Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Edukacijske vede
Diplomsko delo
NAČINI UČINKOVITEGA SPOPRIJEMANJA S
STRESOM PRI UČITELJIH
Andreja Melink
Koper 2015
Mentor:
izr. prof. dr. Dejan Hozjan
ZAHVALA
Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela se za strokovno usmerjanje in nasvete
zahvaljujem mentorju dr. Dejanu Hozjanu.
Zahvaljujem se tudi vsem učiteljem OŠ Deskle, OŠ D.M. Most na Soči, OŠ D.B.
Semedela, OŠ Koper, OŠ Dobrovo in njene podružnice OŠ Kojsko, ker so mi s svojo
pomočjo omogočili raziskovanje stresa pri učiteljih.
Posebno se zahvaljujem moji družini, ki mi je stala ob strani in me s spodbudnimi
besedami spodbujala do uspešnega zaključka študija.
Hvala tudi Barbari Markič Gerbec za lektoriranje diplomskega dela.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Andreja Melink študentka univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje Edukacijske vede
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri
učiteljih
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
___________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
V diplomskem delu Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih smo
obravnavali stres kot sodobno bolezen, ki zaradi vse višjih zahtev družbe povzroča
težave posameznikom, ki se prebijajo skozi vsakodnevne obveznosti in se soočajo s
posledicami stresa. V teoretičnem delu smo predstavili pojem stresa, njegove vrste,
vzroke in posledice. Pomembno poglavje predstavlja spoprijemanje s stresom, skozi
katero smo ugotavljali strategije in tehnike spoprijemanja s stresom ter ugotovili, da ni
dovolj, da se s stresom spoprijema le posameznik, temveč mora pri tem sodelovati tudi
organizacija, ki je zadolžena za zagotavljanje zdravja zaposlenih in organizacije same.
S poglavji o poklicnem stresu učiteljev smo želeli pregledati trenutne ugotovitve s tega
področja in ugotovili visok odstotek doživljanja stresa med učitelji ter da se le−ta viša iz
raziskave v raziskavo. Iz literature smo pregledali tudi najpogostejše vzroke stresa in
njegove posledice za učitelje.
V empiričnem delu smo se odločili, da bomo raziskali sedanje stanje stresa pri
učiteljih ter oblikovali predloge za spremembe neučinkovitih načinov spoprijemanja s
stresom. Raziskava je pokazala, da je odstotek doživljanja stresa pri učiteljih narasel in
ravno tako odstotek pri oceni stresnosti dela učitelja, kar je zaskrbljujoč podatek. Iz
raziskave smo razbrali, da so najintenzivnejši stresorji povezani z ne-sodelovalnimi
starši, sledijo pa jim učenci z neprimernim vedenjem. Učitelji se s stresom spoprijemajo
s pogovorom o problemu s sodelavci oziroma vodstvom, sproščajo pa se v druženju s
prijatelji in družino. Raziskava je pokazala, da si učitelji želijo sprememb v šolstvu
zaradi preobremenjenosti in sicer si večina želi manj birokratskega dela.
Ključne besede: stres, učitelj, organizacija, spoprijemanje s stresom, šolstvo
ABSTRACT
Methods of effective coping with stress among teachers
In the thesis Methods of effective coping with stress among teachers we dealt with
stress as a modern disease that, due to the rising demands of society, causes
problems for individuals who work their way through everyday commitments and face
the consequences of stress. In the theoretical part, we presented the concept of stress,
its nature, causes and consequences. An important chapter presents coping with
stress, through which we established strategies and techniques to handle stress. We
found that it is not enough that only an individual copes with stress; the organization
which is responsible for ensuring the health of employees and organization itself must
also participate. With the chapters on occupational stress of teachers we wanted to
review current findings in the field and found a high percentage of experiencing stress
among teachers and that it is increasing from survey to survey. We reviewed the
literature for the most common causes of stress and its consequences for teachers.
In the empirical part, we decided to explore the current state of stress among
teachers and to develop proposals for changing the ineffective ways of coping with
stress. The survey showed that the percentage of experiencing stress among teachers
increased, as well as the percentage of the assessment of stress of teacher’s work,
which is an alarming figure. From the survey we conducted that the most intense
stressors are associated with non-participating parents, followed by students with
inappropriate behaviour. Teachers are coping with stress by talking about the issue to
colleagues or management and they relax when socializing with friends and family. The
survey showed that teachers want to change education system because of overload,
namely the majority wants less paperwork.
Keywords: stress, teacher, organization, coping with stress, education system
KAZALO VSEBINE
1 Uvod .............................................................................................................. 1
2 Teoretični del ................................................................................................. 2
2.1 Razumevanje pojma stres ............................................................................ 2
2.2 Vrste stresa ............................................................................................. 3
2.2.1 Pozitivni in negativni stres ................................................................ 3
2.2.2 Endogeni in eksogeni stres .............................................................. 4
2.2.3 Naravni in umetni stres .................................................................... 4
2.3 Vzroki stresa ........................................................................................... 5
2.3.1 Vzroki stresa na delovnem mestu .................................................... 6
2.3.2 Vzroki stresa iz domačega okolja ..................................................... 9
2.4 Posledice stresa .................................................................................... 11
2.4.1 Posledice stresa za posameznika .................................................. 11
2.4.1.1 Fiziološke posledice ................................................................... 11
2.4.1.2 Psihološke posledice .................................................................. 13
2.4.1.3 Vedenjske posledice ................................................................... 14
2.4.2 Posledice stresa za organizacijo .................................................... 15
2.5 Spoprijemanje s stresom ....................................................................... 17
2.5.1 Definicije strategij in mehanizmov obvladovanja stresa .................. 17
2.5.2 Tehnike obvladovanja stresa pri posamezniku ............................... 19
2.5.3 Strategije za spoprijemanje s stresom na ravni organizacije .......... 23
2.6 Poklicni stres pri učiteljih ....................................................................... 26
2.6.1 Doživljanje stresa pri učiteljih ......................................................... 27
2.6.2 Vzroki stresa pri učiteljih................................................................. 28
2.6.3 Posledice stresa pri učiteljih ........................................................... 30
3 Empirični del ................................................................................................ 32
3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................... 32
3.2 Hipoteze ................................................................................................ 33
3.3 Metodologija .......................................................................................... 33
3.3.1 Opis raziskovalnih metod…………………………………………………..33
3.3.2 Vzorec ............................................................................................ 34
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ............................................................ 35
3.3.4 Postopki obdelave podatkov .......................................................... 36
3.4 Rezultati in razprava ............................................................................. 36
3.4.1 Ocena stresa .................................................................................. 36
3.4.2 Pogostost stresa v šoli ................................................................... 39
3.4.3 Dejavniki stresa v šoli ..................................................................... 40
3.4.4 Metode obvladovanja stresa .......................................................... 47
3.4.5 Sprostitvene dejavnosti .................................................................. 48
3.4.6 Načini za krepitev sposobnosti za obvladovanje stresa .................. 48
3.4.7 Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev ...................... 50
4 Sklepne ugotovitve ....................................................................................... 52
5 Literatura in viri ............................................................................................ 56
6 Priloge .......................................................................................................... 60
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Upravljanje s stresom v delovni organizaciji na treh ravneh. ............... 24
Preglednica 2: Spol anketiranih .................................................................................. 34
Preglednica 3: Starost anketiranih .............................................................................. 34
Preglednica 4: Leta poučevanja anketiranih ............................................................... 35
Preglednica 5: Stopnja poučevanja anketiranih .......................................................... 35
Preglednica 6: Razredništvo pri anketiranih................................................................ 35
Preglednica 7: Ocena učiteljev o stresnosti svojega dela ........................................... 36
Preglednica 8: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na starost učiteljev
................................................................................................................................... 37
Preglednica 9: Hi-kvadrant preizkus povezave med starostjo in oceno stresnosti dela
učitelja ........................................................................................................................ 38
Preglednica 10: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na razredništvo38
Preglednica 11: Hi-kvadrant preizkus povezave med razredništvom in oceno stresnosti
dela učitelja ................................................................................................................ 38
Preglednica 12: Pogostost pojavljanja stresa v šoli pri učiteljih……………………….39
Preglednica 13: Kontingenčna preglednica za pogostost doživljanja stresa glede na
starost učitelja ............................................................................................................ 40
Preglednica 14: Hi-kvadrant preizkus za povezavo med pogostostjo doživljanja stresa
glede na starost učitelja .............................................................................................. 40
Preglednica 15: Dejavniki stresa v šoli ....................................................................... 41
Preglednica 16: Dejavniki stresa v kategoriji odnosi med zaposlenimi ........................ 43
Preglednica 17: Dejavniki stresa v kategoriji organizacija in vodenje šole .................. 43
Preglednica 18: Dejavniki stresa v kategoriji trpinčenje .............................................. 44
Preglednica 19: Dejavniki stresa v kategoriji vedenje učencev ................................... 44
Preglednica 20: Dejavniki stresa v kategoriji izvajanje pouka ..................................... 45
Preglednica 21: Dejavniki stresa v kategoriji dodatno delo ......................................... 45
Preglednica 22: Dejavniki stresa v kategoriji (ne)sodelovalni starši ............................ 45
Preglednica 23: Kategorije dejavnikov stresa po intenzivnosti .................................... 46
Preglednica 24: Metode obvladovanja stresa ............................................................. 47
Preglednica 25: Sprostitvene dejavnosti ..................................................................... 48
Preglednica 26: Načini krepitve sposobnosti za obvladovanje stresa ......................... 49
Preglednica 27: Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev ......................... 50
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
1
1 UVOD
Stres je bil včasih za človeka nujen za preživetje, saj nas je ob nevarnih situacijah
silil v beg ali v akcijo, v določenih situacijah pa ga potrebujemo še danes. Poleg tega,
da lahko na človeka vpliva spodbudno, saj spodbuja kreativno razmišljanje,
dinamičnost in motiviranost za delo, ima tudi drugo škodljivo stran (Bodi eko, 2014).
Prav zaradi te strani je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) stres poimenovala
bolezen 21. stoletja, saj je ena najpogostejših zdravju škodljivih nevarnosti tega stoletja
(prav tam).
Stres, povezan z delom, predstavlja eno izmed najpomembnejših tveganj v
dejavnosti izobraževanja. Šola je prostor, za katerega je značilno izključno delo z
ljudmi na vseh ravneh: ravnatelj-učitelj, učitelji med seboj, učitelji-učenci in učenci med
seboj (Slivar, 2007). Vsi ti stiki so lahko zahtevni, naporni in zahtevajo veliko znanja,
zato ima to delo tudi stranske, negativne učinke, med katerimi je tudi stres.
Rezultati raziskav (Kyriacou, Sutcliff, 1997−1979; Spooner, 1984; Coldicott, 1985;
Depolli, 1999; Slivar, 2003, Slivar, 2008; idr.), ki proučujejo stres pri učiteljih, kažejo na
visoko doživljanje stresa in so zelo zaskrbljujoči, zato je namen diplomskega dela
ugotoviti načine učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih.
V teoretičnem delu bomo pregledali dosedanje teorije in raziskave o stresu, da
bomo lažje razumeli pojem stresa. V sklopu prvega dela bomo predstavili vrste in
poskušali ugotoviti vzroke stresa in njegove posledice. V skladju z namenom nas
najbolj zanimajo strategije in tehnike spoprijemanja s stresom. V nadaljevanju bomo
predstavili še poklicni stres pri učiteljih, njegove vzroke in posledice, saj je ta del
pomemben pri razlagi empiričnega dela.
Empirični del bo sestavljen iz interpretacije rezultatov anketnega vprašalnika, ki
smo ga razdelili učiteljem osnovnih šol. Rezultati nam bodo povedali, v kolikšni meri
doživljajo učitelji stres, kateri dejavniki ga povzročajo, s pomočjo katerih metod se
učitelji sproščajo ter katerih sprememb si želijo. S pomočjo rezultatov bom postavljene
hipoteze podprla ali zavrnila ter diplomsko delo zaključila z ugotovitvami pomembnimi,
za teorijo in prakso.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Razumevanje pojma stres
Pojem stres v vsakdanjem življenju pogosto uporabljamo. Vendar se njegovega
pomena zavedamo šele takrat, ko ga dobro razumemo, zato smo pregledali nekaj
obstoječih definicij stresa, s pomočjo katerih bomo vedeli, kaj sploh stres v osnovi je,
kaj ga sproži in kateri procesi se v telesu sprožijo zaradi njega. Da bomo lažje sledili
skozi sledeče besedilo, bomo ob koncu poglavja glavne značilnosti definicij zapisali kot
povzetek.
Youngs (2001, str. 13) stres definira kot »telesno reakcijo na mobilizacijo
obrambnih sistemov proti grožnji, ki jo zazna naše telo. Stres je sklop telesnih,
duševnih in kemičnih reakcij na okoliščine, ki sprožijo v človeku zmedenost, nejevoljo
in vzburjenost.« Avtorica je definicijo sestavila z vidika procesov v človeku, ki se
sprožijo, ko se ta znajde pred grožnjo. Avtorja Looker in Gregson (1993, str. 32), v
primerjavi z Youngs, stres opredeljujeta kot proces odločanja, kjer se posameznik
odloči, ali zahteve presegajo njegove sposobnosti ali pa bo kos zahtevam iz okolja in
mu to predstavlja izziv. Njuna definicija se glasi: »Stres je neskladje med dojemanjem
zahtev na eni strani in dojemanjem sposobnosti teh zahtev na drugi strani. Razmerje
med enim in drugim vpliva na to, ali bo stres škodljiv ali prijazen« (prav tam).
Ravnovesje je vzpostavljeno, ko posameznik meni, da se lahko s svojimi sposobnostmi
učinkovito brani pred zahtevami. Ihan (2004, str. 41) na stres gleda s čustvene plati, in
sicer pravi, da je »stres izjemno močno čustveno stanje, ki vse naše telo skupaj z
duševnostjo usmeri tako, kot se je v evoluciji izkazalo optimalno za preživetje.« Po
Ihanu lahko rečemo, da je stres koristna reakcija in stresni odziv ni škodljiv, če se
sproži, ko smo zares ogroženi.
Povzamemo lahko, da vsaka sprememba v posameznikovem življenju sproži
stresno reakcijo, ki združuje vse procese v človekovem telesu. Stres je torej skupek
telesnih, duševnih, kemičnih in čustvenih reakcij, ki se odzovejo na dražljaje iz okolja,
ki niso v ravnovesju s sposobnostmi posameznika. Od posameznika pa je odvisno,
kakšna bo zaznava zahteve iz okolja in odziva nanj. Torej, ali mu bo zahteva
predstavljala izziv ali grožnjo.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
3
2.2 Vrste stresa
Ihan (2004) je stres označil kot reakcijo telesa proti nevarnosti. Torej lahko
rečemo, da je stres koristna reakcija, vendar le pri zdravih organizmih, ki imajo toliko
rezerve, da si lahko občasno privoščijo stres brez dolgotrajnih posledic. Da bi lahko
lažje razumeli vpliv stresa na posameznika, bomo v tem poglavju raziskali vrste stresa.
Pri tem bomo podali teoretični prikaz naslednjih vrst stresa:
- pozitivni in negativni,
- endogeni in eksogeni,
- naravni in umetni stres.
2.2.1 Pozitivni in negativni stres
Pozitivni ali prijazni stres lahko poimenujemo, ko posameznikom zahteva iz okolja
predstavlja izziv in ko stres opisujejo kot prijetno, vznemirljivo, spodbudno in
navdušujoče občutje. Looker in Gregson (1993) o pozitivnem stresu govorita, kadar so
sposobnosti posameznika večje od zahtev in pravita, da je takšno neravnovesje
pravzaprav razširitev normalnega območja stresa, ki je nadvse prijetno. Takšen stres
nas navda s samozavestjo, prevzame nas občutek, da držimo vse niti v svojih rokah ter
da zmoremo vse naloge, izzive in zahteve (prav tam). Božič (2003, str. 20) pa pozitivni
stres ali eustres opisuje z vidika anatomije, in sicer kot vsako aktivnost, ki povzroči
adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja. Pod vplivom
pozitivnega stresa se pojavljajo evforičnost, zanesljivost, vznemirjenost, velika
motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost,
ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, uravnovešenost, samozavest,
ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja,
odločnost, marljivost, živahnost in nasmejanost (prav tam). Ihan (2004, str. 65) dodaja,
da številni ljudje pozitivni stres zaradi prijetnega vzburjenja iščejo v svojem poklicnem
delu in športnih dejavnostih; v socialnih odnosih pa ga navadno opisujejo kot
energičnost, podjetnost in agresivnost.
Avtorice Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2012) o negativnem stresu oziroma
distresu govorijo takrat, ko nek dogodek ali situacija pri posamezniku sproži intenzivne
občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze in strahu ter ko stres, povezan s tem dogodkom
ali situacijo, posameznika ohromi in mu škoduje. Ihan (2004) negativni stres tako
poimenuje zaradi povzročanja številnih bolezni, zlasti če traja dolgo časa ali se
nenehno pojavlja. Dolgotrajen stres povzroča škodo zaradi obremenitve organizma z
enostransko presnovo in dejavnostjo, kar povzroča vedno hujše neravnovesje v telesu
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
4
in končno razvoj bolezni (prav tam). Looker in Gregson (1993, str. 33) naštevata nekaj
značilnih preobremenitev, ki lahko porušijo ravnovesje stresa: opravljanje zahtevnih
nalog v hudi časovni stiski, prevzemanje zahtevnih zadolžitev in spoprijemanje z
nalogami, ki jim nismo kos, napredovanje na delovno mesto, ki presega naše
sposobnosti, nesorazmerje med dohodki in izdatki, zaskrbljenost zaradi morebitne
brezposelnosti ipd.
Glavna razlika med pozitivnim in negativnim stresom je, da se pri zdravem stresu
prilagodimo zlahka in hitro, pri škodljivem pa s težavo ali pa sploh ne (Jerman, 2005).
Spet lahko omenimo, da je zelo pomembno, kako človek ocenjuje tisto, kar učinkuje
nanj kot stresor, saj stresne situacije občutimo individualno zelo različno.
2.2.2 Endogeni in eksogeni stres
Peter Newhouse (2000, str. 19−21) ločuje vrsti stresa glede na izvor le−tega.
Stres, ki deluje od zunaj, avtor imenuje endogeni, drugi, ki deluje od znotraj (izvira iz
posameznika), pa poimenuje eksogeni stres.
Endogeni stres povzročajo stresne situacije, ki jih ustvari posameznik sam in se
jim tudi zlahka izogne. Newhouse (2000, str. 20) med takšne situacije našteva
neprimerno prehrano, pesimističen odnos do sveta, kajenje ipd. Najbolj razširjeni
dejavniki za eksogeni stres, ki jih Newhouse (prav tam) našteva, pa so povezani s
službo, delovnim časom, potjo na delo in domov. Na te stresne situacije lahko vplivamo
s povečano količino življenjske energije, saj bomo tako življenjske pogoje lažje sprejeli
in izkoreninili globinske vzroke stresa.
Notranji stres je mnogo bolj pomemben kot zunanji, ker naj bi bilo več stresorjev
notranjega vzroka. Za primer nam Newhouse (prav tam) podaja na izbiro prehrano, na
katero sami vplivamo (ali izberemo hamburger ali svežo solato), ki prestavlja endogeni
dejavnik in lahko povzroči mnogo več škode kot način, na katerega je bila hrana
pridelana (eksogeni dejavnik).
