OP[TINSKI VESNIK

GODINA II • BROJ 14 • MAJ 2007 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

\UR\OVDEN MASOVNO ODBELE@AN

RAZGOVOR SO GRADONA^ALNIKOT NAOP[TINA KISELA VODA, XORXE ARSOV

GI RE[AVAME

PRIORITETNITE

PROBLEMI NA GRA\ANITE

OSVETENA CRKVATA OSVETENA CRKVATA „„ SV. PETKASV. PETKA ““ NOV AMFITEATAR VO PINTIJANOV AMFITEATAR VO PINTIJASTR. 2.STR. 2. STR. 10.STR. 10.

Ana VELI^KOVSKA

Vo veli~enstvena atmosfera naKulturno verskiot rekreativen cen-tar “Tri Kru{i” pred vidni gosti igradona~alnici na drugi op{tini imnogubrojni gra|ani na Op{tinatase osveti crkvata #Sv. Petka#. So toacentarot “Tri Kru{i“ dobi nova so-dr`ina, temel i sjaj, a gra|anite mes-to za duhovno vozdignuvawe. Osvetu-vaweto na crkvata go izvr{iNegovoto Bla`estvo Arhiepiskop-ot Ohridski i Makedonski g.g. Ste-fan vo pridru`ba na pove}e sve{te-nici od Makedonskata PravoslavnaCrkva, poto~no od crkvata #Sv.Petka#.

- Vozvi{eni vo Gospoda, neka nie ~estit ~inot na osvetuvaweto naovaa prekrsna crkva #Sveti Petka#.Ovoj prostor ovde {to so deceniibil zaboraven, so izgradbata na ovojprekrasen Kulturno verski rekrea-tiven centar, a posebno sega so osve-tuvaweto na crkvata #Sveta Petka#,stanuva sostaven del od na{eto `i-veewe. Bi sakal da go iskoristamovoj moment i da im zablagodaram nasite onie donatori i gra|ani {topridonesoa ovie ubavini da se izgra-dat i da se stavat vo funkcija na gra-|anite, ne samo na onie {to `iveatvo Op{tina Kisela Voda tuku i

po{iroko vo Skopje. Posebno sakamda mu se zablagodaram na gradona~al-nikot Xorxe Arsov koj vlo`i golemtrud i sredstva za da se napravi ovojkompleks. Neka ni e ~estit denot,istakna me|u drugoto NegovotoBla`estvo Arhiepiskopot Ohrid-ski i Makedonski g.g. Stefan.

Zablagodaruvaj}i se na donato-rite koi go izgradija kompleksot#Tri Kru{i# i crkvata #Sveta Pet-ka#, gradona~alnikot Xorxe Arsov,poso~i deka site gra|ani se zaslu`-ni za vozdignuvaweto na crkvata#Sveta Petka#.

- Posebno e ~uvstvoto {to kakogradona~alnik mo`am na MPC da £ja predadam vo vladenie novoizgra-denta crkva. Odovde, Sv. Petka }en£ daruva zdravje i sre}a na site nas.Inaku, so osvetuvaweto na crkvataprakti~no e zavr{ena vtorata fazaod realizacijata na Centarot, a voidnina }e sleduva izgradba na sport-ski igrali{ta i restorani, so {toCentarot }e ja dostigne svojata kom-pleksnost, izjavi gradona~alnikotArsov.

Vedna{ po osvetuvaweto, vo orga-nizacija na Op{tinata se odr`a kul-turno-zabavna manifestacija na kojau~estvuvaa kulturno-umetni~kitedru{tva #Kitka# i #Jordan Mijalkov#,kako i estradnite umetnici VidankaGeorgieva i Krume Spasovski.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

NA #TRI KRU[I#

OSVETENACRKVATA

#SVETA PETKA#

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Toni ^UPOSKI

Patroniot praznik 6-ti maj\ur|ovden, Op{tina Kisela Vo-da masovno go odbele`a. Predni-~ea kulturno-sportskite progra-mi, koi{to obrazovnite insti-tucii i gra|anite masovno giprifatija. No, sepak prazni~no-to raspolo`enie, za gra|anite naOp{tinata ne pretstavuva eufo-rija, vo delot na zaboravaweto narealizacijata na niza proekti{to za niv se od `ivotno zna-~ewe. Tokmu ova e povod za razgo-vor so gradona~alnikot na Op{-tina Kisela Voda, Xorxe Arsov.

- Kulturno-sportskite mani-festacii se edno, a realizacijatana niza proekti se sosema drugarabota, od aspekt {to za istitepostojat rokovi za nivna reali-zacija. Isti onakvi kako {todenovive ja osvetivme crkvata#Sveta Petka# na Tri Kru{i, gootvorivme amfiteatarot #SvetiProrok Eremija# vo Naselba Pi-ntija, zapo~navme so izgradbatana infrastrukturata vo Rasadniki niza drugi raboti povrzani sopatroniot praznik \ur|ovden, ve-li na po~etokot od razgovorotgradona~alnikot Arsov.

• Grade`nata sezona po~na.Spored izvedbenata programa{to e predvideno da se izgradi idali }e bidat opfateni site mes-ni zaednici ?

- Predvideno e godinava vograde`nata sezona da gi opfa-time site 14 mesni zaednici.Ekipite na Sektorot urbanizambea postojano na teren i to~no seznae koi se prioritetnite rabo-ti vo sekoja urbana zaednica.Spored predvidenata dinamika{to }e se odviva vo tri fazi, }ese rekonstruiraat starite i }e seizgradat novi ulici, }e se krpat

dupki, posebno vnimanie }e seposveti na osvetluvaweto, }e segradat novi i }e se rekonstruira-at pove}e parkovi i detski igra-li{ta. Saniraweto na priodnitepateki kon zgradite }e bide pri-oritetno, a izgradbata na noviparkinzi ednostavno e potreba zagra|anite.

• Fakt e deka izgradbata nainfrastrukturata vo naselbataRasadnik docni. Od vremeto kogana pres konferencijata zaedno sogradona~alnikot na Skopje, Tri-fun Kostovski najavivte brzaizgradba na infrastrukturata,dosega mnogu malku vidlivo estoreno, a gra|anite se netrpeli-vi da se vseluvaat vo svoite novistanovi. Kade zapnaa rabotite?

- Denovive po~na da se gradiinfrastrukturata vo novata na-selba Rasadnik. To~no e dekamalku docnime so po~etokot naizgradbata no, to~no e i toa dekapri~inite za docneweto se biro-kratski. Ednostavno Katastarotbe{e baven vo delot na regulira-weto na imotniot del na parce-lite, dobivaweto na numeri~kipodatoci na imatelite na parce-lite kade {to se gradi infra-strukturata. No, toa e ve}e mina-to. Nov moment e deka grade`ni-te firmi ve}e se na teren i dekarabotat so zabrzano tempo, vetu-vaj}i deka infrastrukturata }eja stavat vo funkcija vo rekord-no vreme. Se razbira, nie kakoOp{tina, budno }e nabquduvamei kontrolirame {to se slu~uvana terenot, zo{to sakame kvali-tetno i odgovorno da se zavr{atrabotite, bez gra|anite da imaatzabele{ki na novata infra-struktura.

• Ulicata #Emil Zola# sogodini e vistinski ko{mar zagra|anite {to gravitiraat vo toj

del na naselbata Cvetan Dimov.No, i koga se po~na so izgradba-ta, rabotite bavno se izveduvaat.Zo{to?

- Ulicata #Emil Zola# e po-sebna prikazna. Nie znaevme dekanema podzemen katastar, no ni nakraj pamet ne n£ pa|a{e deka uli-cata e vistinski lavirint namnogubrojni mre`i i instalaciiza koi nitu edno javno pretprija-tie ili institucija nema eviden-cija. Ovde so decenii nanazad segradelo koj kako sakal, {to sakali kolku sakal. Otkako go re{iv-me rebusot so kablite i instala-cijata, naidovme na nov problem,predizvikan od skapanite i do-traeni vodovodni cevki. Oceniv-me deka tie mora da se zamenat, neso obi~ni vodovodni cevki, tuku,so cevki otporni na korozija i sospecijalni karakteristiki zavisok pritisok, kako {to nalagainfrastrukturata vo toj del nanaselbata Cvetan Dimov. Zatoa,vodovodnite cevki gi uvezovme odItalija. Znam deka gra|anite senetrpelivi, no podobro e kvali-tetno da ja napravime ulicata ot-kolku nabrzina da ja raskopame ida ja asfaltiravme, bez da gi re-{ime klu~nite raboti {to gima~at gra|anite.

• Poliklinikata vo Dra~evoe potreba za okolu 100.000 gra-|ani {to gravitiraat vo toj delna gradot. Tie so netrpenie gio~ekuvaat novite ordinacii inovoto organizacisko funkcio-nirawe na novata Poliklinika.

- Se privr{uva izrabotkatana proektot i denovive treba dase izdade grade`na dozvola. Do-govorite so site firmi {to tamu

treba da rabotat se ve}e potpi-{ani i vo razgovorot so niv meubeduvaa deka za najkus periodgra|anite }e gi dobijat tolku po-sakuvanite ordinacii vo Poli-klinikata Dra~evo.

• Vo va{ite govori po povodpatroniot praznik 6-ti maj \ur-|ovden najavivte skore{na dis-lokacija na Domot za zavisnici.Ima li izraboteno proekt za ta-kvo ne{to?

- Ima, i nesomneno e deka toj}e se realizira. Domot za zavis-nici vo naselbata Kisela Voda,prakti~no so godini be{e nere-{liv i na gra|anite {to `iveatvo ovoj istoriski del na Op{ti-nata im zadade niza problemi.Dve godini makotrpno rabotev naiznajduvawe na na~in kako da sedislocira ovaa zdravstvena usta-nova, koja nesre}no, bez dopolni-telni temelni analizi, svoevre-meno, pred pove}e godini se dose-lila vo Kisela Voda. Vo ovojmoment mo`am da ka`am deka Do-mot za zavisnici }e se disloci-ra. Za re{avaweto na na ovoj pro-blem od moe li~no ime i od ime-to na gra|anite javno mu se zabla-godaruvam na premierot NikolaGruevski za razbiraweto i pod-dr{kata {to ni ja dade vo re{a-vaweto na ovoj problem, kako ina ministerot za zdravstvo, ImerSelmani, koj najde razbirawe zaproblemot na gra|anite. Vo na-rednite denovi }e se soop{tidinamikata na aktivnostite i na-~inot na dislokacijata na Domotza zavisnici.

• Dali i godinava }e imaKulturno leto Tri Kru{i?

- Programata se podgotvuva.Predvideno e na 22-ri juni da seslu~i otvaraweto. Moram da is-taknam deka godina{novo Kul-turno leto }e bide pomognato odMinisterstvoto za kultura i ne-kolku drugi sponzori. ]e imavkupno 18 manifestacii, sekojpetok i sabota so po~etok vo20.30 minuti. I ovaa godina }eima poraka da se so~uvaat i negu-vaat na{ite tradicii i obi~ai.Inaku, zalo`ba e Kulturnoto le-to vo naredniot period vo Op{-tinata da za`ivee i na amfitea-trite #Sveti \or|i# vo naselba-ta Kisela Voda i na novoizgrade-niot amfiteatar #Sveti ProrokEremija# vo Pintija. Isto taka,sakam da potsetam deka na 28 juniOp{tinata }e ja proslavi 52-go-di{ninata od svoeto postoewe.Za ova se podgotvuva specijalnaprograma, koja najverojatno }e seoddr`i vo Dom na ARM.

