· PE 366.125\ I SL VSEBINA SPREJETA BESEDILA P6_TA-PROV(2005)0469 Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES, ESAE in Švicarsko konfederacijo * (A6-0337/2005 - Poroe

$Page 1: · PE 366.125\ I SL VSEBINA SPREJETA BESEDILA P6_TA-PROV(2005)0469 Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES, ESAE in Švicarsko konfederacijo * (A6-0337/2005 - Poroe$
SL SL

2005 - 2006

SPREJETA BESEDILA

na seji dne:

torek

13. december 2005

DEL I P6_TA-PROV(2005)12-13 ZAČASNA IZDAJA PE 366.125


PE 366.125\ I

SL

VSEBINA

SPREJETA BESEDILA

P6_TA-PROV(2005)0469 Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES, ESAE in Švicarsko konfederacijo * (A6-0337/2005 - Poročevalec: Giles Chichester) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi sporazuma v imenu Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropskimi skupnostmi na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani (KOM(2005)0333 – C6-0345/2005 – 2005/0135(CNS)) .......................................................................................................................... 1

P6_TA-PROV(2005)0470 Omejitve uvoza piva na Finsko * (A6-0322/2005 - Poročevalec: Pervenche Berès) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 69/169/EGS o začasnih količinskih omejitvah uvoza piva na Finsko (KOM(2005)0427 – C6-0302/2005 – 2005/0175(CNS)).............................................................. 2

P6_TA-PROV(2005)0471 Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja ***I (A6-0345/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja glede mandata izvršnega direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0141/2005 – 2005/0072(COD)) ......................................................................................................................... 3

P6_TA-PROV(2005)0472 Mandat direktorja Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja ***I (A6-0347/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 337/75 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0142/2005 – 2005/0073(COD)) .............................................................................................. 5

P6_TA-PROV(2005)0473 Mandat direktorja in namestnika direktorja Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer ***I (A6-0349/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani)

II /PE 366.125

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1365/75 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer glede mandata direktorja in namestnika direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0143/2005 – 2005/0074(COD)) ......................... 7

P6_TA-PROV(2005)0474 Mandat direktorja Evropske ustanove za usposabljanje ***I (A6-0351/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega paralmenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1360/90 o ustanovitvi Evropske ustanove za usposabljanje glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0144/2005 – 2005/0075(COD)) ......................................................................................................................... 9

P6_TA-PROV(2005)0475 Mandat direktorja Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti ***I (A6-0352/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 302/93 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0145/2005 – 2005/0076(COD)) .................................................................................................. 11

P6_TA-PROV(2005)0476 Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane ***I (A6-0354/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane (KOM(2005)0190 – C6-0146/2005 – 2005/0081(COD)) ....................................................................................................................... 13

P6_TA-PROV(2005)0477 Mandat direktorja Evropskega centra za preprečevanje in nadziranje bolezni ***I (A6-0357/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o vzpostavitvi Evropskega centra za preprečevanje in nadziranje bolezni glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0147/2005 – 2005/0082(COD)) ......................................................................................... 16

P6_TA-PROV(2005)0478 Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila ***I (A6-0359/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila (KOM(2005)0190 – C6-0148/2005 – 2005/0083(COD)) ....................................................................................................................... 18

P6_TA-PROV(2005)0479 Mandat direktorja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ***I (A6-0360/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani)

PE 366.125\ III

SL

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2062/94 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0149/2005 – 2005/0085(COD)) .................................................................................................. 21

P6_TA-PROV(2005)0480 Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za pomorsko varnost ***I (A6-0361/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost glede mandata izvršnega direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0150/2005 – 2005/0086(COD)) .................................................................................................. 23

P6_TA-PROV(2005)0481 Mandat izvršnega direktorja in direktorjev Evropske agencije za varnost v letalstvu ***I (A6-0362/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1592/2002 glede mandata izvršnega direktorja in direktorjev Evropske agencije za varnost v letalstvu (KOM(2005)0190 – C6-0151/2005 – 2005/0087(COD)) .................................................................................................. 25

P6_TA-PROV(2005)0482 Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za železniški promet ***I (A6-0363/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet glede mandata izvršnega direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0152/2005 – 2005/0088(COD)) .................................................................................................. 27

P6_TA-PROV(2005)0483 Mandat predsednika Urada za harmonizacijo na notranjem trgu * (A6-0346/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 40/94 glede mandata predsednika Urada za harmonizacijo na notranjem trgu (KOM(2005)0190 – C6-0208/2005 – 2005/0077(CNS)) .................................................... 29

P6_TA-PROV(2005)0484 Mandat predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte * (A6-0348/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2100/94 glede mandata predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte (KOM(2005)0190 – C6-0207/2005 – 2005/0078(CNS))............................................................ 32

P6_TA-PROV(2005)0485 Mandat direktorja Prevajalskega centra za organe Evropske unije * (A6-0350/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2965/94 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0206/2005 – 2005/0079(CNS))................... 34

IV /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0486 Mandat direktorja Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije* (A6-0353/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1035/97 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0205/2005 – 2005/0080(CNS))........................................................................................................................ 36

P6_TA-PROV(2005)0487 Mandat izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa GNSS * (A6-0355/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1321/2004 glede mandata izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa GNSS (KOM(2005)0190 – C6-0204/2005 – 2005/0084(CNS)) .................................... 38

P6_TA-PROV(2005)0488 Mandat izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje * (A6-0358/2005 - Poročevalec: Giuseppe Gargani) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2007/2004 glede mandata izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (KOM(2005)0190 – C6-0203/2005 – 2005/0089(CNS)).............. 40

P6_TA-PROV(2005)0489 Evropsko leto enakih možnosti za vse ***I (A6-0366/2005 - Poročevalka: Martine Roure) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu enakih možnosti za vse (2007) – Pravični družbi naproti (KOM(2005)0225 – C6-0178/2005 –2005/0107(COD))............................................................ 42

P6_TA-PROV(2005)0490 Sporazum o prošnjah za azil in sistemu Eurodac (Danska) * (A6-0379/2005 - Poročevalka: Martine Roure) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko, s katerim se na Dansko razširjajo določbe Uredbe (ES) št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, in Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (KOM(2004)0594 – 14787/1/2004 – C6-0198/2005 – 2004/0205(CNS)) ................................. 58

P6_TA-PROV(2005)0491 Sporazum o prošnjah za azil (Islandija in Norveška) * (A6-0380/2005 - Poročevalka: Martine Roure) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (KOM(2005)0131 – 8479/2005 – C6-0197/2005 – 2005/0031(CNS))........................................................................ 59

PE 366.125\ V

SL

P6_TA-PROV(2005)0492 Predložitev vlog za ribolovna dovoljenja tretjim državam * (A6-0387/2005 - Poročevalka: Carmen Fraga Estévez) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 3317/94 o predložitvi vlog za ribolovna dovoljenja tretjim državam (KOM(2005)0238 – C6-0201/2005 – 2005/0110(CNS))............................................................ 61

P6_TA-PROV(2005)0493 Razširitev programa TAIEX na države upravičenke ESPI * (A6-0388/2005 - Poročevalka: Cecilia Malmström) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta, ki državam upravičenkam do evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ESPI) omogoča koriščenje programa za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX) (KOM(2005)0321 – C6-0283/2005 – 2005/0133(CNS))............................................................ 62

P6_TA-PROV(2005)0494 Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij v Skupnosti ***II (A6-0325/2005 - Poročevalec: Paolo Costa) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenata o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95 (6919/1/2005 – C6-0269/2005 – 2003/0291(COD)) ......................................................................................... 64

P6_TA-PROV(2005)0495 Baterije, akumulatorji in njihovi odpadki ***II (A6-0335/2005 - Poročevalec: Hans Blokland) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (5694/5/2005 – C6-0268/2005 – 2003/0282(COD)) ............................................................................................ 65

P6_TA-PROV(2005)0496 Učinkovitost rabe končne energije ***II (A6-0343/2005 - Poročevalec: Mechtild Rothe) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (10721/3/2005 – C6-0298/2005 – 2003/0300(COD)) ............................................................................................ 75


PE 366.125\ 1

SL

P6_TA-PROV(2005)0469

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES, ESAE in Švicarsko konfederacijo *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi sporazuma v imenu Evropske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropskimi skupnostmi na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani (KOM(2005)0333 – C6-0345/2005 – 2005/0135(CNS))

(Postopek posvetovanja) Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2005)0333)1,

– ob upoštevanju člena 170 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0345/2005),

– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0337/2005),

1. odobri sklenitev sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

1 Še ni objavljeno v Uradnem listu.

2 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0470

Omejitve uvoza piva na Finsko *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 69/169/EGS o začasnih količinskih omejitvah uvoza piva na Finsko (KOM(2005)0427 – C6-0302/2005 – 2005/0175(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0427)1,

– ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0302/2005),

– ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0322/2005),

1. odobri predlog Komisije;

2. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


PE 366.125\ 3

SL

P6_TA-PROV(2005)0471

Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja glede mandata izvršnega direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0141/2005 – 2005/0072(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0190)1,

– ob upoštevanju členov 251(2) in 175 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0141/2005),

– ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A6-0345/2005),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;


Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe Parlamenta

Sprememba 1 UVODNA IZJAVA 1 A (novo)

(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se izvršnega direktorja imenuje na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.

Sprememba 2 UVODNA IZJAVA 2


4 /PE 366.125

(2) Primerno je določiti, da se ta mandat podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem ovrednotenju.

(2) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se ta mandat podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem ovrednotenju in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.

Sprememba 3 ČLEN 1

Člen 9, odstavek 1, prvi stavek (Uredba (EGS) št. 1210/90)

1. Agencijo vodi izvršni direktor, ki ga na predlog Komisije imenuje upravni odbor za obdobje petih let in kateremu se na predlog Komisije in po ovrednotenju mandat lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

1. Agencijo vodi izvršni direktor, ki ga na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, imenuje upravni odbor za obdobje petih let. Po ovrednotenju in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, lahko upravni odbor mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

Pri ovrednotenju Komisija upošteva zlasti: Pri ovrednotenju upravni odbor upošteva zlasti:

- rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, kako so bili doseženi;


- naloge in potrebe agencije v naslednjih letih.

- naloge in potrebe agencije v naslednjih letih.

Ovrednotenje se nemudoma posreduje Komisiji in Evropskemu parlamentu.

PE 366.125\ 5

SL

P6_TA-PROV(2005)0472

Mandat direktorja Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 337/75 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0142/2005 – 2005/0073(COD))


Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ((KOM(2005)0190)1,


– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0347/2005),

1. odobri spremenjeni predlog Komisije;






(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se direktorja imenuje po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.


(2) Primerno je določiti, da se ta mandat (2) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se ta 1 Še ni objavljeno v Uradnem listu.

6 /PE 366.125

podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem vrednotenju.

mandat podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem ovrednotenju in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.

Sprememba 3 ČLEN 1, ODSTAVEK -1 (novo)

Člen 6, odstavek 1, (Uredba (EGS) št. 337/75)

V členu 6 Uredbe (EGS) št. 337/75 se odstavek 1 nadomesti z:

"1. Direktorja centra imenuje Komisija po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, na osnovi seznama kandidatov, ki ga predloži upravni odbor."

Sprememba 4 ČLEN 1

Člen 6, odstavek 2, pododstavek 1 (Uredba (EGS) št. 337/75)

(2) Mandat direktorja traja pet let. Na predlog upravnega odbora in po ovrednotenju se mandat lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

(2) Mandat direktorja traja pet let. Na predlog upravnega odbora in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju se mandat lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

PE 366.125\ 7

SL

P6_TA-PROV(2005)0473

Mandat direktorja in namestnika direktorja Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1365/75 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer glede mandata direktorja in namestnika direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0143/2005 – 2005/0074(COD))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju členov 251(2) in 137(1)(a) in (b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0143/2005),









(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se direktorja in namestnika direktorja imenuje po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.


(2) Primerno je določiti, da se ta mandat podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem

(2) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se ta mandat podaljša enkrat, po opravljenem


8 /PE 366.125

vrednotenju. ustreznem ovrednotenju in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.

Sprememba 3 ČLEN 1

Člen 8, odstavek 3, pododstavek 1 (Uredba EGS št. 1365/75)

3. Direktor in namestnik direktorja sta imenovana za obdobje največ petih let, ki se na predlog upravnega odbora in po ovrednotenju lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

3. Direktor in namestnik direktorja sta imenovana po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, za obdobje največ petih let, ki se na predlog upravnega odbora in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

PE 366.125\ 9

SL

P6_TA-PROV(2005)0474

Mandat direktorja Evropske ustanove za usposabljanje ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega paralmenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1360/90 o ustanovitvi Evropske ustanove za usposabljanje glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0144/2005 – 2005/0075(COD))


Evropski parlament,











(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se direktorja imenuje na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.


(2) Primerno je določiti, da se ta mandat podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem vrednotenju.

(2) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se ta mandat podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem ovrednotenju in po seznanitvi z


10 /PE 366.125

mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.


Člen 7, odstavek 1, pododstavek 1, prvi stavek (Uredba (EGS) št. 1360/90)

V členu 7(1) Uredbe (EGS) št. 1360/90 se prvi stavek nadomesti z:

"1. Direktorja ustanove imenuje upravni odbor na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, za obdobje petih let."

Sprememba 4 ČLEN 1

Člen 7, odstavek 1, pododstavek 1, drugi stavek (Uredba (EGS) št. 1360/90)

Na predlog Komisije in po ovrednotenju se ta mandat lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

Na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju se mandat lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

PE 366.125\ 11

SL

P6_TA-PROV(2005)0475

Mandat direktorja Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 302/93 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0145/2005 – 2005/0076(COD))


Evropski parlament,
















12 /PE 366.125


Sprememba 3 ČLEN 1

Člen 9, odstavek 1, pododstavek 1 (Uredba (EGS) št. 302/93)

1. Center vodi direktor, ki ga na predlog Komisije imenuje upravni odbor za obdobje petih let in kateremu se na predlog Komisije in po ovrednotenju mandat lahko podaljša enkrat za obdobje, ki ne presega petih let.

1. Center vodi direktor, ki ga na predlog Komisije imenuje upravni odbor po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, za obdobje petih let in kateremu se na predlog Komisije, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po ovrednotenju mandat lahko podaljša enkrat za obdobje, ki ne presega petih let.

PE 366.125\ 13

SL

P6_TA-PROV(2005)0476

Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane (KOM(2005)0190 – C6-0146/2005 – 2005/0081(COD))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju členov 251(2), 37, 95, 133 ter 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0146/2005),


– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0354/2005),







(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se izvršnega direktorja imenuje na osnovi seznama kandidatov, ki ga predloži Komisija po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.



14 /PE 366.125



Sprememba 3 ČLEN 1, TOČKA 1

Člen 26, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 178/2002)

1. V prvem stavku se črta izraz „z možnostjo ponovnega imenovanja“.

1. Prvi odstavek se nadomesti z:

"1. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament in po javnem natečaju ter objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v drugih glasilih, za obdobje petih let. Pred imenovanjem se kandidata, ki ga predlaga upravni odbor, povabi, da čim prej poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja poslancev te institucije. Izvršnega direktorja lahko odstavi s položaja upravni odbor z večino glasov."



