Nekaj vprasanj iz izpita patologije, 15.6. 2004

1. Najverjetnejsi patogenetski mehanizem pri revmaticni vrocici je: a) navzkrizna reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom b) odlaganje imunskih kompleksov c) virusna okuzba d) direkten skodljiv ucinek bakterijskih toksinov e) preobcutljivostna reakcija na virusne antigene

1. Zolcni pigment: a) je sestavljen iz tirozin b) je podoben hemosiderinu c) je iz iste skupine kot hemosiderin d) njegovo odlaganje v jetrnih celicah je posledica obstrukcijskega ikterusa

2. reaktivna amiloidoza: a) amiloid se odlaga v jeziku, možganih in mišicah b) je posledica okužb, kronicnih vnetij in avtoimunskih bolezni c) odlagajo se imunoglobulinske lahke verige

3. Z nastankom tromboze so povezani: a) aktivacija koagulacijskega mehanizma b) enodotelna okvara c) oblikovanje trombocitnih agregatov d) trombocitopenija e) zastoj krvi 4. Glomerulonefritis: a) je vnetje omejeno na ledvicne zile b) nastane zaradi bakterijske infekcije iz secnih poti c) ni nikoli povezan z imunskimi mehanizmi d) najpogosteje nastane zaradi patoloskega odlaganja imunskega kompleksa e) ne povzroci nikoli nefrotskega sindroma 5. Akutni postinfekcijski glomerulonefritis: a) nastane zaradi neposrednega ucinka bakterij na glomerule b) nastane najpogosteje kot posledica streptokokne infekcije c) hemoliticni streptokok direktno napade glomerul d) je neozdravljiva bolezen e) histomorfolosko ga oznacuje glomerulno endokapilarni proliferacijski eksudat 6. Ekstrakapilarni proliferacijski glomerolnefritis : a) oznacuje ga polmesecasti kapsulni proliferat b) nastane kot posledica hude glomerulne poskodbe c) je lahko imunokompleksne narave d) bolezen se ponavadi naglo konca z ledvicno odpovedjo e) nikoli ne nastane zaradi delovanja avtoprotiteles proti antigenom v glomerulni bazalni membrani 7. izginotje nozic podocitov pri nefrotskem sindromu:

a) je reverzibilna okvara b) je ireverzibilna okvara c) je hipoksicna okvara 8. Akutni intersticijski nefritis: a) je neozdravljiva bolezen b) vzrok so nekatera zdravila c) vzrok so virusne in bakterijske infekcije d) v ledvicnem intersticiju ugotovimo vnetni celicni infiltrat e) glomerul je vedno prizadet ze na zacetku 9. infekcija s helico.pylori: a) pšovezana s septikemijo b) v zvezi s kron.gastritisom c) okužene je vec ko 50slov popul d) predhodnik perniciozne anemije e) s starostjo manj pogosta 10. hemokromatoza a) fe se kopici v obl hemosiderina b) zaradi tox ucinka fe se razvije fulminantni hepatitis c) postopno potogeno razrašcanje veziva se razvije v mikronodularno cirozo d) se zaradi dedovanja izrazi že v otroštvu 11. histo znac virusnega hepatitisa a) malloryev hialin b) portalno vnetje z limfociti c) granulocitno vnetje d) pomnožitev žolcnih vodov, destrukcija hepatocitov e) balonasti hepatociti f) apoptoza hepatocitov 12. koag.nekroza: a) posledica troboze arter. b) jo opazujemo v podalj.hrbtenjaci c) posledica avto-in heterolize d) pogosto jo spremlja karioliza e) veckrat prizadene ledvice 13. pri gradaciji tumorja upoštevamo: a) velikost tumorja b) polimorfija in obarvanost jeder c) št.mitoz d) regresivne spremembe e) metastaze 14. primarna atelektaza: a) posledica pomanjkanja surfakt b) je delna c) je popolna d) jo najdemo veckrat pri odraslih e) je posledica obstrukcije dih.poti 15. najpogost.izvor sist.tromboembolij

a) globoke vene nog b) vena safena magna c) aurikule d) vene prostaticnega pleteža e) sp.vena kava 16. restriktivne pl.bolezni so: a) sist.skleroza b) idiop.plj.fibroza c) pneumokonioze d) bronhiektazije e) kronicni bronhitis 17. koristen imunski odg.po 1.tipu obcutlj. je proti a) spirohetam b) amiloidu c) tumorjem d) prahu e) parazitom 18. katere srcne hibe so povezane s cianozo: a) tetralgija fallot b) defekt interventr.septuma c) truncus arteriosus persistens d) koarktacija aorte e) trikuspidalna atrezija 19. progres.spremembe mitohondrijev: a) ruptra membran b) kalcijevi precipitati c) mielinske figure d) hipertrofija 20. katera sprememba je dokaz propada celice: a) piknoza jeder b) dilatacija 21. v 22. v 23. v 24. v 25. v 26. v 27. v 28. histo znac alk jetrne okvare: a) difuzna kapljicna metamorfoza jeternih cel b) malloryev hialin c) panlobularne nekroze hepatocitov z granulocit infiltracijo 29. vse je rizicni fakrot za karc.požiralnika razen: a) pomanjk.cinka b) hrana konam.z aspergilusom c) alkoholizem

d) hrana z vlakninami e) nitrozamnini v hrani 30. Ankiloza se pojavi povsod, razen pri a) tuberkulozi sklepov b) reumat. artritisu c) poškodbah d) imobilizaciji e) metastazah v kosteh 31. Ploscatocelicni karcinom pljuc a) hitro zaseva v možgane b) znacilne so obsežne nekroze c) je pri nas najpogostejša oblika pljucnega raka d) tum.celice imajo piclo ctpl. in hiperkromna jedra e) znacilni so intercelul. mosticki 32. Karcinom ledvicnih celic a) najpogosteje iz celic dist.tubula b) tum.cel. so mašc.vakuolizirane c) lahko vrašca v obl. blast.tromba v ledvicne vene d) histo je ponavadi zelo anaplasticen e) anaplazijo dolocamo po videzu jeder 33. adaptacija ni: a) hiperplazija b) hipertrofija c) steatoza d) metaplazija e) atrofija 34. PIN a) pogosto spremlja karc. prostate b) najpogosteje v perifernem delu prost c) citološko je povezan z nastankom karc. prostate d) je lahko morfološki ekvivalent ca in situ e) se pojavlja pri starejših 35. Najpogostejsa sprememba v dojkah a) fibroadenom b) 36. Najpogostejsi histoloski tip karcinom dojk a) duktalni b) lobularni c) vezivnega tkiva d) mašcobnega tkiva 37. Najpogostejsi tumor secnega mehurja pri otrocih: a) embrionalni rhabdosarkom b) leiomiosarkom c) ca. prehodnega urotelija d) plošcatocelicni ca. e) adenokarc.

