Upload
others
View
7
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
SILVA SPRUK
KOPER 2012
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
MASAŽE ZA OTROKE
Silva Spruk
Koper 2012 Mentorica: Vesna Geršak, pred.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani/a Silva Spruk, študent/ka študijskega programa Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom: Masaže za otroke
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
ZAHVALA
Hvala topli in prijazni profesorici Vesni Geršak, da me je spodbudila k pisanju
naloge na temo masaže za otroke, hvala za njene nasvete in prijaznost.
Hvala čudovitim otrokom iz vrtca Mehurčki, še posebej hvala otrokom iz skupine
Žabice, ki me napolnjujejo z energijo, radostjo in veseljem do pedagoškega dela.
Zahvala sodelavkama Luciji, Mojci in ostalim sodelavkam za nesebično pomoč,
podporo in potrpežljivost v času nastajanja diplomskega dela.
Hvala vsem profesorjem na Pedagoški fakulteti Koper, ki so spodbujali in razvijali
mojo željo po znanju.
Hvala Renati, da je vedno ob meni, ko jo potrebujem, vsem mojim dragim
prijateljem za spodbudo in prijaznost.
Hvala vsem sošolkam za nepozabne trenutke v času šolanja.
Hvala mojim staršem in bratoma, ki so vedno verjeli vame. Vem, da ste vedno ob
meni – tam nekje.
Najbolj globoka zahvala gre moji družini. Možu Roku in hčerama Roxani in Zali.
Hvala za pomoč, spodbudo, razumevanje ob trenutkih, ko mi je že zmanjkovalo
energije, živcev, moči in volje.
POVZETEK
Za telesno in duševno zdravje otroka je dotik življenjskega pomena. Krepi vezi
komunikacije najprej med starši in otroki, kasneje v vrtcu je dotik pomembna vez med
vzgojiteljem in otrokom in med otroki samimi.
Z diplomsko nalogo sem preverila odziv otrok na vpeljavo masaž v vrtec in kakšen
vpliv imajo masaže na sprostitev in umirjanje otrok. Otroke sem popeljala v svet
masaže, z namenom, da se otroci pri masažah zabavajo, uživajo, umirijo in sprostijo.
Masaže mi predstavljajo vir zabave, sprostitve in umirjanja, pomenijo protiutež vse
hitrejšemu tempu življenja, preobremenjenosti in naraščajočem materializmu in
individualizmu, v katerega so močno vpeti tudi otroci. Pogosto se odrasli ne zavedamo,
da otroci močno potrebujejo našo bližino in predvsem naš dotik, da se lahko umirijo in
sprostijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu sem predstavila kratko zgodovino masaž, moč dotika, kaj je
masaža, učinke masaže, vrste masaž, tehnike masaž, samomasažo, aromaterapijo,
masažo dojenčka, masaže za otroke, masažo otrok v vrtcu in povezavo masaže z
drugimi kurikularnimi dejavnostmi. Podatke sem zbirala iz domačih, tujih in internetnih
virov in iz internega gradiva šole za maserje Higeja ter na osnovi lastnih izkušenj.
V empiričnem delu sem otrokom podrobneje predstavila poklic maserja, rekvizite
za masažo, aromaterapijo, anatomijo, samomasažo, masažo glave in obraza, masažo
rok in nog, masažo celega telesa in izvajala masažo za nemirne otroke. Za vse
dejavnosti sem napisala priprave, ki sem jih izvedla, in po dejavnosti napisala
evalvacijo in dodala fotografije otrok med izvajanjem dejavnosti. Kot tehniko zbiranja
podatkov sem uporabila strukturirano opazovanje z aktivno udeležbo. Podatke sem
obdelala kvalitativno, za to sem uporabila akcijsko raziskavo, katere namen je bil
izboljšava počutja otrok ob vpeljavi masaž.
Ugotovila sem, da je bil odziv na masaže resnično dober, otroci so se ob masažah
zabavali, zaradi tega so se sprostili in posledično tudi umirili. Tudi v bodoče bom
izvajala masažne dejavnosti za zabavo, sprostitev in umirjanje otrok v vrtcu.
KLJUČNE BESEDE: vpliv masaž, odziv otrok, masaža, zabava, sprostitev,
umiritev, uživanje, dotik
SUMMARY
A touch is crucial for both physical and mental health of a child. At the beginning, it
strengthens the communication with the parents, and later it represents an important
bond between the teacher and the child as well as between children.
The thesis deals with the reaction of children upon introducing massage into the
kindergarten and the influence a massage has on relaxation and calming of the
children. The children were taken to the world of massage to have fun, enjoy, calm
down and relax.
In my view, massage is a source of fun, relaxation and calm, as opposed to the
increasingly rapid pace of life, overburdening and rising materialism and individualism,
all of which strongly influences the children. Adults tend to forget that children require
our presence, particularly our touch, to calm them down and help them relax.
The thesis consists of a theoretical and an empirical part.
The theoretical part presents the history of massage and the power of a touch,
defines the concept and outlines the effects of massage. It also presents the varieties
and techniques of massage, self-massage, aromatherapy, baby massage, massage for
children, massage for children in kindergarten as well as the connection of massage
with other activities included in the curriculum. The data was collected from domestic
and foreign literature and web resources, from internal resources provided by the
school for masseurs and therapists Higeja, and from my own experience.
In the empirical part I presented the profession of masseur to the children, showed
the equipment, explained aromatherapy, anatomy, self-massage, head and face
massage, hand and leg massage and full body massage and gave massage to restless
children. I prepared lesson plans for the activities that were carried out. After the
activities, I made an evaluation and added some photos of the children during the
activities. The data was collected through the structured observation method with
active participation and processed with the qualitative method. To this end, I conducted
an action research which aimed at enhancing children's well-being with massage.
I established that the children reacted extremely positively; they had fun during
massage, they relaxed and consequently, calmed down. I will continue conducting
massage activities for fun, relaxation and calming of the children in kindergarten.
KEY WORDS: influence of massage, reaction of children, massage, fun,
relaxation, calm, pleasure, touch.
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 3
1.1. Kratka zgodovina masaže .............................................................................. 3
1.2. Moč dotika ...................................................................................................... 4
1.3. Kaj je masaža? .............................................................................................. 4
1.4. Učinki masaže ................................................................................................ 5
2.1 Učinki masaže na kožo .................................................................................. 6
2.1.1 Učinki masaže na vezivna tkiva ............................................................... 6
2.1.2 Učinki masaže na mišični sistem ............................................................. 6
2.1.3 Učinki masaže na živčni sistem ............................................................... 6
2.1.4 Učinki masaže na kardiovaskularni sistem .............................................. 7
2.1.5 Učinki masaže na limfni sistem ............................................................... 7
2.1.6 Učinek masaže na prebavila in sečila ...................................................... 7
2.1.7 Psihološki učinki masaže ........................................................................ 7
2.2 Vrste masaž ................................................................................................... 8
2.2.1 Tehnike masaže ...................................................................................... 9
2.2.2 Gladenje ................................................................................................. 9
2.2.3 Gnetenje ................................................................................................10
2.2.4 Vtiranje ...................................................................................................10
2.2.5 Udarjanje ...............................................................................................11
2.2.6 Tresenje .................................................................................................11
2.2.7 Indikacije in kontraindikacije ...................................................................11
2.2.8 Priprava prostora, maserja in masiranca ................................................12
2.3 Samomasaža ................................................................................................12
2.4 Aromaterapija ................................................................................................14
2.4.1 Načini uporabe eteričnih olj ....................................................................14
3 MASAŽE ZA OTROKE ........................................................................................15
3.1 Masaža dojenčka ..........................................................................................15
3.1.1 Kdaj začeti z masažo? ...........................................................................16
3.1.2 Priprava na masažo za dojenčke ...........................................................16
3.1.3 Učinki masaže na dojenčke ....................................................................17
3.1.4 Masaža obraza in glave .........................................................................17
3.1.5 Masaža hrbta .........................................................................................17
3.1.6 Masaža stopal in nog .............................................................................18
3.1.7 Masaža dlani in rok ............................................................................... 18
3.2 Masaža za otroke ......................................................................................... 18
3.3 Masaža otrok v vrtcu .................................................................................... 19
3.4 Povezava masaže z različnimi področji kurikuluma in njeni cilji .................... 19
3.4.1 Povezava masaže z gibanjem in njeni cilji ............................................. 20
3.4.2 Povezava masaže z jezikom in njeni cilji ............................................... 20
3.4.3 Povezava masaže z umetnostjo in njeni cilji .......................................... 21
3.4.4 Povezava masaže z družbo in njeni cilji ................................................ 22
3.4.5 Povezava narave z masažo in njeni cilji ................................................ 23
3.4.6 Povezava matematike z masažo in njeni cilji ......................................... 23
4 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................. 25
4.1 Opredelitev problema ................................................................................... 25
4.2 Cilji raziskovanja .......................................................................................... 26
4.3 Raziskovalna vprašanja ............................................................................... 26
4.4 Raziskovalna metoda ................................................................................... 26
4.4.1 Opis vzorca ........................................................................................... 26
4.4.2 Pripomočki ............................................................................................ 26
4.4.3 Postopek zbiranja podatkov .................................................................. 26
4.4.4 Postopek obdelave podatkov ................................................................ 27
4.5 Masaže za otroke ......................................................................................... 27
4.5.1 Vpeljava otrok v svet masaž .................................................................. 27
4.5.2 Uvod v anatomijo telesa ........................................................................ 34
4.5.3 Samomasaža ........................................................................................ 38
4.5.4 Masaža za umirjanje otrok .................................................................... 43
4.5.5 Masaža glave ........................................................................................ 47
4.5.6 Masaže za roke in noge ........................................................................ 51
4.5.7 Masaža celega telesa preko iger masaž in sprostitev otrok ................... 56
4.5.8 Masaže uspešnice ................................................................................ 64
5 INTERPRETACIJA REZULTATOV .................................................................... 66
6 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 68
7 VIRI IN LITERATURA ......................................................................................... 69
KAZALO SLIK
Slika 1: Maserka Silva se predstavi .............................................................................28
Slika 2: Maserska obleka.............................................................................................29
Slika 3: Priprava maserske mize .................................................................................30
Slika 4: Pripomočki za masiranje .................................................................................30
Slika 5: »Ali to diši? Daj še meni!« ...............................................................................31
Slika 6: Dodatna roka za pomoč pri masaži .................................................................31
Slika 7: »Ta roka je zabavna, hi, hi, hi!« ......................................................................32
Slika 8: »Zdaj te bomo zmasirale!« ..............................................................................33
Slika 9: Sestavljanke: deček, deklica in mamica z dojenčkom .....................................36
Slika 10: Mišice telesa .................................................................................................36
Slika 11: Notranji organi ..............................................................................................37
Slika 12: Naše kosti .....................................................................................................37
Slika 13: Poslušamo pravljico Palček in mavrica .........................................................39
Slika 14: Samomasaža nog .........................................................................................40
Slika 15: Točka za glavobol .........................................................................................41
Slika 16: Samomasaža obraza ....................................................................................42
Slika 17: Masaža hrbta ................................................................................................44
Slika 18: Masaža rok ...................................................................................................45
Slika 19: Masaža nog ..................................................................................................45
Slika 20: Masaža glave in akupresurnih točk ...............................................................46
Slika 21: Masaža glave se začne ................................................................................48
Slika 22: »Masaža ušes, kako prijetno!« ......................................................................49
Slika 23: »Masaža glave, kako prijetno!« .....................................................................49
Slika 23: »Tole je pa zabavno!«...................................................................................50
Slika 24: Masaža noge ................................................................................................52
Slika 25: Priprava na masažno kopel ..........................................................................53
Slika 26: »Ti, tole je pa res fino!« .................................................................................54
Slika 27: Masaža nog je zabavna in prijetna ................................................................54
Slika 28: Širok nasmeh po masaži nog ........................................................................55
Slika 29: Igra dež ........................................................................................................57
Slika 30: Dežuje, dežuje … .........................................................................................58
Slika 31: Rišemo s prsti ...............................................................................................58
Slika 32: Medvedja hoja ..............................................................................................59
Slika 33: Masaža z žogicami .......................................................................................59
Slika 34: Cestni valjar ................................................................................................. 60
Slika 35: Po morju plava ribica ................................................................................... 60
Slika 36: Kača na soncu, smešno, smešno! ............................................................... 61
Slika 37: Kača na soncu, sproščanje! ......................................................................... 61
Slika 38: »Zaprimo oči, takole!« .................................................................................. 63
Slika 39: Kakšno masažo? ......................................................................................... 67
Vir vseh slik je Silva Spruk.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Že od malega je zame na prvem mestu dotik, kajti pred besedo je bil dotik. Je naš
prvi spomin, prvotno občutenje, tam čisto na začetku našega življenja. Pri plodu se do
šestega tedna nosečnosti začne razvijati dotik, ki je temelj vseh naših preostalih
sredstev sporazumevanja.
»Kot novorojenčki se dotikamo, da lahko preživimo, kakovost dotikov, ki smo jih
deležni pozneje v življenju, bo določila našo samopodobo, sposobnosti za
vzpostavljanje dolgotrajnih odnosov z ljudmi in sposobnosti, da sprejmemo sami sebe,
tako telesno in duševno« (Kawanagh 2010: 6).
Najprej dotik mame, očeta, nato bratov in sester – koliko dobrega lahko naredimo
z njim! Je naraven in spontan, brez njega bi bili mnogi otroci manj zdravi in srečni, kot
če ga ne bi bili deležni. Otroci potrebujejo tesen stik z mamo, očetom, da se lahko
razvijejo v zdravega človeka. Ko se dotikamo otroka, ga negujemo, pestujemo,
kopamo, ljubkujemo, mu v bistvu tako gradimo pot v zdravo rast in razvoj. Si lahko
predstavljate svet brez dotika? Jaz si ga ne. Zato ga moramo dajati in prejemati v
obilju. Prav vsi, otroci in odrasli, ga potrebujemo, saj nam daje občutek sprejetosti,
topline, sreče in varnosti. Ko pa govorimo o dotiku, govorimo tudi o masaži. Masaža je
temeljna veščina, ki bi jo morali vsaj malo znati prav vsi, zato sem se že pred leti
odločila, da si izpolnim dolgoletno željo in sem naredila šolo za maserja klasične
švedske masaže v maserski šoli Higeja. Masaža je zame poslanstvo, darilo,
sprostitev, umiritev, tolažba in zabava. Je zmožnost, da v sočloveku prebudiš cel
spekter čustev, energije, sprostitev, mir in notranjo lepoto. Učinek je globok in
daljnosežen. Vse to bi rada delila tudi z otroki v vrtcu. Pokazala bi jim rada, kako
pomemben in potreben je dotik za ljudi. V svoji diplomski nalogi sem se poglobila v
svet masaž za otroke, ki je način sprostitve in umirjanja in protiutež hitremu tempu
življenja, ko se pogosto vprašamo, kam tako drvimo in za kakšen svet pripravljamo
naše otroke. Otroci so danes vpeti v svet potrošništva, obremenjeni so s hitrim tempom
življenja, tekmovalnostjo, hrupom. Pogosto se odrasli ne zavedamo, da so naši otroci v
stresu in močno potrebujejo našo bližino, predvsem naš dotik, da se lahko umirijo in
sprostijo.
Maxwell - Hudson (1988) trdi, da je masaža predšolskih otrok pravzaprav tako
preprosta, kot je masaža dojenčkov. Otroci vseh starosti pri tem zelo uživajo. Hvaležni
so za pozornost in se na masažo dobro odzivajo.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
Z diplomsko nalogo sem želela preveriti, kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo
masaž in kakšen vpliv bodo imele masaže na sprostitev in umirjanje otrok, ali se bodo
ob masažah zabavali in uživali.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
1.1. Kratka zgodovina masaže
Dotik je nagonski, izvira že iz pradavnine. Glede na bogato in več tisoč let staro
zgodovino masaže (prvi zapisi so namreč nastali leta 2696 pred našim štetjem v času
kitajskega cesarja Huang-Ti-ja oz. Rumenega cesarja), so se pri različnih kulturah,
religijah in narodih oblikovale razne oblike masaž, ki se med seboj razlikujejo v filozofiji
in načinu izvajanja. Izraz »mas« izhaja iz grškega in arabskega korena, ki pomeni
gladiti, gnesti, pritiskati (Gaber 1994).