Na predlog Komisije in po ovrednotenju se mandat izvršnega direktorja lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

Po ovrednotenju in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, upravni odbor mandat izvršnega direktorja lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.




- naloge in potrebe Agencije v naslednjih letih.


PE 366.125\ 15

SL


16 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0477

Mandat direktorja Evropskega centra za preprečevanje in nadziranje bolezni ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o vzpostavitvi Evropskega centra za preprečevanje in nadziranje bolezni glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0147/2005 – 2005/0082(COD))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju členov 251(2) in 152(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0147/2005),









(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se direktorja imenuje na osnovi seznama kandidatov, ki ga predloži Komisija po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.



PE 366.125\ 17

SL



Sprememba 3 ČLEN 1


1. Direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija po odprtem izbirnem postopku in po objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v drugih publikacijah, za obdobje petih let, ki se lahko na predlog Komisije in po ovrednotenju enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

1. Direktorja imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament in po odprtem izbirnem postopku in po objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v drugih publikacijah, za obdobje petih let, ki se lahko po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po ovrednotenju enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.




- naloge in potrebe centra v naslednjih letih.

- naloge in potrebe centra v naslednjih letih.


18 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0478

Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila (KOM(2005)0190 – C6-0148/2005 – 2005/0083(COD))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju členov 251(2), 95 in 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0148/2005),









(1a) Sprejeti bi bilo treba odločbo, da se izvršnega direktorja imenuje na osnovi predloga Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.


(2) Primerno je določiti, da se ta mandat (2) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se ta


PE 366.125\ 19

SL

podaljša enkrat, po opravljenem ustreznem ovrednotenju.




1. Tretji stavek se izbriše.

1. Prvi pododstavek se nadomesti z:

"1. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, za obdobje petih let na osnovi seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija po objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v drugih glasilih. Pred imenovanjem se kandidata, ki ga predlaga upravni odbor, povabi, da čim prej poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vprašanja njegovih poslancev. Na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, lahko upravni odbor izvršnega direktorja odstavi s položaja."


Člen 64, odstavek 1, pododstavka 2 in 3 (Uredba (ES) št. 726/2004)

Na predlog Komisije in po ovrednotenju se mandat izvršnega direktorja lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

Po ovrednotenju, in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, upravni odbor lahko mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.







20 /PE 366.125

PE 366.125\ 21

SL

P6_TA-PROV(2005)0479

Mandat direktorja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2062/94 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0149/2005 – 2005/0085(COD))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju členov 251(2) in 137(1)(a) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0149/2005),














22 /PE 366.125


Sprememba 3 ČLEN 1

Člen 11, odstavek 1, pododstavek 1 (Uredba (ES) št. 2062/94)

1. Agencijo vodi direktor, ki ga na predlog Komisije imenuje upravni odbor za obdobje petih let in kateremu se na predlog Komisije in po ovrednotenju mandat lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

1. Agencijo vodi direktor, ki ga na predlog Komisije imenuje upravni odbor po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, za obdobje petih let in kateremu se na predlog Komisije, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po ovrednotenju mandat lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

PE 366.125\ 23

SL

P6_TA-PROV(2005)0480

Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za pomorsko varnost ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost glede mandata izvršnega direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0150/2005 – 2005/0086(COD))


Evropski parlament,




– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0361/2005),







(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, ki Komisiji omogoča predlagati kandidate za mesto izvršnega direktorja po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.




24 /PE 366.125





V členu 16 Uredbe (ES) št. 1406/2002, se odstavek 1 nadomesti z:

"1. Izvršnega direktorja agencije imenuje upravni odbor na osnovi zaslug in dokazanih upravnih ter vodstvenih sposobnosti, ter glede na usposobljenost in izkušnje na področju pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaženja in boja proti onesnaževanju, ki ga povzročajo ladje. Upravni odbor sprejme odločitev s štiripetinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, lahko Komisija predlaga enega ali več kandidatov."

Sprememba 4 ČLEN 1


2. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Na predlog Komisije in po ovrednotenju se lahko mandat enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

2. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Na predlog Komisije, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po ovrednotenju se lahko mandat enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

PE 366.125\ 25

SL

P6_TA-PROV(2005)0481

Mandat izvršnega direktorja in direktorjev Evropske agencije za varnost v letalstvu ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1592/2002 glede mandata izvršnega direktorja in direktorjev Evropske agencije za varnost v letalstvu (KOM(2005)0190 – C6-0151/2005 – 2005/0087(COD))


Evropski parlament,











(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, da se izvršnega direktorja imenuje na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.



26 /PE 366.125





V členu 30 Uredbe (ES) št. 1592/2002, se odstavek 1 nadomesti z:

"1. Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja agencije na osnovi zaslug in dokazane poklicne usposobljenosti ter izkušenj na področju civilnega letalstva, ali ga na predlog Komisije odstavi po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament. Upravni odbor odloča s tričetrtinsko večino svojih članov."

Sprememba 4 ČLEN 1


4. Mandat izvršnega direktorja in direktorjev traja pet let. Na predlog Komisije in po ovrednotenju se mandat lahko podaljša enkrat za obdobje, ki ne presega petih let.

4. Mandat izvršnega direktorja in direktorjev traja pet let. Na predlog Komisije, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po ovrednotenju se mandat lahko podaljša enkrat za obdobje, ki ne presega petih let.

PE 366.125\ 27

SL

P6_TA-PROV(2005)0482

Mandat izvršnega direktorja Evropske agencije za železniški promet ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet glede mandata izvršnega direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0152/2005 – 2005/0088(COD))


Evropski parlament,











(1a) Sprejeti bi bilo treba določbo, ki bi Komisiji omogočila predlagati kandidate za mesto izvršnega direktorja po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.




28 /PE 366.125





V členu 31(1) Uredbe (ES) št. 881/2004, se prvi pododstavek nadomesti z:

"1. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na osnovi zaslug in dokazanih upravnih ter vodstvenih sposobnosti ter glede na usposobljenost in izkušnje na železniškem področju. Upravni odbor odloča s štiripetinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Komisija lahko predlaga enega ali več kandidatov po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament."

Sprememba 4 ČLEN 1


3. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Na predlog Komisije in po ovrednotenju se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

3. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Na predlog Komisije, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po ovrednotenju se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

PE 366.125\ 29

SL

P6_TA-PROV(2005)0483

Mandat predsednika Urada za harmonizacijo na notranjem trgu *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 40/94 glede mandata predsednika Urada za harmonizacijo na notranjem trgu (KOM(2005)0190 – C6-0208/2005 – 2005/0077(CNS)) (Postopek posvetovanja) Evropski parlament,






2. poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;







(1a) Določiti je treba, da predsednika imenuje Svet po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.



30 /PE 366.125


(2) Določiti je treba, da se ta mandat lahko enkrat podaljša po opravljenem ustreznem ovrednotenju in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.



V členu 120 Uredbe (ES) št. 40/94 se odstavek 1 nadomesti z:

"1. Predsednika urada imenuje Svet na podlagi seznama največ treh kandidatov, ki ga sestavi upravni odbor, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament. Svet lahko predsednika odstavi na predlog upravnega odbora."

Sprememba 4 ČLEN 1


2. Predsednikov mandat traja največ pet let. Na predlog upravnega odbora, po ovrednotenju in mnenju Komisije, se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

2. Predsednikov mandat traja največ pet let. Na predlog upravnega odbora in po ovrednotenju in mnenju Komisije ter po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

PE 366.125\ 31

SL

32 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0484

Mandat predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2100/94 glede mandata predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte (KOM(2005)0190 – C6-0207/2005 – 2005/0078(CNS)) (Postopek posvetovanja) Evropski parlament,













(1a) Določiti je treba, da se predsednika Urada imenuje na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po pridobitvi mnenja upravnega sveta.



PE 366.125\ 33

SL






"1. Predsednika Urada imenuje Svet na podlagi seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, in po pridobitvi mnenja upravnega sveta. Svet lahko predsednika odstavi na predlog Komisije po pridobitvi mnenja upravnega sveta."

Sprememba 4 ČLEN 1


2. Predsednikov mandat traja največ pet let. Na predlog Komisije, po ovrednotenju in mnenju upravnega odbora se lahko podaljša enkrat za obdobje, ki ni daljše od petih let.

2. Predsednikov mandat traja največ pet let. Na predlog Komisije, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju in mnenju upravnega sveta se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

34 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0485

Mandat direktorja Prevajalskega centra za organe Evropske unije *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2965/94 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0206/2005 – 2005/0079(CNS))


Evropski parlament,













(1a) Določiti je treba, da se direktorja imenuje na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.



PE 366.125\ 35

SL



Sprememba 3 ČLEN 1


1. Center vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na predlog Komisije za obdobje petih let, ki se lahko na predlog Komisije in po ovrednotenju enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

1. Center vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, za obdobje petih let, ki se lahko na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

36 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0486

Mandat direktorja Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije*

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1035/97 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije glede mandata direktorja (KOM(2005)0190 – C6-0205/2005 – 2005/0080(CNS))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju členov 284 in 308 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0205/2005),











(1a) Določiti je treba, da se direktorja imenuje na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.


PE 366.125\ 37

SL




Sprememba 3 ČLEN 1


1. Center vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na predlog Komisije za obdobje štirih let, ki se lahko na predlog Komisije in po ovrednotenju enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od štirih let.

1. Center vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, za obdobje štirih let, ki se lahko na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od štirih let.

38 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0487

Mandat izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa GNSS *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1321/2004 glede mandata izvršnega direktorja Evropskega nadzornega organa GNSS (KOM(2005)0190 – C6-0204/2005 – 2005/0084(CNS))


Evropski parlament,













(1a) Določiti je treba, da se izvršnega direktorja imenuje na podlagi seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.



PE 366.125\ 39

SL





V členu 7(2) Uredbe (ES) št. 1321/2004 se prvi pododstavek nadomesti z:

"2. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti, kakor tudi glede na usposobljenost in izkušnje, na podlagi seznama najmanj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija, po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament. Upravni odbor sprejme svojo odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov."

Sprememba 4 ČLEN 1


Mandat izvršilnega direktorja traja pet let. Na predlog Komisije in po ovrednotenju se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

Mandat izvršilnega direktorja traja pet let. Na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju se lahko enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

40 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0488

Mandat izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2007/2004 glede mandata izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (KOM(2005)0190 – C6-0203/2005 – 2005/0089(CNS))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju členov 62(2)(a) in 66 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0203/2005),











. (1a) Določiti je treba, da se izvršnega direktorja imenuje na predlog Komisije po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament.


PE 366.125\ 41

SL







"1. Komisija po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, predlaga kandidate za delovno mesto izvršnega direktorja na podlagi seznama po objavi delovnega mesta v Uradnem listu Evropskih skupnosti in po potrebi v drugih tiskanih medijih ali na spletu."

Sprememba 4 ČLEN 1

Člen 26, odstavek 5, drugi stavek (Uredba (ES) št. 2007/2004)

Na predlog Komisije in po ovrednotenju lahko upravni odbor njun mandat enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

Na predlog Komisije in po seznanitvi z mnenjem predstavnika, ki ga imenuje Evropski parlament, ter po ovrednotenju lahko upravni odbor njun mandat enkrat podaljša za obdobje, ki ni daljše od petih let.

42 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0489

Evropsko leto enakih možnosti za vse ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu enakih možnosti za vse (2007) – Pravični družbi naproti (KOM(2005)0225 – C6-0178/2005 –2005/0107(COD))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 13(2) Pogodbe ES, v skladu s katerima mu je Komisija predstavila predlog (C6-0178/2005),


– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0366/2005),


2. poudarja, da so proračunska sredstva iz zakonodajnega predloga za obdobje po letu 2006 odvisna od sklepa o prihodnjem večletnem finančnem okviru;

3. poziva Komisijo, da v primeru sprejetja prihodnjega večletnega finančnega okvira predstavi predlog za uskladitev referenčnega zneska financiranja tega evropskega leta;

4. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno posreduje Parlamentu, v kolikor namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z novim besedilom;




Sprememba 1 Uvodna izjava 1

(1) Na podlagi člena 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je Svet sprejel Direktivo 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali etnično pripadnost med drugim na področju zaposlovanja, poklicnega

(2) Na podlagi člena 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je Svet sprejel Direktivo 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali etnično pripadnost med drugim na področju zaposlovanja, poklicnega


PE 366.125\ 43

SL

usposabljanja, izobraževanja, blaga in storitev ter socialne zaščite; Direktivo 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti, ter Direktivo 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.

usposabljanja, izobraževanja, blaga in storitev ter socialne zaščite; Direktivo 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti, ter Direktivo 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.


(2) Nediskriminacija je temeljno načelo Evropske unije. Člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje najrazličnejše oblike diskriminacije.

(1) Nediskriminacija je temeljno načelo Evropske unije. To načelo je treba upoštevati v vseh politikah Evropske unije.

Sprememba 3 Uvodna izjava 2 a (novo)

(2a) Člen 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti izpostavlja spodbujanje enakosti med spoloma kot eno poglavitnih nalog Skupnosti. Člen 3(2) Pogodbe prav tako zavezuje Skupnost k odpravljanju neenakosti in dejavnem spodbujanju enakosti med spoloma v vseh svojih dejavnostih.


(3) Enakost med moškimi in ženskami je temeljno načelo Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepovedujeta kakršno koli spolno diskriminacijo in zahtevata, da se enakost med moškimi in ženskami zagotovi na vseh področjih.

(3) Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije določata prepoved diskriminacije na kakršni koli podlagi in zahtevo, da se enakost med moškimi in ženskami zagotovi na vseh področjih.


(3a) Evropska zakonodaja s področja enakega obravnavanja in nediskriminacije

44 /PE 366.125

zadeva vse osebe v Evropski uniji.


(4) Člen 3(2) Pogodbe zahteva, da si Skupnost prizadeva odpraviti neenakosti in uveljaviti enakost med moškimi in ženskami v vseh svojih dejavnostih.

črtano


(5) Socialna agenda 2005–2010, ki dopolnjuje in podpira Lizbonsko strategijo, ima ključno vlogo pri uveljavljanju socialnih razsežnosti gospodarske rasti. Ena od prednostnih nalog socialne agende je uveljavitev enakih možnosti za vse kot vektorja tesneje povezane družbe.

(5) Socialna agenda 2005–2010, ki dopolnjuje in podpira lizbonsko strategijo, ima ključno vlogo pri uveljavljanju socialnih razsežnosti gospodarske rasti. Ena od prednostnih nalog socialne agende je uveljavitev enakih možnosti za vse kot sredstva za doseganje bolj socialno vključene družbe.


(6) Leta 2007 bo minilo deset let od evropskega leta boja proti rasizmu, med katerim je bil dosežen precejšen napredek pri odpravljanju rasne diskriminacije.