38. za cjb je znacilno: a) neurofibrilarne pentlje b) propad neuronov c) spongiformna transformacija glije d) vnetni infiltrati 39. vitalna reakcija= a) granulocitna infiltracija b) kemotaksa c) hiperplazija celic 40. z okužbo z Epp-Barr so povezani: a) burkittov limf. b) kožni plošcatocel ca. c) karc. maternic. vratu d) nazofaringeal. ca e) infekc. mononukleoza 41. vse trditve veljajo za jagodicaste anevrizme, razen: a) so prisotne ob rojstvu b) subarahnoid.krvavitev zaradi rupture c) ruptura ni nujno povezana s hipertenzijo d) lahko se pojavljajo pri bolnikih s policistic. ledv. e) lahko povzrocijo intracereb.krvavitev 42. nekdo si je pretrgal sr.meningealno art. Posledica a) subduralni hemat. b) epiduralni hemat. c) subarahnoid.krvav. d) intracereb.krvav. e) vse zgoraj 43. sprošceni mediatorji mastocitov povzrocijo: a) zvec.sekrec.sluzi b) konstrikcijo bronh.musk. c) vazodilat.in vecjo permeab.žilja d) kemotaxo eozinofilcev e) akt.makrofagov z nastankom granulomov 44. oznaci, kaj je 1.tip preobcutlj.: a) urtikarija b) senen nahod c) astma d) kontaktni dermatitis e) glomerulonefritis 45. kaj je znacilno za anafilaksijo: a) konstrikcija bronhov b) urtikarija c) pacient lahko umre v nekaj minutah od šoka d) povzroci ga intravask.injiciranje antigena 46. kateri faktor predisponira k nastanku pept.ulkusa (po moje je blo ne predisponira…): a) okužba s helicobacter pylori

b) kajenje c) prekomerno izloc. gastrina d) nsaid e) aklorhidrija

1. Z elektronsko mikroskopijo lahko v ledvicah gledamo: A ultrasktrukturo celice B lokalizacijo imunskih kompleksov C lokalizacijo neimuskih kompleksov D molekularna genetska analiza E sestavo depozita

2. Za sistemsko anafilaksijo je znacilno: A kot posledica parenteralnega vnosa B izražena urtikarija, eritem C hemoliticna anemija, trombocitopenija D povecano izlocanje sluzi E vazospazem bronhalne bronhokonstrikcije

3. Driska je tipicni klinicni znak za: A celiakijo B divertikulozo C kronicno vnetno bolezen D intususcepcijo E pepticni ulkus dvanajstnika

4. Obstrukcijo ne povzroci: A intususcepcija B tumor C Whipplova bolezen D volvulus E ingvinalna kila

5. Za mešani tumor testisa velja: A obojestranski embrionalni karcinom B povezan s skrotalnim karcinomom C sestavlja ga horiokarcinom in seminom D sestavlja ga teratom in embrionalni tumor E

6. Difuzni mezoteliom plevre: A je pozna posledica vdihovanja azbesta B zelo maligen tumor C povecano izlocanje sluzi D je vedno povezan z azbestom E nikoli ne zaseva izven azbesta

7. Tuberkulozni granulom: A asteroidna telesca B epiteloidne celice C feruginozna telesca D limfociti E fubrinoidna nekroza

8. Akutni intersticijski nefritis A je neozdravljiva bolezen B vzrok so lahko zdravila C virusne in bakterijske infekcije D v ledvicnem intersticiju je vnetni celicni infiltrat E glomerul je redno prizadet že na zacetku

9. Acinonodozna tuberkuloza: A s širjenjem po dihalnih poteh B prizadete predvsem zgornje pljuca C znacilne kaverne D limfogeni razsoj E deteljici podobni skupki vozlicev ob dihalnih poteh

10. Obkroži pravilno trditev: A Bowenova bolezen je kožni karcinom in-situ B seboreicna keratoza je kožni karcinom in-situ C bazalnocelicni karcinom je pocasi rastoci D bazalnocelicni karcinom zelo redko zaseva E bazalnocelicni karcinom nikoli ne zaseva

11. Kaj ne povzroca Addisona: A tuberkuloza B metastaze C avtoimuni adrenalitis D povecana sekrecija ACTH E amiloidoza

12. Kaj ne sodeluje pri kostni ankilozi: A poškodbe B revmatoidni artritis C zasevki v kosteh D dolga imobilizacija E sklepna tuberkuloza

13. Kaj niso virusne okužbe: A condyloma accuminata B condyloma latum

C verruca vulgaris D pemfigus E psoriasis

14. Kaj velja za glioblastom: A glomeruloidne žilne strukture B celicni in jedrni polimorfizem C nekroza D sinusoidna razširjenost in trombozirane žile E rozete

15. Kaj velja za CJB: A perivaskularni limf. infiltrat B propad nevronov C reaktivna glioza D spongiformna degeneracija nevronov E nevrofibrilarne pentlje

16. Vitalna reakcija je: A vnetna infiltracija z granulociti B pogosta pri avtolizi C najdemo pri možganskem infarktu D je posledica kemotakse E nikoli je ni ob anemicnem infarktu ledvice

17. Kdaj pri IS osebah posumimo na AIDS A okužba s Pneumocystis carinii B okužba s Aspergillusom C okužba s Legionello D okužba s Sincicijskim respiratornim virusom E okužba s M. tuberculosis

18. Hialinoza: A oblika amiloidoze B razpad kolagena C v žilah nastane zaradi insudacije sestavin krvne plazme D nastane zaradi povecanega odlaganja elastina E elektronsko mikroskopsko je hialin vlaknata snov

19. Sekundarna generalizirana amiloidoza: A amiloid se odlaga v možganih, kosteh, jeziku B kot posledica kronicnih vnetij, avtoimunskih bolezni, tumorjev C amiloid je iz lahkih verig D se ne odlaga v ledvicah E familiarna amiloidoza

20. Stenoza požiralnika je: A znak karcinoma B znak ahalazije C povezan z Helicobacter pylori D zaradi gastroezofagealnega refluksa E

21. Žolcni pigment: A sodi v tirozinsko skupino pigmentov B glede na osnovno sestavino je podoben hemosiderinu C njegovo patološko odlaganje v jetrih je povezano s holestazo in obstruktivno zlatenico D nastane zaradi povecanega vnašanja železa s hrano E nastane iz hemosiderina