2.2.3 Naravni in umetni stres
Tretja delitev loči stres na naravni in umetni stres, pri čemer naravni stres pozna
vsako živo bitje, ki se v osnovi deli na obrambno reakcijo preživetja in prijeten stres.
Stres kot posledica občutja ogroženosti se pojavlja kot reakcija na nevarnost iz okolja
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
5
in ima nalogo obrambe, pobega ali napada. Stres je v tem primeru naravna reakcija in
ni škodljiva telesu, saj se telo po prenehanju nevarnosti samo uravnoteži na normalno
delovanje. Trstenjak (2005) za stres kot občutek ugodja pravi, da je prijetna stran
stresa, iz katere ljudje dobivajo motivacijo, energijo in ustvarjalnost.
Umetni ali škodljivi stres se pojavi, kadar zahteve presegajo naše sposobnosti. Je
stranski proizvod urejene družbe, ki nam vsiljuje vedno višje zahteve ter tako pogojuje
eno najhujših bolezni našega časa. Schmidt (2001) pravi, da se ta vrsta stresa pojavlja
zaradi preobremenjenosti:
· kot posledica resničnih omejitev iz okolja, na katere ne moremo vplivati, teh
omejitev pa nočemo oziroma ne zmoremo sprejeti kot dejstvo;
· kot posledica privzgojenih, namišljenih omejitev, ki nastanejo zaradi moralnih in
etičnih vrednost družbe, predsodkov in zastarelega mišljenja.
V tem poglavju smo spoznali tri glavne delitve stresa: pozitivni – negativni stres,
endogeni – eksogeni stres in naravni – umetni stres. Prva delitev nam pove, da je
doživljanje stresa (pozitivno ali negativno) odvisno od ocene posameznika. Druga
delitev pove, da je lahko vzrok za stres notranjega (endogeni stres) ali zunanjega
izvora (eksogeni stres). Tretja delitev je ravno tako pomembna, saj nam pove, da smo
poleg naravnega stresa, ki nastaja zaradi našega občutka ogroženosti, v naši pretirano
urejeni družbi ustvarili nov – umetni stres, ki se pojavlja zaradi preobremenjenosti.
Zadnja delitev stresa je za nas najbolj pomembna, ker opisuje glavni vzrok stresa v
današnji zahtevni družbi z vse večjimi zahtevami, zaradi katerih trpi naš raziskovalni
vzorec – učitelj.
2.3 Vzroki stresa
Spoznali smo, da je stres posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas
spremljajo v našem okolju in je prav zato neizogiben del našega življenja. Nekateri
posamezniki zaradi lastnih predstav zaznajo okoliščine kot zastrašujoče ali izzivne, ko
za to dejansko ni nobenega resničnega razloga (Jerman, 2005). Včasih pa so
okoliščine neodvisne od naše presoje in so objektiven vzrok stresa, kot so hude
življenjske preizkušnje oziroma udarci, ki se jim ni mogoče izogniti – treba se je
prilagoditi in jih poskušati premagati.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
6
Z našo raziskavo želimo raziskati najučinkovitejše načine spoprijemanja s stresom,
zato bomo v tem poglavju najprej raziskali vzroke stresa. V želji po lažjem razumevanju
vzrokov stresa smo le−te razdelili v dve skupini, in sicer:
1. vzroki stresa na delovnem mestu in
2. vzroki stresa, ki izhajajo iz domačega okolja.
2.3.1 Vzroki stresa na delovnem mestu
V delovnem okolju na posameznika delujejo različni dejavniki, ki povzročijo stres
na delovnem mestu, ki ga strokovno poimenujemo poklicni stres. Do nastanka
poklicnega stresa pride, ko zahteve dela presežejo ali preobremenijo osebne
prilagoditvene vire (Lazarus, Folkman, 1984, v Černigoj Sadar, 2002).
Sutherland in Cooper (1988, v Kovač, 2013, str. 30) razlikujeta šest dejavnikov
poklicnega stresa po naslednjih kategorijah:
1. notranji dejavniki,
2. delovne naloge,
3. vloga posameznika v organizaciji,
4. medsebojni odnosi,
5. kariera in
6. organizacijska kultura in klima.
Notranji dejavniki
Sutherland in Cooper (prav tam) uvrščata v to skupino stresorje, ki so povezani z
izvajanjem specifičnih nalog znotraj določenega poklica, delovnimi pogoji, delovnim
urnikom, gnečo, pomanjkanjem zasebnosti, visoko stopnjo hrupa, vibracijami, nihanjem
temperature, prepihom in pomanjkanjem svetlobe. Ti dejavniki, ki jih najdemo v
fizičnem delovnem okolju, imajo direkten vpliv na zaposlenega. Posledice vpliva fizičnih
stresorjev se kažejo na učinkovitost, produktivnost in delovni storilnosti ter zdravju tako
posameznika kot celotne organizacije (prav tam).
Delovne naloge
Zelo stresno lahko vpliva na posameznika prevelika ali premajhna količina in
kompleksnost dela, izmenično delo, dolgi delavniki, nove tehnologije, motenost dela ter
občutek nekompetentnosti (Sutherland in Cooper, v Kovač, 2013, str. 30). Tako se
posameznik pri optimalni stopnji delovanja počuti kreativno, mirno in motivirano. Pri
obremenitvah, ki so večje od zmožnosti posameznika, pa se pojavi občutek
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
7
izgorevanja, izpraznjenosti in utrujenosti (Sutherland, Cooper 2000, str. 69). Današnje
delovno življenje in povečane zahteve po storitvah zahtevajo večjo poklicno dejavnost
tudi čez noč, zato je izmensko in nočno delo povezano z višjimi stopnjami stresa,
vplivom na metabolizem, raven sladkorja v krvi, psihično učinkovitost, delovno
motivacijo ter na družinsko in socialno življenje (Černigoj Sadar, 2002, str. 93).
Vloga posameznika v organizaciji
Černigoj Sadar (2002, str. 93) meni, da kadar so vloge v podjetjih jasno
opredeljene in razumljene s strani zaposlenih in kadar so pričakovanja o teh vlogah
jasna in nekonfliktna, do stresa ne pride. Vendar se v praksi to le redko zgodi, ker se
vsaka vloga v podjetju podreja določenim zahtevam, ki se spreminjajo (prav tam).
Sutherland in Cooper (v Kovač, 2013, str. 31) sem uvrščata nejasnost in konfliktnost
vlog ter nejasno opredeljeno odgovornost posameznika. Do dvoumnosti vlog pride, ko
organizacije pogosto spreminjajo delovne odgovornosti zaradi prilagajanja
spreminjajočim se pogojem na trgu, konfliktnost vlog pa se pojavi, ko zaposleni čuti
nasprotujoče si zahteve iz ciljev in nalog, ki so povezane z njegovim delom (Černigoj
Sadar, 2002, str. 94). Stopnjo odgovornosti za druge Černigoj Sadar (prav tam) loči na
odgovornost za stvari in odgovornost za ljudi. Slednja se je pokazala za izredno
stresno še posebej pri delu managerja, ki je razdeljeno med dva cilja: zmanjšanje
stroškov za kadre na minimum na eni strani, na drugi pa skrb za varnost in stabilnost
dela podrejenih (prav tam).
Medsebojni odnosi
Eden najbolj stresnih vidikov v življenju je, učiti se, kako živeti z drugimi ljudmi
(Černigoj Sadar, 2002, str. 94). Neprimerni odnosi med sodelavci in vodstvenim
kadrom ter višjimi vodilnimi delavci so bistveni za zdravje tako za posameznika kot za
organizacijo (prav tam). Posameznik, ki je izoliran in čuti, da nima ustrezne podpore s
strani sodelavcev, podrejenih, nadrejenih, supervizorjev, družinskih članov ali
prijateljev, se zelo težko sooča s stresnimi situacijami (Sutherland, Cooper, v Kovač,
2013, str. 31).
Kariera
Zaposleni imajo ob sprejetju v službo določena pričakovanja glede napredovanja,
plače, varnosti zaposlitve ter avtonomije. Neizpolnjena pričakovanja tako privedejo do
izgube občutka samospoštovanja in pripadnosti, prav tako ima strah pred izgubo
zaposlitve negativen vpliv na posameznikovo psihično in fizično počutje (Sutherland,
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
8
Cooper, v Kovač, 2013, str. 31). Spremenjene organizacijske strukture in zmanjšanje
delovnih mest omejujeta priložnosti za napredovanje in varnost zaposlitve, ki sta
pomembna potencialna vira stresa (Cox et al, 2000, str. 71).
Organizacijska struktura in klima
Organizacijska kultura je mešanica vrednot, prepričanj, predpostavk, pomenov in
pričakovanj, ki so skupna članom določene skupine (Černigoj Sadar 2002, str. 95).
Predstavlja ustrezno vedenje, reševanje problemov, možnost odprte komunikacije,
podporo, medsebojno spoštovanje ter cenjenje. Predvsem za ljudi, ki na novo dobijo
zaposlitev, učenje in sprejemanje osnovnih predpostavk organizacijske kulture
predstavlja stresno preizkušnjo (prav tam). Sutherland in Cooper (v Kovač, 2013, str.
31) dodajata, da vir stresa predstavlja tudi preveč odločanja o stvareh, za katere se
posameznik ne čuti kompetenten.
Nadlegovanje in mobing na delovnem mestu
Treven (v Šarotar Žižek idr, 2013, str. 9) podobno kot Sutherland in Cooper zgoraj
našteva podobne dejavnike stresa na delovnem mestu. Dodaja pa še nadlegovanje
oziroma mobing na delovnem mestu, ki je tudi povzročitelj stresa in izhaja iz
medsebojnih odnosov. Vsak zaposleni lahko postane žrtev nadlegovanja. Dejavniki,
zaradi katerih se nadlegovanje pojavi, so kultura znotraj organizacije, nenadne
spremembe, negotova delovna mesta, slabi medsebojni odnosi, visoka zahtevnost
dela, pomanjkanje kadrovske politike in splošna prisotnost na delu (Evropska agencija
za varnost in zdravje na delovnem mestu, 2013). Posledice nasilja so pri posamezniku
zelo različne, in sicer lahko pride do izgube motivacije pri opravljanju dela, do stresa,
slabega telesnega in duševnega zdravja. Lahko pride tudi do post-travmatičnih
simptomov, kot so strah, fobije in težave s spanjem. Negativni učinki za organizacijo se
kažejo v povečani odsotnosti z dela, upadajoči motivaciji, zmanjšani storilnosti,
poslabšanju odnosov med delavci in delodajalci ter težava pri zaposlovanju novih
delavcev (prav tam).
Za večino zgoraj naštetih dejavnikov lahko rečemo, da je glavno doživljanje stresa
povezano z ogroženostjo človekove samozavesti in samospoštovanja ter bojaznijo
zaradi izgube socialne varnosti ali domačega zavetja (Jerman, 2005). Poleg tega pa
najpogostejše stresne okoliščine nastanejo v odnosih z ljudmi, še posebno na
delovnem mestu in doma.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
9
Stres na delovnem mestu povzroča neskladnost med osebo in njenim delom,
nasprotujoče si zahteve med vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna
stopnja nadzora nad delom in življenjem (Božič, 2003). Zahteve delovnega okolja ali
poklica presegajo sposobnost zaposlenih, da jih izpolnijo ali obvladajo. Poudariti je
potrebno, da do stresa na delovnem mestu prihaja tudi v povezavi s stresnimi dogodki
v zasebnem življenju. Zaradi tega ga ne moremo obravnavati le z vidika dela, ampak
moramo v obravnavo stresa na delovnem mestu vključiti tudi komponente izven dela in
v zasebnem življenju (prav tam).
2.3.2 Vzroki stresa iz domačega okolja
V domačem okolju smo lahko tako kot v delovnem okolju močno izpostavljeni
hudim pritiskom, ki vodijo do stresa. Vsak moteč dejavnik v domačem okolju, ki lahko
za nas postane nočna mora, moramo v dobro našega počutja in zdravja nemudoma
odpraviti (Rogelj, 2008, str. 9).
Bregar, Peterka Novak in Možgan (2011, str. 257−258) so dejavnike, ki povzročajo
stres v domačem okolju, razdelili na štiri kategorije:
1. bolezen zaposlenega ali družinskih članov,
2. negotovo socialno-ekonomsko stanje,
3. spremenjeno funkcioniranje družine in
4. odnosi v družini, ki lahko vodijo v konflikt.
Skozi raziskavo so ugotovili, da je najbolj obremenjujoč dejavnik za nastanek
stresa v domačem okolju bolezen zaposlenega ali družinskih članov. Kategorijo
socialno-ekonomsko stanje udeleženci raziskave navajajo kot močan dejavnik za
nastanek stresa, ki se v današnjem času le še poglablja. Stres predvsem povzroča
strah pred izgubo zaposlitve, premajhne plače za opravljeno delo in vzdrževanje članov
družine. Vzroke za spremenjeno funkcioniranje družine kot tretjo veliko skupino za
nastanke stresa v domačem okolju pripisujejo predvsem naravi svojega dela. Stres se
pojavi pri stalnem prilagajanju in krmarjenju med potrebami ožje in širše družine in
potrebami delovnega procesa. V neurejeno družinsko življenje in odtujenost od družine
vodijo neurejen delovni urnik, odsotnost od doma preko noči in vikendov. Udeleženci
raziskave z daljšim delovnim stažem pa navajajo tudi težave z odraščajočimi otroki in
skrb za njihovo prihodnost. Premalo pogovora in nerazumevanje med družinskimi člani
vodi v konflikte in prepire, kar nas pripelje v četrto kategorijo odnosi v družini (prav
tam).
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
10
Družina, ki naj bi bila najbolj intimna oblika socialnega okolja, lahko predstavlja
glavni vir stresa kot tudi socialne podpore (Helpful, 2003, v Bregar, Peterka Novak,
Možgan, 2011, str. 259). Vedeti moramo, da je ugotavljanje vzrokov stresa odvisno od
vsakega posameznika posebej, ker se vsak odzove glede na svoje izkušnje (Markelj,
2006, str. 17). Dom naj bi bil namenjen počitku in razbremenitvi organizma od vseh
pritiskov dela, zato si moramo domače okolje, v katerem živimo, urediti, kar se da
mirno. Pomembno je, da znamo ločevati med delom, domom in družino, ker se težave
največkrat pojavljajo takrat, ko delo nosimo domov oziroma težave, ki se tičejo družine,
s sabo na delo.
Z delitvijo vzrokov stresa na vzroke stresa iz delovnega okolja in vzroke, ki prihajajo
iz domačega okolja, smo želeli med drugim ugotoviti tudi povezavo med obema.
Delovno okolje, še posebej v današnjih časih, ko nas preganja kriza in pomanjkanje
denarja za osnovne življenjske potrebščine, je zelo velik povzročitelj stresa.
Posameznik se podreja svojemu delu, da bi ohranil svoje delovno mesto in tako
zagotovil dovolj sredstev za preživljanje svoje družine. Tako se pojavi delavnik, ki se
zavleče pozno v noč, neizpolnjena pričakovanja, strah pred izgubo službe, učenje
vedno bolj napredne tehnologije in občutek nekompetentnosti zaradi neobvladanja
le−te. Poleg tega se pojavljajo neopredeljene vloge v organizaciji, kjer posameznik ne
počne le tistega, kar zajema njegovo delovno mesto, temveč počne delo, ki je
namenjeno več posameznikom, vendar je zaradi krize ceneje, če to počne en in ne več
ljudi. Tu si lahko postavimo vprašanje, kako lahko takšen posameznik normalno deluje
v domačem okolju, ko iz službe prinese celo goro stresa in »polno glavo«. Na
vprašanje smo si odgovorili v drugem delu, ko smo ugotovili, da se stres v domačem
okolju pojavlja predvsem zaradi slabe komunikacije med družinskimi člani, ki vodi v
nerazumevanje, slabe odnose in prepire. Prišli smo do zaključka, da povezava med
dejavniki stresa v delovnem okolju in dejavniki stresa iz domačega okolja obstaja ter da
je od posameznika odvisno, kako bo prehajal med obema okoljema, ne da bi s tem
povzročal škodo enemu ali drugemu. Domače okolje je le okolje, kjer naj bi se
posameznik počutil varnega, ljubljenega in predvsem sproščenega, zato menimo, da je
pomembno, da se nauči, kako se učinkovito spoprijemati s stresom, da do hudih
posledic stresa ne bi prišlo.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
11
2.4 Posledice stresa
V prejšnjem poglavju smo spoznali različne vzroke stresa in ugotovili, da nas stres
praktično spremlja na vsakem koraku, tako doma kot v službi. Ugotovili pa smo tudi, da
se ljudje različno odzovemo na enake vrste stresorjev, zato je za nekatere
posameznike stresna reakcija pozitivna izkušnja za druge pa negativna. V tem poglavju
bomo zaradi naše usmerjenosti raziskave opisali posledice stresa, ki delujejo negativno
na posameznika in organizacijo.
2.4.1 Posledice stresa za posameznika
Odziv na stres ob krajših, obvladljivih izzivih (stresorjih) omogoča ohranjanje
preživetja organizma in pomembno prispeva k njegovemu razvoju. Tako se učimo in
prilagajamo izzivom nenehno spreminjajočega se okolja. Vendar pa enaki mehanizmi,
ki nam ob soočenju z nevarnostjo omogočajo preživetje, ob kronični izpostavljenosti
neobvladljivim stresorjem povzročijo bolezenska stanja (Meško, 2011). Treven (v
Šarotar Žižek idr, 2013), zaradi različnega odziva ljudi na stres, razvršča posledice
stresa za posameznika v tri skupine:
1. fiziološke posledice,
2. psihološke posledice in
3. vedenjske posledice.
2.4.1.1 Fiziološke posledice
Fiziološke posledice vključujejo spremembe, ki se začnejo dogajati v našem telesu
ob spopadih z velikimi zahtevami, ki smo jih komaj še zmožni izpolniti. Sem štejemo
naraščanje adrenalina, večji prehod krvnega sladkorja v krvni obtok, povečan srčni
utrip in krvni pritisk, hitrejše dihanje, napete mišice s pripravo telesa na odziv z akcijo
ter znojenje (Treven, v Šarotar Žižek idr, 2013, str. 22). Takšen odziv telesa nas
postavi v akcijo, da se branimo pred nevarnostjo. V primeru, ko pa telesna akcija ni
potrebna in nam nastala energija ostaja, obstaja velika možnost pojavljanja naslednjih
spodaj opisanih telesnih simptomov (prav tam).
Bolezni srca
Pojav je odvisen od več dejavnikov, kot so kajenje, prenapetost, krvni lipidi, tip
osebnosti in sladkorna bolezen, vsi pa so povezani s stresom. Najpogostejši vzrok
smrti so srčni napadi, ki so vodilni vzrok smrti v razvitih državah sveta v zadnjih
desetletjih; pogosto se pojavijo pri posebnih stresnih obremenitvah (dogodkih), kot so
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
12
žalovanje, nezaposlenost in neugledne zaposlitve, pri ljudeh s poudarjeno simpatično
aktivnostjo, ki zviša krvni pritisk in frekvenco srčnih utripov, kar lahko privede do
srčnega napada (Selič, 1999).
Bolečine v hrbtenici
Bolečine so lahko posledica preobremenitve, pretega in drugih poškodb. Zdravniki
menijo, da težave povzročajo krči mišic ob hrbtenici, ki so posledica stresa. Mišice, ki
obdajajo vrh hrbtenice in vratu, so eno prvih mest, kjer človek občuti močno napetost in
delujejo kot opozorilo, da je človek pod stresom (Treven, 2005, str 47).
