UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTINE TUDIJE

Jasna Jovanovi

PALEOANTROPOLOGIJA

VEDA O IZVORU IN EVOLUCIJI LOVEKA

DIPLOMSKO DELO

KOPER, 2012

MENTORICA: doc. dr. Alenka Janko Spreizer

TUDIJSKI PROGRAM: Kulturni tudiji in antropologija

2

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisana tudentka Jasna Jovanovi, z vpisno tevilko 92042016,

vpisana na tudijski program Kulturni tudiji in antropologija, rojena 24.9.1982 v

kraju Ptuj, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Paleoantropologija veda o

izvoru in evoluciji loveka, ki sem ga napisala pod mentorstvom doc. dr. Alenke

Janko Spreizer.

S svojim podpisom zagotavljam, da je predloeno diplomsko delo izkljuno

rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je

predstavljanje tujih del kot mojih lastnih, kaznivo po zakonu.

V Kopru, dne: 23. avgust 2012 Podpis avtorice: ________________

3

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici Alenki Janko Spreizer, da je bila

pripravljena sprejeti vlogo mentorja in da mi je pri pisanju diplomskega dela

pomagala z nasveti in komentarji, ki so prispevali h kvalitetnejemu in primerno

urejenemu besedilu. Zahvaljujem se tudi gospe Nadici Grandu, ki je besedilo

lektorirala.

4

POVZETEK

Ko so se prvi raziskovalci zaeli ukvarjati z evolucijo loveka, sta bila njihova

domiljija in opazovanje ivega sveta edini orodji za pojasnjevanje izvora in razvoja

loveka. Takrat paleoantropologija kot veda e ni bila razvita, o genetiki pa, z izjemo

povsem praktine rabe genetike, kot je krianje ivalskih in rastlinskih vrst, praktino

sploh e ni bilo ne duha ne sluha. Podobnost med lovekom in ostalimi ivalskimi

vrstami so sicer opazili mnogi posamezniki, toda ele v 18. stoletju je omenjena

podobnost dosegla vejo pozornost, medtem ko je bila ideja o biolokem razvoju

loveke vrste sprejeta ele po izidu knjige O nastanku vrst Charlesa Darwina leta

1859. Tudi fosilni ostanki, ki so jih posamezniki morda isto po nakljuju odkrili,

niso bili deleni resneje pozornosti. ele po letu 1856, ko so bili v dolini reke

Neander v Nemiji odkriti fosilni ostanki neandertalca, lahko govorimo o pojavu

paleoantropologije kot vede.

Kljune besede: paleoantropologija, hominidi, evolucija loveka, fosilni ostanki,

kulturni artefakti, genetika

5

ABSTRACT

When the first researchers began to be concerned with the evolution of man,

their imagination and observation of the living world, had been the only tools for

elucidating origin and evolution of man. At that time paleoanthropology as a

discipline has not yet been developed and the genetics, whit the exeption of

completely practical usage of genetics, such as crossbreeding of animal and plant

species, has also not been nowhere in sight. The resemlance between human and

other animal species has been noted by many individuals, while the idea of biological

evolution of human species has not been accepted until after the release of the book

writen by Charles Darwin The origin of species in 1859. The fossil remains that

individuals may have quite accidentally discovered, also did not raise greater

attention. Only after 1856, when the fossil remains of Neanderthal man were

discovered in the Neander Valley in Germany, can we speak of the emergence of

paleoanthropology as a discipline.

Key words: paleoanthropology, hominids, human evolution, fossil remains, cultural

artefacts, genetics

6

KAZALO

UVOD......................................................................................................................... 8