22. Med adaptacijske procese ne sodi: A hiperplazija B metaplazija C atrofija D displazija E hipertrofija

23. Z okužbo EBV so povezani: A Burkittov limfom B kožni plošcatocelicni karcinom C karcinom maternicnega vratu D nazofaringealni karcinom E infekcijska mononukleoza

24. Za 2. tip preobcutljivostne reakcije-anafilaksija je znacilno: A odlaganje IK v tkivih B alergeni izzovejo nastanek specificnih IgE protiteles C pomembna je aktivacija komplementa po alternativni poti D IgE pritelesa se vežejo na mastocite E sprošcajo se mediatorji monocitov

25. Sprošceni mediatorji mastocitov povzrocijo: A povecano sekrecijo sluzi B kemotaksa eozinofilnih granulocitov C vazodilatacija in povecana permeabilnost žilja D konstrikcija bronhialne muskulature E aktivacija makrofagov z nastankom granulomov

26. Glomerulonefritis: A je vnetje omejeno na ledvicne žile B nastane zaradi bakterijske infekcije iz secnih poti

C ni nikoli povzrocen z imunskimi mehanizmi D najpogosteje nastane zaradi patološkega odlaganja imunskih kompleksov E ne povzroca nikoli nefrotskega sindroma

27. Najbolj verjetni povzrocitelj akutnega pielonefritisa je: A nosecnost B hipertenzija C veziko-uretralni refluks D septikemija E diabetes

28. Znacilnosti karcinoma ledvicnih celic so: A najpogosteje vznikne iz celic distalnih tubulov B tumorske celice pogosto vsebujejo mašcobe C lahko raste v obliki blastomskega tromba v ledvicne vene D histološko je povecini anaplasticen tumor E stopnjo anaplazije dolocamo po videzu jeder tumorskih celic

29. Prostaticna intraepitelna neoplazija (PIN): A pogosto spremlja karcinom prostate B najpogosteje jo odkrijemo v perifernem delu prostate C je etiološko povezana s prosteticno hiperplazijo D lahko je morfološki ekvivalent ca in- situ E se pojavlja predvsem pri starejših

30. Kateri od navedenih faktorjev predisponira k razvoju pepticnega ulkusa A aklorhidrija B HP C kajenje D visoka sekrecija gastrina E uživanje aspirina

31. Vse trditve, ki so povezane z intrakranialnimi jagodicastimi anevrizmami so pravilne, razen: A prisotne so ob rojstvu B subarahnoidalna krvavitve je posledica njihove rupture C lahko se pojavijo pri bolnikih z dominantno policisticno boleznijo ledvic D ruptura anevrizme ni nujno povezana s sistemsko hipertenzijo E ruptura anevrizme lahko povzroci intracerebralno krvavitev

32. Posledica frakture temporoparietalne kosti in raztrganina srednje meningealne arterije je: A epiduralni hematom B subduralni hematom C subarahnoidalna krvavitve E vse navedeno

33. Oznaci akutne inflamatorne dermatoze: A utrikarija B psoriasis C lupus erytematosus D erythema multiforme E mycosis fungoides

34. Vecina karcinomov dojke vznikne iz: A mašcobnega tkiva B lobularnega epitelija C duktalnega epitelija D vezivne strome E vecskladnega plošcatega epitelija

35. Medularni karcinom šcitnice, ne velja: A vznikne iz parafolikularnih C celic B v stromi se nahaja amiloid C je najpogostejši maligni tumor šcitnice D ali je sporadicen/ali spada med MEN 2 E

36. Bence-Jonesove beljakovine v urinu so znacilne za: A multipli mielom B pielonefritis C limfom D levkemija E karcinom ledvicnih celic

37. Katera od naštetih intrakranialnih novotrvorb ima dobro prognozo po kirurškem posegu A scwannom B giolblastom C astrocitom D meduloblastom E solitarna metastaza

38. Za katerega od navedenih patoloških procesov je najmanj verjetno, da bo povzrocil hidrocefalus A tuberkulozni meningitis B ependimom v 4 ventriklu C herpes simplex encefalitis D schwannom v pontocerebralnem kotu E papilom horoidnega pleteža

39. Nevroni, najbolj obcutljivi za difuzno hipoksijo osrednjega živcevja pri

odraslih so: A granularne celice vidnega korteksa B piramidne celice kipokampusa (Sommerjev sektor) C Purkinyeve celice D celice jeder kranialnih živcev E nevroni dentatnega girusa v hipokampusu

40. Najpogostejši benigni tumor dojke je: A lipom B cisticni fibrom C fibroadenom D intraduktalni papilom E hemangiom

41. Oznaci tumorje dermisa: A benigni fibrozni histiocitom B dermatofibrosarcoma protuberans C trichoepitheliom D ksantom E kapilarni hemangiom

42. Kateri od navedenih ni dejavnik tveganja za razvoj ateroma: A kajenje B visoka raven lipoproteina HDL v serumu C visoka raven lipotroteinov LDL v serumu D telesna aktivnost E hipertenzija

43. Katere od navedenih prirojenih srcnih hib niso povezane s cianozo A tetralogija Fallot B koarktacija aorte C trikuspidalna atrezija D truncus arteriosus E defekt medprekatnega pretina

44. Megamitohondriji: A premer 1-2 mikro m B opisani so tudi v zvezi s prekomernim uživanjem alkohola C spremljajo atrofijo organa D dosegajo velikost jeter E vidni tudi svetlobno mikroskopsko

45. Koristen imunski odgovor po 1, tipu preobcutljivostnih reakcij spremljan z eozinofilijo je uperjen proti: A amiloidnemu proteinu B spirohetam

C tumorjem D vdihanem prahu E parazitom

46. 27-letna ženska je zaradi infekcijskega endokarditisa prejela intravensko injekcijo penicilina, nekaj minut pozneje so se pokazali znaki anafilaticnega šoka. Te simptome je najverjetneje povzrocil: A IL-1 B bradikinin C komplement C5a D histamin E heparin

47. Mehanizem 1 tipa preobcutljivosti vkljucuje: A odlaganje IK v tkivih B nastanek specificnih usmerjen Ig E proteina C aktivacija komplementa po alternativni poti D vezava Ig E protiteles na mastocite E sprošcanje mediatorjev mastocitev

48. Primarna atelektaza: A je obicajno popolna B je posledica obstrukcije dihalnih poti C veckrat jo najdemo pri doraslih D je povezana s pomanjkanjem surfaktanta E prizadeto je obicajno le eno pljucno krilo

49. Plošcatocelicni rak: A pogosto hitro zaseva v možgane B znacilne so obsežne nekroze C je pri nas najpogostejša vrsta pljucnega raka D tumorske celice imajo piclo citoplazmo in hiperkromna jedra E znacilni zanj so intercelularni mosticki

