Pedag. z novimi nosilci predmetov marec 05 · 2010. 1. 18. · Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru prof. dr. Norbert Jaušovec pedagoška psihologija Pedagoška fakulteta, Univerza

UNIVERZA V MARIBORUFILOZOFSKA FAKULTETA

PROGRAM PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA

P E D A G O G I K A

5. MAGISTRSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE6. DOKTORSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE

Podiplomski program je bil sprejet na seji Senata PEF UM dne 29. 11. 2000, na seji SenataUM dne 10. 01. 2001 in na Svetu za visoko šolstvo RS dne 13. 04. 2001.* Spremembe nosilcev predmetov so bile potrjene na seji Senata PEF UM dne 01. 02. 2005,na seji Senata UM dne 15. 03. 2005 in na Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04. 2005.**Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 36/06), ter določil Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 75/06 - Statut UM UPB2) izvaja navedeni študijski program Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.

Maribor, 2005

K A Z A L OStran

1. PREDLAGATELJ2. UTEMELJITEV PREDLOGA3. NASLOV IN VRSTA PROGRAMA4. NOSILCI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA5. PRILOGE

44446

Priloga 5.1: Predstavitev študijskega programa 6

5.0.0 MAGISTRSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE 6

5.0.0.05.1.1.1.1

Splošni podatki o programuNaslov in vrsta programa

66

5.0.0.0.06.0.0.0.07.0.0.0.08.0.0.0.09.0.0.0.0

Cilji programaTrajanje študijaPovezanost z drugimi programiVključevanje programa v kreditni sistem študijaVključevanje programa v meduniverzitetne in mednarodne oblike sodelovanjaNačin samoevalviranja programaSestavljalci programaRaziskovalne in strokovne reference Pedagoške fakultete MariborRaziskovalne in strokovne reference nosilcev programaKadrovske zahteve za izvedbo programaMaterialni pogoji za izvedbo programaViri financiranjaPredviden vpisMožnost zaposlitveLik diplomantaPodatki o predmetnikuHorizontalna in vertikalna povezanost predmetov

6666

77889

1112121212121213

10.0.0.0.011.0.0.0.012.0.0.0.013.0.0.0.014.0.0.0.015.0.0.0.016.0.0.0.017.0.0.0.018.0.0.0.019.0.0.0.020.0.0.0.021.0.0.0.0

5.1.1.2 Okvirni učni načrti predmetov 14

5.1.1.35.1.1.3.1

Način študijaPogoji za vpis

3232

5.1.1.3.25.1.1.3.35.1.1.3.45.1.1.3.5

Načini in oblike izvajanja študijaPogoji za napredovanjePogoji za dokončanje študijaZnanstveni naziv

32323233

5.1.2 DOKTORSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE 34

5.0.0.05.0.0.0.06.0.0.0.0

Splošni podatki o programuNaslov in vrsta programaTemeljni cilj programa

343434

2

7.0.0.0.08.0.0.0.09.0.0.0.010.0.0.0.0

Trajanje študijaPovezanost z drugimi programiVključevanje programa v kreditni sistem študijaVključevanje programa v meduniverzitetne in mednarodne oblike sodelovanjaNačin samoevalviranja programaSestavljalci programaRaziskovalne in strokovne reference Pedagoške fakultete MariborRaziskovalne in strokovne reference nosilcev programaKadrovske zahteve za izvedbo programaMaterialni pogoji za izvedbo programaViri financiranjaPredviden vpisMožnost zaposlitveLik diplomantaPodatki o predmetnikuHorizontalna in vertikalna povezanost predmetov

343434

35353536363636373737373738

11.0.0.0.012.0.0.0.013.0.0.0.014.0.0.0.015.0.0.0.016.0.0.0.017.0.0.0.018.0.0.0.019.0.0.0.020.0.0.0.021.0.0.0.022.0.0.0.0

6.0.0.0 Okvirni učni načrti predmetov 39

5.1.2.35.1.2.3.15.0.0.0.06.0.0.0.07.0.0.0.08.0.0.0.0

Način študijaPogoji za vpisNačini in oblike izvajanja študijaPogoji za napredovanjePogoji za dokončanje študijaZnanstveni naziv

393939393939

3

1. PREDLAGATELJ

Univerza v MariboruPedagoška fakultetaOddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktikoKoroška c. 1602000 Maribor

2. UTEMELJITEV PREDLOGA

Magistrski in doktorski študij pedagogike izhajata predvsem iz potreb vzgojno-izobraževalneprakse. Ta je v današnji družbi zelo pomembna sestavina domala vseh področij človekovegain družbenega življenja in dela ter se razvija v človekovo vseživljenjsko dejavnost.

Vzgojno-izobraževalna dejavnost postaja vse bolj zapletena in zahtevna. Potrebno jo jenenehno raziskovati, znanstveno-teoretično utemeljevati, izpopolnjevati, izboljševati in razvijati. Med temeljnimi pogoji za to pa so razvita pedagoška teorija in strokovnjaki, ki bodo teorijo uspešno prenašali v prakso in ustvarjali novo teorijo. Iz vsega izhaja potreba po izobraževanju ustreznih strokovnjakov oziroma raziskovalcev, ki bodo sposobni razvijati znanstveno-pedagoško misel in znanstveno

utemeljevati, oblikovati, razvijati in izpopolnjevati vzgojno-izobraževalno prakso.S podiplomskim študijem pedagogike bomo na Pedagoški fakulteti razvili vse stopnje študijapedagogike, ki smo ga kot dvopredmetni študij začeli izvajati v študijskem letu 1997/98. Tako bomo študentom pedagogike omogočili nadaljevanje študija do najvišje stopnje. S tem bomo tistim, ki se želijo nadalje izobraževati, omogočili, da pridobijo novo znanje, se poglobijo v metodologijo pedagoškega raziskovanja, v pedagoško teorijo, si razvijejo sposobnosti znanstvenega raziskovanja in se usposobijo za samostojno raziskovanje pedagoške prakse in teorije.To bo pomemben prispevek in pomembna spodbuda razvoju pedagoške teorije in vzgojno- izobraževalne prakse.

3. NASLOV IN VRSTA PROGRAMA

Podiplomski študijski program Pedagogika obsega:1. Magistrski študij pedagogike2. Doktorski študij pedagogike

4. NOSILCI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

4

Ime in priimek Področje habilitacije Mesto zaposlitve

doc. dr. Karin Bakračevič- Vukman

razvojna psihologija Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. Zlatka Cugmas razvojna psihologija Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. Ivan Ferbežer pedagoška psihologija Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

5

doc. dr. Ivan Gerlič didaktika fizike in računalništvo v izobraževanju

Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

prof. dr. Norbert Jaušovec pedagoška psihologija Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

doc. dr. Friderik Klampfer filozofija Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. Martin Kramar didaktika Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

doc. dr. Edvard Protner obča pedagogika in zgodovina pedagog.

Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. Majda Pšunder obča pedagogika Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

doc. dr. Majda Schmidt specialna pedagogika Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

Pogodbeno zaposleni:doc. dr. Branka Čagran pedagoška

metodologijaPedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

prof. dr. Janez Jerebkadrovsko- izobraževalno in informacijsko področje

Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

prof. dr. Jurij Jug andragogika Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. Jasna Krstović predšolska pedagogika Visoka učiteljska škola uRijeci, Sveučilište u Rijeci

prof. dr. Zdenko Medveš primerjalna pedagogika Filozofska fakultetaUniverza v Ljubljani

prof. dr. Miroslav Prstačić defektologija Edukacijsko- rehabilitacijski fakultet, Sveučilište u Zagrebu

prof. dr. Velko S. Rus socialna psihologija Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

5. PRILOGE

Priloga 5.1: Predstavitev študijskega programa

5.0.0 MAGISTRSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE

5.1.1.1 Splošni podatki o programu

5.1.1.1.1 Naslov in vrsta programa

Podiplomski študijski program pedagogika.

5.1.1.1.2 Cilji programa

1. Razširitisposobnosti

in poglobiti znanje iz metodologije pedagoškega raziskovanja in razvitiza samostojno raziskovalno delo na področju pedagogike in vzgojno-

izobraževalne prakse.2. Spoznati različne, zlasti sodobne teorije vzgoje in izobraževanja, razviti sposobnosti njihove kritične presoje in implementacije v praksi.3. Spoznati sodobne vzgojno-izobraževalne koncepte in se usposobiti za znanstveno utemeljeno koncipiranje, oblikovanje, vodenje, analizo

in vrednotenje vzgojno- izobraževalnega procesa.4. Usposobiti se za samostojno raziskovanje vzgojno-izobraževalne prakse in pedagoške teorije.5. Usposobiti se za strokovno spremljanje, znanstveno analizo in evalvacijo vzgojno- izobraževalnega procesa.

5.1.1.1.3 Trajanje študija

Organizirano izvajanje podiplomskega študija pedagogike traja 2 leti oz. 4 semestre. V temčasu so organizirana predavanja in druge oblike podiplomskega študijskega dela.

5.1.1.1.4 Povezanost z drugimi programi

Podiplomski študij pedagogike se navezuje na znanja, pridobljena na dodiplomskem študijudvopredmetnega programa Pedagogike in ... ter na znanja, pridobljena na pedagoških programih dodiplomskega univerzitetnega izobraževanja.

5.1.1.1.5 Vključevanje programa v kreditni sistem študija

Podiplomski študij pedagogike je organiziran na način, ki omogoča vključitev v kreditnisistem, ki ustreza kriterijem in standardom Univerze v Mariboru.

Za pridobitev naziva magister/ica znanosti s področja pedagoških znanosti je potrebnopridobiti 120 KT, in sicer iz naslova obveznih in izbirnih predmetov 75 KT in iz naslova individualnega raziskovalnega dela 45 KT.

6

Obvezni predmeti:1. predmet2. predmet3. predmetIzbirni predmet:1. predmet2. predmet

15 KT15 KT15 KT

15 KT15 KT

Individualno raziskovalno delo:Skupaj:

45 KT120 KT

Kreditne točke iz individualnega raziskovalnega dela lahko pridobi kandidat z lastnimraziskovalnim delom v okviru obveznih ali izbirnih vsebin z raziskovalnim delom v okviruveljavnih raziskovalnih projektov pod mentorstvom nosilcev raziskovalnih projektov ali z delom in pripravo magistrske naloge pod mentorstvom mentorja magistrske naloge.

Kandidat izkazuje 3 individualna raziskovalna dela ( x 15 KT = 45 KT).

5.1.1.1.6 Vključevanje programa v meduniverzitetne in mednarodne oblike sodelovanja

Na Oddelku za pedagogiko, psihologijo in didaktiko sodelujemo z naslednjimi ustanovami:5.6.7.

Oddelek za pedagogiko in Oddelek za psihologijo, FF, Univerza v Ljubljani.Oddelek za defektologijo, PeF, Univerza v LjubljaniDepartment of Education, University of Cyprus, Ciper; kontaktna oseba: prof. dr. AndreasDemetriou.Odsjek za pedagogiju, FF, Sveučilište u Rijeci, Hrvatska; kontaktna oseba: prof. dr. Vladimir Rosić.Rehabilitacijsko edukacijski fakultet, Svetučilište u Zagrebu, Hrvatska; kontaktna oseba:prof. dr. Miroslav Prstačič.

8.

9.