Rana na želodcu
Rana na želodcu in dvanajstniku je klasična psihosomatska bolezen (Wolf, Wolf,
1943, v Treven, 2005). Posamezni ljudje se na stres odzovejo z večjo količino želodčne
kisline, ki pri daljši izpostavljenosti stresu povzroča rano na želodcu.
Glavobol
Eden od splošnih simptomov stresa, ki ga povzročajo krči obraznih in drugih mišic
glave. Glavoboli, ki so posledica stresa, lahko postanejo kronični in težko ozdravljivi.
Posebna vrsta glavobola je migrena, ki je lahko posledica stresa, zdravimo jo lahko s
hipnozo ali akupunkturo. Zelo učinkovita pri odpravljanju vseh vrst glavobola je
meditacija, ki pomaga človeku obvladati napetost, s tem pa tudi preprečiti glavobol
(Treven, 2005, str. 48).
Rak
Pri daljši izpostavljenosti stresu imunski sistem oslabi, kar znatno vpliva na pojav
raka (Markham, 1995, v Treven 2005). Razvije se predvsem pri ljudeh, ki ne morejo
premagati stresa v vsakdanjem življenju in pri katerih pojav enega ali več težavnih
dogodkov pomeni kapljo čez rob.
Kožne bolezni
So najbolj viden fiziološki simptom, ki se pojavi zaradi stresa. Za izpuščaje,
luskavico in akne se domneva, da so povezani s stresom (Treven, 2005). Spremembe
v kožnih celicah se pojavijo pri posameznikih, ki so bolj dovzetni za kožne bolezni,
takrat ko so čustveno napeti.
Visok krvni pritisk
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
13
Ena izmed sprememb v telesu zaradi stresnih okoliščin je visok krvni pritisk, ki
ostane visok, če se v takšnih okoliščinah ni potrebno odzvati s fizično akcijo, ki bi
odvečno energijo porabila (prav tam). S ponavljanjem stresnih okoliščin moramo
skrbeti za zmanjševanje krvnega pritiska, v nasprotnem primeru ta ostane visok.
2.4.1.2 Psihološke posledice
Psihološke posledice stresa so tesno povezane z vedenjskimi odzivi na stres.
Treven (v Šarotar Žižek idr, 2013, str. 27) sem uvršča družinske težave, nespečnost,
impotenco, depresijo, fobije, nočne more in sindrom izgorevanja.
Družinske težave
Družinske težave največkrat nastanejo zaradi kombinacije stresa doma in v
delovnem okolju (Treven, v Šarotar Žižek, 2013, str. 27), ki pogosto povzroča
nerazumevanje in nesoglasja v družini. Zakonska zveza predstavlja podporo pri
premagovanju stresa, lahko pa je dodaten izvor stresa in napetosti. Pri vzorcih
zakonov, kjer ni medsebojne podpore, je nezadovoljstvo še večje.
Nespečnost
Je zelo pogost pojav in je posledica strahov in skrbi v zvezi z napredovanjem,
konflikti na delu in v družini ter bolezni otroka, izmensko delo. Povzročajo ga tudi
uživanje pijač s kofeinom (kava, čaj, coca cola, čokoladni napitki…), čezmerno kajenje
in uživanje alkoholnih pijač (prav tam). Zaradi nespečnosti se zjutraj zbudimo utrujeni in
stres se lahko hitro ponovi.
Impotenca
Med psihološke posledice uvrščamo tudi impotenco, ki se pojavlja čedalje
pogosteje in nastaja zaradi utrujenosti in napetosti kot posledici stresa. Čeprav je
impotenca pogosta pri moških v srednjih letih, pa ta problem ni toliko povezan z njihovo
starostjo, ampak z odgovornostjo in napetostjo, ki jo moški v teh letih občutijo pri delu
in njihovi karieri (Treven, 2005).
Depresija
Pogost pojav je tudi depresija, ki se pojavi pri ljudeh, ki niso sposobni premagati
stresa in pogosto občutijo strah (Hyde, Cook, 2004, v Šarotar Žižek, 2013, str. 29).
Depresijo povzročajo dogodki v službi, kot so neuspel posel, premestitev na drugo
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
14
delovno mesto, napredovanje, ipd. ali dogodki na osebni ravni, kot so smrt partnerja ali
bolezen.
Fobije in nočne more
Strah lahko preraste v fobije, ki jih lahko človek občuti le v stanju prevelikega
stresa in jih ne zna razložiti, saj se lahko pojavijo v zvezi s stvarmi, ki jim v preteklosti
nikoli niso povzročale težav (Treven, 2005). Prav tako se lahko začnejo pojavljati
nočne more, če se človek ne razbremeni pred spanjem in ne zna obvladovati stresa
(prav tam). Zavedati se moramo, da nimamo veliko vpliva na prihodnost in ne moremo
spreminjati, kar se je že zgodilo, tako se ponoči ne bomo obremenjevali s takšnimi
mislimi.
Sindrom izgorevanja
Pod psihološke motnje spada tudi sindrom izgorevanja, ki se pojavlja pri
posameznikih, ki opravljajo poklice, v katerih je potrebno veliko osebne angažiranosti in
vlaganja v delo, pričakovanja glede izvedbe pa so velika (Šarotar Žižek, 2013). Po
Treven (v Šarotar Žižek, 2013, str. 30) so zgodnji simptomi izgorevanja (Treven, v
Šarotar Žižek, 2013, str. 30) zmanjšanje učinkovitosti, zmanjšanje iniciativnosti,
pojemanje zanimanja za delo, progresivno manjšanje sposobnosti za izvedbo dela pod
stresom, izčrpanost, utrujenost, glavoboli, težave z želodcem, izguba teže, nespečnost,
spreminjanje razpoloženja, hiter odziv z jezo, manjša tolerantnost, sumničavost,
občutek nebogljenosti. Pozne faze pa poskusi samozdravljenja (pomirjevala, alkohol),
povečana togost, spoštovanje lastnih sposobnostih, sposobnostih sodelavcev in
organizacije ter več časa namenjenega delu z veliko manjšo produktivnostjo.
2.4.1.3 Vedenjske posledice
Pri večji obremenjenosti s stresom se lahko pojavijo tudi spremembe v vedenju, ki
lahko vplivajo na zdravje. Primer takšnih sprememb so pogostejše kajenje, uživanje
večjih količin alkohola in drog, spremembe v apetitu in nagnjenost k nesrečam (Quick,
Quick, 1984, v Šarotar Žižek idr, 2013).
Kajenje lahko povzroča srčne napade, pljučnega raka, kronični bronhitis, angino in
druge bolezni, ki so med najpogostejšimi vzroki smrti ljudi v razvitih državah (prav tam).
Prekomerno uživanje alkohola povzroča cirozo jeter, telesne okvare pri
novorojenčkih, vpliva tudi na pojav samomorov (prav tam). Negativne posledice so
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
15
opazne tudi v ekonomiji in odnosih v družini. Stres v delovnem okolju je
najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na uživanje alkohola zaposlenih, zato je mogoče
posledice zaradi uživanja alkohola pri posameznikih obravnavati tudi kot bolezni,
povezane s stresom (Treven, 2005).
Alkoholizem je ena najbolj opaznih oblik uživanja drog, vendar pa tudi druge oblike
v zadnjih desetletjih povzročajo zaskrbljenost. Tu govorimo predvsem o drogah, ki
sproščajo, kot so marihuana in kokain ter o zlorabi predpisanih drog. Zdravniki, ki se
spopadajo z boleznimi zaradi stresa pri delu, opažajo vse večji razmah uživanja drog,
žal pa resnični obseg tega problema ni znan (prav tam).
Pod vedenjske posledice lahko vključimo tudi večjo dovzetnost za nesreče.
Posameznik, ki je pod vplivom stresa, je bolj dovzeten za povzročitev npr. prometne
nesreče s smrtnim izidom kot vozniki, ki niso pod stresom (Quick, Quick, 1984, v
Treven, 2005). Stres pa vpliva tudi na počasnejše okrevanje in na podaljšanje
človekove nezmožnosti za delo.
Do bolezni vodijo tudi motnje prehranjevanja, saj se ljudje lahko odzovejo na stres
z zmanjšanjem ali povečanjem teka in tako povzročajo prekomerno debelost,
anoreksijo, srčne bolezni, bolečine v hrbtenici in težave z dihanjem (prav tam).
Vsa ta dogajanja lahko vodijo do trajnih telesnih ali mentalnih bolezni. Pri tem ne
gre za to, da stres na delovnem mestu lahko spodbudi začetke specifične bolezni,
ampak gre bolj za neopazno in postopno izgubljanje zdravja (Černigoj Sadar, 2002, str.
85).
2.4.2 Posledice stresa za organizacijo
V mnogih podjetjih ljudje niso seznanjeni s posledicami stresa na delovnem mestu,
zato lahko sklepamo, da se premalo zavedajo posledic stresa. Stres na delovnem
mestu se pojavlja, kadar zahteve delovnega okolja presegajo sposobnosti zaposlenih,
da jih izpolnijo ali obvladajo. Določena raven stresa lahko poveča storilnost in ustvari
zadovoljstvo ob doseganju ciljev. Ko pa zahteve in pritiski postanejo preveliki,
povzročajo stres, kar je slabo tako za delavce kakor tudi za organizacijo, v kateri so
zaposleni (Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu, 2004). Prvi znaki stresa pri
posamezniku, ki se kažejo pri delu, so po Levovniku (2014, str. 28) občutek
preobremenjenosti, utrujenosti, neučinkovitost, neuspešnost, nedokončane naloge in
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
16
lotevanje vedno novih nalog, izguba perspektive, težave s koncentracijo, pomanjkanje
novih idej in odpor do dela.
Slabše telesno in duševno zdravje delavcev posledično neizbežno vodi do
slabšega delovanja celotnega podjetja. Na ravni podjetja se posledice stresa najprej
pokažejo na treh področjih (Levovnik, 2014, str. 36):
- sodelovanje,
- uspešnost,
- stroški.
Sodelovanje
Po Černigoj Sadar (2002, str. 85) se simptomi na nivoju organizacije kažejo kot
povečan absentizem (začasna zadržanost z dela), fluktuacija (pogosto menjevanje
kadrov), v konfliktih med menedžmentom in zaposlenimi ter drugih oblikah problemov
industrijskih odnosov ter slabim upravljanjem kakovosti. Levovnik (2014, str. 36) dodaja
še zamujanje, disciplinske težave, trpinčenje, agresivno komuniciranje in izolacijo.
Uspešnost
Levovnik (prav tam) sem vključuje zmanjšano storilnost ali kakovost
izdelka/storitve, nezgode, slabše odločanje, pogostejše napake. Meško (2011) poleg
teh dodaja še slabe rezultate, Pastirk (v Božič, 2012) pa še povečano mero zapuščanja
organizacije s strani kadrov in upad lojalnosti do organizacije.
Stroški
Stroškov, kot posledice stresa zaposlenih v delovnem okolju, ne moremo natančno
opredeliti, saj ni jasno določena numerična višina stroškov, katerih vzrok je stres,
temveč gre največkrat za ocenjene in predvidene višine stroškov (Meško, 2011).
Levovnik (2014, str. 36) sem uvršča povečane stroške za nadomestila, povečane
stroške zaradi izplačanih odškodnin ter izgubo dobrega imena podjetja.
Simptomi stresa lahko pripeljejo do pogostih in hudih nesreč, različnih oblik stavk,
apatije ter dezorganizacije.
O vplivu stresa na gospodarstvo in poslovno uspešnost govorita tudi Looker in
Gregson (1993, str. 87−88), ki za prispodobo podajata ledeno goro, pri kateri njen vrh
predstavlja podatke izgub zaradi stresa, ki jih lahko izračunamo (odsotnost z dela,
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
17
prezgodnja upokojitev, prezgodnja smrt, stroški zdravljenja) in podatke, ki jih
predstavlja preostali (večji) del ledene gore, ki se jih ne da izraziti v številkah – padec
miselnih sposobnosti, nagnjenost k nezgodam, skaljeni človeški odnosi, slaba
koncentracija, pristranske sodbe, neučinkovito upravljanje in vodenje, padec
ustvarjalnosti in pomanjkljive izvirnosti, počasne in neustrezne odločitve.
Stres vpliva na vedenja posameznikov, njihova občutja pa se širijo v okolje, kjer je
ta oseba zaposlena. Prav zato so stresni dogodki problem tako za posameznika kot
tudi za organizacijo, v kateri je zaposlen. Osebe, ki so pod vplivom stresa, so zelo
obremenjene in se zato težje zberejo pri svojem delu, te razmere pa vodijo do večjega
števila napak in poškodb, slabijo klimo v podjetju, zmanjšujejo učinkovitost in
produktivnost organizacije. Bolezni, povezane s stresom, pa dodatno zahtevajo
zdravljenje in s tem odsotnost zaposlenih z delovnega mesta, to pa pomeni dodatno
obremenitev drugih delavcev in tudi višje stroške dela (Višnikar, Meško, 2004, str. 4, v
Trstenjak, 2005).
2.5 Spoprijemanje s stresom
Spoprijemanje s stresom je proces, ki vključuje kognitivne in vedenjske poskuse
obvladovanja, zmanjševanja in vzdrževanja notranjih in zunanjih zahtev, ki so nastale
kot posledica stresne situacije (Folkman in Lazarus, 1988, v Kovač, 2013, str. 35). V
nadaljevanju bomo najprej predstavili, kaj pomeni strategija obvladovanja stresa, da
bomo lažje ugotovili, katere so tehnike obvladovanja stresa pri posamezniku in katere
strategije lahko uporablja organizacija.
2.5.1 Definicije strategij in mehanizmov obvladovanja stresa
Posameznik skuša obvladovati stres s številnimi transakcijami z okoljem. Ne gre
za osamljene, trenutne akcije, temveč za dinamičen proces nepretrganega ocenjevanja
interakcij med posameznikom in okoljem (Lazarus in Folkman, 1984, v Selič, 1999). Pri
strategijah spoprijemanja s stresom prevladujeta dve glavni usmeritvi, ki sta ju Folkman
in Lazarus (prav tam) poimenovala usmerjenost na problem in usmerjenost na čustva.
Na izbiro določene strategije močno vplivata situacija in kognitivna ocena le−te. Na
splošno pa problemsko usmerjene strategije prevladujejo pri obvladovanju stresa,
povezanega z delom (storilnostno, uveljavitveno področje), k emocijam usmerjene
strategije pa pri delovanju stresorjev, kakorkoli povezanih z zdravjem neke osebe (prav
tam).
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
18
Problemsko usmerjene strategije vključujejo socialne veščine (asertivnost,
intimnost, samorazkrivanje), ki aktivirajo socialno podporo, komunikacijo, pogajanja in
strukturiranje (zbiranje informacij o stresorju, premislek o razpoložljivih virih,
načrtovanje njihove izrabe, zavedanje vzrokov in posledic stresnega dogajanja) (prav
tam). Te strategije uporabljajo ljudje takrat, ko verjamejo, da so zahteve situacije ali
njihovi lastni viri spremenljivi.
Strategije, usmerjene k čustvom, so navadno povezane s ponovno oceno situacije.
V primeru, da ta ni primerna, nastopita izogibanje ali zanikanje (prav tam). Pri slednjem
gre za ignoriranje obstoja stresorja, izogibanje pa pomeni fizični odmik. Nekateri
posamezniki svoje čustvene odzive »kontrolirajo« z različnimi vedenjskimi postopki, kot
so pretirano uživanje alkohola in drog ter z zatekanjem k nadomestnim zadovoljitvam in
zaposlitvam – ukvarjanje s športom, gledanje televizije, intenzivni, količinsko bogatejši
socialni stiki. Takšno vedenje preusmerja pozornost (Sarafino, 1990, v Selič, 1999).
Začetek obvladovanja stresa se kaže v prepoznavanju vzrokov težav in merjenju
njihovega vpliva na posameznikovo ravnanje. Zaznavanje in odnos do sveta odločilno
vplivata na odzivanje. Battison (1999) meni, da posameznik stres najpogosteje
obvladuje z dvema mehanizmoma: obrambnim mehanizmom in mehanizmom zavestne
privolitve in sprejemanja. Pri prvem gre za podzavestno popačenost resničnosti v
upanju, da se bo položaj spremenil, ne da bi se bilo potrebno za to potruditi; drugi pa
omogoča prilagajanje spremembam in pogled na težave z distanco. Pri tem Battison
(prav tam) navaja štiri pomembne pristope pri spoprijemanju s stresom: spreminjanje
razmer (konkretne spremembe in dejanja za izboljšanje razmer), izboljševanje
zmožnosti za obvladovanje stresa (učenje novih veščin, kot so samopotrjevanje ali
sprostitvene tehnike), spreminjanje zaznavanja položaja (spodbuja k drugačnemu
dojemanju različnih pritiskov, v katerem naj bi namesto groženj posameznik videl
izzive) in spreminjanje vedenja (zahteva veliko časa, saj gre za spreminjanje
vsakdanjih navad, upočasnitev ritma življenja, ipd.).
Strategije za obvladovanje stresa so torej načini, s katerimi posameznik oceni
nastalo situacijo, svoje zmožnosti in možnosti prilagoditve situacije po zmožnostih.
Posameznik se mora zavedati, da lahko že pred nastankom stresne situacije naredi
veliko »predpriprav« na stres oziroma se le−tem izogne. Avtorji zgoraj naštevajo
različne spremembe, kot so dobra telesna pripravljenost, optimistični pogled na svet,
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
19
sprememba prehrane, izogibanje situacijam, za katere vemo, da presegajo naše
zmožnosti ipd., vendar se lahko s pomočjo vseh lažje soočamo s stresom in stresnimi
dogodki. V naslednjem poglavju bomo opisali tehnike obvladovanja stresa, ki jih
posameznik lahko uporablja v stresnih situacijah ali kot preventivo pred stresom.
2.5.2 Tehnike obvladovanja stresa pri posamezniku
Posameznikova zaznava stresorja je, kot smo že omenili zgoraj, vedno določena z
interakcijo med stresnim dogodkom, okoljem in posameznikom ter z njegovo oceno
posledic delovanja stresorjev. Avtorice Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2012, str. 15) so
mnenja, da je treba ukrepe za premagovanje stresa načrtovati na vseh treh nivojih in
upoštevati medsebojne vplive ter lastno razlago določenega dogodka.
Prvi nivo, o katerem pišejo, je sprememba okolja in njegovih zahtev, ki vključuje
kratkoročno (začasna menjava kraja bivanja, sprememba okolja) ali dolgoročno
(menjava delovnega mesta, prebivališča, prostora ali kraja, ki nam povzroča stres)
rešitev (prav tam).
Drugi nivo vključuje spremembo sposobnosti spoprijemanja in podporo že
pridobljenim sposobnostim spoprijemanja. Sem uvrščamo pogovore o raznih stresnih
dogodkih in težavah, izobraževanja in treninge spoprijemanja, učenje novih veščin
(nova prostočasna dejavnost), ukvarjanje s športom, prepoznavanje stresnih
simptomov (pospešen utrip srca, potenje dlani ipd), prepoznavanje različnih vrst stresa
(pozitiven, negativen) in razlikovanje koristnega in škodljivega stresa (prav tam). Pri
zadnjem je pomemben pomen zavedanja, da je tudi negativen stres koristen.
