PENZIONER + br. 74 · u~estvuvaa 1.714 penzioneri i 47 zdru`enija, za razlika od Prvite republi~ki penzioners-ki sporski natprevari koi se odr`aa vo Ohrid na 28 avgust 1996 godina

SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

VO OVOJ BROJ...NOV PENZIONERSKIKLUB VO [TIP

HRONOLOGIJA NAREPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI

OBJEKTIVNOSTRATE[KO PLANIRAWE

19-TI REPUBLI^KIPENZIONERSKISPORTSKI NATPREVARI NA 6. SEPTEMVRI 2014 VO TETOVO

str. 4, 5, 6 i 7

str. 10

str. 11

19 septemvri 2014 godinaGodina VII, broj 74

KULTURA

AKTUELNOSTI

str. 16

VIDICIstr. 20

ZDRAVSTVO

ZABAVA

str. 17

PENZIONER

str. 8

str. 14

str. 2

str. 2

Septemvri mesec na praznuvawa

str. 12 INFOPANORAMA

str. 13

str. 18

PAKO USHQIMORE,EKSKURSIONE,PUSHIME VERORE

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk

DENOT NA PENZIONERITE NAMAKEDONIJA 20-ti SEPTEMVRI NA SEGA[NITE I NAIDNITE PENZIONERIIM GO ÊSTITA

SZPM

Na 6-ti septemvri 2014 godina se odràa19-tite Republi~ki penzionerski sport-ski natprevri po povod 23 godini neza-

visna i samostojna Republika Makedonija i 20-ti septemvri, Denot na penzionerite od Ma-kedonija.

19-tite Republi~ki penzionerski sportskinatprevri od dve pri~ini pretstavuvaat vis-tinska Sportska Penzionerska Olimpijada.Prvata pri~ina e golemata masovnost. Vo iz-minatite godini brojot na u~esnici i zdruè-nija koi se natprevaruvaat postojano raste.Ovaa godina, na 8-te regionalni natprevariu~estvuvaa 1.714 penzioneri i 47 zdruènija,za razlika od Prvite republi~ki penzioners-ki sporski natprevari koi se odràa vo Ohrid

na 28 avgust 1996 godina i na koi u~estvuvalesamo 12 zdruènija. Vtorata pri~ina zo{to gonosi nazivot Olimpijada e zatoa {to na ovienatprevari se postignuvaat solidni sportskirezultati iako natprevaruva~ite se vo pood-minati godini, vo tretoto ìvotno doba.

Godinava 19-tite Republi~ki penzionerskisportski natprevri se odràa vo multietni~-ko Tetovo, smesteno pod padinite na [ara,grad poznat po vekovnite tradicii i praznuva-wa vo koi dobrososedskite odnosi sekoga{bile vo prv plan, bez razlika koj od koja veraili nacija e, grad vo koj se so~uvale obi~aite itradiciite i na muslimanite i na hristijani-te, vo koj ne retko se slu{aat muzika i pesni i

makedonski i albanski, i turski, i srpski...,blagodarenie na site koi ìveat vo Tetovo, ase razbira golemo udel vo seto toa imaatnajstarite ìteli - penzionerite.

Na 6-ti septemvri pe-nzioneri od mnogu kra-evi na Republika Make-donija dojdoa vo Tetovoza da si gi odmerat si-lite i mo`nostite nasportski plan, svesnideka sportuvaweto ifizi~kata aktinost gopodobruva zdravjeto, noi duhot. Dojdoa, na naj-golemata penzionerska

sportska manifestacija da gopokaàt seto ona {to someseci go podgotvuvale.

Vo Tetovo nastapija 400 pe-nzioneri, najdobrite od osum-te regionalni penzionerskisportski natprevari, pred nadiljada nivni drugari i pri-jateli od cela Makedonija.

Na 19-tite Republi~ki pe-nzionerski sportski natpre-vri vo Tetovo penzioneritese natprevaruvaa, no i druga-

ruvaa. Mu se raduvaa na sekoj poen, na sekoj re-zultat, na sekoe novo prija-telstvo...

I ovaa godina 19-tite Re-publi~ki sportski penzione-rski natprevari gi organizi-ra{e Sojuzot na zdruènija napenzioneri na Makedonija,pod pokrovitelstvo na mini-sterot za trud i socijalna po-litika Dime Spasov i Komer-cijalna banka AD Skopje, a doma}in be{e ednood najaktivnite zdruènija, ~lenka na Sojuzot,Zdruènieto na penzioneri od Tetovo, koeosumpati vo izminatite godini postignuvalo

najdobri rezultati. Pred da zapo~nat oficijalno natprevarite,

prisutnite gi pozdravi pretsedatelot na So-branieto na ZP Tetovo Gojko Eftoski na ma-kedonski i [aban Azizi pretsedatel na IOna zdruènieto na albanski jazik. Vo ime naop{tinata i gradona~alni~kata na Tetovo,Teuta Arifi, kako i vo svoe ime, penzioneritegi pozdravi Ahmet ]azimi, rakovoditel na se-ktorot za javni dejnosti pri op{tinata. Potoana prisutnite im se obratija prtsedatelot na

Sojuzot na zdruènijana penzioneri na Ma-kedonija Dragi Argi-rovski i ministerotza trud i socijalnapolitika pri Vladatana R. Makedonija Di-me Spasov, koi pokrajubavite poraki i kon-statacii za sorabot-kata na Vladata i So-juzot, im gi ~estitaa

pretstojnite praznici na site penzioneri izaedno gi proglasija natprevarite za otvoreni.

Otkako gi slu{naa site obra}awa koi beaproprateni so aplauzi, penzionerite - nat-prevaruva~i se upatija po terenite i lokacii-te kade se odvivaa natprevarite. Penzione-rite se natprevaruvaa davaj}i se od sebe za dapostignat {to podobri rezultati za svoetozdruènie, no i za sebe li~no!

Na krajot kako i sekoga{ pobedija najdobritei najpodgotvenite.

I ovaa godina, po ~etvrti pat vo niza pobe-dija natprevaruva~ite od ZP Ohrid i Debrca.Vo nivnite race i ovoj pat se najde sjajniot pe-

har, ~ij sjaj be{e zgolemen odnasmevkite i radosta na po-bednicite. Vtori bea Kuma-novci, treti Prilep~ani i~etvrti doma}inite, penzio-nerite natprevaruva~i od ZPTetovo.

Krajot na sportskata Olim-pijada 2014 vo Tetovo be{eodbeleàn so makedoski, al-

banski i srpski pesni i ora, a gi peeja i igraasite zaedno nosej}i ubavi spomeni od 19-titeRepubli~ki penzionerski sportski natpre-vari. Kalina S. Andonova

19 -ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari

Zavr{i u{te edna uspe{na Sportska Penzionerska Olimpijada

MENTOR ]OKU:RABOTATA DAVA REZULTATI

Penzionerite ~lenovi na Soju-zot na zdruènija na penzio-neri na Makedonija pokraj {to

se aktivni na site poliwa prekucelata godina, so radost i po~it giodbeleùvaat i re~isi site me|u-narodni, nacionalni i verski praz-nici.

Taka e sekoja godina. Pokraj dru-gite, tie preku svoite zdruènija soniza manifestacii gi odbeleùvaati dvata najzna~ajni i najgolemi pra-znika za ovaa najmasovna i najakti-vna asocijacija na lu|eto od tretotodoba.

Na 8. septemvri 2014 godina, pen-zionerite zaedno so site gra|ani naRepublika Makedonija, go prosla-vija Denot na nezavisnosta po dva-eset i tret pat. Go proslavija denotkoga bea ostvareni me~tite i èl-bite na iljadnici dejci koi gi dalesvoite ìvoti niz vekovite. Toa edenot koga sonot na mnogumina stanarealnost. Toa e denot od koj Repu-blika Makedonija ~ekori napredramnopravno i gordo zaedno so sitenarodi vo Evropa i vo svetot, iakonekoi dràvi toa ne sakaat da gopriznaat. No, toa e nepobiten fakt,bez razlika na nivnite ~udni i nel-ogi~ni postapki. Makedonija posto-ela i }e postoi kako zemja na kultu-

rata, na muzikata, na pismenosta!Taka bilo, taka i }e bide!

Na 20. septemvri pak, po 68. patpenzionerite od Makedonija }e gopraznuvaat i svojot penzionerskipraznik. Toa e den na penzionersko-to organizirawe vo Makedonija. Denkoga penzionerite se zdruìle socel da gi branat svoite prava i za-edno da gradat dostoinstven i kva-liteten ìvot na site stari lu|e vozemjata. Od toj den Sojuzot na zdru-ènija na penzioneri na Makedonijaprerasna vo respektibilna asoci-jacija poznata kaj nas, no i vo Evro-pa, osobeno vo poslednite godini.Preku Sojuzot penzionerite ja {i-rat vistinata za Makedonija, za nej-ziniot folklor, za nejzinata pesnai oro, za nejzinite tradicii, obi~aii identitet. Proslavite i odbele-ùvawata se razli~ni, no ~uvstvotokon ovie dva praznika e re~isi istovo srcata na 250 00 penzioneri, atoa }e bide u{te posilno ako bidedonesen posakuvaniot Zakon za pen-zionerskoto organizirawe vo Repu-blika Makedonija, so koj op{testvo-to }e potvrdi deka penzionerite sebiten faktor i eden od prioritetvo dràvata.

Neka ni se za mnogu godini i zanavek. Kalina S. Andonova

SZPMSOJUZ NA ZDRU@ENIJA NAPENZIONERI NAMAKEDONIJA

68godini

NASTANI PENZIONER plus septemvri 20142

Golemata humanistika i iskrenata prija-telka na Makedonija, Jesika Gotenbos odHolandija preku svoite ~esti poseti vo

prethodnite nekolku godini, sklopi brojniprijatelstva osobeno so penzionerite od Pro-bi{tip, no i od nekoi drugi gradovi vo zemjata,a preku mnogute donacii od fondacijata „Po-mo{ za Makedonija” vospostavi „humanitarenmost” pome|u Holandija i Makedonija. Fondaci-jata donira{e: medicinski aparati i oprema,mebel, postelnina, oble-ka, didakti~ki materi-jali i finansiski sred-stva vo pove}e zdravst-veni, obrazovni, socijal-ni i humanitarni insti-tucii vo Makedonija.

Poslednive godini va-kvi donacii vo pove}enavrati bea donirani ivo Specijalniot zavod voDemir Kapija. Pokraj ova humanistkata Gotenbos, sopomo{ na nejzinata dolgogodi{na prijatelka od Pro-bi{tip, Milevka Zdravkovska - pretsedatelka na Ko-misijata za kulturno-zabaven ìvot pri SZPM, godi-nava obezbedi i u~estvo na penzionerskiot ansambl DeMerse Hoppers ("Ezerski skakulci”) od Holandskiotgrad Harlem Mermia na presti`niot me|unaroden fe-stival „Ilindenski denovi” vo Bitola.

Vo ramkite na turnejata „Skakulcite” imaa nastapivo nekolku gradovi vo Makedonija, a najvpe~atlivi beadvata koncerti vo Demir Kapija, od koi eden pred {ti-tenicite i vrabotenite vo Specijalniot zavod. Tamu,

na otvoreno, vo dvorot na Zavodot, vo prekrasen ambi-ent, bea izvedeni tri koreografii: „Laliwata od Ams-terdam”, „Od sever do jug” i „Igri okolu ezeroto”. Sosvoite dinami~ki tanci i koloritnite avtenti~ki ho-landski narodni nosii tie predizvikaa vpe~atlivipozitivni emocii kaj {titenicite. Se razvedrija niv-nite lica, se razigraa srcata i duri stanuvaa od svoi-te koli~ki da go sledat ritamot na muzikata i tancotna tan~erite.

Ve~erta, vo prepolnata sala na Domot na kulurata„Mirka Ginova” od Demir Kapija, mnogubrojnata publi-ka prosledi zaedni~ki koncert so folklorniot ansa-mbl pri Domot. Se redea holandski tanci i spletovina poznati makedonski pesni i ora.

Impozantna be{e gletkata koga na krajot se igra{ezaedni~ko oro po zvucite na pesnata „Makedonsko de-voj~e”. Toa be{e vistinsko {arenilo od nosii i boi.Publikata so buren aplauz gi nagradi akterite naovaa nezaboravna folklorna ve~er koja be{e kultu-ren miks - spoj na dve kulturi.

Na krajot slede{e zaedni~ko drèwe do docna vono}ta i dogovor za ponatamo{na sorabotka.

Petar Stefanov

Me|unarodna sorabotka

Nastap na "Ezerskite skakulci# od Holandijavo Demir Kapija

Kompanijata ONE „Telekom Slovenija Grup”, na 4-ti septemvri 2014 godina, vo restoranot „Amica”vo GTC vo Skopje, na koj priustvuvaa pove}e me-

diumi i pretstavnici na SZPM i na zdruènija na pe-nzioneri od Skopje, ja objavi najnovata ponuda za pen-zionerite za koristewe fiksna linija i televizija. Zapripadnicite na tretata doba ONE go ponudi najdo-briot paket so najniska mese~na pretplata na pazarot,za samo 348 denari mese~no. Glavniot marketing dire-ktor vo Kompanijata, Viktor Donevski, istakna dekaso fiksnata linija na ONE penzionerite vo Makedo-nija dobivaat povolni ceni za razgovor, ista cena zalokalni i nacionalni razgovori, no i besplaten fik-sen bezì~en telefon Panasonic KX-TG1611, lesen zainstalacija, a bez nadomestok za priklu~ok.

- Telekomunikaciskiot operator ONE be{e prviotkoj vovede olesneta procedura za sklu~uvawe dogovorza site penzioneri vo Makedonija. Kaj nas penzioner-ite moàt da sklu~at dogovor na 24 meseci samo so pe-nziski ~ek i dokument za li~na identifikacija. Ponu-dite koi gi kreirame za niv se najkonkurentni i isklu-~itelno povolni i ne go optovaruvaat skromniot pen-zionerski buxet. Na{ata kompanija ja kreira{e ovaapenzionerska ponuda bidej}i penzionerite go zaslu-ùvaat toa, - izjavi direktorot Viktor Donevski.

Na press-ot ijava dade i pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski, pri {to se zablagodari na ponude-nite povolnosti za penzionerite i ja istakna plodna-ta sorabotka so ONE kako rezultat na po~ituvaweto iispolnuvaweto na obvrskite od dogovorot, koi, ve}epet godini, kontinuirano se ostavruvaat. Toj potenci-ra{e deka so ovaa mo{ne povolna ponuda }e se zgolemiinteresot na penzionerite za koristewe na uslugite na

ONE, bidej}i istite }e vlijaat vrz podobruvaweto nanivniot standard.

Imaj}i go tokmu toa predvid, Mini Boom TV na ONEnudi najednostavno i najpovolno re{enie za penzione-rite, za da moàt da gi sledat site nacionalni i bal-kanski televiziski kanali, no i site makedonski regi-onalni kanali, dostapni vo zavisnost od regionot. MiniBoom TV uredot e lesen i brz za instalacija, a istiot

e prenosliv, pa taka penzionerite }e moàt da go ko-ristat sekade, kade i da patuvaat niz Makedonija.

So press-ot na ONE rakovode{e Emilija Zograf-ska, menaxer za odnosi so javnosta.

M.D.

Nova ponuda na ONE za penzionerite

Fiksna linija i TV so najniska pretplata

Po povod golemiot praznikIlinden koj so svetli bukvipove}e pati e zapi{an vo is-

torijata na makedonskiot narod ivo srcata na site Makedoci, vo no-vootvoreniot restroran „Galija”smesten vo vodite na rekata Var-dar, se odrà golem performanspod naslov „Sè za Makedonija”, voorganizacija na Violeta Sekovska.

Vo prijatniot neobi~en ambient,nalik na brodska paluba, zaradi{to i samiot objekt e taka nare~en„Galija”, performansotgo otvori Sekovska, ko-ja vo svoeto obra}aweme|udrugoto re~e:

-@ivotot e navisti-na kus i ispolnet somnogu ne{ta na koi netreba da go posvetime.Treba da im dademeprednost na qubovta,prijatelstvoto, verba-ta, mirot, prostuvawe-to, duhovnosta, posve-tenosta i kon qubovtakon tatkovinata, kon Makedonija!Na taa posvetenost i qubov e iovoj performans nasloven kako„Sè za Makedonija”!

Vo prijatna atmosfera, svoi na-stapi posveteni na Makedonijaimaa pove}e poznati umetnici me|ukoi: Mite Grozdanov, Ranko Ran-gelov, Rade Rogoàrov, Viki Sre-

brova i drugi estradni umetnici iakteri.

Na performansot svoe viduvaweza qubovta kon Makedonija imaa iAngelina Markus i Mirjana Tren-~eva.

Inaku, prostorot be{e pretesenda gi primi mnogute posetitelikoi vo srceto i du{ata ja nosat po-svetenosta kon na{ata tatkovina,kon Makedonija.

Nastanot zavr{i so ubavi naro-dni makedonski pesni vo izvedba

na poznatiot patriot i vqubenikvo makedonskata muzika i pesna,Risto Krap~ev, pridruùvan od„hor” na prisutnite me|u koi ima{egolem broj penzioneri.

Performansot „Sè za Makedoni-ja” be{e „sponzoriran” od golemataqubov kon Makedonija.

Blagoj Arsov

Performans posveten na Ilinden

„Sè za Makedonija”

Denovive na kamenata bina naplo{tadot „Aleksandrija” voPrilep vo ramkite na godi-

na{noto kulturno prilepsko letoso svoja programa nastapija penzi-onerite od Prilep i Bitola. Tiepreku pesnite na penzionerite odKUD „Sirma vojvoda” od Bitola i„Penzioner” od Prilep im se pret-stavija na prilepskite qubitelina starogradskata narodna pesna.Tie ispolnija po {est starograds-ki pesni pridruùvani so orkesta-rska muzika od podra~jeto na dvatagrada.

Inaku vo ZP Prilep vo dveteKUD „Penka Koteska” i „Penzioner”intenzivno se podgotvuvaat zapretstojniot nastap vo Slovenija.

- So u~estvo na dvete kuturnoumetni~ki dru{tva pri na{etozdruènie so okolu 50 u~esnici voSlovenija na{ata Makedonija }e japretstavime vo najdobra slika, ve-li pretsedatelot na ZP Pilep, Ki-ril \or|ieski. - So nas na festi-valot „Za treta ìvotna doba” voQubqana }e nastapat i prestavni-ci od Avstrija, Italija, Hrvatska,Ungarija, Slovenija i drugi. Taka,

po dosega{nite gostuvawa na pret-stavnicite na penzionerite od Ku-manovo, Probi{tip, Ko~ani i Te-tovo, godinava SZPM re{i nie dabideme pretstavnici od Makedo-nija, - istaknuva pretsedatelot\or|ioski.

Na ovoj me|unaroden penzioners-ki festival pokraj referat za se-mejstvoto kako intergeneraciskazaednica i intergeneraciskiteodnosi vo po{irokoto op{testvo{to }e podnese pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, posebenosvrt }e ima i prestavnikot od ZPPrilep i ~len na IO na SZPM,Ilija Adamoski na tema funkcio-niraweto na zdruènijata na pen-zioneri i nivnata postavenost voRepublika Makedonija, za me|uge-neraciskata solidarnost, kako i

sorabotkata so lokalnata vlast izna~eweto na Memorandumot soZELS i o~ekuvawata od Zakonot zapenzionersko organizirawe.

- Po dva pati vo nedelata se po-dgotvuvame za nastapot vo Qubqa-na, veli pretsedatelot na komisi-jata za kultura i zabaven ìvotpri ZP Prilep, Blaè Spirkoski.Vo ponedelnik i petok se pod-gotvuvaat ~lenovite na KUD „Pen-zioner”, a vo vtornik i ~etvrtok naKUD „Penka Koteska”. Vo sreda za-edi~ki nastapuvaat i gi podgotvu-vaat orata so koi }e nastapime voQubqana.

Smetame deka avtenti~no }e giprezentirame folklornoto narod-no tvore{tvo i nasledstvo, - ista-knukna Blaè Spirkoski.

Kiril Risteski

Pred golemniot hristijanskipraznik „Voznesenie na Pres-veta Bogorodica” sve~eno be-

{e pu{ten novoizgradeniot penzi-onerski klub za okolu 200 penzio-neri vo prigradskata naselba „Tri

~e{mi”, koja se nao|a na samiot iz-lez od [tip. Na sve~enosta prisu-stvuvaa: prviot ~ovek na SZPMpretsedatelot Dragi Argirovski,pretsedateli na pove}e zdruènijana penzioneri, gra|ani i ~lenovi od{tipskoto zdruènie. Gradona~al-nikot Il~o Zahariev poradi neod-lo`ni obvrski, podocna i se pri-druì na sve~enosta, im posaka napenzionerite u{te mnogu vakvi us-pesi, a vo najskoro vreme i dolgoo~ekuvaniot dom na penzioneri istari lica da zapo~ne so gradba. Nasve~enoto otvarawe zboruva{e ipretsedatelot na ZP [tip i Kar-binci Mihail Vasilev,koj istakna,deka ovoj penzionerski klub seizgradi od penzionerski sredstva i}e bide vo trajna sopstvenost napenzionerite od [tip.

- Nie kako zdruènie, sakame daima klubovi sekade kade ima uslo-vi za toa, a posebno vo prigradski-

te i ruralnite sredini, bidej}i tiene se vo mo`nost da doa|aat posto-jano vo gradot. Preku ovie klubovise vr{i edukacija, druèwe i drugiaktivnosti od interes na penzio-nerite.

Potoa pred prisutnitezboruva{e pretsedatelotna SZPM Dragi Argirov-ski,koj izrazi zadovolstvo{to sekojdnevno se gradat ipu{taat vo upotreba vakviobjekti, koi sluàt za po-dobruvawe na uslovite naìvotot na penzionerite.

- Poznato e deka skorotretina od naselenieto evo tretata doba i zatoa do-l`ni sme da im sozdademeuslovi za dostoinstvena

starost. Toj se osvrna i na dobratasorabotka na Sojuzot so ZP [tip.Doma}inot na ovoj penzionerskiklub Nikola Ivanov - Asparuh ne

go krie{e zadovolstvoto deka ide-ata se preto~i vo realnost i dekapenzionerite kone~no imaat kat~ekade }e se druàt so kafe i ~aj, }egledaat televizija, }e igraat {ah,domino i }e se podgotvuvaat za svo-ite aktivnosti.

C. Spasikova

ZP [tip i Karbinci

Sve~eno otvoren nov penzionerski klub

Po povod 23 godini od neza-visna i samostojna Repub-lika Makedonija i Denot na

penzionerite na Makedonija, 20-ti septemvri, }e se odrì golempenzionerski sobir so kulturnoumetni~ka programa, na 19 septe-mvri vo Saraj, so po~etok vo 10 i30 ~asot. Ova e vtora sredba kojastanuva tradicionalna i e voProgramata na SZPM, a pretsta-vuva centralna proslava na oviedva zna~jni za penzionerite,praznika.

Doma}inite na sredbata ZP\or~e Petrov i ZP Saraj o~ekuva-

at na ovaa manifestacija da pri-sustvuvaat i da se druàt golembroj na penzioneri od Skopje idrugite gradovi vo R. Makedonija.

Na sobirot na prisutnite }e imse obratat pretsedatelite nazdruènijata - doma}ini na sre-dbata, gradona~alnicite na op{-tinite \or~e Petrov i op{tinaSaraj, Sokol Mitrovski i BekimMurati, pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski i gradona~al-nikot na grad Skopje Koce Traja-novski.

Na sredbata pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, po povodDenot na penzionerite na Make-donija, 20-ti septemvri, }e giprimi pretsedatelite na zdru-ènijata prisutni na manifes-tacijata. K.S. Andonova

ZP \or~e Petrov i ZP Saraj

Sve~en sobir

TV Prilep

Vo Slovenija dosledno }e ja pretstavime R. Makedonija

SPORTPENZIONER plus septemvri 2014 3

Vo ~est na Denot na penzio-nerite na Makedonija, 20septemvri, a poa|aj}i od si-

ntagmata vo zdravo telo - zdravduh, Sojuzot na penzionerite naMakedonija zaedno so Komisijataza sport vo 1996 godina zapo~naso realizacija na idejata za orga-nizirawe masovni sportski nat-prevari na penzionerite vo na-{ata zemja. Se smeta{e deka spo-rtuvaweto vo poodminati godiniod ìvotot ovozmoùva da seodrùva fizi~kata i intelektu-alnata funkcija na ~ovekoviotorganizam. Poradi toa se plani-ra{e najprvin da se odràt nat-prevari vo op{tinskite organi-zacii na penzionerite, potoa voregioni, a zavr{nica da bidatednodnevni republi~ki sportskiigri.

- Ovaa inicijativa be{e dosta-vena do site, vo toa vreme, 34zdruènija na penzioneri, pri{to se dobija razli~ni mislewa ipredlozi, - se potsetuva AndonMarkovski, toga{en potpretseda-tel na Izvr{niot odbor i eden oddoajenite na penzionerskoto or-ganizirawe vo Makedonija. - Pos-toe{e izvesna skepsa za nejzinatauspe{na realizacija, za toa kakov}e bide interesot kaj penzioner-ite za sportuvaweto, dali }e seobezbedat najneophodnite mater-ijalni i drugi sredstva i sli~no.Sepak, preovladea optimizmot ikorisnosta od sportskoto organi-zirawe za druèwe i za {irewena prijatelstva i za nadminuvawena monotonijata kaj penzionerite,taka {to za u~estvo na natpre-varite se prijavija 12 zdruènija.

Prvite republi~ki penzioner-ski sporski natprevari se odràavo Ohrid na 28 avgust 1996 godi-na so vkupno 150 u~esnici, od koi45 natprevaruva~i vo {ah, stre-la{tvo i pikado. Vo {ah pobediekipata na OVR - Skopje, predNegotino, Ki~evo, Resen i Rado-vi{. Vo strela{tvo najdobra be-{e ekipata na Tetovo, pred Oh-rid, Kumanovo, Ko~ani i Veles. Vopikado èni prvoto mesto go os-voi ekipata na Kumanovo, predGostivar, Strumica i Veles.

Ve}e idnata 1997 godina naVtorite republi~ki penzioners-ki sportski natprevari vo Dojranu~estvuvaa 80 natprevaruva~i i270 pridru`ni ~lenovi i gosti od19 zdruènija: Berovo, Bitola,Gostivar, Gevgelija, Kavadarci,Ki~evo, Ko~ani, Kriva Palanka,Kumanovo, Ohrid, Prilep, Rado-vi{, Sveti Nikole, Strumica, Te-tovo, [tip i OVR, „Kisela Voda” i

„Gazi Baba”od Skopje. Doma}in nasredbata {to se odrà na 20 sep-temvri be{e Zdruènieto na pen-zionerite od Gevgelija, a penzio-nerite se natprevaruvaa vo {ah,domino, strelawe, tr~awe i teg-newe jaè. Prethodno, regionalnisportski natprevari se odràa voSkopje, Strumica, Kavadarci iKratovo.

Vo 1998 godina Sojuzot prezemapo{iroki aktivnosti za poses-trano, poseopfatno i pokvalite-tno organizirawe na slobodnotovreme na penzionerite, osobenona sportskoto pole. Na 20 septem-vri na sportskite tereni kaj Ki-sela Voda vo Kumanovo se odr-àa Tretite po red Republi~kipenzionerski sportski natpre-vari so u~estvo na 500 u~esniciod koi nad 100 natprevaruva~i.

êtvrtite republi~ki penzio-nerski sportski natprevari seodràa vo Vinica na 18 septem-vri 1999 godina so 550 u~esnici inad 100 natprevaruva~i.

Pettite republi~ki sportskinatprevari se odràa vo septem-vri 2000 godina kaj Krani - naPrespanskoto Ezero, so u~estvo naokolu 800 penzioneri, a doma}inbe{e Zdruènieto na penzioneri-te od Resen. Kako zna~aen i traendokument za ovaa zna~ajna sports-ka penzionerska manifestacijaSZPM od 2001 godina zapo~na soobjavuvawe na specijalen Infor-mativen bilten na 40 stranici voboja. So zbor i slika, no i prekurazni pregledi i grafikoni, sedobiva potrebnoto soznanie odkorisnosta na ovie natprevari,koi od godina na godina stanuvaatpomasovni i pokvalitetni.

[estite republi~ki penzion-erski sportski natprevari seodràni na 16 septemvri 2001 go-dina kaj Vele{koto Ezero „Mla-dost”, a doma}in e Zdruènietona penzionerite „Karpo{“ od Sko-pje. U~estvuvaa 600 penzioneri odkoi 182 natprevaruva~i vo {estdisciplini i toa 105 maì i 77èni od 22 zdruènija. Najdobra

be{e ekipata na Zdruènieto napenzionerite od Tetovo.

Sedmite republi~ki penzion-erski sportski natprevari seodràa na 14 septemvri 2002 go-dina kaj ohridska Gorica so u~e-stvo na okolu 860 penzioneri, odkoi 235 natprevaruva~i vo osumdisciplini i toa 138 vo ma{ka i97 vo ènska konkurencija. Najdo-

bro i ovoj pat be{ezdruènieto od Te-tovo koe go osvoipreodniot pehar.

Osmite republi~kipenzionerski sports-ki natprevari seodràa na 13 septem-vri 2003 godina voKavadarci. Bodreniod okolu 1050 navi-va~i i gleda~i, 276natprevaruva~i se

natprevaruvaa vo 9 disciplini, akako najdobar be{e proglasenvtoriot region (Karpo{, OVR,Tetovo i Gostivar).

Devettite republi~ki penzio-nerski sportski natprevari seodràa na 11 septevri 2004 godi-na kaj hotel „Eurotel” vo Struga, adoma}ini bea zdruènijata od„Centar” i Struga. U~estvuvaa1070 u~esnici od koi 289 natpre-varuva~i i toa 160 vo ma{ka i 129vo ènska konkurencija. Sevkupenpobednik be{e Zdruènieto napenzionerite od Tetovo. Na ovaamasovna penzionerska manifes-tacija prisustvuvaa i gosti odAlbanija, Bugarija, Crna Gora,Turcija i Makedonija pri {to seodrà sredba na koja se razgova-ra{e za sorabotka na penzioner-ite od Balkanot.

