi

sposobnostmi hitreje in laje prilagodimo na vodo, smo eleli ugotoviti, e so razlike med spoloma tudi v

prilagajanju na vodo ter ugotoviti vpliv strahu otrok.

Cilj raziskave bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v hitrosti prilagajanja na vodo med deki in deklicami in

ugotoviti vpliv strahu pri prilagajanju na vodo.

Hipoteze

H 1: Po opravljenem teaju plavanja ne bo razlik v stopnji prilagojenosti na vodo med deki in deklicami.

H 2: Razlike med zaetnimi in konnimi ocenami strahu pred vodo so pri deklicah veje, kot pri dekih.

H 3: Deklice so po teaju plavanja bolj plovne kot deki.

METODA

Vzorec merjencev

Vzorec otrok je obsegal 30 otrok v starosti od 3 do 6 let, in sicer 18 (60 %) dekov in 12 (40 %) deklic.

Otroci so obiskovali teaj plavanja v O Savsko naselje.

Vzorec spremenljivk

Vzorec spremenljivk predstavlja ocenjevalni list, ki je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo

ocenjevali strah pred vodo, v drugem pa prilagojenost nanjo. Prilagojenost na vodo smo ocenjevali s pomojo

ocenjevalnega lista, ki je bil skonstruiran za potrebe ugotavljanja napredka plavalnih sposobnosti otrok na

plavalnih teajih drutva ABC port (krl idr. uitelji/-ce plavanja, zaposleni pri drutvu ABC port).

Ocenjevalni list je bil razdeljen na potop glave, gledanje pod vodo, dihanje, plovnost in drsenje. Pri posamezni

prilagoditvi je otrok lahko dosegel od minimalno 1 do maksimalno 9 tok (Marc, 2011). Za ugotavljanje

strahu pred vodo pa smo uporabili prilagojeno Beckovo ocenjevalno lestvico anksioznosti (Beck Anxiety

Inventory).

33

Metoda obdelave podatkov

Podatke smo obdelali s statistinim paketom SPSS (Statistical Package for The Social Sciences). Uporabili

smo podprogram FREQUENCIES za izraun frekvence posameznih odgovorov, za izraun opisne statistike

smo uporabili podprogram DESCRIPTIVES, za ugotavljanje povezanosti med ordinalnih in nominalnih

vrednosti pa podprogram CROSSTABS. Na tevilskih spremenljivka smo za ugotavljanje statistinih razlik

med skupinama uporabili t-test. Statistino znailnost smo preverjali na ravni 5-odstotnega tveganja (p 0,05).

REZULTATI IN RAZPRAVA

Analiza rezultatov nae raziskave je pokazala, da so vsi otroci po opravljenem teaju plavanja bolje

prilagojeni na vodo kot pred njim. Bolje ocene so dosegli pri potopu glave, gledanju pod vodo, dihanju,

plovnosti in drsenju. Menimo, da so otroci s tem izboljali gibalne vzorce in s tem tudi gibalne sposobnosti.

Izboljanje gibalnih vzorcev in sposobnosti ugotavlja po enako dolgem teaju teka tudi Urieva (2001).

Razlik v stopnji prilagojenosti na vodo med deki in deklicami po opravljenem teaju ni bilo, s imer smo

potrdili prvo hipotezo (Tabela1).

Drugo hipotezo, ki trdi, da so razlike med zaetnimi in konnimi ocenami strahu pred vodo pri deklicah veje,

kot pri dekih, smo preverili s primerjavo srednjih vrednosti ocen strahu pred in po teaju. Ugotovili smo, da

so imeli deki pred zaetkom teaja plavanja manj strahu pred vodo kot deklice. Po koncu teaja plavanja pa

sta imela oba spola izenaene ocene, kar pomeni, da so preko celotnega teaja plavanja, ve strahu pred vodo

odpravile deklice (Tabela 2).