(6) Leta 2007 bo deseta obletnica evropskega leta boja proti rasizmu, ki je omogočil precejšen napredek pri odpravljanju rasne diskriminacije.


(7) Evropska zakonodaja je po vsej EU znatno povečala stopnjo zajamčene enakosti in zaščite pred neenakostjo in diskriminacijo in je bila katalizator pri oblikovanju skladnejšega, na pravicah temelječega pristopa k enakosti in nediskriminaciji.

(7) Evropska zakonodaja je po vsej EU znatno povečala stopnjo zajamčene enakosti in zaščite pred neenakostjo in diskriminacijo in je bila katalizator pri oblikovanju skladnejšega, na pravicah temelječega pristopa k enakosti in nediskriminaciji. Kljub vsemu pa se prebivalci EU v vsakdanjem življenju še vedno srečujejo z diskriminacijo in neenakim obravnavanjem.


PE 366.125\ 45

SL

(7a) Evropsko leto bi moralo poskrbeti za dinamiko, ki bi podpirala prizadevanja držav članic za izvajanje zakonodaje Skupnosti na področju enakosti in nediskriminacije.

Sprememba 11 Uvodna izjava 7 b (novo)

(7b) Pri dejavnostih, povezanih s starostjo, invalidnostjo, vero ali prepričanjem, raso ali spolno usmeritvijo, je dosledno upoštevanje razlik med spoloma bistvenega pomena.

Sprememba 12 Uvodna izjava 7 c (novo)

(7c) Posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija prek zelene knjige z naslovom "Enakost in nediskriminacija v razširjeni Evropski uniji", ki je bila sprejeta 28. maja 2004, kaže na to, da velika večina vprašanih oseb meni, da mora Unija okrepiti svoja prizadevanja v boju proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Sprememba 13 Uvodna izjava 7 d (novo)

(7d) V svoji Resoluciji o položaju Romov v Evropi Evropski parlament opozarja na razširjenost rasnega sovraštva do Romov in njegove diskriminatorne učinke na možnosti zaposlovanja, izobraževanja in socialnih storitev za najbolj prikrajšano etnično manjšino v Evropski uniji.


(8) Za uspešnost zakonodajnega okvira Skupnosti na področju nediskriminacije je ključnega pomena obseg množične javne

(8) Za uspešnost zakonodajnega okvira Skupnosti na področju nediskriminacije sta ključnega pomena obseg množične javne

46 /PE 366.125

podpore. Evropsko leto bi moralo biti katalizator večje ozaveščenosti in zagona. Pomagati bi moralo osredotočiti politično pozornost in mobilizirati vse zainteresirane posameznike in skupine ter tako uresničevati novo okvirno strategijo enakih možnosti Evropske unije

podpore in resnična politična volja. Pri tem igrajo poglavitno vlogo socialni partnerji, lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije. Evropsko leto bi moralo biti katalizator večje ozaveščenosti in zagona. Pomagati bi moralo osredotočiti politično pozornost v vseh državah članicah in mobilizirati vse zainteresirane posameznike in skupine ter tako uresničevati novo okvirno strategijo Evropske unije na področju nediskriminacije in enakih možnosti, in to tudi po letu 2007.


(8a) Evropsko leto se bo ukvarjalo tudi z reševanjem težav hkratne raznovrstne diskriminacije, to je diskriminacije iz dveh ali več razlogov, navedenih v členu 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pa tudi s spodbujanjem uravnoteženega obravnavanja vseh razlogov, navedenih v omenjenem členu.


(9) Zaradi neenakomernega napredka po državah članicah in različnega socialno-ekonomskega in kulturnega okolja ter posebnosti je treba glavni del dejavnosti evropskega leta decentralizirati in prenesti na nacionalno raven s sistemom neposrednega centraliziranega upravljanja v skladu s postopkom, določenim v členu 54(2)(c) Finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil1

_______ 1 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002); Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za

(9) Zaradi neenakomernega napredka na področju enakosti in nediskriminacije po državah članicah je ukrepanje nujno na evropski in nacionalni ravni. V skladu z načelom subsidiarnosti je treba glavni del dejavnosti evropskega leta decentralizirati in prenesti na nacionalno raven.

PE 366.125\ 47

SL

splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002).


(10) Sodelovanje v evropskem letu enakih možnosti za vse bi moralo biti odprto za države članice, države EFTA/EGP v skladu s pogoji iz Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (EGP), države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, in za države zahodnega Balkana v skladu s pogoji, določenimi na podlagi njihovih posameznih sporazumov, ter za države, ki so zajete z evropsko sosedsko politiko v skladu z določili strateškega dokumenta iz maja 2004 in akcijskimi načrti držav

(10) Sodelovanje v evropskem letu enakih možnosti za vse bi moralo biti odprto za države članice, države EFTA/EGP v skladu s pogoji iz Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (EGP), države pristopnice in države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, ter za države zahodnega Balkana v skladu s pogoji, določenimi na podlagi njihovih posameznih sporazumov, in za države, ki so zajete v evropsko sosedsko politiko v skladu z določili strateškega dokumenta iz maja 2004 in akcijskimi načrti držav.


(11) Potrebna je usklajenost in dopolnjevanje z drugimi ukrepi Skupnosti, zlasti na področju boja proti diskriminaciji in socialni izključenosti ter uveljavljanja temeljnih pravic, izobraževanja in usposabljanja, kulture in medkulturnega dialoga, mladine, državljanstva, priseljevanja in azilske politike ter enakosti med spoloma.

Ne zadeva slovenskega besedila.

Sprememba 19 Člen 2, točka (a)

(a) Pravice – ozaveščanje javnosti glede pravice do enakosti in nediskriminacije: evropsko leto bo poudarilo sporočilo, da imajo vsi ljudje ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost in spolno usmerjenost pravico do enakega obravnavanja.

(a) Pravice – ozaveščanje javnosti glede pravice do enakosti in nediskriminacije ter glede problema hkratne raznovrstne diskriminacije: evropsko leto bo poudarilo sporočilo, da imajo vsi ljudje pravico do enakega obravnavanja, in to ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost in spolno usmerjenost. Evropsko leto bi moralo prebivalstvu, ki je izpostavljeno diskriminaciji, omogočiti, da se bolje seznani s svojimi pravicami in obstoječo

48 /PE 366.125

evropsko zakonodajo zoper diskriminacijo.

Sprememba 20 Člen 2, točka (b)

(b) Zastopanost – spodbujanje razprave o tem, kako povečati udeležbo premalo zastopanih skupin v družbi: evropsko leto bo spodbudilo premislek in razpravo o potrebi po večji udeležbi teh skupin na vseh področjih in vseh ravneh družbe

(b) Zastopanost – spodbujanje razprave o tem, kako povečati udeležbo diskriminiranih skupin in uravnoteženo sodelovanje moških in žensk v družbi: evropsko leto bo spodbudilo premislek in razpravo o potrebi po večji udeležbi teh skupin in njihovem vključevanju v dejavnosti za boj proti diskriminaciji na vseh področjih in vseh ravneh družbe.

Sprememba 21 Člen 2, točka (c)

(c) Priznavanje – praznovanje in sprejemanje različnosti: evropsko leto bo poudarilo pozitivni prispevek, ki ga lahko družbi kot celoti dajo ljudje ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, zmožnosti, starost in spolno usmerjenost, zlasti z izpostavljanjem prednosti različnosti.

(c) Priznavanje – spodbujanje in praznovanje različnosti in enakosti: evropsko leto bo poudarilo pozitivni prispevek, ki ga lahko družbi kot celoti dajo ljudje ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, zmožnosti, starost in spolno usmerjenost, zlasti z izpostavljanjem prednosti različnosti.

Sprememba 22 Člen 2, točka (d)

(d) Spoštovanje in strpnost – uveljavljanje tesneje povezane družbe: evropsko leto bo povečalo ozaveščenost glede pomena, ki ga ima uveljavljanje dobrih odnosov med vsemi pripadniki družbe, še zlasti med mladimi, ter uveljavljanje in širjenje vrednot, ki so osnova boja proti diskriminaciji

(d) Spoštovanje – uveljavljanje tesneje povezane družbe: evropsko leto bo povečalo ozaveščenost glede pomena odpravljanja stereotipov, predsodkov in nasilja, uveljavljanja dobrih odnosov med vsemi pripadniki družbe, še zlasti med mladimi, ter uveljavljanja in širjenja vrednot, ki so osnova boja proti diskriminaciji.

Sprememba 23 Člen 3, odstavek 1, uvodni del

1. Dejavnosti, namenjene uresničevanju ciljev iz člena 2, obsegajo pripravo ali zagotovitev podpore:

1. Dejavnosti, namenjene uresničevanju ciljev iz člena 2, lahko obsegajo pripravo ali zagotovitev podpore in še posebej:

PE 366.125\ 49

SL

Sprememba 24 Člen 3, odstavek 1, točka (b)

(b) informativnim in promocijskim kampanjam;

(b) informativnim in promocijskim ter izobraževalnim kampanjam;

Sprememba 25 Člen 3, odstavek 1, točka (c)

(c) sodelovanju z mediji, poslovnim in podjetniškim sektorjem

črtano

Sprememba 26 Člen 3 a (novo)

Člen 3a Integracija načela enakosti spolov

Evropsko leto bo upoštevalo različne oblike diskriminacije zaradi rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti, ki jih doživljajo moški in ženske.

Sprememba 27 Člen 4, odstavek 1

Komisija zagotovi, da se dejavnosti Skupnosti, ki so zajete s tem sklepom, izvedejo v skladu s Prilogo

Komisija zagotovi, da se dejavnosti Skupnosti, ki so zajete s tem sklepom, izvedejo v skladu s Prilogo, in še posebej, da se vse oblike diskriminacije, zajete v členu 13 Pogodbe in členu 2 tega sklepa, obravnavajo uravnoteženo.


Komisija redno izmenjuje mnenja z interesnimi skupinami zlasti na evropski ravni glede priprave in izvajanja evropskega leta ter nadaljnjega ukrepanja. Takšne interesne skupine zato dobijo od Komisije ustrezne informacije. Komisija o njihovih stališčih obvesti odbor, ustanovljen v skladu s členom 6(1).

Komisija redno izmenjuje mnenja z interesnimi skupinami, nevladnimi organizacijami, ki zastopajo žrtve diskriminacije, in civilno družbo zlasti na evropski ravni glede priprave, izvajanja in ovrednotenja evropskega leta ter nadaljnjega ukrepanja. Takšne interesne skupine zato dobijo od Komisije ustrezne informacije. Komisija o njihovih stališčih obvesti odbor, ustanovljen v skladu s členom 6(1).

50 /PE 366.125


1. Vsaka država članica ustanovi ali imenuje nacionalni koordinacijski organ ali enakovredni upravni organ za pripravo sodelovanja v evropskem letu. Vsaka država članica zagotovi, da so v tem organu zastopane različne organizacije – predstavnice ljudi, ki so morebiti izpostavljeni diskriminaciji ali neenakemu obravnavanju, ter druge interesne skupine.

1. Vsaka država članica ustanovi ali imenuje izvajalsko telo na nacionalni ravni za pripravo sodelovanja v evropskem letu. O svoji odločitvi mora Komisijo obvestiti v enem mesecu od sprejetja tega Sklepa. To telo bo odgovorno za določanje nacionalne strategije in prednostnih nalog za evropsko leto ter za izbiro posameznih dejavnosti, ki bodo predlagane za financiranje Skupnosti. Nacionalna strategija in prednostne naloge za evropsko leto bodo določene v skladu s cilji iz člena 2 in bodo poskušale zagotoviti uravnoteženo obravnavanje vseh vzrokov diskriminacije, kot je navedeno v členu 2.

Vsaka država članica zagotovi, da ta organ sodeluje pri pripravi, opredelitvi in izvedbi nacionalnega načrta, ki ga je treba Komisiji predložiti najpozneje 31. decembra 2006. Nacionalni načrti umestijo cilje, navedene v členu 2, v nacionalno in kulturno okolje.

Postopek za dodeljevanje financiranja Skupnosti za dejavnosti na nacionalni ravni je naveden v delu II Priloge.


2. V skladu z določbami člena 54(2)(c) finančne uredbe Komisija prenese svoja pooblastila za izvrševanje proračuna na nacionalne posredniške organe, ki jih izberejo sodelujoče države in jih odobri Komisija v skladu s postopkom, določenim v delu II(1) Priloge.

2. Za izvajanje svojih nalog se bo to telo redno posvetovalo in tesno sodelovalo s civilno družbo, vključno z organizacijami, ki branijo ali zastopajo interese ljudi, ki bi lahko bili izpostavljeni diskriminaciji ali neenakemu obravnavanju, ter drugimi interesnimi skupinami.

Ko se Komisija prepriča, da so bili upoštevani postopek in pogoji, navedeni v delu II(1) Priloge, odobri izbrani posredniški organ in prenese nanj ustrezna proračunska pooblastila.


3. Nacionalni posredniški organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvrševanje nanje prenesenih izvedbenih nalog, kot so podrobneje navede v delu II(2) Priloge, v

črtano

PE 366.125\ 51

SL

zvezi z izbiro in upravljanjem lokalnih, regionalnih in nacionalnih dejavnosti, navedenih v delu II(4) Priloge. Komisija mora s posredniškim organom podpisati sporazum o prenosu pooblastil, kar je predpogoj za izvrševanje prenesenih nalog s strani organa. Komisija ima pravico spremljati in nadzorovati posredniške organe v skladu z zahtevami finančne uredbe.

Sprememba 32 Člen 6, naslov in odstavek 1

Odbor Posvetovalni odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz držav članic, predseduje pa mu zastopnik Komisije. Zastopnika iz države članice imenuje nacionalni posredniški odbor, omenjen v členu 5(2).

1. Komisiji pomaga posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz držav članic, predseduje pa mu zastopnik Komisije. Zastopnika iz države članice po možnosti imenuje nacionalno izvajalsko telo, omenjeno v členu 5(1).


2. Ukrepi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, opisani v delu II(4) Priloge, se lahko sofinancirajo iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti v višini največ 50 % vseh konsolidiranih stroškov izvedenih dejavnosti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, in sicer v skladu s postopkom iz člena 5(2).

2. Ukrepi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, opisani v delu II(5) Priloge, se lahko sofinancirajo iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti v višini največ 50 % vseh konsolidiranih stroškov izvedenih dejavnosti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, in sicer v skladu s postopkom iz dela II Priloge.


2. Zahtevki za finančno pomoč za ukrepe iz člena 7(2) se predložijo nacionalnim posredniškim organom, ki jih ustanovijo države članice. Nacionalni posredniški organi na podlagi mnenja nacionalnih koordinacijskih organov izberejo upravičence in dodelijo finančno pomoč vlagateljem zahtevkov, izbranim v skladu s postopkom iz člena 5(3).

2. Zahtevke za finančno pomoč za ukrepe iz člena 7(2) Komisiji predložijo nacionalna izvajalska telesa, ki jih ustanovijo države članice v skladu s postopkom iz dela II Priloge.

52 /PE 366.125


Komisija skupaj s sodelujočimi državami zagotovi usklajenost med ukrepi, predvidenimi s tem sklepom, in drugim ukrepanjem in pobudami na ravni Skupnosti ter na nacionalni in regionalni ravni.