Pomembno je učenje različnih strategij spoprijemanja in prepoznavanja ter
primernost uporabe različnih strategij v različnih okoliščinah. Na primer izogibanje ali
beg od stresorjev (beg v uživanje alkohola/kajenja, sedenje pred televizijo ipd.) je sicer
ena izmed strategij spoprijemanja, ki običajno ni učinkovita (prav tam). Negativne
posledice strategij nosi posameznik in so večje od koristi. Pomembno je, da se
naučimo različnih strategij spoprijemanja na različnih ravneh delovanja: telesni, miselni
in čustveno – vedenjski (prav tam).
Telesna raven (prav tam): vključuje sproščanje mišične napetosti z različnimi
fizičnimi dejavnostmi, ki vplivajo direktno na stresne odzive: sproščanje, trebušno
dihanje, telovadba, hoja v krogu, ples, različne masažne tehnike, poslušanje glasbe,
pogovor s prijateljem, risanje, pisanje, druženje s hišnim ljubljenčkom.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
20
Raven misli (prav tam): vključuje spreminjanje misli, stališč, prepričanj,
samogovorov, ki se nanašajo na stresne dogodke, na primer: menjavanje negativnih
misli o samem sebi z alternativnimi nevtralnimi ali pozitivnimi mislimi; učenje dobrega
počutja, potem ko opravimo neko nalogo primerno ali »dovolj dobro« (namesto da od
sebe in/ali drugih pričakujemo popolnost); samopoučevanje (narekujemo si navodila za
izvedbo naloge); reševanje težav (lahko tudi v skupini – po korakih naredimo načrt
reševanja: težavo najprej natančno opišemo, nato poiščemo rešitve in eno izberemo,
na koncu pa to rešitev izvedemo po posameznih korakih); vaja in simulacija okoliščin,
ki povzročajo stres; učenje praktičnih tehnik obvladovanja (na primer delitev večje
naloge na več manjših) ipd.
Raven čustev in vedenja (prav tam): vključuje samokontrolo vedenja (izražanje
naših občutkov vljudno in odločno: »Jezi me, kadar kričiš name.«); trening asertivnosti
(učenje odločnega vljudnega zastopanja svojih interesov in stališč); trening socialnih
veščin (učenje vedenja in sporazumevanja v različnih skupinah in z različnimi ljudmi, s
tem pa nam raste samozavest) in izgrajevanje mreže prijateljev, ki nam pomagajo
premagovati težave na pozitiven način. Tu lahko vključimo še načrtovanje in boljšo
organizacijo delovnega in prostega časa.
Zadnji, tretji nivo (prav tam) vključuje spremembo ocene situacije, na katero
vplivamo z zmanjševanjem nasprotja med zahtevami okolja in posameznikovimi viri
spoprijemanja (prve skušamo zmanjšati, druge pa povečati). Pri tem nam lahko
pomagajo že opisane strategije spoprijemanja s stresom na ravni misli.
V nadaljevanju poglavja bomo poleg zgoraj naštetih tehnik omenili še nekaj tehnik,
ki jih lahko uporabimo za spoprijemanje s stresom ter jih podrobneje opisali.
Tako avtorica Treven (Šarotar Žižek, idr., 2013) našteva več različnih tehnik za
premagovanje stresa. Prva izmed njih je fizična aktivnost (telesna vadba, hoja, tek,
aerobika, plavanje, jahanje, kolesarjenje), ki jo omenjajo tudi Dernovšek, Gorenc,
Jeriček (2012, str. 15) in je za mnoge ljudi pomemben del življenja, saj je telesna vadba
dobra zaščita pred stresom in s stresom povezanimi boleznimi. Zelo je pomembna
rednost, saj se le tako izboljša splošno počutje in učinkovitost pri delu. Ljudem, ki so
tekmovalni pri delu, so odsvetovane tekmovalne fizične aktivnosti, saj tako samo
prenašajo stres z dela na tekmovalnost med sodelavci.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
21
Na fizičnih vajah temelji tudi tehnika postopnega mišičnega sproščanja, ki jo
lahko uporabimo za odpravljanje mnogih motenj, kot so anksrioznost, nespečnost,
glavobol, bolečine v hrbtu in hipertezija (Youngs, 2001). Ta tehnika pomeni
zategovanje in sproščanje vsake mišične skupine. S takim sproščanjem se zavemo
vloge telesnega mišičevja pri odgovoru za stres (prav tam).
Meditacija je ena izmed tehnik premagovanja stresa (Treven, v Šarotar Žižek, idr.,
2013), ki pripomore k fizičnemu in duševnemu blagostanju. Zdravniki jo priporočajo za
lajšanje mnogih bolezni povezanih s stresom, kot so na primer bolezni srca, težave z
dihanjem in z želodcem. Tehnika meditacije je učinkovita metoda za psihično umirjanje
in sproščanje. Zajema razmišljanje, poglabljanje v problem, hkrati pa predstavlja
tehniko obvladovanja in kontroliranja človekovega uma in misli (Tušak, Masten, 2008).
Meditacija posameznika uči nadzirati misli in čustva ter omogoča pomoč pri reševanju
problemov, saj usmeri misli na problem (prav tam). Poznamo več vrst meditacij:
dihalne, analitične in zdravilne skupinske meditacije.
Joga je metoda, s katero lahko obvladujemo stres na telesni in duševni ravni
(Treven, v Šarotar Žižek, idr., 2013). Je najstarejši sistem osebnostnega razvoja na
svetu, ki zajema telo, um in duha, ki je sestavljen iz fizičnega (dihalne in telesne vaje
ter položaji) in psihičnega dela (meditacija).
Omenjena je tudi zdravstvena hipnoza, ki pri človeku povzroči spremenjeno
stanje zavesti, za katero je značilna izjemna sprostitev in velika dovzetnost za sugestije
(Sachs, 1982, v Šarotar Žižek, idr., 2013).
Poleg hipnoze lahko uporabljamo avtogeni trening, ki je vrsta meditacije, pri
kateri posameznik doseže nadzor nad svojimi fiziološkimi procesi z določenimi vajami
pod nadzorom terapevta (prav tam). Avtogeni trening je tehnika (Tušak, Masten, 2008),
ki zahteva dolgotrajno, vendar časovno relativno kratko vadbo. Sestavljena je iz šestih
vaj, od katerih ima vsaka svoje geslo, ki ga posameznik skoncentrirano ponavlja: vaja
za težo, vaja za toploto, vaja za srce, vaja za dihanje, vaja za život in vaja za glavo. Po
koncu vsakega treninga se morajo ukazi preklicati (npr. roka je čvrsta).
Biofeedback metoda sproščanja je metoda, pri kateri se uporabljajo pripomočki in
naprave za sprotno preverjanje telesnih odzivov, ki jih sproži stresna reakcija, npr.
srčnega utripa. Uporabnik lahko sproti nadzoruje stopnjo stresne reakcije in
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
22
sprostitveno stanje (Looker, Gregson, 1993). Biološki vzvratni učinek je zelo koristen
predvsem pri učenju tehnik sproščanja, saj sta z njegovo pomočjo napredek in
sproščenost takojšnja. Bistvo tehnike pa je, da se posameznik nauči sproščanja, kot
pomoč pa ima stalno povratno informacijo.
Dihalne tehnike od posameznika zahtevajo pravilno dihanje in sproščujoče
globoko dihanje, ki sta tudi sestavna dela vseh tehnik sproščanja. Z vajami za urjenje
pravilnega in sproščujočega globokega dihanja se reducira občutek nelagodja, slabo
počutje in škodljivi stres, ki so pogoste posledice nepravilnega dihanja (Tušak, Masten,
2008).
Vizualizacija oziroma vidno predstavljanje je tehnika, ki ji lahko rečemo tudi
vodena domišljija in je primerna za doseganje zmanjševanja duševne napetosti in
njenega nadzorovanja (Youngs, 2001). S predstavljanjem sprožamo sproščujoče,
pomirjujoče, pozitivne prispodobe in misli ter se tako sprostimo.
K tehnikam spoprijemanja s stresom uvrščamo tudi zadostno količino spanja,
prehranjevalne navade in upravljanje s časom, s katerimi se srečujemo vsak dan in
močno vplivajo pri soočanju s stresom.
Večina znakov, ki so povezani s stresom, izgine, ko je odstranjen vir stresa ali ko
čustvene težave minejo, kronični problemi pa zahtevajo strokovno pomoč (Youngs,
2001). Pri resni depresiji ali pretirani zagnanosti za delo, čustvenih ali družinskih
problemih, zlorabah drog ali alkohola lahko pomaga le strokovnjak, ki bo pomagal
oceniti situacijo. Dober psihoterapevt lahko pomaga premostiti trenutno krizo in nauči
nove spretnosti za kasnejšo uporabo. Youngs (prav tam, str. 89) dodaja, da je
zavestno sproščanje izjemno učinkovito proti napetosti, pomaga omiliti stres in
obvladati stresne reakcije, zmanjšuje neprijetne občutke ter odpravlja škodljive
posledice stresne reakcije. Pri posledicah stresa gre za postopno izgubljanje zdravja,
zato so včasih posledice vidne šele, ko je že prepozno. Stroške posledic pa plačajo
tako posamezniki kot okolje, v katerem živimo – od družine do sodelavcev in
organizacije, v kateri delamo. Zato je pomembno, da stres prepoznamo in se
spoprimemo z njim že ob prvih znakih.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
23
2.5.3 Strategije za spoprijemanje s stresom na ravni organizacije
Iz organizacijskega vidika ima stres na vseh ravneh resne posledice za uspešnost.
Potencialno stresno ogrožene organizacije so tiste, ki so velike, birokratske, v katerem
so formalno predpisana pravila in predpisi, tiste, kjer obstaja konflikt med stališči in
posamezniki, kjer se od posameznikov pričakuje delati nadure, kjer je splošna kultura
opredeljena kot neprijazna, kjer ni podana nobena pohvala in tam, kjer lahko nastane
konflikt med delom in zunanjimi interesi, na primer družino (Stranks, 1992, str. 96).
Prav zato je potrebno, da organizacije naredijo določene stvari v smeri zmanjševanja
stresa na delovnem mestu. Organizacija mora najprej prepoznati vzroke in simptome
stresa na vseh ravneh in se nato odločiti, da bo glede tega nekaj ukrenila (prav tam).
Prepoznati mora skupine, ki zaradi stresa slabo vplivajo na delo. Pregledati mora
ocene intervjujev oziroma vprašalnikov za ugotavljanje vzrokov stresa ter narediti
analizo problemskih območij. Sledi odločitev o ustreznih strategijah, npr. usposabljanje
za upravljanje s časom in upoštevanje programa za obvladovanje stresa ob zgoraj
navedenih dejavnikih.
Leta 2004 so evropski socialni partnerji podpisali Okvirni sporazum o stresu v
zvezi z delom, katerega cilj je zagotoviti delodajalcem in delavcem ogrodje za
prepoznavanje in preprečevanje ali reševanje problemov stresa, povezanega z delom
(Inštitut za razvoj in inovacije, 2012). Sporazum je veljal za eno izmed podlag, na
osnovi katerih so bile pripravljene spremembe zakona o varnosti pri delu, ki med
drugim prinaša tudi novosti na področju promocije zdravja in obvladovanja
psihosocialnih tveganj na delovnem mestu (prav tam).
Svetovna zdravstvena organizacija (Neira, 2009, v Stare, 2012, str. 30) opozarja
na nujnost spremembe pojmovanja zdravja zaposlenih. Pojmovanje »zdravje za delo«,
ki je zastarelo, zamenjuje pojmovanje »zdrav zaposleni« in narekuje spremembe
fokusa pri skrbi za zdravje zaposlenih (prav tam):
· aktivnosti, ki promovirajo zdravje na delovnem mestu, naj se razširijo tudi na
družine zaposlenih in skupnost,
· osredotočenost na težave z zdravjem, povezanih z delom, naj se razširi na
vse vidike zdravja,
· aktivnosti promocije zdravja, namenjene zaposlenim v delovnih razmerjih, naj
se razširijo tudi na samozaposlene in neformalno zaposlene,
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
24
· pojmovanje, da je za zdravje zaposlenega odgovoren le delodajalec, je
napačno. Za ohranjanje zdravega zaposlenega morajo biti motivirani vsi
vključeni v delovni proces (zavarovalnice in druge ustanove, tudi država),
· zdravje ne sme biti premet pogajanja med zaposlenim in delodajalcem, ampak
brezpogojna pravica.
Obvladovanje stresa pri delu predstavlja enega izmed pomembnejših izzivov pri
zagotavljanju zdravja zaposlenih ter tudi »zdravja« same delovne organizacije –
podjetja (Levovnik, 2014, str. 15). Upravljanje s stresom v delovni organizaciji je niz
aktivnosti, ki jih izvaja vodstvo z namenom zmanjšanja pojavljanja vzrokov stresa v
delovni organizaciji in priprave zaposlenih za uspešno soočenje z neizbežnim stresom
z namenom, da bi bile njegove posledice čim manjše tako za posameznika kot za
organizacijo (Inštitut za razvoj in inovacije, 2012). Organizacije lahko pomagajo
zaposlenim pri obvladovanju stresa predvsem na dva načina – z uvedbo strategij za
nadzor dejavnikov, ki povzročajo stres, ter z različnimi programi, ki pomagajo pri
vzdrževanju dobrega počutja zaposlenih in delujejo kot preventiva (Treven, 2005, str.
75).
K upravljanju s stresom v delovni organizaciji lahko pristopimo z intervencijo na
treh ravneh - primarni, sekundarni in terciarni (Inštitut za razvoj in inovacije, 2012).
Preglednica 1: Upravljanje s stresom v delovni organizaciji na treh ravneh
Tip intervencije Cilj Ukrepi
Primarna
Ugotavljanje in odpravljanje
vzrokov stresa.
Odstranitev tveganj z
ustvarjanjem zdravega,
varnega in spodbudnega
delovnega okolja.
Zagotavljanje dobre
organizacijske kulture in
klime.
Zagotavljanje varnega in
zdravega delovnega okolja.
Redna analiza tveganj za
razvoj stresa.
Sekundarna
Učenje posameznika, kako
naj se spopada s stresom.
Obvladovanje tveganj z
izobraževanji in
usposabljanji ter
spodbujanjem zaposlenih k
aktivnemu sodelovanju v
programih krepitve zdravja.
Izobraževanja in
usposabljanja o tehnikah
sproščanja, spoprijemanju
s stresom, organizaciji
časa, reševanju konfliktov
in podobno.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
25
Program podpore
zaposlenim in drugi
programi krepitve zdravja.
Terciarna
Pomoč posameznikom, ki
so žrtve stresa.
Minimizacija posledic
stresa z ustrezno podporo
in pomočjo zaposlenim.
Programi rehabilitacije.
Svetovanje in strokovna
pomoč za zaposlene.
Primarna intervencija ima preventivni namen in je usmerjena k zmanjševanju in
odpravi virov stresa. Njen namen je s spreminjanjem razmer preprečiti stres na
delovnem mestu in odpraviti vzroke, ki ga povzročajo. Sekundarna intervencija pomaga
posameznikom, skupinam in organizacijam prepoznavati odzive na stres in njihove
simptome. Z izobraževanjem in treningom naj bi posameznik razvil strategijo
spoprijemanja s stresom ter povečal lastno odpornost proti njemu. Terciarna
intervencija je namenjena posameznikom, ki so zaradi izpostavljenosti stresu in
napetosti potrebni zdravljenja ter so zboleli za s stresom povezanimi boleznimi.
Strategije in ukrepe za preprečevanje ter odpravljanje stresa in njegovih negativnih
posledic v delovnih organizacijah delimo v dve skupini (prav tam): individualne in
organizacijske.
Individualni ukrepi so usmerjeni v posameznika in njegovo izboljšanje reagiranja
na stresorje. Primeri individualnih ukrepov upravljanja s stresom so programi za
izboljšanje telesnega in duševnega zdravja zaposlenih, redni zdravstveni pregledi
zaposlenih, izboljšanje pogojev dela, omogočanje možnosti usklajevanja dela in
družine, osveščanje zaposlenih o stresu, njegovih negativnih posledicah in načinih za
njegovo obvladovanje (članki, zloženke, plakati, videi ipd.), programi individualne
pomoči za zaposlene kot so svetovanja, psihoterapije za reševanje težav, izzvanih s
stresom, in program podpore zaposlenim, programi usposabljanja za obvladovanje
stresa (učenje sprostitvenih tehnik, učenje asertivnosti, učenje učinkovitega reševanja
konfliktov), ipd. (prav tam).
Organizacijski ukrepi pa so usmerjeni v delovno organizacijo in odpravljanje
vzrokov poklicnega stresa (prav tam). Primeri takšnih ukrepov so spremembe
organizacijske strukture od formalizma, centralizacije in hierarhije k večji
decentralizaciji, avtonomiji in fleksibilnosti (gre za organizacijo, ki jo sestavljajo manjše
organizacijske enote); ocena tveganj delovnega mesta, izboljšanje pogojev dela ter
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
26
odpravljanje vseh dejavnikov, ki povečujejo število nesreč pri delu; vlaganje v zdravje
zaposlenih (infrastruktura za rekreacijo zaposlenih, ergonomsko oblikovana delovna
mesta, programi krepitve zdravja zaposlenih ipd.); jasna določitev vlog vseh
zaposlenih; spoštovanje predpisov, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu;
participacija pri odločanju; spremembe v organizacijski klimi, od birokratske h kreativni
kulturi, za katero so značilni zaupanje med zaposlenimi, timsko delo, sodelovanje in
podpora (prav tam). Pomembna so jasna pričakovanja, standardi obnašanja in
uspešnosti. Vse to omogoča, da se posameznik brez večjih frustacij sooča z delovnimi
izzivi in jih tudi uspešno rešuje. Razvoj kariere pomeni obstoj možnosti za individualen
razvoj, zadovoljevanje kariernih ciljev ter stalno izpopolnjevanje kompetenc, vse to pa
zmanjšuje individualne frustacije in stres. Dvosmerna, odprta komunikacija, posebej
med vodjo in sodelavci kot tudi v celotni organizaciji, odpravlja mnoge izvore stresa.
Dostop do pomembnih informacij odpravlja nepotrebne frustracije zaposlenih, ki so
posledica občutka, da mu ne zaupajo oziroma da pred njim skrivajo informacije.
Masclach in Leiter (1997, v Nahtigal, 2009, str. 24) sta tudi raziskovala možne
načine obvladovanja stresa v organizaciji in poleg zgoraj naštetih dodajata še ustrezno
stimulacijo, dajanje pohval in nagrad, povečanje plač, omogočanje možnosti pravilne
prehrane ter cenjenje in upoštevanje zaposlenega in njegovega dela, ki močno
pripomorejo k manj stresnemu delovnemu okolju.
Omenjene strategije posredno prinašajo spremembe v klimo delovne organizacije,
zato je pomemben dober razmislek in preučitev njihovega vpliva na zadovoljstvo
delavcev in povezanost delovnih skupin še pred vpeljavo (Berger, 2010). Pomembna je
izbira takšnih metod, ki so usmerjene na formalni del delovne organizacije (delo in
naloge) in neformalni del (medsebojna komunikacija).
Ukrepi za obvladovanje stresa so vsekakor strošek za delovne organizacije, toda
strošek predstavljajo tudi zaposleni, ki so na delu pod stresom. Ob dobro zasnovanih in
izpeljanih ukrepih se investicija delodajalcu dolgoročno gledano ne le povrne, temveč
mu prinaša tudi dobiček na račun zmanjšanega absentizma, prezentizma in fluktuacije
ter povečanje produktivnosti zaposlenih.