Masaža je najstarejša in najbolj preprosta oblika zdravljenja, v tradicionalnih
kulturah, še zlasti na Vzhodu, se zdi povsem samoumevno, da redna masaža koristi
ljudem vseh starosti. Obstajajo dokazi, da vsaka svetovna kultura uporablja masažo v
takšni ali drugačni obliki. Tudi stari Grki in Rimljani so zelo popularizirali masažo. Bila je
del zdravstvene zaščite, ki je vključevala trening in mineralne kopeli. Homer je dejal, da
je masaža odlična stvar za utrujene vojščake, grški zdravnik in ustanovitelj medicinske
vede Hipokrat pa je trdil, da je masaža važno načelo terapije in je vztrajal, da postane
masaža del zdravljenja. Od srednjega veka do 16. stoletja so masažo zaradi odpora do
vseh mesenih užitkov le malo uporabljali. Na Vzhodu pa so masažo, akupunkturo,
akupresuro in shiatsu (kombinacija masaže in akupresure) zelo cenili prav zaradi
zdravilnih vplivov na telo (Johnson 1998). Utemeljitelj moderne masaže in
kinezioterapije je Šved Per Henrik Ling (1776–1893). Razvil je tehniko, ki jo danes
imenujemo švedska masaža ali klasična švedska masaža. V njej je združil svoje znanje
o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike masaže. Leta
1813 je v Stockholmu ustanovil prvo šolo, ki je v svoj urnik vključila tudi masažo. Pod
njegovim vplivom sta se švedska gimnastika in švedska masaža močno razvili ter se
preko njegovih učencev razširili po vseh baltiških in evropskih deželah, kasneje pa tudi
v Ameriko (Higeja 2001).
Ko govorimo o zgodovini masaž za otroke, lahko govorimo o najbolj naravni obliki
zdravljenja v zgodovini človeštva, z namenom ohraniti novorojenčka pri življenju. To je
bil tudi prvi stik z novorojencem. Dnevno masiran otrok je imel več možnosti preživetja,
to je bil najboljši način ohranjanja povezanosti med mamo in otrokom (Kuret 2012).
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
1.2. Moč dotika
Diederich (2010) pravi, da se z dotikom vzpostavi edinstven in takojšen stik. Skozi
naše dlani prihaja sporočilo ljubezni, tolažbe in ugodja. Za zdrav razvoj in rast otroka je
dotik ključnega pomena. Dotik – masaža je bogat jezik gibov, ki povezuje otroke z
družino in kar je dobro za otroke, je dobro tudi za odrasle, tu ni starostnih omejitev!
Moč dotika pomirja, tolaži in sprošča vse življenje. Ko se dotikamo eden drugega, je to
popolnoma naravno in skozi naše roke se pretaka energija, ki zdravi, pomirja, sprošča.
Za otroke je dotik v čustvenem in telesnem pogledu bistven za njegov celoten
razvoj. Potreba po dotiku se ob koncu otroštva seveda ne neha, vendar se v odraslosti
mnogi izmed nas bojijo dotikati drugega. Prav zaradi nezaupanja v nagonsko ljubeče
vzgibe smo izgubili stik s seboj in z modrostjo telesa. Terapevtski način dotikanja je
lahko ključen, da začnemo varno, ljubeče in nenasilno vzpostavljati stik s seboj in z
drugimi (Lacroix idr. 2007).
Dotika se bojijo le ljudje, ki ga niso bili deležni že v ranem otroštvu in ga niti ne
poznajo, ne gre za to, da si ga ne želijo. Dotika se bojijo ljudje, ki so se jih dotikali na
nepravilen, mnogokrat nasilen, neprostovoljen način, in kdor trdi, da ne mara dotikov ali
se ne mara masirati, zagotovo ni bil deležen zdravega, ljubečega dotikanja, ki je tako
zelo pomemben za čustveno zdravje in pozitivno samopodobo. Pomanjkanje dotika ali
zloraba dotika v zgodnjem otroštvu lahko zavre otrokovo duševno rast, kar lahko
privede do občutkov ranljivosti in frustracij v odrasli dobi.
Lidellova (1984) razlaga, da so poskusi na mladičih primatov dokazali, kako
bistvenega pomena je telesni stik s toplo, skrbno materjo in kako pomanjkanje
takšnega dotikanja zavre telesni in čustveni razvoj pri mladičih. V naši družbi pomeni
onemogočanje stika z ljudmi kazen – kadar človeku preprečiš dotikanje, ga muči
napetost in osamljenost. Lidellova trdi, da smo se od svoje nagonske narave precej
oddaljili, saj smo govorico dotika obdržali predvsem za jok, bolečino, žalost in spolnost.
Se morda res tako zelo bojimo pokazati svojo naklonjenost, toplino, nežnost drugemu
človeku? Dotikajmo se s srcem in z rokami, z namenom pomagati, zdraviti in tolažiti.
Dotikajmo se naših otrok, da bo svet postal bogatejši in lepši za naše otroke, da bodo
odrasli v samostojne, samozavestne, zdrave in srečne ljudi, ki se ne bodo bali dotika.
1.3. Kaj je masaža?
Masaža je eden najlažjih načinov za pridobivanje zdravja in je oblika povezanih
dotikov. Masaža je dotik. Masaža je ena prvih oblik zdravljenja.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
Liddellova (1984) pa pravi, da masaža ne prodre zgolj v kožo, ampak prodre prav
v globino naše duše.
Maxwell - Hudson (1988) pojasnjuje, da je razne glavobole, bolečine, nespečnost,
tesnobo in stres mogoče olajšati s čisto preprostim instrumentom, masažo. Brez dotika
postanemo ljudje razdražljivi in depresivni, dokazano je tudi, da so otroci, ki se jih
pogosto dotikajo, bolj zdravi, bolj odporni na bolečine in infekcije, bolje spijo in so bolj
družabni in srečni.
»Masaža je terapija z dotikom, ki ne prenaša le neverjetnega zadovoljstva in
sprostitve, temveč tudi neštete koristi za zdravje. Sprosti napetosti v telesu, pomiri um
in nahrani dušo, s tem pa sočasno zdravi na različnih ravneh. Poznamo dve osnovni
vrsti pristopov k masaži: eni temeljijo na energiji, drugi pa se bolj ukvarjajo s fiziologijo
mišic. V praksi se ta pristopa vse bolj prepletata« (Lacroix idr. 2007: 6).
1.4. Učinki masaže
Učinki masaže so fizične in psihološke narave. Na našem telesu učinki niso
neposredno vidni, vendar povzročijo proces, ki ga sprožimo in na katerega se telo
odziva. Masaža zagotovi spodbudo, ostalo delo opravi telo samo!
Učinki masaže so (Gaber 1994):
· izboljšanje krvnega obtoka,
· izboljšanje limfnega obtoka,
· boljša in hitrejša regeneracija tkiv,
· hitrejše odpravljanje metabolnih produktov,
· koža se ogreje, je bolj elastična, vitalna in mehansko odporna,
· zmanjševanje oteklin,
· zmehčanje otrdlin in zlepljenjih tkiv,
· boljša sklepna gibljivost,
· sprostitev in raztegnitev skrajšanih kit in mišic,
· poživitev centralnega in perifernega živčevja,
· zvišan prag za bolečino,
· izboljšanje respiratorne funkcije,
· izboljšanje psihičnega počutja.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
2.1 Učinki masaže na kožo
Koža je drugi največji organ v telesu. Je pomemben del organizma in je povezana
z njim tako anatomsko kot fiziološko. Je pomemben čutilni organ, saj se v koži nahaja
veliko število živčnih končičev. Masaža stimulira žleze lojnice in pospešuje nastajanje
loja, ta izboljša stanje kože, njen relief in barvo. S povečanjem pretoka in toplote kože
masaža stimulira vazomotorično aktivnost v koži, to prinese dodatna hranila v ta
področja in s tem se izboljša stanje kože. Masaža v primeru brazgotin zmanjša
možnost nastanka keloida (prekomerno kopičenje veziva v področju brazgotin) in
pretirano brazgotinjenje v mehkih tkivih, ki se nahajajo neposredno pod mestom
masaže (Dervišević 2003).
2.1.1 Učinki masaže na vezivna tkiva
Vezivna tkiva so dveh vrst, rahla in čvrsta. Rahla vezivna tkiva najdemo med
posameznimi organi, čvrsta tkiva imajo veliko kolagena, ki daje tkivu izredno trdnost in
ga najdemo v sklepnih vezeh. Masaža zmanjšuje maščobne kapljice, ki se nahajajo
pod kožo, zato je koža videti bolj gladka. Globoka masaža odstranjuje prirastke in
preureja brazgotine (Dervišević 2003).
2.1.2 Učinki masaže na mišični sistem
Masaža izboljša prekrvavitev mišice, prehrano mišice, zmanjšanje bolečine,
omogoča večjo gibljivost mišice, raztegljivost in prožnost mišice in poveča ali zmanjša
tonus mišice (Higeja 2001).
Masaža zmanjša mišične restrikcije, otrdelost in spazme. Pospešuje odstranitev
mlečne kisline iz mišic, kar zmanjša bolečine in pripravi mišice za nove napore.
Masaža vzdržuje mišice v stanju vitalnosti in fleksibilnosti, pospešuje mišično okrevanje
(Dervišević 2003).
2.1.3 Učinki masaže na živčni sistem
Z masažo pošiljamo možganom prijetne impulze, tako da je posledica zmanjšanje
bolečin. Mehanizem delovanja je sproščanje endrofinov (hormon sreče), ki zmanjšuje
bolečino. Masaža tudi stimulira parasimpatični avtonomni živčni sistem ter zmanjšuje
nespečnost in povzroča sproščanje. Zmanjšuje delovanje stresnih hormonov
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
noradrenalina, adrenalina in kortizola zaradi relaksacijskega vpliva masaže. Masaža
ima tudi blagodejen vpliv pri depresivnih stanjih in stresnih situacijah (Dervišević 2003).
2.1.4 Učinki masaže na kardiovaskularni sistem
Masaža izboljša cirkulacijo, pospeši venski priliv krvi v srce, zato pride do
izboljšanja dostave hranil in kisika tkivom. Krvni pritisk se začasno zmanjša, prav tako
se zmanjša število srčnih utripov, sposobnost prenašanja kisika se poveča. Masaža
zmanjša ishemijo – pomanjšanje oskrbe s krvjo (Dervišević 2003).
2.1.5 Učinki masaže na limfni sistem
Z masažo vplivamo na hitrejši pretok limfe, to je mezga, ki nastaja iz krvne plazme,
s čimer se ukvarja limfna drenaža po dr. Vodderju, ki je z njo pričel okoli leta 1930
(Higeja 2001).
Pomaga pri odpravljanju stranskih produktov matabolizma in bakterij, celo bolj, kot
to storijo razgibavanje in elektrostimulacija, ima blagodejen vpliv na človekov imunski
sistem (Dervišević 2003).
2.1.6 Učinek masaže na prebavila in sečila
Odpravlja kolike in napihnjenost v črevesju. Pomaga pri očiščenju kolona, je
koristna pri zaprtju, vendar moramo masirati v smeri urinega kazalca, igra pomembno
vlogo pri prebavljanju hrane.
Masaža povečuje izločanje seča (zlasti masaža trebuha), prispeva k
odstranjevanju dušika, anorganskega fosforja in natrijevega klorida (Dervišević 2003).
2.1.7 Psihološki učinki masaže
Masaža izboljšuje duševno zdravje, dviga samozavest in samopodobo, omogoča
pomiritev in sprostitev, bistrejše misli, lucidnost, umsko okretnost, zbranost in zaznavo.
Omogoča, da se napolnijo naravni viri življenjske energije in nas varujejo pred
vsakdanjim stresom, tesnobo in napadi panike, nespečnostjo, apatičnostjo,
razdražljivostjo, napetostjo, zmedenostjo in umsko izčrpanostjo.
»Ko z masažo povežemo telo in dušo, dosežemo globoko umirjenost in
ravnovesje. Lahkotnost, ki jo ljudje pogosto čutijo po terapiji, lahko izboljša tudi
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
zavedanje lastne duhovnosti in notranje luči. Po masaži so ljudje bolj povezani sami s
seboj, imajo jasnejši pogled na življenje, vrne se jim smisel za humor in se preprosto
bolje počutijo v svojem telesu« (Lacroix idr. 2007: 15)!
Vrste masaž
Nekateri avtorji delijo masažne tehnike na vzhodne in zahodne, drugi na klasične
in alternativne, tretji zopet na znanstveno-medicinske, celo na bioenergijske. Danes
poznamo in uporabljamo le nekatere masaže v zdravstvu, ki jih uporabljamo za
zdravljenje (Učila International 2008):
· klasična ali švedska masaža – najsodobnejša oblika masaže, ki vključuje tehnike
gladenja, gnetenja in otiranja s členki;
· ročna limfna drenaža po dr. Vodderju, posebna tehnika, ki se izvaja po principu
potisk – premik (Nemčija);
· specialna masaža po dr. Hoffu (Nemčija);
· masaža vezivnega tkiva po Elisabeth Dicke, masaža za mišično-skeletne okvare
(Nemčija);
· prečno frikcijska masaža – kot del manualne terapije, tehnika za odpravljanje težav
gibalnega aparata (artroza, izvine, poškodbe …);
· masaža prožilnih točk po dr. Jamesu Cyriaxu, tehnika za odpravljanje težav
gibalnega aparata (Velika Britanija);
· akupresura, starodavna umetnost zdravljenja s prsti, pri kateri pritiskamo na
določene točke na telesu – stimuliramo samozdravilne sposobnosti.
Poznamo še vrsto manj znanih masaž, ki se šele uveljavljajo v našem prostoru
(Gaber 1994):
· rolfing – po psihologinji Idi Rolf, manipulacija veznega tkiva (vezi, tetive, mišice),
počasna globinska masaža (Nemčija);
· polarna masaža (ZDA);
· shi-atsu, stara japonska masaža, ki združuje uporabo akupresurnih točk in tehnik
nežnega pritiskanja;
· tajska masaža uravnava pretok energije skozi telo, temelji na pritisku, raztegu in
zvijanju;
· indijska masaža je masaža, ki sprošča in blaži fizični in psihološki stres;
· tui-na masaža, pomemben del tradicionalne kitajske medicine, filozofsko
razumevanje življenja in zdravja (Kitajska);
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
· refleksna masaža stopal in dlani – refleksoterapija je masaža, ki temelji na
spoznanju, da se vsak del našega telesa odziva na točno določeno točko na
stopalih oziroma na dlaneh;
· bioenergetska masaža in druge.
2.1.8 Tehnike masaže
Pri tehniki masaže gre za enake masažne prijeme, ki so jih uporabljali skozi vso
zgodovino, vendar so jih različno poimenovali. Terminologijo, ki jo uporabljamo danes,
je uvedel Šved Peter Ling, avtor sistema švedske masaže. Veliko je potoval po Evropi
in prevzel francoske izraze, ki se uporabljajo še danes in jih je razdelil v devet osnovnih
masažnih tehnik. Te tehnike je kasneje fizioterapevtka Gerdtrude Beard, avtorica
najbolje prodajanih knjig o masaži, razdelila v štiri osnovne tehnike in jih poimenovala s
francoskimi izrazi: »petrissage«, »effleuarge«, »friction« in »tapotament«. Njena
sodelavca Elisabeth C. Wood in Paul D. Becker pa sta termine še malo spremenila in
dodala še »vibration« (Gaber 1994).
· »effleurage« – efleraža oz. gladenje
· »petrissage« – petrisaža oz. gnetenje
· »friction« – frikcija oz. vtiranje
· »tapotement« – perkusija oz. udarjanje
· »vibration« – vibracija oz. tresenje
Vse te masažne tehnike lahko s pridom uporabljamo pri masažah dojenčka in
predšolskih otrocih.
2.1.9 Gladenje
Gladenje je enostavna masažna tehnika in glede na učinek poznamo površinsko
gladenje in globoko gladenje, razlika je v stopnji pritiska:
· z obema dlanema hkrati,
· z eno dlanjo,
· z jagodico palca,
· s proksimalnim delom dlani.
Površinsko gladenje uporabimo kot uvod v masažo, z njim dosežemo mišično
sproščenost in določimo stanje kože in muskulaturo. Na masiranca nanesemo
masažno olje. Pritisk mora biti zelo blag, smer gibanja je poljubna: centripentalno –
proti srcu in centrifugalno – stran od srca. Najbolj prijetna je smer v rasti dlak. Ritem naj
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
bo enakomeren, gibanje rok počasno, monotono in zaspano, da dosežemo popolno
relaksacijo. Hitrost mora biti enakomerna kot pri metronomu.
