Photoshop vodič

Popolni vodič po Photoshopu: 100 najboljših nasvetov

Bolje izkoristite Photoshop/Elements, hitreje ustvarite boljše rezultate in izboljšajte katerikoli posnetek z našimi 100 nasveti, triki in bližnjicami

Ogromno nasvetov!

Ne glede na to, ali ste šele začetnik ali že izkušen uporabnik programa Photoshop/

Elements se spomnite, kako je bilo, ko ste začeli uporabljati program? Ogromno je novih stvari in začetek je precej strašljiv. Po nekem času ste sicer razvozljali delovanje programa in kmalu dobro spoznali funkcije. A se vendarle kdaj ponovno znajdete v tej začetni negotovosti? Vam določene naloge predstavljajo preglavice in se sprašujete, če bi jih lahko rešili na boljši način, morebiti z nekakšo bližnjico ali trikom, ki bi pospešil delovni proces ali ustvaril boljši rezultat? Prav pri tem vam lahko pomagamo.

V tem Popolnem vodiču vam bomo predstavili najuporabnejše bližnjice, strokovne trike in uporabne tehnike, s katerimi lahko bolje izkoristite Photoshop ali Elements in še dodatno izboljšate vaše posnetke. Pokazali vam bomo, kako lahko hitreje določite prilagoditve in program nastavite tako, kot vam za vaše delo najbolj odgovarja. Spoznali boste, kako kar se

da najbolje izkoristiti orodja, ki jih vsakodnevno uporabljate ter odkrili uporabne, manj očitne funkcije, ki vam bodo omogočile hitrejše delo s plastmi, ustvarjanje natančnejših izborov in bolj dodelanih mask, ter neopazno odstranjevanje madežev in drugih pomanjkljivosti. Predstavili vam bomo hitro izvedljive trike za ostrejše, svetlejše in udarnejše posnetke (ter kako se izogniti napakam ali jih lažje razveljaviti!). Spoznali boste, kako natančneje poravnati poševen posnetek, ročno popraviti nesimetrične popačenosti, selektivno določiti ostrenje in se tako izogniti višanju šuma, ter še veliko več. Obrnite torej to stran in ponovno začutite tudi tisti drug navdušujoč občutek, ki ste ga začutili, ko ste začeli uporabljati Photoshop – občutek, da je skoraj vse mogoče!

Damijan Gradečak,urednik

UREDNIŠTVOPopolni Vodič Trg revolucije 2, 2000 MariborTel. 02 330 33 72, Fax 02 330 33 11Urednik Damijan Gradeč[email protected]

Lektoriranje Samo Kokec

Oblikovanje Brane Smodič[email protected]

ZALOŽNIKVideotop Color Media d.o.o., Trg revolucije 2, 2000 Maribor, Tel: 02 330 33 00, Fax: 02 330 33 11, [email protected]

Direktor Nikola Janković [email protected]

Direktor produkcije Brane Smodič [email protected] Direktor marketinga Marko [email protected]

Direktor oglasnega trženja Uroš Janković[email protected] Vodja trženja Peter Ježovnik [email protected]

TISK IN DISTRIBUCIJATisk Color Print d.o.o. Distribucija ČZP Večer d. d.Naklada 2000

Videotop color media je založnik revij s področja prostega časa, najnovejših tehnologij in zabave. Naš cilj je zadovoljiti želje naših bralcev tako, da jim damo revije, ki prinašajo visoko vrednost za denar, zanesljive informacije in ki jih je užitek brati. Videotop color media je založnik revij Bella Donna, Bravo, Bravo Posterji, Bravo Girl, Dobra Hrana, Digitalna Kamera, FHM, FHM Collection, Hausbau, Hišne Mojstrovine, Intelligent Life, L&Z, Mama & Dojenček, Moji Lasje, OK!, Pošlji Recept, Svet v 2011. Več informacij o izdajah je na voljo na www.videotop.si.

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi revija med izdelke, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. DDV je vračunan v ceni revije. Videotop in uredništvo Popolnega Vodiča ne odgovarjata za vsebino in resničnost objavljenih oglasnih sporočil in prevzetih vsebin z navedenih ali oglaševanih elektronskih lokacij. Uredništvo prav tako ne prevzema odgovornosti za nenamerne in tiskarske napake. Člankov iz Popolnega Vodiča ni dovoljeno reproducirati brez predhodnega pisnega dovoljenja založnika. Uredništvo revije Popolni Vodič ni zavezano k vračanju in odgovarjanju na prejete rokopise, fotografije in elektronsko pošto.

Del besedil je preveden ali reproduciran iz Photoshop Focus Guide, katerih lastnik avtorskih pravic je Future Publishing Limited, UK 2007. Vse pravice so pridržane. Za več informacij o tej in drugih revijah Future Publishinga obiščite http://www.futurenet.co.uk. V kolikor revijo Popolni Vodič s težavo najdete na prodajnih policah, vas prosimo, da pokličete na 02 330 33 02 ali pošljete e-mail na [email protected].

color media

color media

Vsebina

4 PoPolni vodič – 100 najboljših nasvetov

Učinkovitejša uporaba plasti

nasVeti za uporabo plasti in učinkoV 24

17 Ustvarjanje in podvojitev plasti . . . . . . . . . . . . . . . 2618 razporejanje plasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2719 skrivanje in prikazovanje plasti . . . . . . . . . . . . . . . 2720 izbiranje plasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2821 poravnava z »load Files into stack«. . . . . . . . . . 2922 Upravljanje plasti v elements . . . . . . . . . . . . . . . . 2923 neprepUstnost in moč Učinkov. . . . . . . . . . . . . . . . 3024 predogled načinov zlivanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . 3125 bližnjice za načine zlivanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3126 popravki tonalitete z zlivanjem . . . . . . . . . . . . . . 3227 nevtralno višanje kontrasta. . . . . . . . . . . . . . . . . 3328 nevtralno višanje tonalitete . . . . . . . . . . . . . . . . . 3329 Uporaba stilov plasti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3430 drsniki blend iF . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3531 maska izreza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3632 stisnjena kopija plasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3733 več možnosti za zdrUževanje plasti . . . . . . . . . . . 3834 kopiranje lastnosti plasti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3835 kopiranje plasti med datotekami . . . . . . . . . . . . . . 3936 odpiranje kopije z zdrUženimi plastmi. . . . . . . . . . 39

Delovni proces in delovno področje

nasVeti za hitrejše in bolj iznajdljiVo delo 6

01 Hitrejša izbira orodij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 802 vsebinski meniji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 803 Hitre prilagoditve . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 904 Hitrejše premikanje pogleda. . . . . . . . . . . . . . . . . . .1005 prilagodite nastavitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1106 zgodovina in razveljavitve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1207 prilagoditvene plasti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1308 Upravljanje prikaza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1409 Upravljanje večiH oken . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1510 prilagodite si delovno področje . . . . . . . . . . . . . . . 1611 prilagojene bližnjice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1712 Urejanje v adobe camera raw . . . . . . . . . . . . . . . . 1813 bližnjice v adobe camera raw . . . . . . . . . . . . . . . . 1914 napredni objekti in Filtri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2015 odpri kot napredni objekt (acr) . . . . . . . . . . . . . . 2216 natančen prikaz barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

1

2

Določanje izborov in uporaba mask

ključni nasVeti za izbore in maskiranje 40

37 kvadratni in krožni izbori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4238 obrnjen izbor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4239 bližnjice za način selection . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4340 menjava med orodji lasso. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4341 skrijte črtkano mejno črto . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4442 premaknite mejno črto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4443 spreminjanje mejne črte izbora . . . . . . . . . . . . . . . 4544 izkoristite color range bolje . . . . . . . . . . . . . . . . 4645 sHranjevanje izborov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4746 izbor zaHtevniH obrisov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4847 maskiranje namesto brisanja. . . . . . . . . . . . . . . . . 5048 skrivanje in onemogočanje mask. . . . . . . . . . . . . . 5049 maskiranje v elements 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5150 prilagajanje maske. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5251 meHčanje robov z gaUssian blUr. . . . . . . . . . . . . 5352 prilagajanje tonalitete maske z levels. . . . . . . . . 53

53 neposredno meHčanje maske . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5454 maska s preHodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5555 zameglitev izbora s čopiči. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5656 Uporaba Ukaza mask . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5657 pogled prekrivanja maske plasti . . . . . . . . . . . . . . . 5758 maska osvetljenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

3

Orodja na osnovi čopičev in retuširanje

čopiči za urejanje posnetkoV 60

59 čopiči za Urejanje posnetkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . .6260 možnosti kazalca čopiča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6361 vzorčenje barv in tonov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6362 Ustvarite lastni nabor barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6463 bližnjice za čopiče. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6564 Ustvarite lasten nabor čopičev. . . . . . . . . . . . . . . . .6665 retUširajte na novi plasti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6866 kloniranje ali “zdravljenje”?. . . . . . . . . . . . . . . . . . .6967 Ukaz Fade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6968 možnost aligned . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7069 najHUjše napake pri retUširanjU . . . . . . . . . . . . . . . .7070 okno clone soUrce in preliv . . . . . . . . . . . . . . . . . .7171 ročna odstranitev rdečiH oči . . . . . . . . . . . . . . . . . .7272 retUširanje z načini zlivanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7473 retUširanje s čopiči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7574 preslikanje dela posnetka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7675 kopiranje in obračanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7876 zožajte postavo sUbjekta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80

4

Nasveti in bližnjice orodij za tone in barve

bolje izkoristite orodja za barVe in tone 82

77 nasveti za orodje crop tool. . . . . . . . . . . . . . . . . .8478 prilagojeni HUe/satUration . . . . . . . . . . . . . . . . . .8579 vibrance ali satUration?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8680 brigHtness/contrast. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8681 prilagoditve barvniH kanalov . . . . . . . . . . . . . . . . .8782 drsnika oUtpUt v levels . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8883 opozorila za prisekanost tonov . . . . . . . . . . . . . . .8984 neposredne prilagoditve. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9085 bolje izkoristite orodje cUrves . . . . . . . . . . . . . . . .9186 smart brUsH v elements. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9287 nasveti za postopne preHode . . . . . . . . . . . . . . . . . .9388 Uporaba akcij v pHotosHopU . . . . . . . . . . . . . . . . . .9489 zUnanji programi v pHotosHopU. . . . . . . . . . . . . . .9590 skripte v pHotosHopU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9691 dodajanje orodij v elements. . . . . . . . . . . . . . . . . .97

5

Popačenja perspektive, ostrenje in še več

dodelaVa posnetkoV in končni popraVki 100

92 ročni popravki perspektive . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10293 poravnava s transForm . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10494 nasveti glede ločljivosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10595 pred ostrenjem prilagodite velikost . . . . . . . . . . .10696 prilagajanje ostrenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10697 testni trakovi za ostrenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10798 napredno ostrenje robov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10899 temnenje in svetlenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .110100 lokalno povišanje kontrasta. . . . . . . . . . . . . . . . .112

6

VSEBINA

Pomen ikon

K je naj začnemo? Glede na to, da je v zvezi z nasveti za

boljše delo s pomočjo programa Photoshop ali Elements toliko za povedati, je težko najti dovolj prostora za vse informacije. Iz tega razloga boste na robovih strani našli stolpce z dodatnimi informacijami.

Med listanjem vodiča boste opazili, da je na začetku vsakega besedila ikona, s pomočjo katere lahko ugotovite, kakšne informacije so v besedilu, ki sledi. Opise

Za enostavnejšo uporaboPriročne ikone, ki jih boste srečali med branjem vodiča, so ključ do širokega nabora dodatnih informacij.

pomena ikon najdete spodaj. Navodila in predlogi se zmeraj

nanašajo na obravnavano tematiko in vam bodo pomagali pri hitrejšem učenju orodij in tehnik.

Vodijo vas izkušeni profesionalci z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami v programu Photoshop. Vsi hkrati tudi sodelujejo pri sestrski reviji Digitalna Kamera. Vse informacije v tem Popolnem vodiču so podrobno preverjene, vse opisane tehnike pa preizkušene in preverjene v praksi.

Nasvet strokovnjakovNakazuje nasvet strokovnjaka. Kar se skriva pod to ikono, vam bo zagotovo odkrilo uporaben nasvet ali namig o širokem spektru orodij, možnostih in funkcij v Adobe Photoshop ali Photoshop Elements.

Več informacijDodatne informacije, ki dopolnjujejo glavno besedilo na strani. Napotijo vas lahko tudi na druge zunanje vire – kot so spletne strani ali strokovne knjige, kjer lahko najdete več o obravnavani tematiki.

BližnjicePonavljanje istih opravil lahko postane rahlo utrudljivo in dolgočasno. Naše priročne bližnjice vam ponujajo hitrejšo izvedbo le-teh s kombinacijo pritisnjenih tipk. S tem si lahko prihranite veliko časa in truda.

Uporabne informacijeVsako od teh besedil vsebuje uporabne informacije, ki bi jih naj upoštevali med branjem in sledenjem navodil na določeni strani.

Opozorilo!Ikona smrtne glave in prekrižanih kosti pomeni, da morate nadaljevati s previdnostjo. Pod to ikono se nahajajo navodila, ki jih morate vzeti skrajno resno.

PovezavePri sklicevanju na spletno stran je ta večinokrat zaradi lažjega branja in pomnenja zapisana na robu strani.

Programska različicaČe se pri izvajanju funkcij Photoshop Elements ali starejše različice Photoshopa pojavljajo razlike ali pa so določena orodja na drugačnih mestih v vmesniku, vas bo na to opozorila ta ikona.

Ključni ukazi Vse kombinacije tipk so

podane v oglatih oklepajih. Najprej je podana bližnjica za programsko okolje Windows,

potem pa še za Mac OS. [Command] je tipka s simbolom jabolka ali štiriperesne deteljice.

Kombinacija [Ctrl]/[Command]+[Shift]+I pomeni,

da na PC-ju pritisni [Ctrl], [Shift] in I; na Mac-u pritisni

[Command], [Shift] in I.’

5100 najboljših nasvetov – PoPolni vodič

nasveti za hitrejše in bolj iznajdljivo delos pomočjo naših strokovnih nasvetov, trikov in tehnik lahko pospešite vaš delovni proces, si omogočite več fleksibilnosti in prilagodite Photoshop/elements, da bo deloval in videti takšen, kot si sami želite

Odkrijte načine za hitrejšo in enostavnejšo menjavo orodij, nastavitev prilagoditev, približanje pogleda in razveljavljanje sprememb.

Prilagodite si delovno področje, pojavna okna in celo bližnjice.

Spoznajte, kako iz vaših posnetkov (tudi JPEG) s Camera Raw povleči, kar se da največ.

Obvladajte izjemno uporabni funkciji Smart Objects in Smart Filters. v Photoshopu

V tem poglavju …

Najbolj presunljivo dejstvo glede programov Adobe

Photoshop in cenejše različice Photoshop Elements (da ne bo zmede, jih bomo v nadalje označevali kot Photoshop in Elements) je, da oba ponujata vsaj tri različne načine za dosego istega cilja. Hkrati je lahko to tudi ena izmed najbolj stresnih lastnosti. Pred izvedbo morate tako pretehtati vsa možna orodja (ali celo različne načine), izbrati najprimernejše in prilagoditi nastavitve. Vse to še preden spoznate, kako orodje sploh uporabljati. Želite recimo osvetliti podosvetljeno fotografijo? V ta namen lahko uporabite orodja

Levels, Curves ali Brightness/Contrast, lahko pa tudi eno izmed teh v obliki prilagoditvene plasti. No ja, lahko tudi Shadows/Highlights. Ali pa Auto Tone v Photoshopu, Auto Levels v Elements ali celo Auto Smart Fix v vmesniku Quick Fix le-tega? Tale opcija bi naj bila napredna (Smart), torej je najbrž dobra, ne?

Možnosti in pristopiČe smo odkriti, pogosto sploh ni pomembno, kakšen postopek boste izbrali, saj boste z nekaj dela v vsakem primeru dosegli želen učinek. Velja pa nekakšno pravilo, da bodo t.i.‘auto’ popravki v

1. poglavje

7100 NAJBOLJŠIH NASVETOV – POPOLNI VODIČ


Stran 14: Prilagodite si videz delovnega področja

Stran 18: S Camera Raw izvlečite, kar se da največ iz vaših posnetkov (tudi JPG)

Stran 20: S Smart Objects in Smart Filters naredite neuničujoče popravke

Stran 11: Pospešite delovni proces s prilagoditvami nastavitev (Preferences)

Stran 12: Zagotovite si fleksibilnost za preizkušanje in razveljavitev napak

Stran 8: Pospešite prilagoditve in menjavo orodij z uporabo bližnjic

najboljšem primeru le izhodiščna točka in bodo v vsakem primeru nujne še natančne prilagoditve. V tem Popolnem vodiču se bomo osredotočili na načine, kako pospešiti delovni proces – pokazali vam bomo, katero orodje ali način dovede do najboljših rezultatov v najkrajšem možnem času. (Žal vam ne moremo zagotoviti, da vam tako ne bomo predstavili še več možnih načinov za dosego cilja!)

Bližnjice in nasvetiV tem poglavju vam bomo predstavili nekaj uporabnih bližnjic za hitrejše popravke, načine za učinkovitejši delovni proces, ter

prilagoditve programa, da bo videti in deloval kot sami želite. Pokazali vam bomo nekaj trikov in strokovnih nasvetov za večjo fleksibilnost (ali popravilo napak) z neuničujočimi popravki, izkoriščanjem izjemno uporabnih funkcij kot sta Smart Objects in Smart Filters v Photoshopu, ali odpiranjem in urejanjem JPEG in Raw datotek v urejevalniku Adobe Camera Raw, s čimer dobite več nadzora in iz posnetka izvlečete kar se da največ. V kasnejših poglavjih bomo predstavili nasvete in trike za določeno področje, na začetku poglavja pa osnovne načine, ki se nanašajo na tematiko poglavja.

8 POPOLNI VODIČ – 100 NAJBOLJŠIH NASVETOV

1. poglavje

Hitrejša izbira orodij

Vsebinski meniji

Pospešite delovni proces z menjavo orodij s kombinacijami tipk

Z desnim klikom lahko hitro dostopate do ustreznih informacij

Bližnjice v CS4/5V CS4/5 lahko tudi orodja izberete le začasno. V predhodnih različicah in v Elements ste tako s pritiskom na B, izbrali orodje Brush, v CS4/5 pa lahko vsako orodje le začasno zaženete, če ustrezen gumb zadržite. Ko spustite gumb, se vrnete na prejšnje orodje. Poglejte tudi stranski stolpec na strani 10.

tem morali zadržati tipko [Shift]. Če tega ne želite, lahko to in ostale nastavitve spremenite v Preferences – več o tem na strani 11.)

Vsako orodje lahko izberete z ustrezno tipko – H za orodje Hand, Z za Zoom, itn. Bližnjico za določeno orodje lahko vidite tako, da miško povlečete čez njegovo ikono. Če ta možnost ni bila izključena (stran 11), se pojavi pomožno okno, ki prikazuje ime orodja in tipko zanj. Razdelki z več orodji imajo v spodnjem desnem kotu puščico. Če želite videti vsa orodja, kliknite nanjo in zadržite gumb ali desno kliknite na razdelek. Med orodji v razdelku se lahko premikate z večkratnimi pritiski na ustrezen gumb. Mogoče boste pri

Razdelki v orodjarni z več orodji prikazujejo nazadnje uporabljeno orodje. Pritisnite in zadržite gumb, da boste videli vsa orodja.

Z desnim klikom lahko dostopate do vsebinskega menija z ukazi in nastavitvami možnosti orodja, ne da bi pri tem zmotili vaš delovni proces. Možnosti menija so odvisne od aktivnega orodja in mesta klika.

01

02

Pri uporabi kateregakoli orodja lahko z

desnim klikom odprete priročen vsebinski

meni, ki vsebuje ustrezne ukaze in

možnosti. Tega ne morete narediti, ko

uporabljate orodje, ki vključuje klikanje

(npr.: Lasso). V takih primerih lahko

vsebinski meni odprete pred ali po uporabi

orodja. Največja prednost vsebinskih

menijev je, da jih lahko odprete kjerkoli

želite in da združujejo možnosti različnih

menijev ali možnosti orodja. Vsebina menija

je lahko odvisna od aktivnega orodja in

lokacije desnega klika. Tako se lahko na

primer odpre različen vsebinski meni, če

desno kliknete na ikono plasti v oknu

Layers, ali na ikono maske, ali na vrstico z

imenom pojavnega okna.



Hitre prilagoditve03

Način Quick EditDrsniki v načinu Quick Edit v

Elements se v tem nekoliko razlikujejo, saj večina teh bližnjic pri njih ne deluje.

Ko premikate drsnik, se nad njim prikazuje vrednost,

vendar je v Elements 9 ne morete neposredno

spreminjati. V Elements 8 je ta vrednost prikazana tudi na desni strani drsnika in z

dvojnim klikom nanjo lahko vnesete natančno vrednost.

V obeh različicah je tudi možnost za hitrejše

spreminjanje vrednosti. Če namesto, da kliknete in

vlečete drsnik, le kliknete na določeno točko na traku drsnika, bo drsnik skočil

neposredno na to točko.

Način Quick Edit (drugič)Za natančne nastavitve v

načinu Quick Edit, omogočite prikaz ikone za

želeni drsnik. To lahko v Elements 9 storite tako, da

kliknete na puščico na desni strani drsnika, v Elements 8

pa kliknite na majhno »mrežasto« ikono na levi

strani. Z miškinim kazalcem pojdite na ikono drsnika in le-ta bo skočil na ustrezno mesto. Nato ne kliknite na

ikono, pač pa nanjo kliknite in povlecite, da naredite

natančne prilagoditve – kot ponavadi velja, da se z

vlečenjem v levo zmanjša vrednost, z vlečenjem v

desno pa poveča.

Kadar določate prilagoditve ali urejate nastavitve orodja v Photoshopu,

Elements in Adobe Camera Raw, lahko določeno vrednost najhitreje spremenite, če kliknete in povlečete na polju z imenom nastavitve. Ta način je hitrejši kot uporaba drsnika ali vnosa vrednosti. Če želite vrednost zmanjšati, povlecite v levo, ter v desno, če jo želite povečati.

1

Ali želite narediti večje spremembe? Pri vlečenju zadržite tipko [Shift] in s

tem spremenite razmerje, s katerim se veča ali manjša ustrezna vrednost. Za natančnejše spremembe zadržite tipko [Alt]/[Option] in vrednosti se bodo pri vlečenju spreminjale počasneje.

2

Medtem, ko je polje izbrano, lahko vrednosti v njem spreminjate tudi s

pomočjo smernih kazalcev na tipkovnici: s puščico navzgor jo lahko povečate, s puščico navzdol pa zmanjšate za en korak. Če pri tem zadržite tipko [Shift] se vrednost spreminja za 10 korakov naenkrat.

3

Nenazadnje lahko, če želite natančno vrednost, kliknete v ustreznem polju in

ga s tem označite, ter le-to enostavno vpišete. Pri poljih z decimalnimi števili (kot je nastavitev Exposure v ACR ali vrednost Radius pri filtru Sharpen) bodite pozorni ob vnosu decimalnega mesta – ostrenje z radijem 5 pikslov je namreč precej drugačno od tistega z radijem 0,5 pikslov.

4

Drsniki so lahko včasih malce jalovi – s temi bližnjicami lahko nastavite želene vrednosti


1. poglavje

Hitrejše premikanje pogledaPospešite premikanje pogleda po fotografiji med delom z njo

Uporaba okna navigatorja

Premikajte pogled s tem izredno uporabnim pojavnim oknom

Pojavno okno Navigator (Window > Navigator) združuje

premikanje pogleda in drsenje, ter omogoča uporabo obeh

le s pomočjo miške. Na voljo so trije različni kontrolniki. Še

najbolj uporaben je drsnik, ker omogoča natančnejšo

prilagajanje premikanja pogleda, kot jo omogočajo bližnjice,

ki smo jih že omenili. Vendar je lahko zelo občutljiv, pri

čemer ne pomaga niti zadržanje tipke [Alt]/[Option] – več na

strani 8. Lahko pa tudi kliknete na gumbe na vsaki strani

drsnika in s tem približate ali oddaljite pogled po korakih, ali

vpišete natančno vrednost v številčno polje in pritisnete

[Enter]. Ko ste približali pogled, lahko drsite po fotografiji z

vlečenjem predogleda v oknu.

oddaljite z tipko –. Če je v General Preferences omogočena možnost ‘Zoom Resizes Windows’, se lahko medtem spremeni velikost okna (več na sosednji strani). Če želite roko obdržati na miški, zadržite [Ctrl]/[Command] in pritisnite preslednico za približanje ali zadržite [Alt]/[Option] in pritisnite preslednico za oddaljitev pogleda (velikost okna se pri tem ne spremeni). S temi bližnjicami ne samo pospešite proces, kakor tudi med delom ne rabite vaše pozornosti odmakniti s samega posnetka.

Orodje Hand vam omogoča premikanje pogleda, orodje

Zoom pa približevanje in oddaljevanje pogleda. Vendar pa, ko z orodjem Lasso izrezujete določen objekt, ter želite premakniti pogled, da bi videli, kako dalje, ali približati pogled na določen detajl, dokler ne zaprete poti, ne morete niti izbrati orodja v orodjarni, niti ga vsaj izbrati z bližnjico. V ta namen lahko začasno aktivirate orodje Hand tako, da zadržite preslednico. Pogled lahko približate, če zadržite [Ctrl]/[Command] in pritisnete + ali

Če privzeti rdeči okvir ni viden, kliknite mini meni, s tem odprite meni pojavnega okna, izberite Panel Options in menjajte barvo.

04

Možnosti zoom-a v CS4/5V CS4/5 lahko, če imate kompatibilno grafično kartico in omogočeno to možnost v Preferences (v Performance > GPU Settings), zadržite tipko H za orodje Hand in v glavnem oknu se bo prikazalo okno navigatorja. S pomočjo le-tega se lahko enostavnejše premaknete na želen položaj. Ko spustite tipko H, se namreč pogled osredotoči na točko, kamor ste se premaknili. Na voljo je tudi orodje Rotate View (premika pogled, ne pa tudi platna) in spreminjanje velikosti čopiča na sami fotografiji – več v 4. poglavju.



Prilagodite nastavitve05

Druge nastavitveV oknu Preferences lahko

preverite tudi vse preostale nastavitve in si program

nastavite kot želite. Po želji lahko vse nastavitve kasneje

spremenite ali povrnete (nekatere spremembe se

sicer uveljavijo šele po ponovnem zagonu

programa). Spremenite lahko tudi barvo mreže, da

bo bolje vidna pri poravnavi objektov ali kompoziciji

(stran 84). Nastavitev enote ravnila na inče je uporabna, če pripravljate fotografije za

tisk in želite določeno velikost, kot recimo 6x4 inčev. Zelo uporabna je lahko tudi sprememba kurzorja – 4. poglavje.

Privzete nastavitvePri povrnitvi nastavitev ne

morete povrniti le nastavitev določenega segmenta, pač

pa se s klikom na gumb Reset povrnejo vse nastavitve v

Preferences. V Photoshopu ni ločenega gumba Reset, pač

pa se pri zadržanju tipke [Alt]/[Option] gumb Cancel

spremeni v Reset. Pri zagonu Photoshopa lahko tudi

zadržite [Ctrl]+ [Alt]+[Shift} ([Command]+[Option]+ [Shift] na Mac-u) in z OK

potrdite okno, ter s tem izbrišete vse nastavitve.

Gumb Reset All Warning Dialogs omogoči vsa

opozorila, ki ste jih onemogočili z izbiro ukaza

‘Don’t Show Again’.

V Photoshopu in Elements lahko s prilagoditvami različnih nastavitev

prilagodite delovanja programa. S [Ctrl]/[Command] +K odprite okno Preferences in z gumbi Prev in Next ali klikom na naslov na levi odprite neko skupino ali nastavitev. Če omogočite ‘Show Tool Tips’, se vam bodo, ko boste z miškinim kazalcem nad imenom funkcij vmesnika, pojavila pojasnila zanje.

1

Že na strani 8 smo omenili, da boste morali za izbiro enega izmed ukazov v

razdelku pritisniti [Shift] in ustrezen gumb. Za še lažjo menjavo orodij, lahko tudi onemogočite možnost ‘Use Shift Key for Tool Switch’ (uporabite tipko Shift za menjavo orodij). To ne vpliva na menjavo orodij, ki so v različnih razdelkih.

2

Privzeto se bo z drsno tipko na miški fotografija premaknila navzgor ali

navzdol v oknu. Če pri tem zadržite [Alt]/[Option], boste približali ali oddaljili pogled. Če omogočite ‘Zoom with Scroll Wheel’ pa bo ravno obratno. Če pa omogočite ‘Zoom Resizes Windows’ se bo velikost ob tem tudi prilagajala odvisno od uporabljenih ukazov – poglejte na naslednjo stran.

3

Priporočamo vam, da v sekciji Performance povečate vrednost History

states (poglejte na naslednjo stran). Ko namreč dosežete število shranjenih korakov, nastavljenih v Preferences (v Elements je privzeto 50, v Photoshopu pa le 20), se začnejo začetni koraki brisati. Če mislite, da boste pri vašem delu potrebovali veliko fleksibilnosti, raje zvišajte to vrednost.