10. Lehrstuhl für Pädagogik, Maximilians Universität, München; kontaktna oseba: prof. dr.Herbert Tschamler.

11. Lehrstuhl für Erziehungwiesenschaft, Philips Universität, Marburg; kontaktna oseba: prof.dr. Christian Berg.

12. Department of Psychology, California State University Fullerton; kontaktna oseba: prof.dr. Marck Runco.

Med študijem bodo kandidati sodelovali v raziskovalnih nalogah, ki jih izvajamo skupaj omenjenimi institucijami.

5.1.1.1.7 Način samoevalviranja programa

Skladno s Statutom Univerze v Mariboru in po sklepu Senata Pedagoške fakultete Maribor jebila imenovana komisija za zagotavljanje kvalitete in samoevalvacijo. Komisija izvaja institucionalno in programsko evalvacijo študijskih programov. Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko bo zagotavljal uspešnost študija, ustreznost vsebin, prehodnost in objave znanstvenih dosežkov študentov in učiteljev, ki sodelujejo v programu. Upoštevana bodo merila in kriteriji za ugotavljanje kvalitete študijskega programa, ki jih je sprejel Svet za visoko šolstvo RS. Program bo evalviran tudi na osnovi izkušenj domačih in tujih akademskih ustanov.

7

5.1.1.1.8 Sestavljalci programa

Program smo sestavili učitelji na Oddelku za pedagogiko, psihologijo in didaktiko: izr. prof.dr. Majda Pšunder, izr. prof. dr. Martin Kramar, red. prof. dr. Norbert Jaušovec in doc. dr. Karin Bakračevič-Vukman.

Pri sestavi vsebin predmetov so sodelovali:

5.1.1.1.9 Raziskovalne in strokovne reference Pedagoške fakultete

Pedagoška fakulteta v Mariboru je visokošolska institucija, ki usposablja študente primarno zapedagoške poklice. Pedagoška fakulteta Maribor izvaja 23 dodiplomskih univerzitetnih programov, enega visokošolskega in 9 podiplomskih programov.Preko nosilcev posameznih projektov se na Pedagoški fakulteti izvaja 15 znanstveno- raziskovalnih projektov pri MZT in 2 raziskovalna projekta pri MŠŠ. Učitelji in sodelavci objavljajo rezultate znanstveno-raziskovalnega dela v domačih in tujih znanstvenih revijah.

8

Nosilec Naziv predmeta

Obvezni predmeti:

doc. dr. Branka Čagran Poglavja iz metodologije znanstveno- pedagoškega raziskovanja

izr. prof. dr. Martin Kramar Pregled klasične in moderne didaktikeizr. prof. dr. Majda Pšunder Teorija vzgoje

Izbirni predmeti:

doc. dr. Karin Bakračevič- Vukman,prof. dr. Velko S. Rus

Edukacija z vidika sodobne socialne psihologije

izr. prof. dr. Zlatka Cugmas Razvijanje pozitivne zaznave samega sebe v izobraževanju

izr. prof. dr. Ivan Ferbežer Pedagogika otrok s posebnimi potrebami –nadarjeni otroci

doc. dr. Ivan Gerlič Izobraževanje na daljavoprof. dr. Norbert Jaušovec Nevropsihologija učenjaprof. dr. Janez Jereb Menedžment izobraževalnih procesovprof. dr. Jurij Jug Andragogikadoc. dr. Friderik Klampfer Etika vzgoje in izobraževanjaizr. prof. dr. Martin Kramar Visokošolska didaktikaprof. dr. Zdenko Medvešizr. prof. dr. Majda Pšunder

Primerjalna pedagogika

doc. dr. Edvard Protner Zgodovina pedagogike in šolstvadoc. dr. Majda Schmidt prof. dr. Miroslav Prstačić

Pedagogika otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami

izr. prof. dr. Jasna Krstović Predšolska pedagogika

5.1.1.1.10 Raziskovalne in strokovne reference nosilcev programa

9

Ime in priimek Področje habilitacijeBibliogr. enote od'95-2000

Mesto zaposlitve

Redno zaposleni:doc. dr. KarinBakračevič-Vukman

razvojna psihologija 47 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. ZlatkaCugmas

razvojna psihologija 73 Pedagoška fakulteta, Univerzav Mariboru

izr. prof. dr. IvanFerbežer

pedagoška psiholog. 75 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

doc. dr. Ivan Gerlič didaktika fizike in računalništvo v izobr.

93 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

prof. dr. NorbertJaušovec

pedagoška psiholog. 79 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

doc. dr. FriderikKlampfer

filozofija 42 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. MartinKramar

didaktika 81 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

doc. dr. Edvard Protner obča pedagogika in zgodovina pedagog.

26 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

izr. prof. dr. MajdaPšunder

obča pedagogika 193 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

doc. dr. Majda Schmidt specialna pedagogika 39 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

Pogodbeno zaposleni:doc. dr. Branka Čagran pedagoška

metodologija28 Pedagoška fakulteta,

Univerzav Mariboruprof. dr. Janez Jereb kadrovsko-

izobraževalno in informacijsko področje

81 Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

prof. dr. Jurij Jug andragogika 104 Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru

prof. dr. ZdenkoMedveš

primerjalna pedagogika

36 Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

prof. dr. MiroslavPrstačić

defektologija 23 Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet,Sveučilište u Zagrebu

prof. dr. Velko S. Rus socialna psihologija 47 Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

izr. prof. dr. JasnaKrstović

predšolska pedagogika

48 Visoka učiteljska škola uRijeci, Sveučilište u Rijeci

Dr. Karin Bakračevič-Vukman, je docentka za razvojno psihologijo na Pedagoški fakulteti vMariboru. Področje znanstveno-raziskovalnega dela: kognitivni razvoj, socialna kognicija, metakognicija in reševanje problemov. Rezultati

raziskav so bili predstavljeni na mednarodnih konferencah, objavljeni v večih znanstveno-raziskovalnih člankih ter samostojni publikaciji. Je predstavnica Slovenije v EARLI-European Association for Research on Learning and Instruction.Dr. Zlatka Cugmas je izredna profesorica za razvojno psihologijo na Pedagoški fakulteti vMariboru in se v svojem znanstveno-raziskovalnem delu ukvarja predvsem s problematiko razvoja navezanosti, zaznave samega sebe in otroške risbe ter s problematiko stališča staršev, vzgojiteljev in učiteljev o razvoju otroka in vzgojnih nalogah družine, vrtca oz. šole. Celotna bibliografija zajema 138 bibliografskih enot, med temi sta 2 znanstveni monografiji in več znanstvenih člankov. Rezultate svojega raziskovalnega dela je predstavila na številnih znanstvenih in strokovnih posvetih.

Dr. Branka Čagran, je docentka za pedagoško metodologijo. Redno je zaposlena naSvetovalnem centru Maribor, kjer poleg pedagoškega in svetovalnega dela nudi pomoč dijakom, študentom, učiteljem in drugim pri raziskovalnem delu. Na Pedagoški fakulteti Maribor je kot pogodbena delavka nosilka predmeta Pedagoška metodologija in izvajalka izobraževalnega procesa. Njeno znanstveno- raziskovalno delo temelji na evalvacijah šolskih projektov.

Dr. Ivan Ferbežer je izredni profesor pedagoške psihologije na Pedagoški fakulteti vMariboru. Področje njegovega znanstvenega dela je interdisciplinarno polje nadarjenosti. Objavljenih ima preko 150 bibliografskih enot.

Dr. Ivan Gerlič je docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru na Oddelku za fiziko in Centruza računalništvo, informatiko in multimedijo. Je strokovnjak s področja didaktike fizike računalništva ter informatike v izobraževanju in vodja večih raziskovalnih projektov. Objavilje več člankov v domačih in tujih revijah, aktivno sodeloval na pomembnejših konferencah svojega strokovnega področja, je avtor večih knjig in učbenikov.

Dr. Norbert Jaušovec je redni profesor psihologije na Pedagoški fakulteti v Mariboru.Njegovo znanstveno-raziskovalno delo je usmerjeno v reševanje problemov, ustvarjalnost in nevropsihologijo. V okviru svojega raziskovalnega in pedagoškega dela je član različnih ekspertnih skupin, uredniških odborov in mednarodnih znanstvenih organizacij. Odmevnost njegovega raziskovalnega dela kažejo številni citati v mednarodnih revijah in vabljene ekspertize in prikazi v tujih strokovnih revijah. Je avtor večih knjig s področja ustvarjalnostiin reševanja problemov.Dr. Jurij Jug je redni profesor andragogike na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Imaveč kot 160 bibliografskih enot, objavljenih v različnih monografijah, zbornikih in revijah doma in v tujini. V zadnjih osmih letih je vodil štiri raziskovalne naloge, od katerih so tri nacionalnega pomena.

Dr. Janez Jereb, redni profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, je nosilecnaslednjih predmetov: Teoretične osnove izobraževanja, Projekt sistema razvoja kadrov, Avtomatizacija pisarniškega poslovanja in Multimedijski sistemi. Področje znanstvenega dela je kadrovsko-izobraževalno in informacijsko področje. Njegova osebna bibliografija zajema več kot 210 bibliografskih enot.

10

Dr. Friderik Klampfer je docent filozofije na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Področjanjegovega raziskovalnega dela so: etika, teorija delovanja v povezavi s filozofijo duha in normativna politična filozofija. Objavlja v znanstvenih in strokovnih revijah, sodeluje na mednarodnih znanstvenih simpozijih v domovini in tujini.

Dr. Martin Kramar je izredni profesor didaktike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovoraziskovalno delovno področje je splošna didaktika. V tem okviru je raziskoval položaj in vlogo učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu, načrtovanje, pripravo in verifikacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, didaktične sisteme in metode izobraževanja. Rezultate je objavil v samostojnih publikacijah in v znanstvenih revijah ter predstavil na mednarodnih in domačih znanstvenih srečanjih.

Dr. Jasna Krstovič je izredna profesorica za predšolsko pedagogiko na Visoki učiteljski šolina Reki. Rezultate svojega raziskovalnega dela objavlja v domačih in tujih znanstvenih strokovnih revijah.

Dr. Zdenko Medveš je redni profesor za občo pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze vLjubljani. Je strokovnjak za pedagoško področje, aktivni in plodovit znanstvenik in raziskovalec, kar izkazuje z obsežno bibliografijo.

Izsledke svojega znanstveno- raziskovalnega dela je predstavil na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah.Dr. Majda Pšunder je izredna profesorica pedagoških znanosti na Pedagoški fakultetiUniverze v Mariboru. Raziskovalno področje je usmerjeno v učinkovito učiteljevanje, primerno komunikacijo in v vzgojne odnose na nivoju dejavnikov vzgoje.

Bibliografija zajema v celoti preko 300 bibliografskih enot.Dr. Edvard Protner je docent za občo pedagogiko ter zgodovino pedagogike in šolstva naPedagoški fakulteti v Mariboru.

Dr. Miroslav Prstačić je redni profesor na Edukacijsko rehabilitacijski fakulteti v Zagrebu.Ukvarja se s profilaktično in terapevtsko funkcijo kreativnosti, z diferencialno in procesno diagnostiko in bioetiko ter filozofijo discipline. Svoje znanstvene izsledke je predstavil domain v tujini.

Dr. Velko S. Rus je izredni profesor socialne psihologije na Oddelku za psihologijoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sodeloval je v več raziskovalnih projektih in imel več kot 30 različnih predstavitev na mednarodnih znanstvenih srečanjih. Izdal je zbirko knjigs področja socialne psihologije in objavljal v priznanih domačih in tujih znanstvenih revijah. Ima več kot 196 bibliografskih enot.