50. Koagulacijska nekroza: A je pogosto posledica tromboza arterij B veckrat jo opazujemo v podaljšani hrbtenjaci C je posledica avtolize in heterolize D pogosto jo spremlja karioliza E veckrat prizadene ledvice

51. Pri gradaciji tumorja upoštevamo: A velikost tumorja B regresivne spremembe v tumorju C število mitoz v tumorskem tkivu D zasevanje v podrocnih bezgavkah

E celicna in jedrna polimorfija

52. Infekcija HP je navadno: A povezana s septikemijo B v zvezi s kronicnim aktivnim gastritisom C predhodnik perniciozne anemije D prisotno v vec kot 50 slovenske populacije E s staranjem vse manj pogosto

53. Hepatitis B/C: A izpostavljeni zobozdravniki B izpostavljeni patologi, sodni medicinci, sestre… C novorojencki D narkomani E

54. Miksedem: A hipertiroidizem B hipotiroidizem C paratiroidizem D E

55. Maligni melanom: A najpogosteje v ustih, oceh, sluznicah B enakomerno pigmentiran in… C iz bazalnih celic epidermisa D E

56. Trije klinicni znaki meningitisa: A glavobol B trd vrat C povišana temperatura D hemiplagija E

57. Najpogostejša lokacija raka dojke: A spodnji zunanji kvadrant B zgornji notranji kvadrant C spodnji notranji kvadrant D zgornji zunanji kvadrant E

58. Hematohezija: A varice požiralnika

B nekaj v zvezi z želodcem C ulceracija pepticne razjede D kolorektalni rak E hemoroidi

59. CIN 2 (ali je invazivni rak, je lahko regresiven, ali se lahko razvije karcinom maternicnega ustja…) 60. Feokromocitom 61. Koncna alkoholna okvara jeter (histološka slika) 62. Kronicni virusni hepatitis (histološka slika) 63. Alkoholni hepatitis (histološka slika) 64. Sistemska trombembolija 65. Kaj vpliva na raka požiralnika (vse razen vlaknine) 66. Restriktivne pljucne bolezni (pnevmokonioza, kronicni bronhitis, bronhiektazije, idiopatska pljucna bolezen, cisticna fibroza) 67. 29-letnik nekaj mesecev uživa 1 dcl žganja, zacne bruhati, hematehazija: dg 68. ♂ : serumski bilirubin je povišan, jetrni encimi povišani (ali primarna biliarna ciroza, alkoholni hepatitis, gripa …) 69. Posledice GE refluksa (adenokarcinom, Barretov požiralnik…) 70 Najpogostejši tumor mehurja pri otrocih je: rabdomiosarkom 71. Anevrizma povezana s hipertenzijo: Charcot-Bouchardove mikroanevrizme 72. Karioreksa je (razkroj citoplazme, razkroj celicne membrane, razkroj jedra…) 73. Tromboza (poškodba endotela, staza krvi, agregacija trombocitov, trombocitopenija…) 74. Lobarna pljucnica 75. Irreverzibilna okvara celic: piknoza jeder 76. Najpogostejši izvor trombembolij: globoke vene nog 77. Herpes simplex 2 (se prenaša med porodom, parenteralna okužba, v akutni fazi manj aktiven, nosilci vedno simptomatski…) 78. Pelvicno vnetje 79. Revmatska vrocica

1. Znacilnosti imunodiskrazicne amiloidoze so: a) razvije se v povezavi s proliferacijo limfocitov B b) razvije se v povezavi z razlicnimi kronicnimi boleznimi c) amiloid je grajen iz beljakovine AL d) amiloid v tkivih dokazemo z barvilom Kongo rdece e) amiloid je grajen iz beljakovine AA.

2. Znacilnosti metaplazije so: a) da je reverzibilna b) da je ireverzibilna c) da je pogostejsa v mezenhimskih celicah d) da je pogostejsa v epitelijskih celicah e) da zrele epitelijske ali mezenhimske celice ene vrste nadomestijo zrele epitelijske ali mezenhimske celice druge vrste.

3. Pasivna hiperemija (kongestija): a) je pogost patoloski proces v jetrih in vranici b) nastane zaradi simpaticne nevrogene stimulacije c) je vedno sistemski bolezenski proces d) se pojavi v pljucih pri dekompenzaciji levega prekata e) je pogosto povezana z lokalnim edemom.

4. Hemoragicni infarkt je znacilen za: a) srce b) pljuca c) crevesje d) ledvice e) trebusno slinavko.

5. Znacilnosti tujkovega granuloma so: a) tujek je lahko endogena ali eksogena snov b) tujkov granulom nastane zaradi mehanicnega in kemicnega drazenja c) v osrednjem delu tujkovega granuloma je vedno obilen gnojni eksudat d) v tujkovem granulomu pogosto najdemo tudi Langhansove velikanke e) nastane zaradi sekundarne bakterijske infekcije.

6. Najpogostejsi izvor pljucne trombembolije je: a) tromboza globokih ven spodnjih okoncin b) tromboza globokih ven zgornjih okoncin c) tromboza povrhnjih ven spodnijh okoncin d) tromboza levega atrija e) arterijska tromboza.

7. Dejavniki tveganja za infekcijski endokarditis so: a) prirojena srcna hiba b) prebolela revmaticna vrocina c) tromboza povrhnjih ven spodnjih okoncin d) pljucna trombembolija e) uzivanje intravenskih drog.

8. Najverjetnjsi patogenetski mehanizem pri revmaticni vrocini je: a) preobcutljivostna reakcija na virusne antigene b) direktni ucinek bakterijskih toksinov c) virusna okuzba d) odlaganje imunskih kompleksov e) navskrizna reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom z lastnimi antigeni.

9. Nerazvitje organa zaradi odsotnosti genetske zasnove imenujemo: a) hipoplazija b) atrofija

c) agenezija d) aplazija e) atrezija.

10. Najpogostejsi povzrocitelji osteomielitisa so: a) bakterije b) virusi c) glive d) paraziti e) drugi mikroorganizmi.

11. Difuzno gnojno vnetje imenujemo: a) absces b) empiem c) flegmona d) granulom e) gangrena.

12. Znacilnosti karcinoma in situ so: a) da ne prerasca bazalne membrane b) da metastazira redkeje kot invazivni karcinom c) da vznikne samo v ploscatem epiteliju d) celicna polimorfija in atipije v vsej debelini epitelija e) patoloske mitoze.