4

V Photoshopu/Elements lahko marsikaj prilagodite in s tem pospešite vaš delovni proces


1. poglavje

Zgodovina in razveljavitveČe si premislite glede prilagoditve ali cele serije prilagoditev, jih lahko enostavno razveljavite

Uporaba pogovornega okna History

S temi nasveti boste lažje uporabljali shranjene korake v oknu History

Vsaka prilagoditev je shranjena kot stanje v oknu History

(Window > History ali Undo History v Elements). Namesto,

da bi se vračali korak po korak, se lahko na določeno stanje

posnetka povrnete le s klikom nanj na seznamu. Pozneje se

lahko s klikom na kasnejše stanje pomikate tudi na novejše

spremembe. Če pa se povrnete na določeno stanje in

naredite nove prilagoditve, pa se vse kasnejše prilagoditve

izbrišejo. V Photoshopu (ne pa tudi v Elements) se sicer, če

takoj razveljavite novo spremembo, izbrisana stanja

povrnejo. Shranjujejo se le prilagoditve posnetka, ne pa tudi

programske nastavitve, zgodovina pa se nepovratno izbriše,

ko zaprete dokument.

(v meniju File v Photoshopu ali meniju Edit v Elements) razveljavi vse spremembe, ki ste jih naredili odkar ste nazadnje posnetek shranili in odpre zadnjo shranjeno različico. To je tudi shranjeno kot korak v oknu History in ga lahko tam razveljavite, če si premislite. Gumb Reset at the na dnu pojavnega okna Adjustments v CS4/5 in Elements 8/9 razveljavi le trenutne prilagoditve, kar ne bo nujno povrnilo izvornega posnetka. V drugih pogovornih oknih zadržite [Alt]/[Option] in gumb Cancel se bo večinoma spremenil v Reset.

V Photoshopu lahko zadnjo spremembo razveljavite in

uveljavite s [Ctrl]/[Command]+Z. Za razveljavitev več ukazov lahko ob tem še dodatno zadržite [Alt]/[Option] ali uporabite shranjeno točko v oknu History (spodaj), za uveljavitev (korak naprej) pritisnite [Ctrl]/[Command]+[Shift]+Z. V Elements je bližnjica za razveljavitev [Ctrl]/[Command]+Z in +Y za uveljavitev (to lahko sicer, če želite, spremenite v General Preferences). Te ukaze lahko ponavljate, da razveljavite in uveljavite več korakov. Ukaz Revert

Pojavno okno History vam omogoča razveljavitev in uveljavitev sprememb, s čimer imate možnost povrnitve na prejšnje stanje.

06

Razveljavitev shranjenih sprememb Pri obdelavi fotografije, se datoteka spremeni šele pri shrambi. Vsakomur se občasno zgodi, da kljub previdnosti pomotoma prepiše dokument, namesto da bi ga shranil z novim imenom. Dokler še niste zaprli dokumenta, vas lahko rešijo shranjeni koraki v oknu History. Če kliknete na izvorno stanje dokumenta (privzeto je na vrhu okna History), lahko vse narejene spremembe povrnete z enim samim klikom. Nato shranite posnetek, ponovno določite vse spremembe s klikom na končno stanje, ter dokument shranite pod novim imenom.



Prilagoditvene plastiZagotovite si več fleksibilnosti in možnosti popravkov z neuničujočim urejanjem posnetka

UPORABA PRILAGODITVENIH PLASTI

Zagotovite si možnost skritja, odstranitve ali spremembe prilagoditev

Prilagoditveno plast dodate tako, da kliknete napol črn,

napol bel okrogli gumb v pojavnem oknu Layers (na dnu v

Photoshopu, na vrhu v Elements 7 ali novejšem) in iz

seznama izberete vrsto prilagoditve. Če pred tem zadržite

[Alt]/[Option], lahko vnaprej nastavite ime, neprepustnost in

način zlivanja plasti (stran 30), kot tudi združite novo plast s

spodaj ležečo plastjo (stran 36). Vse to pa lahko naredite tudi

kasneje v pojavnem oknu Layers. Prilagoditveno plast lahko

skrijete (začasno odstranite) tako, da kliknete na ikono očesa

zraven le-te. Nastavitve prilagoditvene plasti lahko

prilagodite tako, da dvokliknete (v CS4, Elements 8 ali

novejših le kliknete) na ikono prilagoditvene plasti.

spremenijo trajno, pač pa le spremenijo njihov videz. S tem lahko prilagoditev razveljavite kadarkoli želite, jo skrijete in primerjate različici z in brez prilagoditve, ali jo kasneje ponovno uredite in prilagodite nastavitve, ter tako natančno prilagodite učinek, ali ga celo popolnoma spremenite. Če ste dokument shranili v formatu, ki podpira plasti (najprimernejši je .PSD), se vse prilagoditvene plasti ohranijo v shranjenem dokumentu.Veliko več o uporabi plasti si lahko preberete v 2. poglavju.

Kaj narediti, ko si premislite glede določene prilagoditve?

Lahko jo razveljavite ali se vrnete na določeno stanje, vendar, če ste za to naredili še druge prilagoditve, jih boste izgubili. Še pomembnejše je dejstvo, da se zgodovina izbriše takoj, ko zaprete dokument, s čimer poznejši popravki niso možni. Rešitev je v uporabi prilagoditvenih plasti vedno, ko je to le možno. Večina ključnih prilagoditev je možna kot prilagoditvena plast.Velika prednost le-teh je, da točk na nobeni izmed spodnjih plasti ne

Prilagoditve v prilagoditvenih plasteh lahko kadarkoli posamično spreminjate ali skrijete, tudi potem, ko shranite in ponovno odprete dokument.

07

Načelo in praksaOsnovno načelo

neuničujočega urejanje je, da se izognete vsakega

postopka, ki trajno spremeni točke posnetka. Začnete lahko z obdelavo kopije

posnetka, katerega original imate v idealnem primeru

shranjenega na drugem disku. Vsaka prilagoditev, ki

je ne morete narediti kot prilagoditveno plast (recimo

filtri) naj bo narejena na kopiji ozadja, na kopiranem delu posnetka na novi plasti

in/ali neuničujočih filtrov Smart Filters v CS3 in

novejših (stran 20). V 2. poglavju si lahko

pogledate več o uporabi samih plasti.


1. poglavje

Več možnosti prikazaPogled lahko približate ali oddaljite s pomočjo bližnjic (stran 10), vendar pa tako meni View, kot tudi možnosti orodja Zoom, ponujajo nekaj uporabnih možnosti. Z možnostjo Fit On Screen ([Ctrl]/[Command]+0 – nič, ne črka O) lahko prilagodite povečavo glede na največjo stranico. Možnost Print Size prikaže posnetek na približno takšni velikosti kot se bi natisnil (zaradi tehničnih razlogov ni najbolj natančen). Možnost Actual Pixels pa prikaže posnetek na 100% povečavi. V CS4, Elements 8 in novejših lahko z ‘Fill Screen’ povečamo posnetek tako, da najožja stran zapolni prazen prostor.

V Elements se prostor za prikaz zapolni samodejno. V Photoshopu lahko, če vas

moti namizje, zamenjujete med različnimi načini prikaza, ki bodisi skrijejo namizje in/ali menijsko vrstico, ozadje obarvajo sivo ali črno, ipd. Načini se v posameznih različicah razlikujejo, najhitreje pa jih lahko preverite s večkratnim pritiskom tipke F (v Elements je ta tipka za orodje Smart Brush).

1

V CS4, Elements 8 in novejših vam programska vrstica na vrhu zaslona

ponuja nekaj hitrih možnosti za prikaz in oddaljenost pogleda. V CS4/5 lahko z uporabnim orodjem Rotate View namesto posnetka obračate prikaz le-tega. V CS4 je za to orodje v vrstici na voljo ustrezen gumb, v CS4 in CS5 pa se nahaja tudi v orodjarni v razdelku z orodjem Hand, bližnjica zanj pa je tipka R.

2

Ali pri delu dosežete sam rob posnetka (ali sežete celo čezenj, da se prepričate,

da bo ves rob zajet)? Najboljši način za to je, da (v načinu Standard Screen Mode) oddaljite pogled do katerekoli velikosti manjše od ‘Fit on Screen’, kliknete in povlečete spodnji kot posnetka, ter ga tako povečate in razkrijete nekaj sivega področja izven samega platna.

3

Možnost ‘Fit On Screen’ pogled prilagodi glede na platno. Velikost platna je

običajno enake velikosti kot posnetek, razen če ste vanj prilepili večji posnetek (kot npr. nadomestno nebo). Robove takšnega posnetka lahko razkrijete tako, da označite plast, pritisnete [Ctrl]/[Command] +T za Free Transform, ter nato z [Ctrl]/[Command]+0 velikost prilagodite robovom posnetka.

4

Prilagodite si prikaz posnetka v Photoshopu, da vam bo karseda najbolje ustrezal

Upravljanje prikaza08

Skrita pojavna oknaV kateremkoli načinu prikaza lahko, če pritisnete tipko [Tab], začasno skrijete vsa odprta pojavna okna (ne glede na to, ali so zasidrana ali ne) in tako dobite nemoten prikaz posnetka. Če želite skriti vse razen orodjarne, pritisnite [Shift]+ [Tab]. S ponovnim pritiskom na tipko [Tab] se okna spet prikažejo. Če želite postavitev oken povrniti na privzeto, v Elements kliknite na gumb Reset Panels, v Photoshopu pa izberite Window > Workspace > Default Workspace.



Upravljanje večih oken09

Prilagajanje pogleda na večih posnetkih

Ko delate z več odprtimi datotekami hkrati, imate na

voljo več zelo uporabnih možnosti za orodja Zoom in Hand. V orodni vrstici orodja

Zoom lahko tako najdete možnost Zoom All Windows, v orodni vrstici orodja Hand

pa možnost Scroll All Windows. Če omogočite

katero izmed teh možnosti, se bo večina prilagoditev pogleda (oddaljenosti ali

premikanja), ki jih boste naredili v aktivnem oknu,

določena tudi v vseh ostalih odprtih oknih.

Predogled prilagoditveVečina prilagoditvenih oken

ima na voljo možnost ‘Preview’. Če je ta možnost

omogočena, lahko v glavnem oknu (kakor tudi v vsakem predogledu znotraj prilagoditvenega okna, kot

recimo pri filtrih za ostrenje) vidite učinek prilagoditve.

Različici prej in potem lahko vidite s tem, da klikate na okvirček Preview ter s tem

omogočite in onemogočite predogled. Pri tem se seveda

prikaže le učinek te prilagoditve, ne omogoča pa vam neposredne primerjave

nedotaknjenega posnetka in trenutnega stanja posnetka, kot vam to omogoča način,

ki smo ga opisali v 4. koraku.

Ko boste recimo hoteli nekaj kopirati iz drugega posnetka, boste pogosto odprli

več posnetkov hkrati. Če imate v CS4, Elements 8 in novejših hkrati odprtih več posnetkov, imate možnost vsidranja posnetkov v zavihke (namesto v ločena okna). Med posameznimi zavihki pa žal ne morete povleči in spustiti objektov ali plasti, kot lahko med posameznimi okni (stran 43).

1

Če so posnetki odprti v ločenih oknih, imate na voljo različne možnosti za

njihov prikaz (drug ob drugem, ipd.) – 2. korak na prejšnji strani. Po želji lahko uskladite prikaz vseh naenkrat (stranski stolpec) ali pri uporabi bližnjic na tipkovnici (stran 10), zadržite tudi tipko [Shift] in tako hkrati spremenite oddaljenost pogleda ali premikate pogled v vseh odprtih oknih.

2

Včasih vam lahko pri približanem pogledu pomaga, da vidite tudi oddaljen pogled,

ter s tem hkrati vidite vpliv na celotnem posnetku in njegovem delu. V Elements pojdite na View > ‘New Window za [ime datoteke]’, v Photoshopu pa v podmeni Window > Arrange. S tem se bodo spremembe posodobile v obeh oknih hkrati, onemogočiti pa morate Zoom/Scroll All Windows (1. stranski stolpec).

3

V načinu Quick Fix vam Elements za lažje delo omogoča prikaz stanja prej in

potem. Če želite videti stanje prej in potem v načinu Full Edit ali v Photoshopu, pojdite na File > Duplicate v Elements, ali Image > Duplicate v Photoshopu. Obe različici posnetka primerno razporedite na zaslonu. Spremembe bodo s tem uveljavljene le na trenutno aktivni različici posnetka.

4

S temi nasveti lahko prikažete več posnetkov hkrati ali en sam posnetek na več načinov


1. poglavje

Združevanje okenOkna lahko združujete in nato celotno skupino z enim samim klikom na gumb ‘Collapse’ (ikona z dvojnimi puščicami zgoraj desno)pomanjšate na velikost ikon. Skupino naredite tako, da kliknete na naslovno vrstico okna in ga povlečete na drugo okno ali že obstoječo skupino. Ko se pojavi moder okvir, ki nakazuje, kam se bo okno prestavilo, spustite miškin gumb. Na enak način lahko okna zasidrate v sidrišče. Če želite okno ločiti iz skupine ali ga vzeti iz sidrišča, ga le enostavno povlecite ven.

Želite več prostora za sam posnetek? Pojavna okna (v Photoshopu tudi vsa

zasidrana okna in sidrišče) lahko zmanjšate s tem, da kliknete na gumb ‘Collapse to Icons’, ki je na vrhu desno. Ne mešajte pa ga z menijskim gumbom v naslovni vrstici okna (1. stranski stolpec). Gumb ‘Collapse’ v orodjarni služi menjavi med postavitvijo z dvema in enim stolpcem.

1

V načinu Full Edit v Elements in v Photoshopu lahko povlečete okna iz

sidrišča in jih postavite kamorkoli želite ali združite v skupino (2. stranski stolpec). Tudi orodjarna je lahko prostostoječa, ter postavljena v enega ali dva stolpca. Program si zapomni, katera okna so bila odprta, pomanjšana ali združena, ter kje so bila postavljena na zaslonu.

2

V CS3 in novejših lahko vmesnik še nadalje prilagodite: določite lahko svoje

bližnjice (naslednja stran), obarvate menijske elemente ali celo skrijete vse, ki jih ne rabite. Pojdite na Window > Workspace > Keyboard Shortcuts and Menus, ter sledite preprostim navodilom. Ko boste končali, kliknite gumb ‘Save a new set’ in ustrezno imenujte vaše lastno delovno področje.

3

Ustvarite lahko kolikor želite delovnih področij, ki so prilagojena določenim

nalogam, ter jih nato preprosto izberete v podmeniju Workspace ali s pomočjo gumba ‘Workspace Switcher’ na desni strani programske vrstice v CS4/5. Na voljo so vam tudi vnaprej določena prilagojena delovna področja kot so: Photography, Painting, Design, itn.

4

Tako Elements in (še posebaj) Photoshop omogočata prilagoditev prikaza po želji

Prilagodite si delovno področje10

Odpiranje, zapiranje in urejanje pojavnih okenV meniju Window lahko omogočite le tista pojavna okna, ki jih želite. Vsa okna (tudi orodjarno) lahko postavite kamorkoli na zaslonu s tem, da jih povlečete za naslovno vrstico. Spremenite lahko tudi njihovo velikost (vendar ne pod določen minimum). Neželena pojavna okna lahko zaprete v meniju Window s klikom na njihov menijski gumb v naslovni vrstici in izbiro Close v meniju, ali preprosto s klikom na gumb Close, ki se pojavi v naslovni vrstici vsakega okna, ko ga povlečete iz sidrišča.



Prilagojene bližnjiceV Photoshopu lahko za pogosto uporabljane ukaze, ki nimajo bližnjice, dodate svojo lastno

Shranjevanje laStnih bližnjic

Ko zaključite shranite vaš nabor bližnjic ob Defaults

Ob tem, da lahko ustvarite bližnjice za najbolj uporabljane

ukaze, lahko tudi spremenite bližnjice, ki si jih težko

zapomnite ali pritisnete. Med spreminjanjem vam bo

program ponudil možnosti za razveljavitev, uveljavitev ali

povrnitev na privzeto (če je bila določena) preden izberete

OK. Nabora Photoshop Defaults ne morete prepisati. Zato

vam bo, če ne boste z klikom na gumb ‘Create a new set’

(srednji od treh gumbov zraven pojavnega menija Set na

vrhu okna) naredili novega seta, ponujena možnost, da vaš

prilagojen nabor Defaults shranite pod novim imenom.

Naredite lahko več naborov in jih menjujete z izbiro v

pojavnem meniju Set ali kadarkoli izbrišete neželen nabor.

program ponudil možnost dodelitve nove bližnjice. Če recimo želite ustvariti bližnjico za dodajanje plasti Layers, poiščite ukaz na seznamu (Layer > New Adjustment Layer > Levels) in ga s klikom izberite, nato pritisnite bližnjico – kot [Ctrl]/[Command]+ [Shift]+L. Ob tem se vam bo pokazalo opozorilo, da je ta bližnjca že dodeljena ukazu‘Auto Tone’, ki jo boste le redko uporabljali, ter lahko zato kliknete gumb Accept. Po želji ponovite še za ostale ukaze, pazite pa, da bodo bližnjice logične in enostavne.

B ližnjice s kombinacijo tipk so odličen način za pospešitev

urejanja fotografij, vendar pa vsi uporabni ukazi nimajo svoje bližnjice. Za dodajanje prilagoditvenih plasti tako recimo ni bližnjic. V Photoshopu lahko to preprosto rešite s tem, da dodate lastno bližnjico. Pojdite na Window > Workspace > Keyboard Shortcuts & Menus (ali Edit > Keyboard Shortcuts), poiščite ukaz za katerega želite dodati bližnjico, ter pritisnite želeno kombinacijo tipk. Če je kombinacija že v uporabi, vam bo

Nepresenetljivo je, da obstaja tudi bližnjica za okno Keyboard Shortcuts: [Ctrl]+[Alt]+[Shift] +K ([Command]+[Option]+[Shift]+K na Mac-u).

11

Seznam bližnjicČe ste spremenili katerokoli

bližnjico ali ne, je zelo priročno, če imate seznam bližnjic. Seznam bližnjic, ki jih gledate, lahko izvozite s

klikom na gumb Summarize v pogovornem oknu. S tem

ustvarite HTML datoteko, ki jo lahko shranite kamor

želite in jo nato kadarkoli odprete v brskalniku

in natisnete.


1. poglavje

Urejanje v Adobe Camera RawDa iz posnetka dobite največ, fotografirajte v načinu Raw in (tudi JPEG) urejajte v ACR,

Urejanje jPeG in TiFF daToTek v aCrNapredna orodja v ACR lahko uporabite tudi z drugimi vrstami datotek

V Elements ali Photoshopu pojdite na File > Open As (Open

na Mac-u), poiščite posnetek, ter v meniju Open As (meni

Format na Mac-u) izberite Camera Raw (ne Photoshop Raw)

kliknite Open. V Bridge desno kliknite na posnetek in izberite

Open in Camera Raw ali pritinsite [Ctrl]/[Command]+R. Ko

boste iz Bridge-a odprli JPEG datoteko v ACR, se bo v

prihodnje privzeto odpirala v ACR. Če želite preskočiti ACR,

zadržite [Shift] in v Bridge-u dvokliknite na datoteko. V CS3

lahko v Preferences znotraj razdelka Thumbnail v Bridge-u (v

Photoshopu v razdelku File Handling) določite, da se JPEG in

TIFF datoteke odpirajo v ACR. V CS4/5 najdete to možnost

med Camera Raw Preferences.

nastavitve, s čimer lahko iz vsakega posnetka dobite največ kar lahko.Več o tem v stranskem stolpcu.

Shranjevanje posnetkov kot RAW datoteke (če vaš fotoaparat to

omogoča) vam ponuja veliko prednosti. Medtem, ko so druge vrste datotek skrčene že v fotoaparatu, datoteke RAW vsebujejo vse podatke, ki jih je zajel senzor, ter tako ohranijo več barvnih informacij in vam pustijo možnost lastne pretvorbe. Vtičnik Adobe Camera Raw omogoča pretvorbo in urejanje RAW in celo JPEG datotek (spodaj). Tako lahko natančno prilagodite ravnotežje beline, kontrast, osvetljenost in številne druge

Ko boste posnetek kateregakoli formata urejali v ACR, bo v programu Bridge (ali Organizer) označen s to ikono in se bo privzeto odprl v ACR.

12

Prednosti načina RawVelika prednost RAW datotek je v tem, da je stiskanje podatkov, ki jih je zajel fotoaparat pri tvorbi le-teh, bistveno šibkejše kot pri JPG datotekah. Iz tega razloga lahko še vedno bistveno spremenite ravnotežje beline na posnetku ter rešite nadosvetljene podrobnosti, nekoliko manj tudi podosvetljene). Če uporabljate Adobe Camera Raw znotraj Photoshopa, lahko tudi uporabite velik nabor raznih učinkov.

Datoteke RAW niso pretvorjene in stisnjene, v fotoaparatu in tako ohranijo vse podatke, ki jih je zajel senzor fotoaparata.



Bližnjice v Adobe Camera RAW13

Hitrejše prilagoditvePritisnite tipko [Tab], da se

premaknete na naslednji drsnik v trenutnem zavihku

ali [Shift]+[Tab], da se premaknete na prejšnjega.

S smernimi puščicami navzgor in navzdol lahko

povišate ali znižate vrednost označenega drsnika v

korakih po 1, če pri tem zadržite [Shift] pa se

spreminja v korakih po 10. Izjema je drsnik Exposure pri

katerem se vrednosti spreminjajo v korakih po

0,05 in 0,5. Kot smo že omenili lahko tudi, če veste katero vrednost želite, le-to

direktno vpišete v okvirčekt.

Pospešite vaš delovni proces v ACR z uporabo bližnjic, z njimi naredite prilagoditve in še več

uveljavite zadnji korak - za več razveljavitev dodajte [Alt]/[Option], za več uveljavitev pa [Shift].

Večina bližnjic, ki smo jih že omenili, bo delova tudi v ACR.

Orodja lahko tako menjujete z ustreznimi tipkami (če se z miškinim kazalcem premaknete nad orodjarno, se bo pojavilo okno z imenom orodja in tipko zanj). S preslednico se bo tudi v ACR začasno aktiviralo orodje Hand, s katerim lahko premikate pogled, ga približate ali oddaljite (stran 10). Prav tako lahko s tipko P omogočite predogled (2. stranski stolpec), s tipko L ali R pa obračate posnetek. V Photoshopu lahko z [Ctrl]/[Command]+Z razveljavite ali

You can tap the [Tab] key to move through the various slider fields one by one, then adjust the settings using the arrow keys – see sidebar

Uporabne bližnjice v acr Zadržite [Ctrl]+[Alt] ([Command]+[Option] na Mac-u) in pritisnite

številko (od 1 do 9 v Photoshopu, od 1 do 3 v Elements), da se boste

med zavihki premikali po korakih ali skočili direktno na želenega.

Vendar pa ne morete skočiti na 10. zavihek, v CS5 namreč z bližnjico

[Ctrl]+[Alt]+0 (ali [Command]+[Option]+0 na Mac-u) pogled približamo

na 100% povečavo.

z bližnjicami se lahko premikate med drsniki v zavihkih in prilagajate

vrednost v trenutnem zavihku – stranski stolpec.

Povrnete vrednost katerega koli drsnika z dvojnim klikom nanj, ne

da bi pri tem spremenili karkoli drugega. Če kliknete na trak drsnika, bo

drsnik skočil na to točko. Če pri dvojnem kliku niste premikali miške, se

lahko tako z enim samim klikom vrnete na prejšnji položaj. To vam

omogoča, da določeno prilagoditev vključite/izključite in jo urejate.

Več o tem si lahko pogledate v drugem stranskem stolpcu.

Pogled prej in potemS klikom na okvirček Preview

ali tipko P lahko omogočite ali onemogočite predogled.

S tem sicer skrijete samo prilagoditve, ki so bile narejene v trenutnem

zavihku. Vse prilagoditve pa lahko hitreje skrijete in

prikažete. Z zadržanjem [Alt]/[Option] in pritiskom na

Reset lahko odstranite vse prilagoditve, v meniju

Settings lahko tudi izberete Image Settings (s tem boste

odstranili tudi privzete avtomatične popravke

programa ACR), lahko pa tudi izberete Camera Raw Defaults (s tem boste le-te določili). Slednjič lahko ta

korak razveljavite in uveljavite (tudi v Elements)

ter s tem vidite posnetek pred in po prilagoditvah.


1. poglavje

Če plast spremenite v napredni objekt, kot smo naredili na tej sliki, se na dnu ikone plasti prikaže obkrožen simbol na sliki.

Ta posnetek smo odprli v Photoshop CS2, naredili izbor subjekta in ga

skopirali. Nato smo odprli drug posnetek in ga prilepili. Subjekt se je pojavil kot nova plast. S to označeno aktivno plastjo smo izbrali Edit > Transform > Scale (lahko Free Transform), zmanjšali velikost subjekta na nekje 20% ter potrdili z [Enter]. Nato smo ga ponovno povečali in postopek nekajkrat ponovili.

1

S tem se je kakovost plasti s subjektom bistveno poslabšala. Nato smo se v

History vrnili na korak takoj zatem, ko smo prvič prilepili subjekt, desno kliknili na ime plasti v pojavnem oknu Layers in v meniju izbrali ukaz Convert to Smart Object. Pri tem se je na spodnjem desnem kotu ikone plasti pokazala ikona, ki prikazuje, da je bila plast pretvorjena v napredni objekt.

2

V Photoshopu lahko plasti spremenite v napredne objekte in jih transformirate brez izgube kvalitete

transformacije, ne glede na njihovo število ali intenzivnost, ima pa še nekaj drugih prednosti (spodaj).

Ko spreminjate velikost plasti ali prilepite izrezan objekt in ga

nato ponovno povečate, se bo kvaliteta zmanjšala, saj s tem trajno spremenite točkovne informacije in jih kasneje ne morete več povrniti. Pri tem vam prilagoditvene plasti (stran 13) ne bodo pomagale, saj jih ne morete uporabljati za tovrstne transformacije. V CS2 in novejših različicah pa lahko plast spremenite v napredni objekt (Smart Object). Photoshop si pri tem shrani prvotno ločljivost in druge podrobnosti, ki jih kasneje uporablja za najboljše možne

UPORABA NAPREDNIH OBJEKTOV IN FILTROV

Urejanje naprednih objektovNaprednih objektov ne morete direktno urejati, lahko spreminjate njihovo velikost, ne morete pa spreminjati točk (recimo brisati, klonirati, risati, ipd.). Če želite urediti prvotno datoteko, dvokliknite na ikono plasti ali desno kliknite na ime naprednega objekta in izberite Edit Contents. V obeh primerih se bo odprla referenčna datoteka, ki jo lahko urejate in shranite pod istim imenom. Vse različice naprednega objekta se bodo pri tem avtomatično posodobile na novo, (shranjeno) stanje.

Napredni objekti in filtri14

Kako deluje?Ko naredite napredni filter (Smart Object), se ustvari ločena referenčna datoteka iz katere Photoshop črpa prvotne informacije, ne glede na to, katero transformacijo ali napredni filter (Smart Filter) uporabite. Do te datoteke lahko tudi sami kadarkoli dostopate, tudi kadar ste že zaprli in ponovno odprli dokument z naprednim filtrom (spodaj). Pri tem bodite pozorni na to, da so vse spremembe, ki jih boste naredili v referenčni datoteki nepovrnljive in da se bo za napredni filter kasneje uporabljala spremenjena verzija.



O naprednih filtrihV Elements in predhodnih

različicah Photoshopa CS3 ni naprednih filtrov. Uporabljati

jih tudi ne moremo z zunanjimi vtičniki in celo z nekaj Photoshop filtri – na

posnetku 4. koraka lahko vidite, da jih je nekaj

onemogočenih. V meniju Filter se tudi nahaja ukaz

Convert for Smart Filters, s katerim lahko prav tako

ustvarite napredni objekt. Kot napredni filtri so zelo

uporabne tudi prilagoditve Shadows/Highlights in

Variations (Variations ni na voljo za 16-bitne posnetke in

na 64-bitnih različicah sistema Mac).

Zakaj jih uporabljati?Najboljša lastnost naprednih

filtrov je, da lahko njihove nastavitve, tako kot tudi pri

prilagoditvenih plasteh, kadarkoli spremenite. Točk ne boste trajno spremenili

tudi tako, da običajne filtre uporabite na podvojeni

plasti ali stisnjeni kopiji plasti in učinke omejite z masko.

Običajnih filtrov pa ne morete več spreminjati, ko

jih potrdite z OK. Z razliko od naprednih filtrov in

prilagoditvenih plasti le-ti namreč trajno spremenijo

vsebino točk tako, da lahko kasneje le izbrišete ali

nadalje spreminjate plast, na kateri ste jih določili.

S tem smo lahko trasnformacije ponovili, ne da bi izgubili pri kvaliteti.

Vsebino plasti pa ne moremo direktno urejati (2. stranski stolpec na prejšnji strani). V CS3 in novejših pa so za to na voljo napredni filtri. Uporaba vseh filtrov je drugače nepovrnljiva. ker spremeni informacije o točkah. Napredni filtri delujejo na neuničljiv način - informacije o točkah se ne spremenijo.

3

Napredne filtre lahko uporabimo le na naprednih plasteh, zato se prepričajte,

da ste pretvorili želeno plast (2. korak in 1. stranski stolpec) in jo izberite. Nato pojdite na meni Filter in izberite filter, ki ga želite (stranski stolpec). Določite ga lahko na običajen način. S tem se v oknu Layers ustvari nova podplast z naslovom Smart Filters in nazivom filtra pod le-tem.

4

Napredni filtri so kot prilagoditvene plasti. Z dvojnim klikom na ime filtra

lahko dostopate do njegovih nastavitev, z dvojnim klikom na ikono na desni strani naziva (obkrožena) pa lahko spremenite način zlivanja in neprepustnost. Nadaljnji filtri se pojavijo kot dodatne podplasti. Učinek lahko skrijete s klikom na ikono očesa zraven imena. Vse filtre na plasti pa skrijete, če kliknete na ikono očesa zraven maske plasti.