2.6 Poklicni stres pri učiteljih
To poglavje namenjamo stresu, ki ga učitelji doživljajo v svojem poklicu, zato mu
lahko rečemo tudi poklicni stres. Veliko je vprašanj, če je stres pri učiteljih res tako velik
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
27
problem, vendar je kljub temu dvomu danes narejenih že toliko raziskav, da lahko
rečemo, da je stres med učitelji res prisoten in si ga učitelji niso izmislili. V prejšnjih
poglavjih smo pisali o vzrokih stresa na splošno, tu pa bomo poskušali povzeti
ugotovitve nekaterih avtorjev, ki so raziskovali stres v učiteljskem poklicu.
2.6.1 Doživljanje stresa pri učiteljih
Raziskovalce stresa pri učiteljih je zanimalo, kako učitelji dojemajo svoj poklic - ali
v njem uživajo ali jim povzroča preglavice. Po že narejenih raziskavah smo primerjali
doživljanje stresa pri učiteljih v tujini in v Sloveniji.
Študija stresa angleških raziskovalcev Johnsonsa, Cooperja, Cartwrighta,
Donalda, Taylorja in Milleta (2005) je zajemala 25.000 delavcev različnih poklicev. Z
njo so primerjali stresnost šestindvajsetih različnih poklicev, med njimi tudi učiteljskega.
Poklice so primerjali na področjih telesnega zdravja, splošnega psihičnega počutja in
zadovoljstva z delom (prav tam). Učiteljski poklic je bil prepoznan kot stresen, kar se je
na razvrstilni lestvici poklicev odrazilo z drugim mestom glede slabega telesnega
zdravja in slabega psihičnega počutja ter s šestim mestom glede delovnega
nezadovoljstva (prav tam). V Sloveniji pa je Depolli leta 1999 ugotavljala stopnjo stresa
pri učiteljih in ugotovila, da približno 40 odstotkov učiteljev doživlja zmeren stres, ki jih
že ovira pri delu, skoraj 10 odstotkov učiteljev pa doživlja visoko stopnjo stresa, ki
kaže, da je njihovo funkcioniranje že resno ogroženo (Depolli, 1999, v Slivar, 2013).
Slivar (2009) je s svojo raziskavo leta 2003 ugotovil, da ni pod stresom 9,6 odstotka
učiteljev, zmerno pod stresom je 56,4 odstotka učiteljev in močno pod stresom 29,8
odstotka učiteljev. Leta 2008 je izpeljal še eno raziskavo in ugotovil, da je skoraj
polovica (45,2 odstotka) učiteljev zaradi dogajanj na šoli pod močnim oziroma izjemnim
stresom. Tu moramo upoštevati dejstvo, da je bila raziskava izvedena maja, ko
navadno naraščajo občutki stresa zaradi približevanja konca pouka (Slivar, 2013).
V učiteljskem poklicu je zelo majhen odstotek posameznikov, ki svojega poklica ne
jemljejo kot stresnega oziroma jim poklic ne povzroča težav s stresom. Tako je v tujini
učiteljski poklic pristal med prvimi mesti na lestvici stresnih poklicev. V Sloveniji ni bilo
narejene raziskave, kjer bi primerjali poklice po stresnosti, vendar glede na rezultate
raziskav o stresnosti učiteljskega poklica verjamemo, da bi se tudi pri nas uvrstil tako
visoko.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
28
2.6.2 Vzroki stresa pri učiteljih
Kljub vsem raziskavam in podatkom se še vedno veliko ljudi sprašuje, kaj je tako
stresnega pri delu učitelja, da ga strokovnjaki, ki proučujejo stres pri učiteljih,
postavljajo tako visoko na lestvici stresnih poklicev. Nadaljevanje poglavja prav zato
namenjamo proučevanju vzrokov stresa, ki jih srečujejo učitelji v svojem poklicu, saj je
za obvladovanje stresa najprej pomembno, da ugotovimo, kje se nahaja vzrok težav,
če se želimo učinkovito spoprijeti z njim.
Travers in Cooper (1996) opozarjata na preobremenjenost učiteljev zaradi
prevelikega števila učencev in posledične heterogenosti razredov. Ta dejavnik zahteva
več načrtovanja pouka in natančnejše, dolgotrajnejše preverjanje ter ocenjevanje
znanja (prav tam). Avtorja menita, da obstajata tudi močna povezava med
preobremenjenostjo in časovnim pritiskom, ki je posledica zahtev izvajanja učnih
načrtov in drugih šolskih pravil (pridobivanje ocen, poprava kontrolnih nalog, testov
znanja v določenem časovnem obdobju ipd.). Njuna raziskava iz leta 1996, s katero sta
raziskovala stres na vzorcu 1790 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, je
identificirala deset faktorjev učiteljevega stresa: interakcija učitelj – učenec, vodenje in
organizacija šole, preštevilni razredi, spremembe v vzgoji in izobraževanju,
ocenjevanje učiteljev, vodenje, nizek status, nadomeščanje, možnost izgube službe in
nejasnost učiteljeve vloge (prav tam).
Youngs (2001) prav tako navaja stresorje, s katerimi se učitelji dnevno srečujejo.
Tako kot Travers in Cooper zgoraj, omenja stres zaradi interakcije učitelj-učenec, in
sicer zaradi discipline v razredu, težavnosti zadovoljitve vseh želja otrok zaradi njihove
različnosti in samega odnosa z njimi. Obremenjenost učiteljev s strani vodstva,
predvsem v prekinjanju dela zaradi delovnih obiskov, administrativnih odločitev in tudi
zaradi nezadostne avtonomije in avtoritete v razredu, je ugotovila tudi Youngs (prav
tam). Dodala pa je stres zaradi strahu pred nezadovoljstvom svojih pričakovanj
oziroma pričakovanj drugih, stres zaradi neizraženosti osebnih vrednot in neopaznosti
rezultatov osebnega dela, neizpolnjenih osebnih potreb po višjem statusu, večjem
spoštovanju, priznanju nadrejenih in želji po napredovanju (prav tam). Opazila je tudi
stres zaradi občutka nekompetentnosti zaradi starosti in težkih življenjskih izkušenj ter
zaradi strahu pred vedno težjim komuniciranjem z otroki (prav tam). V učitelju pa se
dogajajo tudi notranji konflikti zaradi strahu pred oceno okolice, pred novimi učnimi
metodami in zaradi dvoma v lastno učinkovitost. Vedno bolj se pojavlja stres zaradi
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
29
spoznanja, da učiteljski poklic ni dovolj cenjen, starši pa imajo vedno večja
pričakovanja do učitelja (prav tam).
V slovenskem prostoru Kobolt (1993, str. 35−37) prav tako opozarja na stresorje,
kot so slabi delovni pogoji, ki so povezani z neustreznimi bivalnimi prostori za ljudi in
delo, pomanjkanje zasebnosti in prostorov za strokovne delavce, nedoslednost in
nejasnost v opredeljevanju poklicne vloge, konflikt med posameznimi deli poklicne
vloge, odgovornost za druge ljudi (kot sama po sebi stresogena dejavnost), slabi
delovni odnosi v ustanovi, minimalna participacija v upravljanju in določanju
organizacijskih potekov dela, minimalne možnosti poklicne kariere, izmensko delo in
nepredvidljive reakcije učencev. Do podobnih rezultatov je prišla tudi Depolli leta 1999
(v Slivar, 2013), ki je z raziskavo ravno tako ugotovila stres zaradi interakcije učitelj-
učenec, delovne preobremenjenosti in kompleksnosti dela, pomanjkljivosti socialne
opore na delovnem mestu, nezadovoljstva s poklicnim statusom, zahtevane
samostojnosti pri izvedbi učnega procesa, nediscipliniranosti učencev in zaradi
kognitivnih, emocionalnih in motivacijskih primanjkljajev učencev. Leta 2008 je Sindikat
vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije izvedel raziskavo, z namenom
ugotoviti vzroke in posledice z delom povezanega stresa pri učiteljih (Eurofond, 2012).
Zanimivo, da so poleg dejavnikov stresa, kot so odnosi med zaposlenimi, poučevanje,
nesprejemljivo vedenje učencev, slabo vodenje šole, ki jih omenjajo tudi drugi avtorji,
raziskovalci SVIZ-a med najpomembnejše dejavnike stresa dodali tudi pomanjkanje
starševske podpore in nadlegovanje (prav tam).
S primerjanjem vzrokov stresa v učiteljskem poklicu v tujini in pri nas, lahko
rečemo, da skoraj ni razlik. Pri večini se pojavljajo enaki vzroki stresa, ki jih lahko po
Horvatu (2012) združimo v šest najpogostejših in najpomembnejših povzročiteljev:
· nediscipliniranost in nemotiviranost učencev,
· časovni pritiski in prevelika količina dela,
· slabi delovni pogoji,
· reorganizacija šolstva in spremembe kurikuluma,
· slabi medosebni odnosi s sodelavci in z vodstvom šole,
· prenizek status poklica.
S temi šestimi alinejami lahko združimo večino vzrokov stresa, ki smo jih opisali
zgoraj. Dodali bi le še odnos s starši, saj menimo, da je to pomembna točka, še
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
30
posebej v današnjih časih, ko učiteljski poklic ni več tako cenjen in je podpora staršev v
izobraževanju še kako pomembna.
2.6.3 Posledice stresa pri učiteljih
V primeru, da učitelj ne odstrani vira stresa in se mu stres dolgotrajno ponavlja, se
začnejo pojavljati tako psihične kot fizične posledice. Rudow (1999, v Slivar 2009) je
posledice stresa pri učiteljih razdelil na šest skupin: bolezni, odsotnost z dela, zgodnja
upokojitev, neustrezne dejavnosti pri poučevanju, negativna razpoloženja in
neustrezno socialno vedenje. Slivar (2009) pa je učinke stresa pri učiteljih, ki se kažejo
na različnih področjih, združil v tri večje skupine: dejavnosti pri delu, odnosi s sodelavci
in vedenje ter emocionalni kazalci. Skupina dejavnosti pri delu vključuje neustrezno
časovno razporeditev nalog, nespoštovanje rokov, nezmožnost koncentracije,
nezmožnost delegirati naloge, občutke neustreznosti, nezadovoljstvo z delom,
nemotiviranost, pogosto delo doma in nizko stopnjo učinkovitosti (prav tam). Skupina
odnosi s sodelavci vključuje agresivnost, zapiranje vase, nezmožnost sodelovanja s
kolegi, nezmožnost sprejemanja kritike, nezmožnost zavračanja neke prošnje, pogoste
iracionalne konflikte, odklanjanje pomoči sodelavcev in laganje (prav tam). V skupino
vedenje in emocionalni kazalci pa Slivar (prav tam) uvršča izgubo apetita, zmanjšano
samospoštovanje, povečano porabo alkohola, pomirjeval, cigaret in kave, nespečnost,
občutek odtujenosti, izguba samozaupanja, nezmožnost sprostitve, potlačena,
zadušena jezna, močna napetost, težave s spanjem, razbijanje srca in podobno.
Cena, ki jo stres terja, ne prizadene le učiteljev, pač pa pogosto tudi njihove
bližnje. Raziskave so pokazale, da učitelji, ki so pod stresom, namesto pozitivnih
spodbud na učence prenašajo negativne. Če se učitelj ne zna učinkovito spopasti s
stresom, se lahko kaj hitro zgodi, da izgubi elan in motivacijo za delo, s tem pa
razočara vse tiste, ki so verjeli, da lahko ta oseba učinkovito opravlja pedagoško delo
(Reberšak, 2007). Slivar (2009) omenja, da je doživljanje simptomov stresa odvisno
tudi od nekaterih biografskih značilnosti učiteljev. Za primer daje, da učiteljice v
primerjavi z učitelji pri sebi pogosteje opažajo simptome stresa, da imajo starejši učitelji
več težav s spanjem kot njihovi mlajši kolegi in da se razredniki od ostalih učiteljev
razlikujejo po tem, da so pogosteje izčrpani, imajo občutek prevelike odgovornosti ter
so pretirano razdražljivi ob najmanjših stvareh (prav tam).
Iz poglavja smo ugotovili, da vzrokov stresa na šoli ni ravno malo, prav tako niso
vsi »iz istega koša«, ampak so si med seboj različni. Sami bi še enkrat poudarili
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
31
povezavo šola-starši-učenec z dodanim členom učitelj, saj menimo, da je največ
povzročenega stresa ravno zaradi slabe komunikacije med vsemi členi. Učitelj je
primoran k temu, da si uredi življenje v šoli na takšen način, da skuša čim več
stresorjev odstraniti oziroma vsaj zmanjšati ali omiliti. Menimo, da mora biti učitelj
konkurenčen z metodami poučevanja in opremljen s čim več kompetencami za
ravnanje s starši in učenci. Tak učitelj bo mnogo bolj odporen na vzroke in posledice
stresa.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
32
3 EMPIRIČNI DEL
3.2 Problem, namen in cilji
Stres je mogoče opisati kot dogajanje, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti
človekovo notranje ravnotežje ter s tem spodbudi prilagoditvene potenciale (Selič,
1999). V življenju se srečujemo z različnimi dejavniki ali vzroki, ki povzročajo nastanek
stresa. Za stres pri pedagoških delavcih so pomembni dejavniki iz delovnega okolja,
kot so notranji dejavniki, delovne naloge, vloga posameznika v organizaciji, medsebojni
odnosi, kariera, organizacijska struktura, klima (Sutherland in Cooper, 1988, v Kovač,
2013), ki povzročajo stres in iz katerih izhaja tudi poklicni stres. Kronične in zelo
intenzivne stresne reakcije se lahko posledično odražajo v telesnih in duševnih
boleznih posameznika, poleg tega pa stres že dolgo velja za dejavnik, ki povzroča
negativne posledice na delovnem mestu.
Številne raziskave po svetu in pri nas so pokazale, da je poklic učitelja med
zahtevnejšimi in zelo stresnimi in da se številni učitelji soočajo s sindromom
izgorevanja. V Angliji sta v letih 1977−1979 angleška raziskovalca Kyriacou in Sutcliffe
izvedla štiri študije v številnih srednje velikih splošnih šolah ter ugotovila, da lahko
govorimo o 25 odstotkih angleških učiteljev, ki ocenjujejo učiteljski poklic kot zelo
oziroma izjemno stresen (Borg, 1990, v Slivar, 2013). Do podobnih rezultatov sta prišla
tudi Spooner leta 1984 in Coldicott leta 1985 (prav tam). Študijo je leta 1973 v Nemčiji
izpeljala družba Kneight – Wegenstein, v katero je bilo vključenih 9129 učiteljev, od
tega je od 87,6 odstotka učiteljev izrazilo občutke preobremenjenosti pri svojem poklicu
(Rudow, 1999, v Slivar 2013). Švedska študija iz leta 1997 o delovnem okolju kaže na
to, da je poučevanje v srednjih šolah najbolj stresen poklic, saj je 64,3 odstotka
učiteljev poročalo o doživljanju stresa najmanj polovico delovnega časa (Jacobson,
Pousette & Thylefors, 2001, v Slivar, 2013). Do zelo podobnih ugotovitev so prišli tudi
na Malti, v Avstriji in v Ukrajini, kjer je od 80–90 odstotkov učiteljev potrdilo doživljanje
stresa in obremenjenosti pri delu.
V Sloveniji sta se s pojavom stresa pri učiteljih ukvarjala tudi Depolli in Slivar.
Depolli je leta 1999 ugotovila, da približno 40 odstotkov učiteljev doživlja zmeren stres
in skoraj 10 odstotkov učiteljev doživlja visoko stopnjo stresa, ki ovira njihovo
funkcionalnost (Depolli, 1999, v Slivar 2013). Slivar pa je leta 2003 ugotovil, da je pod
zmernim stresom 56,4 odstotka učiteljev in močno pod stresom 29,8 odstotka učiteljev,
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
33
leta 2008 pa je s svojo raziskavo potrdil močan oziroma izjemen stres pri skoraj
polovici (45,2 odstotka) učiteljev (Slivar, 2013).
Prav zaradi takšnih rezultatov raziskav, ki so vedno bolj zaskrbljujoči, menim, da je
pomembno spoznati pojav in vzroke stresa ter ugotoviti najboljše načine za
spoprijemanje s stresom pri učiteljih.
Namen naloge je ugotoviti načine učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih.
V skladu z zastavljenim namenom bom v nalogi zasledovala naslednje cilje:
1. Empirično raziskati vzroke nastanka stresa pri učiteljih.
2. Empirično ugotoviti načine učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih.
3. Oblikovati predloge za spremembe neučinkovitih načinov spoprijemanja s
stresom.
3.3 Hipoteze
Na podlagi zastavljenih empiričnih ciljev sem oblikovala naslednjo osnovno hipotezo:
Učitelji se na ustrezen način soočajo s stresom na svojem delovnem mestu.
Da bi lahko raziskala osnovno hipotezo, bom raziskovala naslednje hipoteze:
H1: Učitelji so na svojem delovnem mestu pogosto izpostavljeni stresu.
H2: Stresorji so v večini povezani z učenci.
H3: Učitelji si želijo sprememb v šolstvu zaradi preobremenjenosti.
H4: Učitelji se najlažje spoprimejo s stresom s pogovorom z bližnjimi.
3.4 Metodologija
3.4.1 Opis raziskovalnih metod
Pri raziskavi smo uporabili tako deskriptivno metodo kot tudi eksplikativno metodo
raziskovanja. Raziskava bo najprej temeljila na deskriptivni metodi, saj smo želeli pojav
stresa pri učiteljih najprej spoznati teoretično in ga opisati, da smo lahko kasneje s
pomočjo eksplikativne metode, pojasnjevali tudi vzročno-posledično zveze.
Ugotavljanje vzročno posledično povezav smo raziskovali z neeksperimentalno
kvantitativno pedagoško metodo, saj smo uporabili metodo anketiranja. Anketni
vprašalnik je sestavljen iz kombinacije vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
34
3.4.2 Vzorec
Vzorec je neslučajnostni priročni vzorec, saj smo raziskavo izvedli na skupini ljudi,
ki so nam najbolj dostopni. Raziskava je zajemala OŠ Dušana Muniha Most na Soči,
OŠ Deskle, OŠ Dobrovo in njeno podružnico Kojsko, OŠ Koper in OŠ Dušana Bordona
Semedela. Skupaj smo prejeli vrnjenih 75 vprašalnikov, in sicer 15 vprašalnikov iz OŠ
Dušana Muniha Most na Soči, 4 vprašalnike iz OŠ Deskle, 30 vprašalnikov iz OŠ
Dobrovo in njene podružnice, 16 vprašalnikov iz OŠ Koper in 10 vprašalnikov iz OŠ
Dušana Bordona Semedela.
Vzorec je sestavljen iz 6 moških (8 %) in 69 žensk (92 %). Podatek nam pove, da
je poklic učitelja še vedno zelo feminiziran.
Preglednica 2: Spol anketiranih
Spol N N(%)
Moški 6 8,0
Ženski 69 92,0
Skupaj 75 100,0
Spodnja tabela nam kaže, da vzorec 75 anketirancev zajema 5 anketirancev starih
od 25–30 let (6,7 %), 24 anketirancev starih od 31–40 let (32,0 %), 19 anketirancev
starih od 41–50 let (25,3 %) in 27 anketirancev starih od 51–60 let (36,0 %).
Prevladujejo učitelji stari med 51 in 60 leti, najmanj pa je učiteljev mlajših od 30 let.