Dr. Majda Schmidt je docentka na področju defektologije, zaposlena na Pedagoški fakultetiv Mariboru. Sodeluje v večih raziskovalnih projektih, katerih rezultate je predstavila na znanstvenih konferencah doma in v tujini ter jih objavila v znanstvenih in strokovnih revijah.

5.0.0.0.0 Kadrovske zahteve za izvedbo programa

Izvajalci programa so habilitirani učitelji, ki izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom ovisokem šolstvu in registrirani raziskovalci. Pri izvajanju programa bodo sodelovali tudi univerzitetni učitelji in raziskovalci s tujih univerz.

11

5.1.1.1.12 Materialni pogoji za izvedbo programa

Pedagoška fakulteta Maribor bo zagotavljala potrebne prostore in osnovna sredstva zaraziskovalno delo, računalniško in programsko opremo, laboratorije ter knjižnico z informacijskim servisom.

5.1.1.1.13 Viri financiranja

Podiplomski študij pedagogike se financira s prispevki kandidatov ali organizacij, ki jimštudij omogočajo ter iz drugih sistemskih virov. Skladno s 320. členom Statuta Univerze Maribor določa višino šolnine Upravni odbor Univerze. Izvajanje študija sofinancirata tudi MŠŠ in MZT.(Priloga: Izračun količnikov po normativih in standardih za izvajalce podiplomskega programa Pedagogika).

5.1.1.1.14 Predviden vpis

Predviden je vpis 15-ih študentov na leto.

5.1.1.1.15 Možnost zaposlitve

Program je namenjen pedagoškim delavcem: učiteljem, šolskim pedagogom, pedagoškimvodjem izobraževanja, strokovnim pedagoškim delavcem na Zavodu za šolstvo, v Ministrstvuza šolstvo in šport in asistentom v visokošolskem izobraževanju. Magistri pedagogike bodo usposobljeni za samostojno raziskovalno delo v pedagoških raziskovalnih institucijah in na posameznih raziskovalnih projektih.

5.1.1.1.16 Lik diplomanta

Po končanem podiplomskem študiju pedagogike bodo diplomanti obvladali področjepedagogike, obsežno problematiko s področja vzgoje in izobraževanja, usposobljeni bodo za samostojno razvijanje in posodabljanje vzgojno-izobraževalne prakse in za samostojno raziskovanje praktičnih in teoretičnih problemov s tega področja.

5.1.1.1.17 *Podatki o predmetniku

Podiplomski študijski program je sestavljen iz obveznih predmetov (3 x 15 KT = 45 KT) inizbirnih predmetov (2 x 15 KT = 30 KT). Tako je organiziranih oblik študija (predavanja, seminarji) 75 KT in individualnega raziskovalnega dela 45 KT. Celotni magistrski študijski program je ovrednoten s 120 KT.

12

Obvezni predmeti KT Nosilec predmeta

Obveznosti študenta

Poglavja iz metodologije znanstveno- pedagoškega raziskovanja

15 dr.Branka Čagran izpit

Teorija vzgoje 15 dr. Majda Pšunder izpitPregled klasične in moderne didaktike 15 dr. Martin Kramar

dr. Milena Ivanuš Grmek

izpit

Skupaj KT: 45

Študent ima možnost najmanj 10 % predavanj in seminarjev opraviti v drugih študijskihprogramih in istem oziroma drugih visokošolskih zavodih.

Izbirni predmeti so enakovredni glede na število KT. Študent izbere dva izbirna predmeta, kise izvajata v 2. letniku študija. Pri vsakem izbirnem predmetu izdela seminarsko nalogo.

* Spremembe nosilcev predmetov so bile potrjene na seji Senata PEF UM dne 01. 02. 2005, na seji Senata UM dne 15. 03.2005 in na Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04. 2005.

Individualno raziskovalno deloV okviru obveznih in izbirnih predmetov lahko kandidat pridobi 3 x 15 = 45 KT, če na izbranem problemu, ki ga definira nosilec predmeta, v obliki samostojnega raziskovalnega dela uporabi pridobljeno znanje. Individualno raziskovalno delo se vrednoti preko javne predstavitve v seminarju.

5.1.1.1.18 Horizontalna in vertikalna povezanost predmetov

Predmeti so horizontalno in vertikalno povezani. Obvezni predmeti so smiselna celota innadgradnja dodiplomskega znanja, predmeti omogočajo pregled čez različna področja pedagogike. Izbirni predmeti predstavljajo nadgradnjo obveznim predmetom in omogočajo poglabljanje znanja na izbranem področju.

13

Izbirni predmeti2.

letnik KT

Nosilec predmeta



15 dr. Karin Bakračevič- Vukmanprof. dr. Velko S. Rus

seminarska naloga,izpit

Razvijanje pozitivne zaznave samega sebe v izobraževanju

15 dr. Zlatka Cugmas seminarska naloga,izpit

Pedagogika otrok s posebnimi potrebami – nadarjeni otroci

15 dr. Ivan Ferbežer seminarska naloga,izpit

Izobraževanje na daljavo 15 dr. Ivan Gerlič seminarska naloga,izpitNevropsihologija učenja 15 dr. Norbert Jaušovec seminarska naloga,izpitMenedžment izobraževalnih procesov

15 dr. Metod Černetič seminarska naloga, izpit

Andragogika 15 dr. Jurij Jug seminarska naloga, izpitEtika vzgoje in izobraževanja 15 dr. Friderik Klampfer seminarska naloga, izpitVisokošolska didaktika 15 dr. Martin Kramar seminarska naloga, izpitPrimerjalna pedagogika 15 dr. Majda Pšunder

dr. Zdenko Medvešseminarska naloga, izpit

Zgodovina pedagogike in šolstva

15 dr. Edvard Protner seminarska naloga, izpit


15 dr. Majda Schmidtdr. Miroslav Prstačić

seminarska naloga, izpit

Predšolska pedagogika 15 dr. Jurka LepičnikVodopivec


5.1.1.2 Okvirni učni načrti predmetov

PREDMET Stran

5. POGLAVJA IZ METODOLOGIJE ZNANSTVENO-PEDAGOŠKEGA

RAZISKOVANJA

TEORIJA VZGOJE

PREGLED KLASIČNE IN MODERNE DIDAKTIKE

EDUKACIJA Z VIDIKA SODOBNE SOCIALNE PSIHOLOGIJE

RAZVIJANJE POZITIVNE ZAZNAVE SAMEGA SEBE V IZOBRAŽEVANJU

15

15

16

18

19

6.

7.

8.

9.

10. PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI –

NADARJENI OTROCI

11. IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO

12. NEVROPSIHOLOGIJA UČENJA

13. MENEDŽMENT IZOBRAŽEVALNIH PROCESOV

20

21

22

23

24

26

28

28

29

14.

15.

16.

17.

18.

ANDRAGOGIKA

ETIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

VISOKOŠOLSKA DIDAKTIKA

PRIMERJALNA PEDAGOGIKA

ZGODOVINA PEDAGOGIKE IN ŠOLSTVA

19. PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI

POTREBAMI

16. PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA

30

31

14

I. OBVEZNI PREDMETI

PREDMET: POGLAVJA IZ METODOLOGIJE ZNANSTVENO-PEDAGOŠKEGARAZISKOVANJA

Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SVSemester: 1.

CILJI IN VSEBINACilji:Usposobiti študente za samostojno razvojno-raziskovalno delo (izvajanje akcijskih in tradicionalnih empiričnih raziskav), za pisanje strokovnih in znanstvenih člankov ter raziskovalnih poročil.

Vsebina:- Akcijsko in tradicionalno-empirično analitično pedagoško raziskovanje.- Metodologija akcijskih pedagoških raziskav (struktura, tipi raziskav).- Dopolnjevanje in poglabljanje dodiplomskega znanja o statističnih metodah obdelave nanivoju deskriptivne statistike (srednje vrednosti, mere variacije, mere korelacije) in inferenčne statistike (uni - in multivariatne metode preizkušanja hipotez).- Uporaba računalniškega statističnega programa SPSS za Windows.- Pedagoške raziskovalna vaja v vzgojno-izobraževalni praksi (kavzalno - neeksperimentalna raziskava z elementi akcijskega raziskovanja).

LITERATURA:Sagadin, J. (1992). Osnovne statistične metode za pedagoge (3. izd.). Ljubljana: FF.Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja (2.izd.). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.Sagadin, J. (1991). Razprave iz pedagoške metodologije. Splošne teme. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.Košmelj, B. (1983). Uvod v multivariatno analizo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: izpit.

PREDMET: TEORIJA VZGOJE

Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 1.

CILJI IN VSEBINACilji:Spoznati, razumeti in se usposobiti za obvladanje teorije vzgojnih fenomenov v konceptualnih okvirih in oblikah sodobnih pedagoških smeri.

Vsebina:- Vzgoja kot antropološki fenomen: vzgoja in socialna evolucija, filogeneza in ontogeneza kot antropološki problem.- Genetično-strukturne teorije vzgoje: dialektične teorije, teorije objektivizacije človeka.

15

- Sodobne pedagoške smeri: neonaturalizem, perenializem, esencializem, pragmatizem,progresivizem, strukturalizem, funkcionalizem, eksistencializem, subjektivizem, postmodernizem.- Pedagoška paradigma: kvalitativno-holistični pristop, dinamična realnost, kvantitativno–empirično pozitivistični pristop, redukcionalizem, partikularnost, dualitičnost.- Etični kodeks.- Modeli pedagoške komunikacije: Schramov, Glassejev, Flandersova analiza interakcije.

LITERATURA:Hanck, P. (1994). Uspješan odgoj djeteta. Zagreb: Educa.Marentič-Požarnik et al (1995). Izziv raznolikosti. Nova Gorica: Educa. Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja šole. Radovljica: Didakta.Bratanič, M. (1996). Paradoks odgoja. Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada. Mušanovič-Rosić (1997). Obča pedagogija. Rijeka: Pedagoški fakultet.Gőtell, H. (m) (1999). Biti učitelj v centralni Evropi. Maribor: Evropska hiša Burgenland. Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli. Ljubljana: ZRSŠ.Smith, L. M. et al. (1988). Innovations and Change in Schooling. London.


PREDMET: PREGLED KLASIČNE IN MODERNE DIDAKTIKE


CILJI IN VSEBINACilji: ŠtudentiRazširijo in poglobijo znanje iz splošne didaktike iz dodiplomskega študija, spoznajo različne sodobne didaktične teorije in njihovo aplikacijo v vzgojno-izobraževalni praksi. Prav tako si razvijejo sposobnosti znanstvenega teoretičnega mišljenja, potrebnega za kritično znanstveno presojanje in kompariranje različnih didaktičnih teorij in smeri. Poglobijo in izpopolnijo temeljne raziskovalne metodološke pristope in se usposobijo za samostojno raziskovanje didaktične teorije in vzgojno-izobraževalne prakse.