RAZGOVOR SO GRADONA^ALNIKOT NAOP[TINA KISELA VOD,A XORXE ARSOV

GI RE[AVAMEPRIORITETNITE

PROBLEMI NAGRA\ANITE

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Vo tekot na grade`nata sezona }e gi opfatime

site 14 mesni zaednici.-Po~na da se gradi infra-

strukturata vo novata naselba Rasadnik, a doc-

neweto be{e pred s¢ poradi birokratski pri~ini.-

Domot za zavisnici definitivno }e se dislocira

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4

Vo sorabotka me|u Vladata na Repu-blika Makedonija, Ministerstvoto za zem-jodelstvo, Centarot za spravuvawe so krizii [tabot za za{tita na R. Makedonija, voOp{tina Kisela Voda uspe{no se sprovedu-va proektot za odvoduvawe i ras~istuvawena kanalite vo Op{tinata.

Proektot po~na na 18 april i sporedIvo Perkovski, vraboten vo [tabot za za{-tita i spasuvawe pri Op{tinata, nazna~enza glaven koordinator na proektot za kana-lite vo Skopje, dosega se is~isteni 2,3 km.od predvidenite 4,65 km. od kanalot MalaRada. Spored predvidenata dinamika, ovaafaza od proektot }e se zavr{i na 31 maj.Spored Perkovski, osven {to se re{avaproblemot na gra|anite so izlivaweto na

vodite, so buldo`er od ARM se trasira ipateka koja {to istovremeno gra|anitemo`at da ja koristat i kako pat.

- Reakciite na gra|anite se pozitivnii po ovaa pra{awe, veli Perkovski. Nasamiot start na ras~istuvaweto i odvoduva-weto na Usjanskiot kanal, mesnoto nasele-nie izleze da ja pozdravi i ovaa na{a akci-ja, veli Perkovski.

Predvideno e vo ovaa faza, od Usjan-skiot kanal da se ras~istat 950 m. a akcijata}e zavr{i na krajot na maj.

- Vo interes kanalite da ja vr{at svoja-ta predvidena funkcija, apelirame do mes-noto naselenie da ne frla {ut vo i pokrajkanalite, dodava Perkovski.

KISELA VODA

PRODOL@UVA RAS^ISTUVAWETO NA KANALITE

A K T U E L N O

Vo ramkite na akcijata zaizgradba na sportsko-rekrea-tivni objekti i tereni, Op{tinaKisela Voda prodol`uva so iz-gradbata na trim pateka na nejzi-nata teritorija. So toa Op{ti-nata }e im ovozmo`i na svoitegra|ani rekreirawe, odnosno pe-{a~ewe, vozewe velosiped i ro-leri po novoizgradenata pateka.Trim patekata e so dol`ina od2,5 kilometri i {iro~ina od 1,5metar, a se protega od sportsko-to igrali{te na invalidite

“Prolet”, po Bulevar 3-ta Make-donska Udarna Brigada, minu-vaj}i niz naselbite Cvetan Di-mov, 11 Oktomvri- zgradi i 11-tiOktomvri-baraki, do `elezni-~kiot nadvoznik na BulevarSrbija.

Investitor na proektot eOp{tina Kisela Voda, a izvedu-va~ na rabotite e firmata #Ka-maco#. Trim patekata se planirada bide zavr{ena do sredinata najuni, godinava.

So izgradbata na fekalnatakanalizacija koja {to se prosti-ra dol` ulicata #Narodni He-roi# prakti~no zapo~nuva iz-gradbata na infrastrukturata vonaselbata Rasadnik. Se po~na sose~ewe na asfaltot vo dol`inaod 100 m. po ulicata #NarodniHeroi#, {to fakti~ki so pomo{na policijata i postavenite zna-

ci se regulira soobra}ajot naovaa delnica. Se predviduva pr-vata faza, koja opfa}a postavu-vawe na fekalna kanalizacija naulicite #Narodni Heroi# i #No-voproektirana 3# do presekot naulicata #Novoproektirana 2# dazavr{i za 10 dena. Vo isto vremese po~nuva so izgradba na vodo-vodna mre`a od 320 m., po~nuvaj}i

od ulicata #Sava Kova~evi}# doraskrsnicata so ulicata #Novo-proektirana 3# kade {to se ko-ristat specijalni cevki Ø150,proizvedeni vo Italija, koi sevnatre{no izolirani, ”betoni-rani”, {to podrazbira za{titaod korozija. Paralelno se po~nu-va i so izgradba na atmosferskakanalizacija vo dol`ina od 150m. so postavuvawe na armiranobetonski cevki Ø800 i predvide-no e da se zavr{i vo istiot ter-min od 10 dena. Spored predvide-niot dinami~en plan, proektot}e se realizira do sredinata naseptemvri.

SVEM IN@ENERING

S k o p j eIzveduvame:

- Osvetluvawe na ulici

- Osvetluvawe na sportski objekti

- Trafostanici

- Dalekuvodi

ul. Ivo Lola Ribar br, 44-1/2 tel/faks: 02 31-31-295

e-mail: svem_inzenering@yahoo.com

TRIM PATEKA ZA GRA\ANITENA KISELA VODA

PO^NA IZGRADBA NA INFRASTRUKTURATA

VO RASADNIK

Na ulicata Mihail ^akov

TOPLIFIKACIJA GI MENUVA CEVKITENa teritorijata na op{tina Kisela Voda, AD Toplifikacija

vr{i rekonstrukcija na magistralnot vod od ul Mihail ^akov do ulPrvomajska.

Se vr{i iskop na 120 m nov kanal i rekonstrukcija na 50 m starkanal,vklu~uvaj}i i prekop na Prvomajska.

Akcijata se predviduva da zavr{i okolu 10-ti Juni.

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

A K T U E L N O

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e ~etirinaesettiot broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokup-

noto `iveewe vo Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site prob-

lemi so koi se soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi

nelegalnite gradbi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe

(baraka 9, soba br. 3). Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi

se gri`at za dobroto na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Na ulicata #Emil Zola#po~na izgradbata na atmosfers-ka kanalizacija vo dol`ina od280 metri, a za nekolku dena }ese po~ne so izgradba na vodovod-nata mre`a vo dol`ina od 290metri, za koja se koristat speci-jalni cevki Ø150 proizvedeni voItalija, koi se vnatre{no izo-lirani ”betonirani”, {topodrazbira za{tita od korozija.Paralelno, predvideno e da seizveduvaat i priklu~oci kon

postoe~kite objekti i objektipredvideni so DUP-ot so presekØ80 . Istovremeno, ja koristimeprilikata da upatime apel doku}nite soveti na postoe~kiteobjekti, dokolku do nivniot ob-jekt priklu~okot e so pomala di-menzija (Ø) da se obratat dostru~nite slu`bi vo Op{tina-ta kade }e dobijat informacijaza nadomestokot {to treba da sedoplati za izvr{enata zamena.

ITALIJANSKI CEVKI

ZA #EMIL ZOLA#Zdru`enieto na penzioneri

„Kisela Voda” e najstaroto zdru-`enie na penzioneri vo Make-donija, formirano pred pove}eod 60 godini. Denes, Zdru`enie-to na penzionerite na Makedoni-ja broi okolu 270 iljadi ~lenovi,od koi na teritorijata na gradSkopje otpa|aat okolu 19 iljadi.

Za aktivnostite na Zdru`e-nieto, kako i za povolnostite{to negovite ~lenovi gi dobi-vaat so ~lenstvoto vo nego, razgo-varavme so Vlado Simovski, pret-sedatel na ogranokot „11 Oktom-vri- zgradi”.

- Vo ramkite na programatana Zdru`enieto sekoja godina seorganiziraat niza sportski ak-tivnosti, so koi gi animiramepenzionerite. Na 18 maj, na tere-nite na Penzionerskiot Dom„Aerodrom” se odr`aa sportskinaprevari, vo koi u~estvuvaapenzionerite od teritorijarta

na Skopje. Tie se natprevaruvaavo strelawe so malokalibarskapu{ka, tegnewe so ja`e, pikado,tr~awe na 60 i 80 m. frlawe na|ule, a se odr`a i turnir vo {ah,veli Simovski.

Na krajot od maj Zdru`enie-to }e organizira javna tribina

na tema #Socio-ekonomskata po-lo`ba na penzionerite i merki-te {to se prezemaat za podobru-vawe na istata”. Tribinata }e seodr`i vo Golemata Sala na Op{-tina Kisela Voda, a planirano eda u~estvuvaat i pretstavnici naFondot za zdravstveno osiguru-vawe, pretstavnici od Minister-stvoto za zdravstvo, kako i drugirelevantni faktori.

Spored Simovski, cel naovaa tribina e da se pokrene ini-cijativa za donesuvawe na Zakonza za{tita na stari lica, samcii domovi za stari lica.

- Vo ramkite na Zdru`eni-eto sproveduvame aktivnosti koinudat olesnuvawa za penzioner-ite, no o~ekuvame toa da go pra-vi i dr`avata. Na sekoj tri mese-ci vr{ime besplatna kontrolana krv i pritisok, a na zagrozen-ite ~lenovi im dodeluvame edno-kratna finansiska pomo{, odimevo poseta na bolnite lica i imnosime odredeni podaroci. Odsolidarniot fond na Zdru`eni-eto na semejstvata na po~inatiteim dodeluvame 36 iljadi denari,dodava Simovski.

^lenovite na Zdru`enietomo`at da se zdobijat i so povol-nosti za odmor vo tekot na godi-nata. Vo tek e formirawe na lis-tite za odmor vo KatlanovskaBawa i Pretor. Spored visinatana penzijata se odreduvaat grupina penzioneri na koi Zdru`eni-eto kompletno im gi pokrivatro{ocite, a ostanatite pokri-vaat 50 otsto. Isto taka, za ovaagodina planirani se i besplatniekskurzii za koi se obezbedeni33 avtobusi.

Novina na Zdru`enieto e idogovorot potpi{an so Komerci-jalna Banka so koj tie mo`at dapodignat kredit do 30 iljadi de-nari.

Ogranokot na Zdru`enieto„11 Oktomvi-Zgradi“ e smestenvo prostoriite na Mesnata zaed-nica #11 Oktomvri#, a za nivniteaktivnosti i prezemeni inicija-tivi tie objavuvaat podlistok vo#Nova Makedonija#.

Aktivnosti na Zdru`enieto na penzionerite #Kisela Voda#

^LENOVITE MO@AT DA PODIGNAT KREDIT DO 30 ILJADI DENARI

^lenovite na Zdru`e-

nieto mo`at da se zdo-

bijat i so povolnosti

za odmor vo tekot na go-

dinata. Vo tek e formi-

rawe na listite za od-

mor vo Katlanovska Ba-

wa i Pretor.

- Mnogu sportski nat-

prevari, tribini...

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

A K T U E L N O

\ur|ovden e praznik kojnagraduva i daruva. I, ovojpatOp{tinata Kisela Voda ja za-~uva tradicijata nagraduvaj}igi najuspe{nite na predhodnoobjavenite konkursi za liter-aturni i likovni tvorbi. Is-tite, gi razgleduva{e i rangi-ra{e komisija usvoena od So-vetot na op{tinata nazna~enaod gradona~alnikot XorxeArsov.

- Op{tinata za prvpatproglasi u~enik na generacija-ta. Vo idnina ova priznanie }eprerasne vo tradicija, - istak-na Blagojka Filip~eva Rakovo-ditel na Sektorot za obrazo-vanie i prodol`i. - Primatotnaj-u~enik na nivo na KiselaVoda i pripadna na NadicaTuntevska od OU”Kuzman Jo-sifovski Pitu”. U~enici pakna generacijata po osnovniu~ili{ta bea proglaseni:Angela Trajkovska (OU “KirilPej~inovi}”) Stefanija Acev-

ska ( OU “Sveti Kliment Oh-ridski”), Nadica Tuntevska(Kuzman Josifovski Pitu),Ana Topuzovska (OU”NevenaGeorgieva Duwa”), Kostadin-ovski Mihajlo (“Krume Kepe-ski”) i Ilievska Karolina(“Kuzman [apkarev”). Pokrajdiplomi i monografii najus-pe{nite dobija i mobilen te-lefon - ni re~e Filip~eva.