Globoko gladenje je tehnika, s katero dosežemo mehanične in refleksne učinke, s
to tehniko pomagamo venskemu in limfnemu toku. Pogoj je popolna mišična
relaksacija, odpraviti moramo vplive gravitacije na telo. Pritisk je močnejši in bolj
odločen, toda brez bolečin. Različni deli telesa zahtevajo različen pritisk, odvisen je tudi
od človekove kondicije in patološkega stanja. Smer je v smeri srca, ritem je
enakomeren, lahkoten, brez sunkovitih gibov, prav tako hitrost.
2.1.10 Gnetenje
Gnetenje je prijem, ki ga najpogosteje uporabljamo z namenom raztegniti
skrajšana tkiva, preprečiti zlepljenje tkiv, izboljšati venski in limfni obtok. Največji vpliv
ima na mišice, ki ležijo tik pod kožo. Prijemi, s katerimi gnetemo eno mišico, njen del ali
celo skupino, so:
· z obema rokama istočasno,
· z obema rokama izmenično,
· z eno roko,
· z ulnarno stranjo dlani,
· z jagodicami prstov,
· s tremi prsti,
· s palcema.
Pritisk je relativno močan in enakomerno porazdeljen, smer je centripentalna, ritem
in hitrost sta enaka kot pri gladenju.
2.1.11 Vtiranje
Z vtiranjem zrahljamo zlepljene strukture, zmehčamo brazgotine, odpravimo
adhezije, pospešimo proces resorbcije okrog sklepov, izboljšamo cirkulacijo krvi,
zvišamo temperaturo kože. Prijemi za vtiranje so:
· s celo dlanjo,
· s proksimalnim delom dlani,
· s konicami prstov,
· s kazalcem in sredincem (prekrižano),
· s palcema.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
Pritisk je dokaj močan, smer vtiranja je v smeri urinega kazalca, ki sicer ni
določena, hitrost ni bistvena.
2.1.12 Udarjanje
Z udarjanjem zvišamo mišični tonus. Te tehnike pri otrocih ne izvajamo, razen na
zelo rahel način.
Masažni prijemi so hitri, kratki in čvrsti:
· z ulnarno stranjo dlani,
· s konkavno oblikovano dlanjo,
· s konicami prstov,
· s palcem in prsti,
· s pestmi.
Pritisk ne sme povzročiti bolečin in ga dodajamo glede na telesni predel in ga ne
uporabljamo, če je mišica oslabljena, v ledvenem predelu, na spodnjem delu trebuha,
na kosteh. Smer ni bistvenega pomena, ritem in hitrost dosežemo z vajo.
2.1.13 Tresenje
Tresenje je tehnika, ki je lahko uvodna, vmesna ali končna tehnika masaže. S
tresenjem sprostimo povečano tenzijo, pogosto se uporablja v športni masaži. Smer ni
tako pomembna, ritem je enakomeren, hitrost čim večja (Higeja 2001).
2.1.14 Indikacije in kontraindikacije
Da je masaža učinkovita, moramo dobro poznati indikacije in kontraindikacije – to
je ključno, da ne prihaja do nepotrebnih zapletov med masažo. Masaža ni nadomestilo
za aktivno gibanje, niti za odstranjevanje maščobe, z masažo pomagamo krvnemu in
limfnemu obtoku, mišični in splošni sprostitvi.
Kontraindikacije (Gaber 1994):
· vnetja (bolečine, kožne bolezni, temperatura, otekline, motene funkcije),
· infekcijska stanja (viroze, gripe …),
· kožne bolezni,
· rakaste bolezni,
· okvare žil,
· težja ledvična obolenja,
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
· zlomi in rane,
· pri težjih mentalnih stanjih.
2.1.15 Priprava prostora, maserja in masiranca
Vzdušje, ki spremlja celotno masažo, se začne že pri pripravi, zato je vredno, da
se na njo dobro pripravimo. Nekateri imajo radi glasbo, druge to moti, razsvetljava naj
bo pridušena in mehka, priporočljive so sveče, okolje lahko popestrimo še s kadilom ali
z eteričnimi olji.
Maser se mora dobro zavedati, da bo nekomu posvetil svoj čas in energijo. Če je
maser z mislimi drugje, če je napet ali celo pod stresom, bo masiranec to zagotovo
občutil. Razum mora biti prost, da lahko posveti svojo celotno pozornost masaži in
človeku, ki ga masira (Kavanagh 2010).
Maser mora biti čustveno zrel, imeti mora resen pristop do dela in do masiranca.
Biti mora urejen, čist, brez nakita in imeti kratko pristrižene nohte. Na rokah ne sme
imeti kožnih sprememb (bradavice, rane, alergije ipd.). Skrbeti mora za kondicijo,
gibljivost telesa, vzdržljivost trebušnih, hrbtnih in stegenskih mišic. Obleka maserja
mora biti udobna in čista. Za masiranca mora poskrbeti z veliko mero odgovornosti.
Uspeh masaže je odvisen tudi od masiranca. Dobro je, da se masiranec pred masažo
oprha, da je sproščen. Priporočljivo je, da vsaj dve uri pred masažo ne zaužije hrane.
Masiranca seznanimo z namenom masaže, mu razložimo postopek, poudarek je na
sproščenosti. Povprašamo ga po simptomih. Zagotovimo mu udoben in sproščen
položaj z uporabo svitkov, blazin, odej. Med masažo čim manj govorimo in poskrbimo
za nemoteno potekanje. Prostor mora imeti primerno temperaturo, biti mora čist, zato
vedno poskrbimo, da je prostor udoben, miren, prezračen. Moramo imeti neoporečna
masažna sredstva, poskrbeti moramo za sveže rjuhe, predloge, odeje, svežo delovno
obleko in poskrbeti za dezinfekcijo masažnih pripomočkov (Gaber 1994).
2.2 Samomasaža
Seveda je najboljše, da masažo izvaja druga oseba, vendar žal to ni vedno
izvedljivo, namesto tega lahko uporabimo tehniko samomasaže, tako odrasli kot otroci.
Ni tako zelo prijetno, kot če nas masira kdo drug, je pa prijetno in koristno. Prav tako
ima samomasaža sproščujoče učinke, ne umiri nas le masažni prijem, temveč že
dejstvo, da se pripravimo k samomasaži. Lahko jo izvajamo kjerkoli in kadarkoli: doma,
na delovnem mestu, v šoli, v vrtcu … Čas ni pomemben – lahko jo izvajamo zjutraj za
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
nove moči ali zvečer, da se umirimo. Večina prijemov se uporablja na obrazu, ramenih,
rokah, nogah in stopalih, ker jih je lahko doseči in je učinek občuten.
Za otroke je tehnika samomasaže lahka tehnika, ki jo hitro usvojijo in se jim zdi
zelo zabavna. Svetujem, da jih naučimo masaže obraza, lasišča, dlani, rok, nog in
stopal čim prej, da si bodo že od malih nog lahko sami pomagali pri manjših tegobah.
Tehnike hitro usvojijo in se pri tem zabavajo.
Masaže, ki jih uporabljamo tako za odrasle kot za otroke, so enostavne in
učinkovite:
· obraz in glava – masiramo čelo in sence, z dvema ali tremi prsti krožimo po čelu, z
blazinicami lahko plosko udarjamo po čelu, na predelu senc nadaljujemo s krožnim
gladenjem – odlično deluje proti glavobolu in stresu;
· akupresurne točke – na sredini čela pritisnemo s palcem ali kazalcem, držimo do
15 sekund in popustimo, lahko tudi pritisnemo s kazalcema na sredino obrvi in
držimo 15 sekund – učinkovito za popuščanje glavobola in napetosti;
· čeljustne mišice – masiramo s kazalcema in sredincema, z blazinicami prstov
delamo majhne kroge v obe smeri;
· lasišče, vrh glave – masiramo z blazinicami prstov brez palca, pritiskamo rahlo in
krožimo po celem lasišču;
· zadnja stran vratu – položimo roki zadaj na vrat in z blazinicami lahko krožimo,
gnetemo ali udarjamo, da popusti napetost – masiramo lahko z eno roko ali z
obema.
· roke si masiramo že, ko si jih namažemo s kremo, večkrat si vzemimo čas in si jih
poleg mazanja še zmasirajmo – lahko si zmasiramo vsak prst posebej, dlan,
zapestje in podlaket, najprej eno roko in nato še drugo, pri tem veliko uporabljamo
palec, ki dela krožne gibe ali potege naprej in nazaj;
· stopalom najprej privoščimo kopel in si jih potem obilno namažimo s kvalitetno
kremo in jih pri tem zmasiramo, učinek je takojšen in izredno blagodejen.
Masiramo z obema palcema, ki sta plosko na podplatu, krožimo in pritiskamo ali
samo z enim palcem v krogih ali v ravnih črtah, v smeri naprej, lahko zmasiramo
tudi nart, gleženj in meča, pri tem lahko uporabimo palce in ostale prste;
· trebuh si vedno zmasiramo v smeri urinega kazalca s krožnimi gibi – masaža ima
blagodejen učinek in pomaga pri zaprtju, zelo je dobra za otroke, kadar jih boli ali
so zaprti.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
2.3 Aromaterapija
»Že zgodnje civilizacije so spoznale, da lahko goreče veje in listi nekaterih rastlin
zelo zanimivo učinkujejo na človeka. Nekatere rastline so ljudi uspavale, druge so
blažile bolezenske težave, spodbujale čutne zaznave ali celo povzročale mistična
verska doživetja. Ta navada se je v nekaterih verstvih ohranila do danes. Sodobna
aromaterapija se je razvila predvsem zaradi obnovljenega zanimanja za naravne oblike
zdravljenja z rastlinami. Za utemeljitelja aromaterapije velja francoski kemik Rene
Gattefosse, ker je leta 1928 v znanstvenem članku o eteričnih oljih prvi uporabil izraz
aromaterapija. Sodobna praksa aromaterapevtskega zdravljenja se je razvila v 60-ih
letih 20. stoletja, ko so začeli uporabo eteričnih olj kombinirati z masažnimi tehnikami.
Aromaterapija je holistična (celostna) dopolnilna veja zdravilstva. Najpomembnejši del
je masaža celega telesa z uporabo eteričnih olj, razredčenih v osnovnem rastlinskem
olju. Popolna aromaterapijska obdelava praviloma zajema veliko več kot le masažo,
svetuje tudi, kako si človek lahko pomaga tudi sam, kako se zdravo živi, prehranjuje in
krepi zdravje« (Farrer - Hals 2007: 8–12).
2.3.1 Načini uporabe eteričnih olj
S toplimi obkladki blažimo bolečine v hrbtu, trebuhu. S hladnimi obkladki zdravimo
glavobole, otekle sklepe, zmečkanine in izvine. Olja pripravimo tako, da v 20 ml
nosilnega olja dodamo 8 kapljic eteričnega olja, te lahko dodamo v vodo za obkladke.
Olja, ki so priporočena za uporabo, so:
· poprova meta, rožno olje, kamilično, sivkino, rožmarinovo – glavobol
· sivkino, brinjevo, kamilično, rožmarinovo – otekli sklepi, izvini,
· melisino, sivkino, pomarančno, evkaliptovo – boleč hrbet.
Inhalacije in parne kopeli uporabimo pri lajšanju bolezni dihal, katarju, vnetem grlu
in čiščenju kože. Z vrelo vodo napolnimo skledo in dodamo 2–6 kapljic eteričnega olja.
Pri dihalih trikrat na dan, pri koži enkrat na teden. Olja, ki so priporočena, so:
· poprova meta, sandalovo, evkaliptovo, sivkino, cipresino – dihalne infekcije,
· borovo, evkaliptovo, sivkino, rožmarinovo – katar in sinuzitis,
· poprova meta, sandalovo, sivkino, cipresino, čajčevo – vneto grlo,
· limonske trave, kamilično, brinjevo, sivkino, bergamotovo – čiščenje kože.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
3 MASAŽE ZA OTROKE
Da so otroci naše največje bogastvo, vemo vsi, so živahni, navihani, nemirni,
glasni, prisrčni, nagajivi, skratka čudoviti. Da pa so naši otroci včasih kratko malo
preobremenjeni, nervozni in pod stresom, tega se premalo zavedamo. Vse hitrejši
tempo, ko se nam vedno kam mudi, vsa sodobna tehnologija, ki zasipava že naše
malčke, materializem, ki se bohoti v vsej svoji mogočnosti, ustvarja nov rod otrok,
postajajo čedalje boj glasni, nemirni, vzkipljivi, neobvladljivi, zahtevni. Nečesa pa ni več
v izobilju – ni več toliko časa, ki ga kvalitetno preživimo z našimi otroki in niti dotika in
stika med starši in otroki, ki je ključen za otrokov kvaliteten celostni razvoj. Starši, ki se
zavedajo, kako zelo je pomemben dotik, da vzpostavimo in utrdimo vez z otrokom, se
tudi zavedajo, da je dotik ključnega pomena za njegov razvoj, dobro počutje in občutek
varnosti.
3.1 Masaža dojenčka
Za masažo ni nikoli prezgodaj, saj je masaža otrok v nekaterih kulturah že stoletja
priznan način in najbolj naravna oblika zdravljenja, z namenom ohraniti novorojenčka
pri življenju. Mnoge kulture (Nigerije, S. Amerike, Indije, Malezije, Tajske, Jave,
Kitajske, Indonezije …) so tisočletja nazaj uporabljale ljubeč in čvrst dotik, z namenom
preprečitve bolezni, povečevali so možnost preživetja in ohranjali povezanost med
mamico in otrokom. Ženske so bile že pred in po porodu deležne masaže, da so
dosegli večjo sproščenost in moč telesa za porod. Po porodu so jo masirali tudi dvakrat
dnevno, učinki so se pokazali v vzpostavitvi dobrega dojenja, preprečitvi vnetij prsi,
umirjenosti, vrnitvi maternice v položaj pred porodom in vzpostavitvi hormonskega
ravnovesja. Z razvojem medicinskih znanosti, s katerimi se je povečala možnost
preživetja otrok, je masaža postala na Zahodu precej zapostavljena oblika
komunikacije med starši in otroki. Začela se je izgubljati prvinska izkušnja, naravna
povezanost, ki se je kasneje kazala in se še kaže pri otrocih v pomanjkanju zavedanja
in obvladovanja lastnega telesa, samozavesti, občutku varnosti in sprejetosti (Kurent,
2012).
Na srečo se danes zopet odkriva učinkovitost masaže in vse več ljudi posega po
tem načinu komunikacije v našem zahodnem svetu. Več znanja, klinična dognanja,
številne raziskave in konkretni rezultati dela z otroki so potrdili koristnost in potrebnost
masaž za otroke. Ob izgubi varnosti iz maternice je masaža poleg dojenja najboljši
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
način ohranjanja povezanosti med mamo in očetom z otrokom. Otrok bo prepoznaval
ugodje, ki ga je bil deležen devet mesecev v maternici (Kolenc Vitez 2012).
3.1.1 Kdaj začeti z masažo?
Za masažo ni nikoli prezgodaj. Dotik je naraven izraz ljubezni, ki izraža toplino in
varnost in s tem tudi samozavest za kasnejše življenje. Z masažo se krepi vez med
materjo in dojenčkom (Lacroix idr. 2007).
Dojenčke lahko začnemo masirati že takoj po rojstvu, masaža naj bo zelo
občutena in nežna, traja naj nekaj minut, izvajamo jo do dvakrat dnevno, postopoma
naj bodo masažni prijemi čvrstejši, čas masaže pa daljši (Kuret Mojca 2012).Čisto
naravno je, da starši svoje dojenčke božajo, objemajo in ljubkujejo in vedno več je
dokazov, ki potrjujejo, da je masaža pomagalo k dojenčkovemu zdravju in dobremu
počutju (Maxwell - Hudson 1988).