5

Kakor pri prilagoditvenih plasteh se tudi, ko uporabite napredne filtre,

ustvari maska plasti. Če kliknete na ikono maske, jo lahko urejate s čopiči in drugimi orodji. Na tem posnetku smo na modelu čez masko povlekli nekaj črt in s tem ustvarili spran videz. Filtrov ne morete maskirati posamezno, lahko pa jim spremenite način zlivanja in neprepustnost.

6

V CS3/4 vam so ob naprednih objektih na voljo napredni filtri, ki jih lahko urejate in odstranite


1. poglavje

Popravilo popačenostiNajboljši način za popravilo nesorazmerne popačenosti je, če z [Ctrl]/[Command]+T zaženete Free Transform in vsako stran posnetka prilagodite posamezno (stran 102). V pomoč si lahko vključite mrežo (View > Show > Grid) in z njo ocenite navpično poravnavo - zadržite [Ctrl]/[Command] in povlečite ročico v kotu. Če želite narediti sorazmeren popravek v določeno smer, pri vlečenju zadržite tudi tipko [Shift]. S tipko [Enter] slednjič pretvorbo potrdite, z [Ctrl]/[Command]+Z lahko razveljavite zadnji korak, ali jo s tipko [Esc] opustite.

Tole .dng datoteko smo odprli v ACR. Naredili smo nekaj prilagoditev. Nato

smo zadržali tipko [Shift]. Ker smo posnetek odprli v ACR znotraj Photoshopa, se je gumb Open Image na dnu okna ACR spremenil v Open Object. S klikom na ta gumb smo posnetek kot napredni objekt odprli v Photoshopu. S tem lahko pozneje ponovno dostopamo do prvotnih informacij.

1

Ko na tak način odpremo posnetek v Photoshopu, se plast ne poimenuje

‘Background’, pač pa povzame ime datoteke (v našem primeru ‘tower’). Ikona v spodnjem desnem kotu ikone plasti pri tem nakazuje, da je to napredni objekt. Več o naprednih objektih si lahko preberete na straneh 20 in 21 ter v stranskem stolpcu na tej strani.

2

Če ACR zaganjate znotraj CS4 ali novejše različice, lahko popačenost perspektive

na posnetku popravite s filtrom Lens Correction. V ACR znotraj CS5 so ta orodja na voljo znotraj zavihka Lens Corrections. V obeh verzijah pa ne morete popraviti nesorazmernih popačenj. Slednje lahko popravite, če posnetek odprete kot napredni objekt in uporabite Free Transform (2. stranski stolpec).

3

Če določite filter, se ustvari kot napredni filter in ga lahko z dvojnim klikom nanj

kadarkoli spreminjate. Še bolje pa je, da lahko tudi, če uporabite filter ali drugačen pristop, z dvojnim klikom na plast naprednega objekta ponovno odprete referenčno datoteko v ACR (vendar brez prilagoditev). S tem lahko naredite nadaljnje prilagoditve, jih z OK potrdite in se vrnete v Photoshop.

4

Če v Photoshopu posnetke odprete kot napredne objekte, jih lahko kadarkoli ponovno odprete v ACR

Odpri kot napredni objekt (ACR)15

Princip delovanjaKot smo že omenili je prednost urejanja znotraj ACR v tem, da imate za obdelavo na voljo vse infromacije. Ko posnetek odprete v Photoshopu, nimate več dostopa do ’digitalnega negativa’, razen če ga odprete kot napredni objekt. V tem primeru lahko v Photoshopu z dvojnim klikom na plast naprednega objekta ponovno odprete datoteko v ACR in jo nadalje urejate. Pri tem pa žal ne boste videli prilagoditev, ki ste jih naredili v Photoshopu.Tudi prilagoditev perspektive lahko kadarkoli ponovno urejate ali izbrišete, če ste jo določili kot napredni filter.



Natančen prikaz barv16

Kalibriranje monitorjaOkolje Windows za

kalibracijo monitorja ponuja program Adobe Gamma, v okolju Mac pa lahko greste

pod System Preferences > Displays > Color in kliknete

gumb Calibrate. Za pravšnjo natančnost pa boste vsekakor potrebovali

kalibrator – tega prilepite na zaslon, nakar se zažene

program za prilagoditev prikaza in shrani profil z

vsemi pomanjkljivostmi in napakami, ki se lahko (tem

se lahko Photoshop/Elements prilagodi).

Kateri barvni prostor?Če želite slednjič natisniti vaš posnetek, v 2. koraku v oknu Color Settings v Photoshopu izberite ‘Adobe RGB (1998)’, v Elements pa izberite ‘Always

Optimize for Printing’. Če posnetkov ne boste natisnili,

lahko raje uporabite barvni prostor sRGB (ali ‘Optimize

Colors for Screen’ v Elements.Barvni prostor sRGB ima zožen obseg in izključuje

nekatere barve, ki bi jih tiskalnik lahko poustvaril,

vendar je bližje razponu barv, ki jih lahko monitorji

ustrezno prikažejo.

Barvna reprodukcija je kompromis, saj noben tiskalnik ali zaslon ne more

poustvariti celotnega vidnega barvnega spektra. Če pa vam je barvna natančnost zelo pomembna, pa lahko monitor kalibrirate tako, da bo prikaz barv kar se da natančen (stranski stolpec). S tem se tudi ustvari profil, ki ga Photoshop/Elements uporablja za sprotno prilagajanje barv.

1

Za zagotovitev ustreznega prikaza barv v Photoshopu pojdite v Edit > Color

Settings. V razdelku Color Management Policies nato izberite Preserve Embedded Profiles for RGB, CMYK and Gray in omogočite vse možnosti pod tem. O tem, katero barvno shemo naj nastavite, ter nastavitvah za Elements si lahko preberete v 2. stranskem stolpcu. Če se ob odpiranju posnetka pojavi opozorilo, da le-ta vsebuje drugačen profil, ga le potrdite z OK.

2

Kalibriranje tiskalnika je zahtevno in drago opravilo, zato bo nastavitev

ustreznega profila čisto dovolj. Na spletu so na voljo podjetja, ki to storitev ponujajo dokaj ugodno. Prenesti si morate le nekaj testnih preglednic, jih natisniti in vrniti. Nato boste po določenem času prejeli profil in navodila, kako ga namestiti. Za zanesljive rezultate morate uporabljati primerno črnilo in papir.

3

Ko tiskate v oknu Print izberite tiskalnik, velikost papirja in druge možnosti, nato pa

znotraj Color Management v spustnem meniju Color Handling izberite ‘Photoshop Manages Colors’ (ali drugo ustrezno). Spodaj izberite profil tiskalnika. Za predstavitev bo zadoščala možnost Relative Colorimetric. Slednjič pojdite na Printer Preferences/Properties in onemogočite možnost tiskalnikovega upravljanja barv.

4

Na ta način lahko zagotovite, da bodo barve na zaslonu prikazane tako, kot bodo tudi natisnjene

Odpri kot napredni objekt (ACR)

Imag

e co

urt

esy

colo

urc

on

fid

ence

.co

mIm

age

cou

rtes

y p

ure

pro

file

s.co

m

nasveti za uporabo plasti in učinkov plasti so ključ do kreativne kompozicije posnetkov in neuničujočega urejanja. pokazali vam bomo načine za učinkovitejšo in kreativnejšo osnovno uporabo plasti

Odkrijte hitrejše načine za ustvarjanje, urejanje, skrivanje in prikazovanje želenih plasti

Združite, razporedite in spremenite videz plasti ter interakcijo plasti z drugimi z neprepustnostjo

Prilagodite posnetke s pomočjo načinov zlivanja in stilov plasti

Hitreje kopirajte plasti in stile plasti, ter združujte plasti, ne da bi jih nepreklicno spojili

V tem poglavju ...

P redstavljajte si običajni kolaž z izrezanimi objekti, ki so vsak

na svojem ločenem papirju, položeni drug na drugega. Tako v osnovi delujejo plasti v Photoshopu in Elements. Če ustvarite sestavljen posnetek z izrezovanjem objektov iz različnih fotografij, ki jih prilepite na platno, se vsak del prilepi na svojo plast. Vsak objekt lahko pri tem prekriva druge ali je prekrit, vsi prazni deli plasti, na kateri leži, pa so lahko prozorni in se zato skoznje vidi spodnja plast. Razvrstitev plasti v skladu lahko spremenite s tem, da premaknete nek objekt nad drugega. Lahko pa tudi naredite nekaj, kar ne morete narediti s koščki papirja -

zmanjšate lahko neprepustnost vsebine plasti, s čimer postane prosojna do želene mere.

Neprepustnost in načini zlivanja plastiZnižanje neprepustnosti je med drugim, kot bomo videli v 4. poglavju, zelo uporabno za manj opazno zlitje retuširanih delov. Pri prilagoditvenih plasteh je znižanje neprepustnosti zelo učinkovit način za nadzor moči prilagoditve, ne da morali spreminjati zapletene nastavitve.

Zraven neprepustnosti lahko spreminjate tudi načine zlivanja plasti, kar spremeni način, kako se obnaša glede na plasti pod njo v

2. poglavje



Stran 32: Z načini zlivanja popravite napake ali natančneje zlijte popravke

Stran 36: Naredite izrez in z njim omejite učinek prilagoditvene plasti

Stran 38: Hkrati kopirajte izbor na plasti in prilagoditev plasti

Stran 27: Lažje združujte in urejajte plasti ter dodajajte maske v Elements

Stran 30: Uporabljajte neprepustnost in način zlivanja za učinkovanje med plastmi

Stran 26: Odkrijte boljše načine za ustvarjanje in urejanje plasti

skladu. Tako lahko namesto, da bi vsebina plasti prekrivala vse pod njo, vidite le svetle ali temne dele obeh, zgornja plast je lahko bolj kontrastna, barve na plasti se lahko spremenijo, itn. Te možnosti vas lahko sprva zmedejo, a pomagali vam bomo pri njihovi uporabi in pokazali, kako lahko z njimi naredite hitre prilagoditve in posnetke natančneje urejate.

Možnosti urejanjaNadaljnja prednost plasti je fleksibilnost urejanja, ki vam jo ponujajo. Večina ukazov, orodij in filtrov učinkuje le na trenutni plasti (ali aktivnem izboru), izjeme so le

obrezovanje, spreminjanje velikosti in resolucije, obračanje in poravnava posnetka z menijskimi ukazi ali orodjem Straighten. (Obračanje z Free Transform ali filtrom kot je Correct Camera Distortion v Elements ali Lens Correction v Photoshopu učinkuje le na plast.) Prilagoditvene plasti vam omogočajo določanje učinkov ali popravkov na ločeni plasti, ki so v ustreznem formatu (kot PSD, ne pa JPEG) ohranjeni v datoteki. S tem jih lahko kdajkoli ponovno urejate ali spreminjate, jih skrijete ali onemogočite, če si kasneje premislite. Vse to pa lahko naredite brez lepila na prstih!

2. poglavje


Hitrejši dostop do možnosti oknaČe v oknu Layers izberete Panel Options, lahko spremenite velikost ikon v le-tem oknu. To pa lahko naredite tudi hitreje. Najprej preverite, da je med ikono plasti Background in vrstico gumbov na dnu okna (spodnjem robu okna Elements 7 in starejših) na voljo prostor. Nato desno kliknite na ta prazen prostor, s čimer se pokaže meni z nastavitvami velikosti ikon. V Photoshopu (ne pa tudi v Elements) lahko tukaj spremenite tudi nastavitve Thumbnail Contents – se pravi, če ikone plasti prikazujejo celotno plast ali le njeno vsebino.

Plast lahko podvojite, če povlečete njeno ikono na gumb ‘Create new layer’,

Hitreje pa je, če kliknete na ikono plasti in pritisnete [Ctrl]/[Command]+J. Če ste izbrali nek objekt ali del posnetka, boste s to bližnjico na novo plast preslikali le vaš izbor. V 3. poglavju boste sicer spoznali, da je bolje, če objekte raje zamaskirate z masko.

1

Plast lahko podvojite tudi, če zadržite [Alt]/[Option] in njeno ikono povlečete v

sklad plasti znotraj okna Layers. Če želite na ta način podvojiti plast Background, jo boste morali najprej odkleniti – stranski stolpec na sosednji strani. Lahko pa tudi z orodjem Move in [Alt]/[Option] na posnetek povlečete vsebino plasti. Na ta način lahko hitro naredite več kopij plasti vrste Type ali Shape.

2

Če pri tem, ko kliknete na gumb ‘Create new layer’ v oknu Layers, da bi dodali

novo prazno plast, zadržite [Alt]/[Option] (ali pritisnete [Ctrl]/[Command]+[Shift] +N) se odpre pogovorno okno New Layer. V tem lahko plast poimenujete, spremenite način zlivanja ali jo zapolnite s črno, belo ali sivo, da lahko določite učinek, ki ga na prazno plast ne morete določiti.

3

Najpogostejši način za kreiranje zapolnjene plasti je dodajanje zrnatosti ali šuma na

ločeni plasti. To lahko naredite tako, da Mode določite na Overlay in spodaj omogočite možnost ‘Fill with Overlay-neutral color (50% gray)’. Nato izberite Filter > Noise > Add Noise, določite Distribution na Gaussian, odkljukajte okvirček Monochromatic, ter prilagodite Amount. Siva barva se s tem ne bo videla, le zrnatost.

4

Spoznajte najhitrejše načine za podvojitev plasti in obvladajte možnosti okna New Layer

Ustvarjanje in podvojitev plasti17

Položaj nove plastiKo ustvarite novo plast, se privzeto pojavi nad trenutno označeno plastjo. Če torej želite dodati novo plast v datoteki, ki že ima več plasti, najprej izberite plast nad katero želite, da se pojavi nova plast. Če želite dodati novo plast pod izbrano plastjo, zadržite [Ctrl]/[Command], ko kliknete na gumb ‘Create new layer’ v plasti Layers. Velja opomniti, da ne morete narediti nove plasti pod plastjo Background, če je pred tem ne odklenete – sosednja stran.



Skrivanje in prikazovanje plastiTako lahko hitreje spremenite prikaz plasti v večplastni datoteki

Z [Alt]/[Option] in klikom na katerokoli ikono očesa ob plasti lahko skrijete vse ostale plasti v datoteki. Z [Alt]/[Option] in klikom na isto ikono jih lahko kasneje ponovno prikažete.

19

Plast lahko skrijete ali prikažete z ikono očesa

zraven ikone plasti v oknu Layers. Če ste

ustvarili večplastni posnetek in želite trenutno

stanje primerjati z začetnim, verjetno ne

boste želeli vseh plasti skrivati posamezno.

Namesto tega pritisnite [Alt]/[Option] in

kliknite na ikono očesa ob plasti Background,

s čimer boste skrili vse ostale plasti. Če to

ponovite, se bodo vse plasti ponovno

prikazale. Če to želite narediti na dveh ali več

plasteh, jih lahko v Photoshopu najprej

izberete z [Ctrl]/[Command] in klikom ali

[Shift] in klikom na ikonah plasti, nakar

izberete v Layer > Hide Layers ali Show Layers,

ali desno kliknete na ikono očesa in izberete

Hide ali Show v vsebinskem meniju (levi klik

učinkuje le na tisto plast).

Razporejanje plastiZ bližnjicami hitreje premikajte plasti navzgor in navzdol v skladu

Plast BackgroundPreden lahko na plasti

uporabljate določena orodja in ukaze, jo morate odkleniti,

jo premakniti više v skladu plasti, premakniti plast pod

njo, ali s pomočjo maske narediti sestavljen posnetek.

Določena orodja se lahko tudi drugače obnašajo – orodje Eraser recimo na zaklenjeni plasti obarva

področja z barvo ozadja, na nezaklenjeni plasti pa jih

zbriše, da so prosojna. Plast Background odklenete tako, da preprosto dvokliknete na ikono plasti in z OK potrdite

okno New Layer.

oglati oklepaj, če dodate [Shift] se plast premakne na dno sklada (vendar nad plast Background, če je ta zaklenjena - stranski stolpec).

Če urejate kompozicijo in se hočete namesto na okno Layers osredotočiti na sam posnetek, lahko plasti premikate navzgor in navzdol (ali ‘naprej’ in ‘nazaj’) v skladu s pomočjo možnosti v podmeniju Layer > Arrange, kot pa z vlečenjem v oknu Layers. V Elements lahko do te možnosti dostopate tudi z desnim klikom na platno. Za premik plasti navzgor v skladu, zadržite [Ctrl]/[Command] in pritisnite desni oglati zaklepaj, če dodate [Shift], plast premaknete na vrh sklada. Za premik plasti navzdol v skladu zadržite [Ctrl]/[Command] in pritisnite levi

Plasti lahko v skladu premikate navzgor ali navzdol z možnostmi Arrange, splača pa se uporabljati bližnjice

18

2. poglavje


Zaklepanje plastiOkno Layers v Photoshopu ponuja štiri različne možnosti zaklepanja (Lock). Možnost ‘Lock position’ vam preprečuje slučajni premik plasti; ‘Lock image pixels’ vam preprečuje neposredno urejanje s čopiči, filtri ali prilagoditvami (vendar bodo prilagoditvene plasti še zmeraj vplivale na plast). Možnost ‘Lock transparent pixels’ pa vam preprečuje urejanje prosojnih delov plasti. Na voljo pa je tudi možnost ‘Lock all’, ki združuje vse te možnosti. V Elements so na voljo le možnosti Lock Transparent in Lock All.

Plast lahko hitreje izberete, če izberete orodje Tool in v naslovni vrstici

odkljukate možnost ‘Auto-Select Layer’. Če nato kliknete na določen objekt ali območje, se bo označila ustrezna plast. Ta funkcija je sicer zelo uporabna, vendar je lahko tudi moteča. Ko premikate plast, se lahko namreč samodejno izbere napačna plast. V tem primeru lahko po potrebi to možnost onemogočite.

1

Ko pri orodju Move omogočite možnost Auto Select, omogočite tudi možnost

‘Show Transform Controls’ (v Elements in različicah Photoshopa CS2 in starejših je to možnost ‘Show Bounding Box’). S tem boste lahko hitreje preverili, če se je izbrala prava plast, saj bo rob vsebine aktivne plasti nakazan z okvirjem.

2

Na ta način lahko hitreje izberete določeno plast ali plasti določenega tipa v večplastni datoteki

Izbiranje plasti20

Bližnjica za Auto-SelectV Photoshopu (ne pa tudi v Elements) lahko uporabite možnost Auto-Select Layer, ne da bi bilo izbrano orodje Move, ki smo ga omenili v 1. koraku. To naredite tako, da izberete katerokoli orodje razen orodja Hand, zadržite tipki [Ctrl]/[Command] in [Alt]/[Option] ter desno kliknete na objekt ali območje, ki ga želite. S tem boste v oknu Layers izbrali tisto plast. Na enak način lahko, če nimate izbranega orodja Move ali Hand, zadržite [Ctrl]/[Command] in desno kliknete ter tako dostopate do menija plasti, ki smo ga omenili v 3. koraku.

Če v Photoshopu ob izbranem orodju Move desno kliknete na platno, se

prikaže seznam plasti pod miškinim kazalcem (prikaže se tudi možnost Select Similar Layers – spodaj), na katerem označite plast in jo s tem izberite. To naredite tudi brez izbranega orodja Move (1. stranski stolpec). V Elements ista bližnjica odpre meni z možnostmi Arrange (stran 29).

3

Ko desno kliknete na plast v oknu Layers, lahko med menijskimi

možnostmi najdete tudi možnost Select Similar Layers. Če izberete to možnost, se bodo izbrale vse plasti iste vrste, kot je tista na katero ste kliknili - se pravi vse plasti s posnetki (razen plasti Background), prilagoditvene plasti, Type in Shape plasti.

4



Poravnava z »Load Files into Stack«Na ta način lahko v CS3 in novejših združujete in poravnate posnetke

Ročna poravnava plastiPokazali vam bomo, kako lahko poravnate plasti. Če

imate recimo 3 plasti, skrijte vrhnjo plast, izberite srednjo in zmanjšajte neprepustnost na 50%. Izberite orodje Move in s pomočjo smernih puščic

poravnajte srednjo plast s spodnjo plastjo. Povrnite

neprepustnost srednje plasti na 100%. Ponovno prikažite

vrhnjo plast, zmanjšajte njeno neprepustnost na 50%

in jo na enak način poravnajte s srednjo plastjo.

Povrnite neprepustnost na 100% in po potrebi dodajte

maske plasti.

datoteko, dodal vse posnetke na lastno plast in jih poravnal glede na vsebino. Nato lahko spremenite vrstni red plasti v skladu in po potrebi dodate maske plasti.

Photoshop CS3 in novejši v meniju Edit vsebujejo ukaz Auto-Align Layers. Uporabite ga tako, da z [Ctrl]/[Command] in klikom na ikone plasti izberete tiste, ki jih želite poravnati. Za starejše različice preverite stranski stolpec. Hitrejši način za združevanje in poravnavo posnetkov v datoteki je, da izberete File > Scripts > Load Files into Stack. Če so posnetki že odprti v oknu, izberite ‘Add Open Files’, ali jih poiščite. Omogočite možnost ‘Attempt to Automatically Align Source Images’, kliknite OK in Photoshop bo ustvaril novo

Ukaz Load Files into Stack command vam prihrani kopiranje, lepljenje in poravnavo večih plasti

21

Upravljanje plasti v ElementsTudi tako lahko združite, poravnate plasti in jim dodate maske

Zapolnitev maskeV Elements 8 in starejših

boste morali masko vsake plasti zapolniti z belo barvo,

da boste v celoti razkrili vsebino vseh plasti. S klikom

na ikono plasti posamezno izberite plasti in pojdite na

Edit > Fill Layer. Znotraj okna Fill v meniju Use izberite

White in kliknite OK, da se maska zapolni. Sedaj lahko maske ročno prilagajate in

po potrebi skrijete določene dele. Masko, ki je določena,

lahko tudi izbrišete s tem, da njeno ikono povlečete nad

ikono gumba za smeti.

22

Na ta način lahko v isti datoteki v Elements s plastmi združite več

posnetkov, jih poravnate in dodate maske. Pojdite na File > New > Photomerge Panorama in izberite ‘Add Open Files’, če so posnetki že odprti, če ne pa jih poiščite. Layout nastavite na Auto, v Elements 9 pa tudi onemogočite možnost ‘Blend Images’. Kliknite OK in tako razvrstite in poravnajte posnetke.

1

V Elements 9 lahko vsem plastem, razen spodnje, z gumbom ‘Add layer mask’ na

dnu okna Layers dodate masko. V starejših različicah ukaz Photomerge doda masko vsem plastem. Slednje vam sicer olajša delo, vendar tudi skuša zliti posnetke, s tem, da dele ene ali večih mask zapolni s črno barvo, česar ne želite – stranski stolpec.

2

2. poglavje


Neprepustnost in moč učinkovPrilagodite moč učinka prilagoditve ali filtra s prilagajanjem neprepustnosti plasti

BLIŽNJICE ZA NEPREPUSTNOST

Neprepustnost plasti lahko natančno določite

Kakor vrednosti v drugih pogovornih oknih, lahko tudi

vrednost neprepustnosti spremenite, če označite polje

Opacity in vtipkate vrednost, ali s pomočjo smernih puščic

navzgor in navzdol. Pri določanju neprepustnosti pa je

pogosto tako, da jo želite natančno določiti in hkrati videti

učinek na posnetku. Najboljša možnost za to je, da kliknete

na ‘Opacity’ in povlečete. Če medtem zadržite [Shift], se

vrednost spreminja v korakih po 10%. Boljši način je, da

zadržite [Alt]/[Option] in povlečete, s čimer se med

vlečenjem zmanjšuje intenzivnost spreminjanja vrednosti,

kar vam omogoči zelo natančne prilagoditve. Teh bližnjic pa

ne morete uporabiti, če uporabljate drsnik Opacity.

strategija, če z učinkom sprva malce pretiravate, nato pa primerno spremenite neprepustnost.

Moč učinka prilagoditvenih plasti ali filtra določenega na

podvojenih plasteh lahko zmanjšate z zmanjšanjem neprepustnosti prilagoditvene ali podvojene plasti. S tem lahko dobite nekoliko drugačen učinek, kot če bi zmanjšali vrednosti v pogovornem oknu filtra ali prilagoditve, je pa lahko precej lažje, če bi sicer morali prilagoditi več različnih nastavitev, ste pa zadovoljni z učinkom in bi ga radi le malo oslabili. Znižanje neprepustnosti plasti je pogosto lažje kot spreminjanje nastavitev učinka. Pogosto je dobra

Hitreje in lažje je, da neprepustnost določite tako, da kliknete in povlečete na ‘Opacity’ kot pa z drsnikom na desnem gumbu.

23

Opacity ali FillV oknu Layers v Photoshopu je pod poljem Opacity (neprepustnost) polje Fill (polnilo). Če zmanjšate vrednost Fill na slikovni plasti ali na prilagoditveni plasti, boste dosegli enak učinek, kot če bi za enako vrednost zmanjšali neprepustnost le-tega. Če ste plasti dodali stil (stran 36), pa drsniki delujejo nekoliko drugače. Če zmanjšate vrednost Fill, se bo zmanjšala neprepustnost vsebine plasti (polnila), ne pa tudi stila plasti. Če zmanjšate neprepustnost plasti, pa boste zmanjšali tako neprepustnost vsebine plasti kot tudi določenega stila.

Učinke lahko natančno prilagodite s spreminjanjem neprepustnosti prilagoditvene ali podvojene plasti – več v spodnjem okvirju.



Predogled načinov zlivanjaSpoznajte hitri način za predogled učinka načinov zlivanja

Če uporabljate Photoshop na PC-ju (ne na Mac-u) in imate miško s koleščkom, lahko izberete način zlivanja in se ob označenem polju premikate skozi seznam, da tako vidite predogled učinkov.

24

Sprememba načina zlivanja plasti vpliva na to,

kako se plast zlije s spodnjo plastjo. Imena

načinov zlivanja večinoma ne povedo, kakšen

učinek bodo ustvarili. Pogosto je zato

najbolje, da jih preizkusite in vidite učinek -

izberite ustrezno plast, zadržite [Shift] in

pritiskajte tipki + in –. Če imate pri tem

izbrano orodje, ki uporablja načine zlivanja

(kot je orodje Brush Tool ali katerokoli drugo z

menijem Mode (spodnji stranski stolpec),

boste s tem spremenili način zlivanja orodja

in ne plasti. Izberite torej orodje, ki jih ne

uporablja. Na PC-ju lahko takoj zatem, ko ste

v meniju izbrali način zlivanja, s pomočjo

smernih tipk (levo, desno, navzgor in navzdol)

takoj vidite predogled ostalih načinov. Pri tem

se prepričajte, da ni izbrano orodje Move.

Bližnjice za načine zlivanjaDoločite najbolj uporabne načine zlivanja hitreje s pomočjo bližnjic

Načini zlivanja orodijNačine zlivanja orodij bomo podrobneje obravnavali v 4.

poglavju. Načini zlivanja orodij, ki jih uporabljajo

orodja za risanje in retuširanje, ne zlijejo točk na trenutni plasti z isto ležečimi

točkami na spodnji plasti, pač pa s točkami na isti

plasti. Njihova velika prednost je v tem, da lahko

na eni sami plasti uporabite več različnih načinov

zlivanja medtem, ko načini zlivanja plasti vplivajo na

celotno plast.

način zlivanja pritisnite N. Na naslednji strani bomo natančneje pogledali, kako lahko z načini zlivanja izboljšate vaš posnetek.

Če načine zlivanja zelo pogosto uporabljate in veste, katerega potrebujete, da dosežete določen učinek, ga lahko hitro določite, če ob izbrani plasti zadržite [Alt]/[Option]+[Shift] in pritisnete ustrezno bližnjico. Pri tem seveda poskrbite, da ne bo označeno orodje za risanje. Velja si zapomniti najbolj uporabne bližnjice načinov zlivanja za prilagajanje osvetlitve, barv in kontrasta posnetka, ki so: G za Lighten, K za Darken, O za Overlay, F za Soft Light, M za Multiply, C za Color, T za Saturation, Y za Luminosity, U za Hue. Za običajni

Velja si zapomniti bližnjice za načine zlivanja, s katerimi lahko prilagodimo tonaliteto in barve. Več o tem na naslednji strani.

25

2. poglavje


Takojšno prilagoditev lahko naredite, tako da podvojite plast posnetka s

povlečenjem na gumb ‘New layer’, spremenite način zlivanja podvojene plasti in ga natančno določite z neprepustnostjo. Če bi radi znižali velikost datoteke, lahko dodate prilagoditveno plast (recimo Levels), ki ne določi takojšnjega učinka, ne spreminjate nastavitev in potrdite z OK, nato pa uporabite enak postopek za način zlivanja.

1

Način Multiply potemni posnetek, ne da bi pri tem vplival na bele točke. Na ta

način lahko hitro izboljšate posnetek, ki je zaradi premočne svetlobe nejasen, ali pa sprano nebo. Pri slednjem morate paziti, da ne boste preveč potemnili ospredja, čemur se lahko izognete s pomočjo maske - več o tem v stranskem stolpcu.

2

Način Screen je nasprotje učinka Multiply, saj osvetli vse točke razen

črnih, s čimer ohrani udarnost posnetka. Z uporabo tega načina lahko s tem, da osvetlite senčne dele, ustvarite učinek HDR. Pri tem morate ponovno s pomočjo maske izločiti dele, ki jih ne želite osvetliti, kot je recimo nebo na tem posnetku.

