Parkiranje v Selitev prostorov mestu še problem upravne enote · tehniko Technomarket. Številni Kranjčani in okoli-čani so se že v sredo razve-selili res zanimive in moder-ne

občinske novice - KRANJ CMYK 24.10.2008 stran 01

Kranjski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

kranjski glasČasopis Mestne občine Kranj Oktober 2008, številka 8

OBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTI KULTURA ŠPORT

Vzpodbude in ovireenergetskemu razvojuKončuje se naftna doba, zatoje potrebno razmisliti o ener-getskih alternativah, so me-nili na prvi konferenci oenergetskem razvoju Mest-ne občine Kranj.

110 let šolstva na PrimskovemObudili so spomine na prvišolski zvonec leta 1898 v sta-ri šoli na Likozarjevi ulici, napionirje v povojnem času, naselitev v novo šolo leta 1978.

Košarki bi radi vrnili ugledPotem ko so košarkarjikranjskega Triglava v minulisezoni komaj obstali v 1. BSKL, so novo sezono začelibolj spodbudno, z atraktivnoigro pa si spet želijo napolni-ti dvorano na Planini.

stran 5 stran 7 stran 10 stran 11

Vilma Stanovnik

Kranj - "Veseli smo, da smopo komaj letu gradnje danesodprli novi Planet Tuš, v ka-terega smo vložili kar 32 mi-lijonov evrov in je zato našaletošnja največja investicija.V njem ponujamo celotnopaleto tako trgovskih kot za-bavnih, rekreacijskih in ku-linaričnih vsebin, verjamempa, da je zato za vso Gorenj-sko, ne le za Kranj z okolico,to velika pridobitev. Pravtako smo odprli okoli 250novih delovnih mest, odtega smo samo v Tušu nanovo zaposlili kar 130 sode-lavcev," je ob odprtju Plane-ta Tuš poudaril generalni di-rektor Tuš Holdinga Alek-sander Svetelšek in dodal,da ponudbo supermarketaTuš dopolnjujejo številninajemniki od bank, turistič-ne agencije, loterije, cvetli-čarne, otroške trgovine, tr-govine z obutvijo, oblačili,modnimi dodatki, prvič vSloveniji pa se v PlanetuTuš Kranj predstavlja med-narodno trgovsko podjetje zzabavno elektroniko in belotehniko Technomarket. Številni Kranjčani in okoli-čani so se že v sredo razve-

selili res zanimive in moder-ne bowling dvorane s karštirinajstimi elektronskimistezami, spretnost so preiz-kusili ob kar osemnajstih bi-ljardnih mizah, tudi naj-mlajši imajo v Planetu Tušnakupovalni kotiček, zanjepripravljajo tudi ustvarjalnedelavnice. V kar petih prijet-nih in vrhunsko opremlje-nih kino dvoranah je skupajskoraj 1250 sedežev, pose-

ben prostor pa je namenjentudi prirejanju koncertov inzabav. "Kranj ima dolgo sejemskoin s tem tudi trgovsko tradi-cijo. Tako kot nekdaj sejmi,ki smo jih na žalost izgubili,Planet Tuš v Kranju polegtrgovske ponudbe ponujatudi zabavo, zato je Kranjdobil nekaj, kar smo pogre-šali," je ob odprtju novegacentra poudaril domači žu-

pan Damijan Perne, ravna-telj Gimnazije Kranj FrancRozman pa je iz rok gene-ralnega direktorja Tuš Hol-dinga Aleksandra Svetelškasimbolično prejel ček za pettisoč evrov. Tega so v Tušupodarili Gimnaziji Kranjzato, ker leta 2010 praznuje200-letnico gimnazijskegaizobraževanja na Gorenj-skem, denar pa bodo name-nili obnovi učilnic.

Planet Tuš ponujadelo in zabavoOd srede naprej je Kranj bogatejši za nov nakupovalni center, Planet Tuš pa je domačinom - polegnakupovanja in zabave v kinu in pri športu, ponudil tudi okoli 250 novih delovnih mest.

S plakati skozi čas V Galeriji Prešernove hiše jena ogled razstava Plakat navsakem koraku, kjer je pred-stavljen del iz zbirke plaka-tov novejše zgodovine in so-dobnosti, ki jih hranijo v Go-renjskem muzeju. Ob raz-stavi še pregleden katalog.

Parkiranje v mestu še problem

Dobili smo civilno iniciativo, ki opozarja na poslabšanje kakovostiživljenja in delovanja v centru Kranja z novo prometno ureditvijo.

stran 8

Selitev prostorov upravne enote

Te dni se bosta sprejemna pisarna in oddelekza upravne notranje zadeve kranjske upravneenote preselila v pritličje stare stavbe na Slovenskem trgu 1, nato pa se bo preselil šeoddelek za okolje in kmetijstvo.

stran 5

Vilma Stanovnik

Kranj - Zadnja, 19. seja Sve-ta Mestne občine Kranj se jezačela sicer že prejšnjo sre-do, vendar pa so svetniki poveč kot petih urah razpravugotovili, da je kar osem-najst točk dnevnega redaprehud zalogaj za pogloblje-no obravnavo. Zato so sejona polovici dnevnega redaprekinili in nadaljevali pred-včerajšnjim.

V prvem delu so se prejšnjiteden največ časa zadržalipri vprašanjih in pobudahsvetnikov, večina od njih paje izpostavljala dejstvo, dabi morala občina tudi v pri-meru državnih cest še boljzavzeto opozarjati na števil-ne kritične točke v Kranju,pa naj bo to novo križiščepri Aquasavi, cesta ob Lidluna Zlatem polju, predvsempa cesta mimo novih trgov-skih centrov in krožišče priMercatorju na Planini, kjerso nenehno zastoji, obljub-ljenih podhodov ali nad-hodov pa še sedaj ni. Pravtako so želeli odgovor, kdajse bo začela načrtovanagradnja knjižnice v Globu-su, ki naj bi jo po prvotnihnačrtih odprli že konec le-tošnjega leta, vse pa kaže,da se do takrat prenova nebo še niti začela, čeprav jecesta ob Globusu še vednozaprta. Konkretnih odgovo-rov še niso dobili, so pa do-bili zagotovila, da bodo takooni kot vsi Kranjčani obveš-

čeni takoj, ko bo izdanogradbeno dovoljenje.Pred kratkim se je na Mest-no občino Kranj obrnil tudisindikat podjetja Aquasavein poprosil za pomoč v akci-ji "Pomagajmo skupaj na-šim delavcem". Ker pa de-lavci Aquasave niso edini vtekstilni industriji, ki so vzadnjem času izgubili služ-bo, so se na občini odločili,da trideset tisoč evrov po-moči iz občinskega proraču-

na nakažejo na Svet gorenj-skih sindikatov, ta pa bonato pomagal socialnoogroženim tekstilnim de-lavcem, ki so v največji sti-ski. Ta predlog so članikranjskega mestnega svetapodprli že prejšnji teden.Prav tako so svetniki večinaz navdušenjem minulo sre-do podprli predlog za usta-novitev Gorenjske univerze,ki pa naj bi dobila pomočtudi v gorenjskem gospodar-stvu. Soglašali so tudi s pod-pisom pogodbe o sofinanci-ranju in delovanju Lokalneenergetske agencije Gorenj-ske ter sprejeli pravilnik ospremembah in dopolnitvahPravilnika o sofinanciranjušportnih programov in pro-gram športa za leto 2009. Podpore svetnikov pa ni do-bil predlog povišanja cen de-javnosti odvajanja in čišče-nja komunalnih in padavin-skih voda ter oskrbe s pitnovodo, saj so točko dnevnegareda prekinili in zahtevalinatančnejše podatke.

Navdušeni nad Gorenjsko univerzoNa sredini seji Sveta Mestne občine Kranj sosvetniki podprli ustanovitev Gorenjske univerze,niso pa sprejeli višjih cen komunalnih storitev.

Novega Planeta Tuš se je razveselil tudi domači župan Damijan Perne, ravnatelj GimnazijeKranj Franc Rozman pa je iz rok generalnega direktorja Tuš Holdinga Aleksandra Svetelškadobil ček za pet tisoč evrov. I Foto: Tina Dokl

Iz mesta svetnika Mestne občine Kranj je odstopil Janez Černe (SD), ki je prevzel službodirektorja podjetja Studio Marketing J. WalterThompson v Skopju v Makedoniji, na njegovemsvetniškem stolu pa naj bi po novem sedela Rozalija Szabo.


2 Kranjski glas, petek, 24. oktobra 2008

Občinske novice

Mateja Rant

Kranj - Ključe novega do-stavnega vozila je ravnatelji-ci osnovne šole Simona Jen-ka Nevenki Škrlj minuli petek slovesno predal županDamijan Perne. Z novim vo-zilom, vrednim 21 tisoč ev-rov, bodo nadomestili dotra-jano vozilo, ki so ga doslejuporabljali za prevoz malicin pošte na podružničnešole."Prejšnji avto je bil star žepetnajst let in je bil še prvi,ki ga je dobila šola," je pojas-nila ravnateljica NevenkaŠkrlj. Pohvalila je občino, kise je takoj odzvala, ko soopozorili na problem z do-stavnim vozilom. "Čepravsmo z njim ravnali zelo go-spodarno, je bil zaradi dotra-janosti že življenjsko neva-ren za voznika. Lepo je, čelahko sodelavca varno poš-lješ na pot," je še dejala indodala, da bo v prihodnjihletih tako kot še na nekate-rih drugih kranjskih šolah

treba razmisliti tudi o naku-pu novega vozila za prevozotrok. Župan Damijan Per-ne se je strinjal z ravnatelji-co, da dotrajano dostavno

vozilo ne sodi več v voznipark šole, in obljubil, dabodo takoj, ko bo ogroženavarnost otrok, poskrbeli tudiza zamenjavo vozila za pre-

voz otrok. "Zavedamo se, daje naloga občine, da vsemosnovnim šolam zagotavljaenake pogoje za delo," je obtem še dejal Perne.

kranjski glasKranjski glas je priloga Gorenjskega glasa

IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

UREDNICAVilma Stanovnik

NOVINARJIIgor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Mateja Rant, Štefan Žargi, Danica Zavrl Žlebir

OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

FOTOGRAFIJATina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

Kranjski glas št. 8/letnik III je priloga časopisa Gorenjski glas št. 85, ki je izšla 24. oktobra 2008.Kranjski glas je priložen Gorenjskemu glasu in brezplačno poslan v vsa gospodinjstva v Mestni občini Kranj, izšel je v nakladi 35.000 izvodov. Tisk: Set, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47(sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 8. do 19. ure / Gorenjski glas jepoltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (en-krat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,25 EUR,letna naročnina: 131,25 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene jevračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od za-četka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

Nov dostavnik za razvoz kosilZa nakup dostavnega vozila za Osnovno šolo Simona Jenka je občina zagotovila dobrih dvajset tisoč ev-

Župan Damijan Perne je ravnateljici Nevenki Škrlj predal ključe novega dostavnega vozila.

Foto

: Tin

a D

okl

Kranj - Mestna občina Kranjdanes, 24. oktobra, na občin-ski spletni strani objavlja vserazpisne postopke za sofinan-ciranje dejavnosti na podro-čjih družbenih dejavnosti zaleto 2009.Novost tokratne razpisne she-me je ukinitev razpisa za raz-iskovalne dejavnosti in posle-dično prenos tovrstnih vsebin(in sredstev) v okrilje razpisaza podporo mladinskih dejav-nosti. Ugotovljeno je bilo na-mreč, da vsebine, prijavljenena razpis za raziskovalne de-javnosti, zvrstno sodijo bolj vokrilje mladinskih dejavnosti. Vloge bo potrebno pripravitiin oddati najkasneje do 24.novembra 2008. Priporočlji-vo je, da se predlagatelji zvprašanji o razpisu obrnejona pristojne občinske usluž-bence v času od 27. oktobrado 20. novembra 2008 oziro-ma se udeležijo javnih in-štrukcij, ki bodo potekale 5.novembra v prostorih Mestneobčine Kranj, Slovenski trg 1,v sejni sobi 16, po nasled-njem urniku: od 10. do 11. ure(šport) ter od 11. do 12. ure(ostala področja). Decembrabodo potekali postopki dode-ljevanja pomoči, da bi januar-ja 2009 občina z izbranimipredlagatelji že lahko sklenilapogodbe o sofinanciranju.Pri sofinanciranju programovmladih so mišljeni programidruštev, zvez društev in dru-gih organizacij, ki s svojim de-lovanjem omogočajo mladimaktivno udejstvovanje na po-dročju družbenega življenja vkranjski občini. Okvirna viši-na razpisanih sredstev znaša86.100. Za podporo lahko za-prosijo veteranske organizaci-je, ki ohranjajo tradicijo vred-not polpretekle zgodovine.Okvirna višina razpisanihsredstev za programe veteran-skih organizacij znaša 16 tisočevrov. Programom upokojen-skih društev in drugih organi-zacij, ki se s svojim delova-njem zavzemajo za aktivnoudejstvovanje upokojencev, je

namenjeno 4.600 evrov. Zajavne kulturne programe dru-štev s področja ljubiteljskekulture (glasbena dejavnost,folklorna dejavnost z glasbe-nimi zasedbami, plesna, gle-dališka, lutkovna, likovna, fo-tografska ...), med njimi tudidruštev drugih etničnih skup-nosti, je razpoložljivih sred-stev 127.500 evrov.Predmet razpisa je tudi sofi-nanciranje kulturnih projek-tov nevladnih in zasebnihorganizacij in samozaposle-nih, ki delujejo na področjihkulture. Mišljene so uprizo-ritvene umetnosti, glasbeneumetnosti in vizualne umet-nosti. Predvidena vrednostvseh razpoložljivih sredstev je78.150 evrov. Za sofinanciranje nevladnihorganizacij na področju soci-alnega varstva je na voljo60.270 evrov. Kandidirajolahko: invalidske in humani-tarne organizacije in prosto-voljne neprofitne organizaci-je, ki se ukvarjajo z invalidi,organizacije za samopomoč,prostovoljne in neprofitneorganizacije za pomoč pri so-cialnih problemih svojih čla-nov, dobrodelne organizacijeza reševanje socialnih stisk intežav občanov, druga društvain zavodi s podeljeno konce-sijo, ki izvajajo programe napodročju sociale.Sofinanciranje športnih pro-gramov je namenjeno šport-nim društvom in organizaci-jam za športno vzgojo otrok,mladine in študentov, ki seprostovoljno ukvarjajo s špor-tom zunaj obveznega izobra-ževalnega programa, dejav-nost v vrhunskem in kako-vostnem športu, športni re-kreaciji in športu invalidov,mednarodne, državne, med-občinske in občinske športneprireditve, izobraževanje,usposabljanje in izpopolnje-vanje strokovnih kadrov indelovanje društev in zvezšportnih društev. Skupna vi-šina razpisanih sredstev zna-ša 710 tisoč evrov.