Komisija skupaj z državami članicami zagotovi usklajenost med ukrepi, predvidenimi s tem sklepom, in drugim ukrepanjem in pobudami na ravni Skupnosti ter na nacionalni in regionalni ravni.

Sprememba 36 Člen 10, naslov

Sodelujoče države Sodelovanje držav nečlanic

Sprememba 37 Člen 10, odstavek 1, točke (a) do (c)

(a) države članice (a) države, s katerimi je Evropska unija podpisala pristopno pogodbo;

(b) države EFTE, ki so podpisnice Sporazuma EGP v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(b) države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji, ki veljajo za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti in so navedeni v okvirnem sporazumu oziroma sklepu pridružitvenih svetov;

(c) države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji, ki veljajo za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti in so navedeni v okvirnem sporazumu oziroma sklepu pridružitvenih svetov;

(c) države EFTA, ki so podpisnice sporazuma o EGP v skladu z določbami navedenega sporazuma;

Sprememba 38 Člen 11

Finančni okvir za izvajanje dejavnosti iz tega sklepa za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007 znaša 13,6 milijonov EUR.

Finančni okvir za izvajanje dejavnosti iz tega sklepa za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007 znaša 15 milijonov EUR, od katerih je 6 milijonov EUR namenjenih za obdobje do 31. decembra 2006. Za obdobje po 31. decembru 2006 je predvidena okvirna vsota, ki bo potrjena, če bo na tej stopnji v skladu z večletnim

PE 366.125\ 53

SL

finančnim okvirom, ki bo začel veljati od 1. januarja 2007 dalje.


Komisija lahko v okviru evropskega leta sodeluje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami.

Komisija lahko v okviru evropskega leta sodeluje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope in Organizacijo Združenih narodov.

Sprememba 40 Priloga, del I, odstavek 2, točka (a)

(a) oblikovanje logotipa in gesel za evropsko leto, ki se bodo uporabili pri vseh dejavnostih v povezavi z evropskim letom;

(a) oblikovanje logotipa, ki bo dostopen in na razpolago v različnih velikostih, in gesel za evropsko leto, ki se bodo uporabili pri vseh dejavnostih v povezavi z evropskim letom;

Sprememba 41 Priloga, del I, odstavek 3, pododstavek 1

Sodelovanje z gospodarskimi družbami, radijskimi in televizijskimi ter časopisnimi hišami, zlasti kot s partnerji, ki širijo informacije o evropskem letu.

črtano

Sprememba 42 Priloga, del I, odstavek 4, pododstavek 2

Komisija lahko v obojestransko korist Komisije in sodelujočih držav članic izkoristi tehnično in/ali upravno pomoč, na primer za financiranje zunanjega izvedenskega mnenja v zvezi z določenim vprašanjem.

Komisija lahko v obojestransko korist Komisije in držav članic izkoristi tehnično in/ali upravno pomoč, na primer za financiranje zunanjega izvedenskega mnenja v zvezi z določenim vprašanjem.

Sprememba 43 Priloga, del II, odstavek 1, pododstavka 2 in 3

Komisija v ta namen prenese svoja pooblastila za izvrševanje proračuna na nacionalne posredniške organe. V skladu s členi 35, 38 in 39 izvedbenih pravil finančne uredbe vsaka država članica predlaga svoj nacionalni posredniški organ in Komisiji predloži pisno izjavo, da

črtano

54 /PE 366.125

posredniški organ izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) je javni organ ali subjekt zasebnega prava, ki opravlja javne storitve, in je pod nadzorom nacionalnega revizijskega organa;

(b) zavezan je zakonodaji države članice, v kateri je bil ustanovljen;

(c) izpolnjuje zahteve zdravega finančnega poslovodenja, kar izkazuje predhodna analiza;

(d) še pred začetkom opravljanja nalog je vzpostavil notranji nadzorni sistem, računovodstvo in postopek dodeljevanja pomoči;

(e) v preteklosti se je uspešno ukvarjal z vprašanji nediskriminacije in enakega obravnavanja;

(f) ponuja ustrezna finančna poroštva, ki jih po možnosti izda javni organ, zlasti v zvezi s celotnim vračilom dolgovanih zneskov Komisiji.

Vsaka država članica Komisiji predloži pisno izjavo, da je bil izbor predlaganega organa objektiven in pregleden v skladu z opredeljenimi zahtevami Komisije.

Sprememba 44 Priloga, del II, odstavek 2

2. Vsak posredniški organ, na katerega Komisija prenese pooblastila za izvrševanje proračuna, izvaja naslednje naloge:

2. Po sprejetju tega sklepa bo Komisija nacionalna izvajalska telesa, ki so jih imenovale države članice, povabila k omejenemu razpisu za predloge.

(a) na podlagi javnega razpisa, pripravljenega v skladu z nacionalnim načrtom, izbere lokalne, regionalne in nacionalne dejavnosti in opravlja vse dejavnosti, potrebne za izvedbo takega razpisa;

(b) dodeli in izplača subvencije ter upravlja posebne sporazume o subvencijah za izbrane dejavnosti, ki zajemajo vse dejavnosti, potrebne za začetek in sklenitev

PE 366.125\ 55

SL

subvencijskih postopkov, tudi podpis sporazumov in po potrebi vračilo izplačanih subvencij;

(c) preveri, ali so bile storitve v okviru izbranih dejavnosti pravilno izvedene;

(d) poroča Komisiji o opravljenih storitvah, predloži ji vse zahtevane podatke in jo nemudoma obvesti o vsaki pomembnejši spremembi svojega postopka ali sistemov ter o razlogih zanjo;

(e) sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nepravilnosti in goljufij ter po potrebi sproži kazenski pregon v zvezi z vračilom izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, kar ne vpliva na odgovornost Evropske komisije v skladu z uredbami št. 2988/95, št. 2185/96 in št. 1073/99;

(f) Komisiji in zlasti Evropskemu uradu za boj proti prevaram (OLAF) nemudoma posreduje vse informacije v zvezi z domnevnimi ali dejanskimi primeri goljufije ali korupcije ali kake druge nezakonite dejavnosti.

Sprememba 45 Priloga, del II, odstavek 2 a (novo)

2a. Vsako nacionalno izvajalsko telo se bo lahko na razpis za predloge prijavilo z eno vlogo za finančna sredstva Skupnosti. Zahtevek za finančna sredstva bo moral vsebovati nacionalno strategijo in prednostne naloge evropskega leta, predlagane dejavnosti za financiranje znotraj določene države članice in imena organizacij, ki bodo zadolžene za izvajanje posameznih dejavnosti. Prav tako bo moral biti k zahtevku priložen natančen proračun, ki bo navedel višino vseh stroškov predlaganih dejavnosti in znesek ter vire sofinanciranja. Kot stroške bo mogoče uveljavljati tudi sredstva, namenjena za osebje nacionalnih izvajalskih teles in njihovo upravljanje.

56 /PE 366.125

Sprememba 46 Priloga, del II, odstavek 3

3. Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti prevaram imata enake pravice kot Komisija, zlasti v zvezi z dostopom.

3. Nacionalne strategije in prednostne naloge evropskega leta bodo morale biti v skladu s splošnimi cilji, predvidenimi v členu 2 tega sklepa, in si bodo morale prizadevati za uravnoteženo obravnavo vseh oblik diskriminacije, omenjenih v tem členu.

Komisija lahko izvede kontrolo upravičencev naročil in subvencij, ki jim jih je dodelil nacionalni posredniški organ.

Komisija lahko sklene, da prekliče odgovornost za izvedbo dodeljenih nalog, kadar niso več izpolnjeni pogoji, ki določajo, da mora biti poslovanje nacionalnega posredniškega organa v popolni skladnosti z načelom zdravega finančnega poslovodenja ter z zakonskimi in finančnimi pogoji glede prenosa pooblastil.

V ta namen izvedbeni ukrepi in sporazumi o subvencijah, ki izhajajo iz tega sklepa, predvidijo zlasti nadzor in finančno kontrolo s strani Komisije (ali katerega koli pooblaščenega predstavnika), revizije s strani Računskega sodišča ter preveritvene obiske s strani Evropskega urada za boj proti prevaram ali katerega koli oddelka Komisije v skladu s postopki Uredbe Sveta št. 2185/96.

Sprememba 47 Priloga, del II, odstavek 3 a (novo)

3a. Komisija bo vloge za finančna sredstva, ki jih bodo predložila nacionalna izvajalska telesa, ocenila in po potrebi zahtevala njihove spremembe. Nacionalna izvajalska telesa bodo zadolžena za usklajevanje in spremljanje izvajanja posameznih nacionalnih dejavnosti.

Sprememba 48 Priloga, del II, odstavek 5, točka (b)

PE 366.125\ 57

SL

(b) informativne kampanje in ukrepe na nacionalni ravni za širjenje načel in osnovnih vrednot, ki jih praznuje evropsko leto, vključno s podeljevanjem nagrad in pripravo natečajev;

(b) informativne in izobraževalne kampanje in ukrepe na nacionalni ravni za širjenje načel in osnovnih vrednot, ki jih praznuje evropsko leto, vključno s podeljevanjem nagrad in pripravo natečajev;

Sprememba 49 Priloga, del II, odstavek 5, točka (c)

(c) sodelovanje z gospodarskimi družbami, radijskimi in televizijskimi ter časopisnimi hišami, zlasti kot s partnerji, ki širijo informacije o evropskem letu na nacionalni ravni;

črtano

Sprememba 50 Priloga, del II, odstavek 5, točka (d)

(d) ankete in študije razen tistih, navedenih v 1(a) zgoraj.

(d) ankete in študije razen tistih, navedenih v I(3) zgoraj.

58 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0490

Sporazum o prošnjah za azil in sistemu Eurodac (Danska) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko, s katerim se na Dansko razširjajo določbe Uredbe (ES) št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, in Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema "Eurodac" za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (KOM(2004)0594 – 14787/1/2004 – C6-0198/2005 – 2004/0205(CNS))


Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2004)0594)1,

– ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko (14787/1/2004),

– ob upoštevanju člena 63(1)(a) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,



– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0379/2005),

1. se strinja s sklenitvijo sporazuma;

2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


PE 366.125\ 59

SL

P6_TA-PROV(2005)0491

Sporazum o prošnjah za azil (Islandija in Norveška) *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (KOM(2005)0131 – 8479/2005 – C6-0197/2005 – 2005/0031(CNS))


Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2005)0131)1,

– ob upoštevanju Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško (8479/2005),

– ob upoštevanju člena 63(1)(a) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,


− ob upoštevanju pristojnosti, ki jih priznava ta protokol skupnemu odboru, ki je bil ustanovljen s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško,

– ob upoštevanju, da skupni odbor predstavlja 'posebni institucionalni okvir' v smislu drugega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES,

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve, ki meni, da predstavlja drugi pododstavek člena 300(3) Pogodbe ES (ki predvideva uporabo postopka soglasja) ustrezno pravno podlago,

– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 35 svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0380/2005),

1. odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in se strinja s sklenitvijo Protokola;

2. si pridržuje pravico do varstva posebnih pravic, ki mu jih priznava Pogodba;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Islandije ter Kraljevine Norveške.


60 /PE 366.125


Spremembi Parlamenta

Sprememba 1 Navedba sklicevanja 1

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3),

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in drugim pododstavkom člena 300(3),

Sprememba 2 Navedba sklicevanja 3

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta,

PE 366.125\ 61

SL

P6_TA-PROV(2005)0492

Predložitev vlog za ribolovna dovoljenja tretjim državam *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 3317/94 o predložitvi vlog za ribolovna dovoljenja tretjim državam (KOM(2005)0238 – C6-0201/2005 – 2005/0110(CNS))


Evropski parlament,




– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0387/2005),

1. odobri predlog Komisije;


3. poziva Svet, naj se znova posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;



62 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0493

Razširitev programa TAIEX na države upravičenke ESPI *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta, ki državam upravičenkam do evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ESPI) omogoča koriščenje programa za tehnično pomoč in izmenjavo informacij (TAIEX) (KOM(2005)0321 – C6-0283/2005 – 2005/0133(CNS))


Evropski parlament,


– ob upoštevanju člena 181a(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0283/2005),


– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0388/2005),


2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;





Sprememba 1 Uvodna izjava -1 (novo)

(-1) Cilj skupne zunanje in varnostne politike Unije je razviti in krepiti demokracijo, pravno državo ter spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine.

Sprememba 2 Člen 2


PE 366.125\ 63

SL

Za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1488/96 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-sredozemskega partnerstva (MEDA) ter Uredbe Sveta (ES, EURATOM) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 o zagotavljanju pomoči nekaterim partnerskim državam v Vzhodni Evropi in Srednji Aziji (TACIS) lahko Komisija v skladu s členom 54(2) finančne uredbe sklene prenesti naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna iz tega sklepa, na organ, pristojen za izvajanje programa TAIEX, ki se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (PHARE), Uredbo Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000 o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Zvezni republiki Jugoslaviji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (CARDS) ter Uredbo sveta (ES) št. 2500/2001 z dne 17. decembra 2001 o predpristopni finančni pomoči za Turčijo. Sklep se ne uporablja za ukrepe iz Uredbe 99/2000, ki sodijo v področje uporabe Pogodbe EURATOM.

Za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1488/96 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-sredozemskega partnerstva (MEDA) ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 o zagotavljanju pomoči nekaterim partnerskim državam v Vzhodni Evropi in Srednji Aziji (TACIS) lahko Komisija v skladu s členom 54(2) Finančne uredbe sklene prenesti naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna iz tega sklepa na organ, pristojen za izvajanje programa TAIEX, ki se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (PHARE), Uredbo Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000 o pomoči Albaniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Zvezni republiki Jugoslaviji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (CARDS) ter Uredbo sveta (ES) št. 2500/2001 z dne 17. decembra 2001 o predpristopni finančni pomoči za Turčijo. Sklep se ne uporablja za ukrepe iz Uredbe (ES) št. 99/2000, ki sodijo v področje uporabe Pogodbe Euratom. Posebno pozornost se nameni odpravljanju nesorazmerne dodelitve sredstev kateri koli državi v škodo upravičenih potreb drugih partnerjev.


Člen 2a

Komisija posreduje ustrezne ocene Evropskemu parlamentu v obravnavo. Te ocene se nanašajo na učinkovitost, preglednost in odgovornost struktur upravljanja ter financiranih dejavnosti.