3

Način Overlay poviša kontrast (in tonaliteto) s tem, da potemni senčne in osvetli svetle dele. Na ta način lahko

dodate udarnost posnetkom kot je tale, učinek pa je lahko včasih malo pretiran, kar lahko porapvite z znižanjem neprepustnosti. Način Soft Light ima podoben, vendar šibkejši učinek. Ostali načini ‘Light’ različno vplivajo na kontrast, učinek pa je odvisen od tonalitete posnetka.

4

Popravki tonalitete z zlivanjem26

Maskiranje učinkovVelika prednosti uporabe nespremenjenih prilagoditvenih plasti, namesto podvojenih, je v tem, da lahko učinek prilagodite ne samo s spreminjanjem prosojnosti, pač pa tudi z masko prilagoditvene plasti. Masko plasti izberite s klikom na njeno ikono, ter uporabite črn ali siv čopič, da selektivno odstranite učinek. Osvetlitev z načinom Screen v 3. koraku je recimo preveč sprala nebo na posnetku in zato smo na tem delu s črnim čopičem odstranili učinek s sivim pa ga omilili (temnejša kot je siva, bolj se omili učinek).

Natančno določanje neprepustnostiČe posnetek svetlite z načinom Screen ali temnite z Multiply, lahko z neprepustnostjo plasti zelo natančno določite učinek. Neprepustnost v vrednosti 38% ima enak učinek kot prilagoditev osvetljenosti za celoten korak f-stop, 19% je enako polovici koraka, 12.67% tretjini, 76% dvema, itn. Če ste vajeni fotografske terminologije, lahko na ta način natančno poustvarite učinek natančnih nastavitev v fotoaparatu.

Osvetlite, potemnite ali prilagodite kontrast posnetka s temi neuničujočimi načini zlivanja



Popravki tonalitete z zlivanjem Nevtralno višanje kontrasta Spoznajte, kako lahko povišate kontrast, ne da bi vplivali na tonaliteto

Kontrast in tonalitetaPovečanje intenzivnosti barv

preko višanja kontrasta ni enako kot pri višanju

nasičenosti barv, čeprav sta lahko učinka na videz

podobna. Pri višanju kontrasta barve postanejo

temnejše ali svetlejše, večanje intenzivnosti barv

pa viša CMYK vrednosti barv proti ‘čistih’barvam (rdeča,

rumena, cyan, itd.).

27

Kontrast in tonaliteta barv sta povezana (stranski stolpec) in, če

zvišate kontrast posnetka, se bo tudi povišala intenzivnost barv, kar morebiti ne želite. Na tem posnetku smo dodali prilagoditveno plast Levels, drsnik Black Point input premaknili na 30, drsnik White Point input na 220 ter s tem precej povišali kontrast posnetka.

1

S tem se je tudi povišala intenzivnost barv, še posebej zelenih. Nato smo

način zlivanja plasti iz Normal spremenili v Luminosity in učinek preverili s tem, da smo izklopili in ponovno vklopili vidnost plasti. Na ta način smo povišali kontrast, tonaliteta barv pa je ostala nespremenjena. Spodaj vam bomo pokazali ravno obratni postopek.

2

Nevtralno višanje tonaliteteKaj pa, če želite povišati tonaliteto, ne da bi vplivali na kontrast?

OmejitveVsekakor velja, da ne boste

mogli izbrati načina Luminosity in s tem popraviti

kontrast, če boste tonsko prilagoditev, ki je povzročila

spremembo intenzivnosti barv, določili s pomočjo

načina zlivanja. Način Luminosity je najprimernejši

za relativno majhne spremembe tonalitete, pri

večjih je bolje, da dodate prilagoditveno plast Hue/

Saturation in kontrast popravite s pomočjo drsnika

Saturation.

želite, da prilagoditvena plast vpliva le na tonaliteto barv in ne tudi na njihovo osvetljenost, način zlivanja plasti spremenite v Color.

Ta posnetek je imel modri pridih, kar smo popravili s pomočjo kapalke Gray Point v Levels. Dodali smo prilagoditveno plast Levels, izbrali srednjo kapalko in kliknili na siv zid v zgornjem levem kotu posnetka, s čimer smo odstranili pridih. Preden boste dobili ustrezen rezultat boste sicer najbrž morali poskusiti z različnimi vzorci. Plast Levels je tonska prilagoditev, ki vpliva tudi na osvetljenost točk – to sicer ni opazno, če pa spremenite način zlivanja plasti Levels v Color, boste opazili spremembo osvetljenosti. Razlika je sicer lahko komaj opazna, če pa

Sprememba načina zlivanja iz Normal (levo) v Color potemni ozadje in močneje osvetljene dele nevestine obleke in kože

28

2. poglavje


Uporaba stilov plastiTonaliteto in kontrast posnetka lahko povišate tudi z dvema stiloma plasti v Photoshopu

Določanje nastavitev stila plasti

Dosežite različne učinke z barvnimi načini in načini zlivanja

Ta posnetek, ki smo ga odprli v Photoshopu, ima prenizek

kontrast in intenzivnost barv, ter je nekoliko podosvetljen,

kar smo popravili s stilom plasti. Podvojili smo plast

Background, v oknu Layers s pomočjo gumba ‘fx’ odprli meni

Style in izbrali Gradient Overlay. V razdelku Gradient

pogovornega okna Layer Style smo Blend Mode nastavili na

Color Dodge in Opacity na 40%. Nato smo kliknili na polje

Gradient, s tem odprli Gradient Editor in nastavili barvni

prehod iz rumene v modro (lahko bi tudi iz modre v rumeno

in v oknu Layer Style izbrali Reverse). Posnetku smo tako

določili barve barvnega prehoda, osvetlili barvne tone s

pomočjo vrednosti osvetlitve in tako povišali kontrast.

stila. Z uporabo različnih načinov in barv lahko tako ustvarite veliko različnih učinkov.

Večina stilov plasti, kot so sijaji, sence, ipd., je v osnovi

namenjenih za dodajanje učinkov tekstovnim in grafičnim elementom in zato niso ravno uporabni za urejanje posnetkov. Dva stila v Photoshopu (Gradient Overlay in Color Overlay) pa lahko uporabimo za povišanje tonalitete in kontrasta posnetka. Ta delujeta drugače kot plasti Solid Color ali Gradient Fill, saj lahko spremenite moč osvetlitve, potemnitve ali učinka višanja kontrasta načina zlivanja stila ločeno od neprepustnosti splošnega

Stil smo določili kot je prikazano. Stil Color Overlay deluje na enak način, vendar uporablja enotno barvo in ne barvnega prehoda.

29

Učinki v ElementsV Elements učinka Gradient Overlay ne morete poustvariti, ker ne morete ločeno od neprepustnosti barvnega prehoda prilagoditi neprepustnosti načina zlivanja plasti. Poustvarite pa lahko učinek Color Overlay, ki je omenjen v spodnjem okvirju. V ta namen podvojite plast Background in pojdite na Edit > Fill. Izberite Color, nato način zlivanja (enega izmed osvetlitvenih, potemnitvenih ali način za povišanje kontrasta) ter potrdite z OK. Šele s tem boste tudi videli vpliv učinka, zaradi česar ga boste mogoče morali razveljaviti in poskusiti z drugačnimi nastavitvami.

Tonaliteto in kontrast smo na tem posnetku povišali z stilom plasti Gradient Overlay. Več o tem si poglejte v spodnjem okvirju.



Na tem posnetku smo hoteli zliti luno z ozadjem, tako, da bi bila pred nebom,

ampak za vejami. Masko plasti bi bilo zamudno in težavno narediti, načini zlivanja pa nam v tem primeru sploh ne koristijo. Rešitev je v drsnikih Blend If v pogovornem oknu Blending Options znotraj Photoshopa - 1. stranski stolpec.

1

Z dvojnim klikom na plast s posnetkom lune smo odprli pogovorno okno Layer

Style ter izbrali okno Blend If. Spustni meni Blend If smo pustili na Gray, ter povlekli levi (senčni) jeziček drsnika This Layer rahlo v desno, s čimer je takoj izginilo črno ozadje na posnetku lune, ker je bilo temnejše od praktično vseh vej na spodnji plasti.

2

Drsnik smo še nadalje povlekli v desno do vrednosti 80, s čimer so se prikazali

prvi deli vej, nato pa ga rahlo povlekli nazaj. Zadržali smo [Alt]/[Option] in s tem razdelili drsnik, povlekli desno polovico drsnika rahlo v desno na vrednost 120, dokler se ponovno niso začeli prikazovati deli vej, nato pa spet rahlo povlekli nazaj.

3

Nato smo levi, senčni jeziček drsnika Underlying Layer vlekli v desno, dokler

se veje niso prikazale pred luno. Zadržali smo [Alt]/[Option] in kot že prej razdelili drsnik, ter obe polovici ločeno premikali dokler nismo dobili želenega učinka. Primerna nastavitev je bila 75 za levo polovico in 145 za desno polovico.

4

Drsniki Blend If30

Kako delujejoDrsniki Blend If so na videz precej zahtevni, vendar so , ko razumete kako delujejo, zelo enostavni in uporabni.

Na osnovi tonskih vrednosti lahko z njimi določite, kako se točke na trenutni plasti z tistimi na spodnji plasti. Ko

premaknete enega izmed drsnikov, se skrijejo ali

razkrijejo senčne ali osvetljene točke. Obseg

zajetih točk (prikazane so z izpisano vrednostjo pri

aktivnem drsniku) se veča z večanjem vrednosti drsnikov.

Lažje je kot je slišati, preizkusite jih in se jih boste

hitro naučili uporabljati.

Zaključni popravkiNa koncu smo še natančno

prilagodili učinek zlivanja in rahlo zameglili luno, da se je skoznjo videl odtenek barve neba. V meniju Blend If smo izbrali kanal Blue in povlekli levi drsnik Underlying Layer navznoter, izbrali kanal Red

in povlekli desni drsnik Underlying Layer navznoter

(kot prej smo v obeh primerih razdelili drsnik). V tem

primeru bi lahko tudi nekoliko zmanjšali

neprepustnost plasti z luno.Luna je imela precej oster

rob, ki smo ga rahlo zameglili s tem, da smo plasti dodali masko, približali pogled in preko robu risali z majhnih

sivim čopičem.

Drsniki Blend If vam omogočajo učinke, ki bi jih drugače zelo težko ustvarili

2. poglavje


Maska izreza31

Skupina ali maska?Spodaj smo opisali, da smo ustvarili povezan izrez, ukaz, ki smo ga uporabili pa je ‘Create Clipping Mask’. Pri povezavi plasti vsebina spodnje (‘osnovne’) plasti razkriva vsebino plasti nad njo (ali učinka v primeru prilagoditvenih plasti), prosojni deli osnovne plasti pa skrijejo dele zgornjih plasti. Učinek vpliva na katerokoli vsebino plasti, tudi na oblike in besedilo. Če želite, da se posnetek prikaže le v besedilu, odklenite plast Background, pod njo dodajte plast Type, pod slednjo pa plast zapolnjeno z belo barvo, ter naredite izrez posnetka in besedila.

Spoznajte, kako lahko učinek prilagoditvene plasti omejite le na določeno plast

USTVARJANJE IZREZA

Omejite učinek prilagoditvene plasti z enim samim klikom

Če hočete omejiti učinek prilagoditvene plasti na plast

neposredno pod to plastjo v skladu, zadržite [Alt]/[Option]-in

v oknu Layers kliknite na črto med obema plastema. To lahko

storite tudi tako, da kliknete na ikono prilagoditvene plasti in

izberete Layer > Create Clipping Mask. Ikona prilagoditvene

plasti se s tem vboči, puščica pa kaže na plast, s katero je

združena. Razdružite jih tako, da ponovno zadržite [Alt]/

[Option] in kliknete črto med njima. Dodate lahko še več

plasti, vendar le sosednje plasti. Če jih hočete premikati

skupaj, jih morate tudi povezati. To naredite tako, da kliknete

ikono prve plasti, zadržite [Ctrl]/[Command] in kliknete

drugo, nato pa v oknu Layers kliknete gumb ‘Link layers’.

da se bo le-ta zlil z novim ozadjem. Pokazali vam bomo način, kako lahko to storite.

Privzeto prilagoditvena plast učinkuje na vse spodnje plasti v

skladu. Večinoma boste to tudi želeli, saj lahko z eno samo prilagoditvijo ustvarite učinek, ki učinkuje na vso vidno vsebino, ne glede na to, kakšno prilagoditev lahko vsebuje ali kako smo jih maskirali. Včasih pa učinka določene prilagoditve ne boste želeli omejiti le z masko plasti na določeno območje, pač pa na določeno plast ali več plasti, kot na primer za prilagoditev tonalitete v kompozicijo prilepljenega objekta,

To dekle smo izrezali iz poletnega posnetka in prilepili v tega. Topli barvni navdih moramo odstraniti, ne da bi vplivali na druge dele.

Plast Brightness/Contrast ne učinkuje na plast z dekletom, ker je plast višje, plast Photo Filter pa učinkuje le nanjo.



Stisnjena kopija plasti32

O ukazu Stamp VisibleBližnjica za ukaz Stamp

Visible (podvojena kopija plasti) je [Ctrl]+

[Alt]+[Shift]+E ([Command] +[Option]+[Shift]+E na

Mac-u). V bistvu je nekakšen posnetek trenutnega stanja

dokumenta in, če boste spreminjali katerokoli

vsebovano plast, boste morali ponovno narediti

stisnjeno kopijo plasti in vse spremembe, ter ponovno

narediti stisnjeno kopijo plasti in vse popravke, ki ste

jih naredili prvotno. stamped layer won’t

‘update’ to incorporate edits made to component layers

after it was created.

Določen učinek lahko na večih plasteh določite le tako, da naredite stisnjeno kopijo plasti

USTVARITE STISNJENO KOPIJO PLASTI

Uporabite neuničujočo alternativo in pustite možnosti urejanja odprte

Ne združujte plasti (Merge) ali sploščite (Flatten) posnetka in si

s tem uporabnim načinom pustite odprte možnosti urejanja.

Skrijte neželene plasti, kliknite na ikono najvišje (vidne) plasti v

skladu in jo tako izberite, zadržite [Alt]/[Option], odprite meni

okna Layers s klikom na ikono mini menija na desni strani

naslovne vrstice, ter izberite Merge Visible. Prepričajte se, da

držite [Alt]/[Option], saj ukaz, ki ga uporabite ni Merge Visible,

pač pa Stamp Visible, kar lahko sicer razberete le v zgodovini

akcij. S tem se bo na vrhu sklada ustvarila nova plast, v kateri

bodo združene vse vidne plasti, ne da bi jih hkrati izbrisali kot

pri ukazu Merge, s čimer jih lahko tudi naknadno prilagajate,

vendar pa v tem primeru preverite stranski stolpec.

Če želite neuničujoče določiti filtre (tudi Smart), Adjust Color Curves, Shadows/Highlights ali številne druge ukaze, jih morate določiti na podvojeni kopiji plasti, ali izbrati del posnetka, ki ga želite urediti, in ga z [Ctrl]/[Command]+J preslikati na novo plast. Vendar pa ta kopija plasti ne bo vključevala popravkov, ki ste jih naredili s prilagoditvenimi plastmi, če jih ne boste združili (Merge) v eno samo plast ali jih sploščili (Flatten), kar v obeh primerih pomeni, da plasti kasneje ne boste mogli več ločiti.

Vseh popravkov in ukazov ne morete določiti kot

prilagoditveno plast – v Photoshopu Curves recimo lahko, Adjust Color Curves v Elements pa ne, v nobenem pa Shadows/Highlights. Funkcija Smart Filters v CS3 in novejših (stran 20) vam omogoča določitev ostrenja, zameglitve ali drugih učinkov enako kot z uporabo prilagoditvenih plasti, vendar mora biti spodnja plast pod Smart Object sestavljena iz točk. Še vedno pa ne morete dodati izostritvene plasti na vrhu sklada prilagoditvenih plasti.

Ustvarite stisnjeno kopijo plasti, kateri lahko določate filtre ali popravke, ki jih ne morete določiti kot prilagoditvene plasti ali na le-te

2. poglavje


Kopiranje lastnosti plasti

Več možnosti za združevanje plasti

Načine zlivanja in druge nastavitve lahko hitro kopirate med plastmi

Pokazali vam bomo nadaljnje možnosti za večplastne datoteke

Združevanje plastiPri plasteh, ki jih boste združili v 2. koraku v napredni objekt, ni nujno, da so skupaj v skladu. Plasti lahko izberete tako, da najprej kliknete prvo, nato pa nadaljne izbirate z [Ctrl]/[Command] in klikom nanje (z [Shift] in klikom boste označili tudi vse vmesne plasti). Velja opomniti, da ta ukaz združuje plasti. Če ne želite izgubiti možnosti ločenega urejanja teh plasti, naredite kopijo stisnjene plasti (stran 39) in jo kot običajno spremenite v Smart Object.

Način v ElementsStili plasti v Elements delujejo nekoliko drugače, saj jih ne morete kopirati z [Alt]/[Option] in vlečenjem. Lahko pa desno kliknete na ime plasti (ne ikono ‘fx’) in izberete Copy Layer Style ter s tem kopirate vse določene stile plasti (tudi način zlivanja in neprepustnost), nato pa desno kliknete na ime ciljne plasti in izberete Paste Layer Style. Nato lahko spremenite neprepustnost te plasti ali dvokliknete na ikono ‘fx’ in odstranite ali spremenite neželene učinke.

34

33

Če želite kopirati območje, ki je na dveh ali večih plasteh (kot je recimo posnetek

z učinkom na prilagoditveni plasti), skrijte neželene plasti, naredite izbor, ter pojdite na Edit > Copy Merged ali pritisnite [Ctrl]/[Command]+[Shift]+C. Združen kopiran izbor lahko na običajne načine kopirate v isto ali katerokoli drugo datoteko. Prvotne plasti na tak način ne bodo združene.

1

Če želite plasti hitro določiti enak način zlivanja in/ali neprepustnosti kot na

drugi plasti, ali želite stil plasti kopirati med plastmi, v oknu Layers kliknite na ime osnovne plasti Name, desno kliknite nanjo in izberite Copy Layer Style. Sedaj kliknite na ime druge plasti, desno kliknite nanjo in izberite Paste Layer Style.

1

V Photoshopu lahko dve ali več plasti v enem koraku združite v napredne

objekte, ki smo jih sicer obravnavali v 1. poglavju. Izberite plasti, desno kliknite na eno izmed plasti in izberite Convert to Smart Object, ali pojdite na Layer > Smart Objects > Convert to Smart Object. Upoštevajte pa, da s tem trajno združite te plasti - več o tem si poglejte v stranskem stolpcu.

2

V Photoshopu lahko stile med plastmi povlečete in spustite. Izberite orodje

Horizontal Type, kliknite na posnetek in vtipkajte besedilo, nato pa s pomočjo gumba v oknu Layers določite stil. Naredite drugo tekstovno plast, zadržite [Alt]/[Option] in skopirajte stil, tako da ga povlečete iz prve na novo plast, ali zadržite [Alt]/[Option] in povlecite ikono ‘fx’, da kopirate vse stile plasti.

2



Kopiranje plasti med datotekami Vlečenje in spuščanje plasti je hitrejše kot kopiranje in lepljenje

Za enostaven HDR učinek povlečite in spustite en posnetek scene na drugega, nato pa bolj osvetljene dele vsakega razkrijte z maskami. Če slikate brez stativa, boste mogoče morali poravnati posnetka – stran 31.

35

Če hočete združiti dva posnetka, lahko

izberete Select All na prvem, kopirate in na

drugem prilepite. Hitrejši način je, da odprete

obe datoteki (ne v zavihkih) in preko ikone

plasti preprosto povlečete plast Background

prvega posnetka na drugega. V ciljni datoteki

se bo posnetek tako pojavil kot nova plast.

Enako lahko naredite s katerokoli plastjo. Če

imata posnetka (ali plasti) enako dimenzijo,

se bosta poravnala, drugače pa lahko med

vlečenjem zadržite [Shift], da se bosta

poravnala glede na središče. Posnetek lahko

na drugega premaknete tudi z orodjem

Move in ju poravnate s [Shift]. To deluje tudi,

če je plast Background zaklenjena, pri

večplastnih datotekah pa preverite, da

vlečete pravo plast.

Odpiranje kopije z združenimi plastmiPrihranite čas z odpiranjem kopije PSD datoteke z združenimi plastmi

Shranjevanje PSD datotek

Večplastno datoteko je vedno bolje shraniti kot PSD dokument, če bi jo morebiti kasneje še radi spreminjali. Če boste posnetek shranili

kot JPEG, bodo vse plasti stisnjene na eno samo plast

Background, s čimer ne boste mogli ločeno urejati plasti ali

spreminjati nastavitve prilagoditvenih plasti. Tudi

TIFF datoteke sicer podpirajo plasti, vendar lahko ob veliko plasteh postanejo zelo velike,

tako da so PSD datoteke boljša možnost.

preden boste kliknili na meni File, ker se bo drugače meni zaprl, če boste te tipke pritisnili medtem, ko je odprt.

Če ste shranili PSD datoteko, ki vsebuje veliko plasti in bi radi samo pogledali posnetek v njej, ne da bi spreminjali plasti, ne rabite čakati, da se naložijo vse plasti. Pojdite na File > Open in poiščite posnetek, nato zadržite [Alt]/[Option]+[Shift], ko kliknete gumb Open.Pogovorno okno, ki se pojavi, potrdite z OK in precej hitreje se bo odprla stisnjena različica datoteke. Pri tem se izvorna PSD datoteka ne bo spremenila. Ta možnost deluje tudi pri ukazu File > Open Recent. Če uporabljate PC (ne Mac) bodite le pozorni, da boste zadržali [Alt]/[Option]+ [Shift]

Če želite hiter vpogled v večplastno datoteko (ali le shraniti JPEG različico), lahko s to bližnjico odprete stisnjeno kopijo datoteke.

36

ključni nasveti za izbore in maskiranjespoznali boste kako bolje uporabljati izbore in maske, ko boste želeli narediti sestavljen posnetek, lokalne popravke, natančen izrez ali komaj opazno zlivanje

Spoznajte, kako lahko naredite natačnejše izbore ali jih prilagodite, da dobite želen rezultat

Odkrijte, kako izbrati objekte z zahtevnimi, podrobnimi robovi

Odkrijte prednosti uporabe mask in se priučite raznoraznih tehnik za prilagajanje le-teh

Zlijte dva posnetka s pomočjo maske osvetlite v visoko kontrastno sceno

V tem poglavju ...

Če je na posnetku prisotna enotna težava, kot je recimo barvni

nadih ali podosvetljenost, jo je lahko odpraviti s popravkom na celotnem posnetku. Velikokrat pa so moteči elementi le na manjših delih. Na fotografiji, ki je bila posneta na zelo svetel dan, so lahko recimo najgloblje sence preveč temne, ostali deli posnetka pa so pravilno osvetljeni. Če boste želeli rešiti podrobnosti le v senčnih delih, boste morali omejiti učinek popravkov. Nekatera orodja, kot sta recimo Curves ali Shadows/Highlights, lahko ciljajo le na določene tone. Druga, kot so Dodge in Burn, ki sta na osnovi čopičev, vam omogočajo ‘risanje’ popravkov, kjer

jih želite – več o čopičih si poglejte v 4. poglavju. Velikokrat pa boste hoteli omejiti učinek, filter ali prilagoditev, ki ne more biti omejen na nobenega izmed teh načinov, takrat boste morali uporabiti izbore. Izbori so tudi nujno potrebni, ko želite objekt izrezati iz posnetka in ga prilepiti drugam.

Možnosti za izborPhotoshop in Elements ponujata širok nabor orodij za izbor. Okrog objektov ali območja lahko tako narišete obrez ali uporabite razna napredna orodja, ki so lahko zelo učinkovita pri samodejni zaznavi robov objekta. Znotraj Photoshopa lahko v načinu Quick Mask izbor

3. poglavje



Stran 52: Uporabljajte maskiranje in ne brisanje, tudi v Elements 8 ali starejših

Stran 54: Širok nabor možnosti za neopazno zlivanje z natančno masko

Stran 60: Maska osvetlitve skrije ali razkrije dele glede na njiovo osvetlitev

Stran 46: Načini za prilagajanje, spreminjanje in premikanje izbora

Stran 50: Izbor subjektov z zapletenimi robovi, kot so štrenasti lasje

Stran 44: Bližnjice in načini za izbor točno želenega objekta ali dela

naredite s čopiči, znotraj Elements pa z čopičem Selection. Izbor lahko naredite tudi na osnovi barve (če recimo želite izbrati rdeč plašč (ali rdeče objekte na posnetku) in povišati intenzivnost rdeče ali jo spremeniti v modro).

Ko naredite osnovni izbor, ga lahko spremenite, mu dodate ali odvzamete dele, itd. Zamenjate lahko tudi orodje za izbor in ga z uporabo najprimernejšega orodja za posamezni del izbora postopoma sestavljate.

Maskirajte, ne brišiteČe pred dodajanjem prilagoditvene plasti aktivirate izbor, bo učinek vplival le nanj. To je prikazano z

masko, ki je avtomatično ustvarjena. Beli deli maske predstavljajo izbrane, črni neizbrane, sivi pa delno izbrane dele.

Maske lahko postopoma direktno urejate na več načinov, od čopičev do postopnih barvnih prehodov iz črne v belo, s čimer lahko učinek postopoma zlijete med izbranimi in neizbranimi deli. Praviloma je bolje, če objekte maskirate, kot pa da jih brišete, saj lahko bolje ocenite rob obrezanega objekta, če še vidite ozadje. Tehnike kot je maska osvetljenosti pa vam tudi omogočajo naprednejše in komaj opazne učinke, ki jih ne morete ustvariti na noben drug način.

3. poglavje


Kvadratni in krožni izboriZ orodji Marquee lahko narišete popoln kvadrat ali krog

Samo za nove izboreTe bližnjice veljajo le v načinu ‘New selection’, ko narišete oznako, se orodni način ustrezno spremeni v ‘Add to Selection’ ali ‘Subtract from Selection’ (sosednja stran). Če želite narisati še več pravilnih sklenjenih oblik, morate znotraj Photoshopa v meniju Style izbrati ‘Fixed Aspect Ratio’ ali ‘Fixed Ratio’ v meniju Mode znotraj Elements.

37

Ko rišete izbor z orodji Rectangular ali Elliptical Marquee, lahko zadržite

tipko [Shift] in s tem obdržite razmerje oznake, s čimer orodje ustrezno izriše popolni kvadrat ali popolni krog. Pri urejanju fotografij boste pogosto potrebovali popolni krog, včasih pa tudi popolni krog, le-tega pa je lahko težko pravilno narisati.

1

Če pri risanju zadržite tipko [Alt]/[Option], lahko oznako narišete iz

središčne in ne kotne točke. Če torej dokaj natančno veste, kje je središče objekta, lahko s tem, da zadržite [Alt]/[Option] in [Shift], popolni okrogli objekt precej bolj natančno označite in nato izrežete.

2

Obrnjen izborVčasih je lažje narediti izbor dela, ki ga ne želite

Obračanje izborov, posnetkov in maskKo obračate izbor, ne pozabite pritisniti tipke [Shift]. Če pritisnete le [Ctrl]/[Command]+I, boste obrnili barve na posnetku ali plasti in s tem ustvarili učinek ‘negativa’. Če raje delate z masko kot pa izborom, pa boste želeli obrniti njene barve, da s tem črni (maskirani) deli postanejo beli (nemaskirani) ali obratno in boste pritisnili le [Ctrl]/[Command]+I. Več o maskah si lahko preberete na strani 50.

tudi na osnovi izbora naredite masko plasti in nato obrnete samo masko (stranski stolpec).

Včasih boste ugotovili, da je lažje narediti izbor dela posnetka, ki ga ne želite prilagoditi ali izrezati, kot pa tistega, ki ga želite izbrati. V tem primeru lahko to tudi naredite in nato z Select > Inverse ali z [Ctrl]/[Command]+[Shift]+I obrnete izbor. S tem se trenutni izbor zamenja z celotnim predhodno neizbranim delom posnetka. Če recimo želite na pokrajinskem posnetku izbrati razgibano ospredje na enotnem modrem nebu, je precej lažje z orodjem Magic Wand izbrati nebo in nato obrniti izbor, kot pa narediti izbor samega ospredja. Lahko pa

Nebo smo na tem posnetku izbrali z le nekaj kliki z orodjem Magic Wand. Natančen izbor pokrajine bi nam vzel precej več časa.

38



Menjava med orodji LassoMenjajte orodja med izborom, ne da bi uporabili orodjarno

Brisanje točkČe med izborom robu pri uporabi orodja Magnetic Lasso napačno postavite

sidrno točko, ali z orodjem Polygonal Lasso nepravilno

narišete del, ne rabite opustiti celotnega izbora. Le

pritisnite [Delete] in s tem izbrišite zadnjo sidrno točko

ali zadnji del, ki ste ga narisali (če jo pritisnete večkrat zaporedoma se

izbrišejo zaporedne točke ali deli), nato pa nadaljujte iz

zadnje pravilno postavljene sidrne točke.

in vlečete. Tudi pri uporabi orodja Magnetic Lasso lahko z [Alt]/[Option] preklopite na drugo orodje Lasso – stranski stolpec.