Sofinanciranje programovdružbenih dejavnosti

Mateja Rant

Kranj - Na obisku v gorenjskiprestolnici se je minuli tedenv okviru izmenjave z Gimna-zijo Kranj mudilo 25 dijakoviz mesta Rathenow. Spozna-vali so znamenitosti Kranjain Slovenije, razen tega paskupaj s kranjskimi dijaki so-delovali pri projektu, v okvirukaterega so raziskovali po-ložaj tujcev v Sloveniji.Ob njihovem obisku v Kra-nju je dijake sprejel tudikranjski župan DamijanPerne. Razložil jim je, da jeKranj staro zgodovinsko me-sto, ki je obenem polno mla-dosti in šol. "Trudimo se, dabi postali tudi univerzitetnomesto." Kranj so nemškimdijakom nato predstavili tudiskozi kratek predstavitvenifilm, ob koncu pa je županprofesoricama, ki sta sprem-ljali nemške dijake, podarilnemški prevod PrešernovihPoezij. Obisk v Kranju so di-jaki izkoristili še za projek-

tno delo, v okviru kateregaso skupaj s slovenskimi dija-ki, ki so jih gostili na svojihdomovih, raziskovali položajtujcev v Sloveniji. "Želeli

smo ugotoviti, kako se tujci,ki živijo v Sloveniji, počutijopri nas. Projekt bomo nada-ljevali prihodnje leto, kobodo naši dijaki odšli na iz-

menjavo v Rathenow. Takobomo lahko naredili primer-javo," je pojasnila vodja iz-menjave na kranjski gimna-ziji Irena Jurina.

Na kosilu z županomDijake iz nemškega mesta Rathenow, ki sodelujejo v izmenjavi z Gimnazijo Kranj, je sprejel tudi kranjski župan Damijan Perne.

Dijaki iz mesta Rathenow na obisku pri kranjskem županu I Foto: Matic Zorman

Mateja Rant

Kranj - Območno združenjeRdečega križa letos praznu-je šestdesetletnico nepreki-njenega delovanja. Omenje-ni jubilej bodo združili s šeeno pomembno obletnico,in sicer dvajsetletnico pobra-tenja z združenjem prosto-

voljnih krvodajalcev Dober-dob. Dvajsetletno prijatelj-stvo in sodelovanje ter druš-tveno, humanitarno in kul-turno zbliževanje bodo najutrišnji slovesnosti nadgra-dili s podpisom listine o so-delovanju.Na slovesnosti bodo podelilitudi priznanja krvodajalcem

in prostovoljcem. Prav krvo-dajalstvo po besedah pred-sednika kranjskega odboraRdečega križa Marjana Gan-tarja ostaja njihova osnovnadejavnost. Pri tem ga veseli,da je vse več krvodajalcevtudi med mladimi. Manjrazveseljiva pa je vse bolj pe-reča socialna problematika.

"Vse več ljudi trka na našavrata, pri čemer povprašuje-jo predvsem po paketih shrano. Žalostno je, da jemed njimi tudi vse večji de-lež takih, ki imajo zaposli-tev. Svetovna finančna krizaže odseva v našem prostoru;revščina je na pohodu," je šedodal Gantar.

Vse več mladih krvodajalcev


Kranjski glas, petek, 24. oktobra 2008

Občinske novice

3

Kako boste kot župan Kra-nja združevali delo poslan-ca?"Ob že sicer natrpanem ur-niku se zavedam, da sem sis poslansko službo nakopalveliko dodatnega dela. Ven-dar me ne skrbi, da ne bimogel združevati obehfunkcij. Po dveh letih od ob-činskih volitev imamo v Kra-nju vzpostavljeno skupinoljudi, ki dobro dela, imamotri podžupane, ki suverenopokrivajo vsak svoje podro-čje, in menim, da delovanjeobčine zaradi opravljanjaposlanske funkcije v Ljublja-ni ne bo v ničemer trpelo."

Se vam zdi, da kot poslaneclahko več naredite za Kranj?"Če ne bi mislil tega, se zakandidaturo ne bi odločil.Moj namen nastopa službeposlanca je bil v veliki meritudi ta, da izboljšamo komu-nikacijo občine z državo.Verjamem, da bom kot po-slanec imel lažji dostop dokakšnih vrat, ki se doslejniso odprla. Moja naloga vLjubljani bo tudi ta, da Go-renjska in Kranj postaneta vslovenskem merilu bolj raz-poznavna in bolj slišana."

Se morda obeta imenovanjekaterega od podžupanov zaprofesionalno funkcijo?"Glede na to, da se mojedelo poslanca šele začenja, otem ne razmišljam. Mislim,da ob treh podžupanih nipotrebe za imenovanje pro-fesionalnega podžupana.Seveda, nikoli ne reci nikoli,bomo videli, kako bo vseskupaj potekalo. Če se bopotreba pokazala, bomo otem tudi razmisli, zaenkratpa takih namenov ni."

Povrnimo se h kranjski ob-čini. Nedavno je država dalasoglasje k zvišanju cen ko-munalnih storitev. Kaj topomeni za občino? "V skladu s sprejetim Ope-rativnim programom odva-janja in čiščenja komunalneodpadne in padavinske vodeje do leta 2017 potrebno za-gotoviti odvajanje in čišče-nje odpadne vode v vseh na-seljih s poselitvijo večjo od50 prebivalcev. Sočasno z iz-gradnjo kanalizacije je načr-tovana dograditev in obnovatudi druge komunalne in-frastrukture (vodovod, elek-trika, javna razsvetljava, pli-novod, komunikacije, ce-ste), pa tudi investicija v ob-novo in razširitev centralnečistilne naprave. Na podro-čju ravnanja z odpadki bozaradi zahtev zakonodaje in

varovanja narave potrebnopovečevati ločeno zbiranjeodpadkov na izvoru ter za-gotoviti predelavo odpadkovpred odlaganjem. Vse to jepovezano z višjimi stroškiravnanja z odpadki. Sred-stva za navedene investicijese bodo zbirala preko cenkomunalnih storitev, občin-skega proračuna, državnihin evropskih sredstev, ko-munalnega prispevka indrugih virov."

Na razpisu za novo športno(atletsko) dvorano občina niuspela. Kakšna bo sedaj uso-da dvorane?"Na razpisu smo se uvrstilina četrto mesto, vendar jeprve štiri projekte ločevala leena točka. Imamo informa-cije, da smo oddali dobro,celo najboljše pripravljenodokumentacijo, zato ne mo-remo sprejeti, da se nismouvrstili samo za eno točko.Iščemo pravna sredstva,kako bi se lahko pritožili ozi-roma znova preverili, alismo res četrti ali bi namuspelo pridobiti kakšna sred-stva. Čeprav nam s pritožbone bo uspelo, ostaja, da jeprojekt dober, da si ga Kranjzasluži in je prav, da ga ima.Vendar, žal, državnega de-narja zaenkrat ni, zato botreba gradnjo razdeliti na večfaz in ga nadaljevati v skladus proračunskimi možnost-mi. Realno je, da bi v drugipolovici leta 2010 začeli pro-jekt uresničevati, najprej zodstranitvijo starega, v prvipolovici leta 2011 pa z grad-njo prve faze."

Začela so se dela v športnemparku za sanacijo tribune.Kaj projekt prinaša in kdajbomo športne prireditvespremljali na novi tribuni?

"Nastaja manjša tribuna, kije postavljena med obe no-gometni igrišči. Na eni stra-ni bo imela 450, na drugi250 sedežev. Bolj pomemb-no kot tribuna, je tisto, karbo spodaj, in sicer nove, do-bro urejene garderobe, kibodo omogočale treningenogometašem do mladinskeselekcije in tudi atletom včasu gradnje velike dvorane,pa tudi rekreativcem, ki tamigrajo rokomet in košarko,in šolam, ki obiskujejo tašportni center. Velika dvora-na bo v večji meri namenje-na atletiki, kajti predvidenoje, da so tla pokrita s tarta-nom. V projektu za gradnjoje predviden nadstandard,za državno sofinanciranjesmo kandidirali s panožnimcentrom. Če nam sredstevsofinanciranja ne bo uspelopridobiti, bo projekt gradnjepotrebno prilagoditi zmož-nostim in potrebam Kranja.Ni dovolj objekte zgraditi,potrebno jih je tudi vzdrže-vati in uporabljati. Če ne boatletskega panožnega cen-tra, bomo zgradili tisto, karpotrebuje kranjska atletika.Potreben bo razmislek, alibo to atletska dvorana alidrugačna, večnamenskadvorana, kot je denimo naPlanini."

Kaj pravite na veliko odmev-nost kranjskih rovov in kjeso v Kranju še turistične pri-ložnosti?"Ureditev kranjskih rovov seje pokazala kot dober pred-log takrat še Mladih zaKranj in sedaj se vidi, da jeto uspešen projekt. Verja-mem, da bodo prispevali kprepoznavnosti Kranja, se-veda pa to ni edina turistič-na priložnost naše občine.Turistične priložnosti vidim

predvsem v mestnem jedru,sploh ko bodo dokončani vsiprojekti obnove. Pri rovih jepomembna navezava na ka-njon reke Kokre, Prešernovgaj in znova mestno jedro, dadobimo zaokrožen turističniprodukt. Verjetno je velikarezerva tudi športni turizem.Kranj ima dobro športno in-frastrukturo, pripravlja se šeboljša, če bi nam uspelo pri-dobiti še namestitvenezmogljivosti, potem je tu po-membna tržna niša."

Dober mesec je še do občin-skega praznika, nagrajenciso tudi že znani?"Letos bomo podelili dva na-ziva častni občan, in sicerklimatologinji Lučki KajfežBogataj in, posthumno, bio-logu Marku Aljančiču. Na-grado Mestne občine Kranjbo prejela Podružnična šolaPrimskovo pri Osnovni šoliSimona Jenka, listino o pri-znanju Odbor za izdajo mo-nografije Kranjsko okrožje vNOB 1941-1945, veliki pla-keti slikar Klavdij Tutta inprelat Stanislav Zidar, velikoPrešernovo plaketo pa slikarZmago Puhar. Z nagrajencise bom srečal še pred pode-litvijo, slavnostna akademijapa bo 2. decembra in se na-črtuje že od sredine poletja.Tradicionalno smo na do-godke ob občinskem prazni-ku povabili pobratena in pri-jateljska mesta. Predvidenoje delovno srečanje, kjer bopriložnost, da preverimomožnosti za skupne projek-te, s katerimi bi lahko kandi-dirali za evropska sredstva.Prav tako jih bomo popeljalipo Kranju in, seveda, vkranjske rove. 3. decembrapa bo sledilo še odprtje raz-stave Zmaga Puharja v gale-riji v občinski stavbi."

Pogovor z županom Damijanom Pernetom

Kranj gre z razvojnimiprojekti naprejDamijan Perne je bil na septembrskih volitvah izvoljen za poslanca državnega zbora. Dve funkciji, županska in poslanska, ter aktualno dogajanje v občini - o tem je tokrat tekla beseda.

Vozniki naklonjeni odštevalnikom na nekaterih križiščih v Kranju Odštevalniki so zaenkrat nameščeni na stranskih cestah, kise priključujejo na Oldhamsko cesto in Cesto Staneta Ža-garja s ciljem prispevati k prometni varnosti in večji pretoč-nosti križišč. Interval zelene luči je zaradi gostote prometana glavni cesti daljši, zato pa morajo vozniki na stranskihcestah čakati na odprto smer nekoliko dalj časa. Mestna ob-čina Kranj se je iz dveh razlogov odločila namestiti odšteval-nike na semaforjih. Najprej zaradi tega, ker so vozniki z uki-nitvijo zelene utripajoče luči ostali v negotovosti pri preho-du na rumeno oziroma rdečo luč in se je zaradi tega pove-čalo število voznikov, ki vozijo v rumeno ali celo v rdečo luč.Poleg tega opažamo, da se vozniki v trenutku, ko se prižgena semaforju zelena luč, prepozno odzovejo in s tem se iz-gubljajo dragocene sekunde za ostale voznike. Z namestit-vijo odštevalnikov želimo doseči večjo dinamiko vožnje spe-ljevanja pri zeleni luči in po drugi strani seznaniti voznike očasu, ki ga imajo na razpolago pri zeleni luči oziroma kolikočasa bo potrebno počakati pri rdeči luči na trenutek, ko sebo prižgala zelena luč. Če bo omenjena novost sprejeta inocenjena kot dobra (prvi odzivi so pozitivni), bomo nadalje-vali z namestitvijo odštevalnikov tudi na drugih semaforjih,skladno s proračunskimi možnostmi.

Gradnja kanalizacije v StruževemV naselju Struževo Mestna občina Kranj gradi kanalizacijskoomrežje in obnavlja vodovodno omrežje. Gradnja se je za-čela 15. januarja 2008, pogodbeni rok dokončanja del pa je10. januar 2009. Gradnja obsega kanalizacijski sistem celo-tnega naselja Struževo v dolžini 2390 metrov, vključno z ob-novo vodovoda (2263 metrov) in vseh cest z odvodnjava-njem. Rekonstrukcija dovozne ceste v Struževo ni predmetprojekta. Pogodbena vrednost del je 1,14 milijona evrov, obupoštevanju dodatnih del in odškodnin za služnost pa boinvesticijska vrednost približno 1,30 milijona evrov. Gradnjapoteka dokaj skladno s terminskim planom, čeprav bo nekajzaključnih del zaradi zimskega časa po vsej verjetnosti pre-loženih na pomlad 2009. Trenutno je v gradnji kanal na do-vozni cesti v Struževo, zato je organiziran obvoz preko Poli-ce. Enak prometni režim bo veljal tudi v času gradnje kana-la na odseku dovozne ceste preko nadvoza čez železniškoprogo. Mestna občina Kranj kot investitor se v času gradnjeneposredno povezuje s Krajevno skupnostjo Struževo prekonjihovega predstavnika, ki sodeluje na rednih tedenskih de-lovnih sestankih in skrbi za prenos informacij od občanovdo investitorja in izvajalca ter obratno. Kljub občutnim mot-njam v prometu in delno tudi v drugih bivalnih razmerahpoteka gradnja brez bistvenih pripomb občanov.

V Struževem nova občinska stanovanja Zaključuje se gradnja stanovanjskega bloka v Struževem,kjer bo občina pridobila 22 stanovanj, od enosobnih do tri-sobnih, eno je invalidsko. Stanovanja so neprofitna in bodopo prednostni listi prosilcem dodeljena v decembru letos.Vrednost investicije je 1,8 milijona evrov.

Kranjski župan Damijan Perne ima kot poslanec nalogo, da Gorenjska in Kranj postanetaše bolj razpoznavna in slišana. I Foto: Tina Dokl

MESTNA OBČINA KRANJOddelek za družbene zadeve

Slovenski trg 1, 4000 Kranjtel. 04/237 31 61, fax. 04/237 31 67

OBJAVLJANASLEDNJE JAVNE RAZPISE

NA PODROČJU DRUŽBENIH ZADEVV MESTNI OBČINI KRANJ:

Javni razpis za sofinanciranje projektov s področja mladinskedejavnosti v mestni občini Kranj v letu 2009, Javni razpis za so-financiranje programov veteranskih organizacij v mestni občiniKranj v letu 2009, Javni razpis za sofinanciranje programovupokojenskih društev v mestni občini Kranj v letu 2009, Javnirazpis za sofinanciranje programov kulturnih društev s področjaljubiteljske kulture, Javni razpis za izbor kulturnih projektov, ki jihbo v letu 2009 sofinancirala MOK iz sredstev proračuna, name-njenih za kulturo, Javni razpis za sofinanciranje nevladnih orga-nizacij na področju socialnega varstva v letu 2009, Javni razpisza sofinanciranje športnih programov v MOK za leto 2009.

Razpisno dokumentacijoza vse javne razpise dobijo zainteresirani v sprejemni pisarniMestne občine Kranj vsak delavnik med 9. in 12. uro osebno alina spletni strani Mestne občine Kranj www.kranj.si (pod rubrikoza občane, javna naročila, razpisi in druge objave v letu 2008).