Tabela 1: Testiranje razlik v prilagajanju na vodo med deki in deklicami po opravljenem teaju plavanja

Stopnje

prilagajanja na

vodo

(po teaju)

Spol Srednja

vrednost

Standardni

odklon

Vrednost

T-testa

Stopnja

prostosti

Statistina znailnost

Potop glave deki 8,67 0,84

1,62 28,00 0,12 deklice 8,00 1,41

Gledanje pod

vodo

deki 2,56 0,62 1,13 28,00 0,27

deklice 2,25 0,87

Dihanje deki 4,33 0,97

1,19 28,00 0,25 deklice 3,83 1,34

Plovnost deki 2,22 0,55

0,57 28,00 0,57 deklice 2,08 0,79

Drsenje deki 3,44 0,78

1,11 28,00 0,28 deklice 3,08 1,00

34

Nadaljnja analiza je pokazala, da so bile razlike v prilagojenosti na vodo med deki in deklicami na zaetku

teaja statistino pomembne na koncu pa ne, razlike med spoloma v strahu pred vodo pa so bile statistino

znailne tako pred kot tudi po teaju.

Tabela 2: Prikaz razlik v strahu pred vodo pred in po teaju plavanja med deki in deklicami

Tretje hipoteze, ki je temeljila na teorijah plovnosti, kot posledici sestave telesa, in sicer da so deklice

plovneje od dekov, nismo potrdili (Tabela 3). Videmkova in Piot (2007) sicer pravita, da je v zgodnjem

otrotvu dele miievja enakomeren in predstavlja priblino 25 odstotkov celotne telesne mase. Deki imajo

malo ve miine in kostne mase kot deklice, te pa imajo malo veji dele telesnega miievja kot deki. Iz

tega smo sklepali, da bi bile lahko zato deklice plovneje od dekov. Ugotovili pa nismo znailnih razlik med

deki in deklicami v plovnosti. Sklepamo, da razlike v plovnosti niso posledica le sestave telesa, ampak tudi

strahu pred vodo. Veji pomen, kot sestavi telesa pri raziskovanju plovnosti, je verjetno smiselno pripisati

strahu pred vodo, ki je bil v naem primeru pri deklicah veji kot pri dekih.

Tabela 3: Prikaz razlik med deki in deklicami v plovnosti po teaju plavanja

Nadaljnji rezultati analize so nam pokazali e, da so deki po opravljenem teaju plavanja v drsenju na vodi

nekoliko bolji od deklic, vendar razlike niso statistino pomembne. Razloge za to smemo iskati v prejnji

hipotezi, kjer smo prili do ugotovitve, da so deki v plovnosti nekoliko bolji kot deklice. Dobra plovnost pa

je predpogoj za drsenje na vodi. Ker smo tudi pri tej hipotezi prili do ugotovitve, da med spoloma ni

statistino znailnih razlik, smo hipotezo zavrnili.

ZAKLJUEK

S pomojo raziskave smo eleli ugotoviti ali med deki in deklicami prihaja do razlik pri prilagajanju na vodo.

Raziskava nam je pokazala, da po opravljenem osem mesenem teaju plavanja ni prilo do pomembnih razlik

Spol Ocena strahu

pred vodo

Srednja

vrednost

Standardni

odklon

Razlika v

srednjih

vrednostih

Deki Pred teajem 3,39 1,20

1,50 Po teaju 4,89 0,32

Deklice Pred teajem 2,42 1,31

2,16 Po teaju 4,58 0,52

Stopnje

prilagajanja na

plovnost

Spol Srednja

vrednost

Standardni

odklon

Vrednost

T-testa

Stopnja

prostosti

Statistina znailnost

Po teaju deki 2,22 0,55 0,569 28 0,574

deklice 2,08 0,79

35

v stopnji prilagojenosti na vodo med deki in deklicami. Ugotovili smo tudi, da imajo deki na zaetku manj

strahu pred vodo kot deklice in da po koncu teaja plavanja teh razlik ni ve zaznati. Prili smo tudi do

ugotovitve, da so po teaju plavanja deki nekoliko bolj plovni, ter so bolji v drsenju na vodi kot deklice. Na

splono so deki dosegali vije ocene kot deklice v stopnjah prilagajanja na vodo, deklice pa so bile nekoliko

bolje v premagovanju strahu pred vodo. Razlike med deki in deklicami, ki smo jih eleli utemeljiti na

podlagi boljega ravnoteja in jih pripisati v prid deklicam s to raziskavo nismo uspeli potrditi.