Med uporabo orodja Lasso, lahko za izbor ravnega robu izberete orodje Polygonal Lasso. Zadržite [Alt]/[Option] in spustite miškin gumb in, ko boste kliknili se bo izrisala ravna črta kot pri orodju Polygonal Lasso (prepričajte se, da držite [Alt]/[Option] preden spustite miškin gumb, saj boste drugače zaprli izbor). Na orodje Lasso se vrnete tako, da razdržite miškin gumb, spustite [Alt]/[Option] in nadaljujete z vlečenjem. Ko uporabljate orodje Polygonal Lasso, lahko prav tako preklopite na orodje Lasso, če zadržite [Alt]/[Option] ter kliknete

Uporabljate Magnetic Lasso? Zadržite [Alt]/[Option] in kliknite za Polygonal Lasso, ali zadržite ter kliknite in povlecite za orodje Lasso

40

Bližnjice za način SelectionOmogočite Add, Subtract in Intersect s pomočjo bližnjic

Način, kako izbor vpliva na predhodnega, raje spreminjajte z bližnjicami kot z gumbi v vrstici možnosti orodja. Tukaj smo obok označili tako, da smo elipsast obris dodali pravokotnemu.

39

Ko je izbrano katerokoli orodje za izbor,

boste na levi strani vrstice z možnostmi

orodja opazili štiri gumbe, ki določajo kako

se orodje obnaša. Privzeto se ob vsakem

risanju naredil nov izbor (vsak predhodni

izbor se razveljavi), lahko pa še izbirate med

dodajanjem k trenutnemu izboru, brisanju,

ali izborom le tistega dela, kjer se dva izbora

sekata. Velja opomniti, da je orodje Quick

Selection privzeto nastavljeno na način ‘Add’,

načina ‘Intersect’ pa nima. Če boste želeli

narediti zapleten izbor, boste te načine raje

hitreje izbirali z bližnjicami. Izbor lahko

trenutnemu dodate, če zadržite [Shift]

medtem, ko ga rišete, z [Alt]/[Option]

zbrišete, z [Shift]+[Alt]/[Option] pa sekate s

trenutnim izborom.

3. poglavje


Skrijte črtkano mejno črto

Premaknite mejno črto

Skrijte črtkano črto izbora, tako da izbor ostane aktiven

Mejne črte ne premikajte z orodjem Move

Ne pozabite odbrati izbor Če ste prekinjeno mejno črto skrili z I[Ctrl]/[Command]+H, lahko zlahka pozabite, da je izbor še vedno aktiven. Če boste želeli narediti neko operacijo in ne bo zanjo pričakovanega rezultata, bo to najpogosteje zato, ker je nekje še vedno aktiven izbor. To lahko preverite tako, da greste v meni Select in preverite, če je na voljo možnost Deselect, kar pomeni, da je izbor še vedno aktiven, ter nato izberete Deselect ali pritisnete Ctrl]/[Command]+D.

‘Nevidni’ izborČe boste izbrali majhen del in nato izboru določili visoko vrednost zameglitve robu, se vam bo prikazalo opozorilo, da nobena točka ni izbrana več kot 50% . V tem primeru ne boste videli mejne črte, čeprav boste imeli aktiven izbor, ki ga boste lahko urejali. Lahko pa ga vidite kot prekrivno plast, če vklopite način Quick Mask v Photoshopu ali način Mask preko čopiča Selection v Elements. V tem primeru mejne črte na te načine ne boste mogli premikati.

tem delu, z [Ctrl]/[Command]+D razveljavite trenutni izbor (več o tem v stranskem stolpcu).

in vlečenjem spremenili in ne premaknili izbor (s smernimi tipkami ga lahko v tem primeru še vedno zamikate).

Oznaka črtkane črte, ki se prikaže okrog izbora, prikazuje kateri deli posnetka so izbrani in kateri ne. Ta črta vam lahko včasih otežuje pogled na dele, ki vas zanimajo, ali omejuje učinkovitost vaših popravkov. Če recimo uporabljate orodje Clone Stamp Tool na izbranem delu, bo prekrivala robove dela, ki ga retuširate. Da boste lažje videli kaj počnete, lahko to črto skrijete in pri tem ohranite aktiven izbor z [Ctrl]/[Command]+H. Črto lahko ponovno prikažete, če še enkrat pritisnete to bližnjico, lahko pa tudi, ko ste končali s popravki na

Če ste naredili izbor, ki je pravilne velikosti in oblike a ni na pravem položaju, ga lahko premaknete s tem, da kliknete nanj in povlečete. Lahko pa njegov položaj natančno določite s smernimi tipkami na tipkovnici, tako da ga po korakih premikate navzgor, navzdol, levo ali desno za eno točko. Pri tem se prepričajte, da je izbrano eno izmed orodij Marquee ali Lasso. Če bo izbrano orodje Moves, boste premikali izbrane točke in ne črte izbora. V možnostih orodja mora biti izbran tudi način ‘New selection’ (stran 45), ker boste sicer s klikom

Zlahka lahko pozabite, da je izbor še vedno aktiven, če je črtkana črta izbora skrita. Če možnost Deselect ni onemogočena, je nekje še vedno aktiven izbor – stranski stolpec.

Če se vam med premikanjem mejne črte pripeti tole, ste namesto samega izbora premaknili izbrane točke

41

42



Spreminjanje mejne črte izbora43

Možnost CommandV Photoshop in Elements 8/9

je na voljo tudi ukaz Transform Selection. V starejših različicah

Elements ga lahko dodate, če namestite Elements+ in

vtičnike Hidden Power Tools. Možnost, ki smo vam jo

predstavili, ima sicer določene prednosti, saj se med vlečenjem ročic okna

Transform, ustrezno premaknejo tudi robovi

maske, s čimer lahko naredite zelo natančne

prilagoditve. Če uporabljate Transform Selection, se rob premakne šele, ko spustite

ročico. Prav tako je rob maske lažje poravnati na

posnetku, kjer rob prekriva črtkana mejna črta.

Prilagoditev ali maska?V 2. koraku smo dodali

prilagoditveno plast Levels le zato, da smo lahko uporabili

njeno masko. Če bi recimo na izbranem delu želeli

določiti prilagoditev Hue/Saturation ali Brightness/Contrast, lahko le dodate

ustrezno prilagoditveno plast in direktno prilagodite

njeno masko. Če pa želite preko izbora del kopirati na novo plast ali določiti filter

nanj, se prepričajte, da boste, ko boste zadovoljni, zadržali

[Ctrl]/[Command] in kliknili na ikono maske (4. korak),

ker sicer izbor ne bo aktiven.

Pri izboru objekta, ki ni čisto okrogle oblike, kot je ta, boste pogosto želeli

prilagoditi mejno črto izbora. Sicer se vam bo z nekaj poskusi z orodjem Elliptical Marquee mogoče uspelo približati ustreznemu rezultatu, vendar ga boste morali prilagoditi. V Photoshopu, Elements 8 in novejših je možnost Transform Selection (stranski stolpec), v vseh pa lahko uporabite to metodo.

1

Ko smo naredili izbor karseda najbližje luninemu obrisu, smo dodali

prilagoditveno plast Levels (lahko tudi drugo prilagoditveno plast, ki ne določi takojšnega učinka). Nastavitev nismo spreminjali, saj želimo uporabiti le masko na osnovi tega izbora. Če sedaj pritisnete levo poševnico (\), se bodo črni deli maske na posnetku prikazali kot barvni preliv (stran 57).

2

Morebiti vam bo lažje, da preoblikujete izbor, če je obarvan del, ki ga želite

izbrati, in ne del, ki ga želite izključiti iz izbora. V tem primeru izberite masko plasti in jo z [Ctrl]/[Command]+I obrnite. Če želite spremeniti barvo in/ali neprepustnost preliva, da bo bolje izstopal na posnetku, poglejte stranski stolpec na strani 57.

3

Z [Ctrl]/[Command]+T smo zagnali Free Transform, ter s pomočjo ročic

prilagodili velikost in obliko izbora (stran 102). Preoblikovanje smo slednjič potrdili in določili z [Enter] in z levo poševnico skrili barvni preliv. Če ste predhodno obrnili masko, jo sedaj ponovno obrnite. Slednjič smo z [Ctrl]/[Command] in klikom na masko plasti le-to spremenili v izbor.

4

Ste naredili izbor, ki ni ravno pravilne velikosti in oblike? Prilagodite ga lahko na ta način.

3. poglavje


Invert optionBeneath the eyedropper buttons in the Color Range dialog there’s a checkbox labelled Invert. This has the same effect as Select > Invert – if you have your display set to Selection, you’ll see the areas selected in the image become unselected and the rest of the image become selected. This isn’t just a preview function – the selection is actually inverted – but it can be very confusing to use because it inverts the eyedropper functions too, so that [Shift]-clicking now causes the colour you click on to be subtracted from the selection instead of added...

Ukaz Color Range v Photoshopu lahko uporabite, da ustvarite nove barvne

izbore, ne morete pa tudi spremeniti narejenih izborov. Na tem posnetku smo z orodjem Rectangular Marquee narisali izbor, ki vključuje vso nebo z vrhnjim robom pokrajine na vsaki strani zgradbe. Nato smo izbrali Select > Color Range.

1

Pravokotni izbor, ki smo ga naredili, se je tako prikazal v pogovornem oknu

Color Range. S kapalkami lahko sedaj izberemo ali izključimo le točke na tem delu. Na ta način lahko enostavno izberemo barve neba, ne da bi pri tem izbrali tudi bele in sive tone pokrajine. Tukaj smo izbrali možnost predogleda Black Matte Selection.

2

V tem koraku smo izbrali vse razen rdečih opek na stavbi. Ospredje smo

najprej izbrali z orodjem Rectangular Marquee, pri čemer smo vrh izbora nastavili tik pod zgradbo. Nato smo zadržali [Shift] in izbrali Select > Color Range, ter tako zagnali Color Range v načinu ‘Add to selection’.

3

S tem se točke, ki smo jih dodali s Color Range dodajo k izboru. S kapalkami

smo, z nizko nastavljeno vrednostjo Fuzziness, natančno izbrali listje in nebo ter tako izključili večino opeke. S tem nam je ostalo zelo malo končnih popravkov. Vse točke v ospredju so s tem izbrane, čeprav je v predogledu videti, kot da nekatere niso.

4

Izkoristite ukaz Color Range v Phoshopu s pomočjo teh manj znanih možnosti

Izkoristite Color Range bolje44

Color Range in maskeV PhotoshopU CS4/5 lahko ukaz Color Range uporabite ne le na izboru, pač pa tudi na maski plasti, kar vam omogoča natančne barvne izbore na sestavljenih posnetkih. Izberite ustrezno masko plasti, odprite okno maske (Window > Mask) in kliknite gumb Color Range. Odprlo se vam bo enako pogovorno okno, kot če bi izbrali Select > Color Range, prav tako tudi kapalke in drsnik Fuzziness delujejo na enak način, a ustvarjanje in prilagajanje izbora vpliva le na masko plasti.



Shranjevanje izborovKo dokončate zahteven izbor ga shranite, da ga kasneje ne boste rabili poustvariti

NalagaNje iN shraNjevaNje izborov

Zahteven izbor lahko določite tudi z več shranjenimi izbori

Aktiven izbor lahko v Photoshopu shranite tako, da desno

kliknete nanj in v vsebinskem meniju izberete Save

Selection, ali to možnost izberete v meniju Select. Običajno

lahko pustite privzete nastavitve. Če izboru ne določite

imena, se shrani kot ‘Alpha 1’. Shranjen izbor naložite tako, da

desno kliknete na posnetek in v meniju izberete Load

Selection, ali to možnost izberete v meniju Select. V oknu v

meniju Channel izberite izbor, izberite možnost ‘Operation’

(slika) in kliknite OK. V Elements je ta postopek nekoliko

drugačen. Uporabiti morate meni Select, izbor poimenovati,

izbori pa niso shranjeni kot kanali in jih tudi ne morete

shraniti v novo datoteko.

vsem tem delu in vloženem času, ki ste ga porabili, da ste določili izbor, boste tako morali celotni postopek ponoviti, pri tem pa upali, da boste tudi tega določili s tako natančnostjo kot prvotnega. Morebiti lahko sicer imate srečo (če vmes niste določili drugih izborov) in ga boste lahko z možnostjo Select > Reselect ponovno izbrali. Vsekakor pa je precej bolje, če se privadite shranjevanju izborov, ki ste jih naredili, čeprav mislite, da jih ne boste več potrebovali.

Določanje natančnih izborov je lahko precej zapleteno in

zamudno ter ga vsekakor ne želite ponavljati. Predstavljajte si, da ste z orodjem Marquee naredili izbor, ga dopolnili z Magic Wand, nato izboljšali z zameglitvijo robov za nekaj točk, slednjič pa ga še nekoliko skrčili. Ko ste naredili želene prilagoditve na izbranem delu, ste slednjič razveljavili izbor in nadaljevali z delom. Nekoliko kasneje pa ste ugotovili, da boste morali ta enak del še nekoliko prilagoditi ... Po

Ko nalagate shranjen izbor, ga lahko dodate, odvzamete ali presečete s trenutnim izborom.

45

Bližnjice za Channels Kot smo že omenili v

spodnjem okvirju lahko, če uporabljate Photoshop,

izbor shranite kot alfa kanal. Če imate odprto okno

Channels in želite shraniti izbor, ga lahko hitro

shranite s tem, da na dnu okna kliknete gumb ‘Save

Selection As Channel’ (shrani izbor kot kanal).

Izbor lahko nato ponovno določite tako, da preprosto z

[Ctrl]/[Command] kliknete na ikono shranjenega

kanala, kar je precej lažje kot Select > Load Selection.

3. poglavje


Povišajte kontrastPreden naredite masko lahko maksimalno povišate kontrast, tako da prilagodite rdeči, zeleni in modri kanal. Podvojite plast s subjektom, v Photoshopu izberite Image > Adjustments > Channel Mixer in kliknite okvir Monochrome, ali v Elements izberite Enhance > Convert to Black and White. Na tem posnetku smo dobili najboljši kontrast, tako da smo rdeči in zeleni kanal nastavili na nekje 130% in modrega na –110% (v Elements lahko v oknu preletite drsnik, da vidite vrednost le-tega). Kopirajte črno-beli posnetek in ga prilepite na masko kot v 2. koraku, nato pa skrijte podvojeno plast.

Extract za CS4/5Običajni orodji za takšne izreze sta filter Extract v Photoshopu in Magic Extractor v Elements, vendar ta metoda daje boljše rezultate od obeh. V CS4/5 filter Extract ni na voljo, ker se predvideva, da je orodje Refine Edge za subjekte z zahtevnimi robovi. Za CS5 to velja, saj Refine Edge v njem vsebuje nova orodja in možnosti, še vedno je pa Extract zelo uporaben v CS4. Najdete ga na www.adobe.com/support/downloads/detail.jsp?ftpID=4048. Za CS5 menjajte številko na koncu z 4688.

Izbor zahtevnih obrisov46

Subjekte s polprepustnimi ali zahtevnimi robovi (kot je krzno) je

težko natančno izrezati tudi z orodji, ki so temu namenjeni (1. stranski stolpec). V primeru, da je med robovi subjekta in ozadjem dovolj visok kontrast, lahko ustvarite sivinsko masko, na kateri je subjekt izločen, ter slednjič naredite izbor na podlagi osvetljenosti.

1

Odklenite plast Background, pod njo pa prilepite novo ozadje, ali plast

zapolnjeno z barvo, na kateri bo subjekt izstopal. Plasti subjekta dodajte masko (za Elements 8 ali starejši poglejte stran 53). Po želji povišajte kontrast (2. stranski stolpec), izberite Select All in Copy. Z [Alt]/[Option] kliknite na masko, da se prikaže v oknu posnetka, ter prilepite kopiran posnetek.

2

Maska sedaj prikazuje sivinsko različico posnetka. Na tem posnetku je pes

večinoma svetlejši od ozadja, tako da moramo večino le-tega spremeniti v belo, večino ozadja pa v črno. Maski smo tako dodali prilagoditveno plast Levels. Psa smo osvetlili s tem, da smo drsnik White input premaknili navznoter, ter potemnili ozadje s tem, da smo drsnik Black povlekli navznoter.

3

Kontrast želimo maksimalno povišati, ne da bi pri tem uničili podrobnosti na

robu. Če bi drsnik povlekli predaleč, bi posamezne dlake na robu začenjale izginjati – v takšnem primeru ga povlečite nazaj. Po potrebi lahko tone na robu tudi natančno prilagodite z drsnikom za srednje tone. V tem koraku se osredotočite le na tone na robu. Ne skrbite za ostale podrobnosti.

4

Izrežite subjekte z zapletenimi robovi s pomočjo sivinske maske



OzadjeČe izrezan subjekt postavite

na dokaj kompleksno ozadje s podobno tonaliteto, kot v 8.

koraku, se lahko izvlečete tudi z nepopolno določitvijo

robov, kar pa je lahko opazno na enotnem ozadju. Vsekakor je bolje, da začetno masko naredite na enotnem

ozadju, nato pa jo prilagodite na novem

ozadju. Na enotnem ozadju boste lažje določili robove.

Čeprav vam morebiti ne bo uspelo popolno maskiranje

na enotnem ozadju, je lahko na enotnem ozadju še vedno

ustrezno, kot se je recimo pripetilo v našem primeru.

Natančno prilagajanja robov

Če ste določene dele preosvetlili z orodjem Dodge

ali preveč potemnili z orodjem Burn, zamenjajte orodji in ustrezno osvetlite

ali potemnite tone. Na robovih z nizkih kontrastom uredite masko s čopičem, da

kar najbolje razkrijete robove subjekta in skrijete

ozadje. Če je subjekt na določenih delih svetlejši od

ozadja in temnejši na drugih, lahko naredite dve ali več mask, vsako spremenite v izbor, shranite, nato pa jih

združite s pomočjo pogovornega okna Load

Selection (stran 47).

Izbrali smo orodje Dodge, v možnostih orodja nastavili Range na Highlights in

Exposure 15%. Nato smo porisali svetle robove psa in jih tako pobelili. Na delih z visokim kontrastom smo z več potezami ločili dlake od ozadja. Na delih z nižjim kontrastom, pa smo uporabili le potezo ali dve, da tako nismo osvetlili nobenega sivega tona na ozadju.

5

Nato smo izbrali orodje Burn, nastavili Range na Shadows in Exposure na 15%.

S potezami čopiča smo potemnili tone iz ozadja v okolici pasje dlake, kot smo to naredili pri orodju Dodge. Kjer je višji kontrast lahko naredite več potez s čopičem in manj, kjer je nižji, da se ne potemnijo tudi sivi toni (dlaka). Slednjič smo še približali pogled na dele z nižjim kontrastom in ga povišali.

6

Tone smo ločili z menjavo orodij Dodge in Burn. Pri tem opravilu pazite, da

naredite le eno ali dve potezi naenkrat, ker boste z večimi zaporednimi potezami tone preveč poudarili in s tem izgubili kontrast. Med delom lahko z [Alt]/[Option] in klikom na masko redno preverjate, kako je subjekt videti na novem ozadju.

7

Ko ste zadovoljni z obrisom, zapolnite zunanje dele s črnim in notranje z belim

čopičem. Nato, če še niste, dodajte novo ozadje in po potrebi natančno prilagodite masko plasti z orodji Dodge in Burn, črnim in belim čopičem ter orodjem Refine Mask. Končni izbor slednjič naložite z [Ctrl]/[Command] in klikom na masko, nato izberite plast s subjektom in uporabite po želji.

8

Povišajte kontrast na robovih s pomočjo orodij Dodge in Burn

3. poglavje


Maskiranje namesto brisanjaSubjekte raje izrežite s pomočjo maske, kot pa z brisanjem točk

Povleči in spustiČe želite natančno prilagojen, maskiran izrez prilepiti na nov posnetek, ne kopirajte in prilepite plasti, saj se s tem ne bo kopirala tudi maska plasti, ter boste tako v nov dokument prilepili le izvorni posnetek subjekta. Izrezan subjekt raje skopirajte tako, da kliknete na ikono plasti (ne maske), ter plast skupaj z njeno masko povlecite v želeno datoteko. delov plasti, saj lahko s tem pozneje

enostavno razkrijete dele, ki ste jih prvotni skrili.

Želite subjekt postaviti na novo ozadje ali menjati dolgočasno nebo? Pri tem ne izrezujte neželenih delov ali izrežite subjekta, tako da preprosto odstranite ozadje. Raje naredite začetni izbor in z aktivnim izborom dodajte masko na plast subjekta. Posnetek z ozadjem ali plast zapolnjeno z enotno barvo poravnajte in postavite pod plast subjekta. S tem lahko natančno prilagodite izbor preko popravkov na maski, pri čemer lahko robove vidite izrezane na novem ozadju. Smiselno je, da se privadite ustvarjanju mask namesto brisanju

Če želite videti predogled izrezanega subjekta na transparentnem ozadju, lahko (odklenjeni) plasti Background enostavno dodate masko.

47

Skrivanje in onemogočanje maskSpoznajte nepogrešljivi bližnjici za urejanje mask

Urejanje skrite maskeMasko plasti lahko urejate četudi je le-ta onemogočena, kar je zelo uporabno, če želite razkriti določeni del medtem, ko je določen del že skrit, ali obratno. Onemogočite masko (kot v 1. koraku), a naj bo še vedno aktivna (ne kliknite ikone plasti). S tem boste v oknu Layers poteze čopiča videli na ikoni maske plasti, samega učinka pa ne boste videli, dokler maske ne boste ponovno omogočili.

48

Če želite videti maskiran del plasti, lahko masko plasti začasno skrijete s

tem, da zadržite [Shift] in kliknete na ikono maske plasti. Pri tem se na ikoni prikaže rdeč znak ‘X’, ki nakazuje, da je maska onemogočena. Če z zadržano tipko [Shift]ponovno kliknete na ikono maske plasti, se le-ta ponovno omogoči in vidite njen učinek.

1

Masko plasti lahko tudi vidite v polni velikosti v oknu posnetka, če zadržite

[Alt]/[Option] in kliknete na ikono maske. Ponovite, da ponovno vidite posnetek. Ta funkcija je recimo uporabna, če s čopičem želite hitro v celoti zapolniti velike dele, ali če želite masko pobliže ogledati in morebiti popraviti tonske nepravilnosti na različnih delih posnetka.

2



Maskiranje v Elements 849

Prilagoditvene plastiPrilagoditveno plast Levels

dodate tako, da v oknu Layers kliknete na gumb ‘Create new

fill or adjustment layer’ in v meniju izberete Levels.

Izberete lahko sicer tudi katerokoli drugo možnost, ki ne določi učinka samodejno,

kot sta recimo Hue/Saturation ali Brightness/

Contrast (ne Photo Filter ali Invert). Če boste plast Levels

dodali v Elements 8, se bo odprlo okno Adjustments, ki ga lahko po želji zaprete, ne

spreminjajte pa nastavitev drsnikov. V starejših verzijah

le potrdite okno Levels s klikom na OK, vrednosti

drsnikov pa prav tako ne spreminjajte.

Nadgradnja Elements Tako vtičnik Elements+ kot

Hidden Power Tools dodata funkcijo mask v Elements,

vendar se splača namestiti oba, ker ponujata različna

orodja in možnosti. Do njih lahko dostopate preko okna

Effects, kjer kliknite gumb Photo Effects, ter v meniju

recimo izberite Elements+. Dvokliknite na ikono in na

seznamu izberite želeno funkcijo. Vtičnike si lahko

prenesete ali kupite naprednejše različice z

dodatnimi funkcijami na www.hiddenelements

.com in www.simplephotoshop.com/

elementsplus

V Elements 9 lahko masko plasti dodate s klikom na gumb v oknu Layers. V

predhodnjih različicah (vsaj brez ustreznega vtičnika – 4. korak) to ni možno, lahko pa plast maskirate tako, da masko združite s prilagoditveno plastjo. Na tem posnetku smo najprej podvojili plast Background in izbrali podvojeno plast. Nato smo izbrali Filter > Blur > Gaussian Blur, ter nastavili vrednost 10 pikslov.

1

Dodali smo prilagoditveno plast Levels (stranski stolpec) in jo v skladu povlekli

pod podvojeno plast. Zadržali smo [Alt]/[Option], kazalec povlekli čez linijo med obema plastema v oknu Layers, ter kliknili, ko se je le-ta spremenil v sekajoča se krogeca. S tem smo naredili masko izreza (več o tem na strani 36) in maska plasti Levels je tako vplivala na podvojeno plast.

2

Izbrali smo orodje Brush Tool, s klikom na ikono maske plasti Levels preverili,

da je le-ta aktivna, ter spodnjo polovico posnetka porisali s črnim čopičem. Tako smo skrili ta del zamegljene plasti in razkrili izostrene rože s plasti Background. Več o urejanju mask si lahko preberete na naslednjih straneh, več o uporabi čopičev pa v naslednjem 4. poglavju.

3

Enostavnejša možnost je, da namestite vtičnik, ki vam omogoča neposredno

dodajanje maske plasti tudi v Elements 8 ali starejših, kot sta recimo Elements+ in Hidden Power Tools. Ko namestite enega izmed njih, lahko do teh orodij dostopate tako, da na vrhu okna Effects izbere Photo Effects. Več o teh v 2. stranskem stolpcu.

4

Pokazali vam bomo, kako lahko maskirate plasti v Elements 8 in starejših, kjer to sicer ni možno

3. poglavje


Prilagajanje maskeMaske plasti in izbore lahko natančno prilagajate z drsniki Refine Edge

MOŽNOSTI PREDOGLEDA FUNKCIJE REFINE MASK

Izberite možnost, ki vam omogoča najboljšo oceno prilagoditev robov

Če prilagajate masko izrezanega objekta in ste zamenjali

ozadje, vam bo najbrž najbolj ustrezala možnost Standard,

saj prikazuje subjekt in ozadje. Prekinjeno mejno črto izbora

lahko skrijete z [Ctrl]/[Command]+H. V CS5 je enakovredna

možnost On Layers, vendar le-ta ne prikazuje prekinjene

mejne črte. Če prilagajate izbor, lahko preizkusite vse

možnosti in tako ugotovite najprimernejšo. V CS3/4 in

Elements 9 je na voljo 5 možnosti: Standard, On Black, On

White, Mask (kot sivinska maska) in Quick Mask (Custom

Overlay Color v Elements). CS5 ponuja nekaj več možnosti.

V Elements 8 in starejših so na voljo le možnosti Standard in

Custom Overlay (stranski stolpec).

natančno prilagodite na novem ozadju, ali z učinkom vidne prilagoditvene plasti.

Kot smo že omenili je bolje, da izbor pretvorite v masko in jo

natančno prilagodite, kot pa da izbrišete neželene dele. Robove maske lahko prilagodite s pomočjo funkcij v oknu Refine Edge. Ta možnost je najbolj izpostavljena v CS5, kjer se nahaja v meniju Select in v meniju, ki se pojavi ob desnem kliku na masko. V starejših različicah jo najdete pod Select > Refine Edge (v CS4/5 je v oknu Mask na voljo tudi gumb ‘Mask Edge’). S pomočjo te funkcije lahko izbor v sestavljenem posnetku

V Elements 8 ali starejših lahko, če želite izbor prilagoditi na ozadju, pod plast subjekta dodate plast ustrezne enotne barve.

50

Možnosti Refine EdgeMožnosti Feather, Smooth in Contract/Expand (Shift Edge v CS5) delujejo enako kot tiste v meniju Select, vendar lahko izbore skrčite ali razširite le za 2 točki ali manj, preko menija Select pa za 100 točk. V CS3 in novejših možnost Radius prilagaja velikost dela na vsaki strani robu, na katerega se prilagoditev nanaša, možnost Contrast pa prilagaja odsekanost robov. Različica CS5 vključuje orodja za lokalno prilagajanje radija robu in možnost Decontaminate Colors, s katero lahko na robovih subjekta odstranimo sledi barv iz ozadja.

Natančno prilagajanje izbora na novem ozadju ali z učinkom vam lahko prihrani veliko nepotrebnega kasnejšega urejanja.



Mehčanje robov z Gaussian Blur

Prilagajanje tonalitete maske z Levels

Nimate Refine Edge? Robove maske lahko zmehčate z zameglitvijo.

Z Levels lahko na sami maski plasti osvetlite ali potemnite tone

Možnosti orodjaDensity v oknu Mask

V CS4/5 je v oknu Mask (Window > Mask) na voljo

drsnik Density, ki omogoča znižanje neprepustnosti

črnih ali sivih delov maske, s čimer se zamaskirani ali

delno zamaskirani deli bolj razkrijejo. S tem orodjem pa

ne morete zmanjšati neprepustnosti belih delov maske, za kar boste morali

uporabiti drsnik White Output v Levels, kot je

prikazano v našem 2. koraku.

Način Quick Mask V Photoshopu (tudi CS2 ali

starejših) lahko v načinu Quick Mask zmehčate

robove izbora tudi z filtrom Gaussian Blur. Pri tem se

prepričajte, da boste v načinu Quick Mask, ker boste

drugače le zameglili izbrane točke posnetka. Pred

mehčanjem robov lahko po želji v možnostih okna

Quick Mask določite možnost ‘Color Indicates’.

51

52

Z Levels lahko osvetlite ali potemnite tone na maski. Izberite masko in

neposredno določite Levels z ([Ctrl]/[Command]+L) - ni prilagoditvena plast. Povlecite drsnik za srednje tone v levo ali desno, drsnik Black Point ali White Point navznoter, da potemnite ali osvetlite sive tone in tako spremenite intenzivnost prosojnosti delov plasti.

1

Če uporabljate starejšo verzijo Photoshopa ali Elements, ki nima

funkcije Refine Edge/Mask, lahko robove maske zmehčate s pomočjo filtra Gaussian Blur na maski plasti. Najprej izberite s klikom na ikono maske plasti le-to izberite, ter pojdite na Filter > Blur > Gaussian Blur.