Mnenja občinskih svetnikov

Starejši občani rešujejo kranjsko občinsko blagajno

V lepi deželi, med prijazni-mi sopotniki našega časa, kiživimo v naši ljubi svobodniin samostojni domovini Slo-veniji, se včasih tudi bud-nim očem izmuzne kakšna"napredna in za oživitevmestnega jedra silno po-membna odločitev"!

Da bo dosežen "pomembencilj", so sklenili župan, pod-župani in mnogi mestnisvetniki in tako so bili stano-valci mestnega jedra v Kra-nju v zadnjem obdobju ob-darjeni z novimi, močnimipotopnimi stebri, ki na dvehmestih preprečujejo dostopavtomobilov in "ostalih ko-čij" v skoraj tisočletno mest-no jedro. Nič novega pravijotisti, ki jim zgodovinski spo-min traja vsaj malo dlje odene pomladi, saj so enakodišale obljube pri prvih po-stavljenih količkih. Skupnojim je le pobiranje denarja,nadzor nad vstopajočimi invzpostavljanje nadvlade, po-dobno kot z mitnicami v sta-rih časih. Le tehnika se je šemalo izpopolnila - sedaj "po-oblaščeni koncesionar" bud-no preko televizijskega si-

stema spremlja, kdo vstopain izstopa skozi "modernamestna vrata"! Manjka le šeznan napis nad peklom vDantejevi Božanski komedi-ji: "Opusti upanje, ki vsto-paš!" Dovolilnica za vstop "kočije"v mestno jedro - koliko jih jelahko parkiranih in kje? Toje bilo odločujoče pri reali-zaciji tega pomembnega do-sežka. Je res tehnična oviraedina rešitev pri vstopu "sta-tusnih simbolov" v mestnojedro. Kaj pa vzgoja "kočija-žev" - ni ta prvi in prednost-ni ukrep! Očitno tudi v Kra-nju temu ni bilo tako! Lažje je postaviti modernomitnico in v svobodni deželikršiti ustavno pravico. Takoso starejši ljudje v mestnemjedru, ki si sami ne morejopripravljati kosila, nagrajeniz dodatnim stroškom prevo-za skozi mitnico - dodatnadva evra za kosilo, ki sicerstane 5 evrov (malenkostnapodražitev - samo 28,5 od-stotka; komaj 60 evrov namesec); nekaj dražje je zastare (v prejšnjem režimudrugorazredne) katoličane,ki ne zmorejo peš poti odmitnice, ko se udeležijo ne-deljske maše, ki traja lahkomalenkost več kot uro -"mitnica" vzame 20 evrov,kar pomeni na mesec 80 ev-rov; nekaj cenejši je obiskgledališča, ki je povprečnosamo enkrat na mesec, karpomeni 20 evrov dodatnihstroškov, če "kočijo" posta-viš na parkirno mesto vmestnem jedru. Ker se de-lež starejših v MOK ne botako hitro zmanjšal in vsiniso sposobni teka na dolgeproge, je ta "ekonomska"odločitev, ki s prispevki sta-rejših in manj mobilnih ob-čanov "bogato" polni občin-sko blagajno, le nekaterimrazumljiva.

Dodatna zanimivost novo-dobne mitnice je lokacijaparkirnih mest - zavzemadominantno mestno ob-močje - poleg glavne mestnecerkve in gledališča. Prešer-nu tako ni dolgčas, vsak danga razveseljuje pogled nanove "kočije"!Kaj pa če bi poiskali drugorešitev? Brezplačni mesti av-tobusi - le v krožni progi pomestnem jedru - je le ena iz-med možnosti, saj bi s temmestno jedro lahko skoraj vceloti razbremenili avtomo-bilov! Izgradnja parkirnihhiš bliže mestnemu jedru -npr.: pod Jelenovim klan-cem, je druga možna izbolj-šava. Rešitve, ki kaznujejospoštovanja vredno starostin grenijo življenje pomočipotrebnih, so težko spre-jemljive in še manj razum-ljive!

Janez Jereb, univ. dipl. inž. strojn.

Svetnik N.Si v MOK

Pripravili se bomotudi na neurje

Na oktobrski seji Mestnegasveta sem predlagal preraz-poreditev denarnih sredsteviz proračunske rezerve naGasilsko zvezo Kranj. Sred-stva v višini 16 tisoč evrovbodo gasilci namenili za na-kup ročnih motornih žag inza 10 tisoč kvadratnih me-trov PVC prekrivne folije.Dejstvo je, da so podnebnespremembe tu in letos jebilo na območju Slovenijeveliko naravnih nesreč, takotoče, neurij in požarov. Ne-kateri kraji so doživeli pravokatastrofo, saj jim je neurjes točo uničilo domove in pri-delke. Na območju Kranjasmo imeli pri tem veliko

srečo v primerjavi z drugimikraji po Sloveniji, saj večješkode ni bilo. Zavedamo pase, da do tega lahko pridetudi v naši občini, zato se jepotrebno na to pripraviti.Motorne žage bi pri odpraviposledic neurij prišle šekako prav, ravno tako patudi prekrivna PVC folija,saj jo je bilo na zalogi le toli-ko, da bi lahko prekrili le

manjšo šolo. Svetniki so pri-sluhnili moji pobudi in josoglasno izglasovali.Direkcija za ceste je obnovi-la most čez Savo pri Super-novi, cesta od križišča priMerkurjevih skladiščih domostu pa bi ostala uničena,saj prvotno sredstva nisobila zagotovljena. Zato semse sestal z vodilnimi možmiin jih prepričal, da so dodat-no namenili še sredstva zacesto, pločnik pa bo financi-rala občina.Prav tako sem večkrat opo-zarjal na slabo stanje cesteproti vrtnariji Kalia na Zla-tem polju in se zato sestal zvodilnimi v Kalii, da bi sofi-nancirali obnovo ceste. Do-govor je bil uspešen in cestase je v mesecu septembrupreplastila.

Bojan Homan,podžupan SDS

Anketa

Konkurenca je dobraZ odprtjem novega Planeta Tuš v Kranju je ponudba številnih trgovin in lokalov še večja.

Vilma Stanovnik

Kranj - Če bo vse po načrtih,bosta ta ponedeljek, 27. ok-tobra, sprejemna pisarna inoddelek za upravne notranjezadeve že začela z delom vnovih prostorih v pritličjuposlovne stavbe Slovenskitrg 1. "Sprejemna pisarna,pisarna številka 86, bo des-no od recepcije, strankampa bomo nudili vse storitveod splošnih informacij,sprejemali vse vloge, meddrugim tudi vloge za digital-na potrdila, upravne overo-vitve lastnoročnih podpisov,predpisov in kopij, izdajalibomo delovne knjižice invpisovali v delovne knjižicein izdajali potrdila iz urad-nih evidenc (zemljiškoknjiž-ni izpisi, geodetski poda-tki,...). Desno in tudi levo odrecepcije bodo pisarne od-delka za upravne notranjezadeve. Desno bo moč opra-viti vse v zvezi s področja

tujcev in matičnih zadev (iz-piski iz matičnih knjig, za-konske zveze, smrtovnice...), levo pa bo moč urejatizadeve v zvezi z izdajanjemosebnih izkaznic, potnih li-stin, prijav prebivališča, voz-niških dovoljenj, registracijovozil, overoviti lastnoročnepodpise, prepise in kopijeter dobiti potrdila iz uradnihevidenc," pojasnjuje načel-

nica Upravne enote Kranjmag. Olga Jambrek in doda-ja, da bo ob preselitvi upra-vna enota poskusno vzpo-stavila tudi dve jutranjiokenci, ki bosta za strankeodprta že od 7. ure dalje. Čese bo izkazalo, da je potrebatudi po jutranjih storitvah,bo upravna enota to praksoobdržala tudi v prihodnje. Sselitvijo, ki bo potekala ta

konec tedna, pa pri upravnienoti še ne bodo preselilivseh oddelkov. Tako name-ravajo v drugi fazi, predvido-ma okoli 10. novembra, vstari del stavbe preseliti tudioddelek za okolje in kmetij-stvo, ki bo po novem v II.nadstropju, v bivših prosto-rih Območne geodetskeuprave Kranj. Gibalno ovira-nim strankam bodo dostopdo storitev v pritličju omo-gočili z namestitvijo poseb-nih dvigal, v I. in II. nad-stropje pa stranke že sedajlahko pridejo z obstoječimdvigalom."Z načrtovanima selitvamabo celotno poslovanje upra-vne enote potekalo v staremdelu stavbe, s tem pa se bobistveno izboljšala dostop-nost upravnih storitev zastranke, saj bodo imelemožnost večino storitevopraviti hitreje in na enemmestu," pojasnjuje Jambre-kova.

Selitev prostorov upravne enoteSprejemna pisarna in oddelek za upravne notranje zadeve kranjske upravne enote se bosta preselila vpritličje stare stavbe na Slovenskem trgu 1, nato pa se bo preselil še oddelek za okolje in kmetijstvo.

Nada Ribnikar: "Kljub temu da je v Kranju precej trgovin, smo Tuš težko pričakovali, saj socene ugodne. Dodatno ponudbo zabave in restavracij pa si upokojenci težko privoščimo."

Vera Gorjanc: "Trgovin je vedno več, denarja pavedno manj. Vseeno se mi zdi ponudba v Tušudobra, če bo denarja še manj, bomo pa bolj gledali in šli s prijatelji na kavico."

Anton Zelnik: "Tuš center je za Kranj pridobitev,saj je konkurenca vedno dobra. Rad pa hodimtudi v kino, zato bom zagotovo reden gost v kinodvoranah."

Luka Šlibar: "Danes pride Muca Copatarica, radpa se bom tudi igral v otroškem kotičku. Danessem z mamo po nakupih, veselim pa se tudipredstav za otroke v novem kinu."

Nove prostore upravne enote že urejajo, do ponedeljka pase bodo vanje tudi preselili.



Mnenja občinskih svetnikov

5

Družbeni in gospodarski izzivi Kranja - možnost in realnost!

Družbene in gospodarsko -razvojne možnosti v Kranjunudijo izzive, ki jih vodstvoobčine lahko sprejme kotidealno priložnost za obudi-tev Kranja iz vse bolj neraz-vitega in zaspanega mesta vsodobno razvito regijskokulturno središče z uspešni-mi podjetniškimi in turistič-nimi možnostmi.

V preteklosti so bile aktivno-sti vodstva občine vse pre-večkrat usmerjene v postavi-tev novih blokovskih naselijin pozidavo še zadnjih zele-nih površin ter strategijo, dav Kranj pripeljejo vse večprebivalcev, ki bodo naselilinove stanovanjske površine.Seveda je ob obilici tovrstne-ga dela vodstvu občinezmanjkalo časa za razmislekin ugotovitev, da se s pove-čanjem števila prebivalcev vmestu posledično pojavljajozahteve za izboljšanje in po-sodobitev prometno-var-nostne infrastrukture, iz-gradnjo parkirišč, komunal-nih vodov, ureditev površin

za prostočasne aktivnosti,kolesarskih stez, itd. Da več-je število prebivalcev ni za-dovoljno zgolj z izgradnjovelikih nakupovalnih sre-dišč s novimi kino dvorana-mi ... Razvoj podjetništva in obrt-ništva je zastal. Kranj potre-buje razvojno-podjetniškiobrtni center, kjer bi podjet-nikom in obrtnikom omo-gočili predstavitev in realiza-cijo svojih idej s pomočjoobčine in državnih inštitucij(npr. Podjetniški sklad). Se-veda bi bilo v ta namen po-trebno spodbuditi tudi šti-pendiranje poklicev, ki bi jihv občini potrebovali, saj ještipendijska shema zastalaitd.Razvojnih aktivnosti ni injih ni pričakovati, ker še nisprejet koncept razvojaMestne občine Kranj. Sprejet je bil LEK (Lokalnoenergetski koncept v MOKranj), ki določa način in po-stopke izgradnje ter obnovit-ve nepremičnin v mestu. Naevropskem in državnem ni-voju so predvidena sredstvaza realizacijo tovrstnih aktiv-nosti, toda pomembna jeustrezna aktivnost in motiva-cija vodstva občine, da izkori-sti možnost uporabe sred-stev za realizacijo zastavlje-nih ciljev, ki jih opredeljujeLEK. Gradnja in prenavlja-nje nepremičnin se še vednoizvaja klasično in energetskopotratno. Položnice za plači-lo energentov ter komunal-nih storitev bodo streznileprebivalce Kranja, ki bodopričakovali aktivnosti in po-moč vodstva občine pri iz-boljšanju energetske varčno-sti stavb in s tem nižje stro-ške na položnicah. Ne nazadnje so vse bolj pe-reči tudi drugi komunalni

problemi: zastarela in pre-majhna čistilna naprava, za-stareli in neustrezni komu-nalni vodi (voda teče po az-bestnih in polomljenih ce-veh), nerešen problem de-ponije komunalnih odpad-kov čez nekaj mesecev, itd.To so realni izzivi, ki pa nisoedini, ki jih mora sedanjaobčinska oblast z županomna čelu rešiti!

Dare Jarcsvetnik SDS

Pilatovsko umivanje rok

Ko so svetniki pred leti zara-di LDS-ovih interesov potr-dili, da se podrejo stavbeGorenjskega sejma v Savskiloki in se zgradi (Jankovi-čev) Mercator, smo z levoroko zbrisali 500-letno se-jemsko tradicijo. Nihče ni

jokal zaradi tega. Ko je šla vfranže Planika, smo delav-cem izglasovali enkratno de-narno pomoč in nihče ni jo-kal - razen nekaterih delav-cev. Crknilli so IBI, Gorenj-ska oblačila in Tekstilindus -sedanja Aquasava in nihčene joka - razen nekaterih de-

lavcev. Na ta način umiraKranj na obroke. Kolikoznanja v čevljarski industrijiin tekstilni industriji gre nata način v nič. Kje so projek-ti za prestrukturiranja go-spodarstva, kje je denar raz-nih ministrstev in Evropskeunije? Jaz vem samo to, dabi se morale na pogoriščihvčasih kranjskih paradnihkonj pojaviti nove proizvod-ne hale in v njih bi moralidelati ljudje, ki obvladajo po-sel in (še) imajo znanje.Tako delajo marsikje po Ev-ropi. Ne veliki koncerni,temveč majhne obrtne de-lavnice, v katerih se izdelu-jejo butični izdelki in se iš-čejo nove tržne niše. Kratko-vidni so prenosi proizvodnjena Kitajsko, Tajvan in šekam. Tudi tam se bo zaradikapitalističnih 'ups' mened-žerskih apetitov cena proiz-vodne ure povečala in po-tem bo potrebno proizvod-njo prenesti nazaj. Kdo pabo delal? Tekstilna šola inSrednja obutvena šola stazaprli vrata, ker tega kadrane rabimo. Kratkovidno hla-stanje po dobičkih se nambo krepko maščevalo. Am-pak povejte mi, koga zaraditega boli glava! Važno, daimamo v Kranju obnovljenerove, v katere bi pa jaz z ve-seljem zaprl tiste, ki so krivi,da je v Kranju vedno več in-dustrijskih pogorišč. Vsaktretji dan pa bi jim prineselmalo hrane iz velikih trgov-skih središč v Kranju, ki šeživijo. Zanima me pa, kolikočasa. Velikemu bogu, ki seimenuje denar, se po celemsvetu majejo noge. Se poča-si pohlep podira?Pilatovsko umivanje rok boza marsikoga prepozno.