3.1.2 Priprava na masažo za dojenčke
Čas in prostor naj najbolj odgovarjata otrokom in staršem. V sobi naj bo toplo,
nihče naj ne moti masaže. Masiramo lahko zjutraj, popoldne po kopanju, zvečer pred
spanjem, na previjalni mizi ali kar v naročju. Masiramo vedno tako, da je udobno otroku
in nam in užitek je tako obojestranski. Olja naj bodo naravna, mandljevo olje je še
posebej priljubljeno, ker se dobro vpija v kožo, nima močnega vonja in deluje blažilno
(Kolenc Vitez 2012). Masirati otroka pomeni, da se z njim sporazumevamo s svojimi
dlanmi in otrok bo brez zadržkov dovzeten za vsa naša sporočila. Gre za neposreden
stik in do masaže je treba gojiti največje spoštovanje. Otrok se bo dobro odzival, zato
moramo biti pozorni, kaj nam sporoča. Otroka na masažo pripravimo že s pogovorom,
nato gremo v primeren prostor s primerno svetlobo in temperaturo. Tam naj bodo
mehke odeje, primerna olja in lahko pričnemo čarati. Vedno bodimo mirni in sproščeni,
naš glas je bistven, saj v otroku zbudimo občutek zaupanja in ljubezni. Prve tri mesece
zadostuje pet- do sedemminutna masaža, popka se ne masira, dokler se popolnoma
ne zaceli. Na glavi se izogiba mečavi in sencam, ne pritiskamo na hrbtenico. Po treh
mesecih lahko podaljšamo masažo na deset minut (Diederich 2010).
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
3.1.3 Učinki masaže na dojenčke
»Če želite, da otrok postane živahnejši, masirajte v nasprotni smeri rasti dlak, če
želite, da se otrok umiri, masirajte v smeri rasti dlak. Zaupajte otroku, da vam bo
sporočil, kaj mu je všeč in kaj potrebuje, on je tisti, ki vas bo vodil. Okrog sedmega
meseca lahko začnete z drugimi tehnikami« (Diederich 2010: 10).
Masaža lahko:
· spodbudi celoten razvoj otroka,
· obvaruje otrokovo zdravje,
· vzpostavi stik z otrokom,
· vzpostavi stik s starši,
· izboljša otrokovo počutje,
· otrok se počuti varnega in sprejetega,
· preprečuje in lajša trebušne težave,
· pomaga pri motnjah spanja,
· sprošča otroke in starše.
3.1.4 Masaža obraza in glave
Masažo glave izvajamo otrokom nad tremi leti, obraz je tudi zelo občutljiv, zato ga
masiramo pazljivo in nežno. Dlani moramo imeti tople, paziti moramo na mečave in na
sence, teh se izogibamo. Masiramo z nežnimi masažnimi potezami, tako da ga
tolažeče in ljubeče božamo po obrazu. Zelo je blagodejna masaža ušesnih mečic, ki
deluje na sinuse, pomaga pri prehladu in zamašenem nosu. Masaža obraza otroka
sprošča in sprošča obrazno napetost, ki jo povzroča vznemirjenje in dražljaji iz okolja
(Diederich 2010).
3.1.5 Masaža hrbta
Je ključna za sprostitev in je pomembno refleksno območje. Otrok občuti svoje telo
in masaža je idealna za krepitev celotne medenice, tilnika in mišic. Pomaga pri otrokovi
rasti, odpravlja napetost (Diederich 2010).
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
3.1.6 Masaža stopal in nog
Z masažo stopal delujemo na vse organe. Prve tedne otroka lahko zgolj božamo.
Spodbuja njihov razvoj in pripomore k stabilnejšemu koraku, kar je pomembno za
samozavestnejše odkrivanje okolja, v katerem živi. Z nežno masažo nog poskrbimo za
dobro prekrvavitev vse od stopal do bokov. Pomagamo mu spoznavati spodnje
okončine, saj z nogami otrok odkriva svet. Masaža nog otroka zelo sprosti, zato je
priporočljiva pred spanjem. Bolj krepka masaža nog je odlična za dober začetek
novega dne (Diederich 2010).
3.1.7 Masaža dlani in rok
Masažo dlani in rok izvajamo zelo nežno, to otroka sprošča in umirja, sploh kadar
masiramo po notranji strani. Odlična je za začetek dneva ali kot tolažba ponoči po
hudih sanjah. S trepljanjem po konicah prstov spodbujamo delovanje srca, debelega in
tankega črevesa in pa tudi delovanje možganov in sinusov (Diederich 2010).
3.2 Masaža za otroke
Maxwell - Hudson (1988) pravi, da je masaža otrok prav tako preprosta kot je
masaža dojenčkov. Otroci vseh starosti pri tem zelo uživajo. Hvaležni so odraslim za
pozornost in se dobro odzivajo na masaže. Masaža bo otrokom in nam koristila le,
dokler bo zaželena in prostovoljna. Je lahko del igre ali počitka, del velike zabave,
skratka nekaj pristnega in neobveznega.
Tudi starejši otroci se zelo radi masirajo, saj masaža lahko postane način, kako se
ponovno zbližajo s starši in občutijo njihovo toplino. Malega otroka masiramo na
drugačen način kot dojenčka. Malčke po enem letu motiviramo za masaže tako, da
spreminjamo masažne prijeme, vključujemo razne zgodbice, petje ali izštevanke in
igre. Prav masaža nam pomaga umiriti še tako nemirne in živahne otroke. Pomembno
je, da so masaže čim bolj redne in da so za otroka prijetno doživetje. Otrokom, ki so
masirani že od rojstva naprej, je masaža le nadaljevanje prijetne izkušnje, masažni
prijemi mu niso tuji, počuti se dobro, sprejeto in varno, saj je ljubezen preko dotika
odtisnjena v njegove telesne celice, kar je čudovita podlaga za nadaljnjo življenje.
Otroci do dvanajstega leta so veliko bolj dovzetni za dotik kot za dražljaje, ki jih
sprejemajo preko vida in sluha. Dotik jim daje mnogo več informacij o svetu, doživljajo
veliko lepih občutkov, otrok se zaveda, kako prijetno je bivati v svojem telesu in ga
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
začutiti. Otroci, ki prejemajo vse to, prejmejo neomejene možnosti za razvoj v zdravo,
stabilno in samostojno osebo. V tem obdobju se otroci tudi seznanijo, kaj je za njih
zdrav in nezdrav dotik, je najboljša pot, da otrok zazna to razliko. Otroci, ki so jih zgolj
poučili o nezdravem dotiku, tega ne morejo in ne znajo izraziti v taki meri kot to znajo
otroci, ki so bili masirani. Masiran otrok ve, kaj je zdrav, ljubeč dotik in kako ga občutiti.
Smiselno je, da otroka vedno vprašamo, če ga lahko zmasiramo in šele ko dobimo
dovoljenje, začnemo z masažo. Po masaži se otroku zahvalimo, da smo ga lahko
zmasirali. Otroka s tem naučimo, da spoštujemo njega in njegovo telo. Otroku pa
pokažemo pot, da se tudi sam nauči tega odnosa do nas in do drugih. Tako lažje
razvije svojo pozitivno samopodobo, občutke za lastno telo ter odprto komunikacijo
(Kuret Mojca 2012).
3.3 Masaža otrok v vrtcu
Kot smo že dejali, je masaža odličen način za vzpostavitev in utrditev vezi z
otrokom in v vrtcu lahko postane masaža tudi del igre in zabave, ki jo popestrimo z
raznimi pesmicami, zgodbicami, izštevankami, glasbo, plesom, gibanjem in raznimi
igrami. Je odlično sredstvo za vzpostavitev pozitivne komunikacije med vzgojiteljico in
otroki in med otroki samimi. Pri masažah v vrtcu moramo biti iznajdljivi, da je masaža
za otroke zanimiva, zabavna, da se otroci ob tem sprostijo in umirijo.
Kot vemo, se z dotikom vzpostavi takojšen in edinstven stik. Tako doma kot tudi v
vrtcu prihaja skozi dotik sporočilo ljubezni, tolažbe in ugodja. V vrtcu dotik močno
povezuje in razvija medsebojne odnose, zbližuje in uči. Masaža umirja nemirne in
pretirano živahne otroke, z njeno pomočjo dosegamo čudovite rezultate na poti
umirjanja otrok, otroci dobijo veliko informacij in razvijejo se jim mnoge sposobnosti. Ko
otroci sprejmejo dotik kot nekaj prijetnega, sami začnejo spraševati po masaži in tudi
sami začnejo masirati eden drugega. Malega otroka vedno vprašamo, če ga lahko
zmasiramo, šele ko dobimo dovoljenje, začnemo. Tudi prostor naj bo primerno
pripravljen, seveda je čas in prostor za masaže v vrtcu odvisen tudi od same vrste
masaž.
3.4 Povezava masaže z različnimi področji kurikuluma in njeni cilji
Temelj pozitivne komunikacije med otroki in med otroki in odraslimi so tudi
masaže, ki jih lahko vključimo v vse dejavnosti kurikuluma.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
»Zapisani cilji pri posameznih področjih dejavnosti predstavljajo okvir, znotraj
katerega so vsebine in dejavnosti strokovna ponudba vzgojiteljem, ki prikazujejo vse
pomembne faze vzgojnega dela: načrtovanje, vzgojno delo, opazovanje, evalvacijo«
(Kurikulum 1999: 14).
3.4.1 Povezava masaže z gibanjem in njeni cilji
»Potreba po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi, z gibanjem telesa je
pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne
obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje,
dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest. Z gibanjem si otroci razvijajo
intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in
emocionalnem razvoju« (Kurikulum 1999: 14).
Če povežemo masažo z gibanjem, pravzaprav ugotovimo, da zagotavljata enake
cilje in rezultate. V kurikulumu so omenjene sprostitvene dejavnosti, a žal masaže za
otroke niso posebej omenjene. Moje mnenje je, da z masažnimi dejavnostmi, ki so
povezane z gibanjem, na najlažji način dosežemo, da se otroci popolnoma vključijo v
dejavnosti, se ob tem zabavajo, uživajo in sprostijo. Z masažami za otroke lahko
popestrimo gibalno dejavnost, saj jih lahko uporabimo kot motivacijo, glavni del ali
zaključek gibalnih dejavnosti.
Pri tem dosegamo naslednje cilje (Kurikulum 1999):
· omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,
· zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja,
· pridobivanje zaupanja v svoje telo,
· spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanje različnosti,
· sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja,
· spoznavanje osnovnih načel osebne higiene,
· spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger, uvajanje otrok v igre,
kjer je treba upoštevati pravila.
3.4.2 Povezava masaže z jezikom in njeni cilji
»Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejša za razvoj
govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki. Otroci se
v tem obdobju naučijo izražati izkušnje, misli in razumeti sporočila drugih« (Kurikulum
1999: 18–19).
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
Pri jezikovnih dejavnostih je masaža odlična motivacija, kjer otroci še lažje izražajo
svoje občutke, misli, čustva in razumejo sporočila drugih ljudi. S tem spodbujamo
verbalno in neverbalno komunikacijo in izražanje občutij. Z raznimi pravljicami,
zgodbicami, ugankami, pesmicami jih spodbudimo, da postanejo igre masaž prijetne,
zanimive, poučne in zabavne. Skozi masažne dejavnosti lahko otroci bogatijo besedni
zaklad, se igrajo, zabavajo, komunicirajo, izražajo svoje misli, se naučijo prisluhniti sebi
in drugim.
Cilji, ki jih želimo doseči, so (Kurikulum 1999):
· jezik kot objekt igre,
· poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,
· doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke,
· spodbujanje ustvarjalnosti,
· razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti,
· izražanje s kretnjami in gibi telesa,
· zmožnost odzivanja na neverbalno izražanje.
3.4.3 Povezava masaže z umetnostjo in njeni cilji
»Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja
pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja. Otrok
je lahko ustvarjalen v različni meri in na različnih umetniških področjih. Umetnost otroku
omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v otrokovem igrivem
raziskovanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir inspiracije, motivacije in vsebin na vseh
področjih dejavnosti. Estetsko doživljanje, ki je intenzivno čutno in intuitivno spoznanje
doživetja, otrok izrazi v umetnosti in ga opredeljuje z estetskimi pojmi lepo, smešno,
grdo ipd.« (Kurikulum 1999: 23).
Cilji so naslednji (Kurikulum 1999):
· doživljanje, spoznavanje in uživanje,
· razvijanje estetskega zaznavanja,
· razvijanje in komuniciranje z umetnostjo,
· spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote,
· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane
pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje samega sebe,
· negovanje in spodbujanje bogatega in razgibanega odzivanja na notranji in zunanji
svet,
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
· razvijanje sposobnosti umetniškega izražanja čutnega, čustvenega, miselnega,
estetskega in vrednostnega doživljanja.
Ko govorimo o umetnosti, naj poudarim, da je masaža umetnost dotika, ki nudi
otrokom estetsko, čutno doživljanje, jim pomaga do celovitega telesnega in duševnega
razvoja. Z masažo lahko vstopimo na vsa področja umetnosti v kurikulumu. Glasba,
ples, likovna umetnost gredo lahko odlično z roko v roki z masažnimi dejavnostmi. Pri
likovni dejavnosti lahko otroci prenesejo občutja in vtise iz masažnih dejavnosti v
umetniške izdelke. Spoznavajo novo vrsto glasbe, ki jih notranje bogati. Vrsta novih
plesnih dejavnosti in iger, ki so povezane z masažami, jim nudijo sprostitev, obilo
zabave, uživanja in spodbujajo ustvarjalnost in kreativnost.
3.4.4 Povezava masaže z družbo in njeni cilji
»Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi otroci
sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga kasneje aktivno spreminjali, morajo postopoma
spoznati bližnje družbeno okolje (vsakdanje življenje ljudi, družinsko življenje, delovna
okolja, kulturno življenje, javno življenje itn.). Poleg tega obstaja kultura, ki se razvija
tako, da se otroci učijo od otrok. To so igre, pesmi, rime, šaljivke, uganke, besedne
igre, pravljice itn., ki so preživele kot skupna dediščina skozi generacije in tvorijo
pomembno sestavino življenja, dela in dejavnosti v vrtcu« (Kurikulum 1999).
Cilji so naslednji (Kurikulum 1999):
· spoznavanje sebe in drugih,
· seznanjanje z varnim in zdravim načinom življenja,
· otrok ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in
uživanja v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki.
Če povežemo dejavnosti iz družbe z masažami, dobimo čudovite igre masaž, pri
katerih se otroci umirijo, sprostijo in zabavajo. Z masažo otroci spoznavajo sebe in
druge, pridobivajo na samozavesti in samospoštovanju. Seznanjajo se z varnim in
zdravim načinom življenja. Otroke lahko seznanimo s poklicem maserja, ki ga
vključujejo v igro vlog. Seznanimo jih s pripomočki in sredstvi za masažo. Preko
masažnih dejavnosti otroci spoznajo, kaj je zdrav dotik in ga znajo deliti naprej. Z
igrami masaž otroci sodelujejo in sprejemajo tudi določena nova znanja in pravila.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
3.4.5 Povezava narave z masažo in njeni cilji
»Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti
za dejavno vključevanje v obdajajočo fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje
zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju
izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju. Pri
naravoslovnih dejavnostih tudi spoznava, da vsega ni mogoče razumeti in da na vsa
vprašanja ne more najti odgovora. Otrok odkriva in spoznava svoje telo, njegove
lastnosti in funkcije delov telesa ter usvaja načine ravnanja, ki ohranja dobro počutje«
(Kurikulum 1999: 37–38).
Otrok skozi dotik in masažo dejansko odkriva in spoznava svoje telo, njegove
lastnosti in funkcije delov telesa, tako doživlja hkrati nekakšen uvod v anatomijo telesa.
Hkrati usvaja načine ravnanja, ki ohranjajo dobro počutje, zdravje in pridobiva na
pozitivni samopodobi in samozavesti.
To pridobiva skozi naslednje cilje (Kurikulum 1999):
· spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina
življenja,
· spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava in dojema
telesne podobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh,
· spoznanje, da se živa bitja med seboj sporazumevamo,
· spoznava, kaj potrebuje sam in kaj druga živa bitja za življenje ter ohranjanje in
krepitev zdravja,
· spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam,
· pridobiva navade nege telesa.
3.4.6 Povezava matematike z masažo in njeni cilji
»Matematika vključuje najrazličnejše dejavnosti v vrtcu, ki otroka spodbujajo, da v igri
ali vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in znanja o tem, kaj je veliko, kaj
majhno, česa je več in česa je manj, v čem so si stvari različne in v čem podobne, kaj je
celota in kaj je del, kakšne oblike so, kaj je notri in kaj je zunaj, kaj je zdaj, prej in potem,
kaj so simboli itn.« (Kurikulum 1999: 44).