Vo kategorijata pak, li-kovni tvorbi od gradinkiteprvoto mesto go osvoi Dimov-ski Viktor od gradinkata JDG„8 Mart “, vtoroto mesto i pri-padna na Ivana ^epuwovska odJDG „ Veseli Cvetovi” a tret-poto na Petkovska Marinelaod JDG „8 Mart “. Vo kategori-jata za likovni tvorbi od I-IVoddelenie prvoto mesto i pri-padana na Anastasija Zafir-ovska IV b od OU „Nevena Ge-orgieva Duwa, vtoroto na Kri-stijan Stefanovski IV v odOU„ Sv. Kliment Ohridski” a

tretoto mesto im pripadna naAndrijana Bilbilovska III a odOU „ Partenie Zografski” iElefterija Kesteva III -2 odOU „Krume Kepeski“. Na kon-kursot za likovni tvorbi od Vdo VIII oddelenie prvoto mestogo podelija Stefan Ke~ovskiVIII-1 od OU „Kuzman [apka-rov” , Angela Josifovska VII–vod OU „Kiril Pej~inovi}”,vtoroto mesto go podelija Teo-dora Gudevska VI b od OU „Ne-vena Georgieva Duwa i LiljanaGigovska VIII od OU „KuzmanJosifovski Pitu“ a tretotomesto go osvoi Lefterina An-gelovska u~eni~ka vo COURajko @inzifov.

Vo literaturni trvorbiod prvo do ~etvrto oddelenieprvite mest gi osvoija ElenaMileska i Ivana Kostevska.Vo junskiot broj na vesnikotOp{tina Kisela Voda }e bidatobjaveni najdobrite likovni iliteraturni dela.

BENZINSKATA PUMPA

„SUPERTREJD“NA SVOITE POTRO[UVA^I

SEKOJDNEVNO IM NUDI NAJKVALITETNI GORIVA

Prosvetnite inspektori odop{tinite niz cela Makedonijanaskoro }e formiraat svoe zdru-`enie, otkako za toa se dogovo-rile na neodamne{niot sostanokodr`an vo Op{tina Kisela Vo-da. \or|i Ilievski, prosvetniotinspektor na Kisela Voda, in-formira deka po sostanokot ins-pektorite zaedno re{ile da sepodgotvat statutot i drugite ak-ti na ova zdru`enie, za na nared-nata sredba toa da mo`e i ofi-cijalno da se formira.

- Site bevme soglasni dekae potrebno da se zdru`ime, za za-edni~ki da nastapuvame pred sîpred centralnata vlast so na{i-te barawa. ]e barame da se iz-vr{at izmeni i dopolnuvawa naZakonot za prosvetna inspekci-ja i na Zakonot za sredno obrazo-vanie, pred sî vo delovite {to seodnesuvaat na pravata i na obvrs-kite na u~ili{nite odbori. Pr-vo {to treba da se smeni e na-~inot na izbor na direktori voobrazovnite institucii. Izbor-ot, spored nas, treba da go pravigradona~alnikot, otkako pret-hodno u~ili{niot odbor }e do-stavi lista od pove}e kandidati.Vo sega{niot sistem mo`nost zaizbor voop{to ne postoi, tukuu~ili{niot odbor mu dostavuvana gradona~alnikot na op{tina-ta samo eden predlog za direk-tor. Toa ne e izbor, tuku namet-

nuvawe i e duri vo sprotivnostso Deklaracijata za ~ovekoviprava, objasnuva Ilievski.

Za u~ili{nite odbori sepredlaga i da podle`at na kri-vi~na odgovornost ako se utvrdideka rabotele nezakonski i na{teta na u~ili{teto.

Ilievski dodade deka nasostanokot inspektorite razgo-varale i za drugi aktuelni pra-{awa od oblasta na prosvetnatainspekcija, a me|u drugoto i zana~inite na sorabotka so dr`av-nite prosvetni inspektori.

- Sakame zaedno so dr`avni-te inspektori da imame mo`nostda vr{ime evaluacija na rabota-ta na u~ili{tata, odnosno kakvise uslovite za odr`uvaweto nanastavata, kolku se ispolnuvanastavnata programa i za drugipra{awa. Sega nemame takvopravo, a smetame deka toa ni sle-duva so procesot na decentral-izacija. Nie mo`eme mnogu po-~esto da gi kontrolirame u~ili-{tata vo na{ite op{tini oddr`avnite inspektori, koi ja po-krivaat celata teritorija nazemjava, istakna Ilievski.

Inspektorite razgovaralei za upisite vo prvo oddelenie,{to }e po~nat naskoro, odnosnoza toa kako da se re{at pred sîprostornite i tehni~kite prob-lemi za odr`uvawe na nastavata.

S.T.

Po odr`aniot sostanok vo Kisela Voda

]E SE FORMIRAZDRU@ENIE

NA PROSVETNIINSPEKTORI

Edno od barawata na ovie inspektori }e bide gra-

dona~alnicite da gi biraat direktorite na

u~ili{tata i da se skratat ovlastuvawata na

u~ili{nite odbori

Za \ur|ovden nagradeni najuspe{nite

NADICA TUNTEVSKA U^ENIK NA GENERACIJA

Sne`ana STEFANOVSKA

Za prv pat godinava make-donskite Dionisovi ~estvuvawa{to po tradicionalen ~etirina-esetti pat bea izvedeni od Tea-tarot “Skrb i Uteha “, se odr`aavo Op{tina Kisela Voda. Mani-festacijata se odr`a na dve lo-kacii i toa na Tri Kru{i i sce-nata na amfiteatarot #Sveti\or|i#. Dionisovite ~estvuvawaza otvoreni gi proglasi gradona-~alnikot na Op{tina KiselaVoda, \or|e Arsov . Za toa kakogodinava mina celata manifesta-cija, razgovaravme so TihomirStojanovski, od teatarot #Skrb iUteha#.

Teatarot #Skrb i Uteha#

ovaa godina po 14-ti pat ja orga-

nizira{e manifestacijata Dio-

nisovi denovi. Osven akterite

od va{iot teatar koi drugi

teatri, kulturno-umetni~ki

dru{tva i vokalni izveduva~i

u~estvuvaa na manifestacijata?

- Godinava manifestacijataDionisovi denovi trae{e dva de-na. Prviot den, ili na otvorawe-to u~estvuvaa vokalniot kvartet“Pela” od Slovenija, izdava~kataku}a “Makedonska falanga” od[vedska, folklornata grupa “Ora-sek” od Albanija, folklornatagrupa “Kremen” od Bugarija, folk-lornata grupa “Frastani” od Gr-cija, teatarot “Skrb i Uteha”, agostinot od Albanija Nazif Dok-le ja promovira{e knigata “MukeMilje”. Dodeka na vtorata ve~er{to se odr`a vo amfiteatarot#Sveti \or|i# se pretstavija tea-tarot “Skrb i Uteha”, vokaleniotkvartet “Pela” od Slovenija,folklornata grupa “Orasek” odAlbanija, folklornata grupa“Kremen” od Bugarija i folklor-nata grupa “Frastani” od Grcija.

Na{ite iselenici na mae-stralen i krajno pofesionalenna~in im ja dobli`ija makedon-skata tradicija na gleda~ite.

Dali ste zadovolni od ovo-

godine{nata manifestacija i zo-

{to se re{ivte tokmu za loka-

ciite vo Kisela Voda?

- Manifestacijata godinavamina odli~no, zadovolni sme odsite u~esnici, site profesional-no ja zavr{ija svojata rabota. Za

Kisela Voda se re{ivme pred s¢poradi preubavata atmosfera iambientot na Tri Kru{i. Mina-tata godina prisustvuvavme na

Kulturnoto leto i bevme iznena-deni od posetenosta i ambientot.Bez razmisluvawe re{ivme dekagodinava manifestacijata }e japroslavime na Tri Kru{i. Ovamesto {to be{e podzaboravenopovtorno o`ivea i jasno se gleda`elbata na dra~ev~ani da prisus-tvuvaat na vakvi manifestacii.Pozitivno bevme iznenadeni odvakvata reakcija na `itelite izatoa ne treba{e mnogu da razmi-sluvame kade }e gi organizirameDionisovi denovi. I amfitea-tarot kaj crkvata #Sveti \or|i#e preubavo mesto i tamu ima odli-~na atmosfera.

Zadovolni li ste od sorabot-

kata so Op{tina Kisela Voda?

- Prezadovolni sme od sora-botkata so gradona~alnikot Xor-xe Arsov. Duri i kaj dvete stranipostoi raspolo`enie ovaa mani-festacija da prerasne vo tradi-cionalna i sekoja godina da seorganizira vo sorabotka so Op{-tinata.

Zo{to ovaa manifestacija

go nosi imeto Dionisovi denovi?

- Dionis e simbol, kultenbog na Makedonskata carska di-nastija, simbol na triumfot na`ivotot nad smrtta. Interesno e{to i Dionis e roden na ist denkako Isus Hristos i toj bil ras-pnat na krst i po tri dena vosk-resnal. Manifestacijata se nare-kuva Dionisovi denovi, bidej}ivo edna prilika dodeka site ig-rale oro, Dionis istapil od oro-to i mesto da igra po~nal da reci-tira, se veruva deka so toa seudreni i korenite na dramskatapretstava.

Teatarot #Skrb i Uteha#, za-dovolen od posetenosta na mani-festacijata Dionisovi denovinajavuva premierno prika`uvawena novata pretstava Serdarot-zasekoga{ qubov, vo ramkite nakulturno leto Tri Kru{i.

KISELA VODA 7OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk

UK L T U R A

Razgovor so Tihomir Stojanovski, od teatarot #Skrb i Uteha#

DIONISOVI DENOVI-TRADICIJA

NA KISELA VODAPrezadovolni sme od sorabotkata so gradona~alnikot Xorxe

Arsov. Duri i kaj dvete strani postoi raspolo`enie ovaa

manifestacija da prerasne vo tradicionalna i vo idnina sekoja

godina da se organizira vo sorabotka so Op{tinata.

Grupata „PELA“ gi voodu{eviprisutnite gleda~i.

Tihomir Stojanovski kakoAleksandar Makedonski

Postorno za`ivea Amfiteatarot „Sv. \or|i“ vo naselbata Kisela Voda.

8

Op{tinata Kisela Voda sve~eno i masovno goodbele`a patroniot praznik 6-maj \ur|ovden.Pokraj pove}eto programski manifestacii{to Op{tinata gi realizira vo tekot na ovoji izminatiot mesec, tokmu za \ur|ovden, naj-starata skopska op{tina, na veli~estven na-~in go organizira{e Cvetnoto defile. Ina-ku, \ur|ovden zapo~na so sve~ena sednica naSovetot, na koja se dodelija niza nagradi nau~enici, gra|ani i institucii. Posebno vni-manie kaj gra|anite predizvika Cvetnoto

\UR\OVDEN MASO

Horot na OU „Partenie Zografski

Cvetnoto defile niz ulicite na Op{tinata.

Del od u~esnicite na Cvetnoto defile.

Amfiteatarot „Sv. \or|i“ vo novo ruvo.

Gradona~alnikot Xorxe Arsov so nagradeniteu~enici na generacija.

o.

ij---aa-o

defile na koe u~estvo zemaa site sedum os-novni u~ili{ta vo op{tinata, kulturnoumetni~ki dru{tva i gra|ani na Mesnite za-ednici so pove}e od 1000 u~esnici. Na am-fiteatarot Sv. \or|i se odr`a tradicional-nata kulturno-umetni~ka programa, vo kojapokraj Kulturno umetni~kite dru{tva Kit-ka, Jordan Mijalkov i Vapcarov u~estvo ze-doa i igraornite sekcii na osnovnite u~i-li{ta i gradinkata veseli Cvetovi. Sve~e-nata akademija se odr`a vo salata Rasadnik.