Desettite jubilejni Republi~-ki penzionerski sportski natpre-vari se odràa na 10 septemvri2005 godina kaj Vele{koto Ezero„Mladost” na koi pred nad 900prisutni govore{e toga{niotpretsedatel na Vladata na RMVlado Bu~kovski. Vo devet dis-ciplini se natprevaruvaa 299natprevaruva~i od koi 166 vo ma-

{ka i 133 vo ènska konkurencijaod 33 zdruènija, a sevkupen po-bednik be{e Zdruènieto na pen-zionerite od Kumanovo.

Na 9 septemvri 2006 godina kajavtokampot„Krani” na Prespans-koto Ezero na 11-tite Republi~kipenzionerski sportski igri u~es-tvuvaa dosega najgolem broj u~es-nici 1.114, od koi 351 natpreva-ruva~i i toa 192 penzioneri i 159penzionerki. Najdobri rezultatiostvarija sportistite od Zdruè-nieto na penzionerite od Ohrid.

Na 15 septemvri 2007 godina 12-tite Republi~ki penzionerskisportski natprevari po tret patse odràa kaj Vele{koto Ezero„Mladost” vo prisustvo na 760u~esnici od koi 364 natprevaru-va~i i toa 172 maì i 122 èni.Ovaa masovna penzionerska spo-rtska manifestacija ja pozdravi

pretsedatelot naVladata Nikola Gru-evski. Na natpreva-rite najdobri bea odZdruènieto na pen-zionerite od Tetovo.

Na sportskiot cen-tar „[ampion” vo Ra-dovi{ na 6 septem-vri 2008 godina seodràa 13-tite Re-publi~ki sportskinatprevari so 800

u~esnici, od koi 192 vo ma{ka i172 vo ènska konkurencija od 34zdruènija. Ovoj pat najdobri beasportistite od Zdruènieto napenzionerite od Kumanovo.

Na 26 septemvri 2009 godina kaj„Eurotel” Struga se odràa 14-ti-te Republi~ki penzionerski spo-rtski natprevari, a doma}in be{eZdruènieto na penzionerite od„Centar” - Skopje. Prisustvuvaaokolu 860 u~esnici od koi 376 na-tprevaruva~i, 198 vo ma{ka i 178vo ènska kokurencija. Natpreva-rite se odràa vo 11 disciplini,a sevkupen pobednik povtorno be-{e Zdruènieto na penzioneriteod Kumanovo.

Na 18 septemvri 2010 godina se

odràa 15-tite jubilejni Repub-li~ki penzionerski sportski na-tprevari na sporskiot centar„[ampion” vo Radovi{ so u~estvona 380 natprevaruva~i od 35zdruènija od koi 200 vo ma{ka i180 vo ènska konkurencija.

Na 10 septemvri 2011 godina seodràa 16-tite Republi~ki pen-zionerski sportski natprevari voStruga na kompleksot Livadi{te.Na istite prisustvuvaa 1100 pen-zioneri, a u~estvuvaa 384 penzio-neri sportisti i toa 200 maì i184 èni.

Na 11septemvri 2012 godina voSkopje vo hotelskiot kompleksNEW STAR se odràa 17-tite Re-publi~ki penzionerski sportskinatprevari, a pokrovitel be{epremierot na dràvata NikolaGruevski koj so svoeto prisustvoim ukaà ~est i po~it na penzio-nerite. Na istite prisustvuvaa1100 penzioneri, a pobedni~kiotpehar otide vo racete na ZP Oh-rid i Debrca po vtor pat.

18-tite Republi~ki penzioner-ski sportski natprevari koi seodràa vo [tip na 7-mi septem-vri 2013 godina, a u~estvuvaa1651 penzioner od 37 zdruènija,a na ovaa penzionerska sportskaolimpijada vo [tip prisustvuvaai se druèja 1500 penzioneri odcela Makedonija.

Na godina{nive 19-ti po red sportskinatprevari neposred-no u~estvo imaa reko-rden broj na zdru-ènija 55 zdruènija,so 1714 natprevaru-va~i od koi 1047 voma{ka i 667 vo èn-ska konkurencija. Pr-avo na nastap na Re-publi~kite natpreva-ri vo Tetovo obezbe-dija 47 zdruènija. Vo

sporedba so prethodnite godinibrojot na natprevaruva~i po siteparametri se zgolemuva, {topretstavuva dobar znak deka bro-jot na penzionerite {to sakaat dase bavat so sport i sportski akti-vnosti e postojano vo porast, {toe i edna od glavnite programskiceli na SZPM.

Pokrovitel na natprevaritebe{e ministerot za trud i soci-jalna politika Dime Spasov, apobednik ovaa godina bea .......

Ovoj pregled eksplicitno po-kaùva za griàta na Sojuzot zazdravjeto na svoite ~lenovi soaktivno stareewe niz godinite.Taka }e bide i ponatamu.

D. Argirovski

Hronologija na dosega odrànite Republi~ki penzionerski sportski natprevari

Sportuvawe i druèwe za zdravo telo i zdrav duh

Po najnovata me|unarodna definicija„sportot” kako poim gi opfa}a fizi-~kite aktivnosti koi ~ovek gi izvedu-

va poradi natprevaruva~ki pri~ini. Poranoso ovoj poim se ozna~uvale site igri i zaba-vi. Vsu{nost, pod poimot sport se podraz-biraat razni motori~ki aktivnosti od var-ijabilen i dinami~en karakter vo koi naspecifi~en na~in se iskaùvaat sposobno-stite na sportistot, osobinite i znaewataza trening i natprevaruvawe. Spored nivo-to, sportot moè da bide vrven odnosno se-lektiven i masoven, odnosno neselektiven.Inaku, spored angaìranosta na sportis-tite i celite koi se postavuvaat, postoiprofesionalen, amaterski, rekreativen,u~ili{en, studentski i sport na lu|e so in-validitet. Zna~i, se sportuva za razonoda,za razvivawe i oblikuvawe na teloto, zapodobruvawe na sposobnostite i zdravjeto,za jaknewe na natprevaruva~ki duh, za akti-vno stareewe i sli~no.

Sportovite se delat na: grupni i samos-talni.

Grupni (zaedni~ki) sportovi se izvedu-vaat so dvajca ili pove}e lu|e (pr. fudbal,ko{arka, tegnewe jaè itn). Vo samostojni(poedine~ni) sportovi spa|aat onie sporto-vi vo koi poedinecot sam se zalaga za svo-jot uspeh. Vo poedine~ni sportovi spa|aattenis, {ah, bore~ki sportovi, atletika,triatlon, pikado, biljard i drugi.

Vo mnogu poedine~ni sportski discipli-ni na oficijalni natprevari bodovite odpoedine~nite natprevaruva~i se sobiraatza da se dobie ekipen pobednik. Nekoi spo-rtovi moè da se izveduvaat i poedine~no igrupno odnosno vo parovi. Takvi se tenis,badminton, umetni~ko lizgawe, veslawe,kajak i drugo. Natprevaruva~kiot karakterna sportot motivira za postignuvawe pogo-lemi rezultati. Amaterskiot sport se pra-ktikuva glavno od rekreativni i zdravs-tveni pri~ini (razonoda, zdravje, zdravostareewe).

Ima i drugi podelbi na sportovite duri ispored godi{nite vremiwa (letni olimpis-ki igri, zimski olimpiski igri i drugi). Po-stojat natprevari samo od edna sportskadisciplina, no ima i natprevari vo koi imanekolku sportovi. Taka, moderniot petobojili triatlon e spoj na nekolku razli~nisportovi.

Postojat i sportovi koi se grupirani, naprimer vo slednite grupi:

Atletika: frla~ki disciplini (disk, ko-pje, kugla, kladivo), trka~ki disciplini(sprint, sredni pateki, dolgi pateki, viso-ki i niski pre~ki, {tafeti), skokovi (visi-na, dale~ina, troskok, stap). Vi{eboj.

Ekipni sportovi so topka - razvieni seod srednoamerikanskite igri so topka:amerikanski fudbal, avstraliski fudbal,fistball (fistball), kanadski fudbal sli~en

na amerikanskiot, keltski fudbal, ko{ar-ka, korfball (korfball), mal fudbal, netball(netball), fudbal, odbojka, odbojka na pesok,ragbi (zaedni~ki naziv za dva sporta ragbiunija i ragbi liga, a ponekoga{ se spomnuvai kako amerikanski fudbal {to e pogre{no,rakomet, rakomet na pesok, vaterpolo,streetball (streetball).

Sportovi vo koi top~e se udira so re-ket: badminton, ping-pong, skvo{, tenis.

Sportovi vo koi top~e se udira so pal-ka ili so stap: bendi ili bandi (bendi ilibandy), basebal (baseball), golf, hokej vo sa-la, hokej na treva, hokej na rol{ui, hurling(hurling), inline hokej (inline hokej), kriket,lacrosse (lacrosse), polo, skater hokej(skater hokej), softbol, uli~en hokej.

Velosipedizam: uli~en velosipedizam,ciklokros, velosipedizam na pista, rid-sko-planinski velosipedizam. Gimnastika:aerobik, ritmi~ka gimnastika, op{ta gim-nastika, sportska gimnastika, sportskaakrobatika, trampolin, ples.

Sportovi na snaga: bodi bilding, digawetovar.

Sportovi za preciznost: bilijard, snuk-er, bo}awe, golf, kuglawe, streli~arstvo,strela{tvo, pikado.

Vodeni sportovi: edrewe, kajak i kanuna mirni vodi, kajak i kanu na divi vodi,ronewe na zdiv, orijentacisko ronewe,plivawe, sinhronizirano plivawe, vater-polo, veslawe, skokovi vo voda, surfawe,sportovi na sneg i mraz, alpsko skijawe,bob, brzo lizgawe, brzo lizgawe na kratki

stazi (short track), curling, hokej na mraz,nordiska kombinacija, nordisko skijawe,sankawe, skeleton, skija{ki skokovi, snou-bording, umetni~ko lizgawe. Sportovi sopove}e sportski disciplini:biatlon,moderen petoboj, triatlon.

Bore~ki sportovi i ve{tini: aikido,arnis, capoeira, boks, brazilski Jiu-jitsu,borewe, xudo, ju-jutsu (Ju-jutsu), karate,kendo, kempo, kikboksing, Krav Maga, Kung-Fu, ma~evawe, me{ani bore~ki ve{tini(MMA angl. Mixed Martial Arts, ultimate fighting,free-fight), ninjutsu, tekuondo (Taekwondo),Tai Chi Chuan (Tai Chi Chuan), Tajlandskiboks (Muay Thai), Savate boks.

Moto-sportovi: avtomobilizam, DTM,Formula 1, karting, motociklizam, moto-kros, NASCAR, reli.

Kowi~ki sportovi: kasa~ki trki, kows-ki trki, preponsko javawe, polo.

Ekstremni sportovi: alpinizam, baseskokovi, brdski velosipedizam, banxi sko-kovi (bungee), ekstremen velosipedizam,ka~uvawe po mraz (ice climbing), kitesurf-ing, padobranstvo (parachuting), paintbal,paraglajding, planinarewe.

Pustolovini trki: rafting, nurkawe nazdiv, skateboarding, skijawe na voda, slo-bodno ka~uvawe (free climbing), sportskoka~uvawe, trekking, zmajarewe.

Mislovni igri: brix, {ah. Tradicionalni sportovi: tegnewe jaè,

Siwska alka, trka na prsteni, frlawe ka-men od ramo, tegnewe klip.

I.G.

Sport i vidovi na sportovi

2002

2006

2010

SPORT PENZIONER plus septemvri 20144

19-ti REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI VO TETOVO

Praznik i gordost za u~esnicite i za penzionerite

Sojuzot na zdruènijata na penzioneri na Makedonija i ovaagodina vo ~est na odbeleùvaweto na 8-mi septemvri - Denotna nezavisnosta na Republika Makedonija i 20-ti septemvri -

Denot na penzionerite na Makedonija, na 6-ti septemvri gi odràDevetnaesettite republi~ki penzionerski sportski natprevari.U~esnicite na ovaa penzionerska sportska olimpijada se sretnaa vogradot pod [ar Planina, na terenite na poznatiot kombinat "Te-teks” - Tetovo. êtiristotini najdobri pretstavnici od 47 zdruè-nija na penzioneri od Makedonija se natprevaruvaa vo 11 sportskidisciplini i vo 21 kategorija vo ma{ka i vo ènska konkurencija.Pokroviteli na ova najmasovno sportstko natprevaruvawe na pen-zionerite od Makedonija bea Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika na RM i Komercijalna Banka AD Skopje. Sportskite igri gisledea pove}e od 1000 u~esnici, gosti i drugi prisutni gra|ani.

Vo ime na doma}inot - Zdruènieto na penzioneri od Tetovo, do-bredojde na u~esnicite i na gostite prv im posaka pretsedatelot naSobranieto na ova zdruènie Gojko Eftoski, a pretsedatelot naIzvr{niot odbor [aban Azizi gi pozdravi u~esnicite i prisutnitena albanski jazik. „Va{iot doma}in, gradot Tetovo e multietni~kasredina. Ovde ìveat Makedonci, Albanci, Turci, Romi, Srbi, Bo-{waci i drugi etni~ki pripadnici, koi go razvivaat gradot i gra-dat zaedni~ki ìvot. Taka e i vo Zdruènieto na penzioneri”, - re-~e pokraj drugoto Azizi. Vo ime na gradot doma}in i Lokalnata sa-

mouprava se obrati Ahmet ]azimi, rakovoditel na Sektorot zajavni dejnosti, koj na albanski i na makedonski jazik gi preneseiskrenite pozdravi od gardona~alni~kata Teuta Arifi i go istak-na zadovolstvoto {to prisustvuva na ovaa golema penzionerskamanifestacija.

Vo pozdravniot zbor, pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski,istaknuvaj}i go zna~eweto na sportskite akivnosti vo tretata doba,naglasi deka ovaa penzionerska sportska olimpijada ne e samo nat-prevar i pokaùvawe na psihofizi~kite mo`nosti, tuku taa e pra-znik i gordost za sekoj u~esnik, no i za site penzioneri.

Na prisutnite im se obrati i ministerot za trud i socijalnapolitika Dime Spasov, koj istakna deka i natamu }e prodolìdobrata sorabotka na Ministerstvoto so Sojuzot i zdruènijata napenzioneri od Republika Makedonija so edinstvena cel da sezgolemat mo`nostite vo re{avaweto na aktuelnite problemi, da imse pomogne na penzionerite vo ostvaruvaweto na pravata {to impripa|aat i da im se podobri kvalitetot na ìvotot i standardotvo celina. Potoa, so posebno zadovolstvo i radost, ministerotSpasov zaedno so pretsedatelot Argirovski go proglasija prven-stvoto za otvoreno, a na~inot na sproveduvaweto na natprevaritevo 11 sportski disciplini: strela{tvo, {ah, pikado, tegnewe jaè,tr~awe, frlawe |ule, skok od mesto, tabla, domino, dvoboj i troboj,go objasni Zdravko Petkovski, pretsedatel na Komisijata za sporti rekreacija pri SZPM.

Natprevarite zapo~naa so poseben entuzijazam i maksimalno za-lagawe na site u~esnici, a najdobri rezultati vo poedine~na i eki-pna konkurencija i ovaa godina postignaa pretstavnicite na ZP Oh-rid i Debrca. êtiri godini po red tie ne go prepu{taat prvotomesto, a preodniot pehar i sega nim im pripadna. êstitaj}i im ja

pobedata, na zavr{nata manifes-tacija peharot im go vra~i pretse-datelot na SZPM Dragi Argirov-ski. Pobednicite ja podelija rado-sta so ostanatite u~esnici i sitese pridruìja kon veselbata, vokoja posebna ìvost vnesoa poz-natite estradni peja~i Irena Spa-sovska i Krume Spasovski pri-druùvani od poznatiot muzi~kibend od Tetovo. Vo ova impresivnosportsko natprevaruvawe i nezab-oravno druèwe na u~esnicite,svoj pridones ima{e i voditelkataBoàna ]ulavkova, novinarka odVeles. M. Dimovski



Po~ituvani u~esnici na 19-tite republi~-ki penzioinerski sportski natpreavi koi{to za prv pat vo dvedeceniskata istori-

ja na penzionerskata Olimpijada gi odrùvamevo gradot pod [ara, vo Tetovo.

Dragi gosti, prijateli na penzionerskata po-pulacija, dozvolete mi najprvin vo imeto na So-juzot na zdruènijata na penzionerite na Ma-kedonija i vo moe li~no ime na minsterot zatrud i socijalna politika Dime Spasov iskrenoda mu go ~estitam povtorniot izbor na ovaamnogu zna~ajna funkcija i da se zablagodaram zaprifa}aweto da bide pokrovitel i sve~eno daja proglasi za otvorena ovaa na{a najgolemapenzionerska sportska manifestacija.

I vo ovaa sve~ena prigoda, ne moè, a da ne seistakne deka so ministerot Spasov, a so toa i soVladata na Republika Makedonija, imame mnoguuspe{na sorabotka vo interes na site penzio-neri vo na{ata dràva.

Ovaa najgolema sportska penzionerska mani-festacija vo na{ata zemja ja odrùvame po po-vod 8-mi septemvri Denot na nezavisnosta naRepublika Makedonija i 20-ti septemvri Denotna penzionerite na Makedonija. Penzioneriteso poseben pietet i voshit ja do~ekuvaat 23 go-di{ninata od osamostojuvaweto na dràvata, aso nova svetlina ja odbeleùvaat i 68 godi{ni-nata od zarodi{ot na penziomnerskoto organi-zairawe vo na{ata zemja.

Vo izminatite godini SZPM, kako najmasovnanevladina, nepoliti~ka , multietni~ka asocoi-jacija zna~itelno pridonese mnogubrojnoto~lenstvo, blagovremeno i to~no da bide infor-mirano, da gi afirmira svoite problemi i pos-tigawa, a so toa da ja animira javnosta i drà-vata za za{tita i unapreduvawe na pravata od

penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe, za po-dobruvawe na standardot, za sozdavawe na us-lovi za aktivno i dostoinstveno stareewe. Sosvoite aktivnosti i rezultati, Sojuzot na zdru-ènijata na penzionerite na Makedonija prera-sna vo po~ituvana gra|anska organizacija, poz-nata kaj nas, no i vo Evropa.

Na toj fakt ukaùva i ovaa penzionerska oli-mpijada na koja preku selektivnost na natpre-varite vo zdruènijata i na osumtte regionalniigri, za u~estvo se izborija rekordni 400 nat-prevaruva~i, od isto taka rekorden broj na 47zdruènija na penzioneri. Sekako, i vo ovie do-`dlivi uslovi, so sigurnost moè da se o~eku-vaat novi dobri rezultati, a posebno na poletona me|usebnoto druèwe, na {ireweto na prija-telstvata i soìvotot {to e na{ imperativ ieden od glavnite celi i prioriteti.

Penzionerskata sportska olimpijda ne e samonatprevar i pokaùvawe na psiho fizi~kitemo`nosti na pripadnicite na tretoto doba. Taae praznik i gordost za sekoj u~esnik, no i za sitepenzioneri.

Na site vas, na site penzioneri im gi ~esti-tam prestojnite praznici, a na natprevaruva~i-te im poèluvam dobri rezultati.

Po~ituvan pretsedatel na So-juzot na zdruènijata na pen-zionerite na Makedonija,

po~ituvani penzioneri, po~itu-vani gosti!

Penzionerite se mudrost i is-kustvo. Vie ste graditeli na Re-publika Makedonija i ~uvari navistinskite vrednosti! Zatoa soogromna po~it se obra}am na otvo-raweto na 19-tite Republi~ki pe-nzionerski sportski natprevarivo organizacija na Sojuzot na zdruè-nija na penzioneri na Makedonija.

Va{iot Sojuz vo tekot na svoeto po-stoewe se razvi vo edna od najbrojniteorganizacii vo zemjata koja dostoin-stveno gi promovira, no i gi zastapuvapravata i interesite na penzioneritei go pottiknuva nivnoto integrirawevo socijalniot ìvot i sevkupniteop{testveni tekovi. So aktivnostitekoi kontinuirano gi realizira i vokoi gi vklu~uva svoite ~lenovi prekuorganizirawe na razli~ni nastani odsocijalen, kulturen i sportski karak-ter, Sojuzot e ìv organizam kade pen-zionerot go dobiva zasluènoto mestoi vnimanie.

Organiziraweto na dene{nata ma-nifestacija po 19-ti pat, pokraj toa{to ovozmoùva druèwe i rekreaci-ja na penzionerite, zna~i i mo`nostpove}e za spodeluvawe na iskustva.

Ottuka, so posebno zadovolstvoMinisterstvoto za trud i socijalnapolitika e pokrovitel na Republi~-kite penzionerski sportski natpreva-ri i sekoga{ vo ramkite na mo`nosti-te }e poddrùva realizacija na nas-tani i programi koi se odnesuvaat napenzionerite i nivnite interesi.

Bi sakal da istaknam deka penzio-nerite se zna~ajna alka vo socijalniotìvot, bidej}i raspolagaat so iskust-va i znaewe i se direktno zaslu`ni zarazvojot na na{ata dràva. Za menekako resoren minister, sorabotkata nadràvnite institucii so nevladiniotsektor e klu~en faktor vo razvojot naedna demokratska dràva kako {to eRepublika Makedonija, a osobeno kogase raboti za socijalnite prava i inte-resi. Vo toj pravec sakam da potvrdamdeka prioritet na Vladata i na Mi-nisterstvoto za trud i socijalna po-litika e obezbeduvawe dostoinstvenìvot na starite lica i penzionerite.

Po~ituvani,Ekonomskata kriza vo Evropa ima{e

vlijanie i vrz socijalnoto osiguru-vawe, osobeno vrz penziite i nivnataisplata vo ogromen broj na dràvi.Nekoi dràvi prezemaa restriktivnimerki vo penziskoto osiguruvawe koepridonese namaluvawe na pravata ili„zamrznuvawe” na visinata na penzija-ta za nekolku godini. No, za razlika oddrugite dràvi, vo Republika Make-donija penziite se isplatuvaat redov-no i se vr{i usoglasuvawe i kontinui-rano zgolemuvawe. Po~nuvaj}i od 2006godina do sega prose~nata penzija sezgolemi za 62%, a najniskata penzijaod 2006 godina do sega se zgolemi za76%. Isplatata na penziite, kontinu-irano i postojano se vr{i vo prvatasedmica od mesecot, {to zna~i dekaona {to go vetivme go ostvaruvame po-stojano.

Vo 2014 godina se izvr{i usoglasu-vawe na penziite za 5%, odnosno odmart 2014 godina so isplatata na fe-vruarskata penzija sekoj penzionerdobi dopolnitelno usoglasuvawe napenzijata od 600,00 denari. Vo Uprav-niot odbor na Fondot na PIOM imapretstavnik od Sojuzot na zdruènija-ta na penzionerite na Makedonija.Preku u~estvoto vo upravniot odborSojuzot e del od procesot na upravu-vawe so rabotata na Fondot na PIOM.

Vo ramkite na programskite aktiv-nosti za obezbeduvawe socijalna za{-tita i socijalna sigurnost na staritelica i vo 2014 godina se realiziraProektot „Bawsko-klimatska rekrea-cija na korisnici na penzija. Potreba-

ta od prodolùvawe na proektot pro-izleguva i od interesot koj{to koris-nicite na penzija go izrazija so koris-tewe na uslugite minatite ~etiri go-dini na istiot. Proektot prodolùvaso negova realizacija vo naredniotperiod, pri {to godinava }e bidat op-fateni 5500 penzioneri i so toa odpo~etokot na proektot vo 2010 godina,zaklu~no so ovaa godina ovaa besplat-na usluga }e ja iskoristat nad 27 600penzioneri.

Od slednata godina zapo~nuvame sosproveduvawe na noviot proekt „Bes-platen turisti~ki vikend na korisni-ci na penzija”. So ovoj proekt }e seovozmoì rekreacija na korisnicitena penzija i niven kvaliteten socijalnìvot, a istovremeno }e se razvivaturizmot. Preku ovoj proekt }e bidatopfateni do 3000 korisnici na penzi-ja.

Vodime postojana grià za povozra-snite lica so cel da ima pogolema is-polnetost na nivnoto slobodnoto vre-me i pogolema nivna nezavisnost vosekojdnevnoto ìveewe. Poa|aj}i odpotrebata za oformuvawe dnevni cen-tri za starite lica vo mestoto na ì-veewe, razvivame mreà od dnevnicentri kako socijalni servisni slu`-bi za stari lica. Vo 2014 godina ot-vorivme tri dnevni centri, no i pona-tamu planirame da prodolìme so is-tiot intenzitet. So ovoj proekt imameza cel da ja podobrime socijalizacija-ta na povozrasnite lica preku nivnasekojdnevna komunikacija i druèwe.

Vovedovme niza povolnosti za otvo-rawe na privatni starski domovi pri{to interesot za investirawe e se po-golem i se otvoraat se pove}e vakviustanovi. Isto taka, zaedno so Minis-terstvoto za zdravstvo go zapo~navmeproektot za doma{na grià na starilica, za onie koi {to se vo pote{kazdravstvena polo`ba.

Pokraj drugoto, Vladata vo sorabot-ka so gradot Skopje ovozmoì bespla-ten prevoz vo gradskiot javen soobra-}aj vo Skopje vo vtornik, petok, sabotai nedela.

Isto taka go startuvavme proektotza besplaten vikend edna{ vo mesecotza prevoz na starite lica vo èlez-ni~kiot soobra}aj vo Republika Make-donija. Site lica maì nad 64 godini ièni nad 62 godini imaat pravo nabesplaten prevoz vo povraten pravecvo opredelen vikend vo mesecot.

Na krajot sakam da potenciram dekai vo idnina }e prodolìme da jaunapreduvame sorabotkata so Sojuzotna zdruènijata na penzionerite naMakedonija ne samo vo ovie proekti,tuku i vo drugi aktivnosti i proekti,so edinstvena cel, da go podignemeìvotniot standard na penzionerite inivnoto vklu~uvawe vo socijalniotìvot na {to povisoko nivo.

Ministerstvoto za trud i socijalnapolitika dava otvorena poddr{ka i nasite nevladini organizacii, op{tinii organizacii koi rabotat na poletona za{titata na starite lica i celos-no sme podgotveni za u{te pointenzi-vna sorabotka so Sojuzot na zdruèni-ja na penzionerite na Makedonija.

Po~ituvani, Vi posakuvam ubavi mo-menti na ovaa manifestacija i ovojden da go pominete vo druèwe i ra-dost. Voedno Vi go ~estitam praznikotna na{ata dràvnost 8-mi septemvrii 20-ti septemvri, denot na penzione-rite vo Republika Makedonija. Da steìvi i zdravi, i da se sre}avame u{temnogu godini.

Obra}awe na pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski

Dragi penzioneri, po~ituvani gosti,Se nao|ame pred zavr{etokot na ovaa DEVET-

NAESETTA po red sportska manifestacija, {toja narekovme PENZIONERSKA OLIMPIJADA.Ovde vo Tetovo, vo krugot na gigantot na teksti-lnata industrija na Makedonija, TETEKS, svoe-to znaewe, ve{tina i izdr`livost }e gi mani-festiraat 400 sportisti - penzioneri vo 21 di-sciplina vo ma{ka i ènska konkurencija, kakoprvaci na osumte regionalni sportski natpre-vari. Dve pri~ini ima za toa zo{to ovie nat-prevari gi narekovme PENZIONERSKA OLIM-PIJADA. Prvo e masovnosta. Na regionalnitenatprevari u~estvuvaa 1.714 penzioneri, i vto-ro, odu{evuvawe e da se gleda kako site nat-prevaruva~i sakaat i postignuvaat solidnisportski rezultati.

I vo ovaa prilika sakam da naglasam dekasportskata aktivnost e privilegija na zdravorganizam. Sportuvaweto go jakne ~ove~koto te-lo. Posebno zasluùva {to e blagotvorno za lu-|eto od tretoto doba, na koi sportuvaweto ima

silno vlijanie za pobavno stareewe.Vo prethodnite 18 republi~ki sportski nat-

prevari, tetovskite penzioneri osum pati beakolektivni pobednici i spa|aat me|u inicijato-rite za nivno organizirawe. Me|utoa, za prv patsme doma}ini na natprevari na dràvno nivo.Sakam da istaknam i toa deka na{iot pridonese i vo prenesuvawe na sportskiot duh vo sitepenzionerski sredini, {to uslovi da imame seposilna konkurencija.

Va{iot doma}in, gradot Tetovo e multietni-~ka sredina. Ovde ìveat Makedonci, Albanci,Turci, Romi, Srbi, Bo{waci i drugi koi go raz-vivaat gradot i gradat zaedni~ki ìvot. Taka ei vo Zdruènieto na penzioneri. Na{iot gradima bogato istorisko i kulturno minato, vekov-na tradicija na zaedni~ki ìvot, {to go praviporazli~en od site drugi, no i poprivle~en zasekoj dobronamernik.

Dozvolete mi na krajot u{te edna{ site da vepozdravam, a posebno gostite.

Obra}awe na pretsedatelna Sobranie na ZP Tetovo Gojko Eftoski

Obra}awe na pretsedatelna IO na ZP Tetovo[aban Azizi

Sve~eno obra}awe na ministerot za trudi socijalna politikaDime Spasov

Po~ituvani penzioneri,Imam osobeno zadovolstvo vo imeto na grado-

na~alnikot na Op{tina Tetovo, Teuta Arifi, dave pozdravam i da prisustvuvam na 19-te Re-publi~ki penzionerski sportski natprevari vo~est na 8-mi septemvri, Denot na nezavisnostana Republika Makedonija i 20-ti septemvri,Denot na penzionerite.

Zadovolstvo e da se bide so Vas. Na ovojna~in davate primer za mladite generacii kakotreba da se neguvaat i unapreduvaat sportskitenatprevari.

@elbata da se u~estvuva na vakvi igri edokaz deka godinite ne se pre~ka za zdravsportski duh, a druèweto i vo tretoto doba -glaven motiv za u~estvo na natprevarite.