Vsebina:- Pregled razvoja didaktičnih teorij od začetkov v 17. stoletju do danes.- Sodobne didaktične teorije in »modeli « izobraževanja.- Didaktika in kurikularne teorije.- Koncipiranje, načrtovanje, izvajanje in verifikacija vzgojno-izobraževalnega procesa.- Vloga didaktike v procesih prenove vzgoje in izobraževanja in razvoju kvalitete izobraževanja, še posebej vzgojno-izobraževalnega procesa

LITERATURA:Blankertz, H. (1970). Theorien und Modelle der Didaktik. München : JuventaGudjons, H. in dr. (1981). Didaktische Theorien. Braunschweig.Hansmann, O. / Marotzki, W. (1988). Diskurs Bildungstheorie I. Weinheim : DeutscherStudien Verlag.

16

Hansmann, O. / Marotzki, W. (1989) Diskurs Bildungstheorie II. Weinheim : DeutscherStudien Verlag.Klafky, W., Gunter, O., Schultz, W. (1979). Didaktik und Praxis. Weinheim und Basel Beltz Verlag.Kron, F.W. (1994). Grundwissen Didaktik. München; Basel : E. Reinhardt.Meyer, H. ( 1989). Unterrichtsmethoden I, II. Frankfurt am Main : Cornelsen VerlagSckriptor.Peterssen., W., H. (1983). Lehrbuch Allgemeine Didaktik. München.Peterssen, W. H. (1982) Handbuch Unterrichtsplanung. München : Ehrenwirth Verlag. Strmčnik, F.: Didaktične razprave v Sodobni pedagogiki od 1970 do danes.Strmčnik, F. (1987). Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.


17

II. IZBIRNI PREDMETI

IZBIRNI PREDMET: EDUKACIJA Z VIDIKA SODOBNE SOCIALNE PSIHOLOGIJE


CILJI IN VSEBINACilji:Pridobiti zmožnosti (znanja, izkušnje, veščine) za celostno obravnavanja edukacijskega procesa, za raziskovanje in znanstveno presojanje različnih fenomenov izobraževalnega procesa z vidika sodobne socialne psihologije.

Vsebina:Izbirni predmet je sestavljen iz treh sklopov, ki so medsebojno povezani, oz. se medsebojno vključujejo.

Uvod: Edukacijski proces z vidika sodobne (socialne) psihologijePodprogrami:- Kultura: osebna, organizacijska, globalna; organizacijska kultura: grupna struktura in procesi kot osnova organizacijske kulture, socialna klima, problemi vodenja, komunikacija, kognitivni stili, "»izročila in ideologija"« nadzor in disciplina, običaji in tabuji, moda v ožjemin širšem pomenu, prevladujoči kognitivni stili in komunikacijski vzorci; šolska kultura kot poseben vidik organizacijske kulture, šola in osebna oz. globalna kultura; učna organizacija,kot posebna značilnost organizacijske kulture različnih organizacij (šola, podjetje, zdravstvo); značilnosti šolske kulture na različnih stopnjah edukacijskega procesa (osnovno- in srednješolska, fakultetna raven); raznolikost šolskih kultur; podobnosti in razlike med kulturošol in drugih organizacij (podjetja, zdravstvo in druge organizacije); šolska kultura in medkulturne študije.- Komunikacija: temeljne opredelitve v zvezi s komunikacijo; komunikacija in edukacijska situacija, zlasti: komunikacija in značilnosti temeljnega modela medosebne komunikacije, zaznave, potrebe, motivacija, kognicija, jezik, stališča, distanca, samopodoba, telesne reakcije; medosebna, medijska, tržna in cyberkomunikacija; komunikacija z vidika skupine, skupinske klime in kulture in metode in tehnike za pridobivanje komunikacijskih veščin; aplikacija vseh omenjenih vidikov v različnih edukacijskih okoljih.- Znanje/inovacija: znanje, kognitivni procesi in kognitivni stili; kreativnost, inovacije, inovativnost; učenje in ustvarjalnost v skupini (povezanost med značilnostmi učne organizacije in med kognitivnimi stili); pridobivanje znanja na način razreševanja sociokognitivnega konflikta; tehnike ustvarjalnega mišljenja (poudarek na skupinskih LITERATURA:Bakračečvič-Vukman, K. (2000). Razvoj mišljenja v odrasli dobi (kognitivni, sociokognitivniin metakognitivni aspekti). Maribor (v tisku).Bečaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Dalin, P. (1993). Changing the school culture. London: Cassell.Jensen, A. D., Chilberg, J. C. (1991). Small group communication. Wadsworth PublishingCompany.

18

Marentič-Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti (stili spoznavanja,učenja, mišljenja). Educa.Rus, V. S. (1999). Sociopsihologija kot sodobna paradigma socialne psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.Tennant, M. (1988). Psychology and adult learning. London and New York: Routledge. Trice, M., Beyer, J. (1993). The cultures of work organizations. Prentice Hall.

OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.

IZBIRNI PREDMET: RAZVIJANJE POZITIVNE ZAZNAVE SAMEGA SEBE VIZOBRAŽEVANJU


CILJI IN VSEBINACilji:Udeleženci podiplomskega študija poglobijo znanje in razumevanje psiholoških teorij, ki obravnavajo (samo ali tudi) področje socialno-emocionalnega razvoja. Osvojijo novejša spoznanja in se seznanijo s sodobnimi metodami proučevanja in spremljanja razvoja otrokove navezanosti na starše, vzgojitelje in učitelje ter razvoja posameznikove zaznave samega sebe. Razvijejo sposobnost kritičnega presojanja razvojnih teorij in empiričnih ugotovitev ter logičnega povezovanja raziskovalnih dosežkov različnih razvojnih področij. Usposobijo se za samostojno raziskovalno in študijsko delo, suvereno predstavitev raziskovalnih dosežkov in aplikacijo navedenih spoznanj v vzgojno-izobraževalni praksi.

Vsebina:- Psihološke teorije razvoja navezanosti in zaznave samega sebe.- Metode psihološkega proučevanja in spremljanja kakovosti učenčeve navezanosti na starše, vzgojitelje in učitelje ter posameznikovega samospoštovanja, samozaznave pomembnih področij delovanja in pojavljanja ter samorazumevanja.- Značilnosti razvoja navezanosti in samozaznave pri otrocih, mladostnikih in odraslih.- Vloga družine in izobraževalnega okolja pri oblikovanju posameznikove zaznave samega sebe.- Pomen, ki ga ima varna navezanost na pomembne druge osebe za učenčev vsestranski razvojs poudarkom na povezanosti med kakovostjo navezanosti in samozaznavo.- Vloga učenčeve zaznave samega sebe pri vseh vidikih njegove prilagoditve v vzgojno- izobraževalnem okolju s poudarkom na problematiki

šolske (ne)uspešnosti, učne (ne)motiviranosti, konfliktov med otroki, vzgojitelji oz. učitelji, agresivnosti, nevrotičnih simptomov, anksioznosti itd.- Stabilnost kakovosti otrokove navezanosti na pomembne druge osebe ter samozaznave otroka, mladostnika in odraslega, kakor tudi možnosti korekcije (pomoč staršem, vzgojiteljemin učiteljem za doseganje kvalitetnejših odnosov z otrokom ter načini vplivanja na učenčevoin učiteljevo samospoštovanje).

LITERATURA:Cugmas, Z. (1998). Razvoj otrokove navezanosti (Bodi z menoj, mami). Ljubljana: Produktivnost, d.o.o., Center za psihodiagnostična sredstva.

19

Cugmas, Z. (1999). Razvoj otrokove zaznave lastne šolske uspešnosti (Očka, jaz semnajboljši). Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva, d.o.o.Eder, R. A. in Mangelsdorf, S. C. (1997). The emotional basis of early personality development: Implications for the emergent self-concept. In R. Hogan, J. Johnson, in S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp. 209-240). Orlando, FL: Academic Press.Meins, E. (1997).Security of attachment and the social development of cognition. Essays in developmental psychology. East Sussex, UK: Psychology Press.Sroufe, L. A., Cooper, R. G. in DeHart, G. B. (1996). Child Development, Its Nature andCourse. McGraw-Hill, Inc.Verschueren, K. in Marcoen, A. (1999). Representation of self and socioemotional competence in kindergartners: Differential and combined effects of attachment to mother andto father. Child Development, vol. 70, 1, 183-201.Periodika s področja psihologije, npr. Child Development in Developmental Psychology.OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit

IZBIRNI PREDMET: PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI –NADARJENI OTROCI


CILJI IN VSEBINACilji:Študentje spoznajo teorijo o nadarjenosti kot interdisciplinarno, znanstveno zaokroženo in glede odnosa med teorijo in prakso povezano disciplino. V komparativni perspektivi spoznajoin razumejo politiko in sisteme skrbi za nadarjene učence v svetu. Razumejo različna pojmovanja nadarjenosti v luči odnosa med okoljem in osebnostjo, med splošnimi in specifičnimi opredelitvami, med nadarjenostjo in kreativnostjo, odnosa med diferencialnim in komponentnim modelom nadarjenosti. Spoznajo in znajo operativno uporabiti postopke procesa identifikacije nadarjenih otrok.

Spoznajo osnovne vzgojno-izobraževalne potrebe nadarjenih otrok. Znajo uporabiti osnovneprincipe izobraževanja in razvijanja nadarjenosti, različne didaktične modele pri oblikovanju nadarjenih otrok in vlogo mentorskega dela.

Vsebina:- Teorija, koncepcija nadarjenosti v interdisciplinarni in praktično-operacionalizirani zasnovi. Nadarjeni učenci v antagonizmih med individualno in socialno pedagogiko, do ekstremov med funkcionalističnih in humanističnih edukacijskih posledic. Politike in sistemi skrbi za nadarjene učence v tujini in pri nas. Definicije in poteze nadarjenosti. Različna pojmovanja nadarjenosti v luči odnosa med osebnostjo in okoljem. Odnosi med splošnimi in specifičnimi opredelitvami med nadarjenostjo in kreativnostjo, med diferencialnim in komponentnim modelom nadarjenosti. Osebnostna in socialna prilagoditev nadarjenih otrok z vedenjskimi in učnimi odkloni in njihovim uspešnim reševanjem.- Odnos med prepoznavanjem in identifikacijo nadarjenih, »mehkejše in trše« metode identifikacije, različne vrste identifikacijskih sredstev in identifikacijskih subjektov. Odkloniv procesu identifikacije (forsiranje, etikiranje, nerazpoznavne populacije itd.). Osnovne

20

vzgojno-izobraževalne potrebe nadarjenih otrok. Različni didaktični in pedagoško-psihološkimodeli praktičnega dela z nadarjenimi učenci. Mentorski model, akceleracija, obogatitev, individualizacija, oblike notranje in zunanje diferenciacije, različne strukture modifikacije kurikuluma in razvijanje nadarjenih otrok. Evaluacija učnih programov za nadarjene otroke.- Vloga staršev skozi funkcijo šole. Različne pritegovalne učno vzgojne in mentalno- higienske strategije dela s starši nadarjenih otrok. Nadarjenost v luči komponent družbenega sistema od otroštva do starosti. Današnje stanje in prihodnji razvoj nadarjenosti.LITERATURA:KOGEJ, P. (1972). Skrb za nadarjeno mladino. Republiški zavod za zaposlovanje, Ljubljana. MAKARIVIČ, J. (1985). Odkrivanje talentov, Mladinska knjiga, Ljubljana.MAKARIVIČ, J. (1984). Družbena neenakost, šolanje in talenti. Maribor: Založba Obzorja. JAUŠOVEC, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije.PRAUSE, G. (1977). Geniji v šoli. Ljubljana: Državna založba Slovenije.SVETUNA, J., JELENC, Z. (1975). Zelo bister učenec. Ljubljana: Mladinska knjiga.NAGEL, V. (1987). Spodbujanje in odkrivanje nadarjenih otrok. Svetovalec za starše in učitelje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.GAILBRAITH, J. (1992). Vodič za nadarjene. Ljubljana: Državna založba Slovenije.Nadarjeni – stanje, problematika, razvojne možnosti (1994). Društvo pedagoških delavcev Dolenjske, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Republiški zavod za zaposlovanje Novo mesto. Ljubljana: Planprint.Model odkrivanja nadarjenih otrok v osnovni šoli in delo z njimi (1993). Ljubljana: ZavodRepublike Slovenije za šolstvo in šport.Štipendiranje in nadarjenost (1989). Ljubljana: Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.Dodatni pouk v osnovni šoli (1987). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakultetaMaribor.Nadarjen učenec v vzgojno izobraževalnem procesu (1987). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor.ŽAGAR, D., GLOGOVEC, Z. (1990). Nadarjeni otroci v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.GEORGE, D. (1997). Nadarjen otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.BEZIĆ T., STRMČNIK F., FERBEŽER I., et al. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.