OVNO ODBELE@AN

9

Irena Spirovska maestralno ja vode{e manifestacijat.

Na Sve~enata akademija vo salata Rasadnik be{e veselo.

Predavawe na kumstvoto.

Salata Rasadnik be{e prepolna.

P R O M O C I J A

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK10 www.kiselavoda.gov.mk

Amfiteatarot go nosi imeto„Sv. Eremija“, kako i crkvata do nego,a be{e otvoren na 14 maj, na prazni-kot na ovoj pravoslaven hram, kogamestoto tradicionalno go posetuva-at iljadnici `iteli na Pintija i naokolnite naselbi, kako Lisi~e, Dra~e-vo, Usje i drugi.

Stojan TRUBAREVSKI

Folklorni festivali, tradicio-nalni igri i pesni za deca, pretstavi idrugi kulturno-zabavni manifestaciiotsega }e mo`at da se odr`uvaat vo no-voizgradeniot amfiteatar kaj pravo-slavniot hram „Sv. prorok Eremija“ vonaselbata Pintija. @itelite od ova iod okolnite mesta ve}e nema da moraatda patuvaat daleku za vakvi manifesta-cii, tuku }e mo`at da im bidat doma}inina site skopjani koga kaj niv }e se orga-niziraat razni koncerti i festivali.Objektot ima podium, polukru`ni ska-lila za sedewe i balkoni nad niv, so {toovozmo`uva odli~na preglednost za siteposetiteli.

Amfiteatarot, koj go nosi istotoime kako i crkvata vo Pintija, be{esve~eno pu{ten vo upotreba vo ponedel-nikot, na 14 maj, koga e i praznikot nahramot „Sv. Eremija“. Na otvoraweto seodr`a detski kulturen festival, koj goorganizira{e kulturno-umetni~kotodru{tvo „Nikola Jonkov Vapcarov“ odnaselbata Lisi~e, a nastapija i KUD„Oro“ i pove}e dru{tva od zemjava.

Inicijator za izgradbata na objektoti za oplemenuvaweto na prostorot bilcrkovniot odbor na hramot „Sv. Petar iPavle“ od Gorno Lisi~e, pod ~ie podra~-je potpa|a i crkvata „Sv. Eremija“ voPintija. Goce Trpkovski, ~len na crkov-niot odbor, objasnuva deka site grade`-ni raboti zavr{ile za nepolni 20 dena,a investicijata ~inela okolu 20.000evra.

- Mnogu sme im blagodarni na siteinstitucii i na firmite {to pomognaada se ostvari ovaa na{a zamisla. Bez nivne }e mo`evme da go izgradime amfi-teatarot, koj sega }e ostane za idnitegeneracii, kako mesto na koe se plani-ra da se odr`uvaat brojni tradicional-ni kulturni manifestacii. So svoidonacii vo izgradbata u~estvuvaa Op{-tina Kisela Voda, odnosno gradona~al-nikot Xorxe Arsov, gradot Skopje i gra-dona~alnikot Trifun Kostovski, javno-to pretprijatie „Ulici i pati{ta# i di-rektorot Ilija Martinovski, nie kakocrkoven odbor od „Sv. Petar i Pavle“od Gorno Lisi~e, kako i drugi donatori,re~e Trpkovski.

Toj naglasi deka amfiteatarot e odgolemo zna~ewe ne samo za `itelite naPintija, tuku i na Lisi~e, Gorno Lisi-

~e, Dra~evo, Usje i drugite okolni nase-leni mesta.

- Ova }e stane prijatno kat~e koe{to sekoj }e saka da go poseti, bez razli-ka dali ima nekoi slu~uvawa na nego iline. Vakvo mesto nedostasuva{e vo ovienaselbi, vo koi kulturniot `ivot ne ena soodvetnoto nivo i so amfiteatarotse nadevame deka toa }e se podobri. Ra-botite sî u{te ne se celosno zavr{eni.Okolu amfiteatarot planirame da zasa-dime drvca, treva i druga ukrasna vege-tacija, da postavime klupi, korpi zaotpadoci i urbana oprema i so toa mes-toto da dobie sovremen lik. Toa }e bideprijatno mesto za poseta ne samo koga }eima verski praznici, tuku i za vikendi-te i za sekoj sloboden den, dodade Trp-kovski.

Gra|anite od Pintija, Lisi~e, Dra-~evo i od drugite naselbi vo ovoj del naSkopje tradicionalno sekoja godina na14 maj se sobiraat vo i okolu crkvata voPintija za da go proslavat pravoslav-niot praznik „Sv. Eremija#. Tie objasnu-vaat deka koga praznikot se pa|al vo sa-bota ili vo nedela, se pravele mnogu go-lemi sobiri, pa duri i izleti na okolni-ot rid. I ovaa godina na mestoto sesobraa nekolku iljadi `iteli od sitegeneracii, koi bea mnogu zadovolni odizgradbata na amfiteatarot.

- Kone~no nekoj se seti da izgradivakvo ne{to i kaj nas. Amfiteatarotizgleda odli~no, a najmnogu me raduvatoa {to na podiumot e naslikano sonce-to na Vergina. O~ekuvam po~esto da seodr`uvaat razni manifestacii, osobenovo letniot period, re~e Goran Ristev-ski, eden od posetitelite.

Marina Nikolovska, koja dopatu-vala za praznikot od naselbata Lisi~e,naglasi deka bilo potrebno na ridot nadPintija da se izgradi vakov objekt, za daza`ivee celiot prostor.

- Ova e amfiteatar so prekrasenpogled. Od ridot se gleda golem del odgradot, duri do centarot, no i okolnitepoliwa. Ovde bi doa|ala i drug pat koga}e ima pretstavi, i toa porano, za prvoda se odmoram i da u`ivam vo pogledot.Nasekade vo svetot ridskite predeliokolu gradovite se koristat za razli~nikulturno-zabavni sodr`ini, a kaj nas sezapu{teni. Dobro e {to nekoj se setilda izgradi amfiteatar ovde, dodade Ni-kolovska.

Ova e ve}e tret otvoren koncertenprostor {to se izgradi vo Op{tina Ki-sela Voda. Osven amfiteatarot kaj crk-vata „Sv. \or|i#, ve}e vtora godina fu-nkcionira i versko-rekreativniot cen-tar „Tri kru{i# nad naselbata Dra~evo.So toa, vo re~isi site delovi od Op{-tina ima mesta kade {to mo`at da se or-ganiziraat kulturno-zabavni manifes-tacii na otvoreno.

AMFITEATAROT VO PINTIJA GI IZRADUVA @ITELITE

NOVO KAT^E ZA MANIFESTACII NA OTVORENO

Defile do Amfiteatarot.

I pokraj toploto vreme gra|anite praznuvaa.

Igraorcite go seftosaa platoto pred Amfiteatarot.

O D R A B O T A T A N A S O V E T O T

Milovan MATOVI]

Na 51-prvata sednica, voobi-~aeno sovetnicite najmnogu inte-res projavija za to~kata sovetni~-ki pra{awa. Taka, gradona~alni-kot Xorxe Arsov odgovaraj}i naistite ja najavi intenzivnata rabo-ta na slu`bite za voveduvaweto naedno{alterskiot sistem i mo`no-to elektronsko povrzuvawe i somesnite zaednici, kako i podgot-venosta za fiskalnata decentral-izacija na Kisela Voda, kade kakoedinstvena pre~ka s¢ u{te stoisamo delbeniot bilans so Aero-

drom. Isto taka, gradona~alnikotgi najavi pointenzivnite grade`niraboti vo naselbata Pintija kakoprioritet, go najavi postavuvawe-to na legnati policajci niz cela-ta Op{tina, kako i postavuvawe-to na prvata avtomatska radarskakontrola na ulicata #Prvomajska#,kade nedomna ima{e nekolku soo-bra}ajki, so {to zna~itelno bi sezgolemila bezbednosta vo soobra-}ajot. Za #Prvomajska# gradona~al-nikot najavi i postavuvawe na se-mafori kaj prviot vlez na 11 Ok-tomvri-baraki.

Na ovaa sednica bea usvoenii Odlukata za izmena i dopolnu-vawe na Odlukata za organizacija-

ta, delokrugot i na~inot za izvr-{uvawe na zada~ite na op{tinska-ta administracija, Pravilnikot zauslovite i na~inot za izdavawepod zakup na deloven prostor vosopstvenost na Op{tina KiselaVoda, Odluka za formirawe povre-mena komisija za sproveduvawe naZaklu~ok broj 5, donesen na Prvataplenarna me|uop{tinska sednicana Sovetite na Op{tina KiselaVoda i Op{tina Aerodrom i izme-na na to~ka 6 od Zaklu~okot po in-formacijata za delbeniot bilansna Op{tina Kisela Voda i Op{-tina Aerodrom.

Sovetot na Op{tina KiselaVoda na 52- plenarna sednica usvoipove}e programi. Usvoena e Pro-grama za izmena i dopolnuvawe naProgramata F-urbano planirawena Op{tina Kisela Voda za 2007godina, Potprograma FA-ureduva-we na grade`no zemji{te-kapital-ni tro{oci. Na sednicata be{eusvoena i Programata za izmenu-vawe i dopolnuvawe na Progra-mata (J) za komunalni dejnosti naOp{tina Kisela Voda za 2007 god-ina-Potprograma JN-urbana opre-ma-kapitalni rashodi.

Na ovaa sednica bea usvoenii Izmenite i dopolnuvawata naBuxetot na Op{tina Kisela Vodaza 2007 godina, odnosno rebalans.Po povod patroniot praznik naOp{tinata - 6 maj \ur|ovden, So-vetot gi usvoi i programite za

odbele`uvawe na denot na Op{ti-nata, kako i predlozite za nagradii priznanija {to bea dodeleni naSve~enata akademija.

Op{tina Kisela Voda svojotpatronen praznik go odbele`a podmototo-“\ur|ovden praznik za site#,a po povod ovoj praznik be{e odr-`ana i sve~ena sednica na koja naprisutnite im se obratija pretse-datelot na Sovetot, Nikola Gruevi gradona~alnikot Xorxe Arsov.

Predsedatelot na Sovetot vosvoeto izlagawe se osvrna na dveg-odi{nata rabota na Op{tinata,pri {to istakna deka „vo izmina-tiov period se sudrivme so golemiproblemi koi pred s¢ bea naslede-ni i koi poradi toa vo od bea re-{avani#.

- Vo izminatite dve godini,vo sorabotka so javnata adminis-tracija bea doneseni brojni plano-vi i elaborati so koi se podobru-va `iveeweto na gra|anite kako igolem broj na detalni urbanisti-~ki planovi, dodade toj.

Gradona~alnikot Arsov vosvoeto obra}awe do prisutnite da-de edna retrospektiva za Op{tina

Kisela Voda i go najavi pi{aniotmaterijal za dvegodi{nata rabota,istaknuvaj}i deka „i dosega prekumese~niot op{tinski vesnik, pre-ku op{tinskata veb strana kojadnevno gi bele`i site nastani islu~uvawa vo Op{tinata, prekuotvorenata Kancelarijata za sred-ba so gra|anite, transparentno iz-vestuvame za svojata rabota#.

Za ovoj na~in na rabota, pri{to gra|anite redovno se infor-mirani za aktivnostite {to Op{-tinata gi prezema, gradona~alni-kot ja potencira{e i slednata pos-tignata cel:

- Zaedno so Sovetot i op{-tinskata administracija uspeavmeda napravime lokalna vlast na kojagra|anite £ veruvaat. Za mene toae najva`no, istakna toj.

Na ovaa sednica bea podeleninagradi i priznanija na u~enici{to u~estvuvaa na razni konkursii natprevari, kako i nagradi i pri-znanija za lu|e koi so svojot akti-ven pridones postignale odredenirezultati i so samoto toa ja afir-mirale Op{tina Kisela Voda.