Op{tina Tetovo so zadovolstvo gi poddrùvaaktivnostite na Sojuzot na penzioneri. BezVa{ata mudrost nema uspeh i napredok, a niekako op{tina i vo idnina }e stoime zad Va{iteproekti. Vi posakuvam zdravje, dolg ìvot imnogu sre}a vo natprevarite.

Obra}awe na rakovoditelot na Sektorot za javnidejnosti vo op{tina TetovoAhmet ]azimi

SPORT PENZIONER plus septemvri 20146


Na 19-te republi~ki penzionerski sportskinatprevari, koi se odràa na 6-ti septe-mvri 2014 godina, na terenite vo komlek-

sot, „Teteks” - Tetovo, se natprevaruvaa 400 naj-dobri sportisti (208 maì i 192 èni) od 47zdruènija na penzioneri od Makedonija. Vo mo-{ne izedna~ena poedine~na i ekipna konkuren-cija, najdobri rezultati postignaa natprevaru-va~ite od ZP Ohrid i Debrca i po ~etvortti patednopodrugo ja slavea pobedata. Kumanov~anipovtorno go osvoija vtoroto mesto, kako {to iprilep~ani tretoto, a doma}inite od Tetovo beazadovolni so ~etvrtoto mesto. No, kako te~eanatprevarite?

Vo strela{tvo so vozdu{na pu{ka vo ènskakonkurencija najdobra be{e ekipata od ZP Pri-lep so 191 grug, pred ZP Kumanovo (187 krugovi) iZP OVR - Skopje (186 krugovi), a vo ma{ka kon-kurencija prvoto mesto go osvoi ekipata na ZPKo~ani so 240 kruga, vtori bea ohri|ani so 239krugovi, a treti bitol~ani so 232 kruga. Meda-lite na pobednicite vo ènska konkurencija imgi vra~i \or|i Serafimov, ~len na IO na SZPM,a vo ma{ka konkurencija, Besnik Pocesta, pot-pretsedatel na Sobranieto na SZPM.

Vo disciplinata {ah vo ènska konkurenci-ja prvoto mesto go osvoi ekipata na ZP Centar -Skopje, pred ZP Makedonska Kamenica i ZPStruga, a vo ma{ka konkurencija |or~epetrovcigo odnesoa zlatoto, dodeka srebroto im pripad-na na ko~an~ani, a bronzata na ZP Kumanovo. Me-dalite gi vra~ija Metodija To{evski, potpret-sedatel na IO na SZPM i Stanka Trajkova, sek-retar na IO na SZPM.

Vo pikado vo ènska konkurencija najdobrabe{e ekipata od ZP Sveti Nikole, pred ZP Pro-bi{tip i ZP OVR - Skopje, a vo ma{ka konkure-

ncija pobednicite od Gazi Baba zad sebe gi os-tavija natprevaruva~ite od ZP Kru{evo i ZP Bo-gdanci. Medalite na najdobrite u~esnici imvra~ija Ilija Adamoski i \orge Andonov, ~leno-vi na IO na ZSPM.

Vo disciplinata tegnewe jaè vo ènska kon-kurencija pripadni~kite na ZP Gazi Baba odtretoto se iska~ija na prvoto mesto, tetovci gopovtorija minatogodi{niot uspeh zadovoluvaj}ise so vtoroto mesto, a {tipjani go osvoija treto-to mesto. Vo ma{ka konkurencija natprevaru-va~ite od Gazi Baba, tripati po red go osvoju-vaat prvoto mesto, vtori bea ko~an~ani i tretitetovci. Medalite gi vra~ija Stojan Nasevski iStevo Bojaxiev, ~lenovi na IO na ZSPM.

Vo frlawe |ule vo ènska konkurencija po-bedni~kata od minatata godina Marija Karaka-mi{eva od ZP Bogdanci, povtorno zastana naprvoto mesto, a tretoplasiranata Jablanka Ve-selinovska od ZP Tetovo se iska~i na vtoroto,dodeka tretoto mesto go osvoi Milica Andrev-ska od ZP Solidarnost - Aerodrom. Vo ma{kakonkurencija najdobar be{e Blaò Stanojkovod ZP Kumanovo, Glase Simonovski od ZP Nego-tino go osvoi vtoroto mesto, a tretoto, TodorRadevski od ZP Solidarni penzioneri - Ilin-den. Medalite gi vra~i Qubica Kuzmanovska,~len na Komisijata za sport i rekreacija priSZPM.

Vo disciplinata tr~awe èni do 60 godini,prvoto mesto i pripadna na Qupka Trifunovskaod Ohrid, vtoroto na Galaba Georgieva od [tip,a tretoto na Petrunka \or|ievska od MakedonskaKamenica. Vo istata disciplina, no vo kategori-jata nad 60 godini, najdobra be{e, Pavlina Ka-m~eva od Strumica pred Blagica Mirkuloska odOhrid i Radica Simevska od \or~e Petrov. Vo

Strela{tvo

Strela{tvo

[ah

Pikado

Tabla

Domino Domino

TablaPikado

[ah

Ohri|ani pak pobednici

Skok od mesto



ma{ka konkurencija vo tr~awe do 60 godininajbrz be{e Risto Netkov od ZP [tip pred Ni-jazi Tahiri od ZP Tetovo i Mome Cvetanovski odZP Kumanovo. Vo kategorijata nad 60 godini po-bedi Blaè Srbinovski od Ohrid, vtor be{eQube Pavlov od Kavadarci, a tret Dragi Efre-mov od Vinica. Medalite, vo kategorijata do 60godini èni i maì, gi vra~i [aban Azizi, a nad60 godini vo dvete kategorii, Jordan Kostadi-nov, dvajcata ~lenovi na IO na SZPM.

Vo poedine~nata disciplina skok od mesto senatprevaruvaa samo maì i, kako i minatata go-dina, najdaleku skokna Marjan Nikolovski od ZPOhrid, pred \or|i Nikolov od ZP Ko~ani i Ra-{it Idrizi od ZP âir. Medalite im gi vra~iRufat Ramadani, ~len na IO na SZPM.

Vo disciplinata domino vo ènska konkure-ncija najdobra be{e Qubica Nastoska od Struga,pred Darinka Stojkova od Radovi{ i Ratka Spa-sovska od Probi{tip. Vo ma{ka konkurencija,za prvoto mestao se izbori Fejzi Rustemi odTetovo, za vtoroto Risto Dan~ev od Bitola i zatretoto Simo Manev od Sveti Nikole. Medalitegi vra~i Gojko Eftoski, pretsedatel na Sobra-nieto na ZP Tetovo.

Prvoto mesto vo tabla - èni go osvoi TodorkaSavova od ZP Solidarnost - Aerodrom, vtorotoSlavica Jovanova od ZP Prilep i tretoto Sne-àna Atanasova od ZP Sveti Nikole. Vo ma{kakonkurencija najdobar be{e Nikola Atanasov-ski od Kru{evo, pred Stojan Petkovski od Ohridi Milivoe Krstevski od Kumanovo. Medalite imgi vra~i Done Todorovski, ~len na IO na SZPM.

Vo najma{kata disciplina troboj, prvoto mes-to go osvoi \or|i Janevski od ZP Ohrid, vtorotoSime Cvetkoski od ZP Prilep i tretoto DobreBilbilovski od ZP Gostivar. Vo najte{kata dis-

ciplina dvoboj èni pobedi ohri|ankata Veri-ca Puleska, vtoro mesto osvoi Jasminka Todo-rovska od ZP Kumanovo, a treto Sneàna Stev-kovska od ZP Gazi Baba. Medalite gi vra~iAleksandar Zahariev, ~len na IO na SZPM.

Spored Pravilnikot, vo trite disciplini:strela{tvo, {ah i pikado vo ènska i vo ma{-ka konkurencija, bea proglaseni i najdobritepoedinci na koi pretsedatelot na Komisijata zasport i rekreacija Zdravko Petkovski im vra~iposebni pehari. Epitetot najdobri me|u najdob-rite go zasluìja: Vera Dimitrovska (ZP Prilep)i To{e Jankulovski (ZP Ohrid) - strela{tvo,Liljana Slavevska (ZP Centar) i Risto Krstev(ZP \. Petrov) - {ah, Tawa Mihajlova (ZP Sv.Nikole) i Naste Igwatovski (ZP Gazi Baba) - pi-kado.

Natprevarite bea mo{ne dobro organizirani ise odvivaa spored programata, a na krajot site jaslavea pobedata na najdobrite. Preodniot peharna pobednicite od ZP Ohrid i Debrca na zaed-ni~kata proslava im go vra~i pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski. Vidno zadovolen i vo-odu{even od postignatiot uspeh, pretsedatelotna IO na Ohridskoto zdruènie \or|i Trp~eskiim se zablagodari na u~esnicite za vloèniottrud i veti deka pripadnicite na ZP Ohrid sonavremeni i intenzivni podgotovki }e ja pro-dolì tradicijata vo postignuvaweto visokirezultati na penzionerskata sportska olimpija-da.

Tekst i fotografii:Mendo Dimovski

Zoran Andreeski - Trio marketingPetar Andreevski

Tegnewe jaè

Tegnewe jaè

Tr~awe do 60 godini

Najdobri poedinci

Tr~awe nad 60 godini Tr~awe nad 60 godini

Tr~awe do 60 godini

Troboj

\ule

\ule

Dvoboj

AKTUELNOSTI PENZIONER plus septemvri 20148

Izborite vo bilo koja sostojba, vo bilokoja prilika, i za bilo koja namena,pretstavuvaat interesna prikaska, i

za onie koi u~estvuvaat vo niv, i za oniekoi gi prosleduvaat.

Sojuzot na zdruènija na penzioneritena Makedonija za nekolku meseci }e vlezevo izboren proces vo penzionerskite zdru-ènija, na ~ii izbori treba da se izberatnivnite idni pretstavnici vo organite naSojuzot.

Kako i vo site izborni situacii, izbor-niot proces ima senzitivni karakteristi-ki. Tie se motivirani ili predizvikuvaniod pove}e i najrazli~ni ~initeli, nameri,nadeì, interesi, kaprici, nametnuvawa,podveduvawa, i kone~no potreba za nata-mo{en razvoj na op{testvenite odnosi voorganizacijata vo koja se odvivaat.

Za da se prestretnat mo`ni negativnitendencii od bilo kakov karakter, za damoè razvojot na penzionerskata organi-zacija da odi vo ~ekor so op{tiot op{tes-tven i politi~ki napredok vo sredinite vokoi ìveat i deluvaat ~lenovite na penzi-onerskata organizacija, rakovodstvoto naSojuzot na zdruènija na penzionerite naMakedonija, iako toa vo praktikata na mi-natoto, barem javno ne se soop{tuvalo seodlu~i da otvori {irok i transparentenproces na podgotovki na izborite vo zdru-ènijata i Sojuzot, za da se postignat ne-kolku bitni komponenti koi }e go pridvi-àt interesot na ~lenstvoto za izboritevo zdruènijata i Sojuzot kon sodrìnatana aktivnosta vo organizacijata, a ne samokon personalnite pra{awa na izborite.Ottamu, Sojuzot se odlu~i pred svoeto ~le-nstvo, penzionerite i zdruènijata, da iz-leze so usoglasena izborna politika utvr-dena na organite na Sojuzot, pri {to dadeprioriteti na slednite komponenti za koitreba da se vodi smetka pri organizirawe-to na izborniot proces.

Prvo, definirawe na programskata so-drìna na idnite rakovodstva za aktivno-sta vo zdruènijata i Sojuzot, vodej}i sme-tka za zna~eweto i pozicioniranosta naorganizacijata vo celokupnata strukturana nevladiniot sektor, za brojnosta na~lenstvoto i razli~nite socijalni, ekono-mski, profesionalni, kulturolo{ki, poli-ti~ki i drugi interesi, a pred sè intere-site na ~lenstvoto za odrùvawe i una-preduvawe na standardot na lu|eto, kakopopularno se imenuvaat gra|anite od tre-toto doba. Ponudata na idei i mo`nosta zanivna realizacija da bide perimetar zaodreduvawe na stav za prifatlivosta nakandidatite vo novite rakovodstva nazdruènijata i Sojuzot.

Vtoro, zna~itelna promena vo struktu-rata na rakovodstvata od aspekt na pri-sutnosta na isti lu|e vo tie rakovodstvazna~itelno podolgo otkolku {to moè datrae inventivniot trend vo nivnata rabo-ta. Ova pra{awe vo dokumentot za izbor-nata politika na zdruènijata i Sojuzot eprezentirano od pove}e aspekti koi trebada posluàt za analiza pri predlagawetoi izborot na novite rakovodstva. Pritoa,ukaàno e deka treba zna~itelno da sepro{iri izbornata baza za opfat na {topogolem broj penzioneri koi }e u~estvuva-at vo izborniot proces, potrebata i neop-hodnosta da se izbegnat praktiki na mal iizbran krug na u~esnici vo procesot, kojnaj~esto opfa}a tesen krug ~lenovi, i gla-vno bliski na prethodnite rakovodstva.Po{irokata baza koja }e poa|a od ograno-cite i }e se dviì kon celinata na zdru-ènijata ima daleku po{iroka mo`nost danapravi podobra selekcija na kandidatiteza novite rakovodstva. Taa poobjektivnomoè da verificira sposobnost i prifat-livost na delovi od aktuelnite rakovod-stva na koi bi moèlo i treba da im sedade prilika vo ramki na statutarnitenormi za natamo{no angaìrawe vo orga-nizacionata aktivnost na zdruènijata.Sepak, zaradi usoglasenost na izborniotproces ukaàno e na potrebata da se po~i-tuvaat nekolku zna~ajni statutarni prin-

cipi:Princip na transparentnost.

Izborniot proces treba da bide objaveni {iroko poznat vo sredinite kade ìvee ideluva ~lenstvoto na zdruènijata. Nein-formiranata sredina i koga nema pri~inai povodi za toa se sudira so razni pret-postavki, naga|awa i insinuacii za delu-vaweto na rakovodstvata. Informiranostana ~lenstvoto sozdava mo`nost za negovovklu~uvawe vo procesot preku deluvawetona ogranocite, da bide vo tek so nastanite,da dade poddr{ka ili da ukaè i spre~izloupotrebi i vonstatutarnost vo rabota-ta. Takviot pristap ja zbogatuva praktika-ta na sozdavawe motiv kaj ~lenstvoto zau~estvo vo aktivnostite na zdruènijata{to e op{t interes na organizacijata. Pro-{irenata baza na u~esnici vo aktivnostitena zdruènijata go podobruvaat kvalitetotna u~esnicite vo manifestaciite, go po-dignuvaat socijalniot moral na lu|eto, giottrgnuvaat lu|eto od sekojdnevieto koe nesekoga{ e rozovo.

Princip na vremetraewe na manda-tite.

Vo del zdruènija mandatite na izbran-ite rakovodstva, i posebno na pretsedate-lite na sobranijata, izvr{nite odbori inadzorniot odbor se opredeleni na edenplus u{te eden mandat. Vo statutite namnogu zdruènija ovaa norma ja nema. I kajednite i kaj drugite toj princip ne se po~i-tuva do kraj so {to se sozdavaat sostojbi na*ve~ni i nezamenlivi rakovodstva*. Toasamo po sebe zna~i negativna praktika, ia-ko za volja na vistinata ima i uspe{ni is-klu~oci. Vodeni od potreba za po~ituvawena ovoj princip, vo dokumentot za izborna-ta politika se ukaùva na neophodnostazdruènijata vo ~ii statuti e predvidenaovaa norma, da ja po~ituvaat, a onie koi janemaat da ja predvidat i da postapuvaatspored nea. No vo ìvotot ni{to nemoèdo kraj da se odviva spored propi{anitenormi, pa tuka, srame`livo e kaàno deka,vo nekoi slu~ai moè da se napravi isklu-~ok, bez pritoa da se uredat kriteriumikoi }e go definiraat isklu~okot. Ne veru-vajte im na urednicite koi od isklu~okotpravat pravilo, a isklu~okot go promovi-raat kako osnovno re{enie. Zabluda, name-ra ili èlba. Demagogija ili regulativa,izberete sami, zavisno od sostojbata vova{ata sredina.

Princip na obnova na rakovodstva-ta.

Samoto ime na Sojuzot go pokaùva sta-rosniot status na ~lenstvoto. Ako pritoase dodade i dolgotrajnoto zadrùvawe naisti lu|e vo rakovodstvata na zdruènija-ta, prirodno, onoj {to saka da analizira }edojde do zaklu~ok deka so toa opa|a sposo-bnosta, elanot, podvi`nosta i dinamikatana rabota vo zdruènijata.

Princip na usoglasena vremena ramkaSo ogled na razli~noto nastanuvawe i

registracija na zdruènijata, razli~en eizborniot ciklus vo zdruènijata kako ipopolnuvawe na organite na Sojuzot. Doku-mentot za izbornata aktivnost na Sojuzotupatuva na potrebata za usoglasuvawe navremenata ramka za podgotovka i izvedu-vawe na izborite za da moè konstituira-weto na novite organi na Sojuzot da se iz-vr{i vo vremeto opredeleno so mandatotna sega{noto rakovodstvo. Kako {to e sta-tutarno regulirano, organite na Sojuzot sekonstituiraat od izbranite pretstavnicina zdruènijata. Zatoa ednovremenoto sos-tavuvawe i konstituirawe na organite naSojuzot ima i prakti~na vrednost, oti sitepretstavnici imaat prilika da u~estvuva-at vo donesuvawe na programata za rabotana Sojuzot vo mandatot, kako i obvrska dau~estvuvaat vo nejzinata realizacija. Ta-ka, ukaàno e zdruènijata da go ogranizi-raat i zavr{at izborniot proces vo vreme-to do 28 fevruari 2015 godina, so mandatna nivnite ~lenovi od datata na konsti-tuiraweto na organite na Sojuzot koe trebada zavr{i najdocna do 31 mart 2015 godina,vo soglasnost so statutot na Sojuzot.

Izborniot proces e aktivnost koja gopreokupira vnimanieto na organizacijata,posebno na rakovodstvata. Ottamu, pove}eod potrebno e da ne se zapostavat redov-nite statutarni i programski aktivnostina zdruènijata i Sojuzot. Aktuelnite sos-tojbi so standardot, zdravstvenata i soci-jalnata sostojba na ~lenstvoto bara seko-jdnevno sledewe i grià, komunikacija sonadle`nite organi, za da moè proektiteod Dolgoro~nata strategija na Vladata zapotrebite na penzionerskite zdruènija inivnoto ~lenstvo kontinuirano da serealiziraat.

Sepak, imaj}i gi predvid ovie principiod dokumentot na Sojuzot za izbornata po-litika pri izborite vo 2015 godina, smetamza potrebno da spomenam deka zdruènija-ta so vnimanie i odgovornost treba dapristapat kon organizirawe na ovaa akti-vnost, a Sojuzot preku svoite prestavnicidelegirani od zdruènijata vo aktuelniteorgani, treba da pomogne realizacijata naovie principi da najde prakti~na poddr{-ka i primena.

Rakovodstvoto na Sojuzot nema pravo dase amnestira od eventualnite nestatuta-rni i nezakonski postapki vo izborniotproces vo zdruènijata i vo samiot Sojuz.

Pred nas se izboriteMetodija St. To{evski

Kolumna

Na krajot na juli 2014 godinase slu~ija pove}e izmeni idopolnuvawa na zakoni od

socijalnata svera i toa: Zakon zaizmenuvawe i dopolnuvawe na Za-konot za rabotnite odnosi, Zakonza izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za pridonesi od zadol-ìtelno socijalno osiguruvawe,Zakon za izmenuvawe i dopolnu-vawe na Zakonot za penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe, Zakonza dopolnuvawe na Zakonot zavrabotuvawe i osiguruvawe voslu~aj na nevraborenost i Zakonotza dopolnuvawe na Zakonot zazdravstveno osiguruvawe, siteobjaveni vo Sl. vesnik na RM broj113 od 29 juli 2014 godina.

1. Zakonot za rabotni odnosi sopravo go narekuvaat "ustav” na kojse zasnivaat site zakoni od soci-jalnoto osiguruvawe. Posledniteizmeni i dopolnuvawa na Zakonotza rabotni odnosi predizvikaagolemi branuvawa deka so ovoj za-kon se utvrduvaat novi uslovi zapenzionirawe, namesto vo Zako-not za penziskoto i invalidskotoosiguruvawe kade {to e vistins-koto mesto za utvrduvawe na ovieuslovi. No, vo slu~ajot zakonoda-vecot vnimaval i uslovite za pen-zionirawe vo ZPIO ostanuvaatnepromeneti, a toa se 62 godini(èna) odnosno 64 godini (ma`) inajmalku 15 godini penziski sta`.

So ~lenot 5 od izmenite na Za-konot za rabotni odnosi se menuvastavot 2 na "famozniot” ~len 104koj dobro e poznat na javnosta bi-dejki go ureduva pra{aweto naprestanok na rabotniot odnos posila na zakon. Imeno, so postojni-ot ~len 104 stav 1 od Zakonot zarabotni odnosi se utvrduva dekarabotodavecot go prekinuva dogo-vorot za vrabotuvawe na rabotni-kot koga rabotnikot }e napolni 64godini vozrast, i 15 godini penzi-ski sta`. Skoro sekoga{ vo utvr-duvaweto na ovie uslovi za pre-kin na dogovorot za rabota poradivozrast na rabotnikot, zakono-davecot gi koristi uslovite odZPIO i vo ista pravna polo`ba jastava ènata i maòt i vnimavatie da ispolnuvaat uslovi za pen-zija i obezbedat materjalna isocijalna sigurnost. Ostvaruvawepravo na penzija spored ZPIO se-koga{ se manifestira preku pod-nesuvawe barawe za penzija i seostvaruva kako li~no pravo i za-visi od voljata na osigurenikot.

So izmenata na stavot 2 na ~le-not 104 se utvrduva deka rabotni-kot so pismena izjava do raboto-dava~ot moè da pobara da mu seprodolì dogovorot za vrabotu-vawe najmnogu do 67 godini (ma`)odnosno 65 godini vozdrast (è-na). So ovaa nova regulativa voneednakva pravna polo`ba se sta-va ènata i pokraj faktot {to poovaa pra{awe za ednakov tretmanna ènata i maòt se ima proiz-neseno Ustavniot sud na RM. Po-natamu, vo ~lenot 104 se dodavaat2 novi stava (3 i 4) i se reguliradeka pismenata izjava od stavot 2na ooj ~len rabotnikot ja dava naj-docna do 31 avgust vo tekovnatagodina za prodolùvawe na dogo-vorot za vrabotuvawe, a za sekoenatamo{no prodolùvawe izjava-ta ja dava edna{ godi{no najdocnado 31 avgust vo tekovnata godinaza prodolùvawe na dogovorot zavrabotuvawe za narednata godina.Pri toa rabotodava~ot e dolènpo dadenata izjava da go prodolìdogovorot za vrabotuvawe naj-mnogu do 67 godini (ma`) odnosno65 godini (èna).

2. So Zakonot za izmenuvawe idopolnuvawe na Zakonot za pri-donesi od zadolìtelno socijal-no osiguruvawe (~len 2 to~ka 13)vo krugot na obvrznici se vklu~u-vaat i licata koi ostvaruvaatprihod od izvr{uvawe na fizi~kai / ili intelektualna rabota vrz

osnova na dogovor za delo i /iliavtorski dogovor ili drug dogovorso koj e opredelen nadomestok zaizvr{ena rabota koj vo neto iznose povisok od iznosot na minimal-nta plata utvrdena so zakon, osvenkorisnici na penzija spored pro-pisite od penziskoto i invalid-skoto osiguruvawe. Penzioneritene se opfateni kako obvrznici zapla}awe na pridones ne zaraditoa {to pla}ale pridones dodekarabotele tuku ako i tie pla}aatpridones dokolku rabotat po do-govor }e mora ekvivalentno naplateniot pridones da se odredii odreden benefit(pravo).

Isto taka, kako obvrznici zapla}awe na pridones se i licatakoi ostvaruvaat prihodi od pove-}e dogovori, dokolku zbirniot ne-to iznos na prihodite od ovie do-govori go nadminuva iznosot naminimalnata plata utvrdena sozakon, vklu~uvajki go tuka prido-nesot za PIO i zdravstveno osi-guruvawe.

So ~lenot 4 se regulira dekaobvrznik za presmetka i uplata napridonesot e pravno lice ispla-tuva~ na nadomestokot, a Fondotna PIOM e nadleèn za presmet-ka na pridones za kategorija naosigurenici koi se obvrznici zauplata na pridonesite sami za se-be. Ovie obvrznici se vo obvrskaovoj dogovor da go dostavat do Fo-ndot na PIOM koj po slu`benadol`nost dostavuva evidencija doUJP i Agencijata za vrabouvawe naRM.

So noviot ~len 6 za ovaa novakategorija na obvrznici se utvr-duva i najvisokata osnovica so toa{to se dopolnuva to~kata 3 na po-stojniot ~len 16 so toa {to pripresmetka na najvisokata osnovi-ca, pokraj toa {to se zema prose~-nata plata po rabotnik vo Repub-lika Makedonija objavena vo te-kovniot mesec, se zemaat i prima-wata po osnov na dogovor za deloso koj e opredelen nadomestokotza izvr{enata rabota.

3. So Zakonot za izmenuvawe idopolnuvawe na Zakonot za pen-ziskoto i invalidskoto osiguru-vawe licata koi ostvaruvaat pri-hodi od izvr{uvawe fizi~ka i/ili intelektualna rabota, vrz os-nova na dogovor za delo ili drugdogovor so koj e opredelen nado-mestok za izvr{enata rabota kojvo neto iznos e povisok od iznosotna minimalnata plata so zakonkako osigurenici se vklu~uvaatvo zadolìtelno penzisko i inva-lidsko osiguruvawe (~len 1 od iz-menite)

Vo ~lenot 28 od postojniot za-kon se vr{i intervencija i se ure-duva deka na ovie osigurenici {to}e rabotat po dogovor a primaatnadomestok nad minimalna platavo penziskata osnovica }e se zemepredvid i nadomestokot {to }e seostvaruva za izvr{enata rabota.

So vklu~uvawe na ovie lica vozadolìtelno penzisko i invali-dsko osiguruvawe se ovozmoùvada im se utvrdi svojstvo na osigu-reni odnosno vremeto za rabota podogovor da se utvrdi vo penziskista`. Ova re{enie e zn~ajno i zapovozrasnite lica na koi im ne-dostasuva sta` za napolnuvawe na15 godini penziski sta` kako bimoèle da ostvrat starosna penz-ija dokolku ja imaat vozrasta 62(èna) odnosno 64 godini (ma`). Seraboti za povolno re{enie i odaspekt na poedinecot i za penzis-kiot sistem.

Me|utoa, zakonodavecot so ~le-novite 3 i 4 utvrduva deka osigu-renicite koi }e rabotat po dogo-vor za delo i / ili drug dogovor nese zadolìtelni ~lenovi vo vto-riot stolb i ne se izdvojuva delod pridonesot za penziskata kasaso kapitalna komponenta. Dobro}e be{e kako i za drugite osigu-renici taka i za niv del od pri-donesot da se uplatuva vo vtoriotstolb i taka }e bea staveni voednakva pravna polo`ba so drugi-te osigurenici. Ova e osobeno bi-tno za mladite lica vraboteni po2003 godina koi po sila na zakonse vklu~eni vo noviot penziskisistem i koi pokraj del na staros-na, invalidska i semejna penzija,{to ja ostvaruvaat od prviotstolb, ostvaruvaat i penziskianuitet od vtoriot stolb ~ijavisina zavisi od uplateniot pri-dones i ostvareniot prinos.

So ~lenot 132-a od ovie izmenipovtorno se vra}a eden star ins-titut koj postoel vo porane{nitezakoni od PIO, a toa e revizija nare{enieto so koe e utvrdeno pra-vo od PIO, i pokraj toa {to vo se-ga{nata regulativa funkcionirai kontrola na re{enijata pred ni-vno donesuvawe vo sekoja fili-jala. Isto taka, delovnite proce-si se avtomatizirani (se primenu-va softerska aplikacija) taka{to povtornoto vra}awe na revi-zijata pretstvauva uslo`nuvawena delovnite procesi.

So ovie izmeni i dopolnuvawase vr{at izmeni i vo odnos nasmestuvawe i vo domovite i sta-novite za ìveewe i so noviotstav 3 na ~lenot 7 se regulira de-ka za smestuvaweto vo domovite istanovite za ìveewe odlu~uvaKomisija formirana od direkto-rot na Fondot, a sostaven od 5~lena od koi: dva pretstavnika odFondot, dva pretstavnika od Mi-nisterstvoto za trud i socijalnapolitika i eden pretstavnik odMinisterstvo za finansii. Ved-na{ se zabelùva deka tuka go ne-ma pretstavnikot na Sojuzot nazdruènija na penzionerite naMakedonija kako vaèn subjek kogae vo pra{awe smestuvawe vo do-movite i stanovite za ìveewe napenzionerite. Mislam deka na vi-soko nivo, odnosno na stepen nazakon e postavena ovaa regulativai toa vo uslovi na noviot stav 4 na~lenot 7 koj utvrduva deka pri od-lu~uvawe vo domovite i stanoviteza ìveewe, Komisijata koristisofterska aplikacija za elektro-nska raspredelba na domovite istanovite za ìveewe podgotvenaod Fondot. Vo slu~ajot mnogu e bi-tno koga so akt }e se utvrduvaatuslovite za smestuvawe i ìve-ewe vo domovite tie da bidat po-ednostavni i jasni i da ne se osta-va prostor za diskrecija i slobo-dna ocenka {to moè da dovede dozloupotrebi koi najmalku se pot-rebni.

Moè da se istakne deka vo in-teres na idnite penzioneri se re-{enijata sodràni vo novot ~len207-a koj utvrduva dva pati vo go-dinata da se izgotvuva i dostavu-va izve{taj za utvrdeni podatocivo mati~nata evidencija, koj }e sedostavuva do obvrznikot, a toj dorabotnikot odnosno osigurenikot{to sekako kako re{enie }e pri-donese za navremeno utvrduvawena podatocite za staòt i platata.