13. Ploscatocelicni karcinom je pogost v: a) scitnici b) kozi c) pljucih d) zelodcu e) poziralniku.

14. Pri gradaciji tumorja upostevamo: a) velikost tumorja b) regresivne spremembe v tumorju c) stevilo mitoz v tumorskem tkivu d) celicno in jedrno polimorfijo e) zasevanje v podrocne bezgavke.

15. Pri dolocanju stadija tumorja upostevamo: a) velikost tumorja b) zasevanje v podrocne bezgavke c) angioinvazijo d) invazivno rast v okolna tkiva e) stevilo mitoz v tumorskem tkivu.

16. Maligni melanom lahko zraste kot primarni tumor v: a) kozi in nekaterih sluznicah b) pljucih c) retini d) leptomeningah e) jetrih.

17. Med benigne epitelijske tumorje sodijo: a) limfom b) adenom c) teratom d) papilom e) bazaliom.

18. Populacije, ki jih najbolj ogroza okuzba z virusom B/C hepatitisa so: a) narkomani b) delavci v tovarnah azbesta, vinilklorida in anilinskih barv c) novorojencki d) zobozdravstveni delavci e) zdravstveni delavci na oddelkih za dializo, kirurgijo, patologijo in sodno medicino.

19. Med bolezni, ki jih spremlja zvisana incidenca raka, stejemo: a) Barrettov poziralnik b) pepticni ulkus dvanajstnika c) ulcerozni kolitis d) kronicni atroficni gastritis e) divertikulitis.

20. Za karcinom debelega crevesa velja: a) je najpogostejsi vzrok smrti zaradi raka pri cloveku b) patogenetsko je v zvezi s hrano, ki ima malo vlaknin c) najpogostejsi je ploscatocelicni karcinom d) vecina se jih razvije iz adenomov e) stadij bolezni je najpomembnejsi prognosticni faktor.

21. Najpomembnejsa etioloska dejavnika pri akutnem pankreatitisu sta: a) alkoholizem b) vaskulitis c) okuzba z bakterijami ali glivicami d) ateroskleroza e) zolcni kamni.

22. Katera znacilnost kaze na zanesljivo maligno naravo tumorja a) Invazivna tumorska rast. b) Jedrna in celicna polimorfija.

c) Patoloske mitoze. d) Zasevanje. e) Nekroza in krvavitve v tumorju.

23. Vaskularni tumor, ki se pojavlja v zvezi z AIDS-om, je: a) kapilarni hemangiom b) glomangiom c) Kaposijev sarkom d) kavernozni hemangiom e) limfangiosarkom.

24. Spremembe v ustni votlini, ki se pogosteje pojavljajo v sklopu AIDS-a, so vse razen: a) aftozne ulceracije b) erozivni gingivitis c) Kaposijev sarkom d) karcinom malih slinavk e) lasasta levkoplakija.

25. Pri AIDS-u obicajno ugotovimo: a) limfocitozo b) pomanjkanje T limfocitov pomagalk c) pomanjkanje citotoksicnih limfocitov d) pomanjkanje naravnih celic ubijalk e) pomanjkanje/izgubo B limfocitov.

26. Najpogostejsi vzrok povecanja bezgavk je/so: a) kronicna limfaticna levkemija b) Hodgkinova nodularna skleroza c) metastaze karcinomov d) ne-Hodgkinov maligni limfom e) AIDS.

27. Ne-Hodgkinovi limfomi najpogosteje vzniknejo iz: a) limfocitov T b) limfocitov B c) celic NK (ubijalk) d) makrofagov e) plazmatk.

28. Maligni tumor v secnem mehurju je najpogosteje: a) ploscatocelicni karcinom b) adenokarcinom c) karcinoid d) tranziciocelularni karcinom e) papilom.

29. Zgodnji zacetek spolnega zivljenja in menjavanje spolnih partnerjev sta rizicna dejavnika za nastanek: a) karcinom maternicnega vratu b) endometrijski karcinom c) leiomiom maternice d) karcinom dojke e) karcinom ovarija.

30. Najpogostejsi vzrok subarahnoidalnega hematoma je: a) hipertenzija b) arterioskleroza c) trombocitopenija d) poskodba e) vnetje.

31. Mozganski absces lahko nastane: a) po poskodbi glave b) hematogeno c) ob gnojnem vnetju srednjega usesa d) kot zaplet gnojnega meningitisa e) z omejitvijo ecefalitisa.

32. Posledice virusnega meningitisa: a) hidrocefalus b) sekundarni vaskulitis c) mozganski absces d) ependimitis e) ni posledic.

33. Histioloske znacilnosti glioblastoma so: a) sincicijske velikanke in citotrofoblast b) huda celicna in jedrna polimorfija c) nekroze s psevdopalisadnim urejanjem celic d) proliferacija zilja e) rozete.

34. Difuzna alveolarna okvara: a) predstavlja morfoloske spremembe pri ARDS b) v zgodnjem stadiju bolezni so pogoste hialine membrane c) povzroca jo lahko pnevmotoraks d) lahko se razvije difuzna intersticijska pljucna fibroza e) pljuca so prekomerno zracna.

35. Kateri od nastetih dejavnikov NE povzroca difuzne alveolarne okvare a) Septicni sok.

b) Aspiracija zelodcne vsebine. c) Virusna okuzba. d) Pnevmotoraks. e) Radiacijski pnevmonitis.

36. Pri kronicnem bronhitisu obicajno lahko najdemo: a) hipertrofijo submukoznih zlez b) povecan upor pretoka zraka po dihalnih poteh c) vnetno infiltracijo z eozinofilnimi granulociti d) produktivni kaselj e) izrazito zadebeljeno bazalno membrano epitelija dihalnih poti.

37. Za raka poziralnika je znacilno: a) pogosto nastane iz adenoma b) prehrana je pomemben etioloski dejavnik c) navadno ozi svetlino poziralnika in ovira poziranje d) kot zaplet se pojavi Krukenbergov tumor e) za vznik je obvezna okuzba s HPV.

38. Barrettov poziralnik pomeni: a) displazijo sluznice poziralnika b) metaplazijo sluznice poziralnika v zlezno sluznico kot je normalna v zelodcu ali crevesju c) stenozo v srednji tretjini poziralnika d) divertikularno izbocenje v zgornji tretjini poziralnika e) pojav stevilnih cisticnih prostorov v sluznici poziralnika.

39. Pleomorfni adenom: a) je pravi mesani tumor, ker izvira iz razlicnih klicnih pol b) je najpogostejsi tumor slinavk c) se ne ponavlja d) je grajen iz epitelijskih in mioepitelijskih celic ter limfaticnega tkiva e) najpogosteje se pojavlja v obusesni slinavki in v malih zlezah slinavkah.