Cilji so naslednji (Kurikulum 1999):
· otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje,
· spoznava odnos med vzrokom in posledico,
· spoznava prostor, njegove meje, zunanjost, notranjost,
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
· rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj,
zgoraj, spodaj, levo, desno …),
· se igra igre masaž, ki vsebujejo štetje, primerjanje, sestavljanje, merjenje.
S pridom lahko uporabimo matematiko pri masažnih dejavnostih. Spoznanje, da je
masaža užitek, sprostitev, veselje in umiritev, je odnos med vzrokom in posledico.
Otroci spoznavajo, da je masaža nekaj prijetnega. Pri masažnih dejavnostih dobro
spoznavajo prostor, zunanjost in notranjost. Spoznavanje telesa omogoča otrokom, da
spoznajo, kaj je zunaj in kaj je znotraj telesa. Masažni prijemi, s katerimi seznanimo
otroke, lahko služijo za spoznavanje izrazov za opisovanje položaja predmetov (na,
pred, za, spredaj, zadaj, spodaj, zgoraj, levo, desno …). Otroci se učijo na svojem
telesu in na telesu prijateljev pojme, kje je desno, levo, spodaj, zgoraj, zadaj, spredaj.
Pri masaži rok lahko štejejo prste. Lahko štejejo pripomočke in sredstva za masažo, jih
razvrščajo po barvi, obliki, velikosti. Primerjajo dele telesa in ugotavljajo, kaj je daljše,
krajše, težje, lažje …
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
4 EMPIRIČNI DEL
4.1 Opredelitev problema
Masaža je temeljna veščina, ki bi jo morali vsaj malo znati prav vsi. Učinkuje
globoko in daljnosežno. Pred besedo je bil dotik, ki je lahko poslanstvo, darilo. V
sočloveku prebudiš energijo, mir in notranjo lepoto.
Lidell idr. (1990) pravijo, da je v vseh starostih in v vseh življenjskih obdobjih
potreben človeški dotik, nežnost in občutek, da nekomu nekaj pomenimo. Brez topline
dotika, ki nas povezuje z drugimi in nas umirja, smo prikrajšani za enega
najpomembnejših načinov komunikacije – za dajanje in prejemanje.
Za telesno in duševno zdravje otroka je dotik življenjskega pomena. Krepi
komunikacijo najprej med starši in otroki, kasneje v vrtcu je dotik pomembna vez med
vzgojiteljem in otrokom in med otroki. Z masažami v vrtcu lahko razvijamo naš lasten
način zabave, umirjanja, sprostitve in tolažbe otroka.
Maxwell - Hudson (1988) trdi, da je masaža predšolskih otrok pravzaprav tako
preprosta, kot je preprosta masaža dojenčka. Otroci vseh starosti pri tem zelo uživajo.
Hvaležni so za pozornost in se na masažo dobro odzivajo.
V diplomski nalogi se želim poglobiti v svet masaž kot vir zabave, sprostitve in
umirjanja, kot protiutež vse hitrejšemu tempu življenja, ko se pogosto vprašamo: »Kam
drvimo? Za kakšen svet pripravljamo naše otroke?« Vsi mi in z nami skupaj so naši
otroci vse bolj vpeti v svet potrošništva in neobrzdanega materializma. Preobremenjeni
smo s hitrim tempom življenja, hrupom, tekmovalnostjo, individualizmom. Pogosto se
odrasli sploh ne zavedamo, da so v vse to vpeti tudi naši otroci, da so pogostokrat v
stresu in močno potrebujejo našo bližino, predvsem potrebujejo naš dotik in varnost, da
se lahko umirijo in sprostijo.
Z diplomsko nalogo želim preveriti, kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo masaž in
kakšen vpliv bodo imele masaže na sprostitev in umirjanje otrok. Otrokom bom
podrobneje predstavila poklic maserja in rekvizite, potrebne za masažo, aromaterapijo
in anatomijo telesa. Predstavila jim bom masažo glave, lasišča in obraza, masažo rok
in dlani, masažo stopal in nog, masažo celega telesa in hrbtenice. Izvajala bom tudi
masaže za umirjanje nemirnih otrok pred počitkom in jim predstavila samomasažo. Vse
dejavnosti in predstavitve masaž bom praktično izvedla preko različnih didaktičnih
sredstev in pripomočkov in popeljala otroke v svet masaž, z namenom, da se otroci pri
tem zabavajo, uživajo, umirijo in sprostijo.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
4.2 Cilji raziskovanja
· Vpeljava in izvedba masaž v vrtcu,
· preveriti odziv otrok na vpeljavo masaž,
· preveriti, ali masaža povzroča užitek, zabavo, umiritev in sprostitev.
4.3 Raziskovalna vprašanja
R1: Kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo masaže?
R2: Kakšen vpliv bodo imele masaže na umiritev in sprostitev otrok?
R3: Ali bodo otroci ob masažah uživali in se zabavali?
4.4 Raziskovalna metoda
Osnovna raziskovalna metoda je deskriptivna oziroma opisna metoda.
4.4.1 Opis vzorca
Vzorec je namenski, neslučajnostni. Zajemal je 20 otrok iz vrtca Komenda - Moste
iz skupine Žabic. Od tega vzorec zajema 12 deklic in 8 dečkov, starih 4–5 let.
4.4.2 Pripomočki
Sistematično opazovanje in intervju, kjer sem otrokom ob in po dejavnosti masaž
zastavljala vprašanja odprtega tipa, ki so se nanašala na odziv in vpliv izvedenih
dejavnosti.
4.4.3 Postopek zbiranja podatkov
Kot tehniko zbiranja podatkov sem uporabila strukturirano (načrtno) opazovanje z
aktivno udeležbo. Napisala sem priprave za posamezne dejavnosti in jih izvajala. Po
dejavnosti sem napisala evalvacijo, dodala fotografije in posnetke otrok. Spremljala
sem počutje in odzive otrok.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
4.4.4 Postopek obdelave podatkov
Podatke sem obdelala kvalitativno. Za kvalitativno raziskavo sem uporabila
akcijsko raziskavo, katere namen je bil izboljšava počutja otrok ob uvedbi masaž.
4.5 Masaže za otroke
4.5.1 Vpeljava otrok v svet masaž
Tema:
· predstavitev poklica maser,
· predstavitev rekvizitov, potrebnih za masažo,
· kratek uvod v aromaterapijo, prilagojen otrokom.
Cilji:
· seznanitev otrok z novim poklicem,
· predstavitev pripomočkov, potrebnih za masažo,
· vpeljava otrok v svet masaž,
· doživljanje, spoznavanje in uživanje,
· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja.
Oblike dela:
· individualna,
· skupna,
· skupinska.
Metode dela:
· pripovedovanje,
· poslušanje,
· lastna aktivnost,
· pogovor,
· razlaga,
· opazovanje.
Pripomočki:
· stoli za sedenje,
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
· maserska obleka,
· maserska miza za otroke,
· rekviziti za masažo,
· masažna olja, mazila, kreme,
· blazine, odeje, rjuhe, podloge, papirnate brisače,
· eterična olja,
· glinena posodica za eterično olje,
· CD predvajalnik,
· tibetanska glasba,
· sveče.
Potek dejavnosti:
Glede na to, da so otroci v skupini Žabice zelo živahni, sem se odločila, da jim za
uvod v masažo oziroma za motivacijo pravzaprav naredim malo presenečenje.
Predstavila sem jim moj drugi poklic, poklic maserja klasične švedske masaže. Za našo
prvo dejavnost sem se odločila, da jim predstavim poklic maserja, njegovo delo,
obleko, obutev, pripomočke za delo in jih uvedem v aromaterapijo po otroško.
Ko so otroci telovadili, sem pripravila sobo. Zatemnila sem sobo, prižgala sveče,
pripravila otroško masersko mizo. V keramično svetilko sem nalila vodo z eteričnim
oljem sivke in jim pripravila stole okoli mize, na kateri so bile svečke in svetilka. Za
boljše vzdušje sem dodala glasbo za umirjanje. Povabila sem otroke v sobo. Odziv je
bil nepričakovan. Z zanimanjem in v popolni tišini so si ogledovali zdaj sobo, zdaj
mene.
Slika 1: Maserka Silva se predstavi
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
Vprašala sem jih, zakaj sem tako oblečena in niso vedeli odgovora. Povedala sem
jim, da poleg tega, da delam v vrtcu, delam tudi kot maserka in če kdo ve, kdo je to
maser in kaj maser počne. Potem jim je bilo že bolj jasno in odgovori so bili: »Tisti, ki
masira. Masira te, da ti je fino. Moja mami hodi k maserju!« Spraševala sem jih tudi, če
jih mamice in očetje kdaj masirajo in so odgovorili, da ne. V nadaljevanju sem jim
predstavila mojo obleko in obutev in jim pokazala, kako pripravim masersko mizo in
masiranca. Ob tem sem jim zastavljala razna vprašanja, na katera so kar znali
odgovoriti.
Slika 2: Maserska obleka
Ko sem pripravljala masersko mizo, sem jih spraševala, zakaj potrebujem čiste
stvari, zakaj odeje, blazine, rjuhe, papir. Odgovori so bili, da potrebujemo odeje, da nas
ne zebe, rjuhe morajo biti čiste, da ne dobimo kakšne bolezni, luknja v rjuhi je zato, da
lahko dihamo, papir je za brisanje telesa in rok, blazine so za to, da nam je udobno.
Pravi mali vedeži! Tudi to so vedeli, kaj še potrebujem za masažo – olje!
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
Slika 3: Priprava maserske mize
Predstavila sem jim rekvizite in sredstva za masažo: olja, kreme, mazila, eterična
olja, hladilne in grelne gele in jih na kratko popeljala v svet vonjev, v svet
aromaterapije. Predstavila sem jim mandljevo olje, melisino olje, rožno olje, eterična
olja sivke, sandolovine, melise, limone, pomaranče, evkaliptusa, kitajsko mazilo,
zeliščno mazilo, kremo za noge, brinovo mazilo … Vse te vonje sem namazala na
kamne, ki sem jih prinesla s seboj in jih uporabljam v masažne namene. Otroci so jih
ovohavali, se pri tem kremžili, pačili, uživali, komentirali vonje in se zabavali. Lahko so
jih mazali po rokah in jih vohali. Povedala sem jim, da se vse to uporablja za boljše
razpoloženje in za zdravje ljudi.
Slika 4: Pripomočki za masiranje
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
Slika 5: »Ali to diši? Daj še meni!«
Slika 6: Dodatna roka za pomoč pri masaži
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Slika 7: »Ta roka je zabavna, hi, hi, hi!«
Za zaključek dejavnosti sem jim pustila vse stvari in pripomočke za uporabo in jih
opazovala, kaj so počeli z njimi. Obljubila sem jim, da bomo z masažami nadaljevali
naslednji dan.
Introspekcija
Kot sem že omenila, so otroci v skupini zelo živahni in glasni, tako da si nisem niti
v sanjah predstavljala, da jih bo že sam uvod v svet masaž tako zelo pritegnil. Otroci so
od vsega začetka sodelovali z menoj, z zanimanjem so si vse ogledovali, aktivno
sodelovali v pogovoru in v dejavnostih in zastavljali vprašanja. Z zanimanjem so si
ogledovali maserske rekvizite, nekateri so se jim zdeli zabavni in smešni. Z velikim
veseljem so sodelovali pri poteku dejavnosti, preizkušali, ovohavali, mazali, dajali
komentarje. Komentar dečka N. se mi je zdel zelo posrečen, ko mi je po končani
dejavnosti, ko sem si zapisovala vtise, dejal: »Silva, napiši, maser je tisti, ki masira
druge ljudi, napiši, Silva, vzgojiteljica in maserka otrok.« Deček J. pa je dejal: »Masaža
je, da se dobro počutimo, da nas ne boli več!« Deklica L. je komentirala: »Je za to, da
je fino, ker je lepo!« Po končani dejavnosti so se z veseljem lotili igre in se masirali
naprej, pripravljali mizo, zlagali odeje, se mazali z olji … Skratka poklic maserja,
masažo in aromaterapijo so takoj sprejeli kot del igre vlog, kar mi je bilo še posebej v
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
zadovoljstvo. Seveda so vsi otroci želeli ležati na mizi, kar sem jim tudi omogočila.
Otroci so se pri dejavnosti zabavali in umirili.
Slika 8: »Zdaj te bomo zmasirale!«
Refleksija
Menim, da je uvod v svet masaž dosegel želene cilje, ki sem si jih zastavila.
Otroke sem vpeljala v svet masaž, tako da sem jim predstavila poklic maserja, njegovo
delo, obleko. Predstavila sem jim pripomočke, ki jih potrebuje pri svojem delu in jim
predstavila delček aromaterapije na način, ki se jim je zdel zanimiv in zabaven. Ob tem
so se otroci zabavali, se umirili in kazali močno zanimanje in interes za dejavnost.
Hkrati so spoznavali nove stvari, spodbujala sem čutno doživljanje in razvijanje
čutnega doživljanja. Dejavnost je potekala tako, kot je bila načrtovana, še bolje, saj so
bili otroci neverjetno motivirani za delo. Pritegnilo jih je popolnoma vse, od priprave
prostora, pogovora, dejavnosti, pripomočkov. Motivacija je bila ustrezno izbrana in z
njo sem dosegla svoj namen. Otroke je zelo pritegnila ureditev prostora, sveče, miza,
pripomočki. Najbolj jim je bila všeč masažna roka, nad katero so bili navdušeni in jih je
zelo nasmejala. Komunikacija je potekala nemoteno in prijetno, tako verbalna, kot
neverbalna, otroci so dobro razumeli vsa navodila. Vsi otroci so bili med dejavnostjo
aktivni, radi so sodelovali v pogovoru in v sami dejavnosti, z zanimanjem so spremljali
potek in aktivno delovali. Morda so bili malo manj aktivni pri aromaterapiji, vendar bi ta
vzrok pripisala močnim vonjem, tako da smo to dejavnost hitreje zaključili.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Razumevanje sem sproti preverjala in s tem ni bilo težav. V nadaljevanju dejavnosti
bom sledila razvijanju, negovanju in spodbujanju čutnega doživljanja. Same dejavnosti
ne bi v ničemer spreminjala, ker je odlično uspela. Takšen pa je bil komentar dečka N.,
ki je pri kosilu, ko so bili otroci malo bolj glasni, dejal: »Ne smemo biti tako glasni, ker
če ne bomo pridni, jutri ne bo masaže!«
4.5.2 Uvod v anatomijo telesa
Tema:
· anatomija telesa.
Cilji:
· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživetja z usmerjanjem povečane
pozornosti v občutenju telesa pri otrocih,
· vpeljava anatomije,
· spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina
življenja,
· otrok spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava in
dojema telesne podobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh.
Oblike dela:
· individualna,
· skupna,
· skupinska.
Metode dela:
· razlaga,
· pogovor,
· opazovanje,
· pripovedovanje,
· lastna aktivnost.
Pripomočki:
· blazina za sedenje,
· Vodnik po telesu (1996): Ilustrirani priročnik o zgradbi, delovanju in bolezni
človeškega telesa. Ljubljana: DZS.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
· didaktične igre: sestavljanke človeškega telesa,
· barvice,
· papir.
Potek dejavnosti:
Za uvodno motivacijo uvoda v anatomijo telesa sem se odločila, da se z otroki
najprej pogovorim o tem, kako je sestavljeno naše telo, katere dele telesa imamo,
zakaj imamo kosti in mišice. Osredotočila sem se bolj na kosti in mišice. Razložila sem
jim, da so naše kosti dovolj trdne, da nosijo našo težo in nam omogočajo gibanje, da
ima vsaka kost določeno obliko in velikost, glede na nalogo, ki jo opravlja, da ščitijo
naše notranje organe (srce, pljuča, jetra, možgane …), da mišice skupaj s
sodelovanjem kosti premikajo naše telo. Polovica naše teže so mišice, ki jih je več kot
600 in so različnih oblik. Za svoje telo moramo dobro poskrbeti, tako da se veliko
gibamo in zdravo jemo. V nadaljevanju dejavnosti smo si ogledali knjigo Vodnik po
telesu in si ogledali, kako je sestavljeno naše telo preko didaktičnih igrač sestavljank.
Ogledali in sestavljali smo telo dečka, deklice in nosečnice. Za zaključek so otroci z
barvicami risali telo.