4. Na krajot idnite penzionerida gi informirame deka so Zako-not za izmenuvawe i dopolnuvawena Zakonot za vrabotuvawe i osig-uruvawe vo slu~aj na nevrabote-nost e utvrdeno deka dokolku ne-vraboteno lice ili drugo lice koebara rabota ne moè da bide reg-istrirano vo registrite dokolkuima sklu~eno dogovor za delo, av-torski dogovor ili drug dogovorza koj se pla}aat pridonesi za za-dolìtelno socijalno osiguruva-we soglasno so zakon za periodotza koj e sklu~en dogovorot, bidej}itie se rabotno angaìrani.

Od izloènite izmeni i dopol-nuvawa na spomenatite zakoni odsocijalnoto osiguruvawe moè dase konstatira deka vo dene{novreme dobro e i licata koi rabo-tat vrz osnova na dogovor da sevklu~at vo zadolìtelno penzis-ko i invalidsko osiguruvawe. Is-to taka, pozitivno e za sekoj idenpenzioner so zakon da se utvrdiobvrska za dostavuvawe na pre-gled na utvtrdeni podatoci vo ma-ti~natata evidencija na Fondotdo obvrznikot, a toj do rabotnikot{to e ~ekor napred kon navremenoutvrduvawe na platata i staòtvo datotekata na sekoj osigurenik.No, ne bi bilo lo{o i bez nekojaposebna regulativa i sega Fondotvo utvrduvawe na podatocite zasta` i plata da dade prioritet naosigurenici koi se 2 do 3 godinipred penzija, kako ne bi se dozvo-lilo da se "izmorat” u~estvuvaj}ivo utvrduvawe na podatocite zapresmetka na nivnata penzija, ot-kako }e ponesat barawe za penzija.

Del od ovie izmeni i doplnu-vawa vo zakonite od socijalnotoosiguruvawe predizvikaa mnogudilemi vo javnosta no otkako }ezapo~ne nivnata primena prakti-kata e taa koja }e ja pokaè nivna-ta odr`livost.

Komentar na oddelni odredbi na zakonite odsocijalno osiguruvawe

Osvrt naStanka Trajkova

REKLAMIPENZIONER plus septemvri 2014 9

TRIBINA PENZIONER plus septemvri 201410

ZP Kumanovo e edno od najaktivnite vo Sojuzot naZPM. Kaète ni nakuso za nastanuvaweto i po-ve}edeceniskoto opstojuvawe?

- Zdruènieto na penzionerite e formirano 1946 go-dina. Toa e edno od osnovopolo`nicite na Sojuzot naZPM. Re~isi vo siot sedumdeceniski period ostvaruva-{e kontinuiran organizacionen i aktiven tvore~ki ì-vot. Vo svoeto deluvawe posebna renesansa doìvuva odpred desetina godini. Ova Zdruènie se vbrojuva me|unajrazvienite vo na{ava dràva. Vo nego ~lenuvaat bli-zu 13 iljadi penzioneri, organizirani vo 34 ogranoci napodra~jata na op{tinite Kumanovo, Lipkovo i Staro Na-gori~ane.

ZP Kumanovo se izdvojuva po obemot, po raznovid-nosta vo dejstvuvaweto i sekako, po visokite rezul-tati. Vrz koja osnova se temeli vakvata aktivnost?

- Visokite rezultati se dolàt na programskitezada~i, utvrdeni za sekoj oddelen segment, vo inventiv-nosta na rakovodstvata na site nivoa, na volonterskatarabotata, odgovorniot odnos, ot~etnosta i transparent-nosta pred penzionerite, kako i komunikacijata so ogra-nocite.

Ima mislewa deka ste najaktivni vo kulturnitedejnosti, vo sportot, rekreativnite dvièwa i in-formiraweto, na smetka na zdravstveno-socijalnitei humanitarnite aktivnosti. Koj e va{iot odgovor?

- Tie {to povr{no ja poznavaat rabotata na ne{etoZdruènie, izvlekuvaat pau{alni neargumentirani mi-slawa. Kulturata i sportot se mnogu atraktivni, vidli-vi i za niv pove}e se pi{uva i govori vo javnosta. Me|u-toa, sostojbata e sosema poinakva. Za ilustracija }e na-vedam deka za najfunkcionalnite potrebi na penzioner-ite, (pomo{ na bolni i iznemo{teni lica, bawsko-rek-reativen odmor, socijalni potrebi, rekreacija i sl.) seplanirani i se ispla}aat pove}e od dve tretini od vku-pnite finansiski sredstva . Vo ovoj segment, podolg bibil spisokot da gi naveduvam aktivnostite, no vo kusicrti podvlekuvam deka vo sprega so Crveniot krst spro-veduvame proekt „Mal ~in - golema pomo{ za stari li-ca”. Vo ovaa „Godina na solidarnosta 2014” se odvivaatpove}e sobirni akcii, predavawa za edukacija od oblas-ta na zdravstvoto, kako vo gradot, taka i vo ruralniteogranoci.

Izneseniot komentar, sekako e vo funkcija na pos-tignuvawata vo navedenite segmenti, ZP Kumanovoposebno e prepoznatlivo vo kulturno-umetni~kiteaktivnosti. [to imate za toa da kaète?

- Da, vo ovoj segment sme najaktivni i prepoznatlivivo zemjava i nadvor od nea. Formirano e KUD, koe vo iz-minatite 13 godini priredi nad 320 javni nastapi, odkoi 4 vo Bugarija, vo Srbija, i po dva vo Hrvatska, voSlovenija i Albanija. Vo Dru{tvoto ima sekcii, ~ij ani-

mator i predvodnik e Komi-sijata za kulturno-umetni~-ki samodejnosti. Imame nas-tapi na festivali, koncerti,revii, promocii na knigi,izlo`bi, poetski ve~eri isl. No, vo poslednive 5 godini, Dramskata rabotilnicastana fenomen vo ramkite na penzionerskoto tvore{tvo.Tolku aktivna grupa nema ne samo vo Makedonija , tukunema nitu na Balkanot, pa duri Evropa. Na repertoarotse postaveni i se odigrani nad 45 pretstavi, re~isi vosite gradovi vo Isto~na Makedonija i vo Vrawe, Srbija.

Kumanovskoto zdruènie se vbrojuva me|u pouspe-{nite i vo oblasta na sportot, {to se potvrdi i na 19-tite Republi~ki sportski natprevari vo Tetovo. Ka-ète ne{to i za toj del od va{ite aktivnosti.

- Komisijata za sport pri ZP Kumanovo zasluùva~ista desetka za svoite aktivnosti. Na{ite sportistitese vbrojuvaat me|u prvite tri zdruènija od Republika-va. Toa e rezultat na redovnite treninzi vo site disci-plini, kako i mnogubrojnite natprevari. Na najuspe{nitesportisti im se oddolùvame na tradicionalnata Novo-godi{na zabavna ve~er, pri {to na transparenten na~inim dodeluvame blagodarnici, diplomi i pehari.

Va{eto zdruènie sorabotuva so pove}e zdruèni-ja vo na{ava zemja i so stranstvo. Kakvi se va{ite is-kustva koi moàt da posluàt za primer?

- I vo ovaa oblast imame pozitivni iskustva. Nie smeotvoreni za sorabotka. Na{ite postignuvawa privleku-vaat pove}e zdruènija za sorabotka,za razmena na is-kustva. Toa ima pove}eslojna pridobivka zo{to u~imeedni od drugi. Na primer, so ZP „Gazi Baba” sorabotuva-me pove}e od edna decenija. Od pred dve godini se po-bratimivme so Zdruènieto na voeni penzioneri odSkopje. Intenzivna sorabotka odrùvame so: ZP Prilep,ZP Ko~ani, ZP Veles, Radovi{, [tip, Negotino, kako i soskopskite zdruènija. Plodna sorabotka imame so zbra-timenoto Zdruènieto od Vrawe i Leskovac, kako i soZdruènieto na Makedoncite „Vardar” od Op{tinataMedijana od Ni{.

So va{eto li~no i angaìraweto na rakovodstvotopridonesuvate vo zgolemuvaweto na popularnosta iafirmacijata na zdruènieto. [to ve motivira?

- Pri prezemaweto na ovaa odgovorna funkcija vo2011 godina, site od rakovodstvoto i organite, se obvr-zavme so nesmaleno tempo da go prodolìme kontinui-tetot na aktivnosti. Taka e za vreme na celiot mandat.Ostvaruvame redovni kontakti so rakovodstvata na og-ranocite i redovno gi informirame za se. Isto taka so-rabotuvame so lokalnite samoupravi, so nevladiniotsektor, kako i telata i komisiite na SZPM.

Razgovorot go vode{e Mendo Dimovski

Intervju so Spirko Nikolovski, pretsedatel na ZP Kumanovo

Postignuvawata se rezultat na uspe{noto rakovodewe

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina VII - broj 74septemvri 2014 god.

BESPLATEN MESEÊN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: [email protected]

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska-Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka IlievaBaki Bakiu,Milan Axievski,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Objektivno strate{ko planirawe

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Na edna od poslednite sednicina Upravniot odbor na Fondotna PIOM be{e razgledan pre-

dlogot na Strate{kiot plan za pe-riodot od 2015 do 2017 godina i is-tiot be{e ednoglasno donesen. Pritoa, vo diskusijata be{e ednoglasnooceneto deka vakvite kvalitetnipredviduvawa se pravat na vreme,zna~i site idni promeni, osobeno nafinansisko-ekonomski plan podgot-veno da se do~ekaat i, se razbira,negativnite posledici odgovorno dase spre~at vo interes na sega{nite iidni penzioneri.

Vo ovaa prilika, a za podobro ra-zbirawe na trigodi{noto predvidu-vawe kon kade }e se dviàt prav-cite na razvoj na Fondot na PIOM,}e se zadrìme samo na nekolku seg-menti, za koi e oceneto deka i vo id-nina }e bidat vo centarot na vnima-nieto. Imeno, {to se odnesuva dokvalitetnata i brza usluga na kli-entite za ostvaruvawe na pravata odPIO, }e po~ne implementacijata isproveduvaweto na ISO 9001:2008standard, a }e prodolì i utvrdu-vaweto na kompletnite podatoci naosigurenicite, so {to }e se obezbedielektronski besplaten pristap doevidentiranite podatoci. Pokrajelektronskiot predmet, paralelno}e se koristi i hartienata forma, socelosna aplikativna poddr{ka nasite prava od PIO.

[to se odnesuva do zadr{kata nasredstvata za Solidarniot fond, sepredviduva istata da e soodvetna nabrojot na isplatenite penzii po me-seci, no i navremeno servisirawe natie sredstva za Solidaren fond.Isto taka, se planira i skratuvawena rokovite za ostvaruvawe prava odinvalidska penzija na 15 dena odpriemot na baraweto do povikuva-weto na kontrolen pregled, kako iskratuvaweto na rokot, tekovno, pokompletirawe na dokumentacijata.Planirano e i intenzivirawe i una-preduvawe na me|unarodnata sora-botka od oblasta na PIO so sklu~u-vawe me|unarodni dogovori za ost-varuvawe na pravata od PIO, {tobe{e i do sega redovna postapka.

Ne pomalo zna~ewe vo ovoj Stra-te{ki plan {to se odnesuva na tri-godi{noto predviduvawe e i redov-nata (navremena) i to~na isplata napenzii vo zemjata i nadvor od nea,soglasno Zakonot za PIO i Zakonotza zadolìtelno kapitalno finan-sirano penzisko osiguruvawe. Toa,od druga strana zna~i isplatata dase vr{i vo opredelen rok od mesecoti redovno, pri toa planirano e, istotaka, da se vr{i redovna analiza naprocesite i procenkata na kontro-lite za odgovornosti vo sekoja fazaod rabotata, zajaknuvawe na siste-mot na vnatre{na kontrola i nama-luvawe na gre{kite i mo`nostite zaeventualni zloupotrebi od strana navrabotenite, so nivnoto eti~ko po-dignuvawe i nivniot odnos kon stra-nkite. Ottuka, se bara rabotata naVnatre{nata revizija da e soglasnome|unarodnite standardi za izvr{u-vawe na revizija od ovlasteni revi-zori. Ne pomalo zna~ewe ima i opre-delbata za unapreduvaweto na fi-nansiskiot menaxment zaradi efi-kasno, efektivno i ekonomi~no ko-ristewe na sredstvata na Fondot naPIOM.

No, toa ne e sè vo ovoj trigodi{enStrate{ki plan. Edna od opredel-bite vo nego e i predviduvaweto zaprofesionalna Stru~na slu`ba inejzino kontinuirano usovr{uvawe isledewe na neosnovanite isplati naFondot. Za da se ostvari ovaa opre-delba, potrebno e nadminuvawe nasega{nata sostojba na Stru~nataslu`ba koja ima nedostig na stru~nikadri, a koe pak vlijae vrz kvalite-tot na uslugite, potoa potrebna eidna obuka na vrabotenite od stranana stru~ni kadri i obuka preku sem-

inari, no i preventivno zgolemuva-we na kontrolata na predmetite soneosnovana isplata na {teta. Ova }ese postigne samo so masovno posetu-vawe na interni i nadvore{ni obu-ki, razli~ni seminari i rabotilni-ci koi se stru~ni i specijaliziraniod aspekt na menaxiraweto so ~ove-~kite resursi i sozdavawe na u{tepodobri uslovi za rabota. Toa sesmeta deka }e se postigne so preze-mawe merki so cel zgolemuvawe namotiviranosta na vrabotenite so{to bi se zgolemila i produktivnos-ta na rabotata, kako i prezemawemerki za obezbeduvawe na podobriuslovi za rabota.

Izgotvuva~ite na ovoj Strate{kiplan, soodvetno vnimanie mu posve-tile i na pra{aweto za obezbeduva-we optimalni uslovi za ìveewe vodomovite za korisnici na penzii.Spored planerite, toa }e se obezbe-di, pred sè, so odgovorno rangirawei smestuvaweto {to go vr{i Komisi-ja od stru~nite slu`bi na Fondot, anepravilnostite se veruva deka }ese nadminat so softverskata apli-kacija so koja se eliminira ~ove~ki-ot faktor da odlu~uva za rangira-weto i smestuvaweto vo penzioners-kite domovi. Ova u{te pove}e dobi-va vo svojata teìna poradi faktot{to del od penzionerskite domovise renovirani, a del od niv ne se re-novirani podolg period i nemaat us-lovi za ìveewe od strana na kori-snicite na penzija smesteni vo niv.No, so nivnoto celosno renovirawe}e se obezbedat isti uslovi za kori-snicite na penzija vo domovite.

Kako posebno pra{awe koe imanajdeno dovolno mesto vo ovoj plan epra{aweto za u~estvo na Fondot naPIOM vo procesot na usoglasuvawe-to so propisite od oblasta na soci-jalnoto osiguruvawe so pravoto naEvropskata unija i zajaknuvaweto nafondovskite kapacitetit na siste-mite na socijalna sigurnost. Ovapra{awe se nadminuva so u~estvotona vrabotenite od Fondot na PIOMvo proektot IPPA „Zajaknuvawe nakapacitetite za efektivna primenana pravoto na EU vo oblasta na slo-bodnoto dvièwe na rabotnicite”,od januari 2014 god. Opredeleno epri primenata na me|unarodnite do-govori za socijalno osiguruvawe odstrana na dvete dogovorni stranipotpisni~ki na dogovorot da se po-~ituvaat principite na: ednakovtretman, opredeluvawe na zakono-davstvo {to }e se primenuva, za~u-vuvawe na steknatite prava i ispla-ta (izvoz) na penzii (beneficii).Ottuka, tvining proektot e planiranda se implementira vo traewe od 18meseci.

Vo Strate{kiot plan e razgledanoi potencirano i pra{aweto za zgo-lemuvaweto na brojot na penzione-rite vo R.Makedonija. Od predvidu-vawata {to se temelat vrz podato-cite za zgolemuvaweto na brojot napenzionerite vo narednite tri godi-ni, se o~ekuva deka vo 2015 godina }eima 297.102 korisnici, potoa vo 2016god. 302.732 korisnici i vo 2017 god.308.181 korisnik. Ova, }e pridonesebrojot na vraboteni vo Fondot naPIOM, vo 2015 god. da se zgolemi na714 vraboteni, vo 2016 god. toj broj}e e 735 vraboteni, a vo 2017 god.,757 vraboteni, zaradi navremeno ikvalitetno izvr{uvawe na rabotni-te zada~i i zadovoluvawe na bara-wata na penzionerite.

Od seto pogore istaknato, moè dase sogleda deka planiraweto - pre-dviduvaweto, no i zalo`bite na Up-ravniot odbor i Menaxerskiot timna Fondot na PIOM za narednite trigodini (2015-2017 god.), se solidnosogledani i se dovolna baza za idnirabotni zalagawa na vrabotenite vointeres na na{ite penzioneri...

m-r. Sneàna Kutuzovska

Prvata novina se odnesuva nalekovi na recept propi{aniod deùren lekar

Od 1-vi septemvri 2014 godinalekarite vo deùrnite lekarskislu`bi vo zdravstvenite domovi }emoàt da propi{uvaat lekovi narecept na tovar na FZOM u{te ~e-tiri lekovi (antivirotici i anti-biotici) i toa od slednata generika:

1. Aciclovir, tableti;2. Aciclovir, krem;3. Dexamethasone+Chlorampheni-

col, kapki za o~i;4. Ciprofloxacin, kapki za oko i uvo.Sega 50 generiki so razli~na fo-

rma, odnosno, 142 lekovi po za{ti-teno ime, od koi 15 se novi dopol-neti lekovi, deùrnite lekari }emoàt da gi propi{uvaat na receptna tovar na FZOM. Lekovite se na-meneti za terapija za èludnik,stoma~ni tegobi, srcevi zaboluva-wa, antivirusna terapija, antibio-tici, antirevmatici, lekovi protivbolka i poka~ena telesna tempera-tura, sedativi, lekovi za respira-torni zaboluvawa i lekovi za aler-gija.

Vtorata novina se odnesuva naorganiziraweto deùrni aptekipo gradovite

Za obezbeduvawe na kontinuira-na zdravstvena za{tita za osigu-renite lica no}e, sabota, nedela idràvni praznici, privatnitezdravstveni ustanovi - apteki koi

imaat sklu~en dogovor so FZOM do-govoreno e da organiziraat deùr-stva.

So novata odluka za organizira-weto deùrstva vo aptekite od 1-vi septemvri 2014 godina deùrs-tvata }e se sproveduvaat na sledni-ot na~in:

1. Kontinuirani deùrstva -Skopje, Bitola, Kumanovo, Prilep,Tetovo, Ohrid, Strumica, Veles,[tip i Gostivar.

2. Kombinirani deùrstva -Struga. Kontinuiranite deùrstvavo aptekite se sproveduvaat vo pe-riodot od mesec juni do mesec avgustvo godinata, a ostanatiot period odgodinata deùrstvata se sprovedu-vaat vo apteka po telefonski po-vik.

3. Vo ostanatite gradovi/nase-leni mesta vo dràvata, deùrst-vata se sproveduvaat po telefonskipovik, odnosno liceto opredelenoza deùrstvo vo aptekata po tele-fonski povik izdava lekovi na osi-gureno lice vo prostoriite na ap-tekata. Za organiziranite mese~nideùrstva, aptekite dostavuvaatraspored do deùrnata lekarskaslu`ba. Rasporedot na derùrstvaza tekovniot mesec na aptekite, seobjavuva na veb stranicata na FZOM(www.fzo.org.mk).

Tretata novina e olesnuvawe zarefundaciite za lekovi od Pozi-tivnata lista

Za olesnuvawe na nadomestokotna sredstva (refundacii) za leko-vi od Pozitivnata lista kupeniod stranstvo, Upravniot odbor naFZOM donese i odluka za izmeni voPozitivnata lista od formalno-praven karakter so koi se obezbedu-va ednakov tretman na osigurenici-te za ostvaruvawe na pravoto na na-domest na sredstva za kupeni leko-vi vo RM ili stranstvo. Na osigure-nicite }e im se nadomestuvaat sre-dstva za lek od Pozitivnata listakoj bil kupen vo stranstvo, bez raz-lika dali lekot e vo promet vo RMili ne. Odlukata na Upravniot od-bor na FZOM e vo postapka na dobi-vawe soglasnost od ministerot zazdravstvo, a }e stapi vo sila i }e seprimenuva po objavuvawe vo Slu`-beniot vesnik na RM.

Vo praktika ova }e zna~i dekadokolku osigurenikot kupil lek kojne e registriran vo dràvata, a senao|a na pozitivnata lista, Fondot}e moè da mu nadomesti sredstvaza toj lek. So ovaa pote{kotija osi-gurenicite se soo~ija otkoga Fondotdozvoli na pozitivnata lista dabidat site ja~ini za odreden lek, aistiot lek ne e registriran vo Ma-kedonija, no lekot go ima vo okolni-te dràvi.

Ovie tri novini pretstavuvaatposebna povolnost za penzionerite~ie zdravje e naru{eno vo tretotodoba. K.S.A.

Tri novini od FZOM koi se odnesuvaat na lekovite na recept

HRONIKAPENZIONER plus septemvri 2014 11

Godinava Tomislav i Vaska Sr-binovski od Tetovo odbele-ùvaat 55 godini zaedni~ki

ìvot, pominat vo me|usebno raz-birawe i vistinska bra~na sloga.Odbeleàle „zlatna” i „srebrena”svadba, a na 12 juli, koga napolnija

55 godini bra~na zaednica, imaasemejno sobirawe {to vodi kondijamantska svadba. Velat, moèbiovie godini ne zna~at nekoe poseb-no beleèwe, sigurno gi ima pove-}e, no deka pretstavuvaat edinst-ven slu~aj zaedni~ki da go pominatsemejniot ìvot, a istovremeno dapominat mnogu vreme vo angaìra-we na razni slobodni aktivnosti,osobeno nastapi na horovi, potoakako akteri-amateri, izvidnici iu{te mnogu drugi volonterski an-gaìrawa. Nivnata semejna ku}a evo stariot del na Tetovo, na ulica-ta „Goce Del~ev”, a dosega najmalkupo edna{ dnevno pijat zaedni~kokafe so semejstvoto Sterjovski ili

so Nazife i Naim, ~ii domovi se naednata ili drugata strana od onaana Srbinovski. Nema Tetovec {tone gi poznava, no sekoga{ so pozi-tivna sodrìna, razgovetno i vese-lo, blisko i ~ove~ki toplo.

„Koga bevme mladi, se organizi-raa igranki. Bea toa slobodnisobirawa na mladi, kade za-po~nuva{e me|usebnata qubov.Taka se slu~i i so nas. Vaska jazapoznav na igranka vo „Te-teks” i celi dve i pol godinidrugaruvavme. Na{eto prija-telstvo go krunisavme so brakvo koj Gospod ni dade sin i}erka od koi imame tri vnu-~iwa. Iako jas celiot rabotenvek go pominav vo [IK „Jelak”,a Vaska vo „Teteks”, nao|avmevreme za se. Se javuvaa i prob-

lemi, no sekoga{ sme uspevale dagi razre{ime za dobroto na site.Blagodarej}i tokmu na me|usebnotorazbirawe, celosno uspeavme voìvotot”, veli Tomislav.

Osven vo semejstvoto, dvajcatapominale pove}e godini vo kultur-no-umetni~kite dru{tva „RadovanConi}”, „Iqo Antevski - Smok”,kako peja~i vo horovite, igraorciili akteri-amateri. So horovitena ovie dru{tva, kako i so crkov-niot „Kiril i Metodij”, pominalepove}e od 20 dràvi vo Evropa. „Zanas, posebno doìvuvawe be{epriemot od papata Pavle VI voVatikan - Rim. Tamu gostuva{e cr-kovniot hor. Bevme prijatno izne-

nadeni koga bevme informiranideka }e ne primi i papata. Sred-bata ja pominavme vo vistinskozadovolstvo, a papata ni ~estita-{e na visokiot kvalitet vo hors-koto peewe na crkovni pesni”, ve-lat sopru`nicite Srbinovski.

Vo slobodnite angaìrawa naTomislav zabeleùvame deka bilaktiven vo mladinskata i izvid-ni~kata organizacija, vo komoratana zanaet~ii na Makedonija, porot-nik vo Osnovniot sud vo Tetovo.Celiot raboten vek go pominal ka-ko stolar vo [IK „Jelak”, kade po-stojano ~lenuval vo stru~niot ko-legium ili bil biran vo organitena pretprijatieto. I Vaska pokrajrabotnite obvrski vo {iva~nicatana konfekcijata vo „Teteks”, bilabirana vo organite, vo centralniotodbor, a vo tetovskiot teatar ima-la nekolku zabeleìtelni nastapikako statistka.

„Aktivnostite nadvor od seme-jstvoto, ni dvaa energija, ne dozvo-luvaa „da ostareme”, go {irevmeprijatelstvoto i drugarstvoto vomestata kade po bilo koj osnov gos-tuvavme. Sega prodolùvame soangaìrawe vo Zdruènieto napenzioneri. U~estvuvame vo pove}eaktivnosti, a sme ~esti patnici naorganiziranite ekskurzii”, velatTomislav i Vaska Srbinovski.

Ova e kratok ise~ok za 55 godi-{en zaedni~ki ìvot. Nam na raz-delba ni ostana samo da im posa-kame dobro zdravje, mirni penzio-nerski denovi i u{te dolgo godinida se raduvaat na ìvotot.

S. Dimoski

Pretsedatele, najprvo, da sepretstavite. Koj e Mentor]oku?

- Roden sum vo selo Delogo`di -stru{ko. Osnovno u~ili{te zavr-{iv vo Ohrid, gimnazija vo Struga,a praven fakultet vo Skopje. Pozavr{uvaweto na studiite se vra-botiv i celiot raboten vek go po-minav vo pravosudnite organi, asamo poslednite dve godini rabo-tev kako advokat. Pred tri godinizaminav vo penzija i vedna{ se vk-lu~iv vo rabotata i aktivnostitena Zdruènieto na penzioneri„âir”, za da na 26 noemvri 2013godina bidam izbran za pretseda-tel.

Vie ste pretsedatel na Izvr{-niot Odbor na edno od postaritezdruènija vo Skopje. Ottuka senametnuva pra{aweto i za negovokuso pretstavuvawe?

- Zdruènieto na penzioneri„âir”za vreme na svoeto postoewepominalo niz pove}e isku{enija,no sepak opstojuvalo i gi izvr{u-valo svoite programski zada~i.Pritoa posebno sakam da go poten-ciram problemot koj nastanal soformiraweto na skopskite op{ti-ni, odnosno teritorijalnata po-delba, taka {to del od ~lenstvotose preliva vo novoformiranitezdruènija. So pomo{ na SZPM iso na{e poaktivno angaìrawe senadevam ovoj problem brzo da gore{ime. Zdruènieto dejstvuva iopstojuva, organizaciono i zakons-ki funkcionira i site aktivnostise odvivaat spored Statutot vo kojse nabeleàni oblicite i delo-krugot na rabota na organite itelata. Sakam da istaknam deka

Zdruènieto denes e konsolidi-rano i aktivnostite se odvivaatbez nikakvi problemi. Zatoa, mis-lam deka ve}e za na{eto Zdruè-nie doa|aat poubavi i posre}nidenovi.

Da se navratime na obvrskitei zada~ite koi proizleguvaat odprogramata za rabota na Zdruè-nieto. Na koi aktivnosti najmno-gu se fokusirate?

- Glavno site planirani aktiv-nosti vo celost gi realizirame.Neodamna, organiziravme ekskur-zija do Struga i Ohrid na tovar naZdruènieto. Vo 2014 godina, kojae proglasena za solidarna, akcent}e stavime na humanitarno-zdrav-stvenata za{tita na penzionerite.Prioritet ni e dodeluvawe pari~-na pomo{ na bolni, socijalno za-grozeni i iznemo{teni lica i pen-zioneri so niski primawa. Ovaagodina, planirame da napravimedve akcii za dodeluvawe takvapomo{, vrz osnova na kriteriumite{to gi izgotvivme. Samo da spom-nam deka sme mo{ne aktivni i vosportsko - rekreativniot i kul-turno-zabavniot ìvot, pri {toostvaruvame dobra sorabotka sodrugite zdruènija i SZPM. Istotaka, sozdadovme ambient na dobrame|usebna sorabotka i pome|u ~le-nstvoto i takvata atmosfera do-veduva do rezultati.

Kakva sorabotka ostvaruvateso Lokalnata samouprava?

- [to se odnesuva do sorabot-kata so lokalnata samouprava, mo-è da kaonstatiram deka i pokrajpotpi{anata spogodba za me|useb-na sorabotka, taa se u{te ne e naona nivo koe go o~ekuvavme. Imame

vetuvawe deka }e ni pomognat oko-lu iznao|awe prostorii za ogra-nocite i klubovite i druga pomo{,no sigurno se ~eka da se ukaàtuslovi i mo`nosti za toa. Za poso-odvetna realizacija potrebno e daformirame koordinativno telokoe }e se griì za re{avawe kon-kretni pra{awa. So toa konstati-ram deka sorabotkata so op{tina-ta e korisna i vodi kon perspekti-va.

Dali ste zadovolni od srabo-tenoto za ovie nekolku meseci ikakvi se Va{ite natamo{ni pla-novi?

- Vo periodot {to ostana zadnas, smetam deka postignavme dob-ri rezultati. Pritoa, rezultatitene se samo moi, tuku se uspeh i nasite organi i tela. Malku mi pre-~at nekoi zaostanati raboti od po-rano, kako {to o~ekuvame presudaza nadomest na {teta, napravenaod porane{noto rakovodstvo, no itoa }e go nadmineme. Do krajot nagodinata planirame celosno da jarealizirame programata za rabota,a podolgoro~ni ni se planovite zaaktivirawe na ogranocite iklubovite {to gi formiravme.

Vasil Pa~emski

Pravoslavniot praznik „Sve-to preobraènie Gospodo-vo”, koj e praznik na ZP i na

gradot Vrawe i ovaa godina, na 19avgust be{e prigodno odbeleàn.Na sve~enosta prisustvuvaa okolu270 penzioneri, gosti i prestav-nici od javniot ìvot na gradotVrawe, me|u koi potprtsedatelotna SZPS i pratenik vo srpskiotparlament Miroqub Stankovi},po~esniot pretsedatel ZoranAleksi} i delegaciite na zbra-timenite zdruènija na penzio-neri od Makedonija, od gradoviteOhrid, predvodeni od sekretarotStefan Vladimirov, od Bitolaso pretsedatelot Tome Ilioski iod Kumanovo so potpretsedatel-kata Qubica Kuzmanovska i se-kretarot Risto Dautovski.