Matevž KlečSvetnik N.Si

V soboto je bila pri vodnjaku na Glavnem trgu v Kranju delavnica z gasilsko vsebino. Mimoidoči so si lahko ogledali tudi gasilsko vozilo PGD Mavčiče, gasilci PGDPredoslje pa so se oblekli v stare uniforme in pokazali večkot sto let staro gasilsko opremo.

Cveto Lebar, predsednik Komisije za požarno preventivopri Gasilski zvezi Mestne občine Kranj, je v nakupovalnemcentru Qlandia v Kranju postavil razstavo ob mesecu požarne varnosti.

Ob prazniku sveta krajevne skupnosti Orehek-Drulovka sopripravili slovesnost v tamkajšnji šoli. I Foto: Gorazd Kavčič

Kranj

Varujmo naravo pred požariTema letošnjega meseca požarne varnosti je Varujmo nara-vo pred požari. Gasilska zveza Mestne občine Kranj (GZMOK) je pripravila nekaj dogodkov, med drugim so imelaprostovoljna gasilska društva Dan odprtih vrat, gasilci soimeli preventivne preglede hidrantov in demonstrativnevaje, v Goričah je bil kviz mladih gasilcev. V Trgovskem cen-tru Merkur na Primskovem so na ogled nagrajena likovna inliterarna dela osnovnošolcev iz natečaja GZ MOK. S. K.

Štefan Žargi

Kranj - V torek je bila naMestni občini Kranj dobroobiskana prva konferenca oenergetskem razvoju Go-renjske s poudarkom naiskanju obnovljivih virovenergije in učinkoviti rabienergije, na katero so bilivabljeni predstavniki gorenj-skih podjetij in občin. Žu-pan Damijan Perne je vuvodnem pozdravu opozorilna višanje cen energije, za-starele sisteme ogrevanja,premajhno izrabo alternativ-nih virov ogrevanja, kot sobiomasa, sončna energija,toplotne črpalke, geotermal-na energija, premajhno po-vezanost zasebnih podjetij,javnega sektorja in lastnikovstanovanjskih objektov ternepovezanost občin na po-dročju reševanja energetskihproblemov. Na konferenci,ki jo je vodila televizijska no-vinarka Vida Petrovčič, so zdobro pripravljenimi in jedr-natimi nastopi sodelovali

štirje govorci: Marko Hoče-var, vodja Oddelka za razvojin investicije Mestne občineKranj, ki je predstavil aktiv-nost občine na tem področju- od lokalnega energetskegakoncepta do pobude za usta-novitev Lokalne energetskeagencije Gorenjska; mag.Jani Turk iz Direktorata zaevropske zadeve in investici-je pri Ministrstvu za okoljein prostor, ki je predstavilspodbujevalne programe na

področju učinkovite rabeenergije in obnovljivih virovenergije; Franc Beravs, di-rektor Eko sklada, ki je govo-ril o finančnih spodbudah,ki jih sklad namenja zaokoljske naložbe in IztokJenko, član uprave ElektroGorenjska, ki je predstavilenergetsko varčne koncepterabe energije.V razpravi so udeleženciopozorili na administrativneovire in kontradiktorno vlo-

go ekoloških lobijev prigradnji energetskih objek-tov za distribucijo ali prido-bivanje energije iz obnovlji-vih virov, kot so na primermale hidroelektrarne, koge-neracijski sistemi in podo-bno, nezadostnih spodbu-dah za varčevanje z energijona področju kmetijstva,možnostih za spodbudo go-spodinjstvom za učinkovi-tejšo rabo energije in nači-nih državnega subvencioni-ranja investicij v varčnejšeobjekte. Zaključke konfe-rence je povzel Dare Jarc,predsednik Odbora za go-spodarstvo pri kranjskemmestnem svetu, pri čemer jeugotovil podporo ustanovit-vi Lokalne energetske agen-cije ter da je nujno potrebnopovezovanje države, občine,distributerjev energentov inkoristnikov za izmenjavo in-formacij o možnostih upo-rabe ter (so)financiranja al-ternativnih virov energije terukrepov za učinkovito raboenergije.

Spodbude in ovire energetskemu razvoju

Končuje se naftna doba, zato je potrebno razmisliti o energetskih alternativah, so menili na prvi konferenci o energetskem razvoju Mestne občine Kranj.

Omizje, ki je vodilo konferenco o energetskem razvoju (od leve): Dare Jarc, Franc Beravs, Jani Turk, Vida Petrovčič,Marko Hočevar in Iztok Jenko.

Mateja Rant

Kranj - Krajevna skupnostOrehek-Drulovka je ob kra-jevnem prazniku, ki ga praz-nujejo na dan, ko so leta 1941na Orehku ustanovili odborOF, pripravila slovesnost všoli na Orehku. Kot je ob tejpriložnosti ugotavljal pred-sednik sveta krajevne skup-nosti Janez Frelih, se letoskončuje gradnja kanalizacijein druge napeljave, ki se gra-di že dobrih petnajst let. Do-končno obliko pa dobiva tudišportni park Zarica."Dejansko se uresničujejovsi zastavljeni cilji," je po-udaril Janez Frelih. V šport-nem parku Zarica so že

zgradili parkirišče, zagotovi-li pa so tudi sredstva za vzdr-ževanje nogometnih igrišč.Še letos naj bi občina začelagraditi balinišče, predvido-ma do spomladi pa bodo od-prli tudi nov gostinski ob-jekt. Na pristojne pri občiniin državi pa so naslovili tudiveč pobud v zvezi z ureditvi-jo prometa in zagotavlja-njem večje prometne varno-sti. Začela se je tudi obnovakomunalnih naprav ob či-stilni napravi. Člani svetakrajevne skupnosti so sespomnili še sokrajanke Mar-tine Pavlovič. Odpovedali sose namreč denarju za sejni-ne in ga namenili za nakupkombija zanjo.

Uresničili zastavljene cilje



Zanimivosti

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Kranj

Pohod na Lovrenca nad BašljemStarejša skupina otrok iz kranjskega vrtca Čenča, njihovi star-ši in vzgojiteljici Stanka Poljanec in Katja Ribnikar so čudovi-to jesensko popoldne preživeli na pohodu na 845 metrov vi-sok Lovrenc nad Bašljem. Do opuščenega peskokopa so sepripeljali z avtomobili, potem pa vzeli pot pod noge in po pri-jetni in ne prezahtevni poti prišli do planinskega doma. Vdomu jim je prijazna oskrbnica Anka postregla odlične in ve-like domače krofe ter okusen planinski čaj. Zatem so se od-pravili še do pet minut oddaljene cerkvice sv. Lovrenca, odkoder je lep razgled na Kranjsko ravan in Sorško polje. Vtisiiz pohoda so bili prekrasni, otroci so bili razigrani, raziskova-li so gozd in iskali gozdne plodove. Pohod so skupaj s staršivpisali v Dnevnik Cicibana planinca Ringa raja, ki ga je izda-la Planinska zveza Slovenije. S tem želijo vzpodbuditi otrokein starše, da bi se čim več gibali v naravi. S. K.

Skupinska slika za spomin I Foto: Marjan Poljanec

Kranj

V Čebelici dišalo po pečenem kostanjuV vrtcu Čebelica so sredi oktobra za otroke in njihove staršepriredili tradicionalni kostanjev piknik in praznovanje jeseni."Glavni namen je, da otroci bolje spoznajo vrstnike, dastarši navežejo stike med seboj in da se oboji bolje spozna-jo z vzgojiteljicami," je povedala vodja vrtca Mojca Pelcel.Dogajanje so popestrili z delavnicami, v sklopu katerih soustvarjali iz naravnih materialov. V Čebelici je bilo sicer pestro že v začetku meseca ob tednu otroka, ko so malčki invzgojiteljice pred vrtcem postavili lično dekoracijo: iz koruzeso izdelali veliko strašilo, ki ga obdajajo buče, cvetje, slama,kostanj in drugi plodovi narave. A. H.

Danica Zavrl Žlebir

Kranj - Belo palico je prviuporabil mladi britanskiglasbenik in fotograf JamesBiggs, ki je oslepel leta 1921.Svojo palico je pobarvalbelo, da bi ga vozniki boljevideli, ko bi prečkal cesto.Počasi se je bela palica uve-ljavila pri hoji slepih in sča-soma postala tudi simbolslepote. Nove tehnologijeomogočajo izboljšavo tegapreprostega pripomočka zelektronskimi napravami ins tem lajšajo orientacijo sle-pim. Poleg bele palice pa ješe vrsta drugih tehničnihpripomočkov, s katerimi sislepi in slabovidni utirajopot v življenju in izobraževa-nju. Slepi berejo s pomočjoBraillove pisave, pišejo zBraillovim pisalnim strojemali z Braillovo vrstico na ra-čunalniku, obstaja tudi veli-ko pripomočkov za slabovid-ne, ki jim omogočajo, da sevključijo v šolanje in poklic-no usposabljanje in se s temvsaj nekoliko približajomožnostim, ki jih imamo vživljenju videči. Tehničnepripomočke, povezane s pi-

savo, so ob svetovnem dne-vu bele palice, 15. oktobru,prikazali na razstavi Medob-činskega društva slepih inslabovidnih Kranj. Prihod-nje leto bo namreč dvestolet-nica rojstva Louisa Brailla,utemeljitelja pisave za slepe.Ob tej priložnosti so odprlitudi razstavo ročnih del svo-jih članov, ki kljub slepoti inslabovidnosti obvladajomnoge veščine. Javnosti so

želeli pokazati, kako dru-štvo, ki združuje 429 članoviz 18 gorenjskih občin, indeluje že 60 let, pomaga privključevanju v normalnoživljenje in delo ter lajša te-žave, ki jih povzroča okvaravida. Predsednik društvaFranci Pirc je povedal, da iz-vajajo 23 posebnih socialnihprogramov za potrebe ljudiz okvaro vida, da bi ti kljubslepoti in slabovidnost lah-

ko zaživeli podobno kotostali ljudje. Pomagajo jimpri zaposlitvi, pri pridobiva-nju tehničnih pripomočkov,jim občasno tudi denarnopomagajo, jih izobražujejoin združujejo v skupinah zasamopomoč, s spremljeval-ci poskrbijo za asistenco nadomu, poleg tega pa jihvključujejo tudi v izobraže-valne, kulturne, športne indružabne dejavnosti.

Spremljevalka bela palicaBela palica je povsod po svetu priznana kot pripomoček, ki označuje korake slepih ljudi, jim zagotavlja varno hojo, hkrati pa simbolizira njihovo neodvisnost. 15. oktober je bil leta 1964 razglašen za mednarodni dan bele palice.

Mnogi slepi in slabovidni kljub okvari vida dobro obvladajo ročne spretnosti. Na sliki so izdelki z razstave njihovih ročnih del. I Foto: Gorazd Kavčič

Ustvarjanje iz naravnih materialov



Zanimivosti

7

Suzana P. Kovačič

Primskovo - Prejšnji teden jebil praznik Krajevne skupno-sti (KS) Primskovo. Zvrstilose je kar nekaj kulturnih,športnih, družabnih in celozdravstvenih dogodkov, sajsta se v praznovanje aktivnovključili tudi Društvo bolni-kov z osteoporozo Kranj inKoronarno društvo Gorenj-ske. Zaključek je bil v sobotos prireditvijo v Domu kraja-nov. Svet KS Primskovo jesredi mandata, predsednikDrago Štefe je povedal: "Naj-več poudarka dajemo varno-sti krajanov (splošni, pro-metni, osebni varnosti), ure-ditvi komunalne infrastruk-ture in Domu krajanov, zakaterega smo z veliko trudauspeli rešiti vsa lastniška raz-merja, na Upravni enotiKranj pa se že ukvarjajo z iz-dajo gradbenega dovoljenjaza obnovo doma. TrgovinaMercator ostaja ob domu. Napodročju varnosti je bilo veli-ko narejenega na javni raz-svetljavi, več je talnih označi-tev cest, postavili smo novaogledala in radarsko merje-nje hitrosti vozil, še vedno pa

je premalo pločnikov. Skorajmilijon evrov smo investiraliv štiri krajevne ceste. Mandatželimo končati z urejeno ko-munalno infrastrukturo naobmočju cele krajevne skup-nosti, ob tem apeliram navodstvo občine, naj z Odlo-kom o programu opremlja-nja stavbnih zemljišč za ko-munalno opremljanje nase-lja Primskovo sever, ki je bilsprejet februarja letos, vvmesnem obdobju ne priza-dene naših krajanov z različ-nimi cenami komunalnegapriključka." Štefe je povedal,da bodo do konca mandataizdali monografijo Primsko-vega. Na prireditvi so razglasilinajlepše urejene domove vKS. Najlepši je dom družineGašperič iz Jelenčeve ulice,na drugo mesto se je uvrstildom družine Polenec iz Ka-linškove ulice v Gorenjah, natretje mesto pa dom družineDebevec iz Tomažičeve uli-ce; Janez Debevec se je odre-kel denarni nagradi in je stoevrov podaril Krajevni orga-nizaciji Rdečega križa Prim-skovo. Posebej so se zahvali-li Ani Butalič za urejanje ka-

pelice na Šucevi ulici in An-tonu Pavliču za urejanje ka-pelice na Klancu. PriznanjaKS Primskovo so prejeli kr-vodajalec Vinko Meserko, kije že 186-krat daroval kri,obetavna športnica - lok jenjena velika ljubezen - PetraKrt, Cestno podjetje Kranj zakorektno delo na območjuKS in Podružnična šolaPrimskovo ob njenem viso-kem jubileju.

Na prireditvi so se spomniliše ene pomembne obletni-ce, 500-letnice po Trubarju;v kulturnem programu sonastopili Mešani pevskizbor Musica Viva Kranj -Primskovo pod vodstvomdirigentke Nane Weber inrenesančna skupina Loncaiz Škofje Loke. Večer se jeprevesil v noč z zabavo vdružbi ansambla Triglavskimuzikantje.

V domu krajanov se dogajaOb prazniku KS Primskovo številni dogodki, razglasitev najlepših domov, podelitev priznanj ...Predsednik KS Drago Štefe je izpostavil nekaj aktualnih projektov, med njimi obnovo doma krajanov.

Dobitniki priznanj, od leve: Majda Pipan v imenu PŠ Primskovo, Stane Remic v imenu Cestnega podjetja Kranj,Petra Krt in Vinko Meserko

Suzana P. Kovačič

Kranj - Ob svetovnem dnevuhrane, 16. oktobru, je Rdečikriž Kranj organiziral huma-nitarno akcijo Drobtinica, kije potekala prejšnjo soboto naMaistrovem trgu v Kranju.Na stojnicah so prodajali pe-civo, ki so ga podarile pekar-ne, in zbirali prostovoljne pri-spevke. Skupaj so, še z dona-cijami podjetij in posamezni-kov, zbrali 2.271,49 evra:"Denar bomo namenili zabrezplačna šolska kosila še-stim otrokom iz socialno šib-kih družin v Osnovnih šolahMatija Čopa in Jakoba Aljažaiz Kranja za osem mesecevšolskega leta," je povedalaMilka Miklavčič, sekretarkaObmočnega združenja Rde-čega križa Kranj.