LOKALNA VLAST NAKOJA GRA\ANITE

• VERUVAAT

11OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Marija \or|ieva:

]e se zalagam za proekti povrzani so ekonomijata

- Golemiot broj na nastani{to bea organizirani po povodverskiot praznik \ur|ovden kojvoedno e i patronen praznik naOp{tinata Kisela Voda gi poz-dravuvam i poddr`uvam. Smetamdeka i natamu treba da se orga-niziraat kulturni manifestaciii sportski turniri bidej}i kul-turnite manifestacii pridone-suvaat za zbli`uvawe na gra|ani-te od site delovi na Op{tinatai po{iroko, dodeka sportskite gogradat sportskiot duh i `elbataza natprevaruvawe i doka`uvawena mladite. [to se odnesuva dorabotata na Sovetot, vo idnina }e

se zalagam pove}e da se raboti naproekti {to se vrzani so ekono-mijata i `ivotniot standard nalu|eto i se nadevam deka zbrati-muvaweto na Op{tina KiselaVoda so op{tinite od drugite dr-`avi }e pridonese za doa|awe nanekoi stranski investicii.

Miroslav Tasevski:

Site programi bea sprovedeni vo celost

- Proslavata na patroniotpraznik 6-maj \ur|ovden mina dos-toinstveno i vo najdobar red. Pla-niranite aktivnosti i programibea sprovedeni vo celost, pred s¢poradi a`urnosta na op{tinska-ta administracija. Komisijata zapriznanija i nagradi, za razlikaod minatite dve godini ovojpatima{e mnogu pomalku rabota idodeli nagradi samo od sferatana obrazovanieto Sportskata ko-misija be{e daleku poaktivna iorganizira{e pove}e sportski

priredbi (fudbal, planinarewe,kros, parada na velosipedi i ro-leri) vo ~est na praznikot.

PROMONTINGDRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET, PROEKTIRAWE,

IN@IWERING, MONTA@A I INSTALIRAWE-

PROMONTING DOOEL - S K O P J E

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l.4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

Zaedno so Sovetot i op{tinskata administra-

cija uspeavme da napravime lokalna vlast na koja

gra|anite £ veruvaat. Za mene toa e najva`no,

istakna gradona~alnikot Xorxe Arsov na sve~e-

nata sednica po povod patroniot praznik na Op{-

tinata - 6 maj \ur|ovden

KISELA VODA12 OP[TINSKI VESNIK

T R A D I C I I O B I ^ A I

www.kiselavoda.gov.mk

Koga }e se rodelo `e-nsko dete se velelo dekai streite pla~at i dekatoa e tu|a sre}a, no akose rodi ma{ko dete toazna~i deka se rodil sto-lb vo ku}ata. -Porano nebe{e kako sega, nie samise poroduvavme, a na po-mo{ n£ doa|aa jatrvitei svekrvata. Koga }e tidojde vremeto za ra|awe,ako ne bevme na niva }eni postelea rogozina ituka gi ra|avme decata.Nema{e babici tuku ja-trvite }e pomognea, asvekrvata go prese~uva-{e papokot na bebeto.-Koga }e se rodi detetogo bawavme vo voda sosrebrena pari~ka za dabide zdravo, a potoa naracete mu stavavme pa-ri~e so crveno ili modrokon~e protiv uroci

Katerina PANOVA ILIEVSKA

@elba na sekoe semejstvo enovosozdadenata bra~na zaednicada se zdobie so porod. Za da imaatmladite mnogu deca u{te za vremena svadbata se izveduvaat niza obi-~ai koi treba da obezbedat sigurenporod na zdravi i `ivi deca. Obi-~aite {to se izveduvaat pred i pora|aweto na deteto spa|aat vo gru-pata na t.n. obredi na premin, so{to `enata stanuva majka.

Porano, vo tradicionalnitezaednici najposakuvano bilo ra|a-weto na ma{ko dete so {to }e seprodol`i semejnata loza, a naednoi }e se obezbedi nova rabotna rakavo domot. ^inot na ra|aweto na de-ca e mnogu zna~aen, pa ottuka i seizveduvale mnogu obredi so koi }ese za{titat i majkata i deteto. Po-`elno bilo mladata nevesta da zat-

rudni u{te vo prvata godina vo bra-kot, no postoele slu~ai koga prva-ta bremenost se slu~uvala podocna.

- Porano ne be{e kako sega,nie sami se poroduvavme, a na po-mo{ n£ doa|aa jatrvite i svekrvata.Koga }e ti dojde vremeto za ra|awe,ako ne bevme na niva }e ni postelearogozina i tuka gi ra|avme decata.Nema{e babici tuku jatrvite }epomognea, a svekrvata go prese~u-va{e papokot na bebeto. Potoa,papokot }e go vrze{e i zaedno sopostelkata ili kako nie {to vika-me, so ko{ulkata, }e go frli na ta-vanot za ku~e da ne go jade i so ver-uvawe deka deteto }e bide ve~no. Napapokot na bebeto stavavme vosokod sve}a ili od p~eli za da ne zagnoii posle tri dena toa }e padne. Otka-ko }e se rode{e deteto, jatrvite }ego izbawaat i }e go povijat vo “fi-{ek” od volneni eleci, a potoa }e £go dadat na majkata da go zadoi oddesna strana, oti taka ~ini da bideprvoto zadojuvawe. Ako majkata ne-ma mleko, toga{ deteto }e go zadoinekoja od jatrvite ili nekoja kom-{ika. Potoa, tie deca {to gi zadoi-la ista `ena stanuvaat pobratimiili posestrimi i ne smeat da stapatvo brak, raska`uva Stojanka Kita-novska od Pripor.

Podvrzuvawe so ma{ki pojas

Vo razgovorot n£ se pridru-`ija i nejzinite snai i sosetki koigi pametat adetite {to se izvedu-vale pred i po ra|aweto na deteto.

- Porano, koga rodilkata }e jafatea bolki, svekrvata £ stava{ekorito so voda i vo nego stava{esekira. Rodilkata }e mine prekukoritoto za da ne ja fatat “navite”i toga{ tri pati se izgovara #Ogonda te gori, voda da te nosi, navi dane te fatat#. Potoa, svekrvata }eja pomine snaata so sekira velej}i,#ako si ma{ko, eve ti sekira# ili#ako si `ensko eve ti urka#. Otka-ko }e se porodi, snaata ja podvrzu-

vaa so ma{ki pojas, objasnuva To-dorka Cvetanovska.

- Koga }e se rodi deteto go ba-wavme vo voda so srebrena pari~kaza da bide zdravo, a potoa na racetemu stavavme pari~e so crveno ilimodro kon~e protiv uroci. Ako serodi prvo ̀ ensko dete, na majkata }e£ ja previtkaat postelkata naopakuza sledniot pat da rodi ma{ko dete.Ako ova ne uspeva podolgo vreme,toga{ pred da ostane bremena ̀ ena-ta sekoja nedela na sabajle }e jade potri zrna ja~men i trevka urov za darodi ma{ko dete, se prisetuva nastarite adeti Cveta \or|ievska.

Porano koga }e se rodelo ̀ en-sko dete se velelo deka i streitepla~at i deka toa e tu|a sre}a, no akose rodi ma{ko dete toa zna~i dekase rodil stolb vo ku}ata. Onoj {to}e ja prenese ubavat vest deka e rode-no dete dobiva mu{tilok, obi~nopari ili jajca. Najgolema radost zasemejstvoto e da se rodi ma{ko ~edo.Toga{ site vo ku}ata peele prigod-ni pesni za ubavata vest.

“Mama mi kupi {areni ~orapidali da gi nosam dali da gi ~uvam

ozdola ide kola tovarena so srma

kola saka rastovar ajde da serastovari

oti imame vnuk nie mnogu seraduvame”

Sobirawe na ali{tata pred zajdisonce

Otkako }e se porodi, `enatale`i leunka do 40 dena i toga{doa|aat `eni na povojnica da govidat deteto. Vo ovoj period pos-tojat niza obi~ai za da se za{titii majkata i deteto, na primer ali-{tata na deteto mora da se soberatvo ku}a pred zajdisonce. Za da goza{titat deteto od uroci obi~nomajkite si poplukuvaat na rakatai mu pominuvaat na deteto niz li-ceto, a za da zaspie go potegnuvaatza nos. Ako vo ovoj period imanekoja slava toga{ deteto }e gokrsti pop, no obi~no decata gikr{tevale po dva meseca otkako }ese rodat. Dokolku nekoe dete umrenekrsteno toga{ toa ne se zako-puva na hristijanskite grobi{ta,tuku go zakopuvale nastrana,podolu od crkvata. Na ovie gro-bovi ne se stavaat krstovi, a pri-sutnite samo se zamijuvaat so vodana grobot. Sli~no e i so vonbra~-nite deca, koi kako {to velat voPripor nemalo takvi, se zakopu-vale na drugo mesto, nikoj da ne giznae. No, vo slu~aj na ra|awe na von-bra~no dete poznati se slu~ai na~edomorstvo koe majkite go izvr-{uvale poradi sram od okolinata.

Vo tekot na 40 dena se odi napovojnica. Na povojnica odat samo`eni i nosat banici, pitulici, pi-ti i poga~i. Poga~ite mora dabidat celi odnosno neskr{eni, otiako nekoja e skr{ena se veruva de-ka i deteto }e se skr{i. Povojni-~arkite ili “vixajarki”, kako {togi vikaat vo Pripor, pred da doj-dat mora da se najavat oti doma}i-nite mora da im podgotvat ru~ek.Ako se odi na povojnica kaj `enskodete poga~ata obi~no ja vitkale voma{ki elek, a ako se odi kaj ma{kodete poga~ata se vitka vo volnenafuta. Na povojnica odat samo ~is-ti `eni, toa zna~i deka nemaat me-se~en ciklus i deka ne bile so svo-ite ma`i. Dokolku nekoja go vidideteto, a ne e ~ista toga{ deteto}e fati “murdulak”. Ima ma{ki i`enski murdulak i toga{ deteto}e se isfrla po liceto i teloto.Onaa `ena od koja deteto fatilomurdulak sledniot mesec }e goposeti deteto i so vnatre{niotdel od fustanot }e mu pomine policeto. So toa se veruva deka de-teto }e se is~isti. Ako nekoe deteima bolki vo o~ite toga{ lekot eda mu gi isperat o~ite so maj~inomleko, a dokolku ima sipanici to-ga{ treba da go oble~at vo ven~a-nica ili ne{to belo i so toa }e seizlekuva.

I na drugi mesta vo Makedo-nija poznato e deka ven~anicite se~uvaat za lekuvawe na razni boles-ti kaj decata.

Vo Pripor postoi interesenobi~aj povrzan so prooduvaweto nadeteto. Ako deteto ne proodi doedna godina toga{ mu stavaat pra-~ka na grbot vrzana so konec. Po-toa konecot }e go prese~at i }e mugo vrzat na prstite od nozete i natoj na~in se veruva deka deteto }eproodi. Poznato e i veruvawetodeka bremena `ena ne smee ni{toda ukrade ili da zeme skri{no beznikoj da ja vidi. Ako go stori toatoga{ deteto }e nosi beleg ili }ese isfrla po liceto.