IZBIRNI PREDMET: IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO

Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SVLetnik: 2., semester: 3.

CILJI IN VSEBINACilji:Organizacija in arhitektura sodobne informacijske tehnologije. Didaktične osnove uporabe računalnika oz. sodobne informacijske tehnologije v izobraževanju. Področja in novejši modeli uporabe računalnika oz. sodobne informacijske tehnologije v izobraževanju.

21

Vsebina:- Izobraževalna programska oprema – vrste, gradnja in evalvacija. Izobraževalna omrežja. Svetovni splet (internet) v šoli. Oblikovanje in načini uporabe interaktivnega učnega gradiva v svetovnem spletu.- Razvoj šolanja na daljavo. Tehnološke in didaktične osnove šolanja na daljavo. Uporaba interaktivnih videotehnologij za izobraževanje na daljavo; videokonferenca kot računalniško učno orodje. Planiranje, pripravljanje ter strokovno in didaktično ovrednotenje sistemov za učenje na daljavo.Standardizacija in ergonomija učnega mesta za učenje na daljavo.

LITERATURA:BATES, T. (1994). Educational Multimedia in a Networked Society. Open Praxis, Vol. 2. BREGAR, L. (1995). Distance Education – New Educational Opportunities. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.EADTU (1997). Mini-Directory 1997/98: European Association of Distance TeachingUniversities. Heerlen.GERLIČ, I. (2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana: DZS. KEEGEN, D. (1991). Foundations of Distance Education. Second edition. London and New York: Routledge Education.PHILSON, M. (1997). Innovation for the Future: The development of the Virtual University. Pennsilvania: ICDE.Zbornika Mednarodne izobraževalne konference MIRK. Piran, 1998, 1999.


IZBIRNI PREDMET: NEVROPSIHOLOGIJA UČENJA

Obseg ur: 90, 60 PR, 30 SESemester: 3.

CILJI IN VSEBINA

Cilji:Kandidat se seznani s teoretičnimi osnovami nevropsihologije in povezanostjo možganskega delovanja s spoznavnimi procesi.

Vsebina:- Nevropsihološke tehnike možganskega proučevanja: EEG, PET, MRI, MRI, MEG.- Organizacija živčnega sistema: celična organizacija, kortikalna organizacija – neokorteks, hemisferičnost, struktura na nivoju možganskih predelov (okcipitalni, parietalni, temporalni in frontalni lobusi).- Povezanost med višjimi psihičnimi procesi in možganskim delovanjem: spomin, jezik,čustva, učenje.- Abnormnosti: učne težave.

LITERATURA:Changeux, J.P., Chavaillon, J. (1996). Origins of the human brain. Oxford: Calerdon Preess. Martinez, J., Kesner, R. (1998). Neurobiology of learning and memory. CA: San Diego, Academic Press.

22

Kertesz A. (1994). Localization and Neuroimaging in neuropsychology. San Diego:Academic Press.Kolb, B., Whishaw, I.Q. (1996). Fundamentals of human neuropsychology. New York: W. H. Freeman and Company.Roberts, A.C., Robbins, T.W., Weikrantz, L. (1998). The prefrontal cortex. OxfordUniversity Press, Oxford.Rugg, M.D., Coles, M.G.H. (1996). Electrophysiology of mind: Event-related brain potentials and cognition. (pp. 171-215). Oxford: Oxford University Press.Vernon, P.A. (1994) The neuropsychology of individual differences. London: Academic PressINC.


IZBIRNI PREDMET: MANAGEMENT IZOBRAŽEVALNIH PROCESOV


CILJI IN VSEBINACilji:Študenti spoznajo cilje in naloge izobraževalnega sistema.

Vsebina:- Izobraževalni sistem: Cilji in naloge izobraževalnega sistema. Programski podsistem. Tehnološki podsistem. Organizacijski podsistem. Koncepti izobraževalnih sistemov v svetu inpri nas.- Organizacijski subjekti izobraževalnega sistema: Izobraževanci. Izvajalci izobraževanja. Uporabniki kadrov.Okolje izobraževalnega sistema. Odnosi med organizacijskimi subjekti izobraževalnega sistema.- Strateški management na področju izobraževanja: Vsebina in funkcije strateškega managementa. Struktura strateškega managementa. Proces strateškega managementa. Stopnje procesa in oblikovanje strategije. Stopnje uvajanja in evalvacije strategije.- Operativni management v izobraževanju: Vrste načrtovanja. Vsebine načrtovanja. Načrtovanje izobraževalnih procesov. Procesi vodenja. Metode in tehnike vodenja. Pedagoško-andragoško vodenje. Procesi kontrole. Zagotavljanje kakovosti izobraževalnih procesov. Metode in tehnike kontrole. Model presoje kakovosti. Evalvacija izobraževalnihprocesov. Opredelitev uspešnosti. Kriteriji za presojo uspešnosti. Kritični faktorji uspešnosti.- Management kadrovskih virov na področju izobraževanja: Koncept in elementi sistema razvoja pedagoško-andragoških kadrov. Strateške determinante koncepta. Pogoji za oblikovanje sistema. Sistem napredovanja pedagoško-andragoških kadrov. Razvoj ključnihkadrov. Razvoj delovnih karier oziroma individualni razvojni načrti. Kadrovski informacijski sistem.- Računalniško podprti modeli organizacije izobraževanja: Pogoji za oblikovanje učinkovite organizacije. Struktura, elementi in vsebina informacijskih sistemov. Model informacijskega sistema vzgojno-izobraževalne organizacije.

LITERATURA:Jereb, J. (1998). Teoretične osnove izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija.

23

Management kadrovskih virov (ur.: Stane Možina) (1998), poglavji: Načrtovanje in razvojkadrov (J. Florjančič, J. Jereb) in Izobraževanje in usposabljanje kadrov (J. Jereb). Ljubljana: FDV (Zbirka Profesija).Ferjan, M. (1999). Organizacija izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija. Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja šole. Radovljica: Didakta.

Johnson, G., Scholes, K. (1993). Exploring Corporate Strategy, Prentice Hall International. The White Paper on Education and Training: teaching and Learning - Towards the Learning

Society (1995). Luxembourg: European Union.Ball, J.S.( 1987). The Micro-Politics of the School. London: Routledge. Beadley, H., et alt (1992). Creating an Excellent School. London: Routledge.Everard, B., Morris, G. (1986). Effective School Management. London: Paul ChapmanPublishing Ltd.Sallis, E. (1993). Total Quality Management in Education. London: Kogan page Ltd.


IZBIRNI PREDMET: ANDRAGOGIKA


CILJI IN VSEBINACilji:Seznanitev z družbeno pogojenostjo izobraževanja odraslih, značilnostmi odraslega izobraževanca, posebnostmi edukativnega dela z odraslimi in posebnostmi razvoja andragoške dejavnosti in andragogike v sistemu znanosti. Usposobitev za projektiranje, vodenje in ovrednotenje manjših aplikativnih raziskav na področju izobraževanja odraslih.

Vsebina:- Družbena osnova izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Izobraževanje odraslih v pogojih tranzicije, determinante izobraževanja odraslih v pogojih vključevanja v Evropsko skupnost.- Izobraževanje odraslih kot znanstvena in družbena pojava. Teorija izobraževanja odraslih v sistemu znanosti. Sistem izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Sodobni trendi izobraževanja odraslih v Evropi in svetu.- Elementi socialne psihologije.Izobraževalna skupina. Dinamika skupinskega dela, odrasli v edukativnem procesu. Motivacija. Teorije učenja in učenje odraslega z ozirom na razvojne stopnje.- Načela izobraževalnega dela z odraslimi .Organizacijske oblike dela z odraslimi Metode, sredstva in objekti dela z odraslimi. Samoizobraževanje. Evaluacija in ocenjevanje rezultatov edukacije.- Grško-rimsko obdobje in zgodnji srednji vek. Humanizem, renesansa in Reformacija. Razsvetljenstvo. Univerzitetne ekstenze. Domske visoke ljudske šole in Grundvig, Visokošolska ljudska predavanja na univerzi na Dunaju in Gradcu, Razna izobraževalna društva.- Prvi začetki integriranega izobraževanja odraslih na Slovenskem narodnostnem ozemlju, začetki diferencirane in kontinuiranega

izobraževanja odraslih,obdobje diferencirane kontinuirane in sistematične izobraževalne dejavnosti odraslih, obdobje razvite izobraževalne dejavnosti z odraslimi in obdobje popolno razvite izobraževalne dejavnosti z odraslimi.

24

- Nekateri najpomembnejši sodobni koncepti izobraževanja odraslih: nemški, ameriški,britanski, skandinavski, jugoslovanski (do 1990) in slovenski.

LITERATURA:Andrilović, V. (1976). Kako odrastao čovjek uči. Zagreb: Školska knjiga.Valentinčič, J. (1983). Sodobno izobraževanje odraslih. Ljubljana: Dop. delav. Univ.. Valentinčič, J. (1973). Osnove andragogike. Ljubljana.Jelenc, S. (1996). ABC Izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center RS. Ogrizović, M. (1959). Problemi andragogije. Zagreb.Kranjc ,A. (1979). Izobraževanje ob delu, Ljubljana: Univerzum.Kranjc ,A. (1979). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost. Jug, J., Kranjc, A.,Pongrac, S. (1987).Izobraževanje na daljavo. Kranj.Skupina avtorjev (1985). Andragogija. Zagreb: Školska knjiga.Savičević, D. (1991). Savremena shvatanja andragogije. Beograd: Institut za pedagogiju andragogiju Filozofskog Fakulteta, Biblioteka andragoške študije.Samolovčev, B., Muradbegović, H. (1979). Opšta Andragogija. Sarajevo.Jug, J., Pöggeler, F. (izd.) (1996). Demokracija in izobraževanje odraslih - ideološke spremembe in posledice. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih 1. zvezek).Gruber, E. (1995). Bildung zur Brauchbarkeit? Berufliche Bildung zwischewnAnpassung und Emanzipation – Eine sozialhistorische Studie, v :Bildung-Arbeit-Gesellschaft, Hrsg. von Werner Lenz und MichaelSchratz. MUNCHEN, Wien: Profil.Filla, W., Gruber, E., Jug, J. (ured) (1997). Zgodovina izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah - obdobje razsvetljenstva. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih 2. zvezek).Filla, W., Gruber, E., Jug, J. (ured) (1998). Zgodovina izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah - obdobje med obema vojnama. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih 6. zvezek).Filla, W., Gruber, E., Jug, J. (Hrsg) (1998). Erwachsenenbildung von 1848 bis 1900. Wien: Studienverlag Innsbruck (VÖV-Publikationen 14).Jug,J. (izdj) (1997). Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih - (1945-199O) –1.-del. Poročilo o raziskavi. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih4.zvezek).Jug,J. (izdj) (1998). Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih - (1945-199O) –2.-del. Poročilo o raziskavi. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih5.zvezek).Bertoncelj,L., Pavliha,M. (izdj.) (1994). Razvoj izobraževanja v podjetjih na Slovenskem(1945-1949),Ljubljana.Serše,A. (1995). Strokovno šolstvo v osrednji Sloveniji do leta 1941. Ljubljana: ArhivRepublike Slovenije.Jug,J. (izdj) (1999). Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih - obdobje med obema vojnama. Poročilo o raziskavi. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih 8.zvezek).Jug,J. (izdj) (1999). Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih - (1945-199O) –3.-del. Poročilo o raziskavi. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih9.zvezek).Pöggeler, F. (Hrg) in drugi (1974). Erwachsenenbildung_Einführung in die Andragogik. Stutgart, Berlin, Köln, Mainz: Založba Kohlhammer.Skupina avtorjev (1994). Eurohandbuch, Weiterbildung. Berlin: založba Luchterhand. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.