Menimo, da je za prilagajanje na vodo bolj kot razvoj ravnoteja, potrebno veliko pozornosti nameniti

odpravljanju strahu pred vodo. Vsekakor pa ni zanemarljivo razvijati vseh gibalnih sposobnosti in ustvarjati

pozitivnega horizontalnega transferja v smislu povezovanja razlinih gibalnih vzorcev. Na to pa v najveji

meri vpliva pedagog, saj lahko s primernim pristopom in metodami pri otroku popolnoma odpravi strah in

otroku tako omogoi, da se v vodi sproeno giblje. Hkrati pa skrbi tudi za ostale aktivnosti, ki spodbujajo

razvoj gibalnih sposobnosti in imajo pozitiven horizontalni transfer.

Iz analize rezultatov sklepamo e, da bi bilo nesmiselno delati po spolu loene gibalne dejavnosti za

predolske otroke v smislu razvoja razlinih gibalnih sposobnosti. Tudi Kurikulum za vrtce (1999) poudarja,

da je treba deke in deklice enako spodbujati, da se vkljuujejo in preizkuajo v razlinih zvrsteh gibalnih

dejavnosti ter da razvijejo vse motorine sposobnosti. Enako trdi tudi Bala (2006), ki pravi, da je fizina

aktivnost potrebna za vse otroke ne glede na spol, in dodaja, da morajo strai in vzgojitelji deklice celo bolj

spodbujati za sodelovanje v fizini aktivnosti, in sicer predvsem v tistih, ki od njih zahtevajo vejo

intenzivnost gibanja.

LITERATURA

Bala, G. (2006). Fizika aktivnost devojica i deaka predolskog uzrasta. Novi sad: Fakultet fizike kulture.

Kapus, V., trubmelj, B., Kapus, J., Jurak, G., ajber Pincolic, D., Vute, R. idr. (2002). Plavanje, uenje. Ljubljana: Fakulteta za port, Intitut za port.

Kosinac, Z. (1999). Morfoloko motoriki i funkcionalni razvoj djece predkolske dobi. Split: Sveuilite u Splitu.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port: Zavod RS za olstvo.

Omerza, K (2004). Ugotavljanje razlik v tekih med deki in deklicami, starimi pet in pol let. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port.

Praznik, K. in renar, M. (2001). Plavanje: osnove uenja plavanja. Velenje: Plavalni klub Velenje. Rajtmajer, D. (1992). Otrok plava. Maribor: Pedagoka fakulteta.

Uri, M. (2001). Ugotavljanje razlik v nekaterih motorinih sposobnostih med pet in pol letnimi deki in deklicami. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port.

Videmek, M. in Piot, R. (2007). port za najmlaje. Ljubljana: Fakulteta za port, Intitut za port.

36

LONGITUDINALNA ANALIZA SKLADNOSTI PLAZENJA TIRI DO EST LET STARIH

OTROK

COHERENT CRAWLING OF CHILDREN IN KINDERGARTEN AND EARLY SCHOOL PERIOD

Urka EKLI

Univerza na Primorskem, Pedagoka fakulteta & Znanstveno-raziskovalno sredie, Intitut za kinezioloke

raziskave, Slovenija

IZVLEEK

V prispevku predstavljamo rezultate longitudinalne raziskave, v kateri smo prouevali skladnost

elementarnega gibalnega vzorca - plazenja tiri do est let starih otrok. Vzorec merjencev je zajemal 107 otrok

(52 dekov, 55 deklic), ki so obiskovali Obalne vrtce, kasneje so se vkljuili v osnovne ole istega okolia.

Skladnost plazenja smo definirali s spremenljivkami, ki doloajo poloaj telesa v prostoru ter uinkovistost

gibanja. Analizirali smo ponovljivost ocenjevanja plazenja (intraklasna korelacija - ICC), ki je bila visoko

ponovljiva (ICC = 0,945; p < 0,001). Razlike v skladnosti pri starosti tiri in est let (p < 0,001) ter med pet in

est let (p < 0,05) so statistino znailne, medtem, ko te razlike niso statistino znailne med letoma tiri in pet

(p > 0,05). S pojasnjevanjem uspenosti plazenja s spremenljivkama skaldnosti in hitrosti plazenja, so rezultati

pokazali, da ni statistino znailne povezanosti pri starosti tiri in est let (p > 0,05). Pri starosti pet let, se je

odvisnost hitrosti in skladnosti plazenja pokazala za statistino znailno (p < 0,001). Razlik med spoloma v

skaldnosti plazenja v obdobju treh let nismo zasledili (p > 0,05).