40. Znacilnosti lihen planusa so: a) lahko se pojavlja na ustni sluznici in kozi ali izkljucno na ustni sluznici b) klinicno locimo retikularno in erozivno obliko ter obloge ali plak c) znacilna histoloska slika kaze na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo s plazmatkami d) znacilna histoloska slika kaze na epitelijsko–stromalni meji gosto infiltracijo z limfociti T e) pri diagnostiki so v pomoc imunofluorescentne preiskave, ki so pri vseh oblikah lihen planusa na epitelijsko-stromalni meji negativne z IgG, IgM in IgA protitelesi ter pozitivne s fibrinogenom

41. Znacilnosti Warthinovega tumorja so:

a) cisticen tumor, svetline cist openja vecvrsten visokoprizmaticen epitelij, pod epitelijem je limfaticno tkivo b) najpogosteje se pojavlja v submandibularni zlezi slinavki c) v 10 se pojavlja obojestransko v obusesni slinavki d) zanj so znacilni cisticni prostori e) v adenomu se pogosto razvije limfom.

42. Znacilnosti infekcije s kandido so: a) lahko se pojavlja kot akutno psevdomembransko vnetje ustne sluznice b) pri kronicni hiperplasticni kandidiazi se pojavljajo hife izkljucno v bazalnem sloju epitelija c) zdravljenje s citostatiki ne vpliva na pogostejso obolevnost d) kronicna hiperplasticna kandidiaza se pojavlja kot bela lisa na ustni sluznici e) v histoloskih preparatih dokazemo glivicne hife s srebritvenim barvanjem po Groccu.

43. Kateri odgovor je pravilen za odontogeno cisto a) Epitelij cist ni v povezavi z epitelijem zoba v razvoju. b) Med odontogene ciste pristevamo tireoglosalno in branhiogeno cisto. c) Radikularna cista se razvije iz Malassezovih otockov. d) Rezidualna cista nastaja iz ostankov zobne lamine. e) Nazopalatina cista je najpogostejsa odontogena cista.

44. Med monomorfne adenome slinavk pristevamo: a) oksifilni adenom b) Warthinov tumor c) papilom d) mioepiteliom e) limfom.

45. Znacilnosti nekrotizirajoce sialometaplazije sta: a) sprememba je najpogosteje lokalizirana na dlesni b) klinicno se kaze kot resicasta belkasta tvorba na trdem nebu c) klinicno se kaze kot razjeda na trdem nebu d) histoloska slika je enaka kot pri verukoznem karcinomu e) klinicna slika je podobna karcinomu.

46. Znacilnost aftoznega stomatitisa je: a) v svetovni populaciji je to izredno redka bolezen; prizadene manj kot 1 ljudi b) klinicno se kaze v treh oblikah; minor, major in verukozni obliki c) za minor obliko so znacilni drobni bradavicasti poganjki epitelija in strome d) za minor obliko so znacilni majhni boleci ulkusi z znacilnim rumenkastim dnom e) major oblika se pojavi izkljucno na ustnem dnu.

47. Znacilnost ploscatocelicnega karcinoma ustne votline je:

a) najpogosteje se pojavlja do 25. leta b) klinicno se vedno kaze v obliki eksofiticne tvorbe c) najpogosteje se pojavlja na spodnji ustnici d) etiolosko ni povezan s kajenjem in slabo prehrano e) oddaljeni zasevki so najpogostejsi v jetrih.

48. Pravilna trditev za levkoplakijo je: a) na jeziku se ne pojavlja b) je redka sprememba na ustni sluznici c) je po definiciji bela lisa na ustni sluznici, vedno povezana z razvojem ploscatocelicnega karcinoma d) v histoloski sliki praviloma prevladuje zadebeljen keratinski sloj z atroficnim ploscatim epitelijem e) pod klinicno sliko bele lise se lahko skriva porozenevajoc invazivni karcinom.

49. Kateri sta znacilnosti radikularne ciste a) V stromi so prisotna eozinofilna Rushtonova telesca. b) Prisotno je vnetje. c) d) e)

50. Znacilnosti odontoma sta: a) spada med odontogene tumorje b) locimo ploscatocelicno in adenoidno obliko tumorja c) pogosto vznikne v ostenju keratociste d) v tumorju so vidni vsi elementi zobnega zametka; sklenina, dentin, pulpa in cement e) je najpogostejsi solidni (ne-cisticni) odontogeni tumor.

51. Folikularna cista kaze naslednje znacilnosti: a) najpogosteje se pojavlja ob zgornjih sekalcih b) najpogosteje jo obdaja mocno porozenevajoc hiperplasticen ploscat epitelij c) v epiteliju ciste se lahko pojavljajo tudi mucinske celice d) lahko se povezuje z razvojem adenokarcinoma, mukoepidermoidnega in ploscatocelicnega karcinoma e) pojavlja se v povezavi z neizrascenim zobom.

52. Znacilnost nazopalatinalne ciste je: a) je pogosta oblika odontogene ciste v nazopalatinalnem kanalu b) mikroskopsko je za cisto znacilen vecskladni ploscat epitelij ali dihalni epitelij, v vezivni stromi pa vecja zivcna povesma in vecje krvne zile c) pogosto se pojavlja v temporomandibularnem sklepu d) bolnik ima navadno pri odpiranju ust hude bolecine e) iz nazopalatinalne ciste se pogosto razvije ameloblastom.

53. Razvoj ploscatocelicnega karcinoma ustne votline je etiolosko povezan: a) s kajenjem in prekomernim uzivanjem zganih pijac b) z zvecenjem tobaka c) s hiperpigmentacijo ustne sluznice d) s pogosto izpostavljenostjo soncnim zarkom e) z infekcijo z virusom HIV.

54. Kateri trditvi veljata za ameloblastom a) Je najpogostejsi benigni tumor v ustni votlini. b) Pogosto zaseva v podrocne bezgavke in pljuca. c) Lahko se pojavlja samo v mehkih tkivih ustne votline. d) Klinicno se pojavlja v treh oblikah; unicisticna, policisticna in periferna. e) Unicisticna oblika tumorja se pojavlja najpogosteje med 50. in 70. letom.

55. Kateri od nastetih trditev za keratocisto NISTA pravilni a) Vedno se pojavlja kot solitarna lezija. b) Cisto najpogosteje obdaja parakeratoticen ploscat epitelij (6-10 skladov). c) Ovojnica ciste obicajno ni vnetno infiltrirana. d) Multiple ciste se pojavljajo v sklopu sindroma. e) Povezuje se z razvojem limfoma.