25

IZBIRNI PREDMET: ETIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA


CILJI IN VSEBINACilji:Predmet je namenjen seznanitvi študentov/-k z moralnimi vidiki vzgoje in izobraževanja. Študentom/-kam nudi pregled nad danes prevladujočimi sistemi moralnih norm, s posebnim poudarkom na sposobnosti vsakega izmed njih, da prepričljivo utemelji tiste specifične normein pravila, ki zadevajo vlogo učitelja in drugih udeležencev v procesih vzgoje in izobraževanja, najsi bo v institucionalnem ali pa v neinstitucionalnem okolju. Študent(k)e usposablja za samostojno razmišljanje o moralnih problemih, s katerimi se vzgojitelji(ce) in učitelji(ce) najpogosteje spoprijemajo v praksi, hkrati pa ob poglabljanju razumevanja problematike utrjuje njihov čut odgovornosti do učencev in širše Vsebina:- Uvod. Filozofska etika kot poskus razumske utemeljitve norm obnašanja in meril moralne presoje. Kako bi morali živeti? Katere cilje bi morali v življenju zasledovati? Kako bi moraliin kako ne bi smeli ravnati?- Temeljni moralni pojmi: dobro, zlo, prav, narobe, dolžnost, pravica, krepost, pregreha, pravično, krivično. Razgrnitev njihove vsebine in medsebojnih odnosov.- Prevladujoče moralne teorije: morala kreposti (s posebnim poudarkom na t.i. etiki nege), konsekvencializem in deontološke teorije ter poglavitne razlike med njimi. Praktične implikacije različnih vrednostnih in normativnih moralnih sistemov.- Splošna etika in posebne etike. Etika vzgoje in izobraževanja kot sistematična refleksija o moralnih dimenzijah vzgojiteljskega in učiteljskega poklica.- Posebna narava odnosa med vzgojiteljem/učiteljem in učenci in iz nje izhajajoče posebne dolžnosti prvih in pravice drugih: 1. Ali ima vsak posameznik pravico do izobrazbe in če da, kakšna pravica je to in kdo je njen naslovnik? 2. Intrinzična in instrumentalna vrednost znanja.-Moralna vprašanja v zvezi z vzgojnimi in učnimi cilji: 1. Kurikulum. Njegovi cilji in smotri. Oblikovanje, razvoj, uresničevanje in ovrednotenje kurikula. Liberalni in komunitarni modeljavnega šolstva. 2. Vprašanje vzgojnih idealov. Alipluralistični družbi mogoč konsenz o temeljnihmultikulturalnosti. 3. (Domnevna) pravica staršev

je mogoče privzgojiti vrlino? Ali je vvrednotah in vzgojnih ciljih? Izzivido vzgoje otrok v skladu z lastnim

vrednostnim sistemom in njene meje. 3.1. Feinbergov pojem otrokove "pravice do odprteprihodnosti": poskus njegovega razumevanja in utemeljitve. 4. Vzgoja za vrednote: vzgoja in pouk za človekove pravice, etika in družba, pouk religije, okoljska vzgoja, spolna vzgoja, domoljubna vzgoja. 5. Vloga države (skupnosti) v vzgoji in meje njenega dopustnega vpletanja. Država kot zaščitnica interesov in pravic nemočnih. 5.1. Pravica do izbire šole.5.2. Argumenti za in proti javnim šolam. 5.3. Zasebne šole in oblike dopustne državne podpore le-tem.- Moralna vprašanja v zvezi z vzgojnimi in učnimi metodami: 1. Moralne dileme v zvezi z razlikami med spolnimi vlogami. 1.1. Enakost in diskriminacija po spolu v razredu. 1.2. Spolno nadlegovanje. 1.3. "Feminizacija"učiteljskega

poklica. 2. Disciplina. 3. Indoktrinacija. 4. Ocenjevanje. 5. Strukturno in individualizirano nasilje v šoli. 6. Oblike neenakosti v šoli: razlike v nadarjenosti, socialne razlike, invalidi, otroci z učnimi težavami, mlade matere… 6.1. Afirmativni ukrepi: kako zagotoviti enako izobrazbeno priložnost?

26

LITERATURA:5. Zgodovinski in tematski preglediStres, A. (1999). Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Družina. Švajncer, M. (1995). Etika I. Nova Gorica: Educa.6. Vzgoja za vrednote, učni in vzgojni ciljiBennett, W. J., Sher, G. (1982). Moral education and indoctrination. V: The Journal ofPhilosophy, LXXIX, 11 (november), 665-677.Divjak, M. (1998). Šola in človekove pravice (5., 7. in 8. poglavje). Ljubljana.Dwyer, J. W. (1999). Religious Schools vs. Children's Rights. Ithaka: Cornell UniversityPress.Feinberg, J. (1973). Social Philosophy. New Jersey: Englewood Cliffs.Friedman, M. (1999). For vouchers and parental choice. V: Brody B.A. & Sher G. (ur.) 776-80.Galston, W. (1999). Educating about familial values. V: Brody B.A. & Sher G. (ur.) 761-64. Gilligan, C. (1993). In a Different Voice, 2. izdaja. Cambridge, Massachussets: Harvard University Press; izbrana poglavja.Gutmann, A. (1995). Civic education and social diversity. V: Ethics 105/3 (april), 557-579. Gutmann, A. (1987). Democratic Education. Princeton: Princeton University Press.Hunkins, F. P., Ornstein, A. C. (1993). Curriculum. Foundations, Principles and Issues. Boston: Allyn and Bacon.Jencks, C. (1988). Whom must we treat equally for educational opportunity to be equal? V: Ethics 98/3.Kohlberg, L. (1981). The Philosophy of Moral Development. New York: Harper & Row;izbrana poglavja.LaFollette, H. (1989). Freedom of religion and children. Public Affairs Quarterly, 75-89. Legrand, L. (1995). Moralna izobrazba danas. Ima li to smisla? Zagreb: Educa.Lehrer, K., Smith, N. D. (1996). Knowledge, teaching and wisdom. Introductory essay. V: ista(ur.), Knowledge, Teaching and Wisdom, Dordrecht: Kluwer , 3-17.Macedo S. (1995). Liberal civic education and religious fundamentalism. V: Ethics 105/3 (april), 468-496.Mead, M. Education for humanity.Milharčič-Hladnik, M., Šuštaršič, J. (ur.) (1986). Šolska reforma je papirnati tiger. Ljubljana: KRT.Nussbaum, M. (1997). Cultivating Humanity: A Classical Defense of Reform in LiberalEducation. Cambridge, Mass.: Harvard University Press.Palmer, J. A. Environmental education: structure and practice. V: isti, EnvironmentalEducation in the 21st Century. London: Routledge, 131-163.Putnam Tong, R. (1999). Feminist teachers, graduate students, and 'consensual sex': close encounters of a dangerous kind. V: Teaching Philosophy 22/2, 123-133.Rebore, R. W., Travers, P. D. Foundations of Education (7., 8., 9. in 16. poglavje). Boston: Allyn and Bacon.West, E.G. (1994). Education and the State. A Study in Political Economy. Indianapolis.


27

IZBIRNI PREDMET: VISOKOŠOLSKA DIDAKTIKA

Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SVSemester: 3.

CILJI IN VSEBINACilji:Študenti spoznajo temeljne didaktične značilnosti visokošolskega izobraževanja, spoznajo metode, didaktične sisteme in organizacijske oblike izobraževalnega procesa v visokošolskem izobraževanju, pridobijo didaktično znanje o načrtovanju, pripravi, izvajanju in verifikaciji visokošolskega izobraževalnega procesa, usvojijo sodobne didaktične načine dela in se usposobijo za uspešno izvajanje visokošolskega izobraževanja.

Vsebina:- Didaktične značilnosti visokošolskega izobraževanja in izobraževalnega procesa.- Didaktični sistemi in izobraževalne metode v visokošolskem izobraževanju. Raziskovalno delo študentov kot izobraževalna metoda.- Odnosi, didaktična komunikacija in interakcija med učitelji in študenti.- Vizualizacija in raba sodobnih didaktičnih medijev v visokošolskem izobraževalnem procesu.- Spremljanje, analiza in vrednotenje izobraževalnega procesa, preverjanje in vrednotenje študijskih dosežkov študentov.- Kakovost študija in didaktično izpopolnjevanje visokošolskih pedagoških delavcev.

LITERATURA:Berendt, B. (1990). Hoch schuldidaktische Aus- und Fortbildung für Lehrende imBaukastensystem. Hamburg: Hochschuldidaktische Materialen 7R, AHD. Schmidt, V. (1972). Visokošolska didaktika. Ljubljana : DZS.Marentič Požarnik, B. (1978). Prispevek k visokošolski didaktiki. Ljubljana: Državna založbaSlovenije.Mihevc, B. (1998). Za boljšo kakovost študija. Ljubljana : Center za pedagoško izobraževanjeFilozofske fakultete.Leitner, E. (1984). Hochschul- Pädagogik. Frankfurt : Lang.


IZBIRNI PREDMET: PRIMERJALNA PEDAGOGIKA


CILJI IN VSEBINACilji:Osvojiti smisel posameznih vzgojnih pojavov, smeri in sistemov vzgojno-izobraževalnega procesa v odnosu do socialnih, družbenih in kulturnih vplivov na njihovo pojavnost.

Vsebina:- Osnovne smeri komparativne pedagogike: vertikala (primerjava pedagoških pojavov v razvoju vzgoje), horizontalna (vzgojni sistemi v sedanjosti in preteklosti).

28

- Metodološke orientacije: zgodovinska, sociološka, empirijska, dialektična.- Struktura in osnovne značilnosti vzgojno-izobraževalnih sistemov.- Izobraževanje učiteljev in permanentno izobraževanje.- Vplivi reformske pedagogike.