Kljune besede: otrok, napredek v skladnem vzorcu plazenja, gibalni razvoj otroka

ABSTRACT

This paper presents the results of a longitudinally study in which we observe the incidence of coherent pattern

of crawling on the sample of children, during the preschool and early school period. The sample consisted of

107 children (52 boys, 55 girls) coming from the kindergarten of the Coast, after they went to the elementary

shool in the same district. We define a coherent crawling pattern with a different variables, which define the

position of the body and efficiency of movement. We analyzed repetability of measurements (Intraclass

Coeficent Correlation ICC), which has hight repetability (ICC = 0,945; p < 0,001). The differences in

coherent crawling between age of four and six year (p < 0,001) and five and six (p < 0,05) was statisticaly

significant. Furthermore, that differences were not statisticaly significant between the age of for and five year

(p > 0,05). Successful crawling was defined with speed and coherence of crawling. The resulats show no

significant connection at the age of four and six year (p > 0,05). At the age of five year, the connetion between

37

speed and coherence was statisticaly significant (p < 0,001). Furthermore, the results showed that there were

no significant differences between gander (p > 0,05) at the period of three years.

Keywords: child, progress in coherent pattern of crawling, motor development in children

UVOD

Otrokov gibalni razvoj, ter razvoj ostalih podroij (socialno, kognitivno, ustveno, psiholoko), je potrebno

vedno spremljati celostno in hkrati, saj se podroja med seboj povezujejo in prepletajo (Gallahue in Ozmun,

2005; Videmek in Piot, 2007). Znano je dejstvo, da poteka otrokov gibalni razvoj skozi razlina obdobja

(razvojne stopnje). Vsaka razvojna stopnja je rezultat predhodne in pogoj za vzpostavitev naslednje, vije

stopnje (Adolph, Vereijken in Denny, 1998; Gallahue in Ozmun, 2005; Piot in Planinec, 2005).

Za veino otrok je znailno, da gredo skozi razline faze gibalnega razvoja. Otrok najprej zane dvigovati

glavo, dvigovati prsni ko od tal, se kobacati, plaziti, laziti, hoditi itd. Prvo otrokovo neodvisno gibanje po

prostoru je plazenje. Vzorec plazenja, kot enega izmed elementarnih gibalnih vzorcev (EGV) (Adolph, 2003),

uvramo poleg sedenja ter hoje med tri mejnike razvoja skladne telesne dre in ravnoteja. Veina dojenkov

se prine plaziti v 6. Mesecu starosti. Nato preidejo na lazenje, kasneje na hojo. Vzorec plazenja ne nastopi v

vsakem otrokovem razvoju, nekateri to fazo izpustijo in se prinejo kar laziti oz. shodijo. e se vzorec

plazenja pojavi v otrokovem giblanem razvoju, se vedno pojavi pred lazenjem in hojo (Adolph idr., 1998;

Berger, Theuring in Adolph, 2007). Ti otroci, ki izpustijo eno izmed omenjenih gibanj, ali celo obe, so bolj

okorni, nekoordinirani ter imajo slabe razvito ravnoteje (Adolph idr., 1998; Adolph, 2005). Skladnost

plazenja se kae v sinhronem delovanju rok in nog (diagonalni vzorec gibanaja okonin). Znanstveniki so

dokazali, da se pojavlja razlina koordinacija okonin v vzrcu plazenja, medtem ko je koordinacija okonin v

vzorcu lazenja konstantna (Freedland in Bertenthal, 1994; Adolph idr., 1998; Adolph, Berger in Leo, 2010).