Prisutnite gosti, prijateliteod zbratimenite gradovi i pret-stavnicite od javniot i kulturni-ot ìvot gi pozdravi pretseda-telkata na ZP Vrawe, Mira Traj-kovi}. Vo svojot prigoden govortaa istakna deka Zdruènietogodinava odeleùva 68 godini od

formiraweto, i deka ima golembroj ~lenovi za koi se griì ipravi napori penzionerite da bi-dat po~ituvani, da bidat fizi~-ki i duhovno aktivni. ZP Vrawe,koe broi nad 8.000 penzionri,imaformirano pove}e klubovi i sek-cii, od koi najaktivni se [ahovs-kiot klub, Folklornata sekcijapri Aktivot na penzionerki, kojaso uspeh gi popularizira narod-nite pesni i obi~ai od svoeto po-dnebje, a ima nastapuvano na mnogukoncerti vo zemjata i stranstvo.Aktivot na èni se istaknuva voorganiziraweto humanitarni ak-cii, osobeno za decata koi ne sezgrièni ili se bez roditeli. Poobi~aj, na sve~enosta po pozdrav-nite govori na prestavnicite odzbratimetite ZP od Makedonija idrugi gradovi, be{e kr{ena poga-~ata, kako ~in na bliskost i dol-gove~nost vo aktuelnata i natamo-{nata sorabotka. Sve~enosta za-vr{i so bogata folklorna progra-ma prosledena so pesni i igri vointerpretacija na KUD „Vrawe” igrupata „Bioritam”. K. Spaseski

Penzioneri od Ohrid,Bitola i Kumanovo gostina ZP Vrawe

Vo Del~evo, malotograd~e vo najisto-~niot del na Re-

publika Makedonija, koegordo go nosi imeto nana{iot poznat makedon-ski revolucioner i ide-olog Goce Del~ev, dejs-tvuva i istoimenotozdruènie na penzione-ri, ~lenka na Sojuzot naZPM. Ovaa godina ZPDel~evo pointenzivno se vklu~ivo aktivnostite predvideni soPrograma za rabota i site plani-rani zada~i dosega gi ima vo ce-lost realizirano. Posebno se is-taknuva vo organiziraweto sport-ski aktivnosti, a na vakvi mani-festacii i sredbi u~estva {irumna{ata Republika. Tuka se i raz-nite druèwa, poseti, ekskurzii

kako vo na{ata zemjataka i vo stranstvo. Natoj nja~in ìvotot napenzionerite vo Del~evostanuva poubav, pointe-resen i pozabaven.

Na 27.07.2014 godinaZdruènieto na penzio-neri od Del~evo, poto~-no Aktivot na penzio-nerki, na ~elo so pret-sedatelkata Sneàna

Spasevska organizira{e edno-dnevna ekskurzija vo sosedna Re-publika Bugarija. Be{e poseten„Rilskiot manastir” i negovataokolina. Posetata be{e uspe{norealizirana. Penzionerite beaodu{eveni od ubavinite i ~istiotvozduh na planinata Rila i mana-stirot „Sveti Jovan Rilski”.

S. S.

Vo tekot na godinata {to od-minuva ZP Probi{tip prave-{e i pravi napori da gi za-

dovoli èlbite na svoite ~lenovikoga se raboti za poseta na atrak-tivni, zna~ajni i nepoznati loka-liteti kade ne bile do sega. Orga-

nizira{e i brojni aktivnosti, se socel da animira {to pogolem brojpenzioneri, da im go ispolni vre-meto, da im ovozmoì druèwe sosvoite vrsnici i da im go razubavistareeweto. Isto taka, zdruènie-to dade poseben pridones vo za{-titata na ìvotniot standard napenzionerite preku razni formi nahumanitarni aktivnosti, ispra}a-we na bawsko lekuvawe, snabduva-we so drva po povolni uslovi, do-deluvawe ednokratna pomo{ nabolni i socijalno zagrozeni seme-jstva i drugo. Pokraj toa, godinavana stotina penzioneri Zdruènie-to im ovozmoì, pod mo{ne povolniuslovi, da zaminat na ~etiridnevengodi{en odmor, na bregot na Ohri-dskoto Ezero. Vo vkupniot aran`-man od tri no}evawa, tri pojadoka,tri ve~eri i prevozot, zdruènietou~estvuva{e so 20 otsto finansis-ki sredstva, taka {to, za ~etiri-dnevnoto letuvawe, koe trae{e od7-mi do 10-ti avgust, penzionerite

platija samo po 2 000 denari, aistite imaa u{te edna povolnost -iznosot da go platat na dve rati. Zavreme letuvaweto, penzioneriteorganizirano posetija del od bro-jnite kulturni manifestacii koi seslu~uvaa vo ramkite na Ohridskoto

kulturno leto, kako i golembroj crkvi, manastiri ikulturno-istoriski spome-nici. Taka, prviot den popristignuvaweto, organizi-rano go posetija i poznatiotmanastir Sv. Naum, izvori-te na Crn Drim, kako i pla-ìte na odmorali{teto voQubani{te.

„Navistina be{e prekra-sno. Po cel den se kapevme,go koristevme avgustovsko-

to sonce, a nave~er si pravevmepro{etki niz preubaviot Ohrid,posetuvavme kulturni nastani, girazgleduvavme ubavite mesta, kako{to se starata ~ar{ija, Samoilo-vata tvrdina, crkvite i sli~no, se-koj spored svoite èlbi. Pred spi-ewe znaevme da sedneme, da si po-prikaème koj kako go pominal de-not, {to posetil, a re~isi redovnose slu~uva{e da zapeeme i zaigra-me. Ne znam {to drugo da kaàm,samo golema blagodarnost do na{e-to zdruènie i neka prodolì vakada ne iznenaduva”, - so zadovolst-vo ni raskaùva{e Suzana. Vakviili sli~ni bea iskaùvawata i naMilica, Pavlina, Liljana, Qube,Mladen, i u{te na nekolkumina sokoi razgovaravme po vra}aweto.Site nosat najubavi spomeni od ovoj~etiridneven godi{en leten od-mor, na koj }e se se}avaat dolgo, adoìvuvawata }e im gi raskaùva-at na svoite prijateli.

M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Letuvawe za pametewe

Na Republi~kata sredba na penzione-rite vo Elenec, na koja godinava potretpat ZP Makedonska Kamenica

organizira{e druèwe i natprevar vo su-kawe „babina banica”, u~estvuvaa golembroj pretstavnici od pove}e zdruènijana penzioneri. ZP Veles go pretstavuva{etri~lenata grupa „Gemixii” (Todorka Pet-kova, Vera Grat~ankata i Slav~o Degusta-torot), koi se pokaàa najdobri vo podgo-tovkata na ova staro i posakuvano make-donsko jadewe. Prvoto mesto vel{ani goosvoija blagodarenie na ve{tite race naTodorka Petkova, koja najbrzo i najdobroja podgotvi „babinata banica”.

Na Todorka ne i e ova prva „bitka” vosukawe i pobeduvawe. U{te vo mladostabila aktivna na folklorno pole (~len naKUD „Kerami~ar”), za igraorcite izrabo-

tuvala narodni nosii, vezela i pletelaobleki za ra~no izrabotenite kukli,u~estvuvala na pove}e humanitarni ma-nifestacii so doma{ni proizvodi, voTetovo na Me|uetni~kata sredba, voKru{evo, na „Babino blakce” na „Vele{-ko”...

- U{te kako tinejxerka sama podgot-vuvav jadewe za mnogu~lenoto semejstvo,i pomagav na majka mi, veli Todorka idodava: „Nekoi druga~ki, sakaj}i daprobaat od sukanoto, vo {ega mi velea: -e, e, taa sekoga{ suka, ama, kako vo naro-dnata pogovorka - sama osukala - samaolapala”.

Na razdelbata i posakavme u{te mnoguuspesi vo sukaweto i podgotvuvawetojadewa, koi re~isi sekoga{ taa gi spo-deluva so drugite. Vele Aleksovski

„Gemixijkata# so najdobra banica

Razgovor so Mentor ]oku, pretsedatel na IO na ZP „âir”

Rabotata dava rezultati

ZP Tetovo

55 godini nerazdelni

ZP Del~evo

Zgolemeni aktivnosti

INFO PENZIONER plus septemvri 201412

Blagoja Cvetanov-ski so godini neotstapuva od ste-

knatata navika: utrotoda go zapo~ne so lesenpojadok i ~a{a toplomleko, da ja izodi vos-tanovenata pateka od 5-6 kilometri, a potoa danavrati vo sedi{tetona ZP Karpo{ za da seinformira okolu dnev-nite aktivnost ili eventualno,ako zatreba, da priskokne vo po-mo{ pri izvr{uvaweto na nekojazada~a. Taka, vo Zdruènieto gosretnavme posle utrinskata dozape{a~ewe i iznenadeni od negova-ta vitalnost, doznavme deka ja za-po~nal devettata decinija od ì-votot. Roden e 1934 godina vo seloSveta kaj Demir Hisar, kade go za-vr{il osnovnoto obrazovanie itamu ostanal do 1948 godina. @el-bata za podobar ìvot go otrgnalaod seloto i otkoga do{ol vo Sko-pje, za sekoga{ ostanal tuka da ì-vee. Rabotniot vek go pominal voNIP „Nova Makedonija” kade rabo-tel kako ma{inski slaga~, a 8 go-dini pred penzioniraweto (1990godina), bil glaven monter za odr-ùvawe na pe~atarski ma{ini.

Poznatiot linotiper ve-dna{ se vklu~il vo pen-zionerskata organizaci-ja, a vo 1998 godina, ot-koga vlegol vo potesniotkrug na rakovodstvoto naZP Karpo{, stanal iostanal eden od najpoz-natite i najpriznatiteaktivisti.

Blagoja e pretsedatelna ogranokot „Taftalixe

1 i 2” i odgovoren e za rabotata naklubot na penzionerite vo ograno-kot. Pokraj dol`nostite vo Zdru-ènieto, kako ~len na Op{tinski-ot odbor na Sojuzot na borcite, toje odgovoren za organizirawe idavawe po~esti na po~inati nosi-teli na spomenici od 1941 godina,a mo{ne uspe{no i odgovorno ja iz-vr{uva dol`nosta pretsedatel nanadzoren odbor vo Gradskiot od-bor na SBM.

- Stanuva zbor za mo{ne nada-ren i odgovoren aktivist vo Zdru-ènieto, koj e maksimalno posve-ten na zada~ite, a negovoto anga-ìrawe vo koja bilo oblast, navi-stina nosi zabeleìtelni uspesi,- veli pretsedatelot na IO na ZPKarpo{ Trajko Saveski.

Blagoja posebno e nadaren za or-

ganizirawe i prakti~no sprovedu-vawe na aktivnostite od progra-mata za rabota i toa ne samo vo so-pstveniot ogranok, tuku i po{irokona nivo na Zdruènieto. Prv e kogatreba da se organizira ekskurzija,da se poseti nekoe kulturno-isto-risko mesto ili spomenici, prvkoga treba da se organizira sport-ski natprevar, ili nekoja kulturnamanifestacija, humanitarna akcijai drugo. Pokaàniniot afinitet isposobnosti kon socijalno - zdra-stvenite aktivnosti pridonesoatoj da bide izbran za pretsedatelna Komisijata za zdravstvo i soci-jalna za{tita, koja ovaa godina na-vistina beleì mo{ne zna~ajniaktivnosti vo sproveduvaweto naplanskite zada~i.

Pokraj golemoto angaìrawe voZdruènieto Blagoja nao|a vreme iza sebe, za izvr{uvawe na sekojd-nevnite „ritualni” aktivnosti, koimu ja podobruvaat fizi~kata izdr-`livost i mu ja ~uvaat vitalnosta.Kako recep za zdrav i dolgove~enìvot toj go prepora~uva svoetopraktikuvawe na lesna i navreme-na ishrana, sekoga{ nautro pot-krepena so ~a{a mleko, a nave~erso jogurt. No, so ova meni zadolì-telno da se primenuva pe{a~ewenajmalku 5-6 kilometri dnevno,ili moèbi nekoja sli~na aktiv-nost. Konzumirawe lekovi voop{tone spomena. M. Dimovski

Vo crkvata Sveti Ni-kola” od Vev~ani, be-{e pretstaven roma-

not „Jadica” na d-r Vladi-mir Plavevski, sega penzi-oner od Skopje, dobitnik nanagradata „Roman na godi-nata” od Utrinski vesnik.

Za romanot, koj e vo iz-danie na „Silsons”, govo-re{e avtorot Plavevski, aza nagradata Katerina Bo-goeva, urednik na kulturnata re-dakcija na „Utrinski”.

Vo prostorot ispolnet so bogatfreskoìvopis naslikan od An-drea Zograf, me|u publika so raz-li~ni vozrasti i sve}i zapalenikoi bes{umno gorea pred rasko{-niot ikonostas, delo na Di~o Zo-graf.

Izvadoci od romanot ~ita{e av-torot, na aforizmi vev~anecotSa{o Betoski. Primeroci od „Ja-dica”, ~ie vtoro izdanie e nado-polneto so pogovor na OliveraNikolova, a izdadeno od „Silsons”i bea podareni na crkovnata bib-lioteka „Risto Popeski”. Vladi-mir Plavevski, pri pretstavu-

vaweto na svojot roman vo Vev~a-ni, odgovara{e na pra{awa od za-interesiranite posetiteli koi seodnesuvaa na obrabotuvaniot pe-riod od romanot, po mnogu {to zaMakedonija klu~nata 1948 godina ina na~inot na koj e sostavuvan ivoden glavniot lik na romanot,Najden.

Vev~anskoto kulturno leto 2014,godinava se realizira po vtor pat,novinarot Mi{o Kitanovski i gra-dona~alnikot na op{tinata, Cve-tomir Ugrinovski izrazija èlba ivo slednite negovi izdanija da bi-dat prezentirani i idnite dobit-nici na nagradata „Roman na godi-nata”.

Stojan Kukune{oski

Sredba so Blagoja Cvetanovski, aktivist od ZP Karpo{

Meni za zdrava dolgove~nost

Grupa penzioneri od Podgrci,Stru{ko, samostojno se orga-niziraa i go posetija legenda-

rnoto Kru{evo, gradot na kulturataza 2014 godina. Kru{evo godinava eizbran za kulturna prestolnina,poradi ponudata na najkvalitetna-ta programa so manifestaciitekako {to se „Deset dena Kru{evskaRepublika”, Kru{evo etno grad idrugo. Posetata be{erealizirana tokmu zavreme odrùvawetona ovaa manifesta-cija, koja ostavi im-presivni vpe~atociza istoriskoto mina-to na gradot na prva-ta republika na Bal-kanot.

Na istoriskiot ~as{to go odrà kusto-sot na muzejot, ovievozrasni posetiteli najgolemo in-teresirawe projavija za nastanitekoi ja ispi{ale istorijata na svo-jot narod, preku spomenikot „Ilin-

den” na muzejot na Ilindenskotovostanie i Kru{evskata Republika,na spomenicite na velikanite nailindenskata epopeja: Nikola Ka-rev, Pitu Guli, Vele Markov, isto-riskite mesta Me~kin Kamen iSliva.

Penzionerite ne propu{tija dapro{etaat niz borovata {uma, kojavo 1934 godina ja zasadil Mirisav

Joksimovi}, prv pret-sedatel na biv{iotsreski sud vo Kru{evovo vremeto 1934-1941godina. Za ova i drugidela, gra|anite naovoj grad mu podigaaspomen-obele`je, odrabotnata zaednicana Op{tinskiot sudKru{evo vo 1971 go-dina.

Isto taka, po pro-{etkata niz gradot be{e posetengrobot na Kru{evskata legenda To-{e Proeski i negoviot Spomen dom.

T. K.

Ekskurzija vo Kru{evo

Na samiot den na golemiot ver-ski praznik Uspenie na Pre-sveta Bogorodica, dvorot na

crkvata vo naselbata â{ka kaj

Veles, be{e premal za da moè dagi sobere nad dve iljadite penzio-neri i drugi gosti koi dojdoa od po-ve}e kraevi na Makedonija, samoi-nicijativno, no i organizirano pre-ku svoite zdruènijata na penzio-neri.

Ovaa godina, za prvpat be{e or-ganiziran vakov golem narodno-ve-rski sobir po povod ovoj praznik,koj u{te e poznat i kako Golema Bo-gorodica. Od ovaa godina, ovoj pra-znik }e bide tradicionalno odbe-leùvan, kako slava na Op{tinataâ{ka.

Na sve~enosta vo crkovniot dvor,za zna~eweto na praznikot zboru-va{e Stojan Kuzmanovski, a prigo-dno obra}awe ima{e i gradona~al-nikot na Op{tina â{ka Goran~oPanovski koj im posaka dobre dojdena prisutnite i pri toa gi istaknapostigawata i razvojot na op{tina-ta, nejzinite turisti~ki potencija-li, kako i potrebata od pogolemasorabotka so penzionerite.

Prisutnite na sobirot, toplo gipozdravi i im go ~estita praznikot

i pretsedatelot na Sojuzot nazdruènijata na penzionerite naMakedonija Dragi Argirovski, kojpri toa istakna deka vakvite

piknik sredbi se mnogu zna~ajni zamnogubrojnata penzionerska popu-lacija, bidej}i tie na ovie sredbise druàt i relaksiraat.

Vo prostraniot crkven dvor seodrà i prigodna zabava, so muzi-ka, pesni i ora, a gradona~alnikotPanovski priredi priem za poka-netite gosti pri {to pretsedatelotArgirovski mu ja podari svojataavtorska kniga „Na{i penzionerskivremiwa” i najnoviot primerok odvesnikot za sega{nite i idni pen-zioneri „Penzioner Plus”.

B. ]ulavkova

Vo â{ka na praznikot Uspeniena Presveta Bogorodica

Na triesetina kilometri od Gev-gelija, vo Lokalitetot SmrdlivaVoda, Zdruènieto na penzionerina op{tina Gevgelija pred okoludvaeset godini ima kupeno vikend -ku}a od privatno lice. Dogovorotza kupoproda`ba ne e dostaven donadle`nite institucii (Katastar,Javno pretprijatie za komunalniuslugi kako i EVN - R.E. Gevgelija)

Letoto 2010 godina vo prisustvona penzioneri koi letuvale vo vi-kend-ku}ata, isklu~ena e elektri-~nata energija, odzemeno broilotoi odredena e kazna od 188.000 de-nari za neprijaveno broilo na imena sopstvenikot.

Kako se stopanisuvalo so objek-tot, dokaz se dopolnitelnite dol-govi sprema EVN za potro{ena ene-rgija, utvrdena so zapisnik od od-

zemenoto broilo no bez pretstav-nik od Zdruènieto.

Vo tekot na 2011 godina, po ispo-raka na faktura od strana na EVN -R.E. Gevgelija, Zdruènieto na pen-zioneri na op{tina Gevgelija iplati iznos od 196.000 denari zapotro{ena elektri~na energija ipriklu~ok vo iznos od 23.000 de-nari za vikend-ku}ata po dobiva-weto na imotniot list, kako potvr-da za sopstvenost na Zdruènieto.

Isplatenite sredstva bea pri~i-na dve godini da ne sme vo mo`nostda go adaptirame objektot {to ve}ebe{e podolgo vreme prepu{ten navremenskite nepogodi.

So Programata na Zdruènietona penzioneri na Gevgelija od 2013godina se predvidoa sredstva zasanirawe na objektot. So temelna

rekonstrukcija, vnatre{no funk-cionalno organizirawe na prosto-rot, opremeni se tri dvokrevetnisobi, zaedni~ka kujna i trpezarija,bawa so sanitaren ~vor, uredenaletna bav~a.

Vo nekolku smeni, penzioneri odop{tina Gevgelija, kako i od drugigradovi od Makedonija gi pominu-vaat è{kite avgustovski denovivo vikend-ku}ata. Mestopolo`ba-ta, nepre~eniot pristap do objek-tot, kako i blizinata na patot doSki centarot Koùf, vikend-ku}a-ta ja pravat atraktivna za koris-tewe vo sekoe godi{no vreme.

Padinite na Koùf planina sevozdu{na bawa, a nadaleku pozna-tata smrdliva voda ja koristat ka-ko lekovita ne samo prisutnite volokalitetot Smrdliva Voda, tuku imnogu gra|ani koi sekojdnevno pol-nat voda za doma{na upotreba.

Toa treba da se vidi i doìvee.

L. Semenakova

ZP Gevgelija

Vikend ku}a vo Smrdliva Voda

Vev~anskoto kulturno leto - 2014

Promocija na romanot "Jadica#

Vo 75-tata godina od ìvotot vo Ohrid po~inaprofesor Marinela Jovanoi}, poznata kako op{tes-tveno-politi~ki rabotnik, publicist i kulturen ra-botnik. Taa celiot raboten vek go mina vo obrazova-nieto kako profesor po makedonski i francuski ja-zik. Smrta ja zatekna na funkcijata pretsedatel naSobranieto na ZP Ohrid i Debrca, {to uspe{no ja iz-vr{uva{e vo izminatite nepolni ~etiri godini. Popovod smrta na pretsedatelkata na ZP Ohrid i Debr-ca be{e odràna Komemorativna sednica na koja zalikot i deloto na profesorkata Jovanovi}, zborua{epretsedatelot na Izvr{niot odbor na Ohridskotozdruènie \or|i Trp~eski, koj pri toa istakna dekaMarinela be{e ~ovek so plemenita du{a, golem pri-jatel, aktiven sorabotnik, respektirana me|u Ohri-

|ani i dobar i po~ituvan ro-ditel.

Po povod smrtta na pretse-datelkata Marinela Jovano-vi}, telegrama so najdlabokiizrazi na so~ustvo do semej-stvoto i ZP Ohrid i Debrca,isprati SZPM i pretsedatelot Dragi Argirovski, kojvo telegramata napi{a: Iskreno àlime za smrtta napo~ituvanata kole{ka Marinela Jovanovi} koja be{eistaknat aktivist vo unapreduvaweto na penzioners-koto organizirawe i poznata po podgotovka na istak-nati scenarija za odbeleùvawe na zna~ajni jubileina ZP Ohrid i Debrca. Qubovta kon prijatelite ipo~ituvanite nikoga{ ne umira. Ve~na i slava.

\

In MemoriamPo~ina pretsedatelkata na Sobranieto na ZP Ohrid i DebrcaMarinela Jovanovi}

Vo organizacija na Zdruèni-eto na penzioneri od NovoSelo, na 10 avgust 2014 se

odrà Eko sredba po povod1000 godini od Samoilovatabitka na planinata Belasica igolemiot verski praznik Sv.Pantelejmon. Na ovaa sredbaprisustvuvaa penzioneri odpove}e zdruènija i toa odStumica, Radovi{, Gevgelija,[tip, Sv. Nikole, Lozovo, Be-rovo, Del~evo, Zletovo, Peh~e-vo, Vinica i Valandovo.

Eko sredbata ja otvori pret-sedatelot na ZP Novo Selo Ni-kola Kalpa~ki koj izrazi golemozadovolstvo {to na sredbata pri-sustvuvaat golem broj penzioneri.

Vo ime na Sojuzot na zdruèni-jata na penzioneri na Makedonija

se obrati Stanka Trajkova, sekre-tar na Izvr{niot odbor na Soju-zot, koja istakna deka SZPM pod-

drùva vakvi sredbi bidej}i tiese mo`nost penzionerite da izle-zat od svoite domovi, da se dru-àt i da go zbogatat svojot soci-jalen i kulturen ìvot. So nivna-

ta poseta na ovie prostori pen-zionerite pokaàa deka ne trebada se zaboravat hrabrite samoi-lovi vojnici na ~ii grobovi segacutaat purpurni cvetovi koi Son-ceto ne`no gi gali.

Penzionerite na ovoj den imaamo`nost da gi posetat i poznatiteKole{inski, Smolarski i Gabrov-

ski vodopadi, kako i Mokrin-skite izvori.

Zaedni~ka veselba se odràvo restoranot „Sonce” vo s. Bo-risovo kade u~esnicite fate-ni raka za raka od razli~nigradovi na na{ata dràva po-kaàa èlba za zaedni{tvo,druèwe i prijatelstvo.

Na krajot penzionerite sepriklu~ija i na „Pe~albarskitesredbi PIROG 2014” kaj Samo-ilovata krepost od 1014 godinasmestena na padinite na Bela-

sica, koja e poznata i po imeto„svetlikava planina”, a orotobe{e me|ugeneraciska dru`ba kojadolgo }e se pameti. S.T.

ZP Novo Selo

Eko sredba po povod 1000godini od Samoilovata bitka

PANORAMAPENZIONER plus septemvri 2014 13

KUD "\oko Simonovski” od ZPKumanovo minatiov mesec sobogata letna programa u~est-

vuva{e na 44-tiot Republi~ki fe-stival na narodni pesni i igri"Ilindenski denovi” vo Bitola i na

Ilindenskite sredbi vo Vladimi-rovo kaj Berovo.

Na festivalot vo Bitola, kojtrae{e ~etiri dena,u~estvuvaa 8KUD od Makedonija i 4 od stranst-vo. Prvata festivalska ve~er"Tradicionalna muzika i igra” be-{e otvorena so oroto "Komitsko” voizvedba na KUD "Ilinden” - Bito-la. Potoa nastapija "AleksandarMakedonski 3” od Melburn - Avs-tralija, Severen Kipar, Gruzija iJaponija. Na vtorata ve~er nasta-pija 6 KUD od Makedonija i 5 odstranstvo: Slovenija, Bugarija, Hr-vatska, Ungarija i Holandija.

KUD "\oko Simonovski” nastapipeto po red so obi~aj "Peralki naP~iwa”. Duetot Dostana Ivanova iDobrila Janevska ja ispolni pes-nata "Platno beliv mome kumanov-ke” pokraj reku P~iwu, za darovi, za

kiteni svatovi, za be}ari i Elenudevojku, vo pridru`ba na izvorniotorkestar. Potoa bea izvedeni ma{-koto oro "Krsteno”, ènsko "Vra}a-no”, ma{ko "Toska”, ènsko "Trqo-g’ska” i me{ano "Kude }e ide{ mori

Veli~e”. Avtorna pesnite iorate e Sre}koBojkovski odP~iwa, a kore-ogravska posta-novka na MarjanBo{kovski.

Po zavr{uva-we na predvi-denata progra-ma za ovaa ve-~er, vo "Eho nadamarite” pok-

raj drugite grupi, KUD "\oko Simo-novski”, nastapi so izvoren orkes-tar "Baba Denino oro” i duet "Ku-manovske mome”.

Vo ~est na dvojniot praznikIlinden, KUD "\oko Simonovski”ima{e zabeleìtelen nastap i naIlindenskite sredbi vo Vladimi-rovo. Na ovoj festival, koj trae{etri dena, KUD nastapi so Me{anatafolklorna grupa so, isto taka,bogata programa, koja za celo vremebe{e nagraduvana so aplauzi.

Na 7. avgust vo ~est na verskiotpraznik Sveta Petka, KUD "\oko Si-monovski” nastapi so del od boga-tiot repertoar i toa: folklornagrupa so 2 spleta, 4 solo pesni i 2dueti vo Mlado Nagori~ane - Kuma-novsko na pokana na Lokalnata sa-mouprava od Staro Nagori~ane i MZod istoto selo. Q. Kuzmanovska

KUD "\oko Simonovski” od ZP Kumanovo

Bogata letna programa

Neodamna, ZP Saraj, za penzi-onerite so niski penzii, zatie so poslaba zdravstvena

sostojba, kako i za tie koi ne se do-volno zgrièni, vo ramkite na

Programata za rabota za 2014 godi-na, podeli 30 paketi so prehran-beni artikli i higienski sredstva.Vrednosta na eden paket be{e 1000denari.

Minatiot mesec, ova zdruènieostvari ednodnevna ekskurzija voDebar i Mavrovo, na koe u~estvu-vaa 133 penzioneri. Vo Debar, pen-zionerite, vo grupi i po èlba, go

razgledaa gradot, a del od rakovo-dstvoto i na grupa na aktivisti nazdruènito, bea primeni vo zdru-ènieto na penzionerite na Debari Centar @upa kade bea pre~ekani

od pretsedatelot nazdruènieto i pot-pretsedatel na So-branieto na SZPMBesnik Pocesta inegovite sorabot-nici.

Na ovaa sredbabea razmeneti mis-lewa okolu aktiv-nostite na dvetezdruènija. Potoa,penzionerite na op-{tina Saraj, vo

pridru`ba na sekretarot na ZPDebar i Centar @upa, Mahmut Hisagi posetija bawite „Capa” vo Debar,kade bea zapoznati so uslovite,zdravstvenite uslugi, terapiite,cenite na prestojot i drugo.

Vo minatiot mesec i 28 èni naovaa zdruènie, starosni i semejnipenzionerki, ostvarija ednodnevnaekskurzija vo Struga. Grupata be{e

vodena od pretsedatelot na Ak-tivot na penzionerki na ZP SarajZulfije Ramadani. Vo duhot nasorabotaka so lokalnata vlast, zaovaa ekskurzija, gradona~alnikotBekim Murati go dade avtobusot naop{tinata na usluga na penzion-erkite. Na ovaa ekskurzijata, zaprv pat od negovoto formirawe,u~estvuvaa 25 èni od koi samo odpod ogranokot Dolno Svilare ima-{e 14, dodeka drugite bea od Saraj.Na ekskurzijata u~estvuva{e i Be-dri Tahiri, dr. Jani De~kov i Ma-hir Duraku. Penzionerkite od ovojaktiv go posetija ubaviot gradStruga i se pro{etaa pokraj ezero-to i rekata Drim.

Zdruènieto, vo minatiot mesec,od 21 do 31 avgust, za penzioneriteostvari desetneven organiziranleten odmor vo Albanskiot breg nakoj u~estvuvaa 108 penzioneri. Naovoj organiziran leten odmor, u~e-stvuvaa i odreden broj od Aktivotna penzionerki pri zdruènieto.Za zdravjeto na u~esnicite vo le-tuvaweto i ovoj pat se griè{e dr.Jani De~kov.