1. ANTROPOLOGIJA......................................................................................... 12

1.1. Paleoantropologija kot del bioloke antropologije................................... 15

2. ZAETKI IN RAZVOJ PALEOANTROPOLOGIJE................................ 18

2.1. Od kod prihaja lovek?........................................................................... 18

2.2. Darwinova revolucija................................................................................ 28

2.3. Iskanje fosilnega prednika loveka........................................................... 33

2.4. Genetika in principi dedovanja................................................................. 41

2.5. Dvajseto stoletje........................................................................................ 43

2.6. Afrika pritegne pozornost......................................................................... 48

2.7. Azija.......................................................................................................... 52

2.8. Afrika ponovno......................................................................................... 56

2.9. Sinteza....................................................................................................... 65

2.10. Petdeseta leta dvajsetega stoletja.............................................................. 69

2.11. Olduvajska soteska.................................................................................... 70

2.11. Kdo je komu kaj 76

2.13. Presenetljiva odkritja iz Afrike............................................................. 78

2.14. Postopnost evolucije pod vpraajem dvomljivcev.... 89

2.15. Nazaj k odkritjem.. 91

2.16. Izvor modernega loveka.... 102

3. METODOLOGIJE ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA V

PALEOANTROPOLOGIJI TER POVEZOVANJE Z DRUGIMI

VEDAMI. 106

7

4. METODE DATIRANJA FOSILNIH OSTANKOV IN ARHEOLOKIH

ARTEFAKTOV. 110

5. PALEOANTROPOLOGIJA DANES. 113

6. REKONSTRUKCIJA LOVEKE BIOLOKE PRETEKLOSTI 132

7. SKLEPNE MISLI.. 139

8. SEZNAM SLIK.. 143

9. SEZNAM LITERATURE IN VIROV 146

9.1. Seznam literature 146

9.2. Seznam internetnih virov 147

9.3. Seznam virov slikovnega gradiva... 152

8

UVOD

e sem e videl dlje, je neko dejal sir Isaac Newton, je bilo to zato, ker sem

stal na ramenih velikanov (Tattersall, 1999:1). S temi besedami Ian Tattersall

zaenja svojo knjigo z naslovom Po sledi fosilov: kaj si mislimo, da vemo o loveki

evoluciji. To je tudi delo, ki me je navdahnilo pri izbiri teme diplomskega dela, saj se

najverjetneje vsi ljudje vsaj enkrat v ivljenju vpraamo, kdo smo ljudje kot vrsta in

kako smo postali to, kar smo. V omenjeni knjigi Tattersall ne ponuja nekih

filozofskih ali svojih lastnih pogledov na evolucijo loveka, temve zgolj kronoloko

predstavlja odkritja fosilnih ostankov in stalia, ki so jih skozi leta raziskovanj

oblikovali razlini znanstveniki, pa tudi neznanstveniki, s imer se je oblikovalo

posebno podroje antropologije, to je paleoantropologija.

Toda preden zanemo govoriti o razvoju paleoantropologije kot vede, ki se

ukvarja z izvorom in evolucijo loveka ter vseh teorijah in domnevah, ki so se skozi

ta razvoj oblikovale, bi se rada vrnila na zgoraj zapisani stavek Issaca Newtona. Kot

je lepo razloil Ian Tattersall, ta stavek pomeni, da vse, kar vemo danes, sloni na

spoznanjih iz preteklosti, torej spoznanjih, ki so jih dognali najrazlineji modreci

pred nami. Hkrati pa to tudi pomeni, da bodo spoznanja, ki jih oblikujejo dananji

znanstveniki, predstavljala temelj, na katerem bodo gradile naslednje generacije, kar

prinaa s sabo tudi doloeno mero odgovornosti in bremena. In ker vsak znanstvenik,

ki sedi na ramenih svojih velikanov, vidi le toliko, kolikor je njegov velikan visok,

in tja, kamor je njegov velikan obrnjen, moramo vedno upotevati, da bodo njegove

domneve in sklepi vsaj do neke mere odvisni od preteklih spoznanj, kakor tudi od

tega, kar isti znanstvenik e vnaprej priakuje (Tattersall, 1999:1). In ravno s to

pomanjkljivostjo se, tako kot druga podroja znanosti, sooa tudi paleoantropologija.

9

eprav paleoantropologija temelji na iskanju fosilnih dokazov, ki so resnini in

otipljivi, pa to e ne pomeni, da bodo rezultati analiz teh dokazov nekako

samoumevni in vedno priakovani. Paleoantropologija se pogosto sooa s

premajhnim tevilom fosilnih dokazov, zaradi esar je nemalokdaj teko priti do

trdnejih sklepov oziroma vedeti, ali je neka teorija oziroma domneva pravilna ali ne.

In ker se lahko sasoma pojavijo novi dokazi, obstaja tudi monost, da bodo le-ti

omajali ali spremenili pretekla spoznanja. Paleoantropologija je tako veda, ki temelji

na iskanju in interpretiranju fosilnih ostankov, in veda, ki se posledino nenehno

dopolnjuje z novimi odkritji in domnevami, se nenehno spreminja in napreduje. In

eprav najverjetneje vsa vpraanja, povezana s loveko evolucijo, nikoli ne bodo

dokonno pojasnjena, lahko trdimo, da je evolucija, po mnenju biolokih

antropologov in biologov (na primer slovenskega biologa Matjaa Kuntnerja,

britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa, amerikega evolucijskega

biologa Ernsta Mayra in tevilnih drugih), takna