Na akcijo so se odzvali posa-mezniki s prostovoljnimi pri-spevki in podjetja Rodl&Part-ner, Arete Kranj, Avtohiša Vr-tač, Domplan Kranj, Klub štu-dentov Kranj, učenci Osnov-ne šole (OŠ) Staneta ŽagarjaKranj, OŠ Stražišče, Večsto-penjska šola Doberdob. Peci-vo so podarile Pekarne Arvaj,Zevnik, Ogrex, Maček, Um-nik, Mlaka, Kranjski kolaček,BGP, Don don, Reina, Bio-tehniška šola in SlaščičarstvoSladke sanje. "V preteklih šestih letih (ob-dobje 2002-2007) smo z me-njavo peciva in donacijamizbrali 8.667,16 evra, kar je za-doščalo za brezplačna šolskakosila 37 otrokom iz socialnošibkih družin za osem mese-cev šolskega leta," je še pove-dala Miklavčičeva.

Akcija Drobtinica za šolska kosila

V akciji Drobtinica pomagajo tudi številni prostovoljci.

Kranj

Folklorna manifestacija Razigrana mladostKulturno društvo (KD) Brdo organizira četrte Dneve srbskekulture. Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu Predoslje literarno-pesniški večer, na katerem se bodo predstavili tudiavtorji, ki živijo in delujejo v Sloveniji: Smiljana Ilić, Marin-ko Jagodić in Pero Kondić. Ob 20. uri bo Večer izvirnih ljudskih pesmi s Krajiškimi momci iz KD Brdo in gosti. Jutri,v soboto, 25. oktobra, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališčufolklorna manifestacija 6. Razigrana mladost. Na obeh loka-cijah bo imel likovno razstavo Ljubomir Kovačević. S. K.

Suzana P. Kovačič

Kranj - Prejšnji četrtek je bilslovesen dan za Osnovnošolo Simona Jenka - Podru-žnično šolo Primskovo, sajso praznovali 110-letnicošolstva na Primskovem in30-letnico novega šolskegaposlopja. Učiteljica MojcaBertoncelj je bila vodja pro-jekta šolske razstave in kul-turne prireditve: "Že imerazstave Šola skozi čas pove,da smo se sprehodili skozisto desetletno zgodovinošolstva na Primskovem.Spomnili smo se tudi 500-letnice Trubarja, učencivseh razredov so v njegovspomin naredili različne iz-delke: Stavnico, papir, nakaterega so z gotico napisalisvoje ime, Trubarjev portretv glini in v tehniki z ogljem,makete hiš. Četrtošolci sopisali spis na temo, kako sipredstavljajo življenje predpetstotimi leti. Tretješolcipa so sestavili anketna vpra-šanja, ki smo jih naslovilina generacijo učencev, ki sopred tridesetimi leti prvičprestopili prag nove šole naPrimskovem; večinoma soodgovorili, da je bila šolavčasih bolj prijetna in manjzahtevna in da je bil njihov

prosti čas pravi in ne seda-nji "usmerjeni" prosti čas.Za razstavo smo pripravilitudi kronološki pregled stodesetletne zgodovine šol-stva na Primskovem; gradi-vo je bilo v veliki meri ureje-no že pred desetimi leti, spomočjo učitelja KlemenaMarklja sva dopolnila še za-dnjih deset let. Na razstaviso bili tudi stari šolski pri-pomočki, ki smo jih zbrali s pomočjo učitelja LukaFlajnika, zbrali smo tudi

fotografije zadnjih tridese-tih generacij učencev šole.Mislim, da je s pomočjootrok in naših učiteljic pro-jekt lepo uspel."Prireditev, ki je v dvoranoDoma krajanov na Primsko-vem privabila veliko obisko-valcev, sta vodili mamica inhči, Andreja in Katjuša Sta-re. Andreja je prispevalavezni tekst, skupaj z MojcoBertoncelj sta na oder pova-bili zanimive sogovornike,ki so obujali pretekle dni:

pisateljico Berto Golob, sli-karja Vinka Tuška, prvovodjo nove Podružničnešole Primskovo Štefko Ko-vač in sedanjo vodjo MajdoPipan. Skozi prireditev soobudili spomine na prvi šol-ski zvonec leta 1898 v starišoli na Likozarjevi ulici, napionirje v povojnem času,na selitev v novo šolo leta1978 in spomine na obdo-bje pred petnajstimi leti, koso na šoli še izvajali Wam-bachov program.

110 let šole na PrimskovemObudili so spomine na prvi šolski zvonec leta 1898 v stari šoli na Likozarjevi ulici, na pionirje v povojnem času, na selitev v novo šolo leta 1978, na utrip zadnjih let ...

Prireditev so z igro, pesmijo in plesom popestrili učenci šole in otroci tamkajšnjega vrtca.

Foto

: Mat

ic Z

orm

an



Reportaža

V vodniku je opisanih 76 vzponov: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih.

V vodniku je opisanih 76 vzponov: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih.

Jelena Justin

Pozdravljene goreCena 20 evrov, za naročnike 15 evrov + poštnina

Naročanje: po telefonu št.04/201-42-41 ali po elektronski pošti: [email protected]

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

VINSKA POT V ROVIH

PRODAJNA RAZSTAVAADVENTNIH VENÈKOV

predstavitev Slovenskih vinarjev

degustacija vin, sirov, pršuta ter drugih dobrot

krst vina in zabavni program

8. november od 13. do 18. ure

23. november od 9. do 19. ure

Ogledi rovov vsak dan:ponedeljek, torek, èetrtek, petek ob 17h; sreda, sobota,

nedelja ob 10h; Zbirno mesto pred Kranjsko hišo.

WWW.TOURISM-KRANJ.SI [email protected] ; 04-2380-450

Mateja Rant

Predoslje - Z namenom oza-veščanja o problematiki na-silja so v osnovni šoli Pre-doslje minuli petek ves danposvetili tej temi. Pripraviliso različne delavnice ter po-govore in okrogle mize o na-silju. Na dnevu odprtih vratso svoje izdelke, ki so nasta-li v okviru delavnic, predsta-vili tudi staršem in drugimobiskovalcem."Že lani smo sodelovali priprojektu z naslovom Strate-gije za preprečevanje nasi-lja, ki se je odvijal skozi vseleto. V okviru tega so nastalištevilni plakati in drugi iz-delki, ki smo jih zdaj želelipokazati tudi drugim," jerazložila vodja projekta Ma-ruša Bogataj. Dopoldne soimeli otroci namesto poukadelavnice, v okviru katerihso recimo barvali kamne, sčimer so želeli na simboli-

čen način pokazati, da ka-men ni le orožje. Nižji raz-redi so izdelovali tudi pun-čke iz cunj, ki so jih za sim-bolično ceno prodajali napopoldanski prireditvi zastarše. "Denar smo nameni-li otrokom iz socialno ogro-ženih družin na naši šoli,"je pojasnila Maruša Bogataj.Za učence višje stopnje paso pripravili delavnice o pra-vičnosti, strpnosti in dru-gačnosti ter okroglo mizo onasilju. Tudi pri športnih ig-rah je bil poudarek na fairplayju. Z omenjenim projektom sose pridružili tudi svetovnikampanji proti revščini znaslovom Vstani in ukrepaj,s katero se potegujejo zavpis v Guinnessovo knjigorekordov. Letos naj bi na-mreč pri kampanji v slabihdveh mesecih sodelovalo 67milijonov ljudi ali odstoteksvetovnega prebivalstva.

Glasno spregovorilio nasilju

V osnovni šoli Predoslje so minuli petek pripravili delavnice na temo svet brez nasilja.

Izkupiček od prodaje punčk iz cunj so namenili otrokom izsocialno ogroženih družin. I Foto: Tina Dokl

Suzana P. Kovačič

Kranj - Civilna iniciativa zakakovost bivalnega in delo-vnega okolja v mestnem je-dru Kranja opozarja na po-slabšanje ureditve promet-nega režima s sprememba-mi in dopolnitvami občin-skega odloka, ki govori oureditvi in varnosti cestnegaprometa ter s sprejetjemOdredbe o višini in načinuplačevanja vstopa in kratko-trajnega parkiranja na jav-nih površinah na območjuza pešce, ki sta začela veljatijulija letos. "Spremembe sooblikovali in potrdili posa-mezniki, ki dejansko ne ži-vijo v mestnem jedru, pro-blemov življenja in dela vmestu ne razumejo in tudiposledic določil, ki so jihsprejeli, osebno ne bodo iz-kusili," se jezijo člani civilneiniciative, ki so imenovalisvoje predstavnike, petčlan-sko komisijo, v kateri so Ta-nia Mendillo, AleksanderPavšlar, Anton Marolt, Špe-la Petrnel in Sandi Lampe.V neformalno civilno inicia-tivo so povezani nekateristanovalci in lastniki ter na-jemniki lokalov. Opozarjajo,da je za stanovalce mestapremalo označenih parkir-nih mest na javnih površi-

nah za dolgotrajno parkira-nje. "Tako se dogaja, da moramo stanovalci svoje vo-zilo po tridesetih minutahumakniti iz mestnega jedrana parkirišče pri Čebelici,kar je precejšnja ovira za ti-ste, ki večkrat na dan potre-bujemo vozilo," je povedalaMendillova. Menijo, da jetrideset minut tudi prekra-tek čas za dostavo k poslov-nim prostorom; urejen nidostop serviserjem, obrtni-kom, na primer za interven-cije v primeru okvar, sajtaka storitev lahko vključujedrago parkiranje za voziloizvajalca storitve; starejši ininvalidni se pritožujejo za-radi slabega dostopa k ver-skim obredom. Na to temo so se dvakrat se-stali s kranjskim podžupa-nom Igorjem Velovom, ki jepovedal: "Živeti v mestnemjedru je nekaj specifičnegapovsod, ne samo v Kranju.Stanovalci želite imeti čimveč legalnih parkirnih mest,a kje jih zagotoviti še več,saj ceste in trgi za to nisoprimerni. Na občini pri-pravljamo poročilo o zase-denosti parkirišča pred Če-belico in bomo videli, kolikoje tam še rezervnih mest,tudi za lastnike oziromanajemnike lokalov v mestu.

Proučili bomo možnost par-kiranja zunaj označenih po-vršin za stanovalce v noč-nem času. Ob nedeljah najbi podaljšali čas dostave, od7.30 do 12.30. Za večja obrt-niška dela se že zdaj lahkozaprosi za začasno dovolil-nico za vozilo." Velov je za-gotovil, da bodo na občini šenaprej iskali kompromise. V civilni iniciativi predlaga-jo več rešitev, med drugim:"Delno bi ublažili posledicenove ureditve s povečanjemštevila označenih parkirnihmest, za kar je na voljo večlokacij v mestu. Parkirna

mesta bi se morala po barviločiti na kratkotrajna za obis-kovalce ter dolgotrajna zastanovalce. Čas dovoljenegakratkotrajnega parkiranja zastanovalce in dostavo bi semoral podaljšati na 1,5 ure,dostop zaradi dostave k po-slovnim prostorom v mestupa na čas delovnika. Ob za-pornici na mostu naj bo re-dar ... Spremembe morajobiti premišljene in morajosloneti na analizi učinkov."V primeru, da bodo na pred-loge dobili negativni odgo-vor, napovedujejo protestnoakcijo.

Parkiranje je še problemDobili smo civilno iniciativo, ki opozarja na poslabšanje kakovosti življenja in delovanja v centruKranja z novo prometno ureditvijo. Podžupan Igor Velov odgovarja, da je življenje v mestu specifično,in da je to treba vzeti v zakup.

Od leve: Špela Petrnel, Sandi Lampe, predstavnik občineBrane Šimenc, predsednik KS Center Franc Benedik in Tania Mendillo. I Foto: Gorazd Kavčič

naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]



Zanimivosti

9

Našel se je LonV prejšnji številki Kranjskega glasa smo pisali, da MarjanŠtempihar s Primskovega pri Kranju pogreša svojega lapon-skega psa Lona. Kuža se je v tem času našel na Bledu, do tjapa je pretekel kar nekaj kilometrov; iz okolice Hrastja priKranju, kjer sta se nazadnje sprehajala z gospodarjem, je bilopažen v Stražišču, na Brezjah in nazadnje na Bledu, odtam pa so poklicali presrečnega gospodarja. Marjan Štem-pihar nas je z Lonom že obiskal na Gorenjskem glasu. S. K.

Suzana P. Kovačič

Struževo - Ob lokalni cestimimo picerije Gorenc domostu nad železnico v Stru-ževem so starši in otroci po-stavili protestne table, na ka-terih piše: Tudi pešci potre-bujemo delček ceste. Oblju-bili ste pločnik - Ste izgubilispomin? Avto po cesti. -Otroci po ograji? Varna pot všolo. - Kaj je to? Krajane na-mreč skrbi, da bodo tudi poobnovi ceste še vedno brezpločnika, čeprav se je na ob-čini pred nekaj leti, še podprejšnjim občinskim vod-stvom, razpravljajo o tem."Kako je cesta brez pločnikanevarna za pešce, naj vamponazorim s podatkom, daotroke na njihovi šolski potizaradi varnosti brezplačnovozijo z avtobusom," je po-vedal krajan Jože Mrgole.Predsednik Krajevne skup-nosti Struževo Uroš Pleša jepovedal: "Seznanjen sem spobudo krajanov za gradnjopločnika. Število prebivalcev

Struževa se v zadnjih letihpovečuje, saj je približno stonovih stanovanj v treh sta-novanjskih blokih, občina vnaslednjih dveh letih načr-tuje gradnjo še dveh. S temse veča tudi promet. Obno-va komunalne infrastruktu-re in cestišča je naložba ob-čine, za pločnik se je trebadogovoriti za odkup zem-

ljišča z zasebnim lastni-kom." Lastnik zemljišča obcestišču je Ivan Krt. Povedalje: "Prvič in do zdaj edinkratme je obiskal kranjski pod-župan Igor Velov letos spo-mladi. Sam sem pripravljennarediti nekaj v dobrobitvasi in še vedno čakampredstavnika občine, da touskladimo."

Na občini so bili skopi s po-jasnili, Mendi Kokot izSlužbe za stike z javnostmije sporočila: "Cesta v Stru-ževem od nadvoza nad že-leznico do ceste Kranj-Naklo se bo urejala s poseb-nim projektom v prihodnjihletih." Ali je gradnja pločni-ka del tega projekta, nisorazkrili.

So pozabili na pločnikŠtevilo prebivalcev Struževa se je z novogradnjami blokov povečalo, s tem pa tudi število otrok. Urejase cestišče, a so krajani še vedno brez zagotovila občine, da bodo za varno šolsko pot uredili tudi pločnik.