I pokraj toa {to be{e letna se-zona, zdruènieto vo kontinuitetostvari pove}e aktivnosti i sred-bi.

Baki Bakiu

ZP Saraj

Aktivnosti i sredbi

Ja izoduva{e osmata decenijaod ìvotot. Go ~uvstvuva{ekrajot. Ne zaradi naru{enoto

zdravje, ne zaradi godinite koi gi~uvstvuva{e vrz ple}ite, tuku za-radi beznade`nosta i skr{enatadu{a... Sede{e na klupata vo dvo-rot na Domot za stari lica kade giminuva{e poslednite godini odìvotot... Spomenite mu naviraa...ûdno. ûvstvuva{e nekakva ra-dost za krajot {to se nabliùva-{e, bidej}i toa zna~e{e sredba sonea, so sakanata!

Kafeanata polna so lu|e. Namasite, kraj ~a{ite ta`ni lica,lica nasmeani, lica zaqubeni...Od ~adot ne moè da im se odredivozrasta. Zvukot na violinata seprepletuva so yvonliviot glas napeja~kata. Vo nejzinite crni ba-demovi o~i mir, mir kako povr{i-na na ezerce skrieno me|u srebre-ni topoli. Pee, glasot i izvira, seniàt zborovi, no kako da ne jadopiraat. Pogledot i luta niz ka-feanata, po masite, po licata ka-ko izgubena ispla{ena srna. Uba-va e, no nejzinata ubavina e kakoslika bez ramka...

Vo kafeanata, sekoja ve~er is-tata gletka, istite lu|e. Site jaznaat, ja sakaat, a toj i negovataviolina, najmnogu od site. Od nej-zinata pesna tie vozdivnuvaatpoistovetuvaj}i se so sekoj zbor,so sekoj zvuk od violinata... Pla-~at, se smeat, àlat, prokolnuva-at, kr{at po nekoja ~a{a... I takasè do polno}. Krajot na denot goobeleùvaat prazni ~a{i, prazniskr{eni srca, razo~arani du{i:ostaveni, izmameni, pogre{novqubeni... Toa im be{e zaedni~kore~isi na site.

Sekoja ve~er, do vratata od nej-zinata ku}a, ja ispra}aa toj i ne-govata violina. Znae{e, bea sves-ni i toj i taa deka poubavo be{e

negovoto svirewe, a toj i be{eedinstveniot prijatel. Znae{edeka negovite ~uvstva za nea nebea samo prijatelstvo. Vo nivima{e poinakvi i podlaboki emo-cii, ama od druèweto bea zado-volni i dvajcata, sekoj na svoj na-~in. Taa sonuva{e deka, eden den,}e go sretne ~ovekot od nejzinitesoni{ta, a toj, pak, se nadeva{edeka, takov, nema nikoga{ da sepojavi. Se nièa denovite i godi-nite sè do taa ve~er.

Taa ve~er, nejzinata pesna be{epoinakva. Vo glasot i yunea nekoinovi treperawa. Kako da i’ izle-guva{e pesnata ne od grloto, tukudirektno od dlabo~inata na du-{ata. Site vo kafeanata go po~u-vstvuvaa toa: nekakva posebnatoplina vo nejzinata du{a, nekak-va vozbuda, milina. Kako site dago spodeluvaa toa so nea, samo toji violinata ne go ~uvstvuvaa taka.Duri dvapati zgre{i vo svirewe-to, iako toa mu se nema{e slu~enoso godini, no nikoj ne zabeleà.

Na polno} kako ma|epsana, trgnakon nepoznatiot, kon novodojde-niot. Ne se pla{e{e od pomislatadeka sonot so nego moèbi }e traesamo mig, edna pregratka, edna ve-~er. Izlegoa vo no}ta ostavaj}i govo kafeanata vo obvivka od ~adviolinistot, violinata, praznite~a{i, posetitelite. Nejzinoto is-polneto srce, ja pee{e najubavatabezglasna pesna na qubovta.

I potoa se zaredija denovite.Sekoja ve~er mu pee{e, mu pee{enemu, pee{e za nego. Be{e beskra-jno sre}na. Sè do taa ve~er koga japrestra{i negoviot maten pogled.Ne{to studeno i’ go dopre srceto.

- Utre zaminuvam, - go slu{nanegoviot glas i zborovite koi gipo~uvstvuva kako smrtna presuda.

Potoa toj zamina, go snema. Sezaredija denovite vo koi taa pe-e{e za svojata qubov. Pesnite ibea se pota`ni, pobolni. Violi-nistot i negovata violina navi-

dum si go zazemaa staroto mesto,kako nikoga{ ni{to da ne se slu-~ilo. Ponekoga{ pla~e{e i mu gikaùva{e svoite stravuvawa. Tojja slu{a{e i ~uvstvuva{e griàna sovest {to ponekoga{ duri seraduval {to ne{tata trgnaa votaa nasoka. Ja pridruùva{e se-koja ve~er do nejziniot dom, i podo`d, i po sneg, i po stud. Be{epodgotven da i ja ispolni sekojaèlba samo da bide sre}na, za{tomu be{e jasno deka qubovta e da-ruvawe od srce. Znae{e deka qu-bovta ne e zaem. Vistinski se sakasamo onoj koj ne bara vozvrat sosila, so pritisok i so ucena, a naj-malku so molba. Ne mu be{e ni{tote{ko koga be{e taa vo pra{awe.Znae{e deka }e ja saka {to i da seslu~i. Gi slu{a{e zborovite koimu gi kaùva{e i znae{e kolkuseto toa boli, kolku mnogu e stra-{na nevozvratenata qubov. Saka-{e da i’ kaè deka ja razbira.Deka ja razbira nejzinata bolka.Deka i toj e bolen od istata bo-lest kako nejzinata, no nema{ehrabrost, se pla{e{e da ne ja iz-gubi.

Taa izgleda{e sé polo{o. Pes-nite i bea sè pota`ni. Glasot i’stanuva{e rapav od taga, od gor-~ina. Liceto i’ go prekri koprinaod stradawata. Se pove}e li~e{ena ovenata roza, zaboravena vo„vazata” na ìvotot. Bez voda, bezqubov. Mnogu od pesnite dodeka gipee{e gi oplakuva{e zaedno sonegovata violina, a nivnite ~eko-ri kon doma bea sè pobavni, sè po-te{ki... Koj kogo treba{e da te-{i?! Taa }e vleze{e doma, a toj~eka{e. êka{e da se izgasnesvetlinata od nejziniot prozorec.Edna ve~er zgasna svetlinata,zaedno so nea.

Toj ostana sam so violinata, noi nea ve}e ne ja saka{e. Mu gibude{e spomenite...

Kalina S. Andonova

Violinistot

Vo organizacija na sportskiotklub „Sveta Bogorodica” odDemir Kapija i Op{tina De-

mir Kapija, od 9 do 27 avgust seodrà tradicionalniot turnir vomal fudbal, posveten na golemiothristijanski praznik Golema Bogo-rodica”. Na ovoj turnir se natpre-

varuvaa vkupno 20 ekipi od op{-tinite: Demir Kapija, Negotino, Ka-vadarci, Rosoman i od Valandovo iGevgelija. Natprevarite se odr-ùvaa vo ve~ernite ~asovi od 20 do24 ~asot na u~ili{noto igrali{te.Na ovoj tradicionalen turnir vomal fudbal i godinava zedoa u~e-

stvo penzionerite od Demir Kapija.Blagoj Kavazovski, pretsedatelna ZP Demir Kapija, ne informi-ra{e deka zdruènieto formiralodve ekipi od sportisti penzioneri.Ednata ekipa penzioneri bile odleviot, a drugata od desniot bregna rekata Bo{avica. Nivniot nas-tap bil mo{ne interesen. Pretse-datelot Kavazovski ne zamoli da giistakneme imiwata na u~esnicite:\. \or|iev, V. Simit~iev, D. Iva-nov, M. Cvetkov, L. Jovanov, S. Jo-vanovski I. Tilev, \. Najdov, I. Ko-cev, J. Ilov, R. Petrovski, S. Pet-rov, T. Dimitrov, M. Ristov, D. Ef-timov, Q. Mitrev, B. Jovanov, D. Jo-vanov, P. Zarkov, K. \or|iev, D.Gligorov, D. Karanfilov i P. Mi-levski. Na finalnata ve~er na 27avgust, na pobednicite im bea do-deleni priznanija, kako i na penzi-onerite u~esnici, na koi blagodar-nici im vra~i pretsedatelot naSovetot na op{tinata, Petar Moj-sov. Mice Pa{oevsi

ZP Demir Kapija

Turnir vo mal fudbal

Vo predve~erieto na Denot nanezavisnosta 8-mi septemv-ri, vo Kur{umli an, vo sta-

rata „turska” ~ar{ija vo Skopje, naetno-kulturnata manifestacija„Tradicija i sovremenost”, re~isinajzabele`liv be{e nastapot nakumanovskiot orkestar na narodni

instrumenti. Pogolem broj od pri-sutnite ostanaa zanemeni od muzi-kata na 67-godi{niot penzionerNikola Mi{evski, koj na retkiotinstrument proizveduva{e mo{neubavi i privle~ni zvuci. Koga go„rastegna” svoeto kemani toj siteza mig gi ostavi bez zdiv. Vnima-nieto go privle~e so svojata uni-katnost, em so muzikata na kema-neto, em so koloritnata narodnanosija, {to kaùvaa i za tradici-jata i za kulturnoto bogatstvo nana{ite kraevi.

Ispolnet so èlba i entuzi-jazam, Nikola ja otvori prikaznataza sebe. „Roden sum vo dale~nata1947 godina, vo kumanovsko Beqa-kovce, a denes ìveam voKumanovo. Tri godini sumvo penzija, dodeka rabot-niot vek go pominav vograde`noto pretprijatie„Pelagonija”. Poteknuvamod semejstvo vo koe muzi-kata ima svoja tradicija, akemaneto se prenesuva odkoleno na koleno i toanikoga{ nema da zamre.Mene mi go ostavi mojotpradedo, a i jas }e go osta-vam nekomu od nasled-nicite” - raskaùva Ni-kola, a prstite ne`no mu{etaat po zategnatite ì-ci na kemaneto, sozdavaj}iubav folkloren vez, naki-ten so prepoznatlivitenoti na „Vlasinka”, „Kuma-novski ~a~ak” i „@ikinooro”.

Instrumentot poteknuvaod Persija, a Nikola samgo izrabotuva od javorovodrvo i sekoga{ mu dodavanekoi svoi finesi za da

mu ja zgolemi unikatnosta i da muja podobri zvu~nosta. Taka i umet-ni~kata vrednost mu se zgolemuvai u{te pove}e se pridonesuva konneguvaweto na zanaet~ivstvoto itradcijata vo foklorot i kultura-ta na podnebjeto pod koe ìveeme.

Po penzioniraweto Nikola sosvoeto kemane vedna{ aktivno sevklu~il vo KUD „\oko Simono-vski” od ZP Kumanovo i vo orkes-tarot sostaven od gajda, tapani ikavali, eden e od pozabeleìte-lnite. Toj na godina{niov Fes-tival na narodni pesni i igri voBitola go osvoil prvoto mesto, za{to so gordost raskaùva.

Nastapot vo Kur{umli an ima-{e svoja posebna ubavina. Niz ne-

govite zvuci od kemaneto se nayi-raa poznatite kumanovski akordi,no i ~uvstvoto i èlbata da sedokaè kolku e silen ~ovekot kogago zastapuva i go brani svojot kul-turen identitet. Se razdelivmedvajcata ispolneti vo du{ata - jaszatoa {to go sretnav ovoj redokumetnik, a toj zatoa {to }e se po-javi na stranicite na na{iov ves-nik za i drugite da go zapoznaat. Itaka, mi dojde mislata {to sum jaslu{ala mnogupati: „Ako saka{ daja zapoznae{ kulturnata vrednosti da ja po~uvstvuva{ du{ata naeden narod, slu{aj ja negovatapesna”!

Sevastija Cvetkovska - Sotirovska

Sredba so Nikola Mi{evski, penzioner od Kumanovo

Kemaneto vo amanet

Zapej pesna generacijo mojaZapej pesna generacijo mojarodeni vo ~etirieset i nekoja.Veselete se oti ste zdravi i ìvioti poleka i krajot ni se bliì.

Setete se generacijo draga~ija nasmevka ti bila blaga.Setete se generacijo mila,koja devojka najdraga ti bila.

Od srce ve molam generacijo dragasekoga{ bidete so nasmevka blaga.Od serce àlam generacijo milaza onie {to sudbinata kratka im bila.

Pejte, igrajte i veselete seod nikogo ne pla{ete se,No sekoga{ na Boga setete se,i pred nego poklonete se,i za se nemu pomolete se.

Mile Lazarov, penzioner

IZBOR OD ALBANSKI PENZIONER plus septemvri 201414

Në Tetovë, më datë 6 shtator, diturin e vet, shkat-htësinë dhe qëndrueshmërinë e manifestuan 400sportistë - në 11 disiplina në konkurrencën mas-

hkullore dhe femërore, më të mirët, nga garat e tetasportive regjionale, në të cilën morën pjesë 1.714 pen-sionistë. Në këtë takim të rëndësishëm dhe masiv, i pari

të pranishmëve iu drejtua dhe ju dëshiroj mirëseardhjekreu i Kuvendit të ShP i Tetovës, Gojko Eftovski cili ndërtë tjera ka thënë:

- Në garat e kaluara sportive të 18-ta Republikanepensioniste, pensionistët tetovarë, tetë herë ishin fitueskolektiv dhe i takojnë iniciuesve për organizimin e këty-re garave në kuadër të Lidhjes së shoqatave pension-iste të Maqedonisë. Por, për he-rë të parë këtë vit, shoqata pen-sioniste e Tetovës është niko-qire në nivel republikan.

Mysafirëve të pranishëm dhepensionistëve, në gjuhën shqipeiu drejtua duke i përshëndeturedhe Shaban Azizi, kryetar i KE iShP Tetovë, i cili ndër të tjera kathënë:

- Qyteti nikoqir Tetovë, ështëvend shumetnik. Në të jetojnëMaqedonas, Shqiptarë, Turq,Rom, Serb, Boshnjak e të tjerë, të cilët e zhvillojnëqytetin dhe ndërtojnë jetë të përbashkët. Ashtu ështëedhe në Shoqatën e pensionistëve. Tetova ka të kaluartë pasur historike dhe kulturore, traditë shekullore përjetë të përbashkët, që e bën më ndryshe nga gjithë tëtjerët, por edhe më tërheqës për secilin qëllimmirë.

Pas tij, përfaqësuesi nga komuna Amet Qazimi, ud-hëheqës i sektorit për veprimtari publike, në gjuhënshqipe dhe maqedonase, ua përcolli përshëndetjet tëpranishmëve nga kreu i komunës së Tetovës, Teuta Ari-fi, si dhe premtimet se komuna edhe më tej do ta vazh-dojë bashkëpunimin e suksesshëm me banorët më tëvjetër të qytetit dhe me këtë rast garuesve ju dëshirojsukses, ndërkaq, të pranishmëve të ndjehen mirë nëqytetin nën Sharr.

- Është kënaqësi që të jesh me ju, në këtë Olimpiadëtë madhe sportive pensioniste sepse ju jepni shembullgjeneratave më të reja se si duhet të kultivohen aktivi-tetet sportive dhe se vitet aspak nuk janë pengesë qëtë kesh shpirt të shëndosh sportiv, - ka thënë në fjalëne tij Qazimi.

Në emër të LShPM, në emër të asociacion më të

madh apolitik, joqeveritar dhe shumetnik të njohur nështetin tonë, dhe gjithnjë e më tepër në Evropë, të pran-ishmëve iu drejtua duke i përshëndetur, kryetari i Lid-hjes, Dragi Argirovski, i cili ka thënë:

- Edhe me këtë rast solemn, nuk mundet, e të mostheksohet se me ministrin Spasov, e me këtë edhe me

Qeverinë e Republikës së Maqedonisë, kemibashkëpunim shumë të mirë në interes të gjit-hë pensionistëve në shtetin tonë. Këtë mani-festim më i madhi sportiv pensionistë në ven-din tonë, e mbajmë me rastin e 8 shtatorit -Ditës së pavarësisë së Republikës së Maqedo-nisë dhe 20 shtatorit - Ditës së pensionistëvetë Maqedonisë. Pensionistët, me pietet të po-saçëm e presin 23 vjetorin e pavarësimit të sh-tetit, ndërkaq me dritë të re e shënojnë 68 vje-torin e organizimit të pensionistëve në vendintonë. Në vitet e kaluara, LShPM, ka kontribuarpër anëtarësim të shumtë, dhe në kohë dhe tësaktë, t’i afirmojë për problemet dhe të arriturate veta dhe me atë ta animojë publikun dheshtetin për mbrojtjen dhe përparimin e të drej-tave e sigurimit pensionist shëndetësor, përpërmirësimi e standardit, dhe për krijimin e ku-shteve për plakje aktive dhe me dinjitet. Në atëfakt, tregon edhe kjo olimpiadë pensioniste metë cilën me siguri mund të priten rezultate tëreja më të mira, sidomos në fushën e shoqëri-mit të ndërsjellë, në zgjerimin e miqësive dhe

bashkëjetesës që është imperativ i yni dhe një ndër që-llimet dhe prioritetet kryesore. Olimpijada pensionistesportive nuk është vetëm garë për të treguar aftësitëpsikofizike të moshës së tretë. Ajo është festë dhe kre-nari për secilin pjesëmarrës dhe për të gjithë pension-istët.

Pas njeriut të parë të organizatës pensioniste, të pra-nishmëve iu drejtua ministri përpunë dhe politikë sociale DimeSpasov, i cili shprehu kënaqësinënga bashkëpunimi me LShPMdhe njëherësh i numëroi të gjithaprojektet që janë marrë nga anae Qeverisë për jetën e pension-istëve me qëllim që ai të jetë samë kualitativ dhe më me dinjitet.

- Ju e keni ndërtuar këtë venddhe na gjeneratat më të reja ke-mi se çka të mësojmë nga ju.Pensionistët janë hallka kryesore

në shoqëri dhe prioritet i Qeverisë. Pensionet do të jenëtë rregullta dhe do të rriten në vitin 2015, sepse Qeveriagjithnjë përpiqet t’i realizoj premtimet e veta. Ju dëshi-rojë edhe shumë shoqërime dhe manifestime të këtijlloji dhe njëherësh ju uroj 20 shtatorin - Ditën e pension-istëve të Republikës së Maqedonisë. Më pas, ministriSpasov dhe kryetari Argirovski i shpallën të hapuraGarat e 19-ta Republikane sportiste të pensionistëve.

Pasi u dëgjuan të gjithë folësit të cilët ishin përcjellëme duartrokitje, pensionistët – garues, ju drejtuan ter-reneve dhe lokacioneve ku zhvilloheshin garat në 11disiplina. Garuesit dhanë gjithçka nga vetja që të arrijnërezultate sa më të mira për shoqatën e vet, por edhepër veten personalisht! Në fund, si gjithnjë fituan më tëmirët dhe më të përgatiturit, e ato, edhe këtë vit përherë të katërt ishin garuesit e ShP Ohër dhe Debarcë.

Të dytët me pikë sipas numrit ishin kumanovarët, tëtretët prilepjanët, dhe të katërt nikoqirët, garues ngaShP Tetovë. Fundi i Olimpijadës sportive 2014 në Teto-vë u shënua me muzikë dhe këngë maqedonase dheshqiptare dhe mevalle të përbashkëta.

Kalina Slivovska-Andonova

Më të mirë, garuesit nga ShP Ohër dhe Debrcë

Me rastin e 23 vjetorit të pava-rësisë së Rapublikës të Ma-qedonisë dhe Ditës së pen-

sionistëve të Maqedonisë - 20 shta-tori, më datë 19 shtator në Saraj, mefillim në ora 10 e 30 minuta, do tëmbahet takim i madh pensionistë meprogram kulturorë artistik. Ky ështëtakim i dytë i cili bëhet tradicional dheqë është në Programin e LShPM, eqë përfaqëson manifestim qendrorpër këto dy vite feste për pensionistët.

Nikoqirët e takimit ShP Gjorçe Pe-trov dhe ShP Saraj, presin që në kë-

të manifestim të marrinpjesë dhe të shoqërohennumër i madh pensionis-tësh nga Shkupi dhe qy-tetet tjera në R. e Maqe-

doniosë. Në këtë takim, të pranish-mëve do t’ju drejtohen kryetarët eshoqatave - nikoqire të takimit, kre-rët e komunave Gjorçe Petrov dhekomunës Saraj, Sokol Mitrovski dheBekim Murati, kryetari i LShPM Dra-gi Argirovski dhe kreu i qytetit tëShkupit Koce Trajanovski.

Në takim, kryetari i LShPM DragiArgirovski, me rastin e Ditës së pen-sionistëve të Maqedonisë - 20 shta-tor, do t'i pranoj kryetarët e shoqa-tave të pranishëm në manifestim.

K.S. Andonova

ShP Gjorçe Petrov dhe ShP Saraj

Tubim solemn

Kompania ONE “Telekom Sllo-venija Grup”,, më 4 shtator2014, në pres konferencë në

të cilën morën pjesë më tepër mediadhe përfaqësues të LShPM, e shpal-li ofertën më të re për pensionistët.Pakoja përmban shfrytëzim të linjësfikse dhe qasje në të gjitha kanalettelevizive nacionale dhe ballkanike.Për pensionistët, ONE, ka ofruar pa-ko me parapagim më të ulët mujornë treg, vetëm 34 në pres ka thek-suar se me linjën fikse të ONE, pen-sionistët në Maqedoni, fitojnë çmimetë volitshme për biseda, çmim i njëjtëpër biseda lokale dhe nacionale, poredhe telefon pa tel fiks pa pagesë

Panasonic KX-TG1611,lehtë për instalim, dhepa pagesë për kyçje.

- Pensionistët mundtë lidhin kontratë për24 muaj vetëm me çektë pensionit dhe doku-ment identifikimi. Ofe-rtat të cilat i japim janëmë konkurruese dheme kushte të volitshmedhe nuk e ngarkojnëbuxhetin e ulët pensio-nistë. Kompania jonë e

shpall këtë ofertë pensioniste sepsepensionistët e meritojnë atë, - ka de-klaruar drejtori Viktor Donevski. Nëkëtë pres, dha deklaratë edhe krye-tari i LShPM Dragi Argirovski, përçka falënderoi për ofertat lehtësuesepër pensionistët dhe theksoi bashkë-punimin shumë të mirë me ONE, sirezultat i respektimit dhe plotësimittë obligimeve nga kontrata, të cilattanimë pesë vite, në vazhdimësi rea-lizohen. Ai ka potencuar se me këtëofertë do të rritet interesimi i pensi-onistëve për shfrytëzim të shërbime-ve të ONE, sepse ato do të ndikojnënë përmirësimin e standardit të tyre.

M.D.

Ofertë e re e ONE

Më 16 gusht të këtij viti, umbajt eko hepeningu i 13-tënë Pelince. Nikoqir i këtij ta-

kimi tradicional të pensionistëvenga Maqedonia dhe Serbia, ishteShP Kumanovë. Në vendin e njo-hur historik Pelince, kishin ardhurmbi njëmijë pensionistë nga më te-për se njëzet shoqata nga republi-ka, ndërkaq, këtë vit, në këtë man-ifestim kulturor historik morën pjesëedhe mysafir nga Leskovaci i Se-rbisë.

Fjalë përshëndetëse deri tek tëpranishmit pati kryetari i ShP Ku-manovë Spiro Nikolovski, i cili mekëtë rast ka thënë:

- Takime të këtij lloji nuk janë ve-tëm për të njohur bukuritë e vendittonë, por edhe që të përkujtojmë tëkaluarën tonë të afërt dhe të largët,traditave të lirisë të të parëve tanë.

Në emër të komunës Staro Na-goriçane, në territor të së cilës gje-ndet Pelince, të pranishmëve iudrejtua kryetari i këshillit të komu-nës, Sonja Pavllovska, e cila ka po-tencua se komuna është regjionkufitar bujqësor dhe blegtoral, porqë ka të ardhme të shkëlqyer nëkuptim të zhvillimit të turizmit fsha-tar dhe manastirin.

Të pranishmit në manifestim ipërshëndeti edhe kryetari i LShPMDragi Argirovski, i cili në fjalën e tijka theksuar projektet më të mëdhatë cilat Lidhja i ka realizuar në ku-adër të bashkëpunimit me Qeveri-në e Maqedonisë, ministrive dhe in-

stitucioneve të saj. Gjithashtu, ai kafolur edhe për shëtitjet dhe eks-kursioneve masive pensioniste nënatyrë, siç është ky hepening nëPelince dhe me këtë rast, takimin e

ka shpallur të hapur.Këtë vit, për herë të parë në Pe-

lince kanë ardhur 16 përfaqësuesnga ana e Lipkovës, si dhe pensio-nistë nga Llojani, Sllupçani, Lipko-va dhe Matejçi. Me praninë e tyre,manifestimi ka marrë edhe karaktershumetnik, me çka është vërtetuase bashkëjetesa për ne të gjithë naështë më e rëndësishme.

Për disponimin e mirë të pranis-hmëve u përkujdes "Mile dhe Mar-tin", i cili mysafirëve ju ofroj muzikënga të gjitha hapësirat.

Takimi tradicional i pensionistëvezgjati deri në orët e vona të pas di-tës, me këngë dhe valle maqedo-nase, shqipe, serbe...

Jasmina Todorovska

ShP Kumanovë

Eko hepening shumetnikndërkombëtar në Pelince

Kohë më parë në Kërçovë, u mbajttakim pensionist kushtuar solida-ritetit. Mbi 400 pensioniste dhe

pensionist nga Shoqatat Ohër dhe De-barcë, Strugë, Manastir, Resnja, DemirHisari, Krusheva, Prilepi, Velesi, Nego-tini, Shtipi, Strumica, Karposhi dhe GaziBaba nga Shkupi, Tetova si dhe ngashoqata e Kërçovës e cila ishte nikoqirei takimit, erdhën dhe dhuruan mjetet etyre. Në këtë takim të madh dhe humanka marrë pjesë edhe kryetari i LShPM,Dragi Argirovski i cili në fjalën e tij për-shëndetëse përveç përshëndetjeve tëngrohta, ka theksuar se takimet e këtij

lloji të solidaritetit duhet të jenë më tëshpeshta sepse pensionistët janë të njo-hur dhe të dëshmuar si qytetar human.Mysafirët, gjithashtu, në emër të ShPKërçovë, i përshëndeti duke ju dëshiruarmirëseardhje, sekretari i shoqatës, Do-bre Llazareski. Kryetarja e Aktivit të pen-sionisteve pran ShP Kërçovë, AngelinaRistoska, në fjalën e saj, ka thënë: “Per-son human është ai i cili ndihmon dhedhuron, ndërkaq, ndihma është e mirë-seardhur për secilin që ka nevojë. Pjesënga mjetet e mbledhura nga ky takim dot’i dhurohen fëmije nga Kërçova, si kon-tribut për shërimin e tij”. A.P.

Takim kushtuar solidaritetit

Kohë më parë, Shoqata e pensionis-te e komunës Saraj, për pensionis-tët me pensione të ulëta, për ata

shëndetlig, si dhe për ata të cilët janë papërkujdesje të duhur, ndau 30 pako mematerial ushqimor dhe higjenik. Kjo u rea-lizua në kuadër të Programit për punën eshoqatës. Vlera e një pakoje ishte 1000denarë.

Muajin e kaluar, kjo shoqatë realizoi një ekskursionnjëditor në Dibër dhe Mavrovë, në të cilën morënpjesë 133 pensionist. Në Dibër, pensionistët, nëgrupe dhe sipas dëshirës, vizituan këtë qytet të bukur.Ndërkaq, një grup drejtuesish të shoqatës dhe anëtartë saj, vizituan Shoqatën e pensionistëve Dibër dheQendra Zhupë, ku u pritën nga kryetari i saj BesnikPocesta, njëherësh edhe nënkryetar i Kuvendit tëLShPM dhe nga bashkëpunëtorët e tij. Në këtë takimu shkëmbyen mendime rreth aktiviteteve të shoqa-tave në fjalë. Më pas, pensionistët e ShP Saraj, nëpërcjellje të sekretarit të ShP Dibër dhe Qendra, Zhu-pë, Muhamet Hysa, vizituan banjat e Dibrës “Capa”,ku u njoftuan me kushtet, shërbimet mjekësore, tera-pitë, çmimet e qëndrimit e të tjera.

Po në muajin e kaluar, 28 gra prej të cilave pension-iste të punës dhe pensioniste familjare, realizuan një

ekskursion njëditor në Stru-gë. Grupin e udhëhoqi kry-etarja e Aktivit të grave z.Zulfie Ramadani. Në fry-

mën e bashkëpu-nimit me pushtetinlokal, për këtë ek-skursion autobus-in e dha në shë-rbim kreu i komu-nës Saraj z. Be-kim Murati.

Vlen të thekso-het se në këtë ek-skursion së pariherë morën pjesë

25 gra prej të cilave vetëm nga Sullarja e Poshtme14, të tjerat nga Saraji. Në ekskursion morën pjesëedhe Bedri Tahiri, dr. Jani Deçkov dhe Mahir Duraku.Gratë nga ky Aktiv i grave pensioniste, vizituan qy-tetin e bukur të Strugës dhe shëtitën buzë liqenit dhelumit Drin.

Shoqata në fjalë, fund muajin e kaluar, prej datës21 deri më 31 gusht, për pensionistët e shoqatës, re-alizoi pushim veror të organizuar dhjetë ditor në bre-gdetin shqiptar në të cilin morën pjesë 2 autobusë me108 pensionistë. Në këtë pushim veror të organizuarmorën pjesë edhe një numër i konsiderueshëm ngaAktivi i grave pensioniste pranë kësaj shoqate. Përshëndetin e pensionistëve në këtë verim të organi-zuar, edhe kësaj here u përkujdes dr. Jani Deëkov.