Zakaj je temu tako, bi lahko pojasnili z dejstvom, ko otrok shodi, ne uporablja ve plazenje za premikanje po

prostoru. Izkunje s plazenjem, kasneje lazenjem, pripomorejo k boljemu razvoju in pridobivanju novih, bolj

zapletenih oblik gibanj (orientacija v prostoru, strah pred viino in ravnoteje) (Bertenthal in Campos, 1990, v

Freedland in Bertenthal, 1994).

V nai raziskavi smo si kot cilj zastavili prouiti vzorce plazenja, ki se pojavljajo pri otrokih starih tiri, pet in

est let v longitudinalni tudiji, ter ugotoviti razliko v skaldnosti plazenja med spoloma. Predvideli smo, da se

otroci s staranjem skladneje plazijo:

H1: Otroci pri starosti est let se skladneje plazijo kakor otroci pri starosti tiri in pet let.

H2: Tisti otroci, ki se hitreje plazijo, se tudi skladneje plazijo.

H3: Med deki in deklicami ni razlik v skladnosti plazenja.

38

Slika 1: Pravilen vzorec plazenja uporaba diagonalne reciprone inervacije

METODA

Analiza plazenja otrok je del obirnega tri letnega temeljnega projekta ARRS J5 2397 Analiza

elementarnih gibalnih vzorcev in adaptacija skeletno miinega sistema na nekatere dejavnike sodobnega

ivljenjskega sloga med 4. in 7. letom starosti. Projekt izvaja Univerza na Primorskem, Znanstveno-

raziskovalno sredie Koper, Intitut za kinezioloke raziskave s tevilnimi partnerji.

Vzorec merjencev

V vzorec merjencev je bilo vkljuenih 107 otrok iz obalnih vrtcev, kasneje iz osnovnih ol iz istega okolia.

Otroci so bili izbrani po kriteriju kronoloke starosti, v letu 2009 so dopolnili tiri leta. Vkljueni so

prostovoljno na podlagi soglasja starev.

Vzorec spremenljivk

Spremenljivke, s katerimi smo opredelili skladnost in predstavljajo vzorce plazenja, smo opisali kot

povezanost gibanja, smer pogleda/dra glave, odriv/opora ter diagonala/sinhronost gibanja rok in nog. Vsak

otrok je nalogo plazenja opravljal 2 krat, upotevali smo bolji as. Otroci so se plazili na 6 metrov dolgi

podlagi.

Metode obdelave podatkov

Podatke smo obdelali s statistinim paketom SPSS 20.0 za Windows. Uporabili smo Koeficient Intraklasne

korelacije (ICC) za ugotavljanje povezanosti med prvim in drugim ocenjevanjem opisnih spremenljivk

skaldnosti plazenja. Za preverjanje uspenosti plazenja smo uporabili Friedmanov test. Speramoanov test

korelacije smo uporabili, za pojasnjevanje odvisnosti spremenljivk, hitrosti in skladnosti, v obdobju treh let.

Za preverjanje zadnje hipoteze smo uporabili Mann-Whitneyev test, kjer smo ugotavljali razlike med spoloma

v obdobju treh let.

REZULTATI IN RAZPRAVA

S koeficientom intraklasne korelacije (ICC) smo preverjalil ponovljivost med ocenami opisnih spremenljivk

skaldnosti plazenja.

Ocena je bila vsota 4 spremenljivk

(povezanost gibanja, smer pogleda/dra

glave, odriv/opora, diagonala/sinhronost

gibanja rok in nog). Popolnoma skladen

vzorec plazenja je setevek spremenljivk od

10 12 tok, deloma skladen vzorec je od 7

9 tok ter popolnoma neskladen vzrec

39

Slika 2: Nepravilen vzorec plazenja

plazenja je vsota od 4 6 tok. Rezultati so pokazali, da med prvo in drugo oceno setevka opsinih

spremenljivk je statistino znailna ponovljivost (p < 0,001) ter, da je ta ponovljivost visoka (0,954). Rezultati

so prikazani v Tabeli 1.

Tabela 1: ICC vrednost za prikaz ponovljivosti med prvim in drugim ocenjevanjem opisnih spremenljivk

skladnosti plazenja

Posamezne meritve

ICC

0,945

95% Interval Zaupanja F Test s Pravo Vrednostjo 0

Spodnja