64 /PE 366.125

P6_TA-PROV(2005)0494

Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij v Skupnosti ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenata o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3051/95 (6919/1/2005 – C6-0269/2005 – 2003/0291(COD)) (Postopek soodločanja: druga obravnava) Evropski parlament,

– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (6919/1/2005 – C6-0269/2005),

– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave1 o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0767)2,

– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,


– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0325/2005),

1. sprejme skupno stališče;

2. ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3. naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4. naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;


1 UL C 102 E, 28.4.2004, str. 565. 2 Še ni objavljeno v Uradnem listu.

PE 366.125\ 65

SL

P6_TA-PROV(2005)0495

Baterije, akumulatorji in njihovi odpadki ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (5694/5/2005 – C6-0268/2005 – 2003/0282(COD)) (Postopek soodločanja: druga obravnava) Evropski parlament,


– ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi1 o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0723),2


– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve z dne 29. novembra 2005 o pravni podlagi,


– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0335/2005),

1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2. naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Skupno stališče Sveta



(2a) Svet je v svoji resoluciji z dne 25. januarja 1988 o akcijskem programu Skupnosti za preprečevanje onesnaževanja okolja s kadmijem1 poudaril, da je treba uporabo kadmija omejiti na primere, kjer ni na voljo ustreznih alternativ; ker je eden od glavnih elementov strategije za kontrolo kadmija, ki je v interesu varovanja zdravja

1 UL C 104 E, 30.4.2004, str. 355. 2 Še ni objavljeno v Uradnem listu.

66 /PE 366.125

ljudi in okolja. __________________ 1 UL C 30, 4.2.1988, str. 1.


(17) Osnovna načela financiranja ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji je treba določiti na ravni Skupnosti. S pomočjo sistemov financiranja je treba doseči visoke stopnje zbiranja in recikliranja ter uveljaviti načelo odgovornosti proizvajalca. Proizvajalci morajo torej financirati stroške zbiranja, obdelave in recikliranja vseh zbranih baterij in akumulatorjev, zmanjšane za dobiček iz prodaje predelanih materialov. Vendar pa bi bila lahko v nekaterih primerih upravičena uporaba de minimis pravil za male proizvajalce.

(17) Osnovna načela financiranja ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji b bi bilo treba določiti na ravni Skupnosti. S pomočjo sistemov financiranja bi bilo treba doseči visoke stopnje zbiranja in recikliranja ter uveljaviti načelo odgovornosti proizvajalca. Vsi proizvajalci, ki ustrezajo opredelitvi v tej direktivi, bi morali biti registrirani. Proizvajalci bi morali financirati stroške zbiranja, obdelave in recikliranja vseh zbranih baterij in akumulatorjev, zmanjšane za dobiček iz prodaje predelanih materialov.


Predmet urejanja Cilj

Ta direktiva določa:

1) pravila za dajanje baterij in akumulatorjev na trg; in

Glavni namen te direktive je preprečiti uporabo težkih kovin v baterijah in akumulatorjih ter tudi zagotoviti zbiranje, obdelavo, recikliranje in odstranjevanje vseh odpadnih baterij in akumulatorjev, da se prepreči odlaganje baterij, ki vsebujejo nevarne snovi, in da se reciklirajo koristne snovi, ki so v njih.

Njen cilj so tudi izboljšati okolju prijazno delovanje baterij in akumulatorjev ter dejavnosti vseh udeležencev, vključenih v življenjski krog električne in elektronske opreme, tj. proizvajalcev, distributerjev in potrošnikov ter zlasti tistih udeležencev, ki neposredno sodelujejo pri obdelavi odpadnih baterij in akumulatorjev.

2) posebna pravila za zbiranje, obdelavo, recikliranje in odstranjevanje odpadnih baterij in akumulatorjev, ki dopolnjujejo

PE 366.125\ 67

SL

ustrezno zakonodajo Skupnosti o odpadkih.

Sprememba 12 Člen 3, točka (3), uvodni del

3) „prenosna baterija ali akumulator“ pomeni vsako baterijo ali akumulator, ki:

(3) "prenosna baterija ali akumulator" pomeni vsako baterijo, gumbasto celico, baterijski sklop ali akumulator, ki:

Sprememba 14 Člen 3, točka (8)

8) „recikliranje“ pomeni ponovno predelavo odpadnih materialov v proizvodnem procesu za njihov prvotni ali kak drug namen, razen za pridobivanje energije;

(8) "recikliranje" pomeni ponovno predelavo odpadnih materialov v proizvodnem procesu za njihov prvotni ali kak drug namen, razen za pridobivanje energije, ki pomeni uporabo vnetljivih odpadkov za pridobivanje energije z neposrednim sežiganjem z drugimi ali brez drugih odpadkov, vendar s pridobivanjem toplote;

Sprememba 15 Člen 3, točka (16 a) (novo)

(16a) "stopnja zbiranja" pomeni za določeno državo članico v določenem koledarskem letu odstotek, ki ga dobimo, z delitvijo mase odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, zbranih v skladu s členom 7(1) v tistem koledarskem letu, s povprečno letno prodajo prenosnih baterij in akumulatorjev, danih na trg, izraženo v masi, v tisti državi članici v tistem koledarskem letu in v predhodnih dveh koledarskih letih.


Člen 4a

Okolju prijaznejše delovanje

Države članice pospešujejo raziskave, spodbujajo proizvajalce, naj izboljšajo celotno okolju prijaznejše delovanje baterij in akumulatorjev v celotnem

68 /PE 366.125

življenjskem ciklu, ter spodbujajo razvoj in trženje baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo manjše količine nevarnih snovi ali vsebujejo snovi, manj škodljive za okolje, zlasti kakor nadomestek za živo srebro, kadmij in svinec.

Države članice spodbujajo raziskave in razvoj na teh področjih, da bo mogoče te cilje doseči.

Sprememba 18 Člen 5, odstavek 2 a (novo)

2a. Države članice zagotovijo, da se baterije in akumulatorji ne vgrajujejo v naprave, razen če jih uporabnik, potem ko se izpraznijo, lahko enostavno odstrani. Ta določba se ne uporablja za kategorije naprav iz Priloge IIa. Vsem napravam, v katere so vgrajene baterije in akumulatorji, se priložijo navodila, ki prikazujejo način varnega odstranjevanja, in kjer je to primerno, obveščajo uporabnika o vsebini vgrajenih baterij in akumulatorjev.


Države članice si prizadevajo v največji meri zagotoviti ločeno zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev, ob upoštevanju vpliva prevoza na okolje, in zmanjšati odstranjevanje baterij in akumulatorjev kot nesortiranih komunalnih odpadkov.

Države članice ob upoštevanju vpliva prevoza na okolje sprejmejo potrebne ukrepe za največjo možno zagotovitev ločenega zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev ter za preprečitev dokončnega odstranjevanja baterij in akumulatorjev, da bi v največji meri reciklirali vse odpadne baterije in akumulatorji, katerih uporabe člen 4 ne prepoveduje.

Sprememba 20 Člen 7, odstavek 1, točka (a)

(a) omogočajo končnim uporabnikom, da odvržejo odpadne prenosne baterije ali akumulatorje na dostopnem zbirnem mestu v svoji okolici, pri tem pa se upošteva

(a) omogočajo končnim uporabnikom, da zavržejo odpadne prenosne baterije ali akumulatorje na dostopnem zbirnem mestu v svoji okolici. Takšnih zbirnih mest ni treba posamezno registrirati ali zanje

PE 366.125\ 69

SL

gostota prebivalstva; pridobiti licence v skladu z Direktivo 75/442/EGS ali Direktivo Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih1;

____________________________

1 UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

Sprememba 23 Člen 7, odstavek 4 b (novo)

4b. Države članice zagotovijo, da so distributerji prenosnih baterij obvezani od končnih uporabnikov brezplačno vzeti nazaj porabljene prenosne baterije.


Države članice lahko uporabijo instrumente gospodarske politike za spodbujanje zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev ali za spodbujanje uporabe baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo snovi, ki manj onesnažujejo okolje, na primer tako, da sprejmejo različne davčne stopnje ali sistem kavcij. V primeru takšne odločitve države članice Komisijo uradno obvestijo o ukrepih za izvajanje teh instrumentov.

1. Države članice lahko uporabijo instrumente gospodarske politike za spodbujanje zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev ali za spodbujanje uporabe baterij , ki vsebujejo snovi, ki manj onesnažujejo okolje, na primer tako, da sprejmejo različne davčne stopnje. V primeru takšne odločitve države članice Komisijo uradno obvestijo o ukrepih za izvajanje teh instrumentov. Države članice zagotovijo, da takšni ukrepi:

(a) ne kršijo pravil notranjega trga ali izkrivljajo konkurence ter da ne služijo kot ukrep za povišanje prihodka za zadeve, ki niso povezane s cilji te direktive,

(b) so uvedeni po posvetovanju z vsemi zadevnimi stranmi,

(c) jih je treba utemeljitii na podlagi gospodarskih, socialnih in okoljskih meril.

2. Države članice Komisiji v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o

70 /PE 366.125

storitvah informacijske družbe1, posredujejo osnutek ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti v skladu z odstavkom 1. ____________________ 1 UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

Sprememba 25 Člen 9, odstavek 1, pododstavek 1

1. Za namen tega člena pomeni „stopnja zbiranja“ za določeno državo članico v določenem koledarskem letu odstotek, ki ga dobimo, če delimo maso odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, zbranih v skladu s členom 7(1) v tistem koledarskem letu, s povprečno letno prodajo prenosnih baterij in akumulatorjev končnim uporabnikom, izraženo v masi, v tisti državi članici, v tistem koledarskem letu in v predhodnih dveh koledarskih letih. Države članice prvič izračunajo stopnjo zbiranja za šesto polno koledarsko leto po začetku veljavnosti te direktive.

1. Države članice prvič izračunajo stopnjo zbiranja, kakor je določeno v točki 16a člena 3, za četrto polno koledarsko leto po začetku veljavnosti te direktive.


1. Države članice zagotovijo, da se najpozneje do ...*:

1. Države članice zagotovijo, da se najpozneje do ...*:

(a) omogoči obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev, s tem da proizvajalci ali tretje osebe vzpostavijo sisteme, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije; in

(a) omogoči obdelava in recikliranje odpadnih baterij in akumulatorjev, s tem da proizvajalci ali tretje osebe vzpostavijo sisteme glede varovanja zdravja in okolja, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije; in

(b) vse baterije in akumulatorje, zbrane v skladu z členom 7, ki se jih da identificirati, obdela in reciklira v takih sistemih.

(b) vse baterije in akumulatorje, zbrane v skladu s členom 7, ki se jih da identificirati, obdela in reciklira v sistemih, ki so skladni najmanj z zakonodajo Skupnosti, zlasti glede zdravja, varnosti in ravnanja z odpadki.

Vendar pa države članice lahko, v skladu s Pogodbo, zbrane prenosne baterije ali

Vendar pa države članice lahko, v skladu s Pogodbo, zbrane prenosne baterije ali

PE 366.125\ 71

SL

akumulatorje, ki vsebujejo kadmij, živo srebro ali svinec, odstranijo z odlaganjem na odlagališčih ali s podzemnim skladiščenjem kot del strategije postopnega opuščanja uporabe težkih kovin ali kadar ni na voljo nobenega gospodarsko upravičenega končnega trga. Države članice Komisijo uradno obvestijo o osnutkih ukrepov, v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov.

akumulatorje, ki vsebujejo kadmij, živo srebro ali svinec, odstranijo z odlaganjem na odlagališčih ali s podzemnim skladiščenjem kot del strategije postopnega opuščanja uporabe težkih kovin, kadar ni na voljo nobenega gospodarsko upravičenega končnega trga. Države članice Komisijo uradno obvestijo o osnutkih ukrepov, v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov.


Člen 10a

Nove tehnologije recikliranja

1. Države članice spodbujajo razvoj novih tehnologij recikliranja in obdelav ter raziskovanje okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih metod recikliranja za vse vrste baterij in akumulatorjev.

2. Države članice spodbujajo objekte za obdelavo, da uvedejo certificiran sistem okoljskega ravnanja v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001, ki omogoča prostovoljno sodelovanje organizacij v Sistemu skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)1.

______________ 1 UL L 114 , 24.4.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.


2. Za odpadne baterije in akumulatorje, izvožene iz Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 259/93, Uredbo Sveta (ES) št. 1420/1999 z dne 29. aprila 1999 o

2. Za odpadne baterije in akumulatorje, izvožene iz Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 259/93, Uredbo Sveta (ES) št. 1420/1999 z dne 29. aprila 1999 o

72 /PE 366.125

določitvi skupnih pravil in postopkov, ki se uporabljajo za pošiljke določenih vrst odpadkov v določene države nečlanice OECD in Uredbo Komisije (ES) št. 1547/1999 z dne 12. julija 1999 o postopkih nadzora iz Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 za pošiljke nekaterih vrst odpadkov v nekatere države, za katere se Sklep OECD C(92)39 final ne uporablja, se šteje, da izpolnjujejo obveznosti in cilje iz Priloge III k tej direktivi samo, če obstajajo jasni dokazi, da se je recikliranje izvedlo pod pogoji, ki so na splošno enakovredni zahtevam iz te direktive.

določitvi skupnih pravil in postopkov, ki se uporabljajo za pošiljke nekaterih vrst odpadkov v nekatere države nečlanice OECD in Uredbo Komisije (ES) št. 1547/1999 z dne 12. julija 1999 o postopkih nadzora iz Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 za pošiljke nekaterih vrst odpadkov v nekatere države, za katere se Sklep OECD C(92)39 končno ne uporablja, se šteje, da izpolnjujejo obveznosti in cilje iz Priloge III k tej direktivi samo, če obstajajo jasni dokazi, da se je recikliranje izvedlo pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz te direktive.

Sprememba 33 Člen 13, odstavek 1, točka (a)

(a) zbiranja, obdelave in recikliranja vseh odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, zbranih v skladu s členom 7(1) in (2); in

(a) zbiranja, obdelave in recikliranja vseh odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, zbranih v skladu s členom 7(1) in (2);

(aa) kampanj za obveščanje javnosti o zbiranju, obdelovanju in recikliranju vseh odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev; in


2a. Za pokritje stroškov zbiranja, obdelave, recikliranja in okolju prijaznega odstranjevanja odpadnih baterij in akumulatorjev, danih na trg pred začetkom veljave te direktive ("zgodovinski odpadki"), so odgovorni proizvajalci.


Člen 15

Mali proizvajalci

Za uporabo členov 13(1) in 14 se, če je primerno, določijo de minimis pravila v skladu s postopkom iz člena 21(2),

črtano

PE 366.125\ 73

SL

najpozneje do ...*.

____

*42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.


2a. Države članice zagotovijo, da distributerji prenosnih baterij ali akumulatorjev obvestijo končne uporabnike, da lahko odpadne prenosne baterije ali akumulatorje odvržejo na prodajnih mestih.

Sprememba 38 Člen 18, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo)

Države članice zagotovijo, da je zmogljivost vseh baterij, akumulatorjev in baterijskih sklopov navedena na njih v vidni, čitljivi in neizbrisni obliki.

Sprememba 40 Priloga II a (novo)

PRILOGA IIa

SEZNAM KATEGORIJ NAPRAV, IZKLJUČENIH IZ CILJA ČLENA 5

1. Naprave, ki imajo baterije zalotane, varjene, ali na drugačen način trajno vgrajene v terminale, da zagotovijo stalnost oskrbe z energijo pri intenzivni industrijski rabi in pri ohranjanju pomnilnih ter podatkovnih funkcij opreme informacijske tehnologije ter poklicne opreme, kjer je uporaba baterij in akumulatorjev iz Priloge I tehnično potrebna.