Preglednica 3: Starost anketiranih
Starost N N(%)
25–30 5 6,7
31–40 24 32,0
41–50 19 25,3
51–60 27 36,0
Skupaj 75 100,0
Vzorec zajema največ anketirancev, ki poučujejo med 21-30 leti in sicer 30,7
odstotkov. Nekaj manj jih poučuje med 11 in 20 leti. Sledita jima skupina vprašanih, ki
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
35
poučujejo od 1 do 10 let (21,3 odstotkov) ter skupina 14 anketirancev, ki poučuje med
31 in 40 leti (18,7 odstotkov).
Preglednica 4: Leta poučevanja anketiranih
Leta poučevanja N N(%)
1–10 16 21,3
11–20 22 29,3
21–30 23 30,7
31–40 14 18,7
Skupaj 75 100,0
Vzorec zajema skoraj polovico enih in polovico drugih anketirancev, ki poučujejo
ali na razredni ali na predmetni stopnji. Spodnja tabela nam kaže, da 53,3 odstotkov
anketirancev poučuje na razredni stopnji in 46,7 odstotkov na predmetni stopnji.
Preglednica 5: Stopnja poučevanja anketiranih
Stopnja poučevanja N N(%)
Razredni pouk 40 53,3
Predmetni pouk 35 46,7
Skupaj 75 100,0
Vzorec zajema 65,3 odstotkov anketirancev, ki imajo funkcijo razrednika in 34,7
odstotkov anketirancev, ki niso razredniki.
Preglednica 6: Razredništvo pri anketiranih
Razrednik N N(%)
Da 49 65,3
Ne 26 34,7
Skupaj 75 100,0
3.4.3 Postopki zbiranja podatkov
Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki vsebuje 12 vprašanj.
Prvih pet vprašanj je demografskega tipa; torej sprašujejo po spolu, starosti in mestu
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
36
zaposlenega v OŠ (poučuje na razredni, predmetni stopnji ali je razrednik). Sledita dve
vprašanji o osebni oceni učitelja o doživljanju stresa v šoli ter obsežnejša ocenjevalna
lestvica o oceni stresne obremenitve v določenih situacijah, ki jo je uporabil Slivar
(2009) v svoji raziskavi o stresu pri slovenskih vzgojiteljicah in učiteljicah. Ocenjevalni
lestvici sledijo vprašanja polodprtega tipa, in sicer o metodah in načinih spoprijemanja
s stresom ter o predlogih za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev.
Zbiranje podatkov je potekalo od julija 2014 do oktobra 2014. Vprašalnike smo
natisnili v več izvodih in jih na šole poslali s predhodnim dogovorom z ravnatelji. Zgoraj
smo že omenili, da nekaj šol ni bilo zainteresiranih za sodelovanje, zato smo prejeli
vrnjenih le 75 vprašalnikov - nekaj več kot polovico predvidenega števila vprašalnikov.
3.4.4 Postopki obdelave podatkov
Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, smo obdelali in
analizirali z računalniškim programom SPSS. Pri obdelavi podatkov smo uporabili
naslednje statistične postopke:
- frekvenčne tabele,
- Pearsonov x2 preizkus.
3.5 Rezultati in razprava
3.5.1 Ocena stresa
Anketirancem smo zastavili vprašanje, kako bi kot učitelji ocenili stresnost dela
učitelja. Odgovore smo prikazali v frekvenčni preglednici. Spodnja preglednica nam
tako kaže, da le en anketiranec meni, da delo učitelja ni stresno. Da je delo učitelja
zmerno stresno, meni 36 odstotkov anketirancev in da je delo učitelja močno stresno,
meni kar 57,3 odstotkov anketirancev. Izjemen stres pa občuti 5,3 odstotkov
anketirancev.
Preglednica 7: Ocena učiteljev o stresnosti svojega dela
Ocena stresnosti dela učitelja N N(%)
Ni stresno 1 1,3
Zmerno stresno 27 36,0
Močno stresno 43 57,3
Izjemno stresno 4 5,3
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
37
Skupaj 75 100,0
Dobljene rezultate smo primerjali z raziskavami Depolli (1999) in Slivarja (2009) ter
ugotovili, da je ocena stresnosti od leta 2008, ko je Slivar naredil raziskavo, narasla.
Raziskava Depolli iz leta 1999 je pokazala, da je približno 40 odstotkov učiteljev pod
zmernim stresom in skoraj 10 odstotkov učiteljev doživlja visoko stopnjo stresa. Leta
2003 je Slivar z raziskavo ugotovil, da je zmerno pod stresom 56,4 odstotka učiteljev in
močno pod stresom 29,8 odstotka učiteljev. Ko je leta 2008 raziskavo ponovil, je
ugotovil, da je 45,2 odstotka učiteljev pod močnim oziroma izjemnim stresom. V letih
od zadnje raziskave je odstotek učiteljev, ki doživljajo močan stres, visoko narasel in
znaša 57,3 odstotkov vseh učiteljev, kar je razvidno iz naše raziskave. Pri teh dejstvih
se nam je porodilo vprašanje, do kakšne stopnje bomo prišli, če se bo odstotek
učiteljev pod stresom še vedno močno poviševal in kakšne posledice bo to imelo na
zdravje ter na samo delovno zmogljivost učiteljev.
Zaradi visokega odstotka posameznikov, ki ocenjujejo delo učitelja kot močno
stresno, nas je zanimala povezava med starostjo učiteljev in oceno stresnosti dela
učitelja, zato smo s pomočjo programa SPSS naredili hi-kvadrant preizkus. Za lažje
razumevanje hi kvadrant preizkusa, si bomo najprej ogledali kontingenčno tabelo za
oceno stresnosti glede na starost učiteljev. Preglednica 7 nam kaže, da so anketiranci
ne glede na starost, večinoma odgovorili, da je delo učitelja zelo oziroma močno
stresno. Da delo učitelja ni stresno, je obkrožil le en anketiranec v starosti med 46 in 55
let.
Preglednica 8: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na starost učiteljev
Ocena stresnosti dela učitelja Skupaj
Ni
stresno
Zmerno
stresno
Močno
stresno
Izjemno
stresno
Starost
25−35 0 9 4 2 15
36−45 0 6 17 0 23
46−55 1 10 16 2 29
56−65 0 2 6 0 8
Skupaj 1 27 43 4 75
Hi-kvadrant preizkus (Preglednica 8) povezanosti med starostjo učiteljev in oceno
stresnosti nam je pokazal, da je vrednost preizkusa 12,510 in statistična pomembnost
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
38
0,118. Ker je p>0,05, nismo uspeli dokazati, da bi bili spremenljivki med seboj
povezani.
Preglednica 9: Hi-kvadrant preizkus povezave med starostjo in oceno stresnosti dela
učitelja
Vrednost df Statistična
pomembnost
Pearson Chi-Square 12,510a 9 0,186
Likelihood Ratio 14,110 9 0,118
Linear-by-Linear Association 0,390 1 0,532
N of Valid Cases 75
Zanimala nas je tudi povezava med razredništvom in oceno stresnosti, zato smo s
pomočjo programa SPSS naredili hi-kvadrant preizkus. Preglednica 9 nam kaže, da so
tisti učitelji, ki so tudi razredniki, večkrat ocenili, da je delo učitelja močno stresno,
medtem ko so učitelji, ki niso razredniki, delo učitelja večkrat ocenili kot zmerno stresno
delo.
Preglednica 10: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na razredništvo
Ocena stresnosti dela učitelja Skupaj
Ni stresno Zmerno
stresno
Močno
stresno
Izjemno
stresno
Razrednik Da 1 12 33 3 49
Ne 0 15 10 1 26
Skupaj 1 27 43 4 75
Hi-kvadrant preizkus (Preglednica 10) nam je pokazal, da je vrednost preizkusa
8,369, njegova statistična pomembnost pa je 0,039 (p<0,05). Zato lahko rečemo, da
sta spremenljivki povezani med seboj in da razredništvo vpliva na oceno stresnosti.
Preglednica 11: Hi-kvadrant preizkus povezave med razredništvom in oceno stresnosti
dela učitelja
Vrednost df Statistična
pomembnost
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
39
Pearson Chi-Square 8,369a 3 0,039
Likelihood Ratio 8,567 3 0,036
Linear-by-Linear Association 4,647 1 0,031
N of Valid Cases 75
3.5.2 Pogostost stresa v šoli
V anketnem vprašalniku smo se odločili tudi za vprašanje, kako pogosto učitelji
doživljajo stres v šoli. Večina anketirancev (48 odstotkov) je odgovorila, da se stres
občasno pojavlja, nekaj manj anketirancev (42,7 odstotkov) pa se bolj strinja, da se
stres pojavlja pogosto. 5,3 odstotkov anketirancev je pojavljanje stresa v šoli ocenilo
kot redek pojav, 4 odstotki anketirancev pa kot vedno prisoten pojav.
Preglednica 12: Pogostost pojavljanja stresa v šoli pri učiteljih
Pogostost stresa zaradi
dogajanja v šoli
N N(%)
Redko 4 5,3
Občasno 36 48,0
Pogosto 32 42,7
Vedno 3 4,0
Skupaj 75 100,0
S hipotezo 1 smo predpostavljali, da so učitelji na svojem delovnem mestu
pogosto pod stresom, a te trditve ne moremo potrditi, saj je pogosto pod stresom le
42,7 odstotka učiteljev. Zanimivo, da so pri prejšnjem vprašanju o oceni stresnosti dela
učitelja zelo visoki odstotki pri zmernem in močnem stresu, pri pogostosti stresa pa
učitelji stres doživljajo le včasih.
Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, ali se pogostost stresa povečuje glede
na starost, zato smo s pomočjo programa SPSS naredili hi-kvadrant preizkus. S
pomočjo kontingenčne tabele (Preglednica 12) smo ugotovili, da učitelji ne glede na
starost, večinoma doživljajo stres občasno oziroma pogosto.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
40
Preglednica 13: Kontingenčna preglednica za pogostost doživljanja stresa glede na
starost učitelja
Ocena stresa zaradi dogajanj v šoli Skupaj
Redko Občasno Pogosto Vedno
Starost
25−35 1 10 4 0 15
36−45 2 9 11 1 23
46−55 1 12 13 2 28
56−65 0 4 4 0 8
Skupaj 4 35 32 3 74
S hi-kvandrant preizkusom pa smo ugotovili, da je vrednost preizkusa 5,566,
njegova statistična pomembnost pa znaša 0,782 (p>0,05), kar pomeni, da
spremenljivki med seboj nista povezani (Preglednica 13).
Preglednica 14: Hi-kvadrant preizkus za povezavo med pogostostjo doživljanja stresa
glede na starost učitelja
Vrednost df Statistična
pomembnost
Pearson Chi-Square 5,566a 9 0,782
Likelihood Ratio 6,788 9 0,659
Linear-by-Linear Association 2,087 1 0,149
N of Valid Cases 74
3.5.3 Dejavniki stresa v šoli
Po zgledu obsežnejše ocenjevalne lestvice o oceni stresne obremenitve v
določenih situacijah, ki jo je uporabil Slivar (2009) v svoji raziskavi o stresu pri
slovenskih vzgojiteljicah in učiteljicah, smo našim anketirancem pripravili ocenjevalno
lestvico s stresorji v šoli z namenom ugotovitve, katere dejavnike stresa učitelji
doživljajo kot najbolj stresne in katere najmanj.
Preglednico 14 smo uredili tako, da so podani stresorji razvrščen od najbolj do
najmanj stresnega od zgoraj navzdol. Stresor »pogovor s starši« se je izkazal za
najbolj stresnega, sledita mu »konflikt s starši« in »vmešavanje staršev v pedagoško
delo«. Tem sledijo stresorji, povezani z disciplino učencev in njihovim obnašanjem,
nato pa še odnosi s sodelavci in nadrejenimi ter organizacija dela. Najmanj stresno so
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
41
ocenili stresor »pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih potrebujem pri
pouku«, s čimer si lahko razlagamo spretnost učiteljev, da nadomestijo pomanjkljivosti
ali pa tega pomanjkanja učitelji ne občutijo.
Preglednica 15: Dejavniki stresa v šoli
Vzroki stresa AS SD N
Pogovori s težavnimi starši. 4,09 0,932 75
Konflikt s starši. 4,07 1,031 75
Vmešavanje staršev v pedagoško delo. 4,00 1,065 75
Nesramno vedenje učencev do učiteljev. 3,97 1,013 75
Učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo oz. izzivajo. 3,91 1,029 75
Pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanja
discipline pri učencih. 3,85 0,982 75
Nasilje med učenci. 3,77 0,894 75
Preveč učencev v razredu. 3,65 1,202 75
Zmerjanje učiteljev s strani učencev. 3,63 1,282 75
Nemotiviranost učencev za učenje. 3,51 0,860 75
Neizvajanje sankcij proti kršiteljem šolskega reda na
šoli. 3,49 0,964 75
Opravljanje administrativnih nalog. 3,43 1,153 75
Fizična agresija do učiteljev s strani učencev. 3,41 1,693 75
Grožnje učiteljem s strani učencev. 3,39 1,394 75
Pomanjkanje podpore strokovnih institucij. 3,29 0,969 75
Vodenje postopka za vzgojne ukrepe. 3,25 1,253 75
Različni pritiski in tihe grožnje s strani vodstva. 3,23 1,512 75
Pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih
šole. 3,23 1,134 75
Povzročanje škode na učiteljevih osebnih predmetih. 3,21 1,605 75
Opravljanje nalog, za katere nisi usposobljen. 3,21 1,211 75
Namerno povzročanje neprijetnosti/nevšečnosti s
strani vodstva. 3,20 1,375 75
Vandalizem na šoli. 3,20 1,385 75
Nenehna javna kritika in opozarjanje na napake s
strani vodstva. 3,20 1,414 75
Opravljanje velikega števila različnih nalog. 3,19 1,135 75
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
42
Slaba komunikacija med sodelavci. 3,13 1,107 75
Ocenjevanje znanja pri učencih. 3,11 1,122 75
Vzpostavljanje in vzdrževanje discipline pri pouku. 3,09 1,016 75
Vodenje šolske dokumentacije. 3,07 1,178 75
Biti dober učitelj ne zadostuje za napredovanje. 3,04 1,132 75
Spremembe, ki ovirajo načrtovano delo. 3,03 0,986 75
Neupoštevanje učiteljevih mnenj in pobud s strani
vodstva. 2,97 1,115 75
Prekratki časovni roki za naloge, ki jih moram
opraviti. 2,96 1,179 75
Konflikti med sodelavci. 2,96 1,289 75
Učitelji nimajo vpliva na odločitve vodstva. 2,92 1,100 75
Izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani
učiteljev. 2,92 1,194 75
Neodgovorno in nevestno delo sodelavcev. 2,89 1,110 75
Pomanjkanje toplih, odprtih odnosov s kolegi. 2,88 1,196 75
Razredništvo. 2,83 1,095 75
Toga in hierarhična organiziranost šole. 2,81 1,111 75
Nepredvideno nadomeščanje odsotnih kolegov. 2,79 0,990 75
Uresničevanje ciljev iz učnega načrta. 2,49 0,828 75
Pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih
potrebujem pri pouku. 2,47 1,044 75
Zaradi lepšega pregleda zgoraj naštetih stresnih situacij smo se odločili, da bomo
stresorje združili v kategorije po zgledu Slivarja (2009). Stresorje smo razporedili v
sedem naslednjih kategorij: odnosi med zaposlenimi, organizacija in vodenje šole,
trpinčenje, vedenje učencev, izvajanje pouka, dodatno delo in (ne)sodelovalni starši.
Kategorija odnosi med zaposlenimi vključuje pet dejavnikov stresa, ki so povezani
s komunikacijo in sodelovanjem med zaposlenimi. Tako nam Preglednica 15 kaže, da
je za učitelja najbolj stresno pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih šole in
slaba komunikacija med sodelavci. Manj stresa jim predstavlja pomanjkanje toplih in
odprtih odnosov.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
43
Preglednica 16: Dejavniki stresa v kategoriji odnosi med zaposlenimi
Odnosi med zaposlenimi AS SD N
Pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih
šole. 3,23 1,134 75
Slaba komunikacija med sodelavci. 3,13 1,107 75
Konflikti med sodelavci. 2,96 1,289 75
Neodgovorno in nevestno delo sodelavcev. 2,89 1,110 75
Pomanjkanje toplih, odprtih odnosov s kolegi. 2,88 1,196 75
Naslednja kategorija je organizacija in vodenje šole, ki vključuje devet dejavnikov
stresa. Iz Preglednice 16 je razvidno, da je za učitelje najbolj stresen dejavnik število
učencev v razredu, najmanj pa toga in hierarhična organiziranosti šole. Na dejavnike
stresa iz te kategorije učitelji nimajo vpliva za spremembe, saj je večina od njih
določena s strani Ministrstva za šolstvo ter ravnatelja posamezne šole. Kljub temu pa ti
dejavniki, glede na ostale, ne povzročajo visokega stresa.
Preglednica 17: Dejavniki stresa v kategoriji organizacija in vodenje šole
Organizacija in vodenje šole AS SD N
Preveč učencev v razredu. 3,65 1,202 75
Neizvajanje sankcij proti kršiteljem šolskega reda na
šoli. 3,49 0,964 75
Vodenje postopka za vzgojne ukrepe. 3,25 1,253 75
Biti dober učitelj ne zadostuje za napredovanje. 3,04 1,132 75
Spremembe, ki ovirajo načrtovano delo. 3,03 0,986 75
Neupoštevanje učiteljevih mnenj in pobud s strani
vodstva. 2,97 1,115 75
Prekratki časovni roki za naloge, ki jih moram
opraviti. 2,96 1,179 75
Učitelji nimajo vpliva na odločitve vodstva. 2,92 1,100 75
Toga in hierarhična organiziranost šole. 2,81 1,111 75
Kategorija trpinčenje vključuje deset dejavnikov stresa, ki zajemajo situacije, ko se
učitelj počuti ogroženega oziroma trpinčenega s strani učencev ali vodstva. Iz
Preglednice 17 lahko razberemo, da najbolj stresno situacijo v tej kategoriji povzročajo
učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo in izzivajo. Tej situaciji sledijo še zmerjanje
učiteljev in fizična agresija s strani učencev, ki jih tudi lahko dodamo preizkušanju
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
44
učiteljeve potrpežljivosti in vzdržnosti. Učitelji so za najmanj stresno situacijo iz te
kategorije izbrali izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani učencev.
Preglednica 18: Dejavniki stresa v kategoriji trpinčenje
Trpinčenje AS SD N
Učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo oz. izzivajo. 3,91 1,029 75
Zmerjanje učiteljev s strani učencev. 3,63 1,282 75
Fizična agresija do učiteljev s strani učencev. 3,41 1,693 75
Grožnje učiteljem s strani učencev. 3,39 1,394 75
Različni pritiski in tihe grožnje s strani vodstva. 3,23 1,512 75
Povzročanje škode na učiteljevih osebnih predmetih. 3,21 1,605 75
Opravljanje nalog, za katere nisi usposobljen. 3,21 1,211 75
Namerno povzročanje neprijetnosti/nevšečnosti s
strani vodstva. 3,20 1,375 75
Nenehna javna kritika in opozarjanje na napake s
strani vodstva. 3,20 1,414 75
Izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani
učencev. 2,92 1,194 75
Vedenje učencev je naslednja kategorija, ki vključuje štiri dejavnike stresa, ki so
povezani z vedenjem učencev, vendar ne v tolikšni meri kot v prejšnji kategoriji. Izmed
teh situacij je za učitelje najbolj stresno nesramno vedenje učencev do učiteljev, sledi
pa nemotiviranost učencev za učenje. Najmanj stresen je dejavnik vzpostavljanja in
vzdrževanja discipline pri pouku.