1

Masko lahko prilagodite tudi z drsniki Output (spodnji par) v Levels. Če

drsnik Black Output povlečete navznoter, osvetlite črne in sive tone, s čimer maskirane ali delno maskirane dele bolj razkrijete. Če navznoter povlečete drsnik White Output, potemnite bele in sive tone, s čimer bolj zakrijete nemaskirane ali delno maskirane dele.

2

Nato ustrezno prilagodite vrednost drsnika Radius, da dosežete želeno

zmehčanost robov. Vrednost radija določa enak učinek kot pri drsniku Feather v Refine Edge/Mask ali kot v oknu Feather znotraj menija Select. Če bi torej recimo radi določili zmehčanost 2 točk, nastavite Radius 2 točki. Predogled filtra lahko približate in tako natančneje ocenite učinek na robovih maske.

2

3. poglavje


V tem koraku smo naprej združili oba prikazana posnetka. Posnetka sta bila

enake velikosti in smo tako le potegnili ikono plasti v drug dokument (stran 39). Nato smo izbrali plast z zgradbo (Layer 1) in s pomočjo orodja Magic Wand izbrali nebo. Preosvetljeno nebo na tem posnetku bomo namreč na tej plasti maskirali in razkrili bolj barvito na spodnji plasti.

1

Z aktivnim izborom smo plasti z objektom dodali masko, ter jo z [Ctrl]/

[Command]+I obrnili, da smo maskirali nebo in ne ospredje. Pri tem smo opazili, da ima zdradba nenaravno ostre robove in odsev izvornega neba na njih, zaradi česar smo jih zmečhali. Običajno bi to dosegli s preizkušanjem z možnostmi menija Select ali orodja Refine Mask.

2

Pokazali pa vam bomo drug, hiter in natančen način, ki deluje v vsaki

različici Photoshopa ali Elements. Izbrali smo masko in nato Filter > Blur > Gaussian Blur. Zameglitev robov maske ima namreč enak učinek kot mehčanje. Radius smo nastavili na 4 točki (enakovredno 4 točkam mehčanja). S tem žal nismo veliko naredili – jasni odsev smo le pretvorili v zamegljenega.

3

Ob izbrani maski smo z [Ctrl]/[Command]+L odprli okno Levels.

S pomočjo drsnikov smo prilagodili rob maske, tako da ni bilo več vidnega odseva. Če drsnik Black Point premaknete v desno, skrčite izbran/razkrit del. Če pomaknete drsnik White Point v levo, ga razširite. Po potrebi lahko rob maske natačno prilagodite tudi z drsnikom za srednje tone.

4

Lokalno mehčanjePrilagoditev morebiti ne bo zadostovala za celotno masko. Na tem posnetku je ostal majhen del v spodnjem desnem kotu, kjer maska okrog oddaljene črte dreves ni povsem natančna. To smo enostavno rešili. Z orodjem Lasso smo izbrali le ta majhen del maske in ponovno določili filter Gaussian Blur. S še aktivnim izborom smo ponovno uporabili Levels, kot prej prilagodili vrednosti drsnikov in tako zmehčali robove maske na tem delu. S to tehniko lahko po želji z večjim radijem zameglitve ustvarite masko z bolj zamegljenimi robovi.

Popravite odsev z uporabo filtra Gaussian Blur in orodja Levels na maski plasti.

Neposredno mehčanje maske53

Vrednosti FeatherRobove maske morate zmehčati pred uporabo orodja Levels. Če jih pri tem zmehčate le za točko ali dve, ne boste mogli toliko prilagoditi robov maske, kot če bi jih zmehčali za več točk. Na podoben način lahko z Levels tudi prilagodite postopno masko (sosednja stran). Pri tem velja, da večji kot je prehodni del iz črne na belo, večji je razpon možnosti prilagajanja postopnega prehoda.



Maska s prehodom54

Obračanje prehodovMožnost obračanja prehoda

je zelo uporabna, če želite maskirati nebo ali pokrajino

na posnetku z poševnim horizontom, kot recimo na

posnetku v 2. koraku. Če ne rišete precej dolgega

prehoda, je precej težko pravilno oceniti ustrezni kot.

Veliko lažje je narisati približno črto prehoda in

prehod nato natančno prilagoditi z obračanjem. Prehod obrnemo tako, da

kliknemo zunaj pretvorbnega okvirja in povlečemo. Z vlečenjem

zgornje ali spodnje ročice okvirja lahko prilagodite tudi

dolžino prehoda.

Prosojni prehodUčinek oddaljene zameglitve

v 4. koraku smo ustvarili, tako da smo podvojili plast

Background, zameglili kopijo in ji dodali masko. Nato smo

maski dodali postopni prehod iz črne v prosojno iz

spodnjega dela do nekje sredine posnetka, s čimer

smo zameglitev stopnjevali iz ospredja v ozadje.

Z drugim iz desne strani do sredine posnetka pa smo še

upoštevali perspektivo posnetka. Pri dodajanju

prosojnega prehoda velja opomniti, da morate v

orodni vrstici omogočiti možnost Transparency, ker

bo sicer maska zapolnjena z barvo ospredja.

Pokazali smo že, kako lahko s pomočjo orodja Levels potemnite ali osvetlite

tone na maski. Premikanje postopnega prehoda navzgor ali navzdol po maski ima enak učinek kot prilagajanje drsnika za srednje tone. Sivi prehodni del lahko natančno prilagodite s pomočjo drsnikov Black Point in White Point.

1

Če kliknete na simbol verige med ikonama plasti in maske in jih tako

razdružite, lahko z orodjem Move ločeno premikate le masko plasti. Z Free Transform ([Ctrl]/[Command]+T) lahko tudi spremenite velikost, obliko ali nagnjenost postopnega prehoda. Ne pozabite pa, da morate najprej masko in plast razdružiti in izbrati le masko, ker boste sicer spreminjali točke na plasti.

2

S filtrom Gaussian Blur lahko zameglite tone na maski in naredite bolj postopni

prehod med toni. To je uporabno, če začetni prehod na maski ni najbolj natančen, ponovno določanje pa je jalovo. S pomočjo orodja Unsharp Mask lahko ravno nasprotno naredite bolj oster prehod med toni. S filtri Clouds ali Noise lahko dodate teksturo in ustvarite bolj naključen, neizenačen učinek.

3

Če na maski plasti naredite prehod iz črne v belo ali obratno, lahko na maski

uporabite le ta prehod. Če povlečete nov prehod, bo zamenjal prejšnjega. Če pa izberete možnost prehoda Foreground to Transparent ter ustrezno nastavite barvo ospredja na črno ali belo, lahko na maski povlečete več postopnih prehodov (več v 2. stranskem stolpcu).

4

Nekaj nasvetov za natančno stopnjevanje učinkov s pomočjo prehodov na maski.

3. poglavje


Zameglitev izbora s čopičiDoločite natančno zameglitev na različnih delih maske s čopiči.

Okno MaskV CS5 okno Refine Edge/Mask vsebuje orodja, ki omogočajo prilagoditev radija, na katerem učinkuje zameglitev in druge prilagoditve. Z orodjem Refine Radius lahko povečate radij zaznavanja robu, če želite dodati trenutno neizbrane podrobnosti. Orodje Erase Refinements zmanjša radij zaznavanja robu, s čimer lahko skrijete neželene podrobnosti iz ozadja. Če želite dostopati do teh orodij, kliknite in zadržite ikono pod orodji Zoom in Hand.

točk in enake trdote. Hkrati boste tako morebiti morali prirejati obe nastavitvi (bližnjice za te nastavitve najdete na strani 65).

Ko urejate masko plasti (ali ustvarjate izbor z orodjem Selection Brush v Elements ali načinom Quick Mask v Photoshopu), lahko robove maske ali izbora zameglite z zmanjšanjem trdote čopiča. S tem lahko določite različno zameglitev na različnih delih roba, česar ne morete narediti z ukazom Feather ali Refine Edge (razen v CS5 - stranski stolpec). Opomniti velja, da je intenzivnost zameglitve odvisna tako od velikosti kot tudi trdote čopiča. Čopič velikosti 100 točk in 50% trdoto bo ustvaril precej širšo zameglitev kot čopič v velikosti 10

Če želite enotno zameglitev, robove najprej porišite ne da bi spreminjali velikost in trdoto čopiča, nato pa dele zapolnite z večjimi čopiči.

55

Uporaba ukaza MaskMasko plasti lahko izbrišete, a plasti vseeno določite njen učinek.

Podvojitev maskeČe ste ustvarili masko in želite enako masko dodati drugi plasti, lahko z [Ctrl]/[Command] in klikom na ikono izvorne maske le-to naložite kot izbor in jo določite drugi plasti. V Photoshopu lahko masko kopirate tudi tako, da zadržite [Alt]/[Option] in jo povlečete na ikono druge plasti. Če ima ciljna plast že določeno prazno masko, potrdite zamenjavo maske s klikom na Yes.

56

Kaj narediti, če želite plasti dodati dva učinka, ki ne moreta biti določena kot

prilagoditvene plasti, ter vsakega maskirati na različnih delih? Prvi učinek določite in ustrezno maskirajte, nato v Photoshopu ali Elements 9, desno kliknite na masko in v meniju izberite Apply Mask. S tem bo maska izbrisana, njen učinek (s skritimi in razkritimi deli) pa bo ohranjen.

1

V Elements 8 in starejših ni ukaza Apply Mask, vendar pa lahko masko dodate s

pomočjo vtičnikov (ali odprete posnetek, ki je bil maskiran v Photoshopu) in obstaja alternativa. Masko povlečite na ikono smeti, da bi jo izbrisali (ne preko desnega klika na masko in izbiro ukaza Delete) in pojavilo se bo okno, če želite določiti masko preden jo odstranite. Izberite Apply (Določi).

2



Pogled prekrivanja maske plasti57

Barva in neprepustnost preliva maske

V Photoshopu lahko spremenite barvo in/ali

neprepustnost preliva, tako da dvokliknete na masko, s čimer se odpre pogovorno

okno. V Elements bo barva in neprepustnost preliva

nastavljena enako kot za način Mask orodja Selection

Brush. Če jih želite spremeniti, izberite to orodje in v

možnostih orodja spremenite barvo in neprepustnost, nato

pa ponovno izberite orodje Brush. Če vam je lažje, da prekrivate del, ki ga želite

izbrati/razkriti, lahko masko z [Ctrl]/[Command]+I obrnete,

a je, ko končate ne pozabite spet obrniti..

Ustvarjanje izboraNa podlagi maske lahko z

[Ctrl]/[Command] in klikom na ikono maske plasti

naredite izbor s prekinjeno mejno črto. Če je preliv ob

tem viden, bo tudi ostal viden in ga lahko skrijete s

poševnico. Svetujemo vam, da masko urejate povsem

ločeno od spreminjanja izbora – še posebej pazite, da na maski uporabljate orodje

Brush in ne orodij za izbiro, niti orodja Selection Brush.

Če se boste tega držali, bo delo precej lažje. Velika

prednost urejanja preliva je, da lahko na posameznih

delih delate s sivim čopičem, ki pri Selection Brush nima

enakovredne zamenjave.

Ko urejate masko, imate običajno v glavnem oknu prikazan bodisi

posnetek, da vidite kje je učinek ali prilagoditev skrita in kje razkrita, bodisi samo masko z [Alt]/[Option] in klikom na njeno ikono, da jo lahko podrobno preučite, zapolnite pomanjkljivo zapolnjene dele, ipd. Za urejanje maske je pa na voljo tudi še tretja možnost.

1

Če pri ustvarjanju maske pritisnete poševnico v levo (\) ali zadržite [Alt]/

[Option]+[Shift] in kliknete na ikono maske plasti. Črni deli maske bodo s tem na posnetku prikazani kot barvni preliv. Privzeto je preliv rdeče barve, a jo lahko, če vas ovira pri delu, po želji spremenite – 1. stranski stolpec. Na sliki je prikazano to pogovorno okno v Photoshopu.

2

S tem lahko nadaljujete z urejanjem maske in hkrati vidite tako masko kakor

tudi samo plast. Črn čopič določa preliv in skrije prilagoditev ali vsebino plasti, bel ga odstrani in razkrije vsebino, siv pa kot običajno delno razkrije dele. Preliva v tem pogledu ne morete nastaviti, da prikazuje izbrane/razkrite dele, kot to lahko naredite v načinu Quick Mask v Photoshopu.

3

Če želite ponovno skriti preliv maske, uporabite enako bližnjico kot za vklop

(2. korak). Ta tehnika zelo spominja na orodje Selection Brush v Elements, vendar uporabljajte orodje Brush, ne Selection Brush, ker boste sicer zašli v težave. Ne pozabite tudi, da spreminjate masko in ne izbor, čeprav jo lahko sicer tudi spremenite v le-tega – 2. stranski stolpec.

4

Spoznajte, kako lahko hkrati urejate masko plasti in vidite tako masko kot tudi samo plast.

3. poglavje


Alternative maskiranjana podlagi osvetlitveObstaja veliko načinov za določanje črnih, belih in sivih tonov na maski: zapolnite lahko izbor, uporabite čopiče ali prehode ali po narejenem izboru z orodjem za izbiro dodate masko. V našem primeru ne bi z nobeno od teh možnosti tako uspešno maskirali listje na drevesih in razkrili nebo med njimi, kot smo lahko z masko osvetljenosti. Še najboljša alternativa bi bila, da bi nebo izbrali z orodjem Magic Wand Tool in zameglili izbor, vendar bi toliko z veliko preizkušanja in napara zelo težko dosegli tako dober rezultat.

Na voljo smo imeli dva posnetka te visoko kontrastne scene. Prva je

osvetljena glede na svetlo nebo, pri čemer je temno ospredje podosvetljeno. Druga pa je osvetljena glede na ospredje, nebo pa je preosvetljeno. Posnetka smo kot plasti združili v enem dokumentu, pri čemer je bila osvetlitev glede na nebo na vrhu, ter na to plast dodali masko – 1. stranski stolpec.

1

Masko smo uredili, tako da je na zgornji plasti razkrito nebo, ospredje pa skrito,

s čimer se razkrije ospredje na spodnji plasti. Če uporabljate Elements skočite na 5. korak (3. in 4. lahko preverite). V Photoshopu smo izbrali zgornjo plast, v oknu Channels z [Ctrl]/[Command] kliknili na kanal RGB in naložili izbor na podlagi vrednosti osvetljenosti (svetlosti) točk.

2

S tem se v največji meri izberejo najsvetlejši toni, kot so toni neba in

druge najsvetlejše točke na posnetku, srednji toni so izbrani v manjši meri, senčni deli pa so večinoma neizbrani. Nato smo izbor z [Ctrl]/[Command]+[Shift]+I obrnili, da so s tem bili večinoma izbrani le senčni deli, manj srednji in najmanj najsvetlejši toni.

3

Z aktivnim izborom smo izbrali masko, nato Edit > Fill, v meniju Use izbrali

Black in kliknili OK. S tem so se deli maske ustrezno zapolnili s črno, glede na to, v kakšni meri so pripadajoči toni izbrani. Temnejši kot je torej del posnetka, bolj bo skrit in s tem se bo bolj razkrilo pravilno osvetljeno osprednje na spodnji plasti. Če vas postopek v Element ne zanima, lahko skočite na 6. korak.

4

Ustvarite visoko kontrasten sestavljen posnetek in razkrijte točke na podlagi osvetljenosti.

Maska osvetljenosti58

Plasti in maskeV 2. poglavju si lahko ogledate nasvete za združevanje posnetkov kot plasti v enem samem dokumentu in njihovi poravnavi, na strani 51 pa kako lahko dodate masko plasti v Elements 8 in starejših. Masko osvetljenosti lahko ustvarite, tako da v Photoshopu naredite izbor na podlagi osvetljenosti, kot smo naredili v 2. koraku, ko smo z izbranim izborom plasti z nebom dodali masko; ali s pomočjo tehnike v Elements, ki smo jo opisali v 5. koraku. Pri združevanju posnetkov boste morebiti (odvisno od ureditve plasti) morali obrniti masko ali izbor.



Prilagajanje tonov na maski plasti Pri urejanju maske

osvetljenosti z orodjem Levels bodite pozorni

predvsem na zlivanje tistih delov, ki bi jih bilo težko skriti

ali razkriti s čopiči. V našem primeru je to stičišče robov

dreves in grmovja z nebom. Pri prilagajanju vrednosti

drsnikov se osredotočite predvsem na takšne dele,

čeprav maska ne bo morebiti popolna na drugih delih. Več

o natančnem prilagajanju obrobnih delov, si lahko

preberete spodaj. Dele, ki niso na robovih, lahko hitro

skrijete ali razkrijete z črnim, belim ali sivim čopičem.

Natančne prilagoditve na maski plasti

Če morate natančno prilagoditi dele maske, kjer se kot na našem posnetku

recimo stikata nebo in ospredje, uporabite mehak

čopič in zlijte tone na maski, robove, kjer se spremenita

tonaliteta in barva, pa uporabite, da prikrijete

poteze čopiča. Kjer so podrobnosti premajhne za

čopič, jih lahko na maski postopoma osvetlite ali

potemnite z orodji Dodge in Burn. Če so srednji toni

posnetka preveč izenačeni, je maska osvetljenosti znižala

lokalni kontrast. Te dele previdno porišite s črnim,

belim ali sivim čopičem in tako obnovite kontrast.

V Elements smo (kot v Photoshopu) izbrali zgornjo plast (ne maske), Select

All in nato Copy. Z [Alt]/[Option] in klikom na ikono maske smo masko prikazali v oknu posnetka (na tej stopnji je bela). Nato smo plast prilepili na masko, s čimer se vidi sivinska različica plasti. Z [Alt]/[Option] in klikom na ikono maske lahko slednjič ponovno vidite maskirano plast.

5

Takšna maska ne zlije obeh plasti optimalno. Temni srednji toni neba, kot

tudi svetli srednji toni ospredja, so na nekaterih mestih skriti, zaradi česar je kontrast v obeh delih dokaj nizek. Dele neba smo zato morali na maski spremeniti v večinoma bele, dele ospredja pa večinoma v črne. Maski smo v ta namen neposredno določili prilagoditev Levels.

6

Drsnik White input smo povlekli na 190, ter tako osvetlili dele neba na maski,

drsnik Black input povlekli navznoter na 55 in tako potemnili dele ospredja. Drsnik za srednje tone smo povlekli v desno na 0,65 in nekoliko dodatno potemnili srednje tone. V tem koraku smo se osredotočili na stičišča grmovja in dreves z nebom, ostali del neba na spodnjem delu pa smo zaenkrat ignorirali.

7

Okno Levels smo potrdili z OK, na maski z velikim belim čopičem zapolnili

osrednji del neba, spodnji del ospredja pa zapolnili s črnim čopičem. Na tem posnetku smo lahko dele, kjer se stikata nebo in ospredje, dokaj uspešno ločili z drsniki Levels, na vašem lastnem posnetku pa boste morebiti morali natančno prilagoditi dele posnetka – več o tem v 2. stranskem stolpcu.

8

Po potrebi lahko masko natančno prilagodite z Levels in čopiči, ter osvetlite ali potemnite tone.

nasveti za čopiče in retuširanječopiči niso samo za risanje, z njimi lahko tudi urejate maske in retuširate. pokazali vam bomo načine, kako jih lahko najbolje uporabite, ter razkrili nekaj trikov za retuširanje.

Odkrijte, kako nastavite čopiče ali ustvarite lasten set čopičev za različne namene

Spoznajte, kako lahko kar se da najbolje izkoristite orodja za retuširanje in se izognete najpogostejšim napakam

Naučite se naprednejših prijemov za popravilo učinka rdečih oči, madežev na koži in odstranitev motečih delov

Odkrijte zelo pretkane načine za obnovitev zakritih podrobnosti ali zožanje subjekta

V tem poglavju …

V Photoshopu in Elements je več orodij, ki so zasnovana na

osnovi čopičev, kot bi si sprva mislili. Kot smo že videli, lahko z orodjem Brush natančno prilagajate maske, lahko pa recimo tudi rišate na sam posnetek in poudarite barve kože portretiranca ali nebu dodate pridih sončnega zahoda. Čopiče uporabljate tudi v načinu Quick Mask v Photoshopu ali pri (kot že ime namiguje) Selection Brush v Elements. Tudi orodje Spot Healing Brush je očitno zasnovano na osnovi čopiča, kakor tudi Clone Stamp, Dodge, Burn in orodja Sponge, ter nenazadnje celo orodja Blur in Sharpen v orodjarni. Ta zadnja

orodja so sicer dokaj nepovratna in običajno raje svetujemo, da uporabite drugo tehniko, kot recimo filter zameglitve na podvojeni plasti, ki ga lahko kasneje omejite s pomočjo maske, le-to pa lahko seveda popravite s čopiči.

Nastavitve čopičevObstaja še več orodij na podlagi čopičev, kot je Color Replacement in orodja Eraser. Tudi nekoliko zapostavljeno orodje Pencil, ki ga v orodjarni najdemo v enakem razdelku kot orodje Brush. Poglavitna razlika med obema je v tem, da ima orodje Pencil ostre robove in je njegova privzeta konica

4. poglavje



Stran 72: Popravite učinek rdečih oči, ko zataji avtomatsko odstranjevanje

Stran 74: Pri retuširanju si lahko pogosto pomagate z načini zlivanja

Stran 76: Odstranite moteče dele posnetka s temi naprednimi tehnikami

Stran 66: Ustvarite lasten nabor čopičev za različne namene

Stran 68: Strokovni nasveti za boljše retuširanje in izogibanje napakam

Stran 62: Izberite najprimernejši čopič ter ga ustrezno prilagodite in nastavite

v obliki kvadrata, kar pomeni, da ga lahko natančno uporabljamo pri objektih z ostrimi robovi ali celo posameznih točkah.

Tako kot lahko prilagajate orodje Brush, lahko spreminjate in nastavljate tudi katerokoli orodje na osnovi čopiča - velikost čopiča, trdota in druge lastnosti.

Načini in bližnjiceNekatere nastavitve lahko bistveno spremenijo obnašanje orodja. Določena orodja na osnovi čopičev (pa tudi orodja Gradient in Paint Bucket) imajo v možnostih orodja meni Mode. Ti načini delujejo podobno kot načini zlivanja plasti, le

da vplivajo le na eno samo potezo čopiča in ne celotno plast, s čimer jih lahko na eni sami plasti uporabite več, ali jih po želji zamenjate ob vsaki posamezni potezi čopiča.

Zelo uporabno je tudi, da za vsa orodja na osnovi čopičev veljajo iste bližnjice in triki. Tako lahko, ko ste sredi zahtevnega izbora s Selection Brush in naletite na majhne podrobnosti, z levim oglatim oklepajem na tipkovnici zmanjšate velikost konice čopiča in se izognete prekinitvi vašega delovnega procesa. Shranite lahko tudi lastne nabore čopičev, ki so prilagojeni določenim nalogam in so vam takoj na voljo, ko jih potrebujete.

4. poglavje


Čopiči za urejanje posnetkovZa maskiranje in retuširanje boste potebovali le nekaj čopičev v Photoshopu.

urejanju posnetkov. Velikost in trdoto čopičev lahko spreminjate z bližnjicami na tipkovnici (stran 65), pri večjih spremembah obojega hkrati pa je precej hitreje, če v meniju izberete najbolj podobni čopič in nato prilagodite njegovo velikost in trdoto.V nekaterih situacijah boste potrebovali tudi posebne čopiče iz drugih naborov, ki jih lahko takrat naložite in če ugotovite, da določen čopič dokaj pogosto uporabljate, ga lahko kasneje enostavno dodate v vaš nabor lastnih čopičev.

Večina čopičev v Photoshopu in Elements je v osnovi

namenjenih slikanju. Za urejanje posnetkov boste večinoma uporabljali čopiče za urejanje mask plasti in retuširanje posnetkov (večinoma orodja na osnovi čopičev, kot so orodja Clone Stamp, Dodge in Burn), z okroglimi konicami različnih velikosti in trdote, morebiti pa tudi z kvadratnimi konicami – spodaj. Na strani 66 vam bomo pokazali, kako lahko ustvarite lasten nabor čopičev, ki jih boste lahko uporabili za večino nalog pri

59

Viewing brushesYou can change how the brushes are displayed in the Brush picker to make it easier to find the one you want. With any brush tool active, click the brush preview at the left of the tool options bar to open the Brush picker, then open the palette menu by clicking the arrow at the top-right of this and select a view option from the list: you can choose from several combinations of thumbnails and/or text, or a preview of each brush’s stroke. You’ll generally find the Large List or Small List options, which include a thumbnail of the brush tip, most helpful.

Kvadratni čopiči

Ti čopiči so velikokrat spregledani, a so lahko zelo uporabni.

Kvadratni čopiči so uporabni za maskiranje objektov ali

delov z ostrimi robovi in koti. Naložite jih lahko s pomočjo

menija čopičev, še boljša možnost pa je, da nekaj

kvadratnih čopičev različnih velikosti vključite v lasten

nabor z okroglimi čopiči, da tako ne rabite menjavati

naborov – stran 66. Ko slikate vzdolž ostrih robov, lahko

vsak čopič (tako okrogli kot tudi kvadratni) omejite, da

ustvarite podolžno ali pokončno črto, tako da zadržite

[Shift]. Pri tem morate, preden zadržite [Shift], najprej

klikniti na začetno točko, od koder bo potekala črta, sicer

se bo zadnja poteza čopiča združila s prejšnjo potezo z

ravno črto enake barve.

Trdote kvadratnih čopičev ne morete prilagoditi, vendar jih boste večinoma uporabljali na ostrih robov in to zato ni tako moteče.



Možnosti kazalca čopiča

Vzorčenje barv in tonov

Za natančno slikanje in retuširanje, prilagodite kazalec čopiča.

Če želite barvati z barvo iz posnetka, jo vzorčite

Možnost PrecisionVedno, ko uporabljate orodja

na osnovi čopičev (in še nekaj drugih, kot so orodja Crop in Marquee), lahko s

pritiskom na tipko [Caps Lock] začasno vključite

možnost prikaza kazalca Precision (merek). Ta

možnost je še posebej uporabna, če uporabljate

orodje Clone Stamp Clone Stamp in želite natančno

poravnati klonirane točke (ko recimo klonirate zidake).

Ko uporabljate to možnost pa v kazalcu čopiča žal ni

prikazan predogled preliva vzročnih točk (stran 71).

Pristno slikanjePri slikanju je bolje uporabiti

različne tone, da s tem ohranite pristnost

popravkov (recimo pri slikanju preko kože polne madežev). V Photoshopu

odprite okno Brushes, kliknite gumb Color

Dynamics in spremenite nastavitve Hue, Saturation

in Brightness Jitter na približno 3%. V nastavitvah

Other Dynamics spremenite vrednosti Opacity in Flow na

10%. V Elements lahko med izmed teh možnostmi

nastavite le Hue Jittertions.

ima kazalec valovite robove, ki so bolj definirani pri višji nastavljeni trdoti in noben del poteze čopiča ne pade izven robu kazalca.

tudi, ko pri določanju nekaterih prilagoditev, kot je recimo Replace Color, preletite posnetek z orodjem Color Picker.

Privzeti kazalec za orodje Brush in druga orodja na osnovi čopičev je ikona orodja, ki je povsem neprimerna za natančno urejanje. To lahko spremenite v oknu Preferences. Možnost Precise je v obliki merka, ki prikazuje sredino črte čopiča, ne nakazuje pa velikosti dela, ki ga bo prekrivala. Možnost Normal vam prikazuje, kje je osnova poteze, obroba pa je na 50%, s čimer je veliko barve (kloniranih točk ali drugega učinka) zunaj kroga in je težko biti natančen, še posebej blizu robov. Možnosti Full Size upošteva nastavitev trdote čopiča, pri čemer

Ko uporabljate orodje Brush ali druga orodja za slikanje, kot je orodje Gradient, lahko vzorčite barvo iz posnetka z zadržanjem [Alt]/[Option], s čimer začasno preklopite na orodje Eyedropper, ter klikanjem. Pri delu z maskami lahko tone na maski vzorčite na enak način. Če ugotovite, da vzorčite naključne barve in ne ‘povprečne’ barve na določenem delu, v orodjarni kliknite na orodje Eyedropper in v vrstici možnosti določite večjo velikost vzorčenega dela, ali desno kliknite in v menu izberite možnost “Sample Size”. Orodje Eyedropper se zažene

Tako se spreminja velikost kazalca čopiča pri nastavljeni 25% trdoti za možnosti Normal (zgoraj) in Full Size (spodaj).

Meni Sample Size orodja Eyedropper ima v Elements le 3 možnosti, v Photoshopu pa ima kar nekaj dodatnih možnosti

60

61

4. poglavje


Ustvarite lastni nabor barvNatančne odtenke sive barve lahko na masko nanesete s pomočjo okna Color Swatches.

62

Shranjevanje in nalaganjeNov nabor barv lahko shranite tako, da kliknete na mini meni na vrhu okna Swatches ali Color Swatches, s čimer odprete meni okna in izberete Save Swatches. Privzeto mesto je mapa Presets / Color Swatches. Nabor barv lahko naložite tako, da v meniju izberete Replace Swatches. S tem se bo nabor barv, ko boste ponovno zagnali Photoshop ali Elements, pojavil v meniju okna v Photoshopu ali v spustnem meniju na vrhu okna Color Swatches v Elements.

Ustvarjanje lastnih naborov barv

Ustvarite in shranite nabor črne, bele in stopnjevanih sivih odtenkov.