2. Referenčne celice v znanstveni in profesionalni opremi ter baterije in akumulatorji, vgrajeni v medicinske pripomočke, namenjene ohranjanju vitalnih funkcij, ter v srčnih spodbujevalnikih, kjer je neprekinjeno delovanje bistvenega pomena ter lahko

74 /PE 366.125

baterije in akumulatorje odstrani samo usposobljeno osebje.

3. Prenosne naprave, kjer bi lahko neusposobljene osebe z menjavo baterij ogrozile varnost uporabnika ali vplivale na delovanje naprave ter poklicne opreme, namenjene uporabi v zelo občutljivem okolju, na primer v navzočnosti hlapljivih snovi.

Sprememba 41 Priloga III, del B

3. Postopki recikliranja dosegajo naslednje minimalne cilje recikliranja:

3. Države članice zagotovijo da, postopki recikliranja dosegajo naslednjo minimalno učinkovitost recikliranja:

(a) recikliranje 65 % glede na povprečno maso svinčevih baterij in akumulatorjev s kislino, vključno z recikliranjem vsebujočega svinca v največjem možnem obsegu, ki je tehnično izvedljivo brez čezmernih stroškov;

(a) recikliranje 65 % glede na povprečno maso svinčevih baterij in akumulatorjev s kislino in zaprti krog za ves vsebovani svinec;

(b) recikliranje 75 % glede na povprečno maso nikelj-kadmijevih baterij in akumulatorjev, vključno z recikliranjem vsebujočega kadmija v največjem možnem obsegu, ki je tehnično izvedljivo brez čezmernih stroškov; in

(b) recikliranje 75 % glede na povprečno maso nikelj-kadmijevih baterij in akumulatorjev in sklenjen krog za ves vsebovani kadmij; in

(c) recikliranje 50 % glede na povprečno maso drugih odpadnih baterij in akumulatorjev.

(c) recikliranje 55 % glede na povprečno maso drugih odpadnih baterij in akumulatorjev.

Predlagano najmanjšo učinkovitost recikliranja je treba redno ocenjevati in prilagajati najboljši razpoložljivi tehnologiji ter znanstvenemu in tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 21.

PE 366.125\ 75

SL

P6_TA-PROV(2005)0496

Učinkovitost rabe končne energije ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (10721/3/2005 – C6-0298/2005 – 2003/0300(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,


– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave1 o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0739)2,



– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0343/2005),

1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;


Skupno stališče Sveta



(2) Izboljšana učinkovitost rabe končne energije bo doprinesla tudi k zmanjševanju porabe primarne energije ter k ublažitvi emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov. Količina teh emisij stalno narašča, zato je vedno težje izpolnjevati obveznosti iz Kjotskega protokola. Dejavnost ljudi v energetskem sektorju povzroči več kot 78 % emisij toplogrednih plinov Skupnosti. Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, določen s Sklepom št. 1600/2002/ES

(2) Izboljšana učinkovitost rabe končne energije bo doprinesla tudi k zmanjševanju porabe primarne energije, k ublažitvi emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov in na ta način k preprečevanju nevarnih podnebnih sprememb. Količina teh emisij stalno narašča, zato je vedno težje izpolnjevati obveznosti iz Kjotskega protokola. Dejavnost ljudi v energetskem sektorju povzroči več kot 78 % emisij toplogrednih plinov Skupnosti. Šesti okoljski akcijski

1 Sprejeta besedila, 7.6.2005, P6_TA(2005)0212. 2 Še ni objavljeno v Uradnem listu.

76 /PE 366.125

Evropskega parlamenta in Sveta, predvideva, da so potrebna nadaljnja zmanjšanja za izpolnitev dolgoročnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, o stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

program Skupnosti, določen s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta, predvideva, da so potrebna nadaljnja zmanjšanja za izpolnitev dolgoročnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, o stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Zato so nujne konkretne politike in ukrepi.


(6a) Cilj te direktive ni le nadaljnje spodbujanje dobave energetskih storitev temveč tudi okrepitev spodbujanja povpraševanja. Javni sektor vsake države članice bi tako moral biti dober zgled, kar zadeva naložbe, vzdrževanje in druge izdatke za opremo, ki troši energijo, energetske storitve ter druge ukrepe energetske učinkovitosti. Zato bi bilo treba javni sektor spodbujati, da vidike učinkovite rabe energije upošteva pri svojih naložbah, stroških amortizacije in izvedbenih proračunih. Nadalje bi si moral javni sektor prizadevati za uporabo meril energetske učinkovitosti pri postopkih razpisov za javna naročila, kot to dovoljujeta Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev1 in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev², ki je bila v načelu potrjena s sodbo Sodišča Evropske skupnosti v primeru C-513/9933. Ob upoštevanju dejstva, da se upravne strukture med državami članicami zelo razlikujejo, bi morale biti različne vrste ukrepov v javnem sektorju sprejete na ustrezni nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni.

PE 366.125\ 77

SL

______________________ 1UL L 134, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1874/2004 z dne 28. oktobra 2004 (UL L 326, 29.10.2004, str. 17).

² UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1874/2004. 3 Concordia [2002] ECR I-7213.


(6b) Javni sektor lahko daje zgled na veliko različnih načinov: poleg izvajanja ukrepov, naštetih v prilogah III in V, bi lahko uvedel pilotne projekte energetske učinkovitosti, spodbujal zaposlene k energetski učinkovitosti usmerjenemu ravnanju itd. Da bi v zaželeni meri povečali učinke tovrstnih dejavnosti, bi jih bilo treba v večjem številu na uspešen način predstaviti posameznikom in/ali podjetjem, pri čemer bi poudarili prednost nižjih stroškov.


(10) Ta direktiva od držav članic zahteva ukrepanje, kajti izpolnitev njenih ciljev je odvisna od učinkov teh ukrepov na končne porabnike energije. Končni izid ukrepov držav članic je tako odvisen od množice zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na obnašanje porabnikov pri rabi energije in njihove pripravljenosti, da uporabljajo metode varčevanja z energijo in energetsko varčne naprave. Torej, tudi če se države članice obvežejo, da se bodo potrudile doseči 6 % ciljno vrednost, so nacionalni energetski varčevalni cilji le okvirne narave in za države članice ne predstavljajo pravno zavezujočih obveznosti.

(10) Ta direktiva od držav članic zahteva ukrepanje, kajti izpolnitev njenih ciljev je odvisna od učinkov teh ukrepov na končne porabnike energije. Končni izid ukrepov držav članic je tako odvisen od množice zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na obnašanje porabnikov pri rabi energije in njihove pripravljenosti, da uporabljajo metode varčevanja z energijo in energetsko varčne naprave. Torej, tudi če se države članice obvežejo, da se bodo potrudile doseči 9 % ciljno vrednost, so nacionalni energetski varčevalni cilji le okvirne narave in za države članice ne predstavljajo pravno zavezujočih obveznosti.


78 /PE 366.125

(10a) Treba je spomniti, da si lahko države članice v prizadevanjih za dosego nacionalnih okvirnih ciljev zadajo cilje, višje od 9 %.


(10b) K izboljšanju energetske učinkovitosti bo pripomogla izmenjava podatkov, izkušenj in najboljših praks na vseh ravneh, vključno, in se še zlasti, z javnim sektorjem. Zato morajo države članice narediti seznam ukrepov, ki se izvajajo v povezavi z direktivo, in v akcijskih načrtih energetske učinkovitosti preučiti njihov učinek, kolikor vnaprej je mogoče.


(11a) Financiranje dobave in stroški na strani povpraševanja igrajo pri energetskih storitvah pomembno vlogo. Skladi, ustanovljeni za finančno podporo izvajanju programov in drugih ukrepov energetske učinkovitosti ter za spodbujanje razvoja trga energetskih storitev, lahko nudijo primerno orodje za zagotavljanje nediskriminatornih zagonskih finančnih sredstev na trgu.


(15) Distributerji energije, sistemski operaterji distribucijskega omrežja in podjetja za maloprodajo energije lahko izboljšajo učinkovito rabo energije v Evropski skupnosti, če bodo tržili energetske storitve, ki vključujejo učinkovito rabo končne energije, na primer notranjo toplotno ugodje, toplo sanitarno vodo, hlajenje, proizvodnjo izdelkov, razsvetljavo in gonilno silo. Večanje dobička za distributerje energije, sistemske operaterje distribucijskega omrežja in podjetja za maloprodajo energije tako postane tesneje

(15) Distributerji energije, sistemski operaterji distribucijskega omrežja in podjetja za maloprodajo energije lahko izboljšajo učinkovito rabo energije v Evropski skupnosti, če bodo tržili energetske storitve, ki vključujejo učinkovito rabo končne energije, na primer notranjo toplotno ugodje, toplo sanitarno vodo, hlajenje, proizvodnjo izdelkov, razsvetljavo in gonilno silo. Večanje dobička za distributerje energije, sistemske operaterje distribucijskega omrežja in podjetja za maloprodajo energije tako postane tesneje

PE 366.125\ 79

SL

povezano s prodajo energetskih storitev čim več odjemalcem, namesto da prodajajo čim več energije vsakemu odjemalcu.

povezano s prodajo energetskih storitev čim več odjemalcem, namesto da prodajajo čim več energije vsakemu odjemalcu.

Države članice bi si morale prizadevati, da se izognejo vsakršnemu izkrivljanju konkurence na tem področju in zagotovijo enake pogoje za vse dobavitelje energetskih storitev; to nalogo lahko prenesejo na nacionalni regulativni organ.


(17a) Prostovoljni sporazumi, ki jih zajema ta direktiva, morajo biti pregledni in morajo, kjer je to mogoče, vsebovati vsaj podatke o količinsko ovrednotenih ciljih, nadzoru in poročanju.


(19a) Trg energetskih storitev je možno spodbuditi z različnimi sredstvi, vključno z nefinančnimi.


(20a) Sektorja goriv in prometa imata pomembno vlogo na področju energetske učinkovitosti in prihrankov energije.


(21) Pri opredelitvi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti je treba upoštevati večjo učinkovitost, doseženo zaradi razširjenosti uporabe gospodarnih tehnoloških inovacij, na primer elektronskih meritev.

(21) Pri opredelitvi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti je treba upoštevati večjo učinkovitost, doseženo zaradi razširjenosti uporabe gospodarnih tehnoloških inovacij, na primer elektronskih meritev. V tej direktivi med individualne števce po konkurenčnih cenah spadajo tudi natančni kalorimetri.

80 /PE 366.125


(22) Da bi lahko končni porabniki sprejemali bolj utemeljene odločitve v zvezi z njihovo porabo energije, jim je treba zagotoviti primerno količino informacij o tem in druge ustrezne informacije, kot so informacije o dostopnih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, o primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov ali nepristranskih tehničnih specifikacijah za opremo, ki rabi energijo, ki lahko vključuje opremo "Faktor štiri", ali podobno opremo.

(22) Da bi lahko končni porabniki sprejemali bolj utemeljene odločitve v zvezi z njihovo porabo energije, jim je treba zagotoviti primerno količino informacij o tem in druge ustrezne informacije, kot so informacije o dostopnih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, o primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov ali nepristranskih tehničnih specifikacijah za opremo, ki rabi energijo, ki lahko vključuje opremo "Faktor štiri", ali podobno opremo. Treba je spomniti, da bi morali biti nekateri tovrstni dragoceni podatki končnim kupcem na voljo že v skladu s členom 3(6) Direktive 2003/54/ES. Poleg tega je treba potrošnike na dejaven način spodbujati k rednemu odčitavanju svojih števcev.


(22a) Vse vrste informacij v zvezi z energetsko učinkovitostjo je treba v primerni obliki, vključno s pomočjo računov, razširiti ustrezni ciljni javnosti. To lahko vključuje informacije o finančnih in pravnih okvirih, komunikacijske in promocijske kampanje ter obširno izmenjavo najboljših praks na vseh ravneh.


(b) ustvarjanjem pogojev za razvoj trga energetskih storitev in za zagotavljanje drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti za končne porabnike.

(b) ustvarjanjem pogojev za razvoj in spodbujanje trga energetskih storitev in za zagotavljanje drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti za končne porabnike.

Sprememba 68 Člen 2, točka (a)

(a) izvajalce ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z distributerji energije, sistemskimi operaterji

(a) izvajalce ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, distributerje energije, sistemske operaterje distribucijskih

PE 366.125\ 81

SL

distribucijskih omrežij in podjetij za maloprodajo energije. Države članice pa lahko iz uporabe členov 6 in 13 izključijo male distributerje energije, male sistemske operaterje distribucijskih omrežij in mala podjetja za maloprodajo energije;

omrežij in podjetja za maloprodajo energije. Države članice pa lahko iz uporabe členov 6 in 13 izključijo male distributerje energije, male sistemske operaterje distribucijskih omrežij in mala podjetja za maloprodajo energije;


(b) končne odjemalce. Vendar pa se ta direktiva ne uporablja za tista podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi s seznama v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in za tiste dele prevoznih podjetij, ki uporabljajo predvsem goriva za letalstvo in mednarodni pomorski promet;

(b) končne odjemalce. Vendar pa se ta direktiva ne uporablja za tista podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi s seznama v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti;

Sprememba 70 Člen 3, točka (e)

(e) "energetska storitev": fizikalni učinek, korist ali ugodnost, ki izhaja iz kombinacije energije in energetsko učinkovite tehnologije; vključuje lahko obratovanje, vzdrževanje in nadzor, nujne za opravljanje storitve, ki se opravi na podlagi pogodbe in običajno vodi k preverljivemu in merljivemu oziroma ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti;

(e) "energetska storitev": fizikalni učinek, korist ali ugodnost, ki izhaja iz kombinacije energije z energetsko učinkovito tehnologijo in/ali dejavnostjo; vključuje lahko obratovanje, vzdrževanje in nadzor, nujne za opravljanje storitve, ki se opravi na podlagi pogodbe in za katero se je izkazalo, da v normalnih okoliščinah vodi k preverljivemu in merljivemu oziroma ocenljivemu izboljšanju energetske učinkovitosti in/ali primarnih prihrankov energije;

Sprememba 71 Člen 3, točka (r)

(r) "mali distributer, mali sistemski operater distribucijskega omrežja in malo podjetje za maloprodajo energije": fizična ali pravna oseba, ki energijo distribuira ali prodaja končnim odjemalcem, in ki letno distribuira ali proda manj kot ekvivalent 100 GWh energije na leto ali zaposluje manj kot 10 oseb oziroma čigar letni promet in/ali letna bilanca v celoti ne presega 2 milijona EUR.

(r) "mali distributer, mali sistemski operater distribucijskega omrežja in malo podjetje za maloprodajo energije": fizična ali pravna oseba, ki energijo distribuira ali prodaja končnim odjemalcem, in ki letno distribuira ali proda manj kot ekvivalent 75 GWh energije na leto ali zaposluje manj kot 10 oseb oziroma čigar letni promet in/ali letna bilanca v celoti ne presega 2 milijona EUR.