Preglednica 19: Dejavniki stresa v kategoriji vedenje učencev
Vedenje učencev AS SD N
Nesramno vedenje učencev do učiteljev. 3,97 1,013 75
Nemotiviranost učencev za učenje. 3,51 0,860 75
Vandalizem na šoli. 3,20 1,385 75
Vzpostavljanje in vzdrževanje discipline pri pouku. 3,09 1,016 75
Preglednica 19 nam prikazuje kategorijo izvajanje pouka, ki vključuje štiri dejavnike
stresa. Med podanimi je za učitelje najbolj stresen dejavnik ocenjevanje znanja pri
učencih, najmanj pa pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih učitelji
potrebujejo pri pouku.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
45
Preglednica 20: Dejavniki stresa v kategoriji izvajanje pouka
Izvajanje pouka AS SD N
Ocenjevanje znanja pri učencih. 3,11 1,122 75
Nepredvideno nadomeščanje odsotnih kolegov. 2,79 0,990 75
Uresničevanje ciljev iz učnega načrta. 2,49 0,828 75
Pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih
potrebujem pri pouku. 2,47 1,044 75
Kategorija dodatno delo, ki jo prikazuje Preglednica 20, vključuje štiri stresorje,
med katerimi je najbolj stresen opravljanje administrativnih nalog z aritmetično sredino
3,43, najmanj pa dejavnik razredništvo z aritmetično sredino 2,83.
Preglednica 21: Dejavniki stresa v kategoriji dodatno delo
Dodatno delo AS SD N
Opravljanje administrativnih nalog. 3,43 1,153 75
Opravljanje velikega števila različnih nalog. 3,19 1,135 75
Vodenje šolske dokumentacije. 3,07 1,178 75
Razredništvo. 2,83 1,095 75
Zadnja kategorija je (ne)sodelovalni starši, ki vključuje štiri postavke, povezane z
odnosom staršev do šole oziroma do učiteljev. Preglednica 21 nam kaže, da je za
učitelje najbolj stresen dejavnik pogovor s težavnimi starši, sledita mu konflikt s starši in
vmešavanje staršev v pedagoško delo. Najmanj stresen dejavnik v tej kategoriji je
pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanje discipline pri učencih. Kljub temu,
da je zadnji dejavnik ocenjen najnižje, je aritmetična sredina še vedno zelo visoka, kar
pomeni, da učiteljem povzroča stres.
Preglednica 22: Dejavniki stresa v kategoriji (ne)sodelovalni starši
(Ne)sodelovalni starši AS SD N
Pogovori s težavnimi starši. 4,09 0,932 75
Konflikt s starši. 4,07 1,031 75
Vmešavanje staršev v pedagoško delo. 4,00 1,065 75
Pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanja
discipline pri učencih. 3,85 0,982 75
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
46
Zanimala nas je tudi intenzivnost posameznih kategorij, zato smo vsaki posebej
izračunali povprečno vrednost in dobljene rezultate prikazali v spodnji preglednici od
najbolj intenzivne do najmanj intenzivne kategorije. Ugotovili smo, da je kategorija
(ne)sodelovalni starši najintenzivnejša, saj je njena aritmetična sredina 4,00. Sledi ji
kategorija vedenje učencev z aritmetično sredino 3,44. Kategorija trpinčenje ima
aritmetično sredino 3,33, sledita ji organizacija in vodenje šole ter dodatno delo z
enakima aritmetičnima sredinama 3,13. Kategorija odnosi med zaposlenimi je dosegla
aritmetično sredino 3,02, izvajanje pouka pa le 2,71.
Pridobljene rezultate smo primerjali z rezultati, ki jih je pridobil Slivar (2009) v svoji
raziskavi o poklicnem stresu pri vzgojiteljicah in učiteljicah ter učiteljih in ugotovili, da se
rezultati po intenzivnosti ujemajo. Le aritmetična sredina se je nekoliko dvignila pri
skoraj vseh postavkah, razen pri zadnji.
Preglednica 23: Kategorije dejavnikov stresa po intenzivnosti
Kategorija dejavnikov stresa N AS SD
(Ne)sodelovalni starši. 75 4,00 0,77
Vedenje učencev. 75 3,44 0,71
Trpinčenje. 75 3,33 1,04
Organizacija in vodenje šole. 75 3,13 0,74
Dodatno delo. 75 3,13 0,72
Odnosi med zaposlenimi. 75 3,02 0,96
Izvajanje pouka. 75 2,71 0,62
Hipoteza 2 predvideva, da je večina stresorjev v večini povezana z učenci, zato jo
na tem mestu zavračamo. Ugotovili smo namreč, da učiteljem največ stresa povzroča
delo s starši in šele za njimi so dejavniki, povezani z učenci. Slivar v svoji raziskavi o
poklicnem stresu pri učiteljih in vzgojiteljicah omenja starše, ki izsiljujejo za višjo oceno
svojih otrok, so prepričani, da njihovi otroci znajo več, kot so dobili oceno oziroma so
bolj sposobni, kot jih vidijo učitelji (Slivar, 2009, str. 55). Omenja tudi starše, ki
prelagajo reševanje vzgojnih problemov iz družine na šolo ter kritizirajo strokovno delo
učitelja in sam potek pouka (od poučevanja, ocenjevanja do vzgojnega ukrepanja).
Takšni starši ne dajejo podpore učitelju pri vzgojnem ukrepanju, temveč dajejo aktivno
(nekritično) podporo svojemu otroku (prav tam).
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
47
3.5.4 Metode obvladovanja stresa
V vprašalnik smo vključili tudi vprašanje, katerih metod se učitelji najbolj
poslužujejo pri obvladovanju stresa in prišli do ugotovitve, da se kar 81,3 odstotka
anketirancev odloča za metodo razgovora o problemu, ki povzroča stres, s sodelavci
oziroma vodstvom. Sledi vključevanje v različne športne in sprostitvene dejavnosti, kot
so telovadba ter relaksacijske tehnike, za kar se odloča 60 odstotkov anketirancev, 52
odstotkov načrtuje in deli delo, 44 odstotkov ohranja smisel za humor, 40 odstotkov se
odloča za razgovor o problemu z bližnjimi in 30,7 odstotkov anketirancev poglablja
poklicne izkušnje na raznih delavnicah in seminarjih. Stresnim situacijam se izogiba
29,3 odstotkov posameznikov, 18,7 odstotkov anketirancev pa se odloča za poskuse
spreminjanja delovnih pogojev. Podani sta bili tudi dve drugi metodi obvladovanja
stresa, in sicer prilagajanje situacij v razredu ter iskanje različnih načinov dela.
Preglednica 24: Metode obvladovanja stresa
Metode obvladovanja stresa N N%
Razgovor o problemu s sodelavci in/ali vodstvom. 61 81,3
Vključevanje v različne športne in sprostitvene dejavnosti
(telovadba, relaksacijske tehnike).
45 60,0
Načrtovanje in delitev dela. 39 52,0
Ohranjanje smisla za humor. 33 44,0
Razgovor o problemu s partnerjem, z družino, s prijatelji in
drugimi znanci.
30 40,0
Poglabljanje poklicne izkušnje v raznih delavnicah, na seminarjih. 23 30,7
Izogibanje stresnim situacijam. 22 29,3
Poskus spreminjanja delovnih pogojev. 14 18,7
Drugo. 2 2,7
Po Lazarusu in Folkmanu (1984, v Selič, 1999), ki strategije spoprijemanja s
stresom delita na usmerjenost na problem in usmerjenost na čustva, lahko rečemo, da
učitelji pri spoprijemanju s stresom večinoma izbirajo metode, ki so usmerjene na
problem. Učitelji s pomočjo socialnih veščin tako iščejo socialno podporo, zbirajo
informacije o stresorju ter se zavedajo vzrokov in posledic stresnega dogajanja.
Hipoteze 4, ki pravi, da se učitelji najlažje spoprimejo s stresom s pogovorom z
bližnjimi, ne moremo potrditi. Preglednica 16 nam kaže, da se učitelji večinoma najlaže
spoprimejo s stresom z razgovorom o problemu s sodelavci in/ali vodstvom. Metoda
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
48
razgovora o problemu s partnerjem, z družino, s prijatelji in drugimi znanci je šele na
petem mestu in jo uporablja 40,0 odstotkov učiteljev.
3.5.5 Sprostitvene dejavnosti
Preglednica 24 nam kaže sprostitvene dejavnosti, za katere se učitelji odločajo, da
se najbolj spočijejo. V preživljanju prostega časa s prijatelji in družino preživi 78,7
odstotkov anketiranih, s športom se ukvarja 56,0 odstotkov in na dopustu si najbolj
odpočije 52,0 odstotkov učiteljev. 24 odstotkov učiteljev se sprošča ob poslušanju
glasbe, nekaj manj (21,3 odstotkov) uporablja tehnike sproščanja, 12 odstotkov
učiteljev izbira druge dejavnosti sproščanja, ki tu niso naštete. Anketiranci so našteli
tudi nekaj drugih predlogov sprostitvenih dejavnosti. Tako se 12,0 odstotkov učiteljev
sprošča ob branju, v sprehodih v naravi, ob ročnih delih (kvačkanje, šivanje in druge
ustvarjalne dejavnosti), vrtnarjenju, meditiranju ter ob reševanju križank. Iz Preglednice
24 je razvidno tudi, da se najmanj anketiranih odloča za sproščanje ob gledanju
televizije.
Preglednica 25: Sprostitvene dejavnosti
Sprostitvene dejavnosti N N%
Preživljanje prostega časa s prijatelji in družino 59 78,7
Ukvarjanje s športom 42 56,0
Dopust 39 52,0
Poslušanje glasbe 18 24,0
Uporaba tehnik sproščanja 16 21,3
Drugo 9 12,0
Gledanje televizije 7 9,3
3.5.6 Načini za krepitev sposobnosti za obvladovanje stresa
V anketnem vprašalniku smo anketirancem podali nekaj načinov za krepitev
sposobnosti obvladovanja stresa in jih vprašali, za katere načine lahko rečejo, da jim
najbolj pomagajo. Preglednica 25 nam kaže, da ima 66,7 odstotkov vprašanih družino
in prijatelje, ki jim dajejo ljubezen in razumevanje, zato lahko rečemo, da je domača
podpora v stresnih trenutkih najboljša opora pri obvladovanju stresa. 60 odstotkov
vprašanih pri sebi spodbuja pozitivno razmišljanje, 54,7 odstotkov anketirancev se ne
razburi zaradi vsake malenkosti in ni slabe volje brez očitnega razloga ter jim ta način
pomaga pri obvladovanju stresa. 48,0 odstotka učiteljev se spoštuje in se v svoji koži
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
49
dobro počuti, nekaj manj učiteljev (44,0 odstotka) pa se s stresom spoprijema tako, da
uživa alkohol in kofein v zmernih količinah. Postavko »rad in veliko se smejem« je
izbralo 42,7 odstotka vprašanih učiteljev, postavko »veliko in redno se gibljem, sem v
dobri telesni kondiciji« pa 41,3 odstotka. Z zdravo in uravnoteženo prehrano ter z
dobrim zdravstvenim stanjem stres obvladuje 37,3 odstotka učiteljev. Smisel za humor
pri obvladovanju stresa ohranja 33,3 odstotka vprašanih in ravno toliko vprašanih ne
kadi oziroma zmanjšuje, opušča kajenje. Ob obvladovanju stresa se 30,7 odstotka
vprašanih poslužuje načina sproščanja in uporablja tehnike sproščanja. Presenetljivo
malo vprašanih (29,3 odstotka) prepozna znamenja in simptome stresa ter ta način
uporabi za obvladovanje stresa. Sledita načina spoprijemanja s stresom »odločen
sem«, za katerega se odloča 22,7 odstotka učiteljev ter »poznam in razumem bistvo
stresa«, katerega uporablja le 21,3 odstotka vprašanih. Najmanj vprašanih (18,7) se je
odločilo za način izogibanja nenehni stiski s časom, kar nas je tudi presenetilo, saj
razporejanje časa prinaša veliko manj stresnih situacij.
Preglednica 26: Načini krepitve sposobnosti za obvladovanje stresa
Načini krepitve sposobnosti za obvladovanje stresa N N(%)
Imam družino/prijatelje, ki mi dajejo ljubezen in razumevanje. 50 66,7
Pri sebi spodbujam pozitivno razmišljanje. 45 60,0
Ne razburim se zaradi vsake malenkosti in nisem slabe volje
brez očitnega razloga.
41 54,7
Spoštujem se in se v svoji koži dobro počutim. 36 48,0
Alkohol in kofein uživam v zmernih količinah. 33 44,0
Rad in veliko se smejem. 32 42,7
Veliko in redno se gibljem, sem v dobri telesni kondiciji. 31 41,3
Imam zdravo in uravnoteženo prehrano. 28 37,3
Moje zdravstveno stanje je dobro. 28 37,3
Imam smisel za humor. 25 33,3
Ne kadim oziroma zmanjšujem ali opuščam kajenje. 25 33,3
Znam se sprostiti in uporabljam tehnike sproščanja. 23 30,7
Prepoznam znamenja in simptome stresa. 22 29,3
Odločen sem. 17 22,7
Poznam in razumem bistvo stresa 16 21,3
Nisem v nenehni stiski s časom 14 18,7
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
50
3.5.7 Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev
V sklopu vprašalnika smo učitelje vprašali tudi za predloge za zmanjšanje
preobremenjenosti učiteljev. Nekaj smo jih podali že sami, vprašanim pa smo ponudili
tudi odprto možnost za dodatne predloge. Iz preglednice 26 lahko razberemo, da se
največ anketirancev (76,0 odstotka) strinja s predlogom zmanjšanja birokratskega dela.
S predlogom manjšega števila učencev v razredu se strinja 65,0 odstotkov, večjo
podporo okolice učitelju pa potrebuje 64,0 odstotkov vprašanih. Večje stabilnosti, brez
neprestanih sprememb, bi se razveselilo 42,7 odstotkov učiteljev. Boljšo organiziranost
šole in izboljšanje klime v kolektivu pričakuje 28,0 odstotkov vprašanih, le presenetljivih
16,0 odstotkov vprašanih pa si želi supervizije za učitelje. Predvidevamo, da pojem
supervizija še ni tako razširjen med učitelji in se zato tako majhen odstotek
posameznikov odloča za ta predlog. Kljub temu pa si še manjši delež učiteljev (14,7
odstotkov) želi več seminarjev in programov za preprečevanje stresa. 2,7 odstotka
učiteljev je predlagalo druge predloge za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev,
vendar se vsi nanašajo na organiziranost šole ter birokratsko delo. Predlagajo pa
boljšo organiziranost urnikov in skupin ter zmanjšanje pedagoške »papirologije«.
Preglednica 27: Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev
Predlogi zmanjšanja preobremenitve učiteljev N N(%)
Manj birokratskega dela. 57 76,0
Manjši normativ (manj učencev v razredu) 49 65,3
Večja podpora okolice učitelju. 48 64,0
Večja stabilnost brez neprestanih sprememb. 32 42,7
Boljša organiziranost šole. 21 28,0
Izboljšanje klime v kolektivu. 21 28,0
Supervizija za učitelje. 12 16,0
Več seminarjev oziroma programov za preprečevanje stresa. 11 14,7
Drugo 2 2,7
V teoretičnem delu smo omenili, da sta Travers in Cooper že leta 1996 opozarjala
na preobremenjenost učiteljev zaradi prevelikega števila učencev in zaradi tega
posledičnega povečanja načrtovanja pouka ter natančnejših, dolgotrajnejših preverjanj
ter ocenjevanj znanja (Travers, Cooper, 1996). Naša raziskava, je v primerjavi s prej
omenjeno raziskavo, ravno tako pokazala problematičnost birokratskega dela in
visokega normativa. Ugotavljamo, da se v 20. letih organizacija šolstva še vedno ni
spremenila v korist učitelja.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
51
Hipotezo 3, ki predvideva, da si učitelji želijo sprememb v šolstvu zaradi
preobremenjenosti, lahko potrdimo, saj si učitelji želijo sprememb, kot so zmanjšanje
birokratskega dela, manjši normativ, večja stabilnost brez sprememb, boljša
organiziranost šole ter izboljšanje klime v kolektivu.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
52
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
V diplomskem delu smo proučevali stres pri učiteljih in se osredotočili na iskanje
najučinkovitejših načinov spoprijemanja s stresom. Pojem stres smo opredelili kot
skupek telesnih, duševnih, kemičnih in čustvenih reakcij, ki se odzovejo na dražljaje iz
okolja, ki niso v ravnovesju s sposobnostmi posameznika. Od posameznika pa je
odvisno, ali mu bo izkušnja predstavljala izziv ali grožnjo. Spoznali smo tri glavne
delitve stresa: pozitivni-negativni stres, endogeni-eksogeni stres in naravni-umetni
stres, vendar pa je za našo raziskavo pomembna predvsem zadnja delitev stresa, ki
jasno opisuje umetni stres današnje družbe z vse večjimi zahtevami, s katerimi se bori
tudi naš raziskovalni vzorec – učitelj. Iz teorije smo ugotovili vzroke stresa na delovnem
mestu, ki izvirajo iz zahtev, ki presegajo sposobnosti zaposlenih, da jih obvladajo. Ne
smemo izpustiti dejstva, da vzroke stresa na delovnem mestu lahko prinesemo iz
domačega okolja in obratno. Kljub temu, da naj bi družina predstavljala varno zavetje
pred zunanjimi vplivi, lahko predstavlja vzroke hudega stresa, ki smo jih razdelili na štiri
kategorije: bolezen družinskih članov, socialno-ekonomsko stanje, funkcioniranje
družine in odnosi v družini. Dolgotrajno doživljanje stresa lahko vodi do trajnih telesnih
in mentalnih bolezni in pri tem ne gre za spodbujanje začetkov specifične bolezni,
temveč gre za neopazno in postopno izgubljanje zdravja. Stresni dogodki pa skozi
zaposlenega posameznika vplivajo na celotno organizacijo, saj so takšne osebe zelo
obremenjene, se zato težje zberejo pri svojem delu ter povzročajo večje število napak
in poškodb. To za organizacijo pomeni slabšo klimo, zmanjšano učinkovitost,
zmanjšano produktivnost in višje stroške dela zaradi dodatnega zdravljenja zaposlenih,
odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta in dodatne obremenitve drugih delavcev. Pri
pregledu literature za pomoč pri obvladovanju stresa smo ugotovili, da lahko
posameznik s pomočjo strategij za obvladovanje stresa oceni nastalo situacijo, svoje
zmožnosti in možnosti prilagoditve situacije po zmožnostih ter naredi veliko
»predpriprav« na stres, da se ob soočenju lažje spoprime in ne občuti posledic. Tako
različni avtorji predlagajo boljšo telesno pripravljenost, optimistični pogled na svet,
spremembo prehrane ipd. Tu ne smemo pozabiti, da je pomembno stres prepoznati in
se spoprijeti z njim že ob prvih znakih, če želimo zmanjšati vpliv posledic na naše
zdravje. Pregledali smo tudi ukrepe za obvladovanje stresa na delovnem mestu in
ugotovili, da se ob dobro zasnovanih in izpeljanih ukrepih investicija delodajalcu
dolgoročno ne le povrne, temveč mu prinaša zmanjšan absentizem, prezentizem in
fluktuacije ter povečanje produktivnosti zaposlenih.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
53
S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali pojavnost stresa med učitelji,
vzroke stresa, metode spoprijemanja s stresom ter predloge za zmanjšanje
preobremenjenosti učiteljev. Učitelji so svoj poklic ocenili večinoma kot zmerno stresen
(36 %) in močno stresen (57,3 %), izjemen stres pa občuti 5,3 odstotka učiteljev. V
primerjavi z raziskavama Depolli (1999) in Slivarja (2003, 2008) smo ugotovili porast
doživljanja stresa in se spraševali, kakšne posledice bo imela rast stresa v naslednjih
letih na zdravje in poučevanje učitelja, če se bo še tako strmo zviševala. Preverili smo
povezanost med starostjo učitelja in njegovo oceno stresnosti in ugotovili, da ni
odvisnosti med tema dvema spremenljivkama, saj so učitelji ne glede na starost ocenili
poklic učitelja kot visoko stresen poklic. Ugotovili pa smo povezanost med
razredništvom in oceno stresnosti dela učitelja, saj so tisti učitelji, ki so razredniki,
poklic ocenili za bolj stresen kot tisti učitelji, ki niso razredniki.