Pripor izobiluva so adeti od minatoto {tose izveduvale pred i po ra|aweto na deteto

PARI^E SO CRVENOKON^E PROTIV

UROCI

NerotkaSpored narodnite normi i principi od mladiot bra~en par, a oso-

beno od `enata se o~ekuva da go prodol`i rodot i da sozadade naslednici.Plodnosta se smetala za eden od najva`nite uslovi ~ovekot da bide pri-faten kako ramnopraven ~len na zaednicata vo koja `ivee. Pa ottukabezdetstvoto se smeta za golem nedostatok, a `enata nerotka vo tie uslovise soo~uva so mnogu problemi. @enata {to nema deca ja smetaat za jalovai vo semejstvoto i okolinata ima poinakov status. Obi~no `enata e vi-novnikot za nemaweto deca i taa izveduva razni magiski obredi za da do-bie porod. Dodeka za ma`ot e sramota da ja ispita plodnosta, `enataprifa}a sekakvi medicinski ispituvawa kako i magiski pobredi. Poranovo nekoi delovi od Makedonija se pravele razni obredi za da se ispitaplodnosta kaj `enata i ma`ot, a tie obredi obi~no gi pravele svekrvite.Odeweto na doktor ne bilo praksa, tuku se odelo na baja~ki, gata~ki,trija~ki, kako i po crkvi i manastiri.

Na primer, za da rodi dete `enata treba da odi vo nekoja crkva {to}e £ ja poso~i baja~kata i rano nautro taa prva da ja otvori. Postojat idrugi primeri za toa kako da se zabremeni.

- Kaj nas ako nekoja `ena nema{e deca ja vikaa “{tirka”, toa zna~i ka-ko ovca bez jagne. Za da zabremenat ̀ enite odea vo edno selo vo blizina, kajtrija~ka. Taa dva meseca na gladen stomak so voda i so zejtin ili so sapun~e,ako nema zejtin, na gol stomak }e ja trie `enata. Vo tekot na tie dva mese-ca dodeka trae obredot `enata na stomakot odi opa{ana so pojasot nama`ot, i vo ovoj period taa treba da zabremeni. Otkako }e zabremeni, devetmeseci, do poroduvaweto }e go nosi pojasot, objasnuva Canka Kitanovska.

Eva Guleva rodena na 7 maj 2007 godina.

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK 13www.kiselavoda.gov.mk

I N T E R V J U

Vo soglasnost so cen-tralnata vlast, sovet-nicite na Gradot done-soa odluka i e formiranojavno pretprijatie #Ener-getika#, formiran e up-raven i nadzoren odbor.Treba da bide izbran di-rektor i da po~ne celi-ot proces okolu izborotna izveduva~ite.

- ]e se obezbedat maksi-malno povolni uslovi zasite gra|ani da mo`atda gi koristat blago-detite na gasot.

- Prva }e po~ne da segasificira Op{tinaKisela Voda

Risto TOMOVSKI

Gasifikacijata kako procesvo Makedonija e po~nata mnoguodamna. Ve}e deset godini gasot sekoristi vo na{ata zamja, no za `alsamo vo 23 industriski objekti, anajgolem potro{uva~ vo momentove #Makstil#. Vo eden period gasot gokoriste{e i Toplifikacija, me|u-toa, verojatno poradi ekonomskipri~ini povtorno se vrati na mazu-tot, bez ogled na toa {to, za razli-ka od gasot, mazutot e golem zagadu-va~ na `ivotnata sredina.

Vo Evropa i vo svetot, pa i vore~isi site sosedni zemji prirod-niot gas odamna nao|a masovna pri-mena ne samo vo industriskite ob-jekti, tuku i vo doma}instvata ipretstavuva energens bez koj ne mo-`e da se zamisli normalniot `i-vot. Za `al, kaj nas duri sega ovaatema stanuva aktuelna. Sepak, radu-va podatokot {to gradot Skopje,zaedno so op{tinite {to graviti-raat kon nego kone~no seriozno sezafatija da ja sprovedat gasifika-cijata, taka {to blagodatta od pri-rodniot gas `itelite na glavniotgrad mnogu brzo }e ja po~uvstvuvaat.Tokmu za toa, do kade e procesot nagasifikacijata, razgovaravme soprof. d-r Konstantin Dimitrov,pretsedatel na Nau~niot odborCentarot za energetska efikasnostna Makedonija.

Koi se glavnite pri~ini zo{totolku docni gasifikacijata vo na-{ata zemja, iako imavme mo`nostiova da go napravime mnogu porano?

- Obi~no koga se zboruva zaovaa tema, kako pri~ina se naveduvanere{eniot imotno praven odnosme|u dr`avata i #Makpetrol#. Zna-eme deka dr`avata formira{e jav-no pretprijatie #Gama 800#, potoabe{e postignata nekakva xentlmen-ska spogodba da bide formiranozaedni~ko javno pretprijatie AD#Gama#, pa be{e transformirano voakcionersko zdru`enie. No, pora-di nekoi nedorazbirawa i na ova

pretprijatie mu be{e odzemena li-cencata da bide operator so gasnatamre`a, so {to vsu{nost se odolgo-vlekuva{e celiot proces. No, ova esamo eden od elementite zo{to ga-sot ne po~na da se upotrebuva i vodoma}instvata. Mnogu pova`no mo-`ebi e toa {to gasot vo Makedonijae so evropska cena, za razlika odcenata na elektri~nata energija,koja {to, taka da ka`am, e na{a, od-nosno na nekoj na~in mo`e da serazmisli deka e socijalna kategori-ja. Sekoja vlast vo na{ata zemja nanekoj na~in so vakvata cena na stru-jata kupuva nekoj socijalen mir. Zo-{to, sekomu e jasno {to bi se slu-~ilo koga cenata na strujata bi pos-kapela dvojno, ili trojno i bi sepribli`ila do cenite {to vladeatvo Evropa.

No, sega gradot Skopje seri-ozno se zafati da ja sprovede gasi-fikacijata.

- Da, gradot, zaedno so op{-tinite seriozno mu pristapi na ovojproekt. Se obnovi edna prethodnastudija {to dr`avata ja ima{e na-praveno za gasifikacija na Skopje.Toa go napravi timot od zbratime-niot grad Istanbul, a studijata }e nibide donesena na {esti juni, koga voSkopje doa|a direktorot na #Igda{#,javnoto komunalno pretprijatie voovoj grad. Po ova, }e se pristapi konizgotvuvawe na glavniot proekt. Vosoglasnost so centralnata vlast, so-vetnicite na Gradot donesoa odlukai e formirano javno pretprijatie#Energetika#, formiran e upraven inadzoren odbor. Treba da bide iz-

bran direktor i da po~ne celiotproces okolu izborot na izveduva-~ite, {to sekako }e re{i upravniotodbor. Ispolneti se site uslovi, ta-ka {to sekoj moment se o~ekuvaat pr-vite ~ekori na ova javno pretprija-tie. Veruvam deka }e se bie vistins-ka trka so vremeto, gasot {to pobrzoda im se stavi na raspolagawe na gra-|anite.

Koi se prednostite na gasotpred drugite energensi?

- Gasot kako energens vo dade-niot moment so svojata cena e poef-tin vo odnos na masloto za doma}in-stvo. Site onie {to denes koristatmaslo za doma}instvo so preminu-vawe kon gasot vedna{ }e imaatdvojno poeftinuvawe na greeweto.Onie, pak, na primer, {to za gree-we tro{at dnevna struja, isto taka}e im bide poeftino. Onie {topla}aat industriska struja istotaka }e po~uvstvuvaat zna~itelnopoeftinuvawe. Vtoro, {to e istotaka mnogu va`no, se namaluva zaga-duvaweto na `ivotnata sredina.

Od druga strana, pak, evident-no e deka strujata i natamu }e pos-kapuva, dodeka gasot i so ovaa cenae ve}e skap, a sepak poeftin od ele-ktri~nata energija i toj nema daposkapuva. Isto taka, koga gasot }egi zameni elektri~nata energija imasloto za doma}instvoto i dr`a-vata }e ima golema korist, bidej}iavtomatski }e se namali potrebataod uvoz na struja, so {to bi se za{-tedile dobar del od devizite {todenes se odlevaat za uvoz na elek-tri~na energija. So ova }e se namali

i zavisnosta na Makedonija, zo{tona raspolagawe }e imame pove}eenergensi. Se razbira }e uvezuvamegas, nafta, no pomalku struja, zo{tosamite }e proizveduvame energija.]e vi ka`am samo eden primer. Naj-lo{o e elektri~nata energija votermocentralite da se pretvora votopplinska energija za greewe nastanovite. Doka`ano e deka tri ki-lovati od gorivoto energija mo`atda dadat samo eden kilovat toplin-ska energija. Zna~i, }e potro{imetri za da dobieme eden. No, so edenkilovat od gasot se dobiva 0,99 top-linska energija, {to zna~i deka }ese zagubi samo eden procent. Ve}evo startot dobivkata e tri spremaeden i za Makedonija i za korisni-cite na ovie sistemi.

Konkretno, ka`ete n£ {to bidobile gra|anite {to bi go imalegasot vo svojot dom?

- ]e ima nekolku kategorii naindividualni korisnici. Ima sta-novi so individualno centralnogreewe koi bi mo`ele samo so zame-na na gorilnikot vo svoite kotliodedna{ da prejdat na gas. Ova e naj-ednostavno i najeftino. Onie {tonemaat ni{to mo`at da si predvi-dat instalacija so koja {to }e siobezbedat podgotovka na sanitarnatopla voda, da imaat dve-tri greal-ki vo sekoja prostorija so koi }e gozatopluvaat stanot. Zna~i, }e si goobezbedat greeweto, sanitarnatatopla voda i sekako gotveweto.

So ogled na ekonomskata situ-acija vo koja se nao|aat pogolemiotdel od semejstvata vo Makedonija,kolku seto ova }e im bide dostapno,se razbira finansiski?

- Na{a prioritetna cel e koga}e se vleze vo seta ovaa rabota da seobezbedat maksimalno povolni us-lovi za site gra|ani da mo`at da gikoristat blagodetite na gasot. Nigradot, ni dr`avata vo momentot ne-maat tolku pari za celiot proekt,{to spored na{i procenki bi ~inelokolu 40 milioni evra. No, zatoa }ese raboti po fazi. Zna~i, nemavedna{ celo Skopje da se gasifici-ra, tuku }e se odi po op{tini, ponaselbi. Zo{to, {to bi bilo kogaodedna{ bi go raskopale cel grad.

Na onoj {to }e go izveduvaceliot proekt, dali toa }e bide, jasbi go narekol strategiski partner,ili konzorcium od nekolku firmiseedno, }e mu bidat postaveni ne-kolku uslovi. Prvo, minimalna ce-na za priklu~ok. Za sekoj gra|aninda se obezbedi isklu~itelno povo-len kredit, so mnogu niska kamatnastapka za instalacijata i s¢ drugo{to mu e potrebno. Opremata {to}e ja vgraduvaat da bide so vrven igarantiran kvalitet i da obu~i ser-viseri i monta`eri, lu|e so licen-ca za ovaa rabota.

Zna~i, cenata prvo }e zavisiod toa {to saka da upotrebuva ko-risnikot, odnosno {to }e bidevgradeno vo negoviot dom. Me|utoa,maksimalnata cena, odnosna najska-pata instalacija ne smee da nadmine1.500 evra. Vo ovaa cena bi vleglokompletno zagrevawe, odnosno gre-alki, sanitarna topla voda i seka-ko, {poret. Mo`e da bide poefti-no, no nikako poskapo.

Spored dosega{nite informa-cii Kisela Voda }e bide prvataop{tina {to }e bide gasifici-rana. Zo{to, ba{ Kisela Voda?

- Kako prvo, Kisela Voda imastrategiska prednost pred drugiteop{tini. Niz nea minuva visoko-pritisnata gasifikaciska mre`a.Zna~i, vedna{ mo`e da se po~ne soniskopritisnata, takanare~ena dis-tributivna mre`a. Vtoro, vo Kise-la Voda ima golem broj na mali sto-panski organizacii koi mnogu brzobi se priklu~ile i }e ovozmo`atsistemot mnogu brzo da stane eko-nomski isplatliv. Zo{to, nie smesvesni deka prvite dve godini fir-mata {to }e stopanisuva so gasi-fikacijata }e odi vo zaguba, se do-deka na mre`ata ne bidat priklu-~eni pogolem broj na korisnici.Iskustvata od drugite zemji ka`u-vaat deka firmata mo`e duri i ~e-tiri godini da raboti so zaguba,{to zna~i deka za ovie nekolku go-dini e potreben mo}en finansierza da `ivee ovaa firma.