Edhe pse ishte sezon vere, kjo shoqatë në vazh-dimësi ka realizuar aktivitete. Baki BAKIU

Aktivitete të Shoqatës pensioniste të komunës Saraj

Pako ushqimore, ekskursione,pushime verore

Faqen e redaktoi Baki Bakiu


KULTURA PENZIONER plus septemvri 201416

Starosta ja minuva, naj~esto,so pro{etki vo gradskoto{etali{te, sam ili so ne-

koj od prijatelite, a ìvee skro-mno, povle~eno, preletuvaj}i somislite niz godinite i bogatiotìvoten muzi~ki opus. îni{, sèzabeleàno vo glavata i, sè pa-meti.

- Risto Pulevski, roden vo se-lo Niè Pole na 7-mi dekemvri1934 godina,- so ovie zborovi gidava osnovnite generalii, avto-rot na nezaboravnata "Tu|inatapusta da ostani”, pesna {to sevsadi vo du{ata na sekoj Make-donec, a posebno na onie {to za-minaa vo tu|ina, vo jabana, pokorka leb.

- "Tu|inata pusta da ostani” jazapeav prvpat vo 1962 godina, voìvo, preku Radio - Bitola. Nopred toa, dosta rabotev na mojotglas. Nastapuvav na smotri vo se-loto, bev ~len na selskoto kul-turno-umetni~ko dru{tvo, namladinskoto dru{tvo za folk-lor. Bev pea~, no formirav i pe-ja~ka grupa. Imavme smotri vo se-loto Dihovo kade nastapuvaa si-te okolni sela i, postojano giosvojuvav prvite nagradi, - ja za-po~nuva svojata storija Pulevski.

Takov bil ìvotot toga{. Fro-ntovski organiziran, a toj se vra-ti vo svoeto selo po zaminu-vaweto vo Romanija, kade, nego-viot tatko misle{e deka }e goza{titi semejstvoto od voenitenesre}i. Tamu Risto se povrediso eksplozivna naprava, no bolkamu be{e {to brat mu, vo tu|a uni-forma, go zagubi ìvotot. Po voj-nata i dobrite odnosi na Roma-nija i Jugoslavija - ìvotot pakprodolì vo rodnoto ogni{te.

- Se ohrabriv. Dojdov vo Ra-dio-Bitola i im kaàv deka sa-kam da peam. Mi napravija audi-cija. Se raduvav {to me primija.Zapeav so maliot naroden orkes-tar so koj rakovode{e Bor~e Ta-levski - Bockino. Tuka be{e iKo~o Stojanovski - Ko~ani, Ip~ebe{e, pa Vangel... Toga{ emisii-te bea direktni. Vo ìvo od stu-dioto se peeja, za{to nema{e ma-gnetofoni, nema{e na {to da sesnima... Pred toa, razgovor so

Ko~o, a toj mi re~e da dojdam po-pladne, za da se sretnam so mu-zi~kiot urednik. Toa be{e TakiHrisik (poznato jugoslovenskomuzi~ko ime koj ja dobi prvatanagrada na konkursot za Sve~enapesna na Jugoslavija). Ete, takvilu|e ima{e Radio-Bitola. Hri-sik be{e i profesor vo Gimna-zijata "Josip Broz Tito”. Sum bilpredviden da peam vo 16 ~asotpopladne...

- Imav golema èlba da sta-nam radiopea~. I... taa èlba mise ispolni. Pak popladne me vi-knaa i zapeav dve pesni. Ednatane be{e peana - borbena, a vto-rata, od Hajri Demirovski "Dostadosta, li~no le Stojne”. Toga{be{e mnogu aktuelna...

Risto Pulevski stanuva edenod redovnite pea~i. Nekoj go na-govara da napi{e nekoja svojapesna, da ispee toa {to mu leìna srce...

- Pesnata sama mi dojde. Ins-piracija. Se vra}am v selo ve~e-rta i... ja ostaviv sijalicata dasveti vo odajata gore, zedov tet-ratka, stilo i po~nav... Doa|a{epesnata kako vo son, sama... Pi-{uvam, a sluhot raboti. Po~navso "Tu|inata pusta da ostani” ipi{uvav dodeka i poslednatastrofa ne ja zavr{iv dlaboko vono}ta... Imav izvonredna pesna,ovde vo glavata... i melodijata, izborovite - se be{e vo glavata...Po dva dena dojdov vo Radio Bi-tola i mu ja ispeav na Bockino.Zastanavme na prozorec i toj po-~na da ja notira... Direktorot,Risto Nevenovski, mi re~e deka}e ja peam istiot den. Se iznena-div. Rekov: "Aman, bre!” No, pro-bavme so orkestarot i ja ispeav...

Narodot znae {to e ubavo i{to vleguva vo negoviot ìvotkako negov del. Po prvata izved-ba, vo emisijata èlbi na slu{a-telite, nabrzo taa pesna stananajpopularna. Ja nara~uvaa i tu-ka vo Bitola, no pristignuvaapari i od na{ite koi ve}e ja ~ulei zaminale vo Avstralija, Ame-rika...

- Pesnata stana popularna. Jazede duetot Kuculova - Andreev-ski koi toga{, mislam, studiraa

vo Skopje. Vo Skopje ja zedoa iAleksandar Sarievski i VaskaIlieva. Tie, popularni, so taapesna i so drugi, zaminuvaa posvetot na turnei. Pesnata stanahimna na pe~albarite! Jas seraduvav so toj uspeh. Tie, najpoz-natite makedonski pea~i, ja peejamojata pesna. Se raduvav, se ra-duvam. Sekako navreme ja za{ti-tiv za da si gi za{titam avtor-skite prava-veli Pulevski po-kaùvajki so rakata na srceto voznak na blagodarnost na toa {tomu stignalo kako honorar. Potoazboruva{e i za toa kako ja kom-ponira pesnata "Dali znae{ milamajko {to sum nesre}na” posvete-na na negovata sopruga. I taa jaispeav. I taa stana popularna...

Mu ja zede Blaga Petrova, iotide na turnea niz Evropa. Taapesna im legna na pove}emina.Najpoznat be{e Piter Gabriel,koj ja snimi vo 3,5 milioni tiraì, so kogo e voden spor okolu av-torstvoto. Tri godini taa pesnase vrte{e na svetskata top listaprobivaj}i se na samiot vrv.

- Vo edno intervju pobaraa jasda ja pejam so mojot glas kako do-kaz deka pesnata e moja. Go sto-riv toa, No,...!

Ne go dobi sporot, no, so po~itzboruva za golemoto muzi~ko ime.Taa negova pesna mu ja ispolnidu{ata.

- Da te peat vo svetot, toa e~est, neli?! Na site im blago-daram. I na tie {to bea korektnisprema moeto avtorstvo, a i nadrugite... Neka peat toa {to jassum go sozdal..., - re~e i zaminavelej}i deka vo glavata mu sevrtat i drugi pesni...

Nikola Talevski

Blaè Aleksoski e penzionerve}e 16 godini, a sega kako {toveli ja tera osumdeset i vtora-

ta godina od ìvotot. Za nego, vsu{-nost od nego pove}e sakavme da slu{-neme?

- Pred se bev akter vo prilepski-ot teatar. Nikoga{, ili kolku {to sese}avam malku vreme bev amater.U{te na po~etokot me vrabotija, midavaa profesionalni i glavni ulo-gi. Kolku ulogi, ili vo kolku pret-stavi sum u~estvuval ne me pra{uva-jte bidej}i ne znam, ve}e so godini negi brojam ulogite. Preku stotinaglavni ulogi imam odigrano vo mnogu,mnogu pretstavi vo teatarot vo Pri-lep. Site mi se dragi, ne bi moèlda izdvojam nekoja posebno. Najmnoguigrani pretstavi se „Klop~e “ i „ôr-baxi Teodos”. Imam u~estvuvano vopove}e televiziski pretstavi i fi-lmuvani serii, vo igrani filmovi idrugo. Kako reìser sum se potvrdilso reìja na „Polno}na kra`ba”, „Va-mpiri vo Prilep”, „Inspektorot doj-de”, „Pokondirena crpka”, „Belgradnekoga{ i sega”, „Oàlostena fami-lija”, „Mister dolar”, „êst” i drugi,kako i preku triesetina pretstaviza deca, - veli akterot i reìser, asega penzioner Blaè Aleksoski.

Aleksoski ima napi{ano i pet-{est radio drami, a bil dramaturgili gi napi{al i pretstavite „Itro-man Pejo”, „Ne`ni {turci”, „Koloban“i drugi. Toj ima dobieno pove}e na-gradi i priznanija. Nekolku nagradi,kako i nagrada za ìvotno delo gi

dobil na Teatarskiot festival„Vojdan êrnodrinski “.

- Draga mi e i nagradata {to mi jadodeli Sovetot na Op{tinata Pri-lep za ìvotno delo, tretonoemvri-skata nagrada. Sum dobil nagradi zaulogata na Lukov vo „Crnila”, In-formbirovecot vo “„ Glogot v xbun“,„Robot i agata “ i u{te mnogu drugi,{to sega ne gi pamtam, a i ne bi tre-balo da se spomenuvaat, }e li~i nafalba, - veli sekoga{ skromniotAleksoski.

Isto taka, toj e avtor na pove}eknigi vo koi go opi{uva ìvotot naPrilep i prilep~ani, me|u koi trebada se spomnat „Axi Risto Logodet”,„Ah”, „Prilepski kurnazlaci 1 i 2”,„Prilepski tabieti” „Kosta Saruf-te”, Prilepski prekari “, a gotova mue i ~eka sredstva za izdavawe kni-gata so 450 stranici „Made in Pri-lep”.

Samo da potsetime, „Axi Risto Lo-godet“, vsu{nost pretstavuva roman-iziran ìvotopis na edna od najzna-~ajnite li~nosti vo Prilep, ~ovek zakogo tesno e povrzan prilepskiotprogres na planot na osoznavawetona Makedonecot, graditelstvoto,pismenosta, kulturata i filozof-skoto tolkuvawe na dobroto i nazloto. Vo „Prilepski kurnazlaci” vodvete knigi Aleksoski ne zasmejuvaso prilepski makedonski duhovi-tosti, {egi i itro{tini vo forma naistoriski i analiti~ki zapisi,kniga sme{na, a umna vo srcevinata.Tie itro{tini se bleskava ekspre-sija na ~ove~kata du{a. Aleksoskiod detsvoto gi slu{al lu|eto, {egitei ìvotot go posvetil na sobiraweprilepski itro{tini. Toj gi sakalu|eto kako golem humanist, im ovoz-moùva da ne se zaboravat duhovi-tostite, retkite migovi na vistins-ka ~ove{tina, koja vrie vo Prilep ida ostane za idninata za da svedo~iza mo}ta na umot i ìvotniot nagonna prilep~ani, kako {to pi{uva vosvojata recenzija profesor doktorKiril Temkov.

K. Risteski

Blaè Aleksoski - akter,reìser, dramaturg iavtor na pove}e knigi

\

Vo Bogdanci ima pove}e pen-zioneri koi i vo svoite po-odminati godini aktivno ra-

botat vo razni oblasti. Eden odtakvite koj vo svojata 89-ta godinaod ìvotot aktivno ja neguva kul-turata, e Risto K. Peev. Prvite~ekori so kulturata gi napravilkako vojnik vo 1945 godina vo [tipnastapuvaj}i zaedno so Kiril ]or-to{ev vo dratata „ôrbaxiski zet”.Po zavr{uvaweto na voeniot roktoj se vra}a vo Bogdanci i vo 1948god. go formira KUD „Zadrugar” iso nego rakovodi do 1981 godina.Potoa dru{tvoto se integriralovo Domot na kulturata „Brand Pet-ru{ev”, a Risto prodolùva darakovodi so nesmalena aktivnost,sè do penzioniraweto vo 1987 god-ina. Nemoèj}i da miruva, vqubenvo kulturnite zbidnuvawa, toj vo1988 }e go formira KUD „IqoKal~ev - Deqo”, kade i deneskaneumorno raboti. Za svojata kul-turna dejnost Risto ima dobienomnogu priznanija, no dve kako {toveli, mu se posebno mili: „Blago-darnost za dolgogodi{en pridonesza razvoj na masovnata kultura” odKulturno-prosvetnata zaednicana Makedonija vo 1979 godina i vo1986 godina, pred zaminuvawe vopenzija, priznanieto „Mirko Ste-fanovski”, za poseben pridones vounapreduvaweto na dramskiotamaterizam vo Makedonija. Ristone bi bil ìva legenda, ako nasvoite sogra|ani ne im ostavinekolku dramski teksta, koi iz-vorno go otslikuvaat bogdanskotosekojdnevie vo minatoto. Po semi-narot za reìseri-amateri {to goposetuval vo Ko~ani od 1981-83godina, toj gi napi{al dramskite

tekstovi na svoj dijalekt, „Jas sumvinovnikot”, „Dobre ni dojde sva-}e”, „Qubov i siroma{tija”, „Sre-}ata e pred mene”, kako i monogra-fijata za FK Vardarski, izvornonaslikuvaj}i go ìvotot vo Bog-danci pred Vtortata Svetska vojnai posle osloboduvaweto. Sekoga{raspoloèn za razgovor so posebenduh, Risto so zadovolstvo zboruvaza dene{nite aktivnosti na dru{-tvoto {to go rakovodi. Dru{tvotoima 32 aktivni ~lenovi od raz-li~ni vozrasti koi se fokusiraniglavno na sledninve aktivnosti:duhovni obi~ai, manastirski obi-kolki, recitali so peja~ka grupa.Poslednata aktivnost na dru{-tvoto e koncertot vo â{ka, rea-liziran na 21.07.2014 godina. Sle-duvaat gostuvawa spored progra-mata vo Vinica, Capari, Logovar-di, Jasenovac - Veles... Aktivnos-tite na Risto ne zavr{uvaat tuka isega. Vremeto za nego ne zastanuvai kako {to samiot veli: „Dodekasum ìv, }e bidam so dru{tovoto”.Negoviot omilen instrument - vi-olinata, }e mu ja ostavi na vnukotRisto, koj e estraden umetnik.

D. âvdarov

Kulturata vo Bogdanciima svoja legenda

Na 12 avgust 2014 godina vo salata „Beli Mugri”,vo Veles se odrà me|ugeneraciska sredbaposvetena na Dragi Argirovski novinar i pub-

licist, avtor na 18 knigi od koi pet posveteni napenzionerskata populacija na koja vo momentov epretsedatel.

Dragi Argirovski po mnogu ne{ta e mo{ne interes-na li~nost so golemo ìvotno i profesionalno is-kustvo i mudrost, od koj mnogu raboti moàt da nau-~at generaciite od sedum do sedumdeset i sedum go-dini. Vreden i trudoqubiv, pravdoqubiv i so izos-treno nabquduva~ko oko toj ~ekori niz ìvotot dru-èj}i se i pou~uvaj}i gi i najmladite i najstarite.Zatoa voop{to ne iznenaduva idejata za organizira-we na „Ve~er posvetena na Dragi Argirovski” odstrana na ZP Veles, osmislena, reìrana i uspe{novodena od Vesna Dimitrovska - Bobevska.

Tvore{tvoto, kako i angaìraweto na Dragi Argi-rovski kako predsedatel na Sojuzot na zdruènija napenzioneri na Makedonija be{e prikaàno na bogatziden vesnik i niz pove}e slajdovi i fotografii. Voprisustvo na rakovodstvoto i golem broj na penzi-oneri ~lenovi na ZP Veles, gradot na Racin i namnogu drugi dejci i patrioti, vo nivna ~est i vo ~est

na Argirovski bea ispeani nekolku patriotski pesniomileni na omileniot pretsedatel na penzioneritekoi bea prosledeni so silen plauz od prisutnite.Inaku, vo salata „Beli mugri” vo Veles ima{e prisu-tni od mali de~iwa do sredno{kolci koi nastapija idadoa svoj pridones vo kvalitetot i sodrìnata na

ovoj nesekojdnevennastan. Najmalatagrupa na detskataritmi~ka grupa„Crni ma~iwa” is-pea nekolku narod-ni pesni maftaj}imilo so svoite ma-li ra~iwa. U~eni-kot Aleksandar Sa-marov izrecitirali~na tvorba pos-vetena na Argirov-ski, a Kristijan Jo-rdanov pro~ita svojosvrt za posledna-ta kniga na Argi-rovski, „Na{i pen-

zionerski vremiwa”. Bea pro~itani i citati i mudrimisli od Goce Del~ev.

Na krajot Dragi Argirovski, novinarot koj e avtorna prviot televiziski prilog na makedonski jazik,im se zablagodari na prisutnite vidno trognat odpove}egeneraciskata po~it i na u~esnicite i na pri-sutnite vo salata, kon negovoto tvore{tvo i li~nost.

Nastanot „Ve~er posvetena na Dragi Argirovski” }eostane vo se}avawata na vele{kite penzioneri kakove~er posvetena na ~ovekot koj gi zastapuva i branipravata i interesite na najmasovnata populacija vona{ata zemja, no vo isto vreme i na ~ovekot koj emnogu aktiven i kako op{testvenik, publicist i nov-inar. Kako takov e dobitnik na pove}e najvisokinagradi me|u koi i nagradata „11 Oktomvri” za ì-votno delo za novinarstvo i publicistika.

Boàna ]ulavkova

ZP Veles

Ve~er na pove}egeneraciska po~it

Koga pesnata leì na srce

ZDRAVSTVOPENZIONER plus septemvri 2013 17

êsto koga sme vo sostojba nafizi~ka ili mentalna ner-amnoteà barame „lek” nad-

vor od sebesi, no mnogu pove}e mo-ème da gi re{ime na{ite zdravs-tveni problemi so aktivirawe nasopstvenite vnatre{ni potenci-jali. Potrebno e samo da se ispol-nat odredeni prirodni zakoni i dase nau~i kako istite da se ikoris-tat. Mo}ta na dvièwata moè dapomogne da se oslobodime od mnoguzaboluvawa.

Dali ste znaele deka okolu 80%od toksinite od teloto se isfrla-at vo tekot na procesot na di{e-weto? A {to e di{eweto ako ne edvièwe na del od na{eto telo?!

Kako pravilno da se di{i? Akoste cel den vo sede~ka polo`bateloto nema potreba od zgolemeniznos na kislorod i energija, pazatoa di{eweto e povr{no i pli-tko. Toga{ mnogu toksini ostanu-vaat vo na{eto telo, bidej}i tie nemoèlo da se isfrlat so takvotodi{ewe.

Koga intenzivno se dviìme,srceto ~uka pobrzo, silno ja potti-knuva cirkulacijata i avtomatskipodlaboko di{ime. So takvoto di-{ewe se otvora procesot na detok-sikacija na site nivoa. Pove}esve` kislorod vleguva vo teloto ise isfrla od gradite jaglerodniotdioksid. Krvta efikasno nosi kis-lorod i hranlivi materii do sitedelovi na teloto i kletki. Bu-brezite i crniot drob, koi se va`-ni vo procesot na ~istewe toksiniod na{eto telo, ne teraat inten-zivno da se potime, pa od telotopreku koàta izleguvaat so pottadopolnitelni ne~istotii. Koda sedviìme nie go fokusirame na{e-to vnimanie na ona {to go pravime,i na toj na~in go pro~istuvame ina{iot um od negativni misli. Sonaso~uvawe na na{eto vnimanie nadi{eweto i dvièweto se ~uvs-tvuvame lesno i prijatno. Ova eeden vid meditacija vo dvièwe.Zatoa se veli deka dvièweto neosloboduva i od „mentalnite”toksini.

Mnogu lu|e imaat problemi so

bolki vo grbot, osobeno pos-tarite. Pri~inite, se razbi-ra, se razli~ni. Istraùva-~ite utvrdile deka pogole-miot del od problemot e vovrska so nepravilnoto dr-èwe na teloto i nedosta-tokot na dvièwe. Od mnogusedewe osobeno kaj pove}etopostari lu|e, muskulite koigo dràt ’rbetot po~nuvaatda slabeat i nemaat mo} da go odr-ùva soodvetna poloàba i se na-ru{uva funkcionalnosta na celi-ot organizam. Ako na toj na~in seìvee podolgo vreme, ne samo {to}e dojde do neramnoteà vo musku-lite, tuku isto taka, }e se javat ipromeni vo koskite i zglobovite ise javuvaat bolki koi se posilni sosekoj izminat den. Za sre}a, imare{enie. Po~nete da se dviìte ida ve`bate. Ako ne moète da sevklu~ite vo nekoi sportski disci-plini, po~nete da pe{a~ite, nomoète da si pomognete i so dla-boko i svesno di{ewe. Koga odimei di{ime dlaboko, ne e vozmo`noda sme stutkani i da gi stegame na-{ite vnatre{ni organi. So dlabo-koto di{ewe celosno se ispolnu-vaat belite drobovi so kislorod,gradite se pro{iruvaat i ’rbetotse turka da se ispravi. Avtomatskise aktiviraat muskulite „vojnici”koi se odgovorni za pravilna po-zicija na ‘rbetot. Vo prilog nasportot, i jogata e u{te eden na~inza zajaknuvawe na zadnite muskuli,no i na site drugi. Mnogu ~estobolkata predizvikana od hroni~namuskulna tenzija so istegnuvaweili masaà na muskulite is~eznu-va. I site zglobovi podobro se „~u-vstvuvaat” so osloboduvawe na na-pnatosta na muskulite poradistres! Dvièweto od bilo kakovvid, efikasno gi zajaknuva i rela-ksira muskulite i ja balansirarabotata na celiot organizam.

No, dvièweto go poprava i ras-poloènieto! Dvièweto gi le~i idu{evnite bolki, bidej}i duhot iteloto se povrzani mnogu pove}eotkolku {to sme svesni za toa. Ko-ga se ~uvstvuvate kako da ste „po-

tonati vo sebe”, ramenicite vi pa-|aat napred i nadolu, vi se zatvo-ra gradniot ko{, glavata vi visinapred... Izgledate kako koki~e.Povle~eni ste vo sebe i nematevolja za ni{to. Nivoto na energijapa|a. Ova e dokaz deka na{ata me-ntalna sostojba sekoga{ se refle-ktira vo drèweto na teloto. Ovazna~i deka so promena na polo`-bata na teloto, so dvièwe, moè-me da go smenime i raspoloèni-eto. Zatoa koga }e se po~uvstvuvatetaka, {etajte, ve`bajte, igrajte...Zabrzuvaweto na ~ukaweto na sr-ceto, }e ja zgolemi cirkulacijata ivitalna energija }e po~ne inten-zivno da minuva niz va{eto telo,kletkite }e se razbudat i drè-weto na teloto }e se promeni.Avtomatski }e se aktiviraat hor-monite koi go menuvaat na{eto ra-spoloènie i svetot }e izgledarazli~no. So drugi zborovi, sodvièwe bukvalno izleguvaat neg-ativnite emocii. Ako ste luti nanekogo i ne ste vo mo`nost da seizrazite verbalno, probajte gnevotda go isfrlite so brzo odewe, bok-sirawe na vre}a ili pernica iliintenzivno plivajte, skokajte, tan-cuvajte... dviète se! Zagarantira-no }e se ~uvstvuvate poinaku posletoa: polesno, rastovareno, poìvo,porelaksirano. Sekoja aktivnostkoja pridviùva pove}e delovi odteloto, }e ja promeni va{ata men-talna sostojba. I zapomnete: lu|etokoi ne se dviàt i ne se aktivni,imaat lo{o zdravje i raspoloè-nie i pokuo ìveat, bez razlika navozrasta i genetikata. So dvièwei aktivnost obezbedete si go naj-dobriot, najeftiniot i najprijat-niot lek. M. Damjanoska

Dvièweto kako lek

Rastitelnata hrana ima nep-rocenliva vrednost vo bor-bata protiv karcinom.

Brojni nezavisni studii gipostavile zeleniot ~aj, kurkuma-ta, brokulata, {ipkite i karfi-olot na vrvot na skalata na "su-pernamirnici" koi se delotvorniprotiv rakot na prostata. Istra-ùva~ite od Viskonsin ponudilezna~ajni dokazi deka polifeno-lite od zeleniot ~aj go spre~uvaat

i le~at rakot na prostata, a is-traùva~ite od Kentaki ja otkri-le delotvornosta na kurkuminot,glavnata sostojka na kurkumata,koja gi tera tumorskite kletki nasamouni{tuvawe. Nau~nicite pakod Ilinois i Ohajo ja dokumenti-rale delotvornosta na domatitevo sprega so brokulata protiv bo-lestite od koi maìte se uàsnu-vaat. Ostanati namirnici koi gosuzbivaat rakot na prostata se:{ipinkite i negoviot sok, kako idrugi zelkasti plodovi kako {tose brokuli, kineska zelka, kar-fiol i soja.

Zelen ~aj i polifenoliGlikoproteinot koj go la~i

prostatata, poznat i pod kraten-kata RYA, klini~ki e najupotrebu-van marker vo otkrivawe na rakotna prostatata.

Sredstvata koi go sniùvaatnivoto na testosteronot voedno gosimnuvaat i nivoto na RYA, bidej-}i polifenolot vo zeleniot ~aj go

namaluva nivoto na RYA vo klet-kite na rakot na prostatata, pazatoa ovaa namirnica zasluènogo nosi imeto na borec protiv ovojvid rak.

Sostojkata na zeleniot ~aj epi-galokatehin galat (EGCG), istotaka, pridonesuva kon terapijataprotiv rak na prostata i drugi ob-lici karcinom.

Kurkuma i kurkumin Kurkuminot e priroden kare-

tenoid i polifenol, koj sedobiva od kurkuma (Surcu-ma longa). Blagodarenie nasvojata struktura, karte-noidite se borci protivslobodnite radikali, mo-lekuli koi so oksidacijagi o{tetuvaat kletkite.

Osven {to gi neutrali-ziraat slobodnite radi-kali, kartenoidite od ku-rkuminot go pottiknuvaatimunolo{kiot sistem kaj

lu|eto. Kurkuminot, isto taka, de-luva antibakteriski i antikar-cenogeno. Studiite pokaàle de-ka kurkuminot go onevozmoùvarastot na brojnite tumori, a moèda se upotrebuva i vo kombinacijaso konvencionalna terapija pro-tiv rak.

[ipka i elagitaniniSostojkite na {ipkite moàt da

go zaprat {ireweto na rakot, tvr-dat istraùva~ite od Kaliforni-skiot Univerzitet vo Los Anxeles.

Nau~nicite od Kaliforniskiotuniverzitet identifikuvale ne-kolku sostojki koi pomagaat prispre~uvawe rak na prostata i {i-rewe na metastazi.

Najaktivnite sostojki vo ovaasmisla se elagitaninite, koi voprobavniot trakt se pretvroraatvo spoevi so mo}ni antioksidans-ki i protivvospalitelni svojstva.

Istite nau~nici otkrile {estaktivni sostojki na {ipkite koipomagaat da go zaprat razvojot na

hormonalno usloveniot rak nadojka. Tie sostojki ja blokiraataromatazata, enzim koj go pretvo-ra androgenot vo estrogen. Nau~-nicite od Izraelskiot institutza tehnologija vo Haifa utvrdiledeka sokot od {ipki pomaga kajmnogu komplikacii na pacientitena dijaliza. Pome|u ostanatoto, janamaluva stapkata na smrtnost odsrcevi bolesti i infekcii kajtakvi pacienti.

Karfiol i sulforafaniDesetici studii ja povrzuvaat

ishranata koja sodrì karfiol soniskata stapka na pojava rak. Ovaposebno se odnesuva na rakot namo~niot meur, dojkata, debelotocrevo, jajnicite i prostatata. Vr-skata pome|u karfiolot i preven-cijata od rak ne iznenaduva, otikarfiolot sodrì sulforafani(glukozinolati i tiocijanati) -fitonutrienti koi na razni na~i-ni deluvaat protiv rakot. Hran-livite sostojki od karfiolot giopfa}aat i vitaminite A i S, koiisto taka, imaat antioksidativnisvojstva.

Sinergija na domatite i broku-lata

Ovoj so polifenoli bogat tan-dem na bilki se pokaàl de-lotvoren vo studiite izvedeni vrzgluvci. Domatot i brokulata poe-dine~no go namaluvaat rastot natumorot za 34-42 %. No, koga oviedve bilki se jadat zaedno, tumor-skite kletki se namaluvaat za 52%. Ova zna~i deka kombinirawetona domatite i brokulite proizve-duva sinergiska posledica voborba protiv rakot na prostata.

Brokulata deluva posilno i ko-ga se upotrebuva zaedno so karfi-olot. Istraùva~kite metodi sesè pomoderni, no dene{nite nau~-nici se vra}aat na prirodnite su-pernamirnici kako pomo{ vo bor-bata protiv bolesti. Mo}ta na bi-lkite koi se jadat ja potvrduvavrednosta na prirodata vo za~u-vuvawe na ~ovekovoto zdravje ipostignuvawe dolgove~nost. T.G.

Supernamirnici

Mnogupati sme zabeleàledeka na dnoto od mlekotoima brojki, no ne site go

znaeme nivnoto zna~ewe.Imeno, brojkite se dviàt od 1

do 5, a vo nekoi zemji od 1 do 6.Postojat dve informacii povr-

zani so ova, a spored ednata seraboti za brojki kolku pati e re-ciklirano mlekoto.

Spored zakonskite propisimlekoto na koe }e mu iste~e ro-kot, dokolku se vrati na pasteri-zacija na 190 C stepeni, moè po-toa povtorno da se konsumira, aspored zakonot toa moè da sepravi 5 pati.

Sepak, proizvoditelite se do-l`ni da objavat kolku pati go po-vtorile ovoj proces, a toa go pra-vat so pomo{ na ovie brojki.

Na primer, ima napi{ano broe-vi 123456, brojot koj nedostiga ebrojot kolku pati e toa mleko re-ciklirano.

Npr. 123 56, broj 4 nedostiga -toa zna~i deka toa mleko e 4 patiobnoveno, poto~no 4 pati mu is-tekol rokot.

Isto taka moè da se zabeleìdeka i da kupite celo pakuvawenekoi }e imaat broj~e koe nedos-tasuva no nekoi ne. Se tvrdi dekatoa go pravat proizvoditelitenamerno kako bi izbegnale kli-entite koi kupuvaat mleko na go-lemo ili pak potro{uva~ite daizbegnuvaat odredeni celi pake-ti.