82 /PE 366.125

Pri določanju teh pragov se distribucija ali prodaja goriv za transport obravnava ločeno od drugih oblik distribucije ali prodaje energije;


1. Države članice sprejmejo in imajo za cilj doseči splošen nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo, ki za šesto leto uporabe te direktive znaša 6 %, doseže pa se prek energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Države članice prispevajo k izpolnitvi tega cilja s sprejetjem stroškovno učinkovitih, izvedljivih in razumnih ukrepov.

Ta nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo se določi in izračuna v skladu z določbami in metodologijo iz Priloge I. Za primerjavo prihrankov energije in pretvorbo v primerljivo enoto se uporabljajo pretvorbeni količniki iz Priloge II, razen če je upravičena uporaba drugih pretvorbenih količnikov. Primeri ustreznih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti so navedeni v Prilogi III. Splošni okvir za meritve in preverjanje prihrankov energije je podan v Prilogi IV.

1. Države članice sprejmejo in imajo za cilj doseči splošen nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo, ki za deveto leto uporabe te direktive znaša 9 %, doseže pa se prek energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Države članice prispevajo k izpolnitvi tega cilja s sprejetjem stroškovno učinkovitih, izvedljivih in razumnih ukrepov.

Ta nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo se določi in izračuna v skladu z določbami in metodologijo iz Priloge I. Za primerjavo prihrankov energije in pretvorbo v primerljivo enoto se uporabljajo pretvorbeni količniki iz Priloge II, razen če je upravičena uporaba drugih pretvorbenih količnikov. Primeri ustreznih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti so navedeni v Prilogi III. Splošni okvir za meritve in preverjanje prihrankov energije je podan v Prilogi IV. Nacionalne prihranke energije v povezavi z nacionalnim okvirnim ciljem varčevanja z energijo se začne meriti s 1. januarjem 2008.


2. Za prvo poročilo, ki se ga predloži v skladu s členom 14, države članice določijo tudi vmesni nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo za tretje leto uporabe te direktive. Ta vmesni cilj mora biti zastavljen realno in skladno s splošnim nacionalnim okvirnim ciljem varčevanja z energijo iz odstavka 1.

2. Za prvi akcijski načrt energetske učinkovitosti (EEAP), ki se ga predloži v skladu s členom 14, države članice določijo tudi vmesni nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo za tretje leto uporabe te direktive in pregled njene strategije za doseganje vmesnih in skupnih ciljev. Ta vmesni cilj mora biti zastavljen realno in skladno s splošnim nacionalnim okvirnim ciljem varčevanja z energijo iz odstavka 1.

PE 366.125\ 83

SL

Komisija poda mnenje o izvedljivosti nacionalnega okvirnega cilja in o njegovi usklajenosti s skupnim ciljem.


2a. Vsaka država članica oblikuje programe in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Sprememba 75 Člen 5, odstavek 1, podostavek 2

V ta namen zagotovijo, da javni sektor prevzame izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarnih ukrepih, ki zagotavljajo največje prihranke energije v najkrajšem obdobju. Takšne ukrepe je treba sprejeti na ustrezni nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni; vsebujejo lahko zakonodajne pobude in/ali prostovoljne sporazume ali druge programe z enakovrednim učinkom. Brez poseganja v pravne predpise, ki urejajo javna naročila na ravni države in Skupnosti se lahko takšne ukrepe izbere iz okvirnega seznama v Prilogi V. V poročilih iz člena 14 države članice spremljajo uspešnost javnega sektorja v zvezi z nacionalnim okvirnim ciljem varčevanja z energijo.

V ta namen državljanom in/ali podjetjem učinkovito predstavijo zgledno vlogo in dejavnosti javnega sektorja, kot je to primerno.

Države članice zagotovijo, da javni sektor prevzame izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarnih ukrepih, ki zagotavljajo največje prihranke energije v najkrajšem obdobju. Takšne ukrepe je treba sprejeti na ustrezni nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni; vsebujejo lahko zakonodajne pobude in/ali prostovoljne sporazume ali druge programe z enakovrednim učinkom. Brez poseganja v pravne predpise, ki urejajo javna naročila na ravni države in Skupnosti,

- se vsaj dva ukrepa uporabi s seznama v Prilogi V; - države članice za olajšanje tega procesa objavijo smernice glede energetske učinkovitosti in prihrankov energije kot ocenjevalno merilo pri razpisu javnih pogodb.

Države članice olajšajo in omogočijo izmenjavo najboljših praks med organi javnega sektorja, npr. praks glede energetsko učinkovitih javnih naročil tako na nacionalni kot mednarodni ravni; v ta namen organizacija iz odstavka 2 s

84 /PE 366.125

Komisijo sodeluje glede izmenjave najboljših praks, kakor je navedeno v členu 7(3).

Sprememba 76 Člen 6, odstavek 2, točka (b)

(b) zagotovijo, da obstajajo ali da se vzpostavijo prostovoljni sporazumi in/ali drugi tržno naravnani sistemi, kot so beli certifikati, z enakovrednim učinkom glede na eno ali več zahtev iz točke (a). Zadevna država članica te prostovoljne sporazume nadzoruje in spremlja ter tako zagotovi, da imajo v praksi enakovreden učinek kot ena ali več zahtev iz točke (a).

(b) zagotovijo, da obstajajo ali da se vzpostavijo prostovoljni sporazumi in/ali drugi tržno naravnani sistemi, kot so beli certifikati, z enakovrednim učinkom glede na eno ali več zahtev iz točke (a). Država članica prostovoljne sporazume oceni, nadzoruje in spremlja ter tako zagotovi, da imajo v praksi enakovreden učinek kot ena ali več zahtev iz točke (a).

Zato morajo prostovoljni sporazumi imeti jasne in nedvoumne cilje ter zahteve nadzora in obveznosti poročanja, povezane s postopki, ki vodijo do revidiranih in/ali dodatnih ukrepov, ko cilji niso ali pa verjetno ne bodo doseženi. Za zagotovitev preglednosti morajo biti prostovoljni sporazumi dostopni javnosti in objavljeni pred uporabo v obsegu, ki ga dovoljujejo veljavni predpisi o zaupnosti in ki vabijo zainteresirane strani, da podajo svoje pripombe.


3. Države članice zagotovijo, da za udeležence na trgu, ki niso distributerji energije, sistemski operaterji distribucijskega omrežja in/ali podjetja za maloprodajo energije kot npr. ESCO, monterji energetske opreme, energetski svetovalci, obstajajo ustrezne spodbude in enaki in pošteni pogoji konkurence, da lahko neodvisno ponujajo in izvajajo energetske storitve, energetske preglede in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, opisane v odstavku 2(a)(ii).

3. Države članice zagotovijo, da za udeležence na trgu, ki niso distributerji energije, sistemski operaterji distribucijskega omrežja in/ali podjetja za maloprodajo energije kot npr. ESCO, monterji energetske opreme, energetski svetovalci, obstajajo ustrezne spodbude in enaki in pošteni pogoji konkurence, da lahko neodvisno ponujajo in izvajajo energetske storitve, energetske preglede in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, opisane v odstavku 2(a)(i) in (ii).

PE 366.125\ 85

SL


Države članice zagotovijo, da se več truda vloži v pospeševanje učinkovitosti končne rabe energije. Ustvarijo ustrezne pogoje in spodbude za udeležence na trgu, da bodo končnim odjemalcem nudili več informacij in svetovanja o učinkovitosti končne rabe energije.


Komisija zagotovi, da države članice izmenjujejo in razširjajo informacije o najučinkovitejših navadah za varčevanje z energijo.


Za doseganje visoke ravni tehnične usposobljenosti, nepristranskosti in zanesljivosti, države članice zagotovijo, kjer presodijo, da je to potrebno, razpoložljivost ustrezne usposobljenosti, postopkov za akreditacijo in/ali sistemov potrjevanja izvajalcev energetskih storitev, energetskih pregledov in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti iz člena 6(2)(a)(ii).

Za doseganje visoke ravni tehnične usposobljenosti, nepristranskosti in zanesljivosti, države članice zagotovijo, kjer presodijo, da je to potrebno, razpoložljivost ustrezne usposobljenosti, postopkov za akreditacijo in/ali sistemov potrjevanja izvajalcev energetskih storitev, energetskih pregledov in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti iz člena 6(2)(a)(i) in (ii).


3. Potrditve v skladu s členom 7 Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb, se štejejo za enakovredne energetskemu pregledu, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena in za enakovredne ukrepu za izboljšanje energetske učinkovitosti iz Priloge V k tej direktivi. Tudi za energetske preglede, opravljene po sistemih na podlagi prostovoljnih sporazumov med organizacijami interesnih skupin in

3. Potrditve v skladu s členom 7 Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb, se štejejo za enakovredne energetskemu pregledu, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena in za enakovredne energetskemu nadzoru iz Priloge V(e) k tej direktivi. Tudi za energetske preglede, opravljene po sistemih na podlagi prostovoljnih sporazumov med organizacijami interesnih skupin in organom, ki ga imenuje, nadzoruje

86 /PE 366.125

organom, ki ga imenuje, nadzoruje in spremlja zadevna država članica, velja, da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2.

in spremlja zadevna država članica, velja, da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2.


1. Države članice zagotovijo, v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije, da imajo končni odjemalci električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja in tople sanitarne vode na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in podajo dejanski njene porabe.

1. Države članice zagotovijo, v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije, da imajo končni odjemalci električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja in tople sanitarne vode na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in podajo dejanski njene porabe. Ko se obstoječi števec zamenja, je treba vedno zagotoviti individualni števec po konkurenčni ceni, razen če je to tehnično neizvedljivo ali cenovno neučinkovito glede na ocenjene možne dolgoročne prihranke. Individualne števce po konkurenčni ceni je treba vedno zagotoviti, ko se naredi novo napeljavo na novi stavbi ali pri večji obnovi stavbe, opredeljeni v Direktivi 2002/91/ES.


2. Države članice zagotovijo, da obračunavanje, ki ga opravijo distributerji energije, sistemski operaterji distribucijskega omrežja in podjetja za maloprodajo energije, po potrebi, temelji na dejanski porabe energije in je v jasni in razumljivi obliki. Končni odjemalci dobijo poleg obračuna na voljo ustrezne informacije o celovitem prikazu tekočih stroškov za porabljeno energijo. Kjer je to glede na količino porabljene energije določenega odjemalca primerno, se obračun izvaja dovolj pogosto, da lahko odjemalci uravnavajo svojo porabo energije.

2. Države članice zagotovijo, da obračunavanje, ki ga opravijo distributerji energije, sistemski operaterji distribucijskega omrežja in podjetja za maloprodajo energije, po potrebi, temelji na dejanski porabe energije in je v jasni in razumljivi obliki. Končni odjemalci dobijo poleg obračuna na voljo ustrezne informacije o celovitem prikazu tekočih stroškov za porabljeno energijo. Obračun na podlagi dejanske porabe se izvaja dovolj pogosto, da lahko odjemalci uravnavajo svojo porabo energije.

PE 366.125\ 87

SL


2. Države članice najpozneje do...** Komisiji predložijo vmesno poročilo o splošnem upravljanju in izvajanju te direktive. Poročilo vsebuje informacije o izvedenih ali načrtovanih ukrepih. Končno poročilo o napredku v obdobju šestih let po …*** se Komisiji predloži najpozneje do …****. Vmesno poročilo temelji na razpoložljivih podatkih, dopolnjenih z ocenami, in med drugim vključuje oceno napredka, doseženega do dne oblikovanja poročila, glede vmesnega nacionalnega okvirnega cilja varčevanja z energijo iz člena 4(2) in cilja iz člena 5(1). Končno poročilo vključuje dokončne rezultate glede izpolnjevanja splošnega nacionalnega okvirnega cilja varčevanja z energijo iz člena 4(1) in cilja iz člena 5(1).

_____________________ ** Pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive. *** Dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive. **** Deset let po datumu začetka veljavnosti te direktive.

2. Države članice najpozneje do 30. junija 2007 Komisiji predložijo prvi akcijski načrt za energetsko učinkovitost (EEAP). Države članice najpozneje do 30. junija 2011 Komisiji predložijo drugi EEAP. Države članice najpozneje do 30. junija 2014 Komisiji predložijo tretji EEAP. Vsi EEAP opisujejo ukrepe za energetsko učinkovitost, načrtovane za doseganje ciljev iz členov 4(1) in 4(2), in za uskladitev z določbami, ki se nanašajo na zgledni primer javnega sektorja in na posredovanje informacij in nasvetov za končne porabnike, določenih v členih 5(1) oziroma 7(2).

Drugi in tretji EEAP: - vključujeta temeljito analizo in oceno prejšnjega načrta; - vključujeta dokončne rezultate glede izpolnjevanja cilja varčevanja z energijo iz členov 4(1) in 4(2); - vključujeta načrte za dodatne ukrepe, ki se nanašajo na kakršenkoli obstoječ ali pričakovan odmik od zastavljenih ciljev ter na njihove pričakovane učinke; - v skladu s členom 15(4), uporabljata in postopno povečujeta uporabo usklajenih pokazateljev in meril učinkovitosti, in to za oceno prejšnjih ukrepov, pa tudi za pričakovane učinke načrtovanih prihodnjih ukrepov; - temeljita na dostopnih podatkih, dopolnjenih z ocenami.


2a. Najpozneje dve leti po dnevu začetka veljavnosti te direktive Komisija objavi oceno vpliva stroškov in koristi s preučitvijo

88 /PE 366.125

povezav med standardi, predpisi, politikami in ukrepi v zvezi z učinkovitostjo končne rabe energije.


2b. EEAP se ocenjujejo v skladu s postopkom iz člena 16. Prvi EEAP se pregleda pred 1. januarjem 2008. Drugi EEAP se pregleda pred 1. januarjem 2012. Tretji EEAP se pregleda pred 1. januarjem 2015.


3. Komisija na podlagi vmesnih in končnih poročil držav članic oceni, v kolikšni meri so države članice napredovale pri izpolnjevanju nacionalnih okvirnih ciljev varčevanja z energijo. Komisija najpozneje do…* objavi poročilo s svojimi sklepi o prvih vmesnih poročilih. Najkasneje v enem letu po prejemu končnih poročil držav članic Komisija objavi svoje sklepe v končnem poročilu. Tem poročilom se po ________________ * Šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive. potrebi in kjer je to ustrezno, priložijo predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu za dodatne ukrepe, vključno z morebitnim podaljšanjem obdobja veljavnosti za cilje iz te direktive.

3. Komisija na podlagi EEAP oceni, v kolikšni meri so države članice napredovale pri izpolnjevanju nacionalnih okvirnih ciljev varčevanja z energijo. Komisija objavi poročila s svojimi sklepi:

- o prvih vmesnih poročilih najpozneje do 1. januarja 2008;

- o drugih vmesnih poročilih najpozneje do 1. januarja 2012;

- o tretjih vmesnih poročilih najpozneje do 1. januarja 2015.