Introspekcija:
Otroci so pri pogovoru vneto sodelovali in odgovarjali na moja vprašanja. Skupaj
smo pokazali dele telesa in jih poimenovali. Ogledali smo si knjigo Vodnik po telesu,
kar jih je zelo pritegnilo, predvsem so jih navdušile slike okostja, mišic in notranjih
organov.
Na vprašanje, zakaj imamo kosti in mišice, sem dobila naslednje odgovore:
Deklica L.: »Da lahko delamo vse.«
Deklica K.: »Da jemo, če ješ, potem dobiš nove mišice.«
Deček J.: »Da lahko gibamo roke in noge, kosti imamo, če ne, ne bi mogli stat.«
Deklica E.: »Ne vem natančno.«
Deklica N.: »Da lahko tečemo.«
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Slika 9: Sestavljanke: deček, deklica in mamica z dojenčkom
Močno so jih pritegnile didaktične igrače, sestavljanke, ki so prikazale, kako je
sestavljeno naše telo. Najprej smo si jih ogledali skupaj, nato so navdušeno sestavljali
še cel dan in še naslednje dni je bilo sestavljanje človeških delov v ospredju dogajanja.
Velikokrat so se celo sporekli, kdo jih bo sestavljal. Zanimanje otrok za sestavljanje je
bilo največje pri mamici z dojenčkom.
Slika 10: Mišice telesa
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
Slika 11: Notranji organi
Slika 12: Naše kosti
Po sestavljanju sem jih povabila k risanju telesa z barvicami in nastale so zanimive
risbe.
Refleksija:
Cilji, ki sem si jih zastavila pri spoznavanju telesa – anatomiji, so bili doseženi.
Otroke sem na več načinov popeljala v spoznavanje telesa, njegove funkcije in jih
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
popeljala do razmišljanja, da je treba za svoje telo skrbeti z zdravim načinom prehrane
in gibanjem. Dejavnosti so potekale tako, kot so bile načrtovane. Za otroke je bilo vse
skupaj precej novo, nove informacije, nove slike, novi podatki. Zelo so jih pritegnile
slike mišic, notranjih organov in okostja. Nekaterim se je zdelo vse zelo smešno in
zabavno, drugi so pristopili z velikim zanimanjem in interesom. Prav vsi pa so uživali,
ko so sestavljali posamezne dele človeškega telesa v celoto. Morda jih je najmanj
pritegnila zadnja dejavnost, ko so morali narisati svoje telo, ker se je nekaterim
otrokom zdela ta naloga težka, da tega ne znajo narisati. Motivacija je bila po mojem
mnenju dobro izbrana, saj sem z njo otroke pritegnila in jim vzbudila kar precej
zanimanja in interesa za delo. Komunikacija je potekala zelo dobro, bila je spontana in
tekoča. Otroci so veliko sodelovali v pogovoru, dobro so razumeli predstavljene teme.
Veliko so govorili, se smejali, komentirali. Med dejavnostjo so bili precej aktivni, vsi so
dobro sodelovali, kar sem že omenila, le pri risanju morda ni bilo čutiti od vseh otrok
navdušenja, kar pripisujem strahu pred neuspešno risbo. Dejavnost je dobro uspela
tudi zato, ker sem uspela delati individualno in v skupini, tako da je vse lahko potekalo
gladko in zanimivo. Še naprej bom dajala velik poudarek spoznavanju zdravega načina
življenja, pomenu gibanja in zdrave prehrane za njihovo telo ter poznavanju telesa in
njegovih delov. Zanimivo mi je bilo, da je bila otrokom tema izredno zanimiva, zabavna,
da so z veseljem sodelovali in se veselili novega znanja.
4.5.3 Samomasaža
Tema:
· samomasaža.
Cilji:
· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane
pozornosti v občutenje telesa pri otrocih,
· vpeljava in izvedba samomasaže,
· negovanje in spodbujanje odzivanja na notranji in zunanji svet,
· poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,
· poslušanje glasbe.
Oblike dela:
· individualna,
· skupinska.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
Metode dela:
· pripovedovanje,
· poslušanje,
· pogovor,
· lastna aktivnost,
· opazovanje.
Pripomočki:
· blazine za sedenje,
· CD predvajalnik,
· tibetanska glasba,
· knjiga: Wilmes – Mielenhausen, Brigitte (1999): Kje je doma tišina?
· sveče,
· keramična svetilka z eteričnim oljem sivke.
Potek dejavnosti:
Za uvajanje v samomasažo sem za motivacijo izbrala pravljico iz knjige Kje je
doma tišina?, in sicer Palček in mavrica. Otroke sem povabila na blazine, kjer so se
udobno namestili in zaprli oči. Po končani pravljici sem jim razložila in praktično
pokazala prijeme za samomasažo. Kako si sami masiramo glavo in obraz, vrat,
ramena, trebuh, roke, noge, stopala. Pokazala sem jim tudi nekaj akupresurnih točk.
Ob izvedbi samomasaže sem jim predvajala tibetansko glasbo.
Slika 13: Poslušamo pravljico Palček in mavrica
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Introspekcija:
Otroci so dobro sprejeli drug način poslušanja pravljice, ki je bila pravzaprav bolj
vodena vizualizacija po toplem sončnem poletnem dnevu. Pravljica pripoveduje o
palčku in njegovem srečanju z mavrico. Otroci so se lepo umirili in z zanimanjem
poslušali pravljico do konca, nov način poslušanja jih je pritegnil, med pravljico niso
dajali nobenih komentarjev. Po pravljici sem jih spraševala, če so tudi oni srečali
mavrico in palčka in nekateri so rekli, da so ga. Nekateri otroci so zelo dobro
sodelovali, drugi so to vzeli bolj za šalo. Po pravljici sem jim predstavila prijeme za
samomasažo in jim razložila, da lahko tudi sami sebe zmasirajo, če jih kdaj kaj boli ali
pa samo za zabavo.
Slika 14: Samomasaža nog
Pokazala sem jim tudi akupresurne točke, ki jih lahko uporabijo, če jih boli glava, in
tako pomagajo sebi in drugim. Deklica N.: »Aha, če mami boli glava, ji malo povrtam po
čelu?«
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
Slika 15: Točka za glavobol
Za konec sem jim predvajala tibetansko glasbo, ki jim je bila tako všeč, da sem jo
morala predvajati tisti dan še velikokrat. Nisem pričakovala, da jim bo tibetanska glasba
tako všeč. Ob glasbi so se otroci masirali in iskali točke na obrazu. Ko sem jih na koncu
dejavnosti spraševala, kaj jim je bilo všeč, so mi dejali:
Deklica N.: »Glasba – betonska.«
Deklica L.: »Všeč mi je bila masaža trebuščka!«
Deček J.: »Vse mi je bilo všeč, glasba, pa masaža, pa pravljica!«
Deček G.: »Mi je všeč, ko si lahko sam masiram ušesa, glasba mi ni bila všeč!«
Deček N.: »Ko smo se to igrali, dobro sem se počutil, vse mi je bilo všeč!«
Deklica K.: »Všeč mi je ta masaža! Pravljica. Glasba. Bobni.«
Tisti dan so me še velikokrat prosili, naj jim dam betonsko (tibetansko) glasbo ali pa
japonsko, težko so si zapomnili izraz in so jo malo preimenovali. Uživali so ob poslušanju,
najbolj so jim bili všeč bobni.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
Slika 16: Samomasaža obraza
Refleksija:
V tej dejavnosti sem dosegla, da so se otroci popolnoma umirili, sprostili, vzbudila
sem jim zanimanje za notranji in zunanji svet, predstavila sem jim novo glasbo, ki je še
niso poznali, in jih vpeljala v svet samomasaže. Cilji, ki sem si jih zadala pri dejavnosti,
so bili doseženi v celoti. Dejavnosti so potekale dobro, kot sem že omenila, je pravljica,
ki sem jo tokrat pripovedovala na malo drugačen način, uspela otroke popolnoma
umiriti, le nekaj otrokom se je zdelo vse skupaj precej smešno. Kljub temu niso delali
večjih težav, tudi oni so bili umirjeni. Tudi tokrat je otroke pritegnil sam prostor, svečke
in prijetno, umirjeno okolje. Motivacija je dosegla svoj namen, nisem pričakovala, da
bodo otroci tako pripravljeni sodelovati, ker so precej živahni in nemirni. Navdušilo me
je, da jim je bila glasba, ki sem jo izbrala, tako všeč, da so si jo želeli znova in znova
poslušati. Resnično jih je navdušila. Menim, da so otroci dobro razumeli navodila,
vseskozi sem jim dajala tudi dodatna pojasnila. Tudi neverbalna komunikacija je
potekala dobro. Otroci so bili med dejavnostjo aktivni, čeprav tokrat nismo veliko
govorili, ker je bila tudi dejavnost vodena tako, da so veliko poslušali in se umirjali.
Dejavnosti ne bi v ničemer spreminjala, morda bi otroke, ki jih dejavnost ni tako
pritegnila, zaposlila na kakšen drug način. Temu bom v bodoče namenila tudi večjo
pozornost.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
4.5.4 Masaža za umirjanje otrok
Tema:
· masaža za umirjanje nemirnih otrok pred počitkom.
Cilji:
· uvajanje masaže kot umiritev in sprostitev,
· usmerjanje povečane pozornosti v občutenju telesa,
· poslušanje izvedb in posnetkov izbranih glasbenih del.
Oblike dela:
· individualna.
Metode dela:
· opazovanje,
· lastna aktivnost.
Pripomočki:
· roke,
· CD predvajalnik,
· zgoščenke s klasično glasbo.
Potek dejavnosti:
Pravzaprav ta dejavnost v naši skupini poteka vsak dan že kar nekaj let, saj imamo
v skupini kar nekaj otrok, ki se zelo težko umirijo. Pri masaži za umirjanje s
sodelavkami uporabljamo različne masažne tehnike in akupresurne točke, ki so
namenjene temu, da otroka umirijo in ga zazibljejo v miren spanec in v popolno
sprostitev in počitek. Ob masažnih prijemih vedno predvajamo glasbo za umirjanje ali
nežno klasično glasbo, ki je otrokom tudi zelo všeč (Mozart, Bach, Vivaldi …). Masažne
prijeme izvajamo pri vsakem otroku takšne, ki so otroku najbolj všeč in si jih sam
izbere. Ko otroka že dobro poznamo, tudi vemo, katere kombinacije prijemov so najbolj
učinkovite za njegovo popolno umiritev in sprostitev. Takšno umirjanje ima zelo
blagodejen učinek na otroka, saj ga popolnoma umiri in ga zaziblje v miren, globok
spanec, ki ga nemirni otroci še kako potrebujejo.
Predstavila vam bom nekaj preizkušenih, preverjenih prijemov za umirjanje
nemirnih otrok, ki jih lahko uporabljamo tudi čez cel dan, ne samo pred počitkom.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
Masaža hrbta:
Je zelo učinkovita pri umirjanju in je pogosto otrokom ena najljubših. Otroka
masiramo med 3. in 4. vretencem v nasprotni smeri urinega kazalca v enakomernem
ritmu, ob tem moramo biti sami zelo sproščeni in umirjeni, da na otroka ne prenašamo
nervoze. Masiramo ga z jagodicami kazalca, sredinca in prstanca. Ko se otrok umiri, ga
lahko masiramo nežno in počasi s krožnimi gibi z dlanmi in potem nekaj časa pustimo
našo dlan na hrbtu, da otrok čuti našo energijo. Z drugo roko nežno držimo otroka za
roko.
Slika 17: Masaža hrbta
Masaža rok:
Tudi z masažo dlani, rok dosežemo, da se otrok lepo umiri. Pomembno je, da je
lega otroka sproščena. Za dober spanec par minut močno in kratko pritiskamo na
konice vsakega prsta in masiramo predel med palcem in kazalcem, kar deluje na
otroke pomirjevalno. Uporabimo lahko melisino olje, da je masaža še prijetnejša,
melisino olje pomirja in deluje na kožo blagodejno.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
Slika 18: Masaža rok
Masaža noge:
Masaža meč je tudi priljubljena masaža otrok, ki si jo pogosto izberejo. S palcem
nežno krožno pritiskamo v obe smeri v enakomernem ritmu. Izvajamo jo počasi in ob
glasbi za umirjanje. Masažo lahko nadaljujemo s konicami prstov po celih mečih z
rahlimi, nežnimi, enakomernimi potegi.
Slika 19: Masaža nog
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
Masaža glave:
Poleg masaže hrbta je to ena najljubših masaž, ki si jo otroci pogosto izberejo.
Otroka umirimo s pritiski na akupresurne točke na obrazu. Točka na sredini čela, na
sredini obrvi in nežno kroženje z jagodicami kazalcev in sredincev v področju senc
blagodejno vplivajo na umiritev. Zelo radi imajo masažo lasišča, še posebej v predelu
malih možganov. Zelo so jim všeč krožni, malo močnejši gibi po lasišču z jagodicami
prstov. Umiri jih tudi masaža zatilja.
Slika 20: Masaža glave in akupresurnih točk
Introspekcija:
Masažo nemirnih otrok pred spanjem in včasih tudi preko dneva v naši skupini
uporabljamo že kar precej časa, pravzaprav od prihoda otrok v vrtec. Veliko se
poslužujemo dotika kot sredstva za umirjanje otrok. Pravzaprav je to edini način, da lahko
nekatere otroke sploh umirimo, če želimo, da se otrok umiri in počiva. Predvsem se je
masaža pokazala kot učinkovita metoda pri otrocih s sindromom ADHD in impulzivnih
otrocih. Pa tudi vsi ostali otroci si želijo masaže pred spanjem, še posebno zdaj, ko smo
začeli pobliže spoznavati masaže. Na srečo smo v skupini tri vzgojiteljice, tako da so vsi
otroci deležni kratkih masaž, ki dobro vplivajo na umiritev, lažje zaspijo in ob tem uživajo.
Velikokrat sami prosijo za masažo in velikokrat je to tudi motivacija za umiritev. Radi imajo
klasično, meditativno in tibetansko glasbo za poslušanje pri počitku. Glasbo in vrsto
masaže si izberejo otroci sami, vedno jih prej tudi vprašamo za dovoljenje za masažo, če
sami ne izrazijo želje po njej.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
Refleksija:
Menim, da sem s to dejavnostjo, ki je plod dolgoletnega dela in truda, v popolnosti
pripeljala do želenih ciljev – sprostitve in umiritve nemirnih otrok. Z masažami smo
vzgojiteljice v skupini prebrodile marsikatero težavo pri umiritvi in dosegle, da si nemirni
in tudi ostali otroci pri počitku res spočijejo telo in dušo. Masaže delujejo resnično
pozitivno in otroci ob njih uživajo in že sami prosijo zanje. Hitro so spoznali, da je zdrav
dotik nekaj res blagodejnega in tudi stik z nami in med otroki je bolj pristen in pozitiven.
Menim, da smo si bližje in smo bolj povezani, ob nas se počutijo varno in prijetno.
Otroci si lahko sami izberejo glasbo ob počitku in vrsto masaže. Čeprav nam masaža
vzame kar nekaj časa, menim, da so rezultati tisti, ki štejejo. To so spočiti in umirjeni
otroci. Tudi v bodoče se bom posluževala masaž pred počitkom, saj so prinesle
resnično dobre rezultate pri umirjanju otrok.
4.5.5 Masaža glave
Tema:
· masaža glave in obraza.
Cilji:
· negovanje čutnega doživljanja,
· zabava, sprostitev in umiritev otrok,
· spoznavanje delov telesa,
· otrok spoznava sebe, svoje telo, kaj potrebuje sam in druga živa bitja,
· zavedanje lastnega telesa in doživljanja ugodja.
Oblike dela:
· individualna,
· v parih,
· skupinska.
Metode dela:
· poslušanje,
· lastna aktivnost,
· razlaga,
· opazovanje.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
48
Pripomočki:
· roke,
· olja za obraz,
· masažni pripomoček za masiranje glave.
Potek dejavnosti:
Pri masaži glave in obraza sem povabila otroke na stole, ki sem jih postavila v
krog, da smo se vsi videli, in jim razložila, da si bodo masirali glavo in obraz. Pripravila
sem jim različna olja, ki so si jih izbrali po svojem okusu. Ob masaži sem jim zavrtela
meditativno glasbo. Najprej smo skupaj pokazali dele glave in jih poimenovali in jaz
sem jim pokazala masažne prijeme na obrazu in glavi. Otroci so ponavljali gibe za
menoj in se v parih masirali. V vrtec sem prinesla pripomoček za masažo glave, s
katerim so otroci masirali eden drugega.