Od druga strana, edna od pri-~inite zo{to Kisela Voda e tokmuanga`iraweto na gradona~alnikotna ovaa op{tina, Xorxe Arsov, kojvlo`uva golemi napori da se reali-zira ovoj proekt i da bide primerza drugite op{tini. Spored nego voOp{tina Kisela Voda ve}e e spro-vedena anketa spored koja vo dve-tri naselbi kako Crni~e, Pr`ino,duri 80 procenti od naselenieto }ese priklu~i na mre`ata. Zatoa, }epovtoram deka gradona~alnikot naKisela Voda najmnogu raboti voovaa nasoka i poka`uva najmnogurezultati, pa zatoa i nie sakame darabotime so ~ovek {to so du{a sakada vleze vo ovoj proekt.

Koga o~ekuvate da ja dobiemeprvata gasificirana naselba voSkopje?

- Na{a cel e toa da se slu~i zavreme na mandatot na ovaa lokalnasamouprava. Se nadevame deka kopa-weto }e po~ne kon krajot na godi-nata, otkako }e bidat izrabotenisite potrebni elaborati, taka {toza dve godini ne samo, naselba, tukumo`e da se slu~i da imame i edna ce-la gasificirana op{tina. Iskre-no se nadevam deka so celosna sora-botka me|u gradskata i lokalnataop{tinska vlast, kako i celosnatapoddr{ka {to n£ ja veti vladata, }euspeeme vo ova.

Prof. d-r Konstantin Dimitrov, pretsedatel na Nau~niot odborCentarot za energetska efikasnost na Makedonija

ZA DVE GODINI ]E IMAMEGASIFICIRANI NASELBI

VO KISELA VODA

Mnogumina se pla{at da go vovedat gasot vo svo-jot dom. Kako da se ubedat lu|eto deka gasot ne e ni-{to poopasen od drugite energensi?

- Dokolku pravilno se koristi, kako {to e propi{ano, gasot ne evoop{to opasen. Elektri~nata energija e mo`ebi poopasna od gasot, serazbira ako ne se vnimava so nea. Pa, videte, od strujata najmnogu ginattokmu profesionalcite, distributerite, i toa vo trafostanicite, preds¢ poradi nevnimanie. Zarem da ne se ka~ime vo avtomobil bidej}i seko-jdnevno se slu~uvaat soobra}ajki, ili da ne se ka~ime vo avion zo{topa|aat i avionite. Zna~i, dokolku so gasot se rakuva onaka kako {tonalagaat propisite, bukvalno nema nikakva opasnost. Nekoga{ nekademo`ebi i se slu~ila nekoja nesre}a, no i za nea pri~inata e nekoe nevn-imanie, ili mo`ebi nekoj silen zemjotres, pa doa|a do istekuvawe i za-paluvawe na gasot. No, toa se sepak samo retki incidenti.

[to treba da sodr`i anketniot list?- Anketniot list najnapred treba da ja izrazi `elbata na gra|anite

da se priklu~at na mre`ata. Da se navede kvadraturata na stanot iliku}ata. Potoa, {to sakaat da im bide vgradeno, greewe, podgotovka nasanitarna voda ili {poret, ili se zaedno. No, mislam deka najva`noe greeweto za{to toa }e im nosi najgolema za{teda na gra|ani-te.Treba posebno da istaknat {to imaat od postoe~kata instalacija.Dali imaat oxak, zo{to ako nemaat treba posebno da se gradi.

Kaj industriskite potro{uva~i treba da se navede kolku paridavaat za elektri~na energija, so kolkav prostor raspolagaat i kolkutro{at za greewe, ako, na primer se great na nafta, mazut.

OP[TINSKI VESNIK

* * *- Gi poddr`uvam va{ite zalagawa za

poubava op{tina, poradi {to bi sakala dadadam predlog dokolku ima mo`nost da seizgradi soodveten objekt, kako na primertrgovski centar ili detska gradinka vodelot kaj dupkite do fudbalskoto igrali{tena ulica #Gernika#, pred Ciglanata, kade{to pred izvesno vreme Op{tinata go is~i-sti i ogradi celoto mesto. Bi bilo ubavo ibi pridonelo za poubava i pourbaniziranaokolina vo celiot toj del i celosnoto ure-duvawe na `elezni~kata stanica i otvorawe-to na kiosci na poslednata avtobuska na #41#.Mislam deka seto ova bi bilo pametna inves-ticija i bi se otvorile novi rabotni mesta,a najva`no od s¢ e {to sredinata }e bide sourbaniziran izgled

Irena Nikolovska

Spored UDNM (Urbanisti~ka dokumen-tacija za naseleno mesto) na s. Dra~evo, naovoj poteg predvidena e zona za domuvawe izona za sport i rekreacija.

* * *- @iveam vo naselba Pintija i me inte-

resira dali vo u~ili{teto }e se realiziranastava do osmo oddelenie. Inaku, jas sumnastavnik koj raboti vo podra~noto u~ili{-te vo selo Dolno Lisi~e, vo koe od ovaa u~eb-na godina po~na da se odviva nastava i do os-mo oddelenie. Mislam deka i na{ite deca{to `iveat vo ovaa naselba treba svoeto ob-razovanie da go prodol`at vo svoeto mestona `iveewe, bidej}i postojat uslovi za toa.Ve molam za odgovor na moeto pra{awe i dane upatite kade da se obratime.

Lidija Radevska

Od PU “Pintija# koe e vo sostav na OU#Rajko @inzifov# patuvaat 73 u~enici od 5do 8-mo oddelenie. Se razmisluva za dve mo`-nosti: da se pro{iri podra~noto u~ili{tePU #Pintija# so paralelki do 8-mo oddele-nie, kako bi se opfatile ovie u~enici, ilida se anga`ira op{tinski u~ili{en avtobusso koj bi se prevezuvale u~enicite. Za ova }ese re{i naskoro.

* * *- Uli~noto osvetluvawe na del od ulica-

ta „@arko Zrewanin# ne funkcionira ve}e5-6 meseci. Povtorno vi pi{uvam i se nade-vam deka }e go pro~itate ova i vo najskorovreme }e go re{ite ovoj problem.

Darko

Ovaa ulica be{e pod nadle`nost nagradot. Naskoro Op{tinata }e ja prezemepod svoja nadle`nost, so {to vo plan, vo na-redniot period e da se intervenira i nauli~noto osvetluvawe na istata.

* * *- Ni vetivte deka }e ni postavite ko{

vo dvorot na osnovnoto u~ili{te #Kuzman[apkarev# vo n. Dra~evo, a od vetuvaweto nitraga ni glas. Eve ve}e dojde i maj mesec, anie i natamu ne mo`eme da gi iskoristimeovie prekrasni son~evi denovi za rekreaci-ja. Zatoa, u{te edna{ sakame da Ve pra{amedali vo dogledno vreme }e ni postavite ko{,ili toa be{e samo prazno vetuvawe i rekla-ma za vo vesnik, deka ne{to rabotite. Iskre-no se nadevame deka za ovaa rabota, koja ina-ku e sitnica za vas, poa`urno }e deluvate ideka za mnogu brzo vreme }e ni namestite ko{vo {kolskiot dvor.

Pozdrav od grupa mladi gra|ani od n. Dra~evo

Kristijan Ristov

Spored akcioniot plan na Op{tinatapredvideno e postavuvawe na ko{evi vo OU#Kuzman [apkarev#. Vo naredniot period,vo zavisnost od dinamikata na aktivnostitei va{eto u~ili{te }e dobie ko{.

* * *

- Do koga }e ne #matkate# so izgradbatana infrastrukturata na Rasadnik?

Rade

So izgradbata na fekalnata kanaliza-cija koja {to se prostira dol` ulicata #Na-rodni Heroi# prakti~no zapo~nuva izgrad-bata na infrastrukturata vo naselbataRasadnik.

* * *- Ve podmitija li od Cementarnica pa

se zamol~avte i ~ekate site da umreme od za-gaduvawe. Narodot se zadu{i, pomagajte!Kade se kaznite i dislokacijata na Cemen-tarnica?

K. Rovakov

Lokalnata vlast na Op{tina KiselaVoda vo izminatite dve godini aktivno sevklu~i vo razre{uvaweto na pra{aweto vodelot na zagaduvaweto od Cementarnica Usjei site drugi industriski kapaciteti {to senao|aat na nejzina teritorija. Parolata naOp{tinata e: #Gra|aninot ima pravo da di-{e ~ist vozduh#. Gradona~alnikot XorxeArsov i Sovetot na Op{tinata so izjavi idonesuvawe na razni deklaracii aktivno sevklu~ija vo mediumskata kampawa protivzagaduvaweto {to doa|a od Cementarnica idrugite industriski kapaciteti. Ona {to sodecenii bilo zapostaveno, ovaa vlast somakotrpna rabota doka`a kako treba da sebori za svoite gra|ani za za~uvuvawe na~ista i ekolo{ka sredina. Rezultat na rabo-tata e i kaznata {to ja zaraboti Usje od nad-

le`nite sudovi na Makedonija, kako i moni-toringot {to go nametna Ministerstvoto za`ivotna sredina i ekologija vrz site indu-striski kapaciteti.

* * *- Se nadevame deka pismovo, pokraj toa

{to mo`ebi }e go objavite vo op{tinskiotvesnik, }e najdete na~in i da gi razre{iteproblemite za koi vi pi{uvame.

Stanuva zbor za eden sosema mal del odparternoto re{enie na ul. #Georgi Dimit-rov# (vo blizina na jugoisto~niot agol nadvorot na Domot za slepi lica), no na koj op-stojuvaat so godini tri „divi# situacii.

1. Vo samiot dvor na Domot za slepi li-ca kaj poso~enata lokacija, postoi prizemenobjekt {to e pred raspa|awe (na{a pretpost-avka deka istiot e divogradba) vo koj `ivee-ja dve stari lica {to sega se ve}e po~inati.Objektot ja nagrduva okolinata i po~nuva dastanuva potencijalno mesto za sobirawe nalica {to se nepo`elni.

2. Vedna{ do nego, no od nadvore{natastrana na ogradata, eden od stanarite na so-sednata zgrada, na divo si go zagradil slo-bodniot prostor, se do ulicata i vo nego od-gleduva gulabi, zelen~uk, pravi zimnica isl. I ovaa pojava dopolnitelno pridonesuvaza grdata slika na ovoj del od naselbata.

3. Iako dol` ulicata Op{tinata imanapraveno novi parking mesta so bekaton,nekoi stanari od zgradata br. 21, uporno (ia-ko pove}eto od niv imaat gara`i) gi parki-raat svoite avtomobili vo zeleniloto zatoa{to tamu ima senka od postojnite drva, a delod niv odat i dotamu {to parkiraat vedna{do samata zgrada, ne vodejki smetka deka sotoa pre~at na stanarite od prvite katovi.

Se pra{uvame: kade e grade`nata inspe-kcija (za slu~aite 1 i 2) i kade e slu`bata„Pajak# (za slu~ajot 3), ili tie operiraatsamo vo centralnite podra~ja od gradot, astanarite po naselbite se ostaveni na milosti nemilost na vakvite nesovesni „gra|ani#.

So nade` deka nabrzo }e gi vidimeefektite od va{ata akcija, iskren pozdravod grupa gra|ani, va{i redovni ~itateli ipodr`uva~i.