LITERATURA:Mitrović, D. (1981). Moderni tokovi komparativne pedagogije. Zagreb: Svjetlost. Habermas, J. (1988). Filozofski diskurs moderne. Zagreb: Globus.Winkler, R. (1988). Pädagogische Epochen. Düsseldorf.Plevnik, T. (ur.) (1998). Vzgoja in izobraževanje v besedah in številkah. Ljubljana: MŠŠ.Čuden, D. (prev.) (1999). Vzgojno-izobraževalni priročnik. Ljubljana: Svet Evrope pri NUK. Mühlbauer, K. et al (1985). Erziehung zwishen Anspruch und Wirklichket. Oettingen: Verlag Meiners.Fend, H. (1980). Theorie der Schule. München, Wien, Baltimore.Matijevič, M. (1994). Alternativne škole. Zagreb: Institut za pedagogijska istraživanja.Webb, Y. (1996). Understanding staff development. Buckinghamm: Open University/SRHE. Skok, D. (ur.) (1990). Ljudska prava, Osnovni međunarodni dokumenti. Zagreb: Školska knjiga.


IZBIRNI PREDMET: ZGODOVINA PEDAGOGIKE IN ŠOLSTVA


CILJI IN VSEBINACilji:Poglabljanje teoretično-metodoloških izhodišč za raziskovanje zgodovine pedagogike in šolstva.Usposabljanje za samostojno iskanje zgodovinskih pedagoških virov in njihovo interpretacijo. Razumevanje odnosov med pedagoškimi idejami, šolo in državo.Poglobitev razumevanja vpliva preteklosti na aktualna pedagoška in šolsko-politična vprašanja.Usposabljanje za razločevanje subjektivnih idej in namenov posameznih pedagoških avtorjevod objektivnih funkcij njihovih idej v zgodovinskem razvoju.Razvijanje sposobnosti uporabe ideološkokritične metode proučevanja razvoja pedagogike in šolstva ter njuno razumevanje kot segmenta socialnega sistema s prepoznavanjem socialnih učinkov, ki jih sprožajo posamezne ideje.Spoznavanje značilnosti razvoja šolskih sistemov v posameznih državah in njihova primerjava.Razvijanje interesa sa samostojno raziskovanje zgodovine pedagogike in šolstva, še posebnona Slovenskem.

Vsebina:Vsebina predmeta se prilagaja vsebini raziskovalnih nalog posameznih kandidatov na podiplomskem študiju. Kot skupno izhodišče pa so v ospredju teme, ki poglabljajo in razširjajo vsebino dodiplomskega študija zgodovine pedagogike:- metodologija zgodovinskega pedagoškega raziskovanja;

29

- konstituiranje pedagogike kot znanosti v obdobju razsvetljenstva ter dihotomije in konflikti,ki jih to obdobje sproži na področju pedagoških idej in šolstva;- pojem “moderne” v pedagogiki kot izhodišče za razumevanje “postmoderne”;- pluralizacija pedagogike ob koncu 19. stoletja in primerjava konceptov različnih pedagoških smeri - v tem okviru podrobneje ideje reformske in progresivne pedagogike ter organizacija in vsebina alternativnih šolskih konceptov;- razvoj razumevanja pojma avtonomije pedagogike in šolstva.

LITERATURA:Schmidt, V. (1988). Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. 3 zv. Ljubljana: Delavska enotnost.Schmidt, V., Melik, V., Ostanek, F. (Ur.) (1970). Osnovna šola na Slovenskem 1869 - 1969. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.Bergant, M. (1958). Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih 1919 - 1929. Ljubljana: DZS. Protner, E. (v tisku). Pedagogika in izobraževanje učiteljev 1918 - 1941. Nova Gorica: Educa.Hamann, B. (1986). Geschichte des Schulwesens. Werden und Wandel der Schule im ideen- und sozialgeschichtlichen Zusammenhang. Bad Heilbrunn: Klinkhardt.Koneffke, G. (1994). Pädagogik im Übergang zur bürgerlichen Herrschaftgesellschaft. Studien zur Socialgeschichte und Philosophie der Bildung. Wetzlar: Büchse der Pandora. Hoffmann, D., Langewand, A., Niemeyer, C. (Hrsg.) (1994). Begründungsformen der Pädagogik in der “Moderne”. 2. izdaja. Weinheim: Deutscher Studien Verlag.Böttcher, W., Lechner, E., Schöler, W. (Hrsg.) (1992). Innovationen in derBildungsgeschichte europäischer Länder. Frankfurt am Main: Peter Lang, idr..


IZBIRNI PREDMET: PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI POTREBAMI


CILJI IN VSEBINA:Cilji:Slušatelji spoznajo terapevtsko-intervencijske možnosti in učinke zgodnjega odkrivanja in zgodnje obravnave otrok z motnjami ter rizičnih otrok, seznanijo se s strokovno-teoretičnimi principi vključitve v najmanj restriktivno okolje za otroke s posebnimi vzgojno- izobraževalnimi potrebami, naučijo se prepoznati in razumeti večplastnost učnih težav v povezavi z drugimi motnjami, primerjajo model inkluzivnega šolanja z integracijskim in segregacijskim modelom, seznanijo se z izsledki tujih in domačih raziskav iz področja integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami.

Vsebina:- Zgodnje odkrivanje in zgodnja obravnava otrok z motnjami rizičnih otrok.- Vključevanje učencev s posebnimi potrebami v najmanj restriktivno okolje.- Problemi definiranja in diagnosticiranja posebnih potreb.- Diagnostični model kompleksnih učnih težav.- Segregacijski – integracijski model usposabljanja otrok s posebnimi potrebami.- Model inkluzivnega šolanja otrok s posebnimi potrebami.

30

- Raziskovalno delo na področju integracije in inkluzije doma in v svetu..

LITERATURA:Brinkerhoff, L. C., Show, S. F., Mcquire, S. M. (1993). Promoting post secondary educationfor students with learning disabilities. A hand book for practioners. Austin: TX: PRO-ED.Gross, J. (1996). Special educational needs in the primary school. Buckingham, Philadelphia: Open University Press.Gulliford, R., Upton, G. (1992). Special Educational needs. London and New York. Guralnick, M. J. (1997). The effectiveness of early intervention. Baltimore: Brookes.Haeberllin, V., Bless, G., Moser, V., Klaghofer, R. (1991). Die Integration Lern behinderten, Bern, Stuttgart: Haupt.Hornby, G., Davis, G., Taylor, G. (1995). The special educational needs coordinator's handbook. London, New York: Routledge.Kovačević, V., Stančić, V., Mejovšek, M. (1988). Osnove teorije defektologije. Zagreb: Sveučilište.Novosel, M. (1983). Dijagnosticiranje u defektologiji. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber. Schmidt, M. (1999). Segregacija – integracija. Sodobna pedagogika, št. 1, str. 138-153.


IZBIRNI PREDMET: PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA


CILJI IN VSEBINACilji:Spoznati različne koncepte predšolske vzgoje v Evropi in širše ter jih med seboj primerjati in analizirati. Spoznati zasnovo javnih vrtcev, zakonodajo in kurikulum za vrtce pri nas, spoznati vidni in prikriti kurikulum v vrtcu, spoznati različne možnosti za dejavnosti otrok v vrtcu. Razviti sposobnosti za kritično analizo lastnih aktivnosti ter za uporabo inovacij v lastni praksi, spoznati problematiko družine skozi zgodovino in različne modele socializacije v družini ter spoznati značilnosti vzgoje v družini in v vrtcu in ju primerjati med seboj.LITERATURA:Bahovec, E. D., Kodelja, Z. (1996): Vrtci za današnji čas. Ljubljana: Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu.Golant, S. K., Golant, M. (1997): Kindergarten - It Isn´t What It Used to Be. Los Angeles: RGA publishing Group, Inc.Kroflič, R. (1997): Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.Katz, L. G., Chard, S.C. (1997): Engaging Childrens Minds: The Project Approach. NeyJersey: Ablex Publishing Corporation.Lepičnik Vodopivec, J. (1996): Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: MiSch.


31

5.1.1.3 Način študija

5.1.1.3.1 Pogoji za vpis

V program se lahko vključijo:- diplomanti univerzitetnega programa Pedagogika,- diplomanti drugih univerzitetnih pedagoških študijskih programov, če opravijo diferencialne izpite iz: metodologije pedagoškega raziskovanja, didaktike II in zgodovine pedagogike,- diplomanti univerzitetnih nepedagoških študijskih programov, če opravijo pedagoško andragoško izobraževanje (PAI) in diferencialne izpite iz metodologije

pedagoškega raziskovanja, didaktike II in zgodovine pedagogike,- kandidati morajo imeti povprečno oceno študija vsaj 8 v dodiplomskem izobraževanju ali vsaj dve leti vzgojno-izobraževalne prakse in ustrezno raziskovalno oz. strokovno bibliografijo,- kandidati morajo aktivno obvladati angleški ali nemški jezik (ali pasivno obvladati oba jezika).5.1.1.3.2 Merila za izbor kandidatov v primeru omejenega vpisa

Število vpisnih mest je 15. V primeru večjega števila kandidatov bo opravljen izbor mekandidati glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.

5.1.1.3. 3 Načini in oblike izvajanja študija

Prvi, drugi in tretji semester temeljijo na organiziranih oblikah študija, v četrtem semestru paštudenti pripravljajo magistrsko nalogo.Predavanja bodo potekala ob petkih in sobotah. Če bo kandidatov 5 ali manj, bodo organizirane konzultacije.Vsak študent bo dobil tutorja izmed nosilcev predmetov na podiplomskem študiju. Splošne informacije o študijskem programu bodo dosegljive na internetu.

5.1.1.3.4 Pogoji za napredovanje

Za vpis v 2. letnik študija mora kandidat opraviti obveznosti iz 3 obveznih predmetov zbrati 45 KT.Vsi izpiti se vrednotijo s številčnimi ocenami.

5.1.1.3.5 Pogoji za dokončanje študija

1. Kandidat konča podiplomski študij, ko opravi:- obveznosti iz obveznih in izbirnih predmetov in- izdela in uspešno zagovarja magistrsko nalogo.

Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela, s katerim kandidatdokaže, da obvlada področje, ki je povezano s predstavljeno magistrsko temo in metode znanstveno-raziskovalnega dela. Gre za originalno delo, ki omogoča objavo v ugledni reviji s področja pedagogike, didaktike ali psihologije (I. ali II. kategorije iz Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru).

32

2. Pogoji za prehod na doktorski študij brez izdelave magistrskega dela:

a) če je kandidat dosegel na podiplomskem študiju povprečno oceno najmanj 9;b) če kandidat s svojo bibliografijo izkazuje znanstveno-raziskovalno aktivnost (vsaj en izvirni znanstveni članek v mednarodno priznanih revijah (I. ali II. kategorije Meril za volitvev nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerzev Mariboru).

Izjemno uspešnim kandidatom je omogočen prepis na doktorski študij pred zaključkompodiplomskega študijskega programa za pridobitev magisterija iz pedagogike pod naslednjimi pogoji:

5.5.1.3.6 Znanstveni naziv

Magister/magistrica znanosti – s področja pedagoških znanosti.

33

DOKTORSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE

5.0.0.0 Splošni podatki o programu

5.1.2.1.1 Naslov in vrsta programa

Doktorski študij pedagogike.

5.1.2.1.2 Temeljni cilj programa

Temeljni cilj programa je usposobiti kandidata za samostojno znanstveno-raziskovalno delona področju pedagogike oz. vzgoje in izobraževanja.