Ta poročila vključujejo informacije o podobnih ukrepih na ravni Skupnosti, vključno s trenutno veljavno in prihodnjo zakonodajo. Ta poročila morajo upoštevati sistem meril iz člena 15(4), prepoznati morajo najboljše prakse in primere, kjer države članice in/ali Komisija ne napredujejo dovolj, in po presoji vključujejo tudi priporočila. Drugemu poročilu se, po potrebi in kjer je to ustrezno, priložijo predlogi Evropskemu parlamentu in Svetu za dodatne ukrepe, vključno z morebitnim podaljšanjem obdobja uporabe ciljev. Če poročilo ugotavlja, da ni bil dosežen zadosten napredek v smeri doseganja nacionalnih okvirnih ciljev, se morajo ti predlogi nanašati na raven in naravo teh ciljev.

PE 366.125\ 89

SL


2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 16(2) do…**še dodatno izboljša in po potrebi dopolni točke 2 do 6 Priloge IV, ob upoštevanju splošnega okvira, določenega v Prilogi IV. _____________ ** 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti

te direktive.

2. Pred 1. januarjem 2008 Komisija v skladu s postopkom iz člena 16(2) še dodatno izboljša in po potrebi dopolni točke 2 do 6 Priloge IV, ob upoštevanju splošnega okvira, določenega v Prilogi IV.


3. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 16(2) po …٭ lahko odloči, da bo zvišala odstotek usklajenih izračunov na način od spodaj navzgor, ki se uporabljajo v usklajenem modelu za izračun iz točke 1 Priloge IV, brez poseganja v sisteme držav članic, ki že uporabljajo višji odstotek. Komisija upošteva sledeče dejavnike in svojo odločitev ustrezno pojasni:

(a) izkušnje z usklajenim modelom za izračun med prvimi leti uporabe;

(b) pričakovano morebitno povečanje natančnosti kot posledico nadomestitve dela izračunov na način od zgoraj navzdol z izračuni na način od spodaj navzgor;

(c) ocenjeni morebitni dodani stroški in/ali upravna obremenitev.

Če se Komisija odloči, da bo zvišala odstotek usklajenih izračunov na način od spodaj navzgor, se novi usklajeni model za izračun prvič uporabi ......**

___________________________ *Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive. **Štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.

3. Pred 1. januarjem 2012 Komisija v skladu s postopkom iz člena 16(2) zviša odstotek usklajenih izračunov na način od spodaj navzgor, ki se uporabljajo v usklajenem modelu za izračun iz točke 1 Priloge IV, brez poseganja v sisteme držav članic, ki že uporabljajo višji odstotek. Novi usklajeni model za izračun z občutno višjim odstotkom izračunov od spodaj navzgor se prvič uporabi 1. januarja 2012.

Kjerkoli je izvedljivo in možno, se pri merjenju vseh prihrankov skozi celotno obdobje uporabe direktive uporablja ta usklajeni model izračuna, brez poseganja v sheme držav članic, ki imajo višji odstotek izračunov od spodaj navzgor.


90 /PE 366.125

3a. Do 30. junija 2008 Komisija v skladu s postopkom iz člena 16 oblikuje usklajene pokazatelje učinkovitosti in na njih temelječa merila, upoštevajoč dostopne podatke ali podatke, ki jih je od vsake države članice mogoče pridobiti na gospodaren način. Za razvoj takšnih usklajenih pokazateljev in meril energetske učinkovitosti Komisija kot referenčno pomoč uporablja okvirni seznam iz Priloge IVa. Države članice morajo te pokazatelje in merila postopoma vgraditi v statistične podatke, ki so vključeni v akcijske načrte energetske učinkovitosti iz člena 14, in jih uporabiti kot eno izmed razpoložljivih orodij za odločanje o prihodnjih prednostnih področjih v akcijskih načrtih energetske učinkovitosti. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje v roku petih let od začetka veljavnosti direktive predloži poročilo o napredku pri oblikovanju pokazateljev in meril.

Sprememba 91 Člen 18, odstavek 1, pododstavek 1

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo do….* O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

________________ * Dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo pred potekom dveh let od začetka veljavnosti direktive, z izjemo določb iz členov 14(1), 14(2) in 14(4), za katere za zadnji datum prenosa velja datum iz člena 19. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Sprememba 92 Priloga I, točka 1

1. Države članice za izračun povprečne letne porabe energije uporabijo letno porabo končne energije vseh odjemalcev na njenem ozemlju, v okviru te direktive, za obdobje zadnjih šest let pred izvajanjem te direktive in za katero so na voljo uradni podatki. Ta poraba končne energije je količina energije, ki je distribuirana ali prodana končnim odjemalcem v obdobju šestih let in ni

1. Države članice za izračun povprečne letne porabe energije uporabijo letno porabo končne energije vseh odjemalcev na njenem ozemlju, v okviru te direktive, za obdobje zadnjih petih let pred izvajanjem te direktive in za katero so na voljo uradni podatki. Ta poraba končne energije je količina energije, ki je distribuirana ali prodana končnim odjemalcem v obdobju petih let in ni

PE 366.125\ 91

SL

prilagojena stopinjskim dnevom, strukturnim spremembam ali proizvodnim spremembam.

Nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo se bo na podlagi te povprečne letne količine porabe izračunal enkrat, iz tega izhajajoča absolutna količina energije, ki jo je treba prihraniti, pa se uporabi za celoten čas trajanja te direktive.

Nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo:

(a) znaša 6% letne povprečne količine porabe, kot je navedena zgoraj;

(b) se izmeri po šestem letu uporabe direktive;

(c) izhaja iz skupnih letnih prihrankov energije doseženih v šestletnem obdobju uporabe te direktive;

(d) se doseže preko energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Ta metodologija za merjenje prihrankov energije zagotavlja, da je skupni znesek prihrankov, ki ga predvideva ta direktiva, nespremenljiv in zato neodvisen od bodoče rasti BDP in vseh povečanj porabe energije v prihodnosti.

prilagojena stopinjskim dnevom, strukturnim spremembam ali proizvodnim spremembam. Nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo se bo na podlagi te povprečne letne količine porabe izračunal enkrat, iz tega izhajajoča absolutna količina energije, ki jo je treba prihraniti, pa se uporabi za celoten čas trajanja te direktive.

Nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo:

(a) znaša 9 % letne povprečne količine porabe, kot je navedena zgoraj;

(b) se izmeri po devetem letu uporabe direktive;

(c) izhaja iz skupnih letnih prihrankov energije doseženih v devetletnem obdobju uporabe te direktive;

(d) se doseže preko energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Ta metodologija za merjenje prihrankov energije zagotavlja, da je skupni znesek prihrankov, ki ga predvideva ta direktiva, nespremenljiv in zato neodvisen od bodoče rasti BDP in vseh povečanj porabe energije v prihodnosti.

Sprememba 93 Priloga I, točka 3

3. Prihranki energije v določenem letu po začetku veljavnosti te direktive, ki so posledica ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, začetih v preteklem letu, vendar ne pred letom 1995, in ki imajo dolgoročne učinke, se lahko upoštevajo pri izračunu letnih prihrankov energije. V nekaterih primerih, ko to opravičujejo okoliščine, se lahko upoštevajo ukrepi, ki so se začeli pred letom 1995, vendar ne prej kot leta 1991. V vseh primerih morajo biti prihranki energije, ki iz teh ukrepov izhajajo, preverljivi in merljivi ali ocenljivi v skladu s splošnim okvirom iz Priloge IV.

3. Prihranki energije v določenem letu po začetku veljavnosti te direktive, ki so posledica ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, začetih v preteklem letu, vendar ne pred letom 1995, in ki imajo dolgoročne učinke, se lahko upoštevajo pri izračunu letnih prihrankov energije. V nekaterih primerih, ko to opravičujejo okoliščine, se lahko upoštevajo ukrepi, ki so se začeli pred letom 1995, vendar ne prej kot leta 1991. Ukrepe tehnološke narave je treba bodisi posodobiti, da se upošteva tehnološki napredek, bodisi ovrednotiti glede na merila za tovrstne ukrepe. Komisija pripravi smernice za merjenje ali ocenjevanje učinka vseh tovrstnih ukrepov

92 /PE 366.125

za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki bodo temeljile, povsod kjer bo to mogoče, na obstoječi zakonodaji Skupnosti, kot je Direktiva 2004/8/ES o pospeševanju hkratne proizvodnje elektrike in toplote in Direktiva 2002/91/ES o energetski učinkovitosti stavb.

V vseh primerih morajo biti prihranki energije, ki iz teh ukrepov izhajajo, preverljivi in merljivi ali ocenljivi v skladu s splošnim okvirom iz Priloge IV.

Sprememba 94 Priloga III, točka (b)

(b) izolacija in prezračevanje (npr. izolacija votlih sten in stropa, dvojna/trojna zasteklitev oken.);

(b) izolacija in prezračevanje (npr. izolacija votlih sten in stropa, dvojna/trojna zasteklitev oken, pasivno ogrevanje in hlajenje itd.);

Sprememba 95 Priloga III, točka (n a) (novo)

(na) dnevi brez avtomobila;

Sprememba 96 Priloga IV, točka 1.1, podnaslov "Izračuni na način od spodaj navzgor", odstavek 1

Za del letne porabe energije za sektorje znotraj področja uporabe direktive se uporabi usklajeni model od spodaj navzgor. Odbor si pri razvoju tega usklajenega modela od spodaj navzgor v skladu s členom 15(2) prizadeva za uporabo standardiziranih metod, ki vključujejo kar najmanjšo upravno obremenitev in stroške, predvsem z uporabo metod merjenja iz točk 2.1 in 2.2 ter s poudarkom na tistih sektorjih, kjer je lahko usklajeni model od spodaj navzgor čim bolj stroškovno učinkovit.

Pred datumom, določenim v členu 15(2), Komisija razvije usklajeni model od spodaj navzgor. Ta model zajema med 20 in 30 % letne porabe energije za sektorje znotraj področja uporabe te direktive, ob potrebnem upoštevanju dejavnikov iz točk (a), (b) in (c). Do 1. januarja 2012 Komisija nadaljuje z razvojem tega usklajenega modela od spodaj navzgor, ki bo zajemal znatno višjo raven končne letne porabe energije za sektorje znotraj področja uporabe te Direktive, ob potrebnem upoštevanju dejavnikov iz spodnjih točk (a), (b) in (c).

Pri razvoju usklajenega modela od spodaj navzgor, Komisija upošteva sledeče dejavnike in svojo odločitev ustrezno utemelji:

(a) izkušnje z usklajenim modelom za

PE 366.125\ 93

SL

izračun v prvih letih njegove uporabe;

(b) pričakovano morebitno povečanje natančnosti kot posledica večjega deleža izračunov na način od spodaj navzgor;

(c) ocena morebitnih dodatnih stroškov in/ali upravnih obremenitev.

Sprememba 97 Priloga IV, točka 5, odstavek 1

Izvedba enega ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, npr. izolacije rezervoarja za toplo vodo in cevi v stavbi, ali drugega ukrepa z enakovrednim učinkom, lahko ima v prihodnosti na trgu pomnoževalni učinek, kar pomeni, da se bo ukrep na trgu izvedel samodejno, brez dodatnega posredovanja organov ali agencij iz člena 4 (3) ali drugih zasebnih izvajalcev energetskih storitev. Ukrep s potencialom pomnoževalnega učinka bi bil v večini primerov stroškovno učinkovitejši kot ukrepi, ki jih je treba redno ponavljati. Države članice izračunajo potencial prihranka energije takih ukrepov, vključno z njihovimi pomnoževalnimi učinki, in z naknadnim ocenjevanjem ter po potrebi s pomočjo kazalnikov preverijo skupne učinke.

Izvedba enega ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti, npr. izolacije rezervoarja za toplo vodo in cevi v stavbi, ali drugega ukrepa z enakovrednim učinkom, lahko ima v prihodnosti na trgu pomnoževalni učinek, kar pomeni, da se bo ukrep na trgu izvedel samodejno, brez dodatnega posredovanja organov ali agencij iz člena 4(3) ali drugih zasebnih izvajalcev energetskih storitev. Ukrep s potencialom pomnoževalnega učinka bi bil v večini primerov stroškovno učinkovitejši kot ukrepi, ki jih je treba redno ponavljati. Države članice izračunajo potencial prihranka energije takih ukrepov, vključno z njihovimi pomnoževalnimi učinki, in z naknadnim ocenjevanjem ter po potrebi s pomočjo kazalnikov preverijo skupne učinke.

V povezavi z ocenjevanjem horizontalnih ukrepov se lahko uporabi pokazatelje energetske učinkovitosti, če je mogoče določiti, kako bi se ti razvijali brez horizontalnih ukrepov. Vendar mora biti, v največji možni meri, omogočeno izločanje dvojnega štetja prihrankov, ki so bili doseženi z usmerjenimi programi za energetsko učinkovitost, energetskimi storitvami in drugimi instrumenti politike. To zlasti velja za obdavčitev energije ali CO2 in informacijske kampanje.

Sprememba 98 Priloga IV a (novo)

Priloga IVa

Okvirni seznam trgov in podtrgov za

94 /PE 366.125

pretvorbo energije, za katere se lahko določijo merila:

1. trg gospodinjskih aparatov, informacijske tehnologije in svetil:

1.1 gospodinjski aparati (bela tehnika),

1.2. informacijska tehnologija/zabavna elektronika,

1.3 svetila;

2. trg tehnologije hišnega ogrevanja:

2.1 ogrevanje,

2.2 oskrba s toplo vodo,

2.3 klimatizacija,

2.4 prezračevanje,

2.5 toplotna izolacija,

2.6 okna;

3. trg industrijskih peči;

4. trg motoriziranih pogonov v industriji;

5. trg institucij javnega sektorja:

5.1 šole/javna uprava,

5.2 bolnišnice,

5.3 plavalni bazeni,

5.4 javna razsvetljava;

6. trg prevoznih storitev.

Sprememba 99 Priloga V, naslov

Okvirni seznam primerov ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti za javni sektor

Seznam primernih ukrepov za energetsko učinkovita javna naročila

Sprememba 100 Priloga V, odstavek 1

Brez poseganja v pravne predpise posamezne države in Skupnosti na področju javnih naročil lahko države članice glede na to, da naj bi javni sektor služil kot zgled, kot je navedeno v členu 5, zagotovijo, da javni sektor spoštuje zahteve iz sledečega

Brez poseganja v pravne predpise posamezne države in Skupnosti na področju javnih naročil države članice, glede na to, da naj bi javni sektor služil kot zgled, kot je navedeno v členu 5, zagotovijo, da javni sektor spoštuje vsaj dve zahtevi iz sledečega

PE 366.125\ 95

SL

okvirnega seznama: seznama:

Sprememba 101 Priloga V, točka (e a) (novo)

(ea) zahteve po nakupu ali najemu energetsko učinkovitih stavb ali njihovih delov, oziroma zahteve po nadomestitvi ali obnovi kupljenih ali najetih stavb ali njihovih delov, da postanejo bolj energetsko učinkovite.

Documents

· PE 366.125\ I SL VSEBINA SPREJETA BESEDILA P6_TA-PROV(2005)0469 Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES, ESAE in Švicarsko konfederacijo * (A6-0337/2005 - Poroe