Odprite okno Swatches/Color Swatches, izbrišite vse

trenutne nabore barv z [Alt]/[Option] in klikom nanje (če

želite, jih lahko kasneje enostavno znova naložite). V

orodjarni s klikom na barvo ospredja odprite okno Color

Picker in uporabite barvni način HSB: bela je H0, S0, B100; 5%

siva je H0, S0, B95; 10% siva je H0, S0, B90 in tako naprej do

črne H0, S0, B0. Ko določite vsako barvo, potrdite okno z OK,

s čimer postane nova barva ospredja, nato pa jo shranite,

tako da kliknete na prazen del okna Swatches. S pomočjo

ukazov v meniju okna lahko shranite nov nabor barv, ga

naložite, ko ga potrebujete, ali ponovno naložite privzeti

nabor barv - stranski stolpec.

vrednosti barv pa so nenatančne, zaradi česar je bolje, da naredite lasten nabor barv za maskiranje.

Ko morate na masko nanesti sive tone, lahko uporabite črn

čopič z znižano neprepustnostjo, vendar je ta način nenatančen, saj so lahko deli, ki bi morali biti enako maskirani, hitro različno razkriti. Najbolje je, da čopič nastavite na določen odtenek sive barve, kar lahko najlažje naredite s pomočjo okna Swatches (Color Swatches v Elements). To okno že vsebuje črno, belo in sivo barvo, odtenki sive pa so predvidoma nastavljeni v povečavah po 5% vse od 10% do 95%. Vendar ni 5% sive, nekatere

Bravo čopiča izberete s klikom na ikono barve. S klikom na prazen prostor v oknu, se bo barva ospredja shranila kot nova barva.

V Photoshopu lahko naložite vaš nabor barv za maskiranje tako, da ga izberete v meniju okna (obkrožen), v Elements pa v meniju znotraj okna.



Bližnjice za čopiče63

Velikost in trdotaVelikost čopiča lahko z

desnim oglatim oklepajem večate v stopnjah po 1 točko

do velikosti 10 točk, v stopnjah po 10 točk do 100,

ter v stopnjah po 25, 50 in 100 zatem. Z levim oglatim

oklepajem lahko velikost čopiča zmanjšujete v enakih

stopnjah. Če pri uporabi bližnjic zadržite [Shift] se bo

trdota čopiča povečala ali zmanjšala v stopnjah po

25%. V CS4/5 lahko spremenite velikost čopiča tudi tako, da zadržite [Alt]/[Option], desno kliknete in

povlečete v levo ali desno, da zmanjšate ali povečate

velikost čopiča.

Z uporabo bližnjic na tipkovnici lahko bistveno pospešite delo s čopiči.

tipkovnici, kar je še posebej uporabno, če uporabljate Elements, kjer ni drsnika za trdoto čopiča.

Velikost čopiča lahko najhitreje spremenite z bližnjico na

tipkovnici – stranski stolpec. V Photoshopu lahko uporabite tudi drsnik v meniju Brush Presets, v Elements pa lahko kliknete in povlečete na besedi ‘Size’ na zgornji levi strani orodne vrstice. Z drsnikom Hardness lahko določite kako oster ali zamegljen bo rob čopiča – z mehkim čopičem lahko poteze čopiča zlijete z okolico, kar je zelo pomembno pri retuširanju. Tudi trdoto čopiča lahko najlažje nastavite s pomočjo bližnjic na

Bližnjica za trdoto čopiča (2. stranski stolpec) deluje v stopnjah po 25%. Če jo želite hitro spremeniti iz 0% na 100%, jo pritisnite 4-krat.

Druge nastavitve čopičev

nastavitev nePrePustnosti določa, kako intenzivno bodo vidne

poteze čopiča. Pri retuširanju je najpogosteje najbolje, če najprej

uporabite nizko nastavitev neprepustnosti in počasi dodajate poteze –

učinek se namreč sešteva, z večimi potezami je tako intenzivnejši.

če urejate masko in želite delno skriti ali razkriti dele je bolje, da z

orodjem Color Picker ali v oknu Swatches izberete odtenke sive

(sosednja stran), kot pa da spreminjate neprepustnost, saj lahko tako

učinke enotno skrijete ali razkrijete.

nastavitev toka določa intenzivnost nanašanja barve. Pri nizki

vrednosti boste morali določen del z enojnimi potezami čopiča večkrat

porisati, da boste določili barvo na želeni stopnji neprepustnosti.

omogočena možnost Airbrush pomeni, da bo čopič nanesel več

barve dlje kot držite miškin gumb. Ta učinek lahko najbolje vidite, če

uporabite nizko vrednost trdote in visoko neprepustnosti in toka.

Neprepustnost in tokNeprepustnost orodij na

osnovi čopičev lahko spremenite z uporabo

številčnice na tipkovnici. Pritisnite številke od 1 do

0 za povečanje neprepustnosti v stopnjah po 10%, od10%, do 100%.

Če želite nastaviti določeno vrednost, vnesite številki v

hitrem zaporedju – za 25% recimo vnesite 2 in nato 5.

V Photoshopu lahko spremenite nastavitve toka (Flow), če zadržite [Shift] in

na enak način vtipkate številke (v Elements ni

možnosti Flow).

4. poglavje


Mape Presets (drugič)Ni pomembno, kje boste shranili prednastavljene čopiče, razlika je le v tem, ali bodo v meniju razvrščene po abecednem vrstnem redu med prednastavljenimi čopiči Photoshopa, ali na dnu seznama. Lokacijo shranjevanja prednastavljenih čopičev lahko preverite, tako da v meniju Brush picker odprete okno Load ali Save in se premaknete navzgor po mapah. Če želite spremeniti privzeto lokacijo, ali premakniti čopiče iz ene mape Presets v drugo, boste morali najprej odkriti, kje je katera mapa.

Ustvarite nabor čopičev, da lahko enostavno dostopate do najpogosteje uporabljenih.

Ustvarite lasten nabor čopičev64

Mape Presets (prvič)Prednastavljeni čopiči so shranjeni v mapi Brushes znotraj mape Presets, vendar obstajata dve mapi Presets, ki vsebujeta mapo Brushes. Ena izmed njih je znotraj uporabniške mape ‘User’, druga pa znotraj Program Files ali mape Program Data na PC-ju ali v mapi Applications na Mac-u. Natančna lokacija mape je odvisna od operacijskega sistema in različice Photoshopa ali Elements, ki ga uporabljate.

Vaše delo bo bolj učinkovito, če boste imeli lasten nabor čopičev z okroglim

čopičem različnih velikosti in trdot ter kvadratnih čopičev (stran 62), ki bodo zadostovala za večino nalog retuširanja in maskiranja. Odprite nek posnetek, da boste videli čopiče, ko jih določate, kliknite orodje Brush, odprite meni Brush picker in izberite Basic ali Default Brushes.

1

Odprite Preset Manager, lahko preko menija Brush picker (kliknite gumb

zgoraj desno), ali izberite Edit > Preset Manager. Prikazal se bo izbran nabor čopičev. Kliknite in s tem izberite enega izmed čopičev Hard Mechanical (ni pomembno katerega), ter zadržite [Ctrl]/[Command] in kliknite enega izmed čopičev Soft Mechanical.

2

Z izbranima čopičema kliknite Save Set, da ustvarite nabor s samo tema

dvema čopičema. Več o tem, kje so nabori shranjeni, si lahko preberete v stranskem stolpcu. Nabor ustrezno poimenujte (izognite se le ‘Basic’, ker že obstaja), kliknite OK, ter slednjič kliknite še Done, da zaprete Preset Manager. Nato ponovno odprite meni Brush picker.

3

Novemu setu dodajte še kvadratni čopič (na strani 66 si lahko preberete,

za kaj se uporabljajo). V Photoshopu v meniju Brush picker izberite Square Brushes, v Elements pa v meniju Brushes na vrhu izberite Square Brushes. Potrdite z OK in tako trenutni nabor zamenjate s Square brushes, nato izberite enega izmed čopičev (ni pomembno katerega).

4



Ustvarjanje čopičevNov čopič ustvarite tako, da

izberete primernega, ga spremenite in shranite novo

prednastavitev (s tem ne boste prepisali čopiča, ki ste

ga izbrali). Mehak čopič v velikosti 50 točk lahko

recimo ustvarite tako, da izberete mehak čopič, ki ste

ga poprej shranili v nov nabor in njegovo velikost

spremenite na 50 točk. Srednje trd čopič ustvarite, tako da izberete mehak ali

trd čopič, spremenite trdoto na 50% in prilagodite

velikost. Čopič lahko izbrišete ali preimenujte,

tako, da desno kliknete nanj in izberete možnost

Delete ali Rename

Nastavitev SpacingNastavitev Spacing določa

oddaljenost med dvema odtisoma čopiča v potezi.

Oddaljenost je pri vseh čopičih Soft in Hard

Mechanical privzeto nastavljena na 25%, kar pri

nastavitvah trdote nekje nad 80% ustvari valovit rob. To še posebej ni zaželeno na

ostrih robovih in vam svetujemo, da zmanjšate

Spacing za čopiče Hard na 10% ali manj. V Photoshopu

lahko do drsnika Spacing dostopate tako, da odprete

okno Brushes, ter kliknete ‘Brush Tip Shape’ zgoraj

levo; v Elements pa kliknite ikono Brush Options v

možnostih orodja.

Ustvarite in shranite nabor čopičev z različnimi nastavitvami velikosti in trdote.

Z izbranim kvadratnim čopičem ponovno odprite Brush picker.

V njegovem meniju v Photoshopu izberite Replace Brushes (Load Brushes v Elements), v pogovornem oknu Load izberite vaš nov nabor čopičev, ter kliknite gumb Load.

5

Nastavite ustrezno velikost kvadratnega čopiča (1. stranski

stolpec). V Photoshopu ga nato shranite v nov nabor, tako da izberete v meniju New Brush Preset ali kliknete ikono pod gumbom menija, v Elements v meniju izberite Save Brush. Čopič poimenujte glede na njegovo velikost – recimo ‘Kvadratni 50 točk’, ter kliknite OK, da ga dodate v nabor.

6

S pomočjo drsnikov za velikost in trdoto lahko ustvarite različice okroglih

in kvadratnih čopičev, ter jih shranite – več o tem v 1. stranskem stolpcu. Zraven mehkega (trdota 0%) in trdega (trdota 100%) okroglega čopiča, smo recimo za vsako velikost naredili srednje trdega (trdota 50%); ter kvadratne čopiče v štirih velikostih: 10, 50, 100 in 500 točk.

7

Če imate na voljo različne velikosti in trdote, lahko s prilagajanjem velikosti

in/ali trdote hitro določite še več čopičev. Končni nabor shranite s pomočjo menija Brush picker. Ko boste naslednjič zagnali Photoshop ali Elements, se bo nabor prikazal v tem meniju. Če želite spremeniti vrstni red čopičev v naboru, jih v oknu Preset Manager kliknite in povlecite na želeno mesto.

8

4. poglavje


Retuširajte na novi plastiZ retuširanjem na novi plasti lahko lažje zlijete popravke z okolico ali jih razveljavite.

MOŽNOSTI VZORČENJA

Omogočite ‘All Layers’ v Elements (ali ustrezno možnost v Photoshopu)

Pri uporabi orodij Healing Brush, Spot Healing Brush ali orodij

Clone Stamp na novi plasti v Elements in od CS3 starejših

različicah Photoshopa, v možnostih orodja omogočite All

Layers ali Sample All Layers. V CS3 in novejših ima tudi Spot

Healing Brush možnost Sample All Layers. S tem bo orodje

vzorčilo točke iz vseh vidnih plasti v dokumentu. Če ne želite

vzorčiti točk iz določene ali večih plasti, jih začasno skrijte. Pri

uporabi orodij Healing Brush ali Clone Stamp v različicah CS3

in novejših, najdete v meniju tri možnosti: All Layers (vse

plasti), Current Layer (trenutna plast) in Current & Below

(trenutna & spodnje). Če ne želite, da orodje vzorči informacije

s prilagoditvenih plasti, kliknete ikono na desni strani menija.

morate prepričati, da vzorčite iz ustrezne plasti ali večih plasti – več o tem v spodnjem okvirju.

P ri retuširanju z orodji Clone Stamp, Healing ali Brush (stran

75), vedno uporabljajte novo prazno plast ali podvojeno plast, če želite načina zlivanja orodja (strani 74 -75). S tem si boste zagotovili, da izvorni posnetek ne bo spremenjen in se boste ob mrebitnih napakah lahko povrnili na začetno stanje, četudi vam bo zmanjkalo shranjenih korakov v History. Hkrati imate s tem tudi možnost, da zmanjšate neprepustnost retuširane plasti in s tem ustvarite manj opazen popravek. Pri retuširanju na novi plasti pa se

Če v CS3 in novejših kliknete na ikono na desni strani menija Sample, orodje ne bo upoštevalo informacij na prilagoditvenih plasteh.

65

Brisanje napakOmenili smo že, da je v splošnem bolje, če dele posnetka raje skrijete z masko plasti, kot pa da uporabite orodje Eraser in tako trajno izbrišete točke. Orodje Eraser pa je vsekakor zelo uporabno pri retuširanju, če le to počnete na novi plasti. Če vam spodleti, lahko enostavno izbrišete podvojeni del in poskusite znova.

Pri retuširanju majhnih delov v oknu Panel Options nastavite Thumbnail Contents na Layer Bounds, da boste lahko razločili plasti.



66

67 Ukaz FadePogosto spregledan ukaz, ki je še zelo uporaben pri rešuriranju.

Ukaz Fade vam omogoča spreminjanje neprepustnosti in načina zlivanja potez orodja, a ga morate uporabiti takoj za narejeno potezo. Več o načinih zlivanja orodij najdete na strani 74 .

Ukaz Fade v Photoshopu omogoča prilagajanje

načinov zlivanja in neprepustnosti potez, ki

smo jih naredili z orodji za retuširanje ali čopiči,

neodvisno od načinov zlivanja in

neprepustnosti plasti. To je uporabno, kadar ste

naredili več potez z orodjem nastavljenim na

določeno neprepustnost in/ali način zlivanja (v

možnostih orodja), različnih od lastnosti plasti,

ter jih hočete prilagoditi. Potez tako ne rabite

razveljaviti in jih ponovno narediti z novimi

nastavitvami, pač pa le izberete Edit > Fade ali

pritisnite [Ctrl]/[Command]+[Shift]+F takoj za

določitvijo orodja (takoj, ko boste naredili drug

popravek, se bo ukaz Fade namreč nanašal

nanj) in prilagodite neprepustnost in/ali način

zlivanja. Ukaz Fade je na voljo tudi za filtre

in prilagoditve.

Kloniranje ali “zdravljenje”?Ko popravkov ne želite zliti z okolico, uporabite Clone Stamp.

Ohranitev podrobnosti Pri retuširanju blizu delov z

veliko podrobnosti, obstajajo tudi drugi načini, da jih ne

preslikate ali zameglite. Prva izmed možnosti je, da

najprej naredite izbor dela, ki ga želite retuširati – orodje

bo tako delovalo le na notranjost izbora (vzorči pa

lahko tudi izven njega). Za večjo natančnost pa namesto, da s čopičem

vlečete poteze ,raje klikajte. Odvisno od tonalitete

posnetka, pa lahko tudi uporabite načine zlivanja

orodja – stran 74.

morali vzorčiti previdno in po potrebi tudi zmanjšati trdoto čopiča, da boste lahko dosegli manj očiten in vpadljiv popravek.

Naprednejše možnosti zlivanja orodij Healing Brush in Spot Healing Brush jih načeloma za večino nalog retuširanja postavljajo pred orodje Clone Stamp Tool, vendar lahko prav ta lastnost včasih povzroči več slabega kot dobrega. V primeru, da delate na delu z veliko podrobnosti ali blizu visoko kontrastnih robov, se lahko ti z uporabo teh orodij hitro zlijejo z okolico ali pa nastane barvni nadih. V teh primerih je bolje uporabiti orodje Clone Stamp, saj lahko naredite popravek, ne da bi vplivali na okolico le-tega. Točke pa boste

V bližini delov z veliko podrobnosti, raje uporabite orodje Clone Stamp, kot orodja Healing, da jih ne zlijete z okolico.

4. poglavje


Najhujše napake pri retuširanjuTako se lahko izognete najhujšim napakam pri retuširanju.

Minimiranje vzorcevPri kloniranju objektov z majhnim vzorčenim delom, kot v 2. koraku, je nekaj načinov, kako se lahko izognete ponavljajočim se vzorcem. Najprej onemogočite možnost Aligned, da lahko redno vzorčite dele, ki ne vsebujejo razločnih podrobnosti. Nato v grobem zakrijte objekt, da so splošna tonaliteta in barve ustrezne, slednjič pa vse ponavljajoče se dele obdelajte z orodjem na različnih nastavitvah neprepustnosti, da ustvarite razlike v tonaliteti in barvi.

69

Da boste vedeli, katere točke bodo klonirane, bodite pozorni na vzorčno

točko (znak plus pod kazalcem), ter preverite, da ne sovpada z vašimi potezami kloniranja, kar se lahko zgodi, če vzorčite preblizu dela, ki ga želite prekriti. V tem primeru se bodo podrobnosti, ki ste jih maloprej prekrili ponovno pojavile, kot je del, ki se je znova pojavil v našem primeru.

1

Izogibajte se ponavljajočim se vzorcem, ki lahko izdajo vaše popravke, še

posebej pri uporabi orodja Clone Stamp. Uporabljajte kratke poteze in redno vzorčite. Če se ne morete izogniti ponavljajočim vzorcem (če recimo klonirate objekt iz relativno majhnega dela, kot v našem primeru), dodelajte te dele in razbijte podobnosti – več v stranskem stolpcu.

2

Možnost AlignedKljuč do delovanja orodij Clone Stamp in Healing Brush.

A morate s kloniranjem majhnega dela zakriti večjega? Začnite z onemogočeno možnostjo Aligned, da lahko večkrat uporabite enak vzorčen del, ko boste ustvarili dovolj velik del, pa jo omogočite.

68

Omogočite možnost Aligned (poravnano)

orodja Clone Stamp ali Healing Brush, z [Alt]/

[Option] in klikom vzemite vzorec, ter ga s

potezami čopiča nanesite. Spustite miškin

gumb, premaknite kazalec, ker kliknite in

ponovno povlecite. Orodje bo pri tem vsakič

vzorčilo na novem delu tako, da bo vsaka

vzorčna točka enako oddaljena in v enaki

smeri, kot je bila začetna točka. Tako vzorči,

četudi med kloniranjem spustite miškin

gumb, če želite recimo spremeniti čopič ali

približati pogled. Če onemogočite možnost

Aligned, bo orodje vsakič, ko boste kliknili in

povlekli vzorčilo iz prvotne točke, dokler z

[Alt]/[Option] in klikom ne boste določili

nove vzorčne točke. To je uporabno, kadar

želite večkrat zaporedoma klonirati enak del.



Okno Clone Source in prelivV CS3, Elements 6 in novejših ima orodje Clone Stamp nekaj uporabnih dodatnih funkcij.

OKNO CLONE SOURCE

Spreminjanje velikosti vzorčnega dela, obračanje in druge možnosti.

V CS3 in novejših različicah vsebuje okno Clone Source,

zraven možnosti preliva, ki smo ga že opisali, še več

dodatnih uporabnih funkcij. Vzorčni del lahko tako

obračate s klikom na ikono zraven polja s kotom in

vlečenjem, ter ga povečate ali zmanjšate, kar je uporabno,

če želite nek objekt podvojiti v drugačni velikosti. V CS5

lahko tudi vzorčni del preslikate preko vodoravne ali

navpične osi s klikom na ikone na levi strani polj s širino in

višino. Na vrhu okna pa je tudi pet praznih mest za

shranjevanje vzorčnih delov, kar je uporabno pri

zapletenih, večplastnih projektih, kjer bi morebiti kasneje

želeli uporabiti določen, že uporabljen, vzorčni del.

Tukaj smo uporabili obračanje (obkroženo), da smo tako retuširali preosvetljene dele oboka z vzorčnim delom iz zgornjega dela oboka.

70

Možnosti OverlayČe nimate možnosti Clipped,

lahko zmanjšate neprepustnost preliva kloniranja. Pri visokih

vrednostih boste imeli dober predogled vzorčnega dela,

pri nizkih vrednostih pa boste videli več spodnjega

dela. Obrnete lahko tudi barvo preliva, v Photoshopu

pa lahko tudi nastavite način zlivanja preliva v

Lighten, Darken ali Difference. Te možnosti sicer

ne spremenijo videza kloniranih delov, pač pa so

namenjene lažjemu razlikovanju vzorčnega dela

in samega posnetka.različicah je bolje, če omogočite možnost Auto Hide, da se preliv skrije ob začetku kloniranja.

P ri uporabi orodja Clone Stamp v CS3, Elements 6 ali novejših

lahko vključite preliv vzorčenih točk. V Photoshopu v oknu Clone Souce omogočite Show Overlay; v Elements pa odprite okno možnosti preliva tako, da kliknite ikono na desni strani vrstice možnosti orodja, ter omogočite Show Overlay. Preliv je še posebej uporaben v CS4/5 in Elements 8/9, kjer lahko omogočite možnost Clipped, s čimer je viden le v kazalcu čopiča in vam omogoči postavitev kloniranih točk na ustrezno začetno točko. V drugih

V Elements za možnosti preliva kliknite na ikono na desni strani vrstice možnosti (zgoraj); v Photoshopu pojdite na Window > Clone Source.

4. poglavje


Omejitve orodja (drugič)Orodja Red Eye v Photoshopu in Elements lahko hitro zmedejo rdeči toni v bližnjih laseh ali koži, ali barva maskare, kar lahko privede do neželenih sprememb tonalitete. Prav tako lahko tudi uničijo nežne barvne prehode v očesu. Bolje je torej, da učinek odpravljate na podvojenem delu in lahko po potrebi učinek orodij zamaskirate, ali da izberete oči in jih prilepite na novo plast z [Ctrl]/[Command] +J. Dele očesa boste morebiti še vedno morali popraviti z orodjem Brush. S klikom čopiča velikosti 1 točke lahko recimo povrnete odsev svetlobe v očesu.

Ročna odstranitev rdečih oči71

Omejitve orodja (prvič)Orodje Red Eye v Adobe Camera Raw uporabite tako, da z orodjem kliknete in povlečete, ter tako narišete oznako okrog očesa. Teoretično lahko učinek rdečih oči v Photoshopu odpravite z orodjem Red Eye, v Elements pa z orodjem Red Eye Removal, le z klikom na oko. Vendar pa boste, če rdečica ni očitna, večinoma dobili boljši rezultat, če boste okrog očesa narisali oznako (ali samo okrog rdečice). Ne glede na to, kako uporabljate orodja, pa morebiti ne bodo povsem učinkovita. Več o tem spodaj.

Če želimo na tem posnetku učinkovito retuširati oči subjekta, moramo zraven

tega, da odstranimo učinek rdečih oči, tudi zmanjšati velikost zenice in povečati velikost šarenice. Za začetek smo podvojili plast Background, približali pogled na dekletino levo oko, ter izbrali orodje Elliptical Marquee.

1

Zadržali smo [Alt]/[Option] in [Shift] ter iz središča zenice povlekli okroglo

oznako v velikosti nekje 3/4 premera zenice (na vašem posnetku lahko uporabite katerokoli velikost, ki se vam bo zdela pravšnja za velikost zenice). Položaj izbora smo natančno prilagodili s smernimi tipkami, po potrebi pa lahko spremenite tudi obliko izbora (stran 45).

2

Če učinka rdečih oči ne morete učinkovito odstranili avtomatično, ga lahko tudi sami.

barvne šarenice. Če želite doseči najboljši rezultat, boste morali oči retuširati sami.

O rodja Red Eye v Photoshopu, Elements in ACR običajno

dobro odstranijo učinek rdečih oči na skupinskih posnetkih ali posnetkih, kjer oči subjekta niso izrazite (vendar imajo tudi v teh primerih svoje omejitve – stranska stolpca). Na bližinskih posnetkih, kjer so oči subjekta precej izrazite, pa ta orodja ne bodo privedla do dobrega rezultata. Pri uporabi bliskavice v slabo osvetljenem prostoru, se bodo zenice povečale, s čimer bo subjekt imel nenaravno velike črne zenice in zelo majhen del

Na tem posnetku smo odstranili učinek rdečih oči – zenice so s tem res postale črne, vendar so še vedno nenaravno velike.

Ročna odstRanitev učinka Rdečih oči



Nasveti za retuširanjeČe boste pretiravali s

kloniranjem, boste zameglili podrobnosti na šarenici.

V tem primeru določite plast Background, izberite celotno

oko in jo skopirajte na novo plast. Plast ustrezno

premaknite, da boste lahko videli oko, ki ga obdelujete,

nato pa nanj klonirajte točke iz podvojene plasti.

Pri retuširanju drugega očesa lahko uporabite

vzorce šarenice iz prvega, če je le-to bolje izostreno, saj

ima s tem več podrobnosti in različnih tonov barv.

Končni popravkiZa natančne končne

popravke izberite podvojeno plast in po potrebi z orodjem

Clone Stamp popravite šarenico in robove zenice.

Uporabite lahko tudi orodje Brush – tako lahko recimo z

mehkim črnim čopičem z 10% neprepustnostjo rahlo

potemnite zunanje dele zenice. Realnejši videz oči boste lažje poustvarili, če

boste pri delu opazovali posnetek subjekta, na

katerem so oči ustrezno zajete, ali kakšen drug

posnetek oči. Stopnja videza resničnosti, ki jo boste

potrebovali, je odvisna od končne velikosti posnetka.

Izbor smo zameglili za 4 točke, pritisnili [Ctrl]/[Command]+[Shift]+I (lahko tudi

izberete Select > Inverse) in s tem izbor obrnili, da je bil namesto središča očesa izbran del izven zenice. Z aktivnim obrnjenim izborom smo ustvarili novo plast, jo določili in izbrali Clone Stamp.

3

Velikost čopiča smo nastavili na 8 točk in trdoto na na 75% (v Elements ni

polja za nastavitev trdote, zato uporabite bližnjico na tipkovnici – stran 65). Možnost Aligned smo onemogočili, da je orodje vzorčilo enake točke, nato z [Alt]/[Option]-kliknili na svetli del šarenice, ter z zaporednimi kliki s temi točkami prekrili zunanji del rdeče zenice.

4

Nato smo vzorčili temnejši del šarenice, ter s temi točkami prekrili zunanji

svetli del, da je bilo s tem razmerje med svetlimi in temnimi toni šarenice blizu pravemu. Ko smo približno uredili tone, smo z vzorčenjem različnih tonov in barv šarenici dodali še nekaj različnih podrobnosti. Za notranji del zenice smo slednjič nekoliko zmanjšali velikost čopiča.

5

Z [Ctrl]/[Command]+D smo odstranili izbor. Nato smo določili plast

Background, izbrali orodje Red Eye, kliknili na rdečo zenico in jo tako potemnili. Bolje pa je, da plasti dodate masko, saj se lahko spremenijo tudi rdeči toni v bližini zenice (če uporabljate Elements 8 ali starejši, poglejte stran 51), jo obrnete in potemnite le zenico. Postopek smo ponovili še na drugem očesu.

6

S Clone Stamp klonirajte barve šarenice čez robove zenice, nato pa odstranite rdeče oči.

4. poglavje


Retuširanje z načini zlivanja72

Načini zlivanja orodijNačini zlivanja orodij zlijejo točke, ki jih nanesemo z orodjem, s točkami na enaki plasti, ne na spodnji plasti kot načini zlivanja plasti. Njihova velika prednost je v tem, da lahko na enaki plasti uporabite več načinov zlivanja (kolikor jih le želite). Različne načine zlivanja lahko uporabite celo za vsako posamezno potezo čopiča. Ker pa se točke zlivajo samo na delovni plasti, jih ne morete uporabiti pri retuširanju ali risanju na novi prazni plasti. Uporabljati jih morate na podvojeni plasti posnetka, pri čemer naj bo način zlivanja plasti nastavljen na Normal.

tonaliteti. Primer, kako se to uporablja v praksi, si lahko ogledate v spodnjem okvirju.

Načini zlivanja orodij so pri retuširanju nepogrešljivi.

Uporabljate jih lahko z orodji Brush (sosednja stran), Clone Stamp in Healing, v Photoshopu pa tudi z orodjem Spot Healing Brush. Z menjavanjem načinov zlivanja teh orodij lahko lažje retuširate majhne podrobnosti, kot so recimo neželeni objekti, ki so delno zakriti z lasmi subjekta, ne da bi pri tem morali ustvariti zapletene izbore ali maske. Med deli, ki jih želite retuširati in tistimi, ki jih ne želite spreminjati, mora biti na voljo le dovolj razlike v

Uporaba načinov zlivanja orodij lahko precej olajša retuširanje delov z veliko podrobnosti.

Načini zlivanja orodij vplivajo na zlivanje točk na trenutni plasti pri potezi čopiča. Za vsako potezo lahko nastavite drug način zlivanja.

NačiNi zlivaNja orodij za retuširaNje

Za lažje retuširanje so nepogrešljivi 4 ključni načini zlivanja orodij.

Za retuširanje najbolj uporabni načini zlivanja so Darken,

Lighten, Color in Luminosity. Način Darken določi barve

vzorčene z orodji Clone Stamp ali Healing, ali barvo

ospredja, če uporabljate orodje Brush samo, če so te barve

temnejše kot tiste, čez katere slikate. Lighten določi

vzorčene barve le, če so svetlejše od tistih čez katere

slikamo. Način Color določi tonaliteto in nasičenost

vzorčenih barv, ohrani pa osvetljenost točk. Luminosity

določi osvetljenost vzorčenih barv, ohrani pa izvorno

tonaliteto in nasičenost točk. Ostali načini so uporabnejši

za ustvarjanje posebnih učinkov in umetniška dela, kot pa

za urejanje posnetkov.