Za to, da bi dobili pločnik, so ob cesti postavili protestne table. I Foto: Tina Dokl



Kultura

Igor Kavčič

Plakat ali istopomensko tudilepak je večji list oziromapola papirja z obvestilom,razglasom ali vabilom, ki somu običajno dodane likovneprvine in je tiskan v več izvo-dih ..., preberemo v izčrpnemkatalogu, ki ga je k razstavipripravila njena avtorica višjakustodinja Monika Rogelj.Ob svoji izraziti sporočilnifunkciji je v 20. stoletju pla-kat, kot aktualni množičnimedij postal tudi ena odosrednjih zvrsti grafičnegaoblikovanja in hkrati močanvizualni element prostora terdel našega vsakdanjika. VGorenjskem muzeju v okvi-ru kustodiata novejše zgodo-vine, kjer spremljajo dogaja-nja v 20. stoletju do sodobno-sti, obstaja obsežna zbirkatako imenovanega drobnegatiska. Gre za različne tiskanemateriale z različnih področijživljenja in eden izmed naj-bolj prepoznavnih je nedvo-mno plakat. "V dobrih tride-setih letih, odkar ta zbirkanastaja, se je nabralo več kot1600 plakatov, zato smo seletos odločili, da to gradivonatančno obdelamo, pregle-damo in ovrednotimo. Obtem se mi je porodila ideja,da bi del zbirke predstavilitudi javnosti," razmišlja Mo-nika Rogelj, in dodaja, da jebil katalog v bistvu le še logič-na posledica temeljite obde-lave muzejskega gradiva natem področju. V katalog so vključeni plakatiod časa po 2. svetovni vojnido danes, muzej pa hranitudi nekaj izjemnih primer-

kov tudi iz medvojnih dni."Zaradi večje preglednostisem plakate razdelila v vse-binske sklope: družbeno po-litični, kulturni, prireditveni,komercialno reklamni in tu-ristični plakat. Za razstavo,pri kateri sem bila sevedaprostorsko omejena, semtako odbrala plakate iz različ-nih obdobij, različnih podro-čij in kjer je bilo mogoče tudiz vseh koncev Gorenjske." Kot nosilec vizualnih in ver-balnih sporočil je plakat po-memben element družbe indokument časa, kot tak pa jetudi zgodovinsko zanimiv."Zbiramo jih zato, da doku-mentiramo življenje, naš čas,saj vselej govorijo o nekemzgodovinskem dogajanju inso kot taki pomembni, inimajo še dodatno vrednost,

če so oblikovalsko dovršeni."Ta vabi na praznovanje 1.maja na Jošt, drugi na gleda-liško premiero, na tretjemnam neka tovarna ponujanajnovejše milo, četrti plakatprikazuje našega uspešnegasmučarja Bojana Križaja. "Taplakat je bil v nekem obdobjuzelo pomemben, vsak ga jehotel imeti doma," dodajaMonika.V kletnih prostorih galerijepa so na ogled plakati iz časanemške okupacije na Go-renjskem. Avtor postavitve jevišji kustos France Benedik.Nemške propagandne plaka-te je razdelil na opozorilne,obvestilne, zastraševalne innacistično propagandne."Plakat, na katerem piše Mibomo gospodarji Evrope, jepred koncem vojne recimo

svaril pred boljševistično ne-varnostjo in judi, nasprotnopa plakat o ustreljenih talcihv Begunjah hkrati obvešča inzastrašuje," razlaga Benedikin opozarja, da so podobnoestetiko kot medvojni ruskisocrealizem kasneje uporab-ljali tudi nacisti. "Plakatov izobdobja vojne je razmeromaveliko, saj so takrat imeli raz-vejan sistem plakatiranja. Vvseh občinskih središčih invečjih naseljih so postavilioglasne table in občinski ko-misarji so morali na te tableobešati vse vrste plakatov,razglasov ... Večino so tiskaliv Kranju, deloma v Celovcu,plakate z nacionalsocialistič-no propagando pa tudi dru-god po Nemčiji, od koder sojih razpečevali po celem ta-kratnem Rajhu.”

S plakati skozi čas V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Plakat na vsakem koraku, kjer je predstavljen del iz zbirkeplakatov novejše zgodovine in sodobnosti, ki jih hranijo v Gorenjskem muzeju. Ob razstavi katalog.

Igor Kavčič

Te dni in vse tja v novemberbo v Avli kranjske občine go-stovala razstava, ki so jo pri-pravili v Trstu. Pravzapravgre za dve razstavi v eni. Raz-stava o bazoviškem junakuFerdu Bidovcu je bila prvičpostavljena ob obeleževanju100-letnice njegovega roj-stva, septembra letos v Bazo-vici, drugi del razstave paima naslov Slovenska mla-dinska gibanja v julijski kraji-ni v letih 1918-1930. "Gre zapredstavitev mladinskih gi-banj, prosvetnih in športnihdruštev, v katerih so medobema vojnama delovali mla-di domoljubi vse do leta1927, ko so s svojim delova-njem prešli v ilegalo," je po-vedal avtor razstave MilanPahor, sicer ravnatelj Narod-

ne in študijske knjižnice izTrsta. Delovanje v društvih jebilo zelo koristno za bodočeaktiviste Tigrovce v ilegali,saj so tako bolje poznali teri-torij in ljudi, na katere so se

lahko zanesli, ko so sestavlja-li ilegalne trojke. "Delovanjeje bilo poslej mnogo bolj za-htevno, kar so štirje domolju-bi, med njimi tudi Bidovec,leta 1930 plačali z življenjem.

Ob razstavi smo v Bazovicipripravili tudi simpozij insrečanje širše družine Bido-vec," je dodal Pahor. Marko,eden od Bidovcev, živi v Kra-nju, kjer tudi vsako leto obspomeniku, ki so ga postavilileta 1930, obudimo spominna bazoviške žrtve, to pa jebil tudi razlog, da razstavanajprej gostuje prav pri nas.Želja je, da bi jo v prihodnjevideli tudi v Ljubljani in Ma-riboru. Avtor razstave je ohranil tudidvojezične napise, v sloven-ščini in italijanščini, saj stem želi povedati tudi Italija-nu demokratu, da je idejaantifašizma tista, ki je ena iz-med največjih vrednot da-našnje Evrope. Na razstavi jena ogled tudi portret FerdaBidovca, ki ga je narisalaMojca Oblak.

Antifašizem kot vrednota V Avli Mestne občine Kranj je na ogled združena razstava o bazoviškem junaku Ferdu Bidovcu in o slovenskih mladinskih gibanjih v Julijski krajni 1918-1930.

Mavčiče

Jenkova leta

Krajevna skupnost Mavčiče je oktobra leta 2005, ob 170.obletnici rojstva pesnika Simona Jenka, začela s projektomJenkova leta, ki ga bodo sklenili prihodnje leto ob 140-letni-ci njegove smrti. Minulo soboto pa so se odzvali povabiluna praznovanje 100-letnice Društva Simona Jenka v Temni-ci na Krasu, kjer so v prostorih Turistično informacijskegacentra razstavili likovna dela članov likovne skupine SavaKranj, ki so ustvarjali na temo pesnikovega Sorškega polja.Na sobotni prireditvi v Temnici so poleg domačinovnastopili tudi gorenjski gostje, Ljudske pevke iz KUD SimonJenko Trboje in Mešani oktet Lipa iz KUD Oton ŽupančičSora. Rudi Zevnik iz KS Mavčiče je povedal, da so letosspomenik Simona Jenka na Podreči obnovili in pomakniliod ceste nekoliko stran. S. K.

Kranj

Taborniki iskali kranjske znamenitosti

Rod Staneta Žagarja mlajši je prejšnjo soboto organiziral fo-toorientacijo po mestnem jedru Kranja za rodove Zveze ta-bornikov občine Kranj. "Mladi taborniki so se preizkusili v ori-entaciji in poznavanju domačega mesta. V roke so dobili fo-tografije, s pomočjo katerih so iskali kranjske znamenitosti,kot so Plečnikove arkade, Pungert, Prešernov spomenik, Pre-šernov gaj, kokrški most, kanjon Kokre,...," je povedala KatjaPertot iz Rodu Staneta Žagarja mlajši. Srečanje ni bilo tekmo-valnega značaja, šest ekip mladih tabornikov je preživelo lepojesensko dopoldne predvsem v raziskovanju in druženju. S. K.

Zgornja Besnica

Urejen dostop do slapa Šum

Krajevna skupnost Besnica je z občinskim proračunskimdenarjem in izbranim izvajalcem del Marjanom Lotričem ure-dila dostop do slapa Šum z zaščitno ograjo. Naložba je bilavredna približno 11 tisoč evrov. Predsednik KS Besnica Zma-go Zadnikar je povedal: "Načrtujemo še postavitev informa-tivne table, ureditev parkirišča, postavitev razgledne terase inbrvi čez slap ter ureditev pešpoti proti Podnartu. S. K.

Spomenik na Podreči I Foto: Tina Dokl

Avtor razstave Milan Pahor ob značilnem napisu iz časa fašizma "tukaj se govori samo v italijanskem jeziku".

Soavtorja razstave Monika Rogelj in France Benedik ob najstarejšem plakatu iz leta 1913,ki je vabil na praznovanje 50-letnice Narodne čitalnice Kranj.

Ekipa Rodu Staneta Žagarja ml. z mentorico Kajo Tilinger(desno) in glavno organizatorko dogodka Katjo Pertot.

Foto

: Tin

a D

okl



Šport

11

Kranj

Boksarski prvaki brez bojaPrejšnji konec tedna je v Ljubljani potekalo letošnje državnoprvenstvo v boksu, ki so se ga udeležili tudi člani Bok-sarskega kluba Kranj. Domov so prinesli kar sedem zlatih ineno bronasto kolajno, vsa zlata odličja pa so osvojili brezboja. "Prijavili smo se na tekmo, šli na tehtanje, toda našifantje in dekleta v svojih kategorijah enostavno v Slovenijinimajo dostojnih nasprotnikov, zato so vse naslove prvakovosvojili brez boja. Večina se lahko izkažejo le na mednarod-nih turnirjih, vendar je za udeležbo na teh treba imeti denar.Vseeno pridno trenirajo, saj imamo sedaj v klubu menjavogeneracij in smo v članski moški konkurenci imeli mednastopajočimi le Milana Paniča, ki je v kategoriji do 75 kilo-gramov osvojil bronasto kolajno," je po državnem prven-stvu povedal trener BK Kranj Dušan Čavič. V. S.

Kolajni za Nejo in MajoNa mednarodnem tekmovanju v judu, ki je potekalo v Spli-tu na Hrvaškem sta se odrezali tudi tekmovalki Judo klubaTriglav iz Kranja. Tako je prvo mesto in zlato medaljo osvo-jila Neja Šimec, bronaste medalje za tretje mesto pa se jerazveselila Maja Povšinar. V. S.

Kranj

Zvesti skakalnemu športuEna izmed najuspešnejših generacij smučarskih skakalcevin kombinatorcev v več kot 60-letni zgodovini SK TriglavKranj je pred nedavnim proslavila 60-letne življenjske ju-bileje. Z vadbo so začeli v sezoni 1960/61 na 15-m skakalni-ci v neposredni bližini sedanje skakalnice HS-109 m naGorenji Savi. V svojih tekmovalnih letih so uspešnonastopali na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. San-jali so o 75-metrski skakalnici, čez 40 let pa je v Bauhenku"zrasla" 110-metrska skakalnica. Idejni vodja za izgradnjoobjekta je bil dolgoletni predsednik SK Triglav Jože Javornik,načrte pa je napravil arhitekt in nekdaj odličen skakalec Kle-men Kobal. Projekt mu je po vseh ocenah izredno uspel innova skakalnica je tako med domačimi kot tudi med tujimiskakalci zelo priljubljena. V. S.

Domov so odličja prinesli (prva vrsta z leve proti desni)Denis Sedlarević zlato v kategoriji do 69 kilogramov med pionirji, Polona Primc zlato med članicami do 70 kilogramov, trener Dušan Čavič, Jana Hajdinjak zlato medčlanicami do 60 kilogramov, Andreja Bešter zlato medčlanicami do 63 kilogramov, (v drugi vrsti): MevljudinZečiri zlato med kadeti do 66 kilogramov, Miloš Stanisavl-jević zlato med mladinci do 91 kilogramov, Milan Paničbronasto med člani do 75 kilogramov in Zoran Borkovičzlato med pionirji do 72 kilogramov. I Foto: Tina Dokl

Na sliki od leve proti desni: kombinatorec Janez Gorjanc,skakalci Klemen Kobal (še ni dopolnil 60 let), Peter Šte-fančič in Vinko Bogataj, kombinatorec Janez Bukovnik,trener Jože Javornik in skakalec Marjan Mesec. Vsi so ševedno zvesti pripadniki smučarskemu skakalnemu športu.

Vilma Stanovnik

Kranj - "Zelo sem vesel, daso se pri Triglavu odločili,da mi zaupajo vodenje eki-pe. Seveda si tako jaz kotvodstvo kluba želimo čimboljših rezultatov, osnovnicilj v novi sezoni pa je pravgotovo, da privabimo na tri-bune čim več gledalcev. Topa se bo zgodilo v primeru,če bomo igrali dobro inatraktivno košarko, ki se je vKranju pred leti že igrala.Prav tako si želimo vzgajatinove odlične igralce, saj jeznano, da je Triglavova šolaimela odlične igralce, ki sose uveljavili tudi v tujini.Tako je naš cilj tudi, da se-danje večina zelo mladomoštvo dobi dovolj prilož-nosti za učenje ter s temstorijo nekaj zase in zakranjsko košarko," je ob za-četku letošnje košarkarskesezone poudaril novi trenerTriglavanov Aleksander Se-kulič.Znano je namreč, da zadnjasezona za košarkarje kranj-skega Triglava, ki so igrali v1. B ligi, še malo ni bilaspodbudna. "Pet kol predkoncem sezone je bilo član-sko moštvo celo pred izpa-dom v še nižjo ligo, klub paje bil finančno tako podhra-njen, da je bilo sploh spornokakšno koli igranje. Tako si

je novo vodstvo za prvi ciljzastavilo obdržati ekipo v 1.B ligi, nato pa se je moralolotiti finančne sanacije klu-ba in na novo zastaviti delotako članskega moštva kotvseh ostalih selekcij in ko-šarkarske šole. Uspelo se nam je obdržati v ligi,večina selekcij spet trenira,poplačali smo najnujnejše

stroške, žal pa je dolg klubaše vedno okoli 100 tisoč ev-rov," je dodal novi predsed-nik KK Triglav Darko Vida-kovič.Medtem ko se uprava trudiza nemoteno delo kluba, pafantje na tekmah že pridnozmagujejo. V pokalu Slove-nije se jim je uspelo uvrstitiv 5. krog, kjer se bodo za fi-

nale pomerili s TCG Merca-torjem (11. novembra vŠkofji Loki, teden dni kas-neje pa v Kranju), na dvehod treh dosedanjih tekempa so slavili tudi v prven-stvu. Nova preizkušnja Tri-glavane čaka že jutri, v sobo-to, ko se bodo ob 20.15 vdvorani na Planini pomeriliz ekipo Radenske Creativ.

Kranjski košarki bi radi vrnili ugledPotem ko so košarkarji kranjskega Triglava v minuli sezoni komaj obstali v 1. B SKL, so novo sezonozačeli bolj spodbudno, z atraktivno igro pa si spet želijo napolniti dvorano na Planini.

Maja Bertoncelj

Kranj - Domača kolesarskasezona se je zaključila z 8.VN HiFi ColorStudia. Zma-gal je Savčan Blaž Furdi,Novomeščan, ki nastopa šev kategoriji članov do 23 let,njegov kolega Kranjčan Vla-dimir Kerkez pa je bil tretji."Dober konec, vse dobro," jepogovor ob koncu sezonezačel Miran Kavaš, trener inšportni direktor Kolesarske-ga kluba Sava Kranj.Tudi sicer je bila sezona zakranjski klub uspešna, sajso dobro nastopali tudi mla-dinci pod vodstvom MarkaPolanca in dečki, katerihtrener je Matjaž Zevnik. "Ssezono moramo biti zado-voljni. Dosegli smo štiri-najst zmag. Osem jih je pri-speval Aldo Ino Ilešič, odtega je štiri dosegel v Ameri-ki, dvakrat sta zmagala Blaž

Furdi in Gašper Švab, poenkrat pa Vladimir Kerkezin Uroš Šilar. Na svetovnemprvenstvu do 23 let smoimeli tri kolesarje, poznalpa se nam je v primerjavi zlansko sezono manjko v tej

kategoriji v točkovanju zaZlato Scottovo kolo. Lani sobili najboljši trije vsi iz vrstSave (Koren in Bole, ki staprestopila v drug klub, terŠvab, ki pa je bil letos večjidel sezone poškodovan), le-

tos je bil kot najboljši na 3.mestu Furdi," je povedalKavaš.V letošnji sezoni so v Saviimeli dve članski ekipi: kon-tinentalno desetih tekmo-valcev in mlado ekipo petih,skupaj 15 kolesarjev. Dvehekip ne bo več. "Glede na fi-nančne in organizacijskemožnosti, bomo v prihodnjisezoni imeli eno članskoekipo, ki bo prav tako regis-trirana kot kontinentalna. Vekipi je zaenkrat deset kole-sarjev, kombinacija že izku-šenih in mladih. Tudi zamlade nekdo mora skrbetiin mi z njimi dobro delamo.Kar se najboljših tiče, je pri-šlo do ene spremembe, saj vAmeriko odhaja Ilešič," ješe povedal Kavaš. Ilešič jepodpisal enoletno pogodboz ameriško ekipo TeamType 1, ki je registrirana kotkontinentalna ekipa.