Slika 21: Masaža glave se začne
Introspekcija:
Tokrat so otroci že čakali masažo s pričakovanjem, saj so jo že malo spoznali in so
vedeli, da se vedno dogaja kaj novega in zanimivega. »Kaj bomo danes delali? Kakšno
masažo se bomo šli?«, so radovedno spraševali, ko so zagledali stole in vedeli, da se
bo nekaj dogajalo. Predvajala sem jim meditativno glasbo, ki jih umiri in skupaj smo
povedali in pokazali dele glave in obraza. Pokazala sem jim osnovne prijeme masaže
glave in obraza in otroci so ponavljali za menoj. Masirali so glavo z jagodicami prstov in
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
49
krožno masirali glavo. Zmasirali so si obraze, najprej čelo, lica, brado in ušesa. Pri
masaži so se predvsem zabavali in uživali. Všeč jim je bilo, da so lahko uporabljali olja.
Veliko so se smejali, saj so jih določeni prijemi žgečkali, ker se jih niso vajeni tako
dotikati (lička, ušesa).
Slika 22: »Masaža ušes, kako prijetno!«
Najbolj jih je pritegnil masažni pripomoček za masiranje glave, ki so ga videli prvič
in jih je zelo zabaval. Prav vsi so se želeli masirati z njim. Vse masažne pripomočke
hranimo v igralnici, kjer so jim dostopni, da se z njimi masirajo in igrajo kadarkoli želijo.
Slika 23: »Masaža glave, kako prijetno!«
Ves čas sem jih spraševala, kako se počutijo, kaj občutijo, kaj jim je najbolj všeč.
Otroci so se res veliko nasmejali ob teh masažah in opazila sem, da so nekateri tudi
precej uživaško doživljali masažo glave in obraza.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
50
Slika 24: »Tole je pa zabavno!«
Vsem otrokom je bila najbolj všeč masaža ušes in masažni pripomoček za masažo
glave. Veliko so se med seboj pogovarjali in dobro sodelovali. Deklica E. mi je dejala,
da se počuti, kot da bi ji mravljice lezle po obrazu. Deček J. je dejal, da mu bo glava
stran padla in lasje tudi.
Refleksija:
Pri masaži obraza sem bila zelo zadovoljna z rezultati, saj je bil moj namen, da
predstavim otrokom masažo glave in obraza, dosežen, s tem pa tudi ostali cilji, ki sem
si jih zastavila. Z masažo sem dosegla, da so se otroci umirili, sprostili, zabavali, se
pogovarjali, jo čutno doživljali, spoznavali moč dotika in ugodje ob njem. Spoznavali so
nov način komuniciranja z dotikom, kaj potrebuje sam in drugi. Dejavnost je potekala
tako, kot je bila načrtovana, otroci so zelo dobro sodelovali in bila sem zelo zadovoljna,
da jih je tako pritegnila. Tokrat je bila motivacija sama masaža obraza in glave. Spet
me je presenetil takšen odziv otrok, saj sem v začetku mislila, da jih takšen pristop ne
bo tako pritegnil, vendar sem bila presenečena nad velikim odzivom in zanimanjem.
Veselilo me je, da jih masaža veseli, zabava, zanima in da v njej prav uživajo.
Opazovala sem njihov odziv, mimiko in izraze na obrazih, ki so mi povedali, da jim prav
godi, da se znajo lepo sprostiti in globoko uživati. Prav tako me je veselilo, da so
masažo radi prejemali in izvajali. Bili so aktivni in so sodelovali prav vsi. Naslednje dni
sem pogosto opazila, da se »čohljajo« po glavi in ko sem jih vprašala, kaj delajo, so mi
odgovorili: »Ah, nič, malo se masiramo!«
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
51
4.5.6 Masaže za roke in noge
Tema:
· masaža rok in dlani,
· masaža nog in stopal.
Cilji:
· otroci se seznanjajo z deli telesa,
· spoznavajo svoje telo,
· spoznajo novo pesem,
· zabava, uživanje, sprostitev, umiritev otrok z masažo rok in nog,
· razvijanje, spodbujanje, negovanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane
pozornosti v občutenje rok in nog.
Oblike dela:
· individualna,
· delo v parih,
· skupinska.
Metode dela:
· poslušanje,
· pripovedovanje,
· razlaga,
· opazovanje,
· lastna aktivnost.
Pripomočki:
· roke,
· knjiga: Diederich, Gilles ( 2010): Masaža dojenčka,
· masažna kad za noge,
· olja in kreme za noge,
· masažni pripomočki za masažo rok in nog.
Potek dejavnosti:
Za motivacijo masaže rok in dlani sem izbrala pesmico iz knjige Masaža dojenčka.
Za motivacijo masaže nog pa sem izbrala masažno kopel za noge. Otroke sem tokrat
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
52
razdelila v dve skupini. V prvi skupini sem jim najprej povedala pesem in jim ob tem
masirala roke. Ko sem končala, smo pesem ponovili in otroci so si med seboj masirali
roke in dlani, tako kot nam je narekovala pesem. Za drugo skupino otrok sem pripravila
masažno kopel za noge in po kopeli sem jim z olji in kremami za noge zmasirala
stopala. Noge so si masirali tudi z masažnimi pripomočki za masažo.
Slika 25: Masaža noge
Introspekcija:
Za uvod v masažo rok in dlani sem izbrala pesem, ki sem jo našla v knjigi Masaža
dojenčka, in jo malo priredila za večje otroke, saj je drugače namenjena dojenčkom. S
pesmijo sem jih želela k masaži pritegniti še na drug način. Gre pa takole (Diederich
2010):
»V gozdu vedno je lepo, (Držimo otrokove dlani in jih nežno zibamo)
sova sreča kukavico. (Približamo otrokove dlani drugo k drugi)
Lep pozdrav, kukavica! (Zmasiramo levo dlan)
Kuku, draga sovica! (Zmasiramo desno dlan)
Kaj pa tile prsti majceni, so res tvoji čisto vsi? (Zmasiramo vsak prst posebej)
Potem pa tok, tok zasliši se, (Vsak prst potrepljamo z blazinicami prstov)
detel išče si gosenice.
Povabila sem otroke, naj si še sami zmasirajo roke, tako kot jim veleva pesem.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
53
Dodala sem jim tudi mandljevo olje, saj sem že opazila, da še rajši masirajo, če
lahko uporabljajo kreme, mazila, olja … V začetku nam ni šlo najbolj gladko, ker še
nismo takoj znali pesmice, a smo jo hitro usvojili in si masirali roke.
Interes otrok pri tej masaži ni bil tako velik kot pri prejšnjih masažah, morda zato,
ker sem jih razdelila v dve skupini in jih je bolj zanimalo, kaj delajo drugi zunaj sobe pri
masaži nog. Vseskozi so me spraševali, kaj pa delajo tisti zunaj in kdaj bodo šli tudi oni
ven. Koncentracija pri tej masaži ni bila dolga, tako da nisem dolgo vztrajala pri njej in
smo jo kmalu zaključili.
Drugače pa je bilo zunaj sobe, kjer sem pripravila masažno kopel za noge. Tu so
si lahko otroci najprej zmasirali noge z masažno kopeljo in nato sem jim še zmasirala
stopala z olji. Tudi sami so si med seboj masirali noge in veselo čebljali. »Tudi moja
stara mama ima tako kopel, zdaj ji bom rekel, če mi jo posodi, nisem vedel, da je to
tako fino!«
Slika 26: Priprava na masažno kopel
»Uf, kako paše, da je tako fino topla voda, glej mehurčki se delajo!« Moram reči,
da so bili kar malo neučakani, kdaj bodo prišli na vrsto, saj sem morala za vsakim
pomiti posodo. Otroci so se vidno zabavali in veliko smo se smejali. Vsi otroci so si
prvič privoščili masažno kopel in pri tem uživali. Opazila sem tudi, da jim zelo godi
masaža stopal in da niso bili nič žgečkljivi, ampak so pri masaži uživali.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
54
Slika 27: »Ti, tole je pa res fino!«
Za zaključek masaže so si še sami zmasirali noge, vendar ne stopala, le noge. Po
masaži je deček N. dejal: »Všeč mi je bil tisti zaboj, v katerem je bila voda noter, lahko
sem noge premikal, voda je bila topla.« Deklica N. pa je po končani masaži dejala, da ji
je bila kopel všeč zato, ker jo je masirala in da smo si noge s kremo mazali.
Slika 28: Masaža nog je zabavna in prijetna
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
55
Refleksija:
Pri masaži rok in nog moram reči, da nisem prišla čisto do želenih rezultatov. Pri
masaži rok otroci niso pokazali takega interesa, kot so to kazali pri prejšnjih
dejavnostih. Menim, da je bil vzrok v tem, da sem otroke razdelila v dve skupini in je bil
interes otrok pri masaži rok manjši prav zaradi zanimanja, kaj delajo otroci v drugi
skupini pri masaži nog. Predvidevam, da jih je masažna kopel bolj pritegnila kot nova
pesem. Tako tudi zanimanje in koncentracija otrok nista bili tako veliki kot so jo
pokazali otroci pri masaži nog. V bodoče skupine ne bom delila. Nasprotno pa je
masaža nog in stopal pripeljala do zastavljenih ciljev v celoti. Dejavnost je potekala
tako kot je bila načrtovana, otroke je absolutno najbolj pritegnila masažna kopel za
noge, v kateri so resnično uživali. Zelo jim je prijala. Navdušil me je njihov odziv,
navdušenje, veselje, smeh in uživanje. Komunikacije pri masaži rok ni bilo veliko, pri
masaži nog pa je potekala sproščena, razigrana komunikacija, otroci so se veliko
smejali, se pogovarjali o masažni kadi, kakšna je voda, da je masaža nog res »kul« in
da bodo tudi doma zdaj to delali. Pri masaži rok niso bili tako zelo aktivni kot pri masaži
nog. Niso sicer bili popolnoma brez interesa, nekateri otroci so lepo sodelovali, vendar
bi vzrok res verjetno iskala v delitvi skupine in neučakanosti otrok, da pridejo na vrsto
za masažo nog. To je bilo za njih enkratno, prijetno in novo doživetje, ki je v njih
vzbudilo občutek za uživanje v refleksoterapiji.
Slika 29: Širok nasmeh po masaži nog
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
56
4.5.7 Masaža celega telesa preko iger masaž in sprostitev otrok
Geršakova (2006) meni, da je zelo pomembno, da otroci ob masažah in
sprostitvah uživajo že v vrtcu. To jim daje občutek varnosti, pomirjenosti in lažje
prisluhnejo sami sebi. Priporočljivo je, da jih seznanimo s sprostitvami, masažami,
tibetančki, vodeno vizualizacijo in domišljijskim popotovanjem kar se da zgodaj.
Zato sem se odločila, da jim za zadnjo dejavnost predstavim dejavnosti iz knjige
avtorice Schmidt (2003): Igre: Masaže in sprostitve za otroke. Predstavila sem jim
naslednje igre:
· medvedja hoja,
· po morju plavajo ribice,
· kača na soncu,
· dež,
· risanje na hrbet,
· cestni valjar.
Dodala sem še masažo z žogicami.
Tema:
· masaža celega telesa preko iger masaž in sprostitev.
Cilji:
· seznanitev masaž in sprostitev preko igre,
· uvajanje masaž preko igre,
· sproščanje in umirjanje otrok,
· zabava in spodbujanje ustvarjalnosti.
Oblike dela:
· individualna,
· skupna,
· skupinska,
· v parih.
Metode dela:
· razlaga,
· poslušanje,
· pogovor,
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
57
· lastna aktivnost,
· pripovedovanje.
Pripomočki:
· blazine,
· žogice,
· roke.
Potek dejavnosti:
Masažne igre smo z otroki izvajali cel teden, vsak dan. Za motivacijo sem vedno
izbrala igro, ki se imenuje dež, in ko so se otroci sprostili, sem uvedla še eno novo igro.
Slika 30: Igra dež
Prvi dan sem jim povedala, da se bomo cel teden igrali igre in masirali. Pri igri dež
(Schmidt 2003) sem postavila enega otroka na sredo kroga. Otroci so mu eden za
drugim polagali svoje prste na glavo in tapkali z njimi po njej. S prsti so narahlo potovali
po telesu navzdol do pet in nartov in obratno navzgor nazaj do vrha glave. Otrok je
dobil občutek, da dežuje po telesu. Masažo sem izbrala zato, ker se otroci že dovolj
dobro poznajo med seboj.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
58
Slika 31: Dežuje, dežuje …
Za drugo igro masaž sem izbrala igro risanje na hrbet (Schmidt 2003). Otroke sem
razdelila v pare, tako da je eden sedel pred drugim. Tisti, ki je sedel zadaj, je risal
prvemu na hrbet enostavne like, črte, številke … Prvi mora uganiti, kaj mu je narisal, in
kasneje se zamenjata.
Slika 32: Rišemo s prsti
Drugi dan smo ponovili igro dež in uvedla sem novo igro – medvedja hoja (Schmidt
2003). Pri tej igri sem razdelila otroke v pare. En otrok se uleže na trebuh, medtem ko
mu drugi razkoračen stoji čez noge in je sklonjen k njegovemu telesu, z dlanmi se
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
59
nasloni na otrokov hrbet in začne hoditi z dlanmi navzgor in navzdol po telesu. Dlani
premika izmenično, tako da mu ne povzroča bolečine, ampak ugodje ob dotiku.
Slika 33: Medvedja hoja
Tretji dan smo po igri dež spoznali igro cestni valjar in masažo z žogicami.
Otrokom sem razdelila žogice (teniške žogice in ježek žogice). Z njimi so se masirali po
celem telesu.
Slika 34: Masaža z žogicami
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
60
Pri igri cestni valjar (Schmidt 2003) sem razdelila otroke v pare. En otrok se uleže
na trebuh, drugi se uleže čez hrbet ležečega otroka in se zakotali proti stopalom
ležečega otroka, pri čemer si pomaga z rokami, tako da se odriva od tal.
Slika 35: Cestni valjar
Četrti dan smo spoznali igro po morju plavajo ribice (Schmidt 2003). Otroci so se
ulegli na trebuh in ležali eden ob drugem. Ribica (otrok) se previdno plazi po njihovih
hrbtih in ritkah, ko priplava do konca vrste, gre plavat naslednja ribica.
Slika 36: Po morju plava ribica
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
61
Za zadnji dan sem izbrala igro sproščanja, kačo na soncu (Schmidt 2003), ker so
bili otroci že malo utrujeni od napornega tedna.
Prvi otrok se uleže na tla in drugi se uleže tako, da položi glavo na njegov trebuh,
tretji prav tako, nato četrti itn. Otroci so mižali in se osredotočali na dihanje, ki so ga
zaznavali pri prijatelju na trebuhu. Otrokom sem rekla naj se malo smejejo, pojejo, kar
je bilo silno zabavno.
Slika 37: Kača na soncu, smešno, smešno!
Slika 38: Kača na soncu, sproščanje!
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
62
Introspekcija:
Otroke sem v svet masažnih iger popeljala s pomočjo zbirke Masaže in sprostitve
za otroke avtorice Schmidt (2003). Izbrala sem nekaj iger, za katere sem menila, da jih
bodo pritegnile in zanimale, predvsem pa, da se bodo ob njih zabavali in sprostili.
Prvi dan smo začeli z igro dež, katera jih je silno zabavala. Na začetku jih je malo
žgečkalo, vendar so si vsi otroci želeli iti v krog in jo preizkusiti. Nekaterim se je zdela
smešna in jih je zelo žgečkalo, vendar so se vsak dan bolj umirjali in so na koncu tedna
že zelo uživali v njej. Opazila sem, da se privajajo na dotik in kako jim dotik ugaja. To
igro sem izbrala tudi zato, ker se med seboj otroci dobro poznajo in se imajo radi, tako
da si zaupajo in se počutijo varni pri izvajanju tovrstnih iger. Občutke so izražali z
besedami: super, fino, žgečka, prijetno, dežek pada po meni.
Pri risanju na hrbet so bili otroci kar precej živahni, veliko so se med seboj
pogovarjali in vse jih je žgečkalo. Veliko so komunicirali med seboj in se spraševali, kaj
je kdo narisal. Malo so se tudi sporekli, če kdo ni dobro uganil. Predvsem je bilo risanje
na hrbet zabavna zadeva, pri kateri so uživali in se sprostili.