56. Znacilnosti adenoidnocisticnega karcinoma so: a) tumor sestavljajo drobne, sorazmerno unimorfne celice, podobne bazalnim in imajo kribriformno, tubularno ter solidno obliko b) oddaljeni zasevki so izjemno redki c) pogosto raste perinevralno d) najpogosteje se pojavlja v drobnih slinavkah ustne votline e) pojavlja se izkljucno v drobnih slinavkah.

57. Za karcinom ustnice je znacilno: a) je zelo redek tumor ustne votline b) histolosko je praviloma zlezni karcinom c) pogosto zaseva v pljuca d) pogostejsi je na spodnji ustnici e) lahko ima obliko verukoznega karcinoma.

58. Znacilnosti mukoepidermoidnega karcinoma sta: a) je vedno hitro rastoc tumor, ki zaseva le hematogeno b) je najpogostejsi karcinom v obusesni slinavki c) histoloska slika je povezana s prezivetjem bolnikov d) karcinom raste pogosto perinevralno e) za to obliko raka sta znacilni ploscatocelicna in hondroidna komponenta.

59. Tri najpogostejse lokalizacije ploscatocelicnega karcinoma ustne votline so: a) sluznica alveolarnega grebena b) lateralno-ventralna stran jezika

c) mehko nebo d) spodnja ustnica e) ustno dno.

60. Za amelogenesis imperfecta je znacilno: a) prekostevilni zobje b) motnje v funkciji ameloblastov in mineralizaciji emajlskega matriksa c) prizadeti so izkljucno odontoblasti d) generalizirana prizadetost zob e) bolezen ni dedna.

1. Najverjetnejsi patogenetski mehanizem pri revmaticni vrocici je: a) navzkrizna reakcija protiteles proti bakterijskim antigenom b) odlaganje imunskih kompleksov c) virusna okuzba d) direkten skodljiv ucinek bakterijskih toksinov e) preobcutljivostna reakcija na virusne antigene

1. Zolcni pigment: a) je sestavljen iz tirozin b) je podoben hemoglobinu c) je iz iste skupine kot hemosiderin

2. Metastaticna kalcifikacija je posledica: a) mascobne nekroze b) frakture kosti c) hiperkalciemije d) maligne neoplazije e) miliarne tuberkuloze 3. Langhansove velikanke: a) so pri tuberkulozi b) so pri sarkoidozi c) so pri tujkovem granulomu d) imajo jedra postavljena v obliki vencka e) imajo jedra urejena nepravilno na sredini citoplazme 4. Hemoglobinski pigmenti so: a) melanin b) antrakoticni pigment c) lipofuscin d) zolcni pigment e) ceroid 5. Amiloid lahko dokazemo z vsem RAZEN z: a) Kongo rdecem b) Sudan III c) fluorescentnim barvilom tioflavin T d) s pomocjo polarizacijskega mikroksopa

e) s pomocjo monoklonskih teles 6. Amiloid je: a) fibrilarna, kongofilna beljakovina b) vedno se nalaga generalizirano c) ne nastane nikoli na familiarni osnovi kot genetska motnja d) sestavlja ga skrob e) se nikoli ne odlaga v srcu 7. Primarna amiloidoza: a) povezana je z multiplim mielomom b) pod elektronskim mikroskopom jo lahko locimo od sekundarne c) amiloid se odlaga v srcu d) je posledica revmatoidnega artiritisa e) ne prizadane ledvic

8. Pasivna hiperemija: a) je pogost pojav v jetrih in vranici b) nastane zaradi simpaticne nevrogene stimulacije c) je vedno sistemski bolezenski proces d) se pojavi v pljucih pri dekompenzaciji levega prekata e) je povezan z lokalnim edemom 9. Z nastankom tromboze so povezani: a) aktivacija koagulacijskega mehanizma b) enodotelna okvara c) oblikovanje trombocitnih agregatov d) trombocitopenija e) zastoj krvi 10. Za diabeticno glumerulosklerozo velja vse razen: a) je posledica metabolnih motenj 11. Glomerulonefritis: a) je vnetje omejeno na ledvicne zile b) nastane zaradi bakterijske infekcije iz secnih poti c) ni nikoli povezan z imunskimi mehanizmi d) najpogosteje nastane zaradi patoloskega odlaganja imunskega kompleksa e) ne povzroci nikoli nefrotskega sindroma 12. Pielonefritis: a) je zelo redka bolezen ledvic b) navadno je posledica ascendentne infekcije z gram (–) bakterijami c) je imunokompleksna bolezen d) nikoli ni purulentno vnetje e) ne more nastati kronicna oblika te bolezni 13. Akutni postinfekcijski glomerulonefritis: a) nastane zaradi neposrednega ucinka bakterij na glomerule b) nastane najpogosteje kot posledica streptokokne infekcije c) hemoliticni streptokok direktno napade glomerul d) je neozdravljiva bolezen

e) histomorfolosko ga oznacuje glomerulno endokapilarni proliferacijski eksudat 14. Ekstrakapilarni proliferacijski glomerolnefritis : a) oznacuje ga polmesecasti kapsulni proliferat b) nastane kot posledica hude glomerulne poskodbe c) je lahko imunokompleksne narave d) bolezen se ponavadi naglo konca z ledvicno odpovedjo e) nikoli ne nastane zaradi delovanja avtoprotiteles proti antigenom v glomerulni bazalni membrani 15. Idiopatski nefrotski sindrom z minimalnimi spremembami: a) je najpogostejsa oblika nefrotskega sindroma pri otrocih do 4. leta b) je oblika imunokompleksnega glomerulonefritisa c) pod elektronskim mikroskopom ga oznacuje difuzno izginotje nozic podocitov d) bolezen lahko uspesno zdravimo s kortikosteroidi e) je imunokompleksna bolezen 16. Intersticijski nefritis: a) oznacuje intersicijske vnetne spremembe b) ob intersticiju so navadno prizadeti tudi ledvicni tubuli c) je najpogostejsa imunokompleksna ledvicna bolezen d) pielonefritis je ena od oblik intersticijskega nefritisa e) nastane lahko zaradi skodljivih vplivov nekaterih zdravil 17. Akutni intersticijski nefritis: a) je neozdravljiva bolezen b) vzrok so nekatera zdravila c) vzrok so virusne in bakterijske infekcije d) v ledvicnem intersticiju ugotovimo vnetni celicni infiltrat e) glometul je vedno prizadet ze na zacetku 18. Oznaci bolezen, katere nastanek je povezan s kasno celicno preobcutljivostjo: a) Goodpasterjev sindrom b) Akutna zavrnitev presadka c) Kontaktni dermitis d) Gnojna angina e) Glomerulonefritis 19. Pljucna aspiracija je posledica: a) divertikla poziralnika b) ahalazije c) Barretovega poziralnika d) Displazije sluznice poziralnika e) Stenozirajocega karcinoma poziralnika 20. Znacilnosti avtoimunskega gastritisa: a) najpogostejsa oblika kronicnega gastritisa pri nas b) prizadane samo antralno sluznico zelodca c) v serumu so zvisana protitelesa za parietalne celice d) lahko se pojavi kot zaplet zelodcni karcinom 21. Celiakija: a) obolevajo izkljucno otroci b) resice v tankem crevesu atrofirajo