Sezono zaključili z zmagoKolesarji kranjske Save so v letošnji sezoni zmagali štirinajstkrat. Osemkrat je bil najboljši Aldo InoIlešič, ki pa bo prihodnje leto vozil za ameriško ekipo Team Type 1.

Košarkarji Triglava so v prvi domači prvenstveni tekmi premagali ekipo Rogle, jutri pa vKranj prihaja ekipa Radenske Creativ. I Foto: Tina Dokl

Blaž Furdi (levo) in Vladimir Kerkez sta kolesarsko sezonokončala na stopničkah. Oba ostajata v Savi.



Študentska

Maja Kalan

Začetek letošnjega študij-skega leta je bil prvi, ko vlo-ge za Zoisove štipendijeniso več romale na ZavodRepublike Slovenije za za-poslovanje, pač pa na Javnisklad Republike Slovenije zarazvoj kadrov in štipendijeAd futura. V preteklosti jebil pogoj za dodelitev štipen-dije uvrstitev v zgornje triodstotke generacije glede naintelektualne sposobnosti,ki so jih v osnovnih šolahmerili na podlagi posebnihtestov. Kandidat za štipendi-jo ni mogel zaprositi sam,pač pa ga je morala predla-gati šola. Pri dijakih in štu-dentih je dodelitev pogojevalbodisi prav dober šolski us-peh oziroma povprečna oce-na na fakulteti 8,0, izraža-nje intelektualne ali umetni-ške nadarjenosti in javnopriznan uspeh ali izjemnidosežek. Štipendiranec je vpreteklosti ohranil pravicodo štipendije s povprečnooceno vsaj 7,0 na fakultetioziroma 3,0 v srednji šoli.Pogoji za dodelitev oziromaprejemanje štipendije so odletos ostrejši. Štipendijo lah-ko pridobi učenec, ki ima vzaključnem razredu osnov-ne šole povprečje 4,5, dijak spovprečjem 4,1 ali zlati ma-turant, ter študent, ki je svojštudij kronal s povprečjem

8,5 ali je uvrščen med naj-boljših pet odstotkov štu-dentov v svoji generaciji.Pridobi jo lahko tudi kandi-dat, ki je dosegel izjemni do-sežek na posameznem po-dročju družbenega življenja,pri čemer mu ni treba izpol-njevati zgoraj omenjenihpovprečij. Pogoji za ohrani-tev so identični (4,1 v srednji

šoli ter 8,5 na fakulteti).Viši-na štipendije se ni bistvenospremenila. Osnovna šti-pendija za dijake brez dodat-kov znaša 63,50 evra, štu-dent pa prejema 97,85 evra.Dodatki znašajo 29,14 evraza določeno vrsto in podro-čje izobraževanja, med19,77 in 36,43 evra za uspehter od 46,84 in 96,81 evra

za izobraževanje zunaj stal-nega prebivališča. Največ53,09 evra prejme štipendistz izredno slabimi socialnimirazmerami oziroma 48,92evra tisti s posebnimi potre-bami. Če se štipendist izob-ražuje v tujini, znaša osnov-na višina štipendije brez do-datkov 127 evrov za dijake in195,70 evra za študente.

Zoisi odslej še pametnejši Zoisove štipendije, ki se podeljujejo od leta 1986 z namenom dvigovanja izobrazbene ravni najsposobnejšega dela mladih, so z novim Zakonom o štipendiranju doživele korenite spremembe.

Mojca Jagodic

Tudi letos naj bi prireditev zgeslom "Najdi svoje mestopod študentskim soncem"pritegnila več kot 25 tisočobiskovalcev, večinoma štu-dentov. Rdeča nit sejemske-ga dogajanja so bili izobra-ževanje, študij v tujini, zapo-slitev, mednarodno sodelo-vanje, kultura in prosti čas.Obiskovalci so se tako v"mestu mladih" lahko sez-nanili z vsem tistim, kar jimformalno izobraževanje po-gosto ne nudi - z zaposlitve-nimi priložnostmi, korakizaposljivosti, pravicami, kijih imajo ob vstopu v svetzaposlenih, mednarodnomobilnostjo ter možnostjopripravništva in zaposlitve vevropskih institucijah. Veli-ko se jih je ustavilo tudi ob

stojnici Javnega sklada RSza razvoj kadrov in štipendi-je, največ zanimanja medštudenti pa so beležili za ka-drovske štipendije. Na raz-stavnih prostorih so svojkošček pod študentskimsoncem iskali tudi ponudni-ki turističnih aranžmajev,športnih aktivnosti, študent-ski servisi, fakultete s svoji-mi obštudijskimi dejavnost-mi, društva študentov, zapo-slovalci, humanitarne indruge nevladne organizaci-je, zavarovalnice, banke, za-ložbe, veleposlaništva inmnogi drugi. Igričarji so selahko sprostili na Mini festi-valu iger ob najrazličnejšihdružabnih igrah ali se za-gozdili ob preigravanju naPlaystationu.Poleg običajnih stojnic so vštirih dvoranah pripravljali

izobraževalne delavnice ozi-roma predavanja. Največprahu, tudi zunajsejemsko,je zagotovo dvignilo Mladi-nino povolilno soočenjepredsednikov koalicijskihstrank. Sicer pa so strokov-njaki spregovorili še o šti-pendiranju, vzdrževanjuspletne prisotnosti, uresni-čevanju podjetniških idej,seznanjali s priložnostmi inpastmi študentskega dela,predstavili delo in možnostzaposlitve v vojski, testiralilikovno občutljivost, spozna-vali osnove risarskih moti-vov in interpretirali gledali-ške tekste. Med drugim soobiskovalci na delavnicahlahko zaplesali tudi v ritmihreggaetona, salse in swinga,na kulturnem odru pa uživa-li ob pevskih in plesnih na-stopih drugih. V samem je-

dru razstavnih prostorov, naAreninem križišču, so si obiskovalci lahko odpočili nažogah in spoznali študijskein raziskovalne možnosti vNemčiji in Franciji, avtorskepravice, se navdušili nadpodvodnim hokejem, jadral-nim padalstvom, ...Navkljub dejstvu, da naj biprireditev tudi letos pritegni-la več kot 25 tisoč obiskoval-cev, pretirane gneče, vsaj vprimerjavi s prejšnjimi leti,na razstavnem prostoru nibilo čutiti. Širok izbor dejav-nosti in dogajanja je v sejem-sko nedrje privabil ne samoštudente, ampak tudi dijake,osnovnošolce ter drugo zain-teresirano javnost. Nefor-malna, a še kako pomembnaznanja, bodo naslednje letoza študente združili na že ju-bilejni 10. Študentski areni.

Pod študentskim soncemPrejšnji četrtek se je z nastopom Trkaja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključila tridnevna9. Študentska arena, največja izobraževalno-sejemska prireditev za mlade v Sloveniji, ki v začetkuštudijskega leta na enem mestu ponudi številne aktivnosti, povezane z izobraževanjem.

Palice navzkriž!

Klub študentov Kranj se v petek, 21. novembra, ob 17.30 od-pravlja na ogled hokejskega derbija v dvorano Podmežakla.Zvesti navijači brez dvoma vedo, kateri moštvi bosta prekri-žali palice, drugim pa naj namignemo, da bo z ledene plos-kve sijalo zeleno in rdeče. Cena ogleda vključno s prevozomje 10 evrov za člane KŠK in 15 evrov za ostale. Prijavite selahko na INFO točki Kluba študentov Kranj do 19. novem-bra. M. K.

Gorenjsko brucovanje 2008Z začetkom novega študijskega leta se je za nekatere začelopovsem novo življenjsko obdobje, kar je zagotovo treba pro-slaviti. Preden se povsem zatopimo v knjige, bo zato 7. no-vembra v dvorani na Zlatem polju potekalo brucovanje, ki gapripravlja Klub študentov Kranj v soorganizaciji s Študentskoorganizacijo Univerze v Mariboru ter študentskimi klubi Go-renjske. Uživali bomo lahko v nastopih The Tide, 6 Pack Ču-kurja z live bandom, Vlada Kreslina z Malimi bogovi, različnihDJ-jev in privlačnih hostes. Študentske denarnice znajo bitivčasih precej podhranjene, zato bodo cene temu prilagojene.Izbrali bomo tudi naj bruca in brucko, ki bosta za nagrado od-potovala na Dunaj. Vstopnina bo v predprodaji znašala 8 ev-rov za člane KŠK in 12 evrov za nečlane, na dan dogodka pa10 evrov za člane in 15 za nečlane. Vstopnice lahko kupite nainfo točki KŠK, na Fakulteti za organizacijske vede ter na infotočkah študentskih klubov gorenjske regije. Se vidimo 7. no-vembra ob 18. uri na Zlatem polju! J. K. L.

Star računalnik? Nikar skozi okno!Klub študentov Kranj v sodelovanju s spletnim portalomwww.popotnik.si pomaga pri zbiranju računalniške opreme.Če imate torej doma star računalnik, tiskalnik, miško ali tip-kovnico, pa ne veste, kaj bi z njimi, se oglasite Mihu na števil-ko 031/487 809 ali preko e-pošte [email protected]. Po dogovo-ru bodo rabljeno opremo prišli iskat na dom, vi pa boste stem pomagali opremiti izobraževalni center v Ugandi, ki bonamenjen otrokom s posebnimi potrebami, okuženim z viru-som HIV ter mladini iz socialno ogroženih družin. M. K.



Knjige

13

Suzana P. Kovačič

Pri Založbi Turistika je izšlaknjiga Gorenjska vodnik, avtorjev Petre Vencelj in Mat-jaža Chvatala. Petra je samo-stojna umetnostna kritičarkain kustodinja, Matjaž je avtorturističnih knjig. Vodnik poGorenjski predstavljata na 312straneh, s številnimi fotografi-jami in zemljevidi. Vsaka od27 gorenjskih občin je zajeta vsamostojnem poglavju, ki steksti in fotografijami podro-bno predstavi zgodovino kra-ja, znamenitosti in druge in-formacije. Knjiga je izšla vsedmih svetovnih jezikih; vslovenskem, angleškem,nemškem, italijanskem, ru-skem, francoskem in špan-skem jeziku. Izdajo je podprlavečina gorenjskih županov.Matjaž Chvatal je o nastankuvodnika povedal: "ZaložbaTuristika je bila ustanovljenaleta 1997 kot družinsko pod-jetje, prva knjiga, ki smo jo iz-dali, je bil vodnik Gorenjska,ki je izšel v sramežljivi nakla-di 1500 izvodov in to samo vslovenskem jeziku. Razpro-dan je bil v letu dni. Kar desetlet smo razmišljali o novi indopolnjeni izdaji, vendar šele,ko se nam je pridružila Petra,smo to zares naredili." PetraVencelj je povedala: "Tako poobsegu gradiva kot tudi priprevodih, tiskarskem in knji-govezniškem delu knjiga žepodira rekorde v slovenskem

publicističnem prostoru. Vsisodelavci (prevajalci, lektorica...) so prav tako vnesli ogrom-no truda in marsikatero ne-prespano noč."

Opisi v vodniku so jedrnati,bralca spodbudijo v smislu"ta kraj, to znamenitost mo-ram pa res videti". Kako sta sirazdelila delo na terenu? Matjaž Chvatal: "Večinomasva delala skupaj in prevozilaogromno kilometrov po Go-renjskem; razdelila sva sisamo poglavje o kulinariki,ki je moj prispevek, in uvod-ni geografski opis, ki je Petri-no delo. Knjiga ni delana poformi, kot bi si jo zamislilneki oblikovalec, ampak svase potrudila doseči smiselnopovezanost fotografije, tekstain krajev. Bistveno je, da do-biš celovito informacijo krajana enem mestu v knjigi."

V knjigi je predstavljenih 27gorenjskih občin. Na kakšennačin so vama pri projektupomagale občine? Matjaž Chvatal: "Sodelovaleso skorajda vse občine, odsedemindvajsetih kar štiri-indvajset. Na terenskemdelu sva imela ogromno sti-kov z ljudmi, s turističnimiorganizacijami, društvi, ...Večinoma je bilo sodelova-nje čudovito, redkokje ješkripalo."Petra Vencelj: "Prva, ki je pod-prla projekt, je bila občina

Šenčur. Moram reči, da so sevsi "krompirjevi" konci dobroodrezali."

Vsaka občina ima na vrhuvsake strani v vodniku majh-ne fotografije, na katerih soznamenitosti, po kateri jeobčina prepoznavna. Katerimotiv sta izbrala za občinoKranj?Matjaž Chvatal: "Za Kranjsva izpostavila Prešernovoulico s silhueto zvonika intržno roko.”Petra Vencelj: "Kot zanimi-vost naj dodam, da je v vod-niku opisanih skozi prizmoumetnostne zgodovine vseh319 cerkev na Gorenjskem.Na ta način je predstavljenaarhitektura, pomembnejšanotranja oprema, zlasti panajlepše srednjeveške fre-ske, ki predstavljajo bogatonacionalno kulturno dediš-čino."

Vodnik je obogaten s kar2000 fotografijami, večino-ma so vajine ... Matjaž Chvatal: "Za dobrefotografije sva prečesala ve-liko terena, a brez najinegabogatega arhiva ne bi šlo.Oba drživa fotoaparat v rokiže od malega, jaz pa že vsajpetnajst let tudi namensko fo-tografiram za vodnike."

Zanimiva je izbira Gaspari-jeve upodobitve narodnenoše na prvih straneh.

Petra Vencelj: "Slika Maksi-ma Gasparija iz leta 1905predstavlja par v gorenjskinoši. Gorenjec brani družico(domačo zemljo) pred zuna-njim in notranjim sovražni-kom z mečem. Zunanjegazaznamuje pruska čelada,"notranji" pa - kot vsi izda-jalci - gleda in se reži še hujeod prvega. Kot mi je znano,gre za edino upodobitev na-rodne noše z orožjem (in nez dežnikom!). Izpovedna injasna narodno buditeljskatematika je aktualna še da-nes."

In kdo je plezal na Triglav,da so opisane tudi plezalnepoti na vrh?Petra Vencelj: "Tudi tukajsva bila tandem. Matjaž jejamar, jaz sem bila včasih al-pinistka. Pri poglavju priTriglavu so vrisane izključ-no slovenske smeri." Matjaž Chvatal: "Nismo po-zabili niti na Triglavskobrezno."