Učitelji stres v šoli večinoma doživljajo občasno, zato smo hipotezo 1, s katero
smo predpostavljali, da so učitelji na delovnem mestu pogosto pod stresom, zavrnili.
Kljub temu pa še vedno visok odstotek (42,7 %) učiteljev doživlja stres pogosto. Tudi
pri tem vprašanju smo preverjali povezanost starosti učitelja s pogostostjo doživljanja
stresa in ugotovili, da ne moremo potrditi povezanosti.
Za ugotavljanje vzrokov stresa smo si pomagali z ocenjevalno lestvico po Slivarju
(2009) in stresorje zaradi lepšega pregleda rezultatov, razdelili na sedem kategorij (tudi
po zgledu Slivarja): odnosi med zaposlenimi, organizacija in vodenje šole, trpinčenje,
vedenje učencev, izvajanje pouka, dodatno delo in (ne)sodelovalni starši. Ugotovili
smo, da je najintenzivnejša kategorija (ne)sodelovalni starši, ki nas je presenetila, saj
smo s hipotezo 2 predvidevali, da je večina stresorjev povezana z učenci, ki so pristali
na drugem mestu po intenzivnosti. Hipotezo 2 smo zavrnili.
V raziskavi nas je zanimalo tudi, katere metode učitelji najbolj uporabljajo pri
obvladovanju stresa. Rezultati so pokazali, da se kar 81,3 odstotka učiteljev odloča za
metodo razgovora o problemu s sodelavci oziroma vodstvom. Hipoteze 4, ki
predpostavlja, da se učitelji najlažje spoprimejo s stresom s pogovorom z bližnjimi,
nismo mogli potrditi, saj je ta način spoprijemanja s stresom pristal na petem mestu in
ga uporablja 40 odstotkov učiteljev.
Poleg metod spoprijemanja s stresom, nas je v raziskavi zanimalo tudi, kako se
učitelji sproščajo oziroma katere dejavnosti sproščanja uporabljajo. Spoznali smo, da
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
54
se največ učiteljev (78,7 odstotka) odloča za preživljanje prostega časa s prijatelji in
družino, najmanj (9,3 odstotka) pa za gledanje televizije.
Omenili smo, da je zelo pomembno, da smo pripravljeni na soočenje s stresom
zaradi lažjega spoprijemanja z njim, zato smo v raziskavi ugotavljali tudi načine za
krepitev sposobnosti spoprijemanja s stresom, ki jih uporabljajo učitelji. Ugotovili smo,
da večini učiteljev (66,7 odstotka) ugaja dejstvo, da imajo družino, prijatelje, ki jim
dajejo ljubezen, razumevanje in podporo. Omenjeno je bilo tudi, da družina res
predstavlja varno zavetje, kamor se lahko zatečemo, ko potrebujemo pomoč, vendar
se moramo zavedati, da je tudi ta lahko vir stresa.
Na koncu raziskave so nas zanimali predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti
učiteljev in posledično zmanjšanje stresa. Velika večina učiteljev (76,0 odstotka) bi si
želela manj birokratskega dela, takoj za tem pa manjši normativ v razredu. Hipotezo 3,
ki predpostavlja, da si učitelji želijo sprememb v šolstvu zaradi preobremenjenosti, smo
potrdili, ker je večinsko podprtih predlogov povezanih z organizacijo šolstva.
Skozi pisanje diplomskega dela smo spoznali, da učitelji kljub zelo visokemu
doživljanju stresa uporabljajo pravilne načine spoprijemanja z njim. S problemom se
soočijo problemsko, ga analizirajo s pomočjo sodelavcev in vodstva ter ga tako
poskušajo premagati, saj verjamejo, da so zahteve situacije spremenljive. Nekaj
učiteljev se še vedno izogiba oziroma zanika obstoj stresorjev in preusmerja pozornost
z gledanjem televizije in pretiranim ukvarjanjem s športom. Ti posamezniki se morajo
zavedati, da je izogibanje oziroma beg od stresnih situacij sicer ena izmed strategij
spoprijemanja s stresom, vendar običajno ni učinkovita. Omenili smo že, da posledice,
ki vplivajo na posameznika, vplivajo tudi na organizacijo, ki plača visoke stroške.
Organizacija lahko z ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov stresa, pomočjo
posameznikom pri spopadanju s stresom in pomočjo posameznikom, ki že trpijo za
posledicami stresa, izboljša delovanje celotne organizacije, saj se uspešnost
organizacije kaže skozi zdravega in motiviranega posameznika. Skozi raziskavo smo
spoznali, da je največji povzročitelj stresa odnos staršev, zato menimo, da bi bilo
potrebno napraviti spremembe in se poglobiti v komunikacijo učitelj-učenec-starši ter
ugotoviti, kje tiči težava. Do takrat pa predlagamo, da učitelj sledi metodam poučevanja
in kompetencam za ravnanje s starši in učenci, saj bo tako opremljen učitelj boljše
funkcioniral v stresnih situacijah in se lažje spoprijel z njimi. Kljub vsem težavam,
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
55
izzivom, zahtevnosti poučevanja, ki jih prinaša učiteljski poklic, v učiteljih še vedno
ostaja zadovoljstvo, ki je posledica spremljanja otrok na poti učenja in osebne rasti.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
56
5 LITERATURA IN VIRI
Battison, T. (1999). Premagujem stres. Ljubljana: DZS.
Berger, N. (2010). Pedagoški delavci in stres. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta: Oddelek za pedagogiko in andragogiko.
Bregar, B., Peterka Novak, J., Možgan, B. (2011). Doživljanje stresa pri zaposlenih v
zdravstveni negi na področju psihiatrije. Obzornik zdravstvene nege. 45(4):
253−62.
Bodi eko (2014). Stres je ena največjih nevarnosti tega stoletja. Pridobljeno 24. 8. 2015
s http://www.bodieko.si/stres-je-ena-najvecjih-nevarnosti-tega-stoletja.
Božič, J. (ur). (2012). Psihosocialna tveganja na delovnih mestih. Ljubljana:
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča.
Božič, M. (2003). Stres pri delu. Priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri
delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV izobraževanje.
Cox, T., Griffiths, A., Rial-Gonzales, E. (2000). Research on Work-related stress.
European Agency for Safety and Health at Work.
Černigoj Sadar, N. (2002). Stres na delovnem mestu. Teorija in praksa 38, 81−102.
Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2012). Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja RS.
Eurofound (2012). Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji.
Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 11. 7. 2014
s file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/EF1245SL.pdf.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (2004). Stres na delovnem mestu.
Facts 22. Pridobljeno 11. 7. 2014 s
https://osha.europa.eu/sl/publications/factsheets/22.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
57
Horvat, J. (2012). Raziskava stresa učiteljev (primer Osnovne šole Puconci).
Diplomsko delo.Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
Ihan, A. (2004). Do odpornosti z glavo. Ljubljana: MK.
Inštitut za razvoj in inovacije (2012). Priporočila za obvladovanje in znižanje stres,
izgorevanja, absentizma, prezentizma, fluktuacije in usklajevanja poklicnega ter
družinskega življenja za velika, srednja in mala podjetja. Ljubljana: Zveza
svobodnih sindikatov Slovenije in Inštitut za razvoj in inovacije Ljubljana d.o.o.
Jerman, J. (2005). Stres pri strokovnih delavcih v vzgojnoizobraževalnih in prevzgojnih
zavodih. Socialna pedagogika, 9(4), 469−497.
Johnson, S., Cooper, C., Cartwright, C., Donald, I., Taylor, P., Millet, C. (2005). The
experience of work-related stress across occupations. Journal of Managerial
Psychology Vol. 20 No.2, pp. 178−187. Pridobljeno 6. 7. 2015 s
http://www.lancaster.ac.uk/staff/taylorpj/papers/JMP2005.pdf.
Kobolt, A. (1993). Faktorji stresa v socialnih in pedagoških poklicih. Psihohigiena –
referati s seminarja, 35−37. Zavod RS za šolstvo in šport.
Kovač, J. (2013). Supervizija, stres in poklicna izgorelost šolskih svetovalnih delavcev.
Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti,
Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.
Levovnik, D. (2014). Stres na delovnem mestu. Ljubljana: Združenje delodajalcev obrti
in podjetnikov Slovenije GIZ.
Looker, L., Gregson. O. (1993). Obvladajmo stres. Kaj lahko z razumom storimo proti
stresu. Ljubljana. Cankarjeva Založba.
Markelj, Janja (2006). Vzroki in posledice stresa v delovnem okolju. Diplomsko delo.
Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu: visokošolski učbenik z recenzijo. Maribor:
Zavod za varnostne strategije pri Univerzi v Ljubljani.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
58
Nahtigal, M. (2009). Izgorelost na delovnem mestu. Diplomsko delo. Trebelno:
Ekonomska šola Novo Mesto, Višja strokovna šola.
Newhouse, P. (2000). Življenje brez stresa. Ljubljana: Tomark.
Reberšak, J. (2007). Stres pri delu učitelja razrednega pouka. Diplomsko delo. Maribor.
Univerza v Mariboru: Fakulteta za organizacijske vede.
Rogelj, Mateja (2008). Stres in dejavniki stresa na delovnem mestu. Diplomsko delo.
B&B Višja strokovna šola. Kranj.
Schmidt, A. (2001). Najmanj kar bi morali vedeti o stresu. Ljubljana: NUK.
Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
Slivar, B. (2007). Učitelj in stres. Didakta 17 (izredna številka, december), 6-10.
Pridobljeno s http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2007_december.pdf
Slivar, B. (2009). Raziskava o poklicnem stresu pri slovenskih vzgojiteljicah, učiteljicah
in učiteljih. Ljubljana: SVIZ.
Slivar, B. (2013). Na poti k dobremu počutju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
Stare, J. (2012). Izzivi in priložnosti zdravega delovnega okolja. Ljubljana: Fakulteta za
upravo, Univerza v Ljubljani.
Stranks, J. (1992). A Manager's Guide to Health and Safety at Work. Kranj. Gorenjski
tisk.
Sutherland, V.J., Cooper, C.L. (2000). Strategic stress management: an organizational
approach. London: Macmillan.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
59
Šarotar Žižek, S., Treven, S., Treven, U., Milfelner, B., Pisnik Korda, A., Potočnik, A.,
Mulej, M., Ivanovič, B., Jimenez, P., Dunkl, A., Eibel, K., Ratswohl, A., Hofer, C.,
Vogrinc-Haselbacher, C. (2013). Chance 4 Change: Premagovanje stresa kot
sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja. Maribor: Univerza v Mariboru,
Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.
Travers, C. J., Cooper, C. L. (1996). Teachers under pressure: stress in the teaching
professions. London. New York: Routledge.
Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba.
Trstenjak, A. (2005). Premagovanje stresa v organizacijah. Diplomsko delo. Moravci v
Slovenskih goricah: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Tušak, M. in Masten, R (ur). (2008). Stres in zdravje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.
Youngs, Bettie B. (2001). Obvladovanje stresa za vzgojitelje in učitelje: priročnik za
uspešnejše odzivanja na stres. Ljubljana: Založba Educy.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
60
6 PRILOGE
Priloga 1: Vprašalnik o doživljanju stresa pri učiteljih
VPRAŠALNIK O DOŽIVLJANJU STRESA PRI UČITELJIH
Spoštovani!
Sem Andreja Melink, študentka 3. letnika Edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v
Kopru. Ob zaključku študija v okviru diplomskega dela opravljam raziskavo o
doživljanju stresa pri učiteljih v osnovnih šolah.
S pomočjo Vaših odgovorov bom odgovorila na vprašanja moje diplomske naloge ter
skušala najti učinkovite načine spoprijemanja s stresom. Odgovori so anonimni in bodo
uporabljeni izključno za raziskovalne namene.
1. Spol (obkroži): M Ž
2. Starost: ____________
3. Število let poučevanja: _________________
4. Na kateri stopnji poučujete?
a) Razredni pouk
b) Predmetni pouk
5. Ali ste razrednik? DA NE
6. Ocenite kako stresno je delo učitelja? Obkrožite ustrezen odgovor.
1. Ni stresno 2. Zmerno stresno 3. Močno stresno 4. Izjemno
stresno
7. Kako pogosto ste zaradi dogajanja v šoli pod stresom? Obkrožite ustrezen
odgovor.
1. Nikoli 2. Redko 3. Občasno 4. Pogosto 5. Vedno
8. Pri podanih situacijah ocenite koliko Vas stresno obremenjujejo. Pri vsaki
situaciji obkrožite število med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni. Pri tem naj 1
pomeni, da Vas situacija ne bremeni, 2 malo bremeni, 3 srednje/normalno
bremeni, 4 močno bremeni in 5 naj pomeni zelo močno obremenitev.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
61
Nesramno vedenje učencev do učiteljev. 1 2 3 4 5
Pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanja discipline pri
učencih.
1 2 3 4 5
Zmerjanje učiteljev s strani učencev. 1 2 3 4 5
Nemotiviranost učencev za učenje. 1 2 3 4 5
Pogovori s težavnimi starši. 1 2 3 4 5
Učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo oz. izzivajo. 1 2 3 4 5
Fizična agresija do učiteljev s strani učencev. 1 2 3 4 5
Vmešavanje staršev v pedagoško delo. 1 2 3 4 5
Uresničevanje ciljev iz učnega načrta. 1 2 3 4 5
Konflikti med sodelavci. 1 2 3 4 5
Opravljanje nalog, za katere nisi ustrezno usposobljen. 1 2 3 4 5
Konflikti s starši. 1 2 3 4 5
Opravljanje administrativnih nalog. 1 2 3 4 5
Nepredvideno nadomeščanje odsotnih kolegov. 1 2 3 4 5
Slaba komunikacija med sodelavci. 1 2 3 4 5
Neizvajanje sankcij proti kršiteljem šolskega reda na šoli. 1 2 3 4 5
Biti dober učitelj ne zadostuje za napredovanje. 1 2 3 4 5
Namerno povzročanje neprijetnosti/nevšečnosti s strani vodstva. 1 2 3 4 5
Nasilje med učenci. 1 2 3 4 5
Vodenje postopka za vzgojne ukrepe. 1 2 3 4 5
Grožnje učiteljem s strani učencev. 1 2 3 4 5
Pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih šole. 1 2 3 4 5
Različni psihični pritiski in tihe grožnje s strani vodstva. 1 2 3 4 5
Nenehna javna kritika in opozarjanje na napake s strani vodstva. 1 2 3 4 5
Razredništvo. 1 2 3 4 5
Pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih potrebujem pri
pouku.
1 2 3 4 5
Opravljanje velikega števila različnih nalog. 1 2 3 4 5
Neupoštevanje učiteljevih mnenj in pobud s strani vodstva. 1 2 3 4 5
Preveč učencev v razredu. 1 2 3 4 5
Spremembe, ki ovirajo načrtovano delo. 1 2 3 4 5
Vandalizem na šoli. 1 2 3 4 5
Povzročanje škode na učiteljevih osebnih predmetih. 1 2 3 4 5
Prekratki časovni roki za naloge, ki jih moram opraviti. 1 2 3 4 5
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
62
Pomanjkanje toplih, odprtih odnosov s kolegi. 1 2 3 4 5
Izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani učencev. 1 2 3 4 5
Pomanjkanje podpore strokovnih institucij. 1 2 3 4 5
Neodgovorno in nevestno delo sodelavcev. 1 2 3 4 5
Učitelji nimajo vpliva na odločitve vodstva. 1 2 3 4 5
Ocenjevanje znanja pri učencih. 1 2 3 4 5
Vzpostavljanje in vzdrževanje discipline pri pouku. 1 2 3 4 5
Toga in hierarhična organiziranost šole. 1 2 3 4 5
Vodenje šolske dokumentacije. 1 2 3 4 5
9. Katere metode obvladovanja stresa uporabljate? Lahko obkrožite več
odgovorov. Če se s stresom ne srečujete in ne uporabljate spodaj naštetih
metod spoprijemanja z njim, vprašanje preskočite.
a) Izogibanje stresnim situacijam
b) Načrtovanje in delitev dela
c) Vključevanje v različne športne in sprostitvene dejavnosti (telovadba,
relaksacijske tehnike – joga…)
d) Razgovor o problemu s partnerjem, z družino, s prijatelji in drugimi znanci
e) Razgovor o problemu s sodelavci in/ali vodstvom
f) Poglabljanje poklicne izkušnje v raznih delavnicah, na seminarjih
g) Poskus spreminjanja delovnih pogojev
h) Ohranjanje smisla za humor
i) Drugo: _________________________________________________________
10. Na kakšne načine se sproščate oziroma pri katerih dejavnostih se najbolje
spočijete? Obkrožite odgovore.
a) V preživljanju prostega časa s prijatelji in družine
b) Pri ukvarjanju s športom
c) Uporabljam tehnike sproščanja
d) Na dopustu
e) Ob gledanju televizije
f) Ob poslušanju glasbe
g) Drugo: _________________________________________________________
11. Spodaj so našteti načini, kako krepimo sposobnost za obvladovanje stresa.
Za katere bi lahko rekli, da Vam najbolj pomagajo? Obkrožite odgovore.
Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:
UP PEF.
63
a) Poznam in razumem bistvo stresa.
b) Prepoznam znamenja in simptome stresa.
c) Znam se sprostiti in uporabljam tehnike sproščanja.
d) Imam družino/prijatelje, ki mi dajejo potrebno ljubezen in razumevanje.
e) Moje zdravstveno stanje je dobo.
f) Spoštujem se in se v svoji koži dobro počutim.
g) Imam zdravo in uravnoteženo prehrano.
h) Alkohol in kofein uživam v zmernih količinah.
i) Ne kadim oziroma zmanjšujem ali opuščam kajenje.
j) Veliko in redno se gibljem, sem v dobri telesni kondiciji.
k) Rad in veliko se smejim.
l) Imam smisel za humor.
m) Pri sebi spodbujam pozitivno mišljenje
n) Odločen sem.
o) Nisem v nenehni sitki s časom.
p) Ne razburim se zaradi vsake malenkosti in nisem slabe volje brez očitnega
razloga.
12. Kaj predlagate za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev? Obkrožite
odgovore.
a) Manjši normativ (manj učencev v razredu)
b) Izboljšanje klime v kolektivu.
c) Boljša organiziranost šole.
d) Manj birokratskega dela.
e) Večjo stabilnost brez neprestanih sprememb.
f) Večja podpora okolice učitelju.
g) Več seminarjev oziroma programov za preprečevanje stresa.
h) Supervizijo za učitelje.
i) Drugo: _________________________________________________________
Zahvaljujem se Vam za vaš čas in pomoč pri pisanju diplomskega dela.