Georgi Dimkov

Delot na agolot kaj ulicata „GeorgiDimitrov“ od poodamna e vlezen vo progra-mata na Op{tina Kisela Voda, no ne se real-izira poradi izgradbata nnovata sala koja}e bide locirana vo dvorot na OU KrumeKepeski. Salata bi trebalo da zapo~ne da segradi na karajot na septemvri, taa e del vodprogramata za izgradba na sportski objektina Vladata na Republika Makedonija. Sosamata izgradba na salata predvideno eparterno da se izgradi ovoj agol na istataulica.

[to se odnesuva do parkingot inicija-tiva e na Op{tinata site {to imaat gara`ida gi parkiraat vozilata vo niv za da mo`atostanatite vozila da se parkiraat.

Toa }e se realizira so skore{na akcijana Op{tinata i MVR so koja gra|anite {tonema da ja po~ituvaat }e bidat kazneti somandatni kazni.

To~no e deka Pajak - slu`bata ja nemavo Op{tinata no toa potpa|a pod ingeren-cii na gradot. Dokolku vo idnina prodol`ivakviot indolenten odnos, Op{tinataplanira samata da vovede Pajak-slu`ba.

www.kiselavoda.gov.mk14 KISELA VODA

Op{tina Kisela Vodaul. Prvomajska b.b.

telefon: ++38922785400; faks:++38922770210

contact@kiselavoda.gov.mk

OP[TINA KISELA VODAtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

GRADONA^ALNIKtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: gradonacalnik@kiselavoda.gov.mk

PRETSEDATEL NA SOVETtel: 02/27 85 403faks: 02/27 70 210e-mail: nino@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA OP[TI, NORMATIVNOPRAVNI RABOTI I RABOTI NAGRADONA^ALNIKOTtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: trajce.jovanovski@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA FINANSII I LOKALENEKONOMSKI RAZVOJtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: tnenovski@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA URBANIZAM, KOMUNALNI DEJNOSTI I ZA[TITANA @IVOTNATA SREDINAtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: valentina@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA OBRAZOVANIE, KULTURA, SPORT I MLADItel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA ME\UNARODNASORABOTKA I ODNOSI SO JAVNOSTtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: toni@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA MESNA SAMOUPRAVA,ZA ODNOSI SO INSTITUCIITE NA CENTRALNATA VLAST I SOOP[TESTVENI ORGANIZACIItel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

KANCELARIJA ZA INFORMIRAWE,PREDLOZI I PRETSTAVKI NA GRA\ANITEtel: 02/27 85 423faks: 02/27 70 210e-mail: info@kiselavoda.gov.mk

POVA@NI TELEFONI

Policija 192Brza pomo{ 194Protivpo`arna brigada 193Izvestuvawe i trevo`ewe 930AMSM 196

POLICISKI STANICI

MVR - Kisela Voda 32 23 410Policiska stanica - Dra~evo 27 63 330

P I S M A - V E B S A J T - K O M E N T A R I

Po~ituvan gospodine gradona~alniku,

Prvoto ne{to {to sakam da vi go ka`am e deka ste brilijanten. Mislam deka giposeduvate site osobini na dobar, sposoben i brilijanten ~ovek. ^ovek koj e poln soumni idei, idei {to uspe{no i kvalitetno gi zavr{uva, ~ovek poln so pozitivna energi-ja, koja ja tro{i za site nas, za koe ne{to ne samo jas, tuku i mnogu gra|ani na ovaa op{-tina sme vi mnogu blagodarni. Mnogu ubavini storivte za na{ata op{tina. Vie ja o`i-veavte, vie £ dadovte svetlina i n£ ja osve`ivte sredinata kade {to `iveeme. Vie nepottiknavte da `iveeme poubavo, posre}no i ne stimulirate da se sakame pove}e.Vistina ima u{te mnogu da se stori za na{ata op{tina. No, poleka i so mnogu entuzija-zam s¢ }e se sredi i s¢ }e si dojde na svoe mesto.

Da vi se pretstavam. Se vikam Mare Ni~eva, rodena 1945 godina i `iveam na ulica#Male{evska# 49-a, od 1983 godina. Sega sum zadovolna za s¢ {to dosega storivte, no }eve zamolam vo vrska so na{ata ulica. Taa e {iroka i dolga. Soobra}ajot e re~isi istkako po ulicata #Ratko Mitrovi}#. Na na{ata ulica ima mnogu mali deca, starci. Vozatmnogu brzo. Za da sa se odbegnat te{ki nesre}i, ve molam (a so mene se soglasuvaat isite `iteli) da n£ postavite „le`a~ki policajci#. Mislam deka golem problem }e sere{i za na{ata ulica. Ve molam razmislete, dojdete videte n¢ i re{ete.

Na krajot, da vi posakam da prodol`ite so va{ite ostvaruvawa.

M A N I F E S T A C I I

SPORTSKI

MANIFESTACII

PO POVOD \UR\OVDENPo povod patroniot praznik \ur|ov-

den, Op{tina Kisela Voda vo sorabotkaso osnovnite u~ili{ta {to se nao|aat nanejzina teritorija organizira{e nizasportski manifestacii i turniri vopove}e sportovi. Glaven dvigatel na sitesport-ski manifestacii bea nastavni-cite po fizi~ko vospituvawe, so ~ie ne-sebi~no zalagawe pridonesoa programiteda se realiziraat kvalitetno. Ova be{eedna od najmasovnite i najdobro pod-gotveni programi.

Imeno, na 9-ti maj se odr`a tridnev-na planinarska tura “Jakupica-^eples, nakoja u~estvuvaa 47 u~enici od osnovniteu~ili{ta #Partenija Zografski#, #Ki-ril Pej~inovi}# i #Kuzman JosifovskiPitu#.

- Kompletnata organizacija be{e nanajvisoko nivo. Sekoe dete pred trgnu-vaweto dobi lista na oprema i obleka{to treba da nosi, bidej}i samo dobropodgotveni mo`e da gi izdr`atisku{enijata {to gi nosi planinata.Najgolemata delnica be{e 20 kilometri,od selo Papradi{ta do planinata ^eplesna viso~ina od 1.450 metri. Ovde selogoruva{e dva dena, izjavi Aco Minov-

ski, nastavnik po fizi~ka kultura kojzaedno so svoite kolegi Petre Ivanov-ski i \or|i Mandevski se pogri`ija u~e-nicite na vistinski na~in da go sovla-daat predizvikot nare~en na~in za odne-suvawe vo planinite. (Reporta`a od pla-ninskata tura Jakupica-^eples }e objavimevo junskiot broj na vesnikot KiselaVoda).

Inaku, na 16 maj se odr`a i dnevnoplaninarska tura na okolu 400 u~enici.Onie u~ili{ta {to gravitiraat vo na-selbata Kisela Voda ja posetija turis-ti~kata destinacija Markovo Kruv~e, napadinite na Vodno, dodeka u~ili{tata{to gravitiraat kon Dra~evo se iska~ijana lokalitetot Pelenica.

OU #KIRILPEJ^INOVI]# POBED-

NICI VO KO[ARKA

Op{tina Kisela Voda be{e organi-zator i na turnir vo ko{arka. Finalniotnatprevar se odr`a na 26 april me|uekipite na OU #Kiril Pej~inovi}# i OU#Kuzman [apkarev#. Natprevarot zavr{iso rezultat 30-26, vo korist na OU#Kiril Pej~inovi}#.

OU #KUZMAN[APKAREV# NAJDO-BRO VO MAL FUDBAL

Po povod \ur|ovden se odr`a turnirvo mal fudbal na koj u~estvuvaa pove}eosnovni u~ili{ta od Kisela Voda. Vofinalniot del od turnirot se plasiraa~etiri u~ili{ta: “Rajko @inzifov”,“Kuzman Josifovski Pitu”, “Kuzman[apkarev” i “Nevena Georgieva Duwa”.Na prviot natprevar “Kuzman [apkarev”-”Nevena Georgieva Duwa” po regularnite2:2, po izveduvaweto na penali pouspe{nobe{e u~ili{teto “Kuzman [apkarev”. Navtoriot natprevar “Rajko @inzifov”-”Kuzman Josifovski Pitu” po regular-nite 1:1, po izveduvaweto na penalite, vofinaleto se plasira u~ili{teto “Rajko@inzifov”. Vo finalniot natprevar“Kuzman [apkarev” go sovlada “Rajko@inzifov” so 2:1, so {to go osvoi prvo-to mesto na ovoj turnir.

VELOSIPEDIZAMPo povod \ur|ovden Op{tina

Kisela Voda se vklu~i vo svetskata

kampawa za ~ista i ekolo{ka sredina, soparolata #Imame pravo da di{eme ~istvozduh#. Na del od ulicite na Op{tinatase odr`a sportskata manifestacija #Si-te na velosiped i roleri#, na koja u~es-tvuvaa okolu 400 u~esnici. Startot be{eod OU #Kuzman Josifovski-Pitu#, kade{to prethodno se odr`a prigodna prog-rama, a samata manifestacija ja otvorigradona~alnikot Xorxe Arsov. Trasatapo koja se dvi`ea velosipedistite irolerite be{e od OU #Kuzman Josifov-ski-Pitu# dol` ulicata #Ogwan Prica#,po {to sleduva{e raskrsnicata kaj#[ampion~e” po koja se dojde do ulica#Narodni heroi#, se do semaforite kajbenzinskata pumpa. Potoa, u~esnicitesvrtea levo, dvi`ej}i se po ul. #Sava Ko-va~evi}# do slednite semafori kade {tozavrtea desno i se vklu~ija na ul. #Prvo-majska#. Ottamu prodol`ija po ulicatas¢ do semaforite kaj salata Rasadnik,kade {to zavrtuvajki desno se upatija koncelta - parkingot pred s. Rasadnik. Vkup-nata dol`ina na patekata be{e ~etirikilometri.

ATLETIKADen pred odr`uvaweto na finaleto

vo ko{arka, na 25 april, se odr`atradicionalnata atletska manifestacijana koja u~estvuvaa okolu 300 u~enici odosumte osnovni u~ili{ta od Op{tinata.U~enicite se natprevaruvaa vo trki na500, 600, 700, 800, 1000 i 1200 metri, a nanajuspe{nite Op{tinata im dodelimedali i diplomi. Pobednici vo trkitese na 500m (petto oddelenie): AleksandraStoj~eva; na 600m (petto oddelenie):Kristijan Bel~ovski; na 700m ({estooddelenie): Vase Martinovski; na 700m(sedmo oddelenie): Sara Petkovska; na700m (osmo oddelenie): Kristina Sisari-ca; na 700m (osmo oddelenie): NikolaKne`evi}; na 800m (osmo oddelenie): Fi-lip Naum~evski.

KISELA VODA 15www.kiselavoda.gov.mk

AERODROMCI NAJDOBRI VO MAL FUDBAL

Po povod \ur|ovden, vo salata Rasadnik Op{tinata organizira{e turnir vo malfudbal na koj zdoa u~estvo ~lenovite na Sovetite od drugite op{tini na grad Sko-pje. Na turnirot u~estuvaa ekipi od Kisela Voda, Aerodrom, \or~e Petrov, GaziBaba, Butel i Gradskoto Sobranie. Vo finaleto Aerodrom ja sovlada Gazi Baba sorezultat 2:1. Za najdobar igra~ be{e proglasen Zoran Nakov od \or~e Petrov, naj-dobar golman be{e Zoran Nikolovski od Aerodrom, a titulata najdobar strelec japonese Aleksandar Naumovski od \or~e Petrov so pet postignati gola.

I pokraj vi{okot na kilogrami,majstorot si ostanuva majstor.Sa{o Petkovski (Aerodrom)strelec na dva gola vo finalni-ot natprevar.

Sekojdnevnite poplaki na gra|anite poradi

zagaduvawweto {to go vr{i Cementarnicata

„USJE“ go registrira{e i na{ata kamera.

Fotografijata potvrduva deka oxacite

„turbo“ rabotat vo no}nite ~asovi.

V O F O K U S O T

CEMENTARNICA FATENA @IVACEMENTARNICA FATENA @IVA