5.1.2.1.3 Trajanje študija

Dve oz. štiri leta intenzivnega raziskovalnega dela pod mentorjevim vodstvom.

5.1.2.1.4 Povezanost z drugimi programi

Doktorski študij pedagogike se navezuje predvsem na znanja, pridobljena na pedagoškihprogramih podiplomskega izobraževanja.

5.0.0.0.0 Vključevanje programa v kreditni sistem študija

Doktorski študij pedagogike je organiziran na način, ki omogoča vključevanje podiplomskegaprograma v kreditni sistem študija ustrezajoč kriterijem in standardom Univerze v Mariboru.Za direktno prehodnost za pridobitev naziva doktor/ica znanosti s področjaznanosti je potrebno:Prvi dve leti doktorskega študija po programu in obsegu magistrskega študija:

pedagoških

Obvezni predmeti:1. predmet2. predmet3. predmetIzbirni predmet:1. predmet2. predmetIndividualno raziskovalno delo:Skupaj:

15 KT15 KT15 KT

15 KT15 KT45 KT

120 KT

Drugi dve leti doktorskega študija: individualnoraziskovalno delo usmerjeno v izdelavodoktorskega delaSkupaj:

120 KT240 KT

34

5.1.2.1.6sodelovanja

Vključevanje programa v meduniverzitetne in mednarodne oblike

Povezovanje z drugimi visokošolskimi ustanovami doma in v tujini bo potekalo prekoraziskovalnih nalog, kreditnega sistema študija in izmenjave študentov.Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko sodeluje z naslednjimi institucijami:5.6.7.

Oddelek za pedagogiko in Oddelek za psihologijo, FF, Univerza v Ljubljani,Oddelek za defektologijo, PeF, Univerza v Ljubljani,Department of Education, University of Cyprus, Ciper; kontaktna oseba: prof. dr. AndreasDemetriou,Odsjek za pedagogiju, FF, Sveučilište u Rijeci, Hrvatska; kontaktna oseba: prof. dr. Vladimir Rosić,Rehabilitacijsko edukacijski fakultet, Svetučilište u Zagrebu, Hrvatska; kontaktna oseba:prof. dr. Miroslav Prstačić,

8.

9.

10. Lehrstuhl für Pädagogik, Maximilians Universität, München; kontaktna oseba: prof. dr.HerbertTschamler,

11. Lehrstuhl für Erziehungwiesenschaft, Philips Universität, Marburg; kontaktna oseba: prof.dr.Christian Berg,

12. Department of Psychology, California State University Fullerton; kontaktna oseba: prof.dr. Marck Runco.

5.1.2.1.7 Način samoevalviranja programa

Skladno s Statutom Univerze v Mariboru in po sklepu Senata Pedagoške fakultete Maribor jebila imenovana komisija za zagotavljanje kvalitete in samoevalvacijo. Komisija izvaja institucionalno in programsko evalvacijo študijskih programov. Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko bo zagotavljal uspešnost študija, ustreznost vsebin, prehodnost in objave znanstvenih dosežkov študentov in učiteljev, ki sodelujejo v programu. Upoštevana bodo merila in kriteriji za ugotavljanje kvalitete študijskega programa, ki jih je sprejel Svet za visoko šolstvo RS. Program bo evalviran tudi na osnovi izkušenj domačih in tujih akademskih ustanov.

5.1.2.1.8 Sestavljalci programaProgram so sestavili učitelji na Oddelku za pedagogiko, psihologijo in didaktiko: izr. prof. dr.Majda Pšunder, izr. prof. dr. Martin Kramar, red. prof .dr. Norbert Jaušovec in doc. dr. KarinBakračevič-Vukman.

Pri sestavi vsebin predmetov so sodelovali:

35

Nosilec Naziv predmeta

Obvezni predmeti:

doc. dr. Branka Čagran Poglavja iz metodologije znanstveno- pedagoškega raziskovanja

izr. prof. dr. Martin Kramar Pregled klasične in moderne didaktikeizr. prof. dr. Majda Pšunder Teorija vzgoje

5.1.2.1.9 Raziskovalne in strokovne reference Pedagoške fakultete

Pedagoška fakulteta v Mariboru je visokošolska institucija, ki usposablja študente primarno zapedagoške poklice. Leta 1961 je bila ustanovljena Pedagoška akademija, ki je 1986 postala Pedagoška fakulteta. Pedagoška fakulteta Maribor izvaja 23 dodiplomskih univerzitetnih programov, enega visokošolskega in 9 podiplomskih programov.Preko nosilcev posameznih projektov se na Pedagoški fakulteti izvaja 15 znanstveno- raziskovalnih projektov pri MZT in 2 raziskovalna projekta pri MŠŠ. Učitelji in sodelavci objavljajo rezultate znanstveno-raziskovalnega dela v domačih in tujih znanstvenih revijah.5.1.2.1.10 Raziskovalne in strokovne reference nosilcev programa

Glej točko 5.1.1.1.11 pri predstavitvi magistrskega študija pedagogike.

5.1.2.1.11 Kadrovske zahteve za izvedbo programa

Izvajalci programa so habilitirani učitelji, ki izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom ovisokem šolstvu in registrirani raziskovalci. Pri izvajanju programa bodo sodelovali tudi univerzitetni učitelji in raziskovalci s tujih univerz.

5.1.2.1.12 Materialni pogoji za izvedbo programa

Pedagoška fakulteta Maribor bo zagotavljala potrebne prostore in osnovna sredstva zaraziskovalno delo, računalniško in programsko opremo, laboratorije ter knjižnico z informacijskim servisom.

36

Izbirni predmeti:

doc. dr. Karin Bakračevič- Vukman,prof. dr. Velko S. Rus


izr. prof. dr. Zlatka Cugmas Razvijanje pozitivne zaznave samega sebe v izobraževanju

izr. prof. dr. Ivan Ferbežer Pedagogika otrok s posebnimi potrebami –nadarjeni otroci

doc. dr. Ivan Gerlič Izobraževanje na daljavoprof. dr. Norbert Jaušovec Nevropsihologija učenjaprof. dr Janez Jereb Menedžment izobraževalnih procesovprof. dr. Jurij Jug Andragogikadoc. dr. Friderik Klampfer Etika vzgoje in izobraževanjaizr. prof. dr. Martin Kramar Visokošolska didaktikaizr. prof. dr. Majda Pšunder prof. dr. Zdenko Medveš

Primerjalna pedagogika

doc. dr. Edvard Protner Zgodovina pedagogike in šolstvadoc. dr. Majda Schmidt prof. dr. Miroslav Prstačić


izr. prof. dr. Jasna Krstović Predšolska pedagogika

5.1.2.1.13 Viri financiranja

Podiplomski študij pedagogike se financira s prispevki kandidatov ali organizacij, ki jimštudij omogočajo ter iz drugih sistemskih virov. Skladno s 320. členom Statuta Univerze Maribor določa višino šolnine Upravni odbor Univerze. Sofinanciranje je možno tudi s strani MŠŠ, MZT.(Priloga: Izračun količnikov po normativih in standardih za izvajalce podiplomskega programa Pedagogika).

5.1.2.1.14 Predviden vpis

Pričakujemo do 5 kandidatov v dvoletnem ciklusu.

5.1.2.1.15 Možnost zaposlitve

Doktorji znanosti so usposobljeni za samostojno znanstveno-raziskovalno delo vvisokošolskih in drugih organizacijah, pripravljeni so za najzahtevnejša dela v šolstvu, raziskovalnih in razvojnih institucijah.

5.1.2.1.16 Lik diplomanta

Kandidat, ki opravi doktorski študij pedagogike, poglobljeno obvlada področje pedagogike,usposobljen je za samostojno znanstveno-raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja.

5.1.2.1.17 *Podatki o predmetniku

Podiplomski študijski program se sestoji iz obveznih predmetov (3 x 15 KT = 45 KT) inizbirnih predmetov (2 x 15 KT = 30 KT). Tako je organiziranih oblik študija 75 KT in individualnega raziskovalnega dela 45 KT. Celotni magistrski študijski program je ovrednotens 120 KT.

* Spremembe nosilcev predmetov so bile potrjene na seji Senata PEF UM dne 01. 02. 2005, na seji Senata UMdne 15. 03. 2005 in na Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04. 2005.

Študent ima možnost najmanj 10 % predavanj in seminarjev opraviti v drugih študijskihprogramih in istem oziroma drugih visokošolskih zavodih

37

Obvezni predmeti KTNosilec predmeta


Poglavja iz metodologije znanstveno- pedagoškega raziskovanja

15 dr. Branka Čagran izpit

Teorija vzgoje 15 dr. Majda Pšunder izpitPregled klasične in moderne didaktike 15 dr. Martin Kramar

dr. Milena Ivanuš Grmek

izpit

Skupaj KT: 45

Izbirni predmeti so enakovredni glede na število KT. Študent izbere dva izbirna predmeta kise izvajata v 2. letniku študija. Pri vsakem izbirnem predmetu izdela seminarsko nalogo.

* Spremembe nosilcev predmetov so bile potrjene na seji Senata PEF UM dne 01. 02. 2005, na seji Senata UMdne 15. 03. 2005 in na Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04. 2005.

Individualno raziskovalno deloV okviru obveznih in izbirnih predmetov lahko kandidat pridobi 3 x 15 = 45 KT, če na izbranem problemu, ki ga definira nosilec predmeta, v obliki samostojnega raziskovalnega dela uporabi pridobljeno znanje.Individualno raziskovalno delo se vrednoti preko javne predstavitve v seminarju.

Kandidat drugi dve leti intenzivno pripravlja raziskovalno nalogo.Individualno raziskovalno delo, usmerjeno v izdelavo doktorskega dela je ovrednoteno s 120KT.Tako je organiziranih oblik študijaindividualnega raziskovalnega dela pa

75 KT,165 KT.

5.1.2.1.18 Horizontalna in vertikalna povezanost predmetov

Doktorski program je zasnovan predvsem na predhodnem znanju, ki ga kandidat večinompridobi pri magistrskem študiju pedagogike.

38

Izbirni predmeti2.

letnikNosilec predmeta


KT


15 dr. Karin Bakračevič- Vukman, prof. dr. Velko S. Rus


Razvijanje pozitivne zaznave samega sebe v izobraževanju

15 dr. Zlatka Cugmas seminarska naloga, izpit

Pedagogika otrok s posebnimi potrebami – nadarjeni otroci

15 dr. Ivan Ferbežer seminarska naloga, izpit

Izobraževanje na daljavo 15 dr. Ivan Gerlič seminarska naloga, izpitNevropsihologija učenja 15 dr. Norbert Jaušovec seminarska naloga, izpitMenedžment izobraževalnih procesov

15 dr. Metod Černetič seminarska naloga, izpit

Andragogika 15 dr. Jurij Jug seminarska naloga, izpitEtika vzgoje in izobraževanja 15 dr. Friderik Klampfer seminarska naloga, izpitVisokošolska didaktika 15 dr. Martin Kramar seminarska naloga, izpitPrimerjalna pedagogika 15 dr. Majda Pšunder

dr. Zdenko Medvešseminarska naloga, izpit

Zgodovina pedagogike in

Documents

Pedag. z novimi nosilci predmetov marec 05 · 2010. 1. 18. · Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru prof. dr. Norbert Jaušovec pedagoška psihologija Pedagoška fakulteta, Univerza