Spored vtoroto objasnuvawe

pak tie brojki nemaat vrska somlekoto tuku so hartijata. Setvrdi deka na Balkanot nema fa-brika koja ima linija za pasteri-zacija na mleko na 190 stepeni igra|anite moàt zatoa da bidatsigurni deka ne pijat recikliranomleko.

No po mnogute aferi povrzaniso hranata koi go stresoa Balka-not vo posledno vreme malkute{ko se veruva na objasnuvawataod ovoj tip, objavuva SMedia.

Spored ovaa vtora teorija bro-evite dolu zna~at kolku pati bi-la reciklirana hartijata, rolna-ta od koja se pravi ambalaàta.

Sepak site priznavaat deka pa-sterizacija na mlekoto - odnosnoreciklirawe na mlekoto se pravii e dozvoleno. Kako {to pi{uvaatmediumite, toa ne se odnesuva iza na{ata dràva, bidej}i nienemame takva fabrika na Balka-not. Z.K.

[to zna~at brojkite natetrapak mlekoto?

Koga imate nekoj zdravstvenproblem, lekovite moàt davi pomognat da ja otstranite

bolkata ili pri~inata na proble-mot, no osven toa, nekoi lekovipredizvikuvaat i odredeni nuspo-javi, a voedno i go spre~uvaat va-{iot organizam vo potpolnost dagi apsorbira i da gi iskoristi

hranlivite materii. Vo tekstov setretirani samo edna grupa na le-kovi koi naj~esto ponekoga{ se ze-maat i bez konsultacija so lekar ibez recept:

Antibiotici - Iako antibioti-cite gi uni{tuvaat lo{ite bakte-rii, tie gi ubivat i onie bakteriikoi go proizveduvaat vitaminot B,koj e zadolèn za podobra rabotana muskulite, koskite, srceto inervniot sistem.

Rizici: Srcevi zaboluvawa, ka-ncerogeni bolesti, gr~evi vo no-zete i poslabi koski.

Protiv bolki - Lekovite kakoaspirin i ibuprofen ja spre~uvaatsintezata na prostglandinot, edenod glavnite medijatori na infek-cijata i bolkata, a ovie lekovi janamaluvaat folnata kiselina,{to moè da dovede do srcevi za-boluvawa.

Rizici: Srcevi zaboluvawa, de-presija, dijareja, osipi i anemija.

Antidepresivi - Ovie lekovideluvaat na nervniot sistem, taka{to doa|a do zna~ajni promeni voraspoloènieto. Nekoi od anti-depresivite kakov {to e „prozac”deluvaat i na metabolizmot, va-reweto na hranata i muskulite, ateloto bara pove}e jod koj e vaènza proizveduvawe hormoni.

Rizici: Depresija, vi{ok kilo-

grami, namaluvawe na imunitetotTableti za slabeewe - Razni

tableti za slabeewe go namaluva-at nivoto na glikoza koja ja proiz-veduva crniot drob i gi pravi in-sulinskite receptori po~uvstvi-telni, a nekoi od tie lekovi go na-maluva i hemoglobinot, {to dove-duva do nedostatok na vitaminot

B12 vo organizmot.Rizici: Anemija, gr~evi

vo muskulite, umor, gubitokna pamteweto i neramnome-rno ot~ukuvawe na srceto.

Statini - Ovie lekovideluvaat vo crniot drob igo potisnuvaat enzimot kojsozdava holesterol, a koga}e go blokirate, vie go blo-kirate i koenzimot CoQ10koj deluva vo proizveduva-weto na energija i izgrad-bata na muskulite. Osventoa, toj e i silen antioksi-

dans koj deluva vo site kletki voteloto.

Rizici: Umor, slabost, gubewe napamteweto, kratok zdiv, gr~evi vonozete i namaluvawe na imuni-tetot.

Diuretici - Diureticite se ko-ristat za lekuvawe na edemite,problemi so srceto i hipertenzija,no so nivno konzumirawe se gubatdosta minerali i hranlivi ma-terii od organizmot. Najvaèn evitaminot C koj e zadolèn za po-dobar imunitet i pobrzo zarasnu-vawe na ranite, a tuka e i kalciu-mot koj e vaèn za jaki koski izabi.

Rizici: Gr~evi vo nozete i pos-labi koski, depresija, pobavno za-rasnuvawe na rani i debeleewe.

Inhibitori - So inhibitoritese lekuva krvniot pritisok, a ne-koi od tie lekovi kon sebe go vr-zuvaat mineralot cink. Otkako }ego vrzat, tie spre~uvaat pravilnorasporeduvawe na cinkot vo telo-to, {to e opasno za rastot na kosa-ta i imunitetot. Osven toa, cinkotja {titi prostatata kaj maìte i evaèn za proizveduvawe na tes-tosteron.

Rizici: Problemi so prostata,kelavost i pobavno zarasnuvawena rani.

B. Arsov

Lekovite le~at, no...

ZABAVA PENZIONER plus septemvri 201218

- Znae{ li Trpe deka koga umira ~ovekot, tojne znae deka umrel i ne mu e te{ko.

- Da, ama te{ko im e na drugite okolu nego.- To~no. Taka e i so glupavite...

* * *Si razgovaraat dvajca prijateli:- Najmnogu sakam koga si ja pu{tam lentata

od svadbata nanazad.- Zo{to?- Si odat rodninite, muzikata mi gi vra}a

parite, a èna mi sre}na si odi kaj majka i.* * *

êtvorica diskutiraat na tema: îi èniizneveruvaat najmnogu?! Edniot vika:

- Na doktorite! Postojano deùrstva, itnislu~ai... i taa... sama!

Drugiot:- Na voenite lica! Proverki, ve`bi...Tretiot:

- Ne be! Na mornarite!!! Po celi meseci namore i...êtvrtiot... mol~i celo vreme!- A ti {to veli{? - go pra{uvaat.- [to da kaàm be?... Jas sum doktor na voen

brod!!!* * *

Do{ol eden ~ovek kaj Gospod i ne moèl daprestane da se smee. Gospod se zbunil, obi~nosite kaj nego doa|ale ta`ni, pa go pra{al:

- [to se smee{, zarem ne znae{ kade si?- Znam kade sum, ama kako da ne se smeam,

koga onie dolu u{te me operiraat.* * *

De~ko se javuva kaj svojata devojka na fik-sen.

Telefonot go krenal nejziniot tatko, kojima u{te tri }erki.

- Alo, rip~e dali si toa ti?- Ne, ovde sopstvenikot na akvariumot...

Si bil vo nekoj grad eden siromav terzija.Dewe no}e {iel i {iel, glava ne kreval odrabota. Sakal da spe~ali troa pari da sikupi edna ku}arka i nekoe niv~e.

Eden pazaren den izlegol carot da {etaniz ~ar{ija i kaj {to vrvel pokraj du}anite,site stanuvale, samo terzijata ne stanal,~unki preesapil ako stani, }e izgubi stotinaigli od rabotata. Arno ama carot go videl imu rekol: „Abre terzijo, oti ne stanuva{ koavrvam jas pokraj du}anot tvoj?”

- êstititi care, prvo ne te vidov, a jas summnogu siromav i sum stegnal da za{tedamnekoja para za ku}arka i niv~e. Otkoa goislu{al, carot mu rekol: leli si se tolku zasilil, raboti, a jas }e tipratam edna ubava riba da jedi{ so de~iwata.

Si oti{ol carot na saraj i po izme}ar mu ja pratil ribata.- Zapovedajte, terziba{i, ovaa riba bak{i{ e od carot.- Beri}etvrsn, aj obesi ja na ~ivijana.Terzijata prodolìl da si {ie, a vo me|uvreme mu vlegol mu{terija. Lav-

muabet, mu{terijata ja pofalil ribata. Ako tolku ti se bendisuva }e ti japrodadam za deset gro{a i nosija. Pred da ja zeme ribata mu{terijata rekol:

- E, majstore ne e za kogo bilo pe~eno, ami za kogo bilo re~eno!

Ne komu e pe~eno, ami za kogo e re~eno

Arapsko-muslimanski izumiVerojatno mnogumina ne znaete deka mnogu ne-

{ta bez koi denes ne bi moèle da ìveemedoa|aat tokmu od muslimanskite zemji i kultu-ra. Izdadena e kniga za Muslimanskoto nasle-dstvo, so cel da ne se zaboravi istorijata dolga1000 godini, bidej}i kako {to veli profesorotSalim al-Hassani, "postoi dupka vo na{iteznaewa za ovaa civilizacija”. Eve go negoviotizbor na nekoi najinteresni pronajdoci:

Hirurgija - Okolu 10-tiot vek od n.e., slav-niot doktor Al Zahrawi ja objavil ilustrirana-ta enciklopedija za hirurgija od 1 500 strani-ci, koja vo Evropa bila koristena kako medi-cinski prira~mik vo slednite 500 godini. Me|umnogute svoi izumi, Al Zahrawi, e prviot lekarkoj izvel poroduvawe so carski rez i ja naprav-il prvata pinceta.

Bolnica - Bolnicite kakvi {to gi poznavamedenes, so medicinski personal i specijalni sa-li, doa|aat od Egipet od 9-tiot vek. Prviot ta-kov medicinski centar, bila bolnicata Ahmadibn Tulun osnovana vo 872 godina vo Kairo. Ovaainstitucija im obezbeduvala besplatna nega nasite onie na koi im bila potrebna, spored obi-~aj baziran na muslimanskata tradicija da sevodi grià za bolnite.

Lete~ka ma{ina - Pronao|a~ot Abbas ibn Fir-nas bil prvata li~nost koj nepravil ma{inakoja navistina poletala. Vo 9-tiot vek toj jadizajniral konstrukcijata koja potsetuvala naptica. Vo svojot slaven obid vo blizina naKordoba vo [panija, Firnas poletal, no nabrzose sru{il i go povredil rbetot. Negoviot dizajnnesomneno bil inspiracija za italijanskiotumetnik i pronao|a~ Leonardo da Vinci, stoti-na godini podocna.

Univerzitet - Vo 859-ta godina princezataFatima al-Fihri go osnovala prviot univerzi-tet koj dodeluval diplomi vo marokanskiotgrad Fes. Nejzinata sestra izgradila xamija vososedstvoto i bil formiran kompleks od xami-ja i u~ili{te) koj seu{te funkcionira i posle 1200 godini, potsetuvaj}i gi lu|eto deka znae-weto i {oluvaweto e osnova na islamskatatradicija.

Algebra - Ovoj termin doa|a od persiskiotmatemati~ki traktat koj poteknuva od 9-tiotvek so naziv „Kniga za promisluvaweto i ba-lansiraweto”, bazirana e vrz osnovite na gr~-kiot i hindu sistem.

Optika - Mnogu od najva`nite pronajdoci odoptikata doa|aat od islamskiot svet. Okolu10-tiot vek al-Haitham dokaàl deka lu|eto ob-jektite gi gledaat taka {to svetlinata sereflektira od niv i doa|a vo okoto. Z.K.

Humor

KRSTOZBORZANIMLIVOSTI

M.T.

Dime

M.T.Topuz

BROJ “SKRATENO““SKRATENO“

STAROGR^KOSTAROGR^KOBO@ESTVOBO@ESTVONA TEMNINA TEMNI--

NATANATA

MUSLIMUSLI--MANSTVOMANSTVO

KETLINKETLINTARNERTARNER KISLORODKISLOROD SKANDISKANDI

DEL ODDEL ODTENISKATENISKA

IGRAIGRA

REKA VOREKA VO[PANIJA[PANIJA @E[KI@E[KI

NNNNAAAA[[[[AAAAPPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂KKKKAAAA

NNNNAAAAFFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

JAPONSKAJAPONSKAINDUSTRIINDUSTRI--

JA ZAJA ZAÂSOVNICIÂSOVNICI

CRKOVENCRKOVENZNAKZNAK

REKA VOREKA VORUSIJARUSIJA

POKRIEN PAZARPOKRIEN PAZAR

BROJ NA OSVOENIBROJ NA OSVOENIPOENI VO SPORTOTPOENI VO SPORTOT

@ENSKO@ENSKOIMEIME

@ALOST@ALOST

VEÊRNAVEÊRNASEDENKASEDENKA

@. IME@. IME(DRAGICA)(DRAGICA)

R.N.R.N.

EZERO VOEZERO VOAFRIKAAFRIKA

@. IME NA@. IME NAGALENOGALENO

ANRI RABOANRI RABO

I.K.I.K.

@IVOTNO@IVOTNOSO BOCKISO BOCKI

ALTALT

ANG.ANG.MERKA ZAMERKA ZA

POVR[INAPOVR[INA

FALTA,FALTA,KARNERKARNER

NORDISKINORDISKIBOG NABOG NAGROMOTGROMOT

KETLINKETLINTARNERTARNER

SULFURSULFUR

@AK ARTIN@AK ARTIN

KANADSKIKANADSKIPOLITIÂRPOLITIÂR

PJERPJER

LITERLITER--ATURNOATURNO

DELO (MN.)DELO (MN.)CELCEL

POLICAPOLICA

OTKRIVAÔTKRIVA^NA DINANA DINA--

MITOTMITOT

MUZI^KAMUZI^KANOTANOTA

ARTISTOTARTISTOTDE VITODE VITO

NAUKA ZANAUKA ZAZEMJOTREZEMJOTRE--

SITESITESULTANOVASULTANOVA

@ENA@ENA

PREDGRAD.PREDGRAD.NA PARIZNA PARIZ

UKRASUKRASOKOLUOKOLUVRATOTVRATOT

KRPA ZAKRPA ZATRIEWETRIEWE

PIS.PIS.RABINDRATRABINDRAT

DIVADIVAKOKO[KAKOKO[KAGRAD VOGRAD VO[PANIJA[PANIJA

SKITA^KISKITA^KIPLEMIWAPLEMIWA

STILSKASTILSKAFIGURAFIGURA PREVRSKAPREVRSKA

STARASTARAMERKA ZAMERKA ZATE@INATE@INA

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

''ORGANI''ORGANI--ZACIJA NAZACIJA NAAMERIKANAMERIKAN--

SKITESKITEDR@AVI''DR@AVI''

NAPORNONAPORNORABOTEWERABOTEWE

ANRI RABOANRI RABO

BAWI VOBAWI VOITALIJAITALIJA

@IÊN@IÊNMUZI^KIMUZI^KIINSTRUINSTRU--

MENTMENT

FLUORFLUOR

OSNOVAÔSNOVA^NA FIATNA FIAT

ALUMIN-ALUMIN-IUMIUM

GRUBOGRUBOPLATNOPLATNO

SULFURSULFUR

UBIEC ODUBIEC ODZASEDAZASEDAATLET.ATLET.

ZMEJKOVAZMEJKOVA

@ENSKO IME NA@ENSKO IME NAGALENOGALENO

ISU[ENISU[EN

@.PEA^[email protected]^KIGLASGLAS

T.T.

ZATVORZATVORVO PARIZVO PARIZ

(1631G.)(1631G.)GRAD VOGRAD VO

AZIJAAZIJA

KRATENKAKRATENKAZAZA

DR@AVATADR@AVATAAJOVAAJOVA

BUKVA ODBUKVA ODGLAGOLIGLAGOLI--

CATACATA

GRAD VOGRAD VOIRANIRAN

RABOTARABOTA(TUR.)(TUR.)

@ENSKO@ENSKOIMEIME

PRILAGOPRILAGO--DUVAWEDUVAWE

@RTVENIK@RTVENIK(LAT.)(LAT.)

PORANE[NPORANE[NA ^LENKAA ^LENKA

NA GRUPATANA GRUPATAZANAZANA

GER. PIS.GER. PIS.GUSTAVGUSTAV

DVE SAMODVE SAMO--GLASKIGLASKI

TUR. POLITUR. POLI--TIÂRTIÂRISMETISMET

D.D.

[PANSKI[PANSKINEIMAR ODNEIMAR OD

18. VEK18. VEK

SLEDSLED--BENIK NABENIK NA

DUALI-DUALI-ZMOTZMOT

REKA VOREKA VOMONGOLIJAMONGOLIJA


VIDICI PENZIONER plus septemvri 201220

ZP Kumanovo, na 16 avgust go-dinava, po 13-ti pat be{edoma}in na tradicionalnata

penzionerska sredba, koja se odr-à vo Izletni~ko-turisti~kiotcentar vo Pelince, na koja prisu-stvuvaa nad dve iljada penzioneriod dvaesetina zdruènija od Re-publikata i gosti penzioneri odLeskovac, Srbija. Najprvo na pri-sutnite im se obrati prviot ~ovekod kumanovskoto zdruènie Spir-ko Nikolovski, koj posakuvaj}iim toplo dobredojde na gostite nahepeningot istakna deka ovaa sre-dba, so pravo se vbrojuva me|u za-~etnicite na masovnoto penzion-ersko sre}avawe vo priroda. Tok-mu vakvi sredbi se karakterizi-raat so masovni poseti ne samozaradi zapoznavawe na ubavinitena zemjata tuku i zaradi oìvuva-we na nastanite od minatoto i po-tsetuvawe na na{ite slobodarskitradicii. Toj zboruva{e i za zna-~eweto na memoriajlniot centarkade se smesteni dokumentite odprvoto zasedanie na ASNOM, ednood najsvetlite to~ki na na{etoistorisko minato.

Od imeto na op{tinata StaroNagori~ane, prisutnite gi pozdra-vi i im posaka prijaten prestoj izabava vo istoriskoto Pelince,pretsedatelkata na Sovetot, So-wa Pavlovska, pri {to iskaàinteresni podatoci za razvojot ipostignuvawata na op{tinata.

Posebno vnimanie privle~e ob-ra}aweto na pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, koj vo

svoeto impresivno optimisti~kokaùvawe gi akcentira{e krupni-te proekti {to Sojuzot gi ostvaru-va vo ramkite na sorabotkata soVladata i drugite institucii voRepublika Makedonija, pri {to ginavede pridobivkite na penzio-nerite, me|u koi besplatniot pre-voz vo Skopje i nekolku drugi gra-dovi vo Makedonija, bawskoto le-kuvawe i rekreacija na penzione-rite so niski primawa, kako i naj-novata pridobivka za besplatenprevoz vo èlezni~kiot soobra}ajsekoj vtor vikend, izdvojuvawesredstva za pomo{ na najniskitekategorii na penzionerite i reddrugi beneficii. So mnogu komp-limenti zboruva{e i za masovnitedvièwa na penzionerskata popu-lacija na izlet, ekskurzi i dvi-èwa vo priroda, kako {to e pri-merot so ovoj hepening, {to tradi-cionalno kumanovskoto zdruèniena penzioneri go odrùva vo Pe-lince. Potoa toj i oficijalno japroglasi sredbata za otvorena, nekriej}i go zadovolstvoto od uba-

vinite na ovoj kompleks.Na ovaa manifestacija, za prv-

pat godinava, prisustvuvaa i gostipenzioneri od Leskovac, sosednaSrbija, vo ~ie ime se obrati Vesna\or|evi}, izrazuvaj}i èlba ipodgotvenost za pointenzivna so-rabotka na penzionerite od dvetedràvi.

Vo Pelince dojdoa i 16 pretsta-vnici od Lipkovskiot kraj, koi zaprvpat u~estvuvaa kako gosti i pe-nzioneri od ogranocite na zdru-ènijata od Lojane, Slup~ane, Li-pkovo i Matej~e, so {to manifes-tacijata dobi multietni~ki kara-kter. Tie imaa i sredba so BesnikPocesta, potpretsedatel na Sob-ranieto na SZPM i Stanka Trajko-va, sekretar na IO.

Me|unarodniot eko hepening voPelince trae{e do docnite po-pladnevi ~asovi, so pesna i oro iso zvucite od makedonska, alban-ska i srpska muzika. Site zaednopeea, igraa i se druèa.

Jasmina Todorovska

Neodamna vo Ki~evo vo pre-krasniot ambient na hotelot„Arabela” se odrà penzio-

nerska sredba posvetena na soli-darnosta. Nad 400 penzionerki ipenzioneri od zdruènijata Oh-rid i Debrca, Struga, Bitola, Re-sen, Demir Hisar, Kru{evo, Pri-lep, Veles, Negotino, [tip, Stru-mica, Karpo{, Gazi Baba od Sko-pje, i od Tetovo, kako i od zdruè-nieto od Ki~evo, koe be{e doma-

}in na sredbata, dojdoa i daruvaasvoi sredstva.

Na ovaa golema i humanitarnapenzionerska sredba prisustvu-va{e i pretsedatelot na Sojuzotna zdruènijata na penzioneri naMakedonija, Dragi Argirovskikoj vo pozdravniot govor, pokrajvoobi~aenite topli pozdravi, is-takna deka vakvite sredbi na so-lidarnosta treba da gi ima po~e-sto bidej}i penzionerite se poz-nati i dokaàni kako solidarni ihumani gra|ani. Gostite, isto taka,od ime na ZP Ki~evo gi pozdravi iim posaka dobredojde, sekretarotna zdruènieto, Dobre Lazares-ki. Pretsedatelkata na Aktivotna penzionerki pri ZP Ki~evo,Angelina Ristoska vo svoeto ob-ra}awe re~e:

- Human ~ovek e onaj koj pomaga

i daruva, a pomo{ta e dobredojde-na na sekoj komu mu e potrebna. Za-toa ova druèwe vo Ki~evo nekase odviva vo toj duh, vo duhot nasolidarnosta i humanosta. Del odsobranite sredstva od ovaa sred-ba }e bidat donirani na dete odKi~evo, kako prilog za negovo le-kuvawe.

Na sredbata, pokraj toa {topenzionerite ja pokaàa svojatasolidarnost i humanost, tie se

druèa i zabavuvaa so pomo{ narenomiraniot orkestar „Harizma”od Ki~evo, a so svoite narodnipesni se pretstavi mladiot peja~Darko Stojanoski. Druèweto za-vr{i so golema blagodarnost odstrana na gostite za ubavite migo-vi i so èlba za povtorno vidu-vawe.

Inaku, prestojot vo Ki~evo pen-zionerite vo predpladnevnite ipopladnevnite ~asovi go iskoris-tija da gi posetat manastirite„Sveta Bogorodica - Pre~ista” i„Sveti \or|ija” vo seloto Kneì-no, a ja posetija i Ku}ata na umet-nosta koja e vo neposredna bliz-ina na manastirot i prisustvuvaana me|unarodnata Ki~evska liko-vna kolonija kade golem broj li-kovni tvorci gi slikaat svoitelikovni dela. A.R.

ZP Ki~evo

Penzionerska sredbaposvetena na solidarnosta

Petar Papun~e-vski e rodenvo dale~nata

1922 godina {to bise reklo vo minatiotvek, vo seloto Ra{-tak, Skopsko. Prekuglava mu pominalemnogu premreìwa,od dete do vozrasen,do denes. Kako buga-rski vojnik premi-nal vo partizani iaktivno u~estvuvalvo Vtorata svetskavojna, vo narodnataborba za osloboduvawe na na{atazemja od fa{isti~kiot okupator.Bil borec pod komanda na MihajloApostolski i znamenosec, a voju-val zaedno so svoite soborci od

Berovo, Strumica, [tip, Peh~evo,Negrevo. U~estvuval i na sremskifront.

So gordost raskaùva za tiedale~ni godini na koi se se}avakako da bile v~era.

- Po osloboduvaweto na na{atazemja bev aktivno vojno lice celi20 godini. Potoa u{te 20 godinirabotev vo Makedonska po{ta odkade i se penzioneirav na 58 godi-ni. Vo penzija sum pove}e od 30godini. Denes kako penzioner uba-vo mi minuvaat denovite. Zravjetodobro me sluì verojatno zaradigenite, no i zaradi zdraviot na~in

na ìvot i akt-vivnosta. Sekoj dennautro ve`bam, atoa go pravam celìvot. Koga i kademoàm odam pe{.Iako imam 92 godi-ni pomagam i domana semejstvoto. @i-veam so najmaliotsin i snaata. Ubavose razbirame i po-~ituvame. Blagoda-ren sum posebno nasnaata koja me ~uvakako roden tatko,

{to denes pretstavuva vistinskaretkost. Voobi~aeno e na stariteda se gleda kako na tovar, no vomoeto semejstvo ne e taka. Mi giodbeleùvaat i rodendenite.Inaku imam u{te dve }erki, 6 vnu-ci i ~etiri pravnuci.

^len sum na ZP \or~e Petrov, are~isi redovno sekoj vtornik ipetok odam vo Dnevniot centar zastari lica „Dare Xambaz”. Tamu ig-rame karti, {ah, tabla... îtame ivesnici i so netrpenie go ~ekameizleguvaweto na sekoj broj „Penzi-oner plus”. Se sobirame od 20 do50 penzioneri, se druìme i dru-garuvame, a zadovolni sme i od toa{to vo Dnevniot centar se griàti za na{eto zdravje. Tamu se sret-nav i se fotografirav so pretse-datelot na dràvata \orge Iva-nov. Toa za mene be{e golema ~est.

Vo Dnevniot centar se organizi-raat i ekskurzii. Taka neodamnabev vo Kru{evo. So po~it se pok-loniv na Me~kin Kamen, na pad-natite borci koi ja branele prva-ta makedonska republika, no i nagrobot na To{e Proevski, na{ataprerano zgasnata muzi~ka yvezda.

K.S. Andonova

Petar Papun~evski, penzioner od ZP \or~e Petrov

Aktiven i vedar i vodesettata decenija

Poetskata kniga "Raneta Ptica# e de-lo na Boàna Cuculovska, rodena vos. Laktiwe - Ohridsko. Taa u{te ka-

ko sredno{kolka u~estvuvala vo litera-turniot krug pri gimnazijata "Sv. KlimentOhridski# vo Ohrid, a nejzinite prvi pes-ni bile objaveni vo toga{nite spisanijana "Juèn bran# i "Ezerski glas#. Kako vra-botena vo fabrikata "Heroj Toza Drago-vi}# objavila pesni vo zbirkata "Ruka zasnom# i "Glasovi za razme|a#, za koi dobi-la i posebno priznanie.

Pesnite pomesteni vo knigata "Raneta

Ptica# od poetesata Boàna Cuculov-ska, }e gi potsetat site, a posebno pen-zionerite i lu|eto od treto doba namladosta, ubavinata, radosta i qu-bovta.

Site pesni se poetski sliki za kop-neòt, spomenite, sakaniot, osamenos-ta, za tagata, o~ekuvawata, no ima i pe-sna za istoriskata li~nost od na{etoslavno minato, kako {to e pesnata zaDejan vojvoda.

Knigata e poddràna so sredstva do-deleni na konkursot od Sojuzot na zdru-ènija na penzioneri na Makedonija i eu{te eden dokaz deka i vo tretoto dobamoè da se bide aktiven i da se tvori.

K. S. Andonova

Kniga poddràna od SZPM

"Raneta Ptica#

ZP Kumanovo

13-ti me|unaroden eko hepening vo Pelince

Tradicionalnata sredba napenzionerite od Makedonija{to po povod verskiot praz-

nik „Sv. Pantelejmon” se odrùvavo manastirskiot kompleks kaj se-loto Pantelej Ko~ansko, godinavabe{e najmasovno posetena dosega.Nad 3.000 penzioneri od 18 Zdru-ènija na penzioneri od Makedo-nija prisustvuvaa na ovaa sredbakoja od godina vo godina sobira go-lem broj penzioneri od site krae-vi na Makedonija. Godinava nasredbata za prvpat prisustvuvaa ipenzioneri od Ohrid, Bogdanci iTetovo.

Manastirskiot kompleks kaj se-loto Pantelej Ko~ansko na 10 av-gust {iroko gi otvori vratite zanovi druèwa, za novi prijatelst-va i poznanstva. Pred manans-tirskata crkva posvetena na „Sv.Pantelejmon” se odrà sve~enostana koja vo imeto na domakinot,Zdruènieto na penzionerite naKo~ani, dobredojde i prijaten pre-stoj im posaka pretsedatelot nazdruènieto \orgi Serafimov.Toj posebno go istakna zadovol-stvoto {to na ovaa masovna sredbase prisutni i penzioneri od pove-}e kraevi na Makedonija.

Na sredbata se obrati i pretse-datelot na Sojuzot na zdruènija-ta na penzioneri na Makedonija,Dragi Argirovski, koj vo poz-dravniot zbor gi istakna zaedni~-kite zalo`bi na Sojuzot i Vladatavo zgolemuvaweto na standardotna penzionerite.

- I idnata godina }e ima zgole-muvawe na penziite za site kate-gorii penzioneri, a sorabotkata so

Vladata }e pridonese ostvaruva-we na novi programski aktivnostii proekti vo korist na penzioners-kiot standard, - istakna Argirov-ski.

Gradona~alnikot na Ko~ani Rat-ko Dimitrovski, ne go krie{e za-

dovolstvoto od masovnoto pri-sustvo na penzionerite od celaMakedonija na sobirot vo Pantelej,pritoa istaknuvaj}i deka op{-tinata }e gi poddrùva aktivno-

stite na penzionerite vo site seg-menti na ìveeweto i raboteweto.

Na sobiorot vo Pantelej be{eorganizirana i bogata kulturno-umetni~ka programa vo koja nasta-pija Tode Stojanov penzioner odKo~ani so pesnite „Majko }e odamjabana” i „Izlegov gore na Osogovo”,pri {to gi sobra aplauzite i vo-odu{evuvawata na prisutnite, anastapi i peja~kata grupa i orkes-tarot pri Zdruènieto na penzio-neri od Kavadarci.

Inaku, za vreme na prestojot voPantelej penzionerite se zapoznaaso vrednostite na dvete manastir-ski crkvi posveteni na „Sv. Bogo-rodica” i „Sv. Pantelejmon”, sosvetata voda, bogatitot fresko-ìvopis naslikan od tajfata naDimitrija Andonov Papradi{ki vo1671 godina.

Za sredbata vo Pantelej pogolembroj penzioneri iskaàa najpofal-ni zborovi i za organizatorot i zaubavinite na manastirskiot kom-pleks. Druèweto trae{e do doc-nite ve~erni ~asovi so oro i pesna.

K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Masoven sobir na penzioneri kaj Pantelej

Documents

PENZIONER + br. 74 · u~estvuvaa 1.714 penzioneri i 47 zdru`enija, za razlika od Prvite republi~ki penzioners-ki sporski natprevari koi se odr`aa vo Ohrid na 28 avgust 1996 godina