Pri igri medvedja hoja sem v igro vključila celo skupino in igra jim je bila zelo všeč.
Vsi so aktivno sodelovali in ob masaži zelo uživali. V skupini je bilo spet zelo živahno in
zabavno, otroci so govorili eden čez drugega zaradi navdušenja in kazali so eden
drugemu, kako se masira. Igro dež so izvajali sami, brez moje pomoči in se tudi sami
dogovarjali, kdo bo stal v krogu.
Tretji dan smo spoznali igro cestni valjar in masažo z žogicami. Pri cestnem
valjarju sem razdelila otroke v pare, prav tako pri masaži z žogicami. Dobro so
sodelovali, masaže so izvajali prvič in so jih pritegnile. Opazila sem, da so nekateri
otroci vzeli masaže bolj za šalo, medtem ko so ostali že prav uživali pri masiranju. Spet
je bil živahen, rahlo nemiren dan, a je bilo obilo smeha in zabave, kar je bil tudi naš
namen.
Četrti dan smo se seznanili z igo ribice plavajo po morju. Pri tej masaži so se otroci
do sedaj najbolj sprostili, smejali, vpili, kričali in sploh je bila zabava na vrhuncu.
Spuščali so vsemogoče glasove od samega zadovoljstva in zabave. Ko sem jih
vprašala, če jim je všeč, so kar zavpili: »Ja, ful!« Tisti dan sem težko zaključila z
dejavnostjo, ker bi se jo še kar naprej igrali.
Za konec tedna sem izbrala igro kača na soncu, saj sem želela z igro sproščanja
otroke malo umiriti od napornega tedna in ugotoviti, kako jim bo ta igra všeč. V začetku
sem imela malo težav s postavljanjem otrok v položaj, a smo to težavo hitro rešili.
Dobro so sodelovali in upoštevali navodila. Všeč jim je bilo, ko so se smejali in so rekli,
da slišijo trebuščke, kako skačejo, pa da krulijo in se nekaj pretaka v trebuhih. Potem
sem jim dejala, naj kaj zapojejo in so peli in se poleg smejali, saj so ugotavljali, da se
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
63
trebuhi tresejo in spet je sledil smeh. Za konec sem jim rekla, naj zaprejo oči in globoko
dihajo. Prav smešno jih je bilo opazovati, kako močno so se skoncentrirali na dihanje in
na to, da imajo oči zaprte. Bilo jim je všeč. Kačo na soncu so delali vsi otroci in moram
reči, da je bilo prav prijetno doživetje, tako za otroke kot zame.
Slika 39: »Zaprimo oči, takole!«
Nekaj odzivov otrok po dejavnostih iger masaž in sprostitev za otroke:
Deklica L.: »Najbolj mi je bila všeč masaža z žogicami in medvedja hoja!«
Deklica N.: »Kaj, da smo hodili gor, u redu mi je bilo!«
Deklica L.: »Masiranje, žogice, prstki, dežek.«
Deklica L.: »Ko smo se masirali po hrbtu, z rokami gor, dol, mi je bilo všeč, ko smo
risali, dobro sem se počutila!«
Deklica L.: »Ko smo risali po hrbtu, ko smo hodili z rokami po hrbtu, pa tudi z
žogicami, žgečkalo me je in sem se zabavala!«
Deček J.: »Prijetno sem se počutil, tisto, ko smo si risali po hrbtu, me je žgečkalo, tudi
medvedja hoja, sem se zelo umiril, pa zato, da me glava ni bolela, pa grlo, po hrbtu mi je
najbolj všeč!«
Refleksija:
Dejavnosti, ki smo jih izvajali, so dosegle načrtovane cilje v celoti. Otroci so se ob
uvajanju iger sprostili, se zabavali in uživali. Bili so razigrani in ustvarjalni. Dobro in z
navdušenjem so sodelovali. Otroke so pritegnile prav vse vrste iger masaž, še posebej
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
64
zato, ker jim niso bile znane in je bilo za njih vse povsem novo. Motivacijska sredstva
sem ustrezno izbrala in sem z njimi dosegla svoj namen: zabavo, sprostitev, umiritev,
uživanje, veselje, smeh, razigranost, živahnost, interes, zanimanje, užitek, radost,
umirjanje. Navdušil me je njihov interes in zagnanost za delo, zanimanje, želja po novih
doživljanjih. Všeč mi je bila njihova medsebojna komunikacija, tako verbalna kot tudi
neverbalna. Razumeli so navodila, le pri kači na soncu smo imeli nekaj težav s
postavitvijo, a smo hitro rešili težavo. Veselilo me je, da so jim bile igre všeč in so se jih
veselili, da so dobro in z veseljem sodelovali, komentirali in se pogovarjali med seboj,
da so bili pri vsaki dejavnosti zelo aktivni in je bilo res malo pasivnih otrok, ki se jih
masaže niso vsaj malo dotaknile.
4.5.8 Masaže uspešnice
Po vseh masažah, ki smo jih spoznavali in jih tudi usvojili, sem želela, da mi otroci
povedo, kaj jim je bilo najbolj všeč (katera masaža, katera glasba in kateri vonji, olja).
Dobila sem naslednje odgovore, ki so mi dali jasno sliko, kaj moram delati v bodoče, da
bodo otroci zadovoljni in motivirani za delo z masažami.
Deček N.: »Medvedja hoja, masaža glave, tibetanska glasba in vonj sivke,
mandljevo olje.«
Deček M.: »Medvedja hoja, masaža hrbta z žogo, glasba za umirjanje, vonj sivke
in melisino olje.«
Deček G.: »Masažna kopel za noge, kača na soncu, tibetanska glasba, vonj sivke,
mandljevo olje.«
Deklica L.: »Za noge vodna kopel, vse, tibetanska glasba, vsi vonji.«
Deklica L.: »Dežek, medvedja hoja, klasična glasba, vonj sivke, melisino olje.«
Deček J.: »Kopel nog, medvedja hoja, cestni valjar, tibetanska glasba, melisin
vonj, melisino olje.«
Deček M.: »Masaža nog, ribica v morju, tibetanska glasba, kitajsko mazilo.«
Deklica L.: »Masaža rok, kača na soncu, glasba morja, kitajsko mazilo.«
Deklica N.: »Masaža glave, ribica v morju, tibetanska glasba, melisa.«
Deček T.: »Dežek pada, cestni valjar, tibetanska glasba, kitajsko mazilo.«
Deklica N.: »Celo telo, risanke s prsti, tibetanska glasba, kitajsko mazilo.«
Deklica N.: »Glava, vse, morje, melisa.«
Deklica E.: »Z oljem roke, ribica plava v morju, tibetanska, rožno olje.«
Deček N.: »Vse mi je bilo fino, tibetanska glasba, sivka.«
Deklica L.: »Masaža rok, masaža nog, medvedja hoja, tibetanska glasba, pa sivka
in melisa.«
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
65
Deklica A.: »Masaža nog in kopel, ribica v morju, tibetanska, melisa diši!«
Deklica K.: »Masaža obraza in glave, ribica v morju, kača na soncu, tibetanska
glasba, vsi vonji so dobri!«
Deček M.: »Masaža v kadi, noge, obraz, kača na soncu, vse lepo diši!«
Deklica L.: »Masaža noge, kopanje nog, kača na soncu, tibetanska glasba, sivka,
melisa.«
Z zadovoljstvom sem ugotovila, da je bilo otrokom všeč vse. Vsakemu je bilo všeč
kaj drugega. Predvsem se jim je vtisnila v spomin masažna kopel, igre masaž in
sprostitev, skoraj vsem je bila všeč tibetanska glasba in vonj sivke, melise in kitajsko
mazilo.
Pri vsakdanjih dejavnostih smo s kolegicami začele vključevati masaže in
sprostitve: pri jezikovnih dejavnostih, umetnosti, naravi, družbi, matematiki in predvsem
pri gibanju. Otroci so sami izražali želje, katere masaže bi radi izvajali. Masažo so
sprejeli kot del igre vlog, pri gibalnih minutah je sedaj vedno na vrsti medvedja hoja,
ribica na soncu, pravljice radi poslušajo v položaju kače na soncu. V kotičkih si radi
masirajo obraz in glavo. Radi izberejo tibetansko glasbo ob likovnem izražanju. Ob
počitku imajo radi klasično glasbo. Z masažo za otroke sem dosegla svoj zadani cilj.
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
66
5 INTERPRETACIJA REZULTATOV
Z rezultati, ki sem jih dobila, sem resnično zadovoljna. Menim, da mi je uspelo
dobro izpeljati vse dejavnosti in da sem na vsa zastavljena raziskovalna vprašanja v
diplomski nalogi dobila več kot zadovoljive odgovore. Otroke sem popeljala v svet
masaž, ki je pravzaprav prvinski, brez dotika smo revnejši, nismo človeški, brez dotika
lahko celo propademo. Otroci v naši skupini sedaj vedo, kaj je zdrav, nežen, varen in
ljubeč dotik. V bodoče se ga ne bodo bali in ga bodo znali vedno dajati in sprejemati v
obilju. Vedo, da se z masažo daje in prejema! Sedaj bodo znali vzpostavljati stik z
ljudmi, ne le z besedo, ampak tudi z dotikom.
Preko masažnih dejavnosti sem odgovorila na naslednja raziskovalna vprašanja:
R1: Kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo masaže?
Glede na zastavljene cilje, ki sem si jih zadala na začetku naloge in dejavnosti, ki
sem si jih pripravila, nisem pričakovala tako zelo dobrega odziva. Vseh dejavnosti
nisem pripravila le preko iger, ampak tudi na bolj profesionalen, »resen« način. To
pomeni, da sem jim demonstrirala vrste masaž, jih seznanila z aromaterapijo, poklicem
maserja itd. Skrbelo me je predvsem, da jih ta način dela ne bo pritegnil, zanimal, da
jim bo hitro zmanjkalo koncentracije, vendar temu ni bilo tako, prav nasprotno. Otroci
so se na vse masažne dejavnosti več kot dobro odzvali, z velikim interesom in
zanimanjem so pristopali k dejavnostim, skratka presegli so moja pričakovanja. Bili so
radovedni, ustvarjalni, z zanimanjem in vnemo so sodelovali. Bili so aktivni in radoživi.
Radi so prejemali dotik in ga dajali.
R2: Kakšen vpliv bodo imele masaže na umiritev in sprostitev otrok?
Naši otroci so zelo živahni in večkrat tudi zelo glasni, velikokrat je v sobi zelo
hrupno. Z masažami za otroke smo dosegli, da jih lažje umirimo in sprostimo.
Predvsem masaža igra pomembno vlogo pri umirjanju nemirnih otrok. Dosegli smo
tudi, da je dotik naš vsakdanji spremljevalec in velik pomočnik pri umirjanju in
sproščanju. Preko različnih dejavnosti z različnimi masažami, glasbo in sprostitvenimi
vajami prihajamo do mirnejšega, manj hrupnega okolja, ki je prijaznejši za bivanje. To
so sicer šele začetki, a vendar zelo obetavni. Velik pomen dajem tudi dejstvu, da so
otroci sprejeli masažo kot del igre vlog, da so jo vključili v svoj vsakdan, da jo izvajajo
in »učijo« doma svoje starše, brate in sestre, da jo delijo s prijatelji v vrtcu. Dobro je, da
bodo vedeli, kaj je za njih varen, ljubeč in zdrav dotik, v katerem bodo znali uživati in se
sprostiti in s tem postali bolj samozavestni in srečni. V skupini je seveda še vedno
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
67
živahno in glasno, a vendarle smo spoznali način, kako lahko to omilimo in izboljšamo
na način, ki je prvinski in zelo enostaven – skozi masažo, masažo za otroke!
R3: Ali bodo otroci ob masažah uživali in se zabavali?
Otroci so se ob masažah silno zabavali in uživali. Menim celo, da so se bolj
zabavali in uživali kot vse drugo, kar je bil tudi moj glavni namen! Če se otroci zabavajo
in uživajo, se sprostijo in se posledično tudi umirijo. Preko zabave do uživanja, do
sprostitve in umiritve. Ob masažah so se veliko smejali, velikokrat jih je žgečkalo, ko
jih ni več žgečkalo, so začeli uživati v masažah, ko so uživali ob dotiku, so se sprostili
in takrat otroci niso bili več tako glasni in nemirni. Masaža je lahko ena sama velika
zabava in užitek, predvsem za otroke, ki znajo v njej preprosto uživati in se zabavati,
tako kot to znajo le oni!
Slika 40: Kakšno masažo?
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
68
6 ZAKLJUČEK
Nekega dne mi je med spanjem deček J., ki ni mogel zaspati, že čisto obupano
zaklical: »Silva, jaz potrebujem masažo!« »Aha,« sem odgovorila, »zakaj jo pa
potrebuješ?« Odgovoril mi je: »Da se lahko razletim na tisoč koščkov!« Odšla sem k
njemu in ga zmasirala, da je zaspal. Mislim, da mi ni še nihče podal boljšega odgovora
na to, kot ta petletni fantič. Če nam slika lahko pove več kot tisoč besed, se pri masaži
lahko razletiš na tisoč koščkov! Kakšen čudovit odgovor, kakšna temeljna resnica iz ust
petletnega fantka. Tisoč koščkov in vseh tisoč uživa v dotiku.
Želim si, da bi bili vsi otroci na tem svetu deležni zdravega, ljubečega, toplega in
varnega dotika, da bi ga bili deležni v obilju, da bi se lahko razvili v samozavestne,
zdrave in srečne ljudi. Vem, da je to skorajda nemogoče, vendar ni pa nemogoče, da
dotiki in masaže za otroke ne bi dobili mesta, ki si ga zaslužijo v vrtcu. Zelo bom
srečna, če bom s svojo diplomsko nalogo pripomogla k temu, da se bodo strokovne
delavke v vrtcih še bolj posluževale masaž za otroke in jih popeljale v svet dotika in v
svet tisočerih koščkov. Tam se srečamo.
Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za
odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.
Anonimno
Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
69
7 VIRI IN LITERATURA
Dervišević, Edvin (2003): Tui-na kitajska masaža z osnovami tradicionalne kitajske
medicine. Ljubljana: založil: Edvin Dervišević.
Diederich, Gilles (2010): Masaža dojenčka. Ljubljana: Oka, otroška knjiga.
Farrer-Halls, Gill (2007): Aromaterapija. Ljubljana: Prešernova družba d. d.
Gaber, Gabrijela (1994): Klasična terapevtska masaža. Ljubljana: samozaložba.
Geršak, Vesna (2006): Sproščanje. V: Borota, Bogdana, Geršak, Vesna, Korošec,
Helena, Majaron, Edi (2006): Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper:
Pedagoška fakulteta.
Higeja (2001): Učno gradivo za udeležence tečaja klasične masaže. Koper: Interno
gradivo.
Kavanagh, Wendy (2010): Masaža za sproščanje in zdravljenje. Tržič: Učila
International, založba d. o. o.
Kolenc Vitez, Tanja: Masaža dojenčka in starejšega otroka.
http://www.bambino.si/masaza_dojencka_in_starejsega_otroka (5. 7. 2012).
Kuret, Mojca: Masaža. www.masazedojencka.si (5. 7. 2012).
Kurikulum za vrtce (1999): Nacionalni dokument. Ljubljana: Strokovni svet RS za
splošno izobraževanje.
Lacroix, Nitya, Rinaldi, Francesca, Seager, Sharon, Tanner, Renee (2007): Popolna
masaža telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba d. d.
Lidell, Lucinda, Thomas, Sara, Beresford, Carola, Porter, Anthony (1990): ABC
masaže. Nazoren pregled vzhodnih in zahodnih tehnik masaže. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Maxwell - Hudson, Clare (1988): Masaža za sprostitev, zdravje in dobro počutje.
Ljubljana: Cankarjeva založba.
Schmidt, Gordana (2003): Igre: Masaže in sprostitve za otroke. Ljubljana:
Schlamberger P&J, knjižna zbirka Zate.
Učila International (2008): Petminutne masaže: nežna in hitra rešitev za več kot 30
vsakdanjih težav. Tržič: Učila International.
Vodnik po telesu ( 1996). Ilustrirani priročnik o zgradbi, delovanju in bolezni človeškega
telesa. Ljubljana: DZS.
Wilmes - Mielenhausen, Brigitte (1999): Kje je doma tišina? Starši in otroci odkrivajo
poti do sprostitve. Radovljica: Didakta.