V vodniku so tudi turističneinformacije in tradicionalneprireditve. Nekaj strani staposvetila gorenjski kuhinji.Kaj gorenjskega priporočataza nedeljsko kosilo?Matjaž Chvatal: "Nedeljskokosilo je najbolj enostavnazadeva na Gorenjskem: goveja juha, meso iz juhe,pražen krompir in zelenasolata."

Izšel je vodnik GorenjskaPogovor z avtorjema vodnika Petro Vencelj in Matjažem Chvatalom. Pravita takole: Gorenjsko”Gorenjsko je bilo treba predstaviti na način, kot si ga zasluži.”

Suzana P. Kovačič

Kranj - "Knjiga Naš otrok,prvo leto, še kako lahko pri-de prav in kljub temu, dasem rodila že tretjega fant-ka, Tadeja, vem, da vsakotrok prinese na svet nekajnovega," se je uporabnegadarila razveselila mamicaAnja Benedik, ki je prejšnjitorek kot prva v kranjski po-rodnišnici prejela knjižnodarilo Naš otrok, prvo leto.Knjigo je izdala Založba Na-rava v sodelovanju z Gorenj-sko banko in Gorenjskimglasom. "Gorenjska banka jezakupila dva tisoč izvodovknjige, ki jih bomo podarilimamicam na porodniškihoddelkih kranjske in jeseni-ške bolnišnice. Novorojen-čkom že vrsto let poklanja-mo tudi vrednostni bon," jepovedal Igor Poljšak, vodjaSektorja poslov z občani priGorenjski banki. DirektoricaBolnišnice za ginekologijoin porodništvo Kranj dr. An-dreja Cerkvenik Škafar se

spominja, kako ji je po roj-stvu prvorojenca številne na-svete delila njena staramama. Danes veliko mladihživi na svojem, stare mamepa niso več tako pogosto vbližini, zato so takšne upo-rabne knjige še toliko boljdragocene. Knjigo Naš otrok, prvo letoje izdala nemška založbaGräfe und Unzer Verlag. Vslovenščino jo je prevedlaprofesorica Ema Andoljšek,strokovno sta jo pregledalapediatra Majda Rous Med-vešček in Jurij Kurillo, ki jetudi prevedel poglavje o bo-leznih. Vsebino s področjasocialnega varstva je za slo-venski trg priredila NadaNovak iz Centra za socialnodelo Kranj. Majda RousMedvešček je napisala vspremni besedi: "Knjiga niučbenik, življenjsko prika-zuje doživetja z novorojen-cem in dojenčkom do prve-ga leta starosti, starševska inše posebej mamina pričako-vanja in nasvete, kako čim

hitreje razrešiti nastalo za-gato, kako malčka negovati,hraniti in užiti vso srečo." Vknjigi so tudi nasveti o čeda-lje pogostejših alergijah pridojenčkih, organizaciji delav gospodinjstvu po porodu,pomembni naslovi centrovza socialno delo ... In glede

na to, da število rojstev prid-no narašča in če se bo tatrend nadaljeval - samo vkranjski porodnišnici se jeletos do sredine oktobra ro-dilo 1327 otrok - bo dva tisočizvodov za dve gorenjski po-rodnišnici pošlo v približnoletu dni.

Razumete svojega dojenčka?Gorenjska banka vsem mamicam novorojenčkov v kranjski porodnišnici poklanja knjigo Naš otrok, prvo leto.

Matjaž Chvatal in Petra Vencelj I Foto: Matic Zorman

Igor Poljšak, Anja Benedik, dr. Andreja Cerkvenik Škafar s Tadejem, dr. Ivica Ambrož Kopač, glavna sestra AndrejaZupan. I Foto: Tina Dokl

Knjiga ”Gorenjska Vodnik” predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine v slovenščini in šestih svetovnih jezikih.

Cena enega vodnika je 29 EUR. Naročniki Gorenjskega glasa imajo 10-odstotni popust.

Naročanje: po telefonu št. 04/201 42 41 ali po e-pošti: [email protected]

ww

w.g

oren

jski

glas

.si



Zanimivosti

Osnovno vodilo omenjene prodajalne je, da po-nuja vse, kar človek potrebuje za ohranjanjezdravja, lepote in dobrega počutja po najbolj na-ravni poti. Pri njih dobite zdravila brez recepta,prehranska dopolnila (vitamini, minerali, zeliščnipripravki in podobno), široka je ponudba čajev,tinktur in mazil, pa tudi otroško prehrano in koz-metiko, naravne plenice ter naravno in dermato-loško kozmetiko. So edini v Kranju, kjer lahkodobite najboljšo francosko naravno kozmetiko zbio certifikatom, organsko kozmetiko Melvita. Pri PharmaCaru menijo, da je zdrava prehranaizrednega pomena, zato so to jesen tovrstno po-nudbo dopolnili s prvovrstno ponudbo zdraveprehrane, ki ustreza visokim standardom Neu-form. V prodajalni vam je na voljo širok izborekološke prehrane, imajo velik izbor bio brez-glutenske in dietetične prehrane ter naravnaprehranska dopolnila. Dopolnilna ponudba pro-dajalne PharmaCare v Mercatorjevem centru naPrimskovem pa je Studio PharmaCare, kjer de-

lujeta usposobljeni terapevtki za Bownovo in ref-leksno terapijo. Z obema tipoma terapij lahkoodpravite ali vsaj bistveno izboljšate številne ne-prijetnosti, kot so različne bolečine po poškod-bah, slabo počutje, glavoboli, utrujenost, izčr-panost.Svetovanju v prodajalni pripisujejo največji po-men, za kar poskrbijo njihovi strokovno usposob-ljeni farmacevtski tehniki, lahko pa se na njihobrnete tudi po elektronski pošti ter na njihovispletni strani pharmacare.si.Ker sem se zbudila z glavobolom in utrujena,sem jih povprašala, kako je s tem. V prihajajo-čem zimskem času ljudem toplo priporočajo,da pravočasno poskrbijo za svoj imunski si-stem. Svetujejo jemanje dopolnilnih vitaminovin mineralov, s čimer se okrepi odpornost,obenem pa je potrebno skrbeti tudi za polno-vredno prehrano. V tem obdobju je dobro, čeimate pri roki ameriški slamnik, naraven vitaminC in dober bio čaj.

Pravočasno poskrbite za svoj imunski sistemBila je sobota. Zbudila sem se utrujena, z glavobolom in razmišljalasem, ali bi dan preležala. Spomnila sem se, da je moj hladilnik prazen.Odpravila sem se v najbližji Mercatorjev trgovski center na Primskovem in mimogrede zavila še v PharmaCare, specializiranoprodajalno za zdravila brez recepta. Vsako soboto v

mesecu oktobru od 9. do 14. ure: - ekološka tržnica: sveže obranipridelki vsebujejo še vitalno energi-jo, kar je vsekakor dober razlog zaobisk naše ekološke tržnice.

Petek, 24. oktobra, ob 17. uri:- otroška delavnica Čarovnice naleteči metli: prodoren smeh priha-ja z leteče metle tam v daljavi. Se-veda, pred vrati je noč čarovnic.Udeležite se čarovniške zabave inzaplešite v družbi vreščečih žena.

Sobota, 25. oktobra, ob 10. uri:- velika zabava v Mercatorju: vab-ljeni na mesno prato, pečeno v te-stu, prikazali pa vam bomo stiska-nje sadnega mošta, zabaval vas bonarodnozabavni ansambel. Otroci

boste izdelali svoje figurice iz jesen-skih sadežev.

Nedelja, 26. oktobra, ob 10. uri:- otroška prireditev Veseli krom-pirčki: počitnice so dobrodošle, šeposebej jeseni, ko smo utrujeni odprvih naporov v šoli. Ker se počitni-cam reče 'krompirjeve' počitnice,se bodo tokrat krompirjevo tudi ob-našali. Iz kleti bodo prinesli nekajkrompirjev in jih razrezali v štampilj-ke, namakali v barvo in štempljalipo papirju, zraven zapeli kakšnopesmico in se imeli veselo krompir-jevo.

Petek, 31. oktobra, ob 10. uri:Kostanjeva zabava v Mercatorju:vsi obiskovalci vabljeni na okusnesveže pečene kostanje, zabaval vasbo glasbeni trio, otroci pa bodoustvarjali v kreativni delavnici.

PROGRAM PRIREDITEV V MESECU OKTOBRU 2008ZA MERCATOR CENTER KRANJPRIMSKOVO

PS

ME

RC

ATO

R,

d. d

., D

UN

AJS

KA

CE

STA

10

7,

LJU

BLJ

ANA

Večje savne in nov jacuzziV Mega centru so prenovili savne, investicija paje stala okoli 70 tisoč evrov.

Alenka Brun

Mega Center, središče do-brega počutja v Kranju, jeoktobra slovesno odprlo pre-novljene savne, kjer je inve-sticija stala okoli 70 tisoč ev-rov. Pred obnovo ste se lah-ko relaksirali v finski, bio-finski, turški savni, uporab-ljali kneipp stezo, infrardečosavno in ledeno sobo, poči-

vališče, ambient pa je bil vstilu morja. Po novem so vsavni izboljšali počutje,spremenili ambient, dodalištevilne detajle, ločili poči-valni prostor, povečali kapa-citeto savn (do 28 oseb), do-dali jacuzzi za šest, sedemoseb in odstranili kneippstezo. VIP-savna ima po no-vem posteljo, tako da lahkosprejme tudi štiri osebe.

Danica Zavrl Žlebir

Kranj - Osteoporoza, bole-zen krhkih kosti, pogostejeprizadene ženske, zlasti šepo menopavzi. Da v kasnej-šem obdobju ne bi prihajalodo zlomov, je treba pravočas-no poskrbeti za preventivo,od zdrave prehrane do zgod-nje diagnostike. Tudi v Dru-štvo bolnikov z osteoporozoKranj so vključene pretežnoženske, pove predsednicaMilena Zupin. Sedaj je čla-nov že več kot tisoč, društvopa s terapevtskimi telovadba-mi, predavanji, posvetovalni-co in drugimi dejavnostmiskrbi za to, da bi bolniki in ti-sti, ki še niso zboleli, z zdra-vim življenjskim slogom karnajdlje ostali zdravi.Tudi svetovni dan osteopo-

roze, ki so ga praznovali 18.oktobra, je namenjen oza-veščanju o tej bolezni. Druš-tvo bolnikov z osteoporozoKranj je ob tej priložnostipripravilo dan odprtih vrat vdomu krajanov na Primsko-vem. Ta dan je na najbolj

zdrav način začela skupinapohodnic z vzponom na Šte-fanjo goro. Članicam soomogočili brezplačne merit-ve kostne gostote na petnici,s katerimi se da ugotoviti, aliobstaja tveganje za osteopo-rozo. Meritvam se je odzvaloveč kot 80 obiskovalk. Preda-vanje zdravnice dr. MajeKozlevčar Živec je obiskalo

več kot sto poslušalcev,zdravnica pa je bila tega dnena voljo tudi v posvetovalni-ci. Prisluhnili so predavanjuo lepoti in zdravju, povablje-ni pa so bili tudi h "gibanju vritmih salse". Odprli so raz-stavo ročnih del, ki je že četr-ta po vrsti. Na njej je razstav-ljalo 13 članic in članov, jepovedala ena od članic druš-

tva Jana Tepina. Obiskovalceje sprejemala oblečena v sta-rodavna oblačila, Marjan Ur-biha pa je za to razstavo izde-lal posnetek starodobnegakolesa, kar je letošnji razsta-vi dalo še poseben pečat. Ob-iskovalce dneva odprtih vratso pogostili učenci Biotehni-škega centra Naklo z zdravi-mi prigrizki.

Izjemen obisk ob dnevuodprtih vratSvetovni dan osteoporoze so v kranjskem društvu proslavili z dnevom odprtih vrat. V društvu že večkot tisoč članov.

Četrti razstavi ročnih del je poseben pečat dalo starodobno kolo.Foto

: Tin

a D

okl


PS M

erca

tor

d.d.

, Dun

ajsk

a c.

10

7, L

jubl

jana

Pestra ponudba svežih in zamrznjenihmorskih dobrot!

Poslovalnica Mercator center Kranj, Ulica Staneta Žagarja 69, 4000 Kranj, tel: 04/2014 267, [email protected]

nova kolekcija 2008

Telefon: 04/204-24-02

@ACCESSORIESNOVA KOLEKCIJA!V naših poslovalnicah širomSlovenije vam je na voljopestra izbira modnih dodat-kov za 2008

PO NAJBOLJŠISLADOLEDV

KJER SE OBLAČI VSA DRUŽINA

UGODNA

PONUDBA IGRAČ,

VEČ KOT 100

ARTIKLOV PO

NIŽJIH CENAH.

PE Kranj, tel.: 04/2042 000 www.cistilnica-labod.si

AKCIJA V NOVEMBRU:20 % POPUST NA KRPANJE OBLAČIL

IN MANJŠA ŠIVILJSKA POPRAVILA

Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00 ure, nedelja od 8.00 do 13.00 ure

OČALA NA RECEPT BREZ DOPLAČILA

FRIZERSKISALONZA VSODRUŽINO

FRIZERSKISALONZA VSODRUŽINO

NOVI SREČKI

ww

w.loterija.si

AH

A

Privoščite svojim nogam najboljše

in jih obogatite s kvalitetno kolekcijo

nogavic

OTROŠKA OBLAČILAIN POKRIVALA

DO 12 LET

MODNA OBUTEV

www.chicco.si

ZADNJI KRIK MODE


kranjski glasKranjski glas, petek, 24. oktobra 200816

V ledeni dvorani je večkrat vročeŽe od konca avgusta na ledeni ploskvi nove dvorane Arena Zlato polje trenirajo in tekmujejo hokejisti, hokejistke in drsalci, v zadnjem mesecu pa so sejim pridružili tudi rekreativci, saj se je občina Kranj, ki je za drsališče prispevala komunalno urejeno zemljišče, zavezala, da zakupi ure, ob katerih bomogoča rekreacija na ledu za vse. Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl

Hokejistke Merkurja Triglava so oktobra začele z nastopi v avstrijski ligi DEBL, kjer pa seodlično držijo, saj so doslej premagale vse tekmice in vodijo na lestvici.

Za dekleta spodbuda s tribun veliko pomeni, zato so kranjske hokejistke vesele, ker jih natekmah doma in v Avstriji glasno podpirajo zvesti navijači z imenom Trobentice.

Največkrat je na ledu vroče, ko nastopajo člani Hokejskega kluba Triglav, ki se v domačemdržavnem prvenstvu dobro držijo, saj so trenutno na tretjem mestu.

Sobotni večeri so v ledeni dvorani večinoma rezervirani za hokejske tekme, jutri ob 19. uripa si bodo ljubitelji hokeja lahko ogledali obračun med Triglavom in MK Bled.

Med navdušenci za drsanje je zlasti veliko najmlajših, ki bodo brezplačno lahko drsali tudiv času jesenskih počitnic od ponedeljka do četrtka dopoldne od 10. do 11.30. Obiskovalcirekreacije si lahko drsalke tudi sposodijo. Cena izposoje je tri evre.

Brezplačna rekreacija je ob sobotah med 16.30 in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 11.30 terob torkih med 17. in 18.30. V soboto, 8. novembra, ob 19.30 bo organiziran tudi prvi diskovečer na ledu.

Documents

Parkiranje v Selitev prostorov mestu še problem upravne enote · tehniko Technomarket. Številni Kranjčani in okoli-čani so se že v sredo razve-selili res zanimive in moder-ne