c) ni etioloskih povezav s hrano d) pri otrocih povzroci zastoj rasti e) v epiteliju resic so pomnozeni limfociti T 22. Vse je posledica kronicnega alkoholizma RAZEN: a) pospesen razvoj ateroskleroze b) kronicni pankreatitis c) oslabljenost skeletne misice d) kardiomiopatija e) atrofija testisov 23. Mukoviscidoza 24. Preklapmsija in eklampsija: a) v prvem trimesecju nosecnosti b) znacilen je razvoj edemov, zvisanje krvnega pritisa in proteinurije c) posledica EBV infekcije d) v placenti lahko najdemo anemicni infarkt in krvavitve 25. Kronicni hepatitis se lahko razvije pri: a) okuzbi s Helicobacter Pylori b) Marfanovi genopatiji 27. Avtoimune bolezni jeter so: 28. Za Botriodni ( sarcoma botryoides) sarkom velja: a) pojavlja se predvsem pri otrocih in adolescentih b) bogosto se razvije v predelu genitourinalnega trakta in glave ter vratu c) makroskopsko je mehak, zelatinast in grozdast d) pojavlja se pri starejsih zenskah e) spada med maligne tumorje mascevja 29. Endometrioza 30. Osteoporoza 31. Ankiloza 32. Akutna limfoblastna anemija 33. Mb. Basedow 34. Warthinov tumor 35. Ploscatocelicni karcinom v ustih 36. Adenocisticni karcinom 37. Pleomorfni adenom 38. Azbestoza 39. Karcinom ledvicnih celic 40. Nefroblastom (Wilmsov tumor) 41. Karcinom prostate 42. Najpogostejsa sprememba v dojkah (vnetje, fibroadenom,..) 43. Najpogostejsi histoloski tip karcinom dojk 44. Najpogostejsi tumor secnega mehurja pri otrocih 45. Miastenija gravis 46. Humane prionske bolezni 47. Histoloske znacilnosti plaka pri klasicni obliki multiple skleroze.

1. Kaj je karioreksa? 2. Kaj je značilno za metaplazijo? 3. Značilnosti revmatičnega verukoznega endokarditisa. 4. Prizadetost zaklopk pri endokarditisih? Kje, kako, mehanizem, zaporni sistem zaklopk? 5. Na kateri organel vpliva ionizirajoče sevanje? 6. Kaj je značilno za karcinoid – str. 148. 7. Kaj je značilno za lobarno pljučnico? 8. Kaj je značilno za maligni melanom? 9. Histološke značilnosti benignega nevusa SPITZa? 10. Pilocitni actrocitom – značilnosti, najboljša prognoza? 11. Znaličnosti leomiosarkoma.

12. Karcinom insitu – značilnosti. 13. Seminom testisa – značilnosti. 14. Kaj je značilno za osteosarkom? 15. Kaj je značilno za leomiom? 16. Kaj je značilno za amiloidozo ledvic? 17. Kaj je značilno za ulcerozni kolitis in Chronovo bolezen, primerjava? 18. Značilnosti celiakije. 19. Atrezija jejunuma – značilnosti. 20. Osteomielitis – značilnosti. 21. Kostna ankiloza – značilnosti.

22. Popolna in delna pljučna atelektaza – značilnosti, razlike. 23. Lobularna pljučnica – značilnosti. 24. Značilnosti pljučnega raka – str. 303. 25. Vzroki za hidrocefalus – str. 307. 26. Karcinom dojke – značilnosti – str. 322. 27. Kdaj se pojavi difuzna alveolarna okvara – str. 102. 28. Kaj je značilno za hialinozo? 29. Vzroki za arterosklerozo.

30. Značilnosti dermatofibroma – iz kje, kako vznikne? 31. Kaj je značilno za CMV – str. 80. 32. Kronična in akutna zavrnitev presadka, vse, katere celice, kdaj, kako? – str. 77. 33. Značilnosti preobčutljivosti – vseh vrst – str. 70. 34. Značilnosti kroničnega virusnega hepatitisa – str. 50. 35. Kronični kataralni bronhitis – kje, kako, definicija, značilnosti, histo. značilnosti? 36. Infekcijski endokarditis – kje, kako, vzrok, značilnosti? – str. 260. 37. Serofebrinozni in hemoragični perikarditis – značilnosti – str. 265. 38. Karcinom želodca – str. 270.

39. Najpogostejši vzrok srčnega infarkta je… Motnje srčnega ritma. 40. Cistična fibroza – mukoviscidoza – značilnosti, kako se deduje? 41. Kožne bolezni – katera ni kožna bolezen?

42. Kje se pojavljajo endokarditisi? Pri SLE ali EBV?... 43. Kaj je epulis – značilnosti, kje se pojavlja? 44. Kaj je keraticista – vse značilnosti – str. 174. 45. Kaj je značilno za idiopatsko levkoplakijo – str. 176. 46. Kaj je značilno za ameloblastom – str. 180. 47. Značilnosti glioblastoma – str. 162. 48. Značilnosti urotelnega karcinoma sečnega mehurja – str. 152. 49. Zasevki v možganih so mucinozni in adenocistični, iz kje najverjetneje zaseva a. prostata b. kolon c. rektum d. pljuča e. želodec 50. Kaj je značilno za poroženevajoč invazivni ploščatocelični karcinom – str. 150.

51. Pleomorfni adenom obušesne slinavke – kje, kako, zakaj se pojavlja, značilnosti – str. 144. 52. Limfomatozni papilarni cistadenom obušesne slinavke – vse – str. 144. 53. Kaj je značilno za fibroadenom dojke – str. 142. 54. Značilnost nehodkinovih in hodkinovih limfomov. 55. Značilnosti tuberkuloze. 56. Značilnosti celice vnetja, katere so prve, kaj delajo… 57. Zakaj se pojavlja bolečina pri vnetju – kinini, citokini, histamin, serotonin. 58. Značilnosti hiperplazije prostate – str. 22. 59. Anemični infarkt hrbtenjače, za kakšen infarkt gre, celice, značilnosti…