Z načinom Darken smo enostavno retuširali zidake čez belo ozadje, ker so zidaki svetlejši kot pes, a temnejši od ozadja.



Retuširanje s čopiči73

Vzorčenje barvPri vzorčenjem barv z

orodjem Brush boste morali velikokrat klikniti na več različnih delov, da boste našli ustrezno barvo, če

tega ne boste počeli na delu s pretežno izenačenimi toni.

Verjetnost vzorčenja neustreznih, naključnih barv lahko zmanjšate s

povečanjem velikosti vzorca (Sample Size) orodja

Eyedropper (stran 63). Če ste vzorčili barvo, ki je

precej blizu pravemu odtenku, lahko izberete

Color Picker in v barvnem polju rahlo premaknete

izbirno točko in tako izberete ustreznejšo barvo.

Orodje Brush je, če je pravilno nastavljeno, odlično za izenačitev tonov na koži.

IzenačItev tonov kože

Za nežne, realistične popravke, uporabite načine zlivanja in nizko neprepustnost

Če želite nežno retuširati težavne dele kože, ne da bi uničili

njeno teksturo, izberite orodje Brush in z [Alt]/[Option] in

klikom na ustrezni del posnetka vzemite vzorec. Nato s

čopičem z nizko neprepustnostjo (nekje 10%) preslikajte

težavne dele. Po potrebi lahko dele večkrat preslikate, da s

tem ojačate tone. Preizkusite tudi različne načine zlivanja

orodij. Z načinoma Lighten in Darken lahko izenačite tone na

delih z veliko madeži, načina Color in Luminosity se dobro

obneseta na večjih delih z enotno barvo. Tudi način Normal

se dobro obnese, če želite le malo povišati tonaliteto in

uporabljate nizko neprepustnost čopiča. V vsakem primeru

pa redno vzorčite, da sledi čopiča ne bodo preveč opazne.

Čelo smo preslikali z roza barvo in 5% neprepustnostjo čopiča v načinu Darken, lica pa z bledo kožno barvo v načinu Lighten.

zmehčate madeže, kot so recimo sončne pege in razne točke.

P ri nalogah, kot je retuširanje kože subjekta, ne pozabite na

orodje Brush. Čeprav z njim ne morete reproducirati teksture, kot jo lahko z orodjem Clone Stamp, ali zliti točk z okolico, kot jih lahko z orodji Healing, je lahko zelo uporabno za izenačitev tonalitete kože. Z orodjem Brush lahko popravite svetlikajoče se dele kože, odsevajočo se kožo in zaplate kože, ki se je razbarvala. S čopiči lahko tudi, če ne želite preveč zmehčanega videza, ki ga lahko povzročijo orodja Healing,

Subjekt na tem posnetku ima zelo rdeča lica, a precej bledo, skoraj belo čelo. Tonaliteto barv lahko izenačimo z orodjem Brush.

4. poglavje


TežavaMajhni a razločni objekti na sicer dokaj enotnem ozadju, lahko preusmerijo pozornost opazovalca od glavnega motiva. Najhujše oblike takšnih objektov so pri portretih običajno tisti, ki delujejo, kot da visijo iz glave subjekta, kot so drogovi, znaki, ipd. Splača pa se odstraniti vse objekte, ki bi utegnili preusmeriti pozornost opazovalca vstran od glavnega motiva, če le to ne vpliva na realističnost posnetka.

RešitevIdealna rešitev je, da v celoti odstranite moteč objekt, zapletenost tega opravila pa je odvisna od podrobnosti in tonov v okolici objekta. Če so v okolici subjekta dokaj izenačeni toni in podrobnosti, kot v našem primeru, ga je dokaj enostavno odstraniti. Težje kot bo odstraniti nek objekt, bolj se splača preučiti, če je to vredno truda. Če boste soočeni s precej težkim retuširanjem, boste nemara raje posegli po alternativi, kot je zameglitev ozadja ali znižanje nasičenosti motečega objekta ali dela posnetka.

Na tem posnetku je moteč znak za izhod, ki se nahaja le rahlo nad glavo

desnega subjekta. Lahko bi se lotili retuširanja in ga prekrili s kloniranjem majhnega dela zidu na levi strani znaka, vendar smo se raje odločili, da bomo enostavno kopirali ta del zidu, ga preslikali na novo plast in prestavili tako, da bo prekril znak za izhod.

1

Izbrali smo orodje Polygonal Lasso in naredili izbor, kar se le da največjega

dela zidu in oboka vrat na levi strani znaka, kot je prikazano na tej sliki. Vključili smo nekaj stropa, izognili pa smo se las subjektov na obeh straneh. Robove izbora smo zameglili za 1 točko, ter z [Ctrl]/[Command]+J izbran del preslikali na novo plast.

2

Izbrali smo orodje Move in kopiran del povlekli čez znak. V tem koraku se še

nismo obremenjevali glede prekrivanja oboka in las. Pomembneje pa je bilo, da niso bile poravnane vzdolžne črte, kjer se zid stika s stropom in z obokom, prav tako pa se kopiran del ni ujemal z okolico v tonaliteti.

3

V Photoshopu smo izbrali Go to Edit > Transform > Flip Horizontal (Image >

Rotate > Flip Layer Horizontal v Elements). S tem smo lahko levo stran kopiranega dela poravnali s spodnjo plastjo, prav tako pa so se tudi toni zlili z okolico, težavna pa je bila perspektiva kopiranega dela, ki se še vedno ni ujemala z okolico.

4

S tem kompozicijskim trikom lahko hitro odstranite neželen objekt iz ozadja posnetka.

Preslikanje dela posnetka74



Obračanje posnetkaali retuširanje?

Obračanje kopiranega dela v 4. koraku ni bilo tako

pomembno, kot bo v našem primeru na naslednji strani,

pri katerem smo le tako lahko ustvarili manjkajoče

podrobnosti. Če plasti ne bi obrnili, bi lahko celo lažje

poravnali kopiran del s podrobnostmi v okolici in ne

bi popravljali perspektive. Vendarle je pa bila, zaradi luči na stropu, med levo in desno stranjo kopiranega

dela velika razlika v tonaliteti, zaradi česar bi

bilo več dela s tem, da bi z orodji za retuširanje

učinkovito zlili kopiran del z njegovo okolico.

Preoblikovanje plastiKopirani del, ki smo ga

uporabili, je sestavljen iz dokaj izenačenih tonov,

edine podrobnosti, kjer se spremenijo toni, pa so

vzdolžne linije. Plast smo lahko zato enostavno malo

vzdolžno povečali in tako prekrili robove znaka.

Če boste uporabili to tehniko na drugih

posnetkih, boste mogoče morali kopirani del precej

povečati, da bi skrili motečega. V primeru, da

preoblikovanje plasti le-to preveč popači je bolje, da

podvojite kopirano plast in moteč del skrijete z uporabo

obeh kopiranih plasti.

Z [Ctrl]/[Command]+T smo zagnali Free Transform. Zadržali smo [Ctrl]/

[Command] in zgornjo desno in spodnjo desno ročico rahlo povlekli navzgor, ter tako popravili perspektivo. Po potrebi lahko tudi spremenite velikost kopiranega dela. Tukaj smo desno ročico le rahlo povlekli navzven, da smo prekrili majhen del znaka, ki se je še vedno videl na spodnjem levem delu.

5

Plasti smo dodali masko (za Elements 8 ali starejši poglejte stran 51), ter jo z

[Ctrl]/[Command]+I obrnili, da smo ponovno videli znak. Izbrali smo orodje Brush, velikost čopiča nastavili na 30 točk in trdoto na 25%, nato pa smo z belim čopičem preslikali znak in ga tako skrili. Na robovih oboka smo znižali velikost in povišali trdoto čopiča.

6

Če se zmotite, pritisnite X in tako menjate barvo čopiča v črno, s čimer se

bo ponovno skril kopiran del. Z orodji Clone Stamp in/ali Healing lahko popravite dele, kjer se toni in podrobnosti ne ujemajo. V našem primeru smo večinoma uporabljali Clone Stamp, ker je blizu kopiranega dela veliko podrobnosti. V bližini luči in stropa smo ustrezno povečali trdoto čopiča.

7

Na levem robu kopiranega dela smo uporabili nižjo trdoto čopiča, da smo

ga bolje zlili z bližnjim zidom in stropom, prav tako pa tudi na spodnjem delu, ki meji na lase ženske. Z manjšimi popravki maske in previdnim kloniranjem, smo slednjič uspešno končali praktično neopazno retuširanje posnetka.

8

Z masko lahko skrijete neželen objekt, ne da bi tudi skrili preveč podrobnosti v okolici.

4. poglavje


RešitevZamenjavo prekritega očesa lahko precej enostavno naredimo z izborom vidnega očesa in okoliških podrobnosti, preslikanjem le-tega na novo plast in obračanjem. Po poravnavi pa zamaskiramo odvečne dele. Če obraz ni fotografiran pod pravim kotom, je sicer treba tudi spremeniti velikost in prilagoditi perspektivo. Zamenjamo ga lahko tudi s kloniranjem manjkajočih podrobnosti, z vzorčenjem iz obrnjene kopije. V CS5 niti ne rabite obrniti vira, saj lahko v oknu Clone Source izberete, da se naj vzorčene točke obrnejo (stran 71), kar je sicer lahko nekoliko težavno.

Rastlina na tem posnetku prekriva levo oko subjekta in tako prekriva pristen

portret, vendar ni na voljo dovolj očesa, da bi bilo možno retuširanje le-tega. Posnetek lahko rešimo le tako, da z obrnjeno različico desnega, vidnega očesa prekrijemo levo oko. Tako smo izbrali orodje Elliptical Marquee in naredili izbor fantovega vidnega očesa.

1

Izbrali smo oko, okvir očal in majhen del okrog njih, saj želimo zamenjati le

minimalni možni del. Če bi nad fantovim levim očesom želeli zamenjati večji del obraza, bi morali preden bi ustvarili večji izbor in ga obrnili, retuširati del nad desnim očesom – več o tem v stranskih stolpcih na sosednji strani.

2

Z [Ctrl]/[Command]+J smo izbor preslikali na novo plast, v Photoshopu

izbrali Edit > Transform > Flip Horizontal (Image > Rotate > Flip Layer Horizontal v Elements), ter tako obrnili kopirano plast. Nato smo zmanjšali neprepustnost plasti z očesom na 50%, da smo razločili spodnjo plast, ter z [Ctrl]/[Command]+T zagnali orodje Free Transform.

3

Plast z očesom smo kliknili in povlekli ter obrnili, da smo ga poravnali z

okvirjem očal na spodnji plasti in preoblikovanje potrdili z tipko [Enter]. Nato smo prepustnost plasti povrnili na 100% in plasti dodali masko (za Elements 8 ali starejše poglejte stran 55).

4

Zamenjajte prekrito oko s kopiranjem in obračanjem drugega očesa in s tem rešite portret.

Kopiranje in obračanje75

Oči so najpomembnejšeOči so ključni element človeškega obraza in na portretu običajno najprej pritegnejo našo pozornost. Neizostrene, kakor tudi prekrite oči, lahko uničijo portret. S tem namreč opazovalec nima toliko stika s karakterjem portretiranca. Če je prikrito le eno oko, lahko portret rešimo tako, da preslikamo in obrnemo neprekrito oko.



Odločitve pri retuširanjuV tem vodiču smo večinoma osredotočeni na tehnike, pri retuširanju vaših posnetkov pa se boste morali odločati

tudi o količini podrobnosti, ki jih boste poustvarili in/ali

kolikšen del motečega objekta boste skrili, ter nenazadnje

koliko časa želite vložiti v retuširanje posnetka. Na leve

posnetku v 8. koraku smo, kot razkrili le minimalno nujno

količino obrnjenega očesa, saj so kot smo že omenili, na

portretu najbolj pomembne oči. Odstranitev delov rastline,

ki so prekrivajo druge dele obraza niti ni tako nujno, saj k

učinku samega posnetka ne prispeva bistveno.

Ohranjanje karakterjaNa desnem posnetku v 8.

koraku smo razkrili večji del fantovega obraza, vendar

smo zato morali obrniti večji del izbora, ob tem pa lahko

ustvarite učinek zrcaljenega posnetka in uničite karakter

subjekta, saj podrobnosti na obrazu običajno niso

simetrične. Ta učinek lahko nekoliko omilite z dodatnim

retuširanjem, kot recimo z preoblikovanjem obrvi v

našem primeru. Ob tem pa obstaja tveganje, da boste z razkritjem čim večjega dela

subjekta, ustvarili manj atraktiven portret.

V našem primeru je lažje razkriti dele očesa, ki jih želimo kot pa skriti ostali

kopirani del. Zato smo z [Ctrl]/[Command]+I obrnili masko, da je bilo vidno prekrito oko, obrnjeno pa skrito. Izbrali smo masko ter z belim čopičem velikosti 30 točk in 10% trdoto previdno preslikali prekrito oko in s tem razkrili obrnjeno različico očesa.

5

Količina informacij, ki jih boste razkrili, okrog očesa, je sicer odvisna od vas

samih. Vendar pa bi, če bi na tem posnetku odstranili še več delov rastline, ki prekrivajo očala, a ne tudi oči, morali odstraniti tudi dele nad očesom in na robu obraza, s čimer bi si povzročili veliko več dodatnega dela z dokaj jalovim retuširanjem.

6

Dele rastline na desni strani očesa smo ohranili, popraviti pa smo morali del

pod spodnjim desnim okvirjem očal, kjer smo odrezali list rastline, in odstraniti štrene, ki so prekrivale fantov nos in desno obrv. Te dele smo retuširali z orodjem Clone Stamp, točke pa smo vzorčili na spodnjem delu ličnice.

7

Končni rezultat našega dela je prikazan na levem posnetku. Na desnem

posnetku smo obrnili še večji izbor okrog vidnega očesa, da smo tako zamenjali tako oko, kot tudi del nad njim, ter s kloniranjem odstranili tudi del rastline, ki je prekrivala fantovo desno obrv. Obraz je tako zakrivalo le še nekaj štren rastline – več o tem v stranskem stolpcu.

8

Obrnjeno oko razkrijte z masko in ustrezno retuširajte podrobnosti v okolici.

4. poglavje


Možnosti Quick MaskČe v načinu Quick Mask, slikamo z črnim čopičem, točke obarvamo rdeče, z belim čopičem pa to oznako odstranimo. Nastavitve maskiranja rdečih delov lahko določamo v oknu Options, ki ga odpremo z dvojnim klikom na gumb Quick Mask v orodjarni. Običajno boste želeli nastaviti Color Indicates na Selected Areas, s čimer lahko objekt izberete tako, da ga prekrijete, saj je to bolj samoumevno. Tako smo naredili tudi na tem primeru. Če je nastavljena možnost Masked Areas, bo črn čopič maskiral dele, bel pa jih bo razkril.

Zožajte postavo subjekta 76

Kako deluje?Pri ukazu Content Aware Scaling/Recompose običajno uporabimo funkcijo Protect, da preoblikovanje ne vpliva na ljudi, druge prepoznavne objekte ali podrobnosti. Na tem posnetku nismo zožiti ozadja, pač pa ravno obratno - obdržali smo večino posnetka, še posebej najpomembnejši del (obraz subjekta), preoblikovanje pa omejili le ne na trup in noge.

Ukaz Content-Aware Scale v Photoshopu CS4/5 in orodje Recompose v Elements

8/9, vam omogočajo preuranje posnetka s preoblikovanjem ozadja, ne da bi pri tem vplivali na ljudi in druge »zaščitene« dele. V našem primeru smo jih uporabili za ravno nasprotno in z njimi rahlo zožali subjekt. Plast Background smo najprej podvojili in skrili plast Background.

1

Če uporabljate Elements, pojdite na 7. korak. V Photoshopu smo morali

ustvariti izbor trupa in nog subjekta, nakar smo izbor obrnili, da je ob uporabi ukaza Content-Aware Scale ostali del posnetka zaščiten, trup in noge pa se zožijo. S Q smo vključili način Quick Mask, v grobem poslikali trup in noge s črnim čopičem in tako izbrali te dele (2. stranski stolpec).

2

S tipko Q smo zapustili način Quick Mask, preverili, da je izbran subjekt in

ne ozadje. V primeru, da bi bilo izbrano ozadje, bi sicer le preskočili en korak. Izbor smo natančno prilagodili, kot je prikazano na tem posnetku. Pri tem ni pomembno, če označite tudi nekaj ozadja, če to niso pomembne podrobnosti v ozadju.

3

Ko smo bili zadovoljni z izborom, smo zapustili način Quick Mask, z [Ctrl]/

[Command]+[Shift]+I obrnili izbor, da so namesto trupa in nog bile izbrane glava, roke in ozadje. Slednjič smo s Select > Save Selection, vnosom imena in klikom na OK shranili izbor.

4

S funkcijo Content-Aware Scale/Recompose lahko namesto ozadja preoblikujete subjekt.



Alternativni načiniBrez funkcije Content-Aware

Scale je takšen rezultat težko doseči. Podvojiti bi

morali plast Background, izbrati trup subjekta in nekaj

ozadja v okolici, nato pa zožiti celoten izbor s pomočjo ukaza Free

Transform in z orodji za retuširanje urediti robove

preoblikovanega izbora in/ali maske plasti. Uporabite

pa lahko tudi filter Liquify ter z njim zožite stranske

robove subjekta. Pri tem pa bi potrebovali bistveno več

časa, da bi ustvarili realistični videz.

Preoblikovanje rokV našem primeru nismo

vključili rok subjekta, ker so postavljene vodoravno in bi

jih z vzdolžnim krčenjem telesa preprosto skrajšali.

Če bi jih želeli zožiti, bi lahko postopek ponovili s tem, da

bi izbrali le roke, ponovno določili funkcijo Content-

Aware Scale in v okvir Height (ne Width)vnesli

vrednost 98%.

Z [Ctrl]/[Command]+D smo razveljavili izbor (Deselect), ter izbrali Edit >

Content-Aware Scale. Okrog posnetka se s tem pojavi okvir ukaza Transform. V možnostih orodja smo v meniju Protect izbrali izbor, ki smo ga shranili v 4. koraku. Ta del (ozadje ter glava in roke subjekta) se ne bo preoblikoval.

5

Posnetek lahko preoblikujete z ročicami na okvirju, ali naredite natančne

prilagoditve s klikom na W (širina) v možnostih orodja in vlečenjem (zadržite [Alt]/[Option] za natančnejše nastavitve). Pri tem preverite, da ikona verige na desni strani polja width ni omogočena, ker se prilagodi tudi višina. Nato smo vrednost povlekli v levo na 98%.

6

Postopek preoblikovanja je v Elements nekoliko drugačen, princip pa je enak.

V Elements izberite podvojeno plast Background, začetno pa skrijte. Izberite

orodje Recompose (nahaja se v istem razdelku kot orodje Crop), ter z OK potrdite okno z razlago, če se le-to pojavi. V vrstici možnosti orodja s klikom na ikono rdečega čopiča zaženite Remove Brush. Poslikajte vaš subjekt (prejšnja stran), ter po potrebi prilagodite z rdečim brisalcem.

7

Po narejenem izboru, kot v 6. koraku povlecite na W, ali zadržite [Alt]/

[Option]+[Shift] in simetrično zožite izbiro z vlečenjem ene izmed stranskih ročic. Preoblikovani bodo le rdeči deli, vendar je orodje težko nadzirati in natančno zožiti subjekt, saj okvir samodejno skoči na določene širine. Zato raje v polje W vtipkajte vrednost 98%.

8


bolje izkoristite orodja za barve in tonespoznajte, kako lahko bolje izkoristite orodja za prilagajanje barv in osvetlitve, ki jih redno uporabljate; nekaj načinov za avtomatizacijo nalog v Photoshopu ter kako dodati funkcije v elements.

Spoznajte kako narediti natančnejše popravke z orodji Hue/Saturation, Levels in drugimi orodji za urejanje barv

Bolje izkoristite orodja, ki jih redno uporabljate, kot so Crop, Curves in postopni barvni prehodi

Spoznajte načine, kako lahko prihranite na času in trudu s pomočjo avtomatizacije procesov

Dodajte nova orodja in funkcije v katerikoli različici Elements z namestitvijo paketa Actions

V tem poglavju ...

Vtem poglavju se bomo osredotočili predvsem na tiste

prilagoditve, za katere običajno porabite največ časa: barvne in tonske popravke. Osnovni vodič za barve in tone posnetka je histogram, ki ga lahko vidite v pogovornih oknih Levels in Curves, v vmesniku Adobe Camera Raw in v oknu, ki ga najdete v Window > Histogram. Priporočamo vam, da imate slednjega venomer odprtega, saj se med delom posodablja, histogrami v oknih Levels in Curves pa se ne. Histogram je graf, ki prikazuje tonski razpon posnetka, od senčnih delov na levi, do svetlih delov na desni. Višina krivulje na določeni točki ponazarja relativno

število točk s to osvetljenostjo ali intenzivnostjo. Vsak histrogram je unikaten in predvidoma ni pravilne ali napačne oblike histograma, zaželena pa je krivulja v obliki zvona, ki je najvišja v srednjih tonih.

Odčitavanje histogramaPravilno osvetljen posnetek bi naj imel tonske informacije razporejene po celotnem obsegu histograma, z nekaj močni senčnimi in svetlimi deli. Če je krivulja sploščena na katerem od obeh koncev, bo posnetek deloval nekontrasten, kar lahko običajno hitro popravimo z dodajanjem prilagoditvene plasti Levels in povlečenjem obeh stranskih drsnikov

5. poglavje



Stran 92: Uporabite Smart Brush v Elements tudi z že shranjenimi izbori

Stran 94: Prihranite čas z akcijami, zunanjimi programi in skriptami

Stran 97: Dodajte nove funkcije v Elements z namestitvijo paketa Actions

Stran 89: Omogočite prikaz opozorila nastanka in lokacije prisekanosti

Stan 91: Zelo uporabne, a manj očitne možnosti orodja Curves

Stran 85: Bodite natančnejši pri uporabi orodij Hue/Saturation, Levels in

navznoter na skrajne točke krivulje. S tem se najtemnejše točke spremenijo v črne, najsvetlejše točke pa v bele, ostali tonski razpon med obema skrajnima točkama pa se ustrezno prerazporedi, s čimer se takoj ustvari dodatna globina in učinek.

Če je histogram zgoščen na levem (senčnem) delu, to nakazuje podosvetljenost posnetka, zgoščenost na drugem (svetlem) koncu pa preosvetljenost. Če se krivulja ne zaključi na katerem od koncev histrograma, pač pa je odrezana, to nakazuje na prisekanost tonov, s čimer se črne točke obravnavajo kot črne, svetle pa kot bele, s tem pa se izgubijo nežne tonske podrobnosti. Prisekanost

je pogost pojav na posnetkih visoko kontrastnih scen, kjer fotoaparat ni mogel zajeti širokega tonskega razpona, lahko jo pa tudi povzročimo z neustreznim prilagajanjem tonov.

Večja natančnost, manj trudaPokazali vam bomo nekaj opozoril, ki vas bodo opomnila na mesto nastanka prisekanosti. Pa tudi kako ste lahko pri barvnih in tonskih popravkih natančnejši, da se s tem izognete prisekanosti tonov in enostavneje ustvarite želen učinek. Slednjič bomo še opisali načine, kako si olajšati delo v Photoshopu z avtomatizacijo nalog, ter kako lahko v Elements dodate nova orodja in funkcije.

5. poglavje


Pravilo tretjinPri kompoziciji posnetka je najbolje v mislih razdeliti sceno na mrežo 3x3, saj bodo posnetki privlačnejši, če bodo ključni elementi na mrežnih črtah ali na njihovih presečiščih. V CS5 lahko po tem, ko ste določili okvir obreza, v meniju Crop Guide Overlay v okvirju obreza izberete Rule of Thirds. V drugih različicah boste lahko mrežo 3x3 uporabili kot vodilo, če jo boste nastavili v Preferences (‘Gridline every’ nastavite na 33.3% in Subdivisions na 1), vendar pa boste lahko posnetek ocenili šele, ko ga boste obrezali, zaradi česar boste najbrž morali večkrat poskusiti z različnimi obrezi.

Posnetek lahko hkrati obrežete in poravnate, tako da nastavite okvir

obreza, približate pogled in povlečete rob okvirja, da je blizu linije, ki bi naj bila vodoravna ali navpična. Obrnite okvir s klikom in vlečenjem zunaj njega, dokler ni vzporeden s to linijo, nato pa prilagodite njegovo velikost. Pritisnite [Enter] in tako hkrati obrežite in poravnajte posnetek.

1

V Photoshopu lahko zorni kot prilagodite ob obrezavi. Nastavite okvir obreza, ter v

meniju možnosti orodja kliknite Perspective. Nato povlečite kotne ročice okvirja obreza, da robovi sledijo črtam na posnetku, ki bi naj bile navpične (če je treba, je lahko na vsaki strani določen drug kot). Pritisnite [Enter] in posnetek se bo prilagodil v pravokotni okvir. Poglejte tudi 1. stranski stolpec.

2

Ko ste v Photoshopu nastavili okvir obreza, lahko v možnostih orodja

kliknte gumb Hide in tako skrijete odrezane dele in ne izbrišete. Velja pa opomniti, da tega ne morete storiti na zaklenjeni plasti Background in da ob Hide ne morete uporabiti možnosti Perspective. Odrezane dele lahko kasneje ponovno razkrije, če izberete Image > Reveal All.

3

Na sledeči način lahko precej hitreje prilagodite platno, kot če bi preizkušali

razne vrednosti in možnosti sidrišča v oknu Canvas Size. V orodjarni določite barvo ozadja in okvir obreza povlečite čez celoten posnetek. Po potrebi oddaljite pogled in ročice okvirja povlečite navzven, ter tako dodajte platnu, kjer ga potrebujete. Za simetrično dodajanje pri tem zadržite [Alt]/[Option].

4

Na videz preprosto orodje za obrezavo posnetkov ima tudi druge možnosti

Nasveti za orodje Crop Tool77

Obrezava iz sredineČe želite spremeniti kompozicijo posnetka tako, da je določen objekt v strogem centru le-tega, ob uporabi orodja Crop Tool zadržite [Alt]/[Option], kliknete na želeno točko in povlečete navzven – okvir obreza bo s tem ustvarjen iz središčne točke. Sprememba zornega kota, ki smo jo naredili v 3. koraku, je tudi narejena iz središčne točke. Prilagodita ga lahko s klikom na oznako središča in vlečenjem. Zorni kot lahko popravite tudi z uporabo orodja Free Transform (stran 104), kar je varnejše, ker ga lahko uporabite na podvojeni plasti in tako obdržite original, pri obrezavi pa boste obrezali vse plasti.



Prilagojeni Hue/Saturation78

PrednostiZmehčan rob je pogost pri od

zadaj osvetljenih pokrajinskih posnetkih, učinkovito pa ga

lahko odstranimo le s prilagoditvijo Hue/Saturation.

Drsniki za odstranjevanje zmehčanih robov v ACR

znotraj Photoshopa in znotraj filtra Lens Correction v

Photoshopu so učinkoviti le pri zelo opaznih in obsežnih

zmehčanih robovih. Dodatna prednost te tehnike je, da

lahko, če razsičenje naredi robove preveč očitno črno-

bele, uporabite vse tri drsnike in z njimi raje prilagodite

barve. Na tem posnetku bi lahko recimo zmehčane

robove obarvali temno rjavo, da bi se ujemali z vejami.

Barvni trakovi in drsnikiVrhnji barvni trak na

spodnjem delu okna Hue/Saturation predstavlja

prvotne barve posnetka, spodnji trak pa prikazuje,

kako se barve spreminjajo s premikanjem drsnikov.

Kakor lahko skupaj premikate drsnika za obseg

in mehčanje, lahko premikate tudi posamezne

drsnike ali celo vse štiri obenem, da premaknete

celotni obseg, tako da kliknete med oba notranja

drsnika in povlečete. Uporabite lahko tudi

kapalke nad drsniki in klikate barve na posnetku,

da jih dodate ali izvzamete iz ciljanega obsega.

Na tem posnetku smo želeli odstranili modri barvni pridih na od zadaj

osvetljenih vejah, kar lahko najučinkovitejše naredimo z razsičenjem vijoličnih tonov. Vendar pa moramo obseg tonov ciljati zelo natančno, da ne bodo spremenjene tudi podobne barve na drugih delih posnetka. Dodali smo prilagoditveno plast Hue/Saturation in izbrali meni okna Edit nad drsniki.

1

V meniju smo izbrali Blue, ter povlekli drsnik Saturation v levo na –100. S tem

smo odstranili večino barvnega pridiha, nekaj pa ga še ostane vidnega, kjer je bolj roza kot vijolične barve. Še pomembneje pa je, da smo s tem razsičili tudi modri kombi in še druge barve v spodnjem desnem kotu posnetka. Najprej smo prilagodili obseg tonov, da smo odstranili še preostali pridih.

2

Na dnu pogovornega okna se nahajata dva barvna traka z drsniki med njima.

Notranji drsniki nadzirajo obseg prilagojenih barv, zunanji pa nadzorujejo ‘mehčanje’ na robovih obsega. Vijolične in modre barve smo razsičili, tako da smo kliknili med desni par drsnikov in vlekli v desno, dokler niso izginil ves preostali barvni pridih.

3

Barvo na modrem kombiju in drugih delih smo povrnili, tako da smo kliknili

med levi par drsnikov in povlekli v desno. Pri tem smo s pomočjo vklapljanja in izklapljanja predogleda okna (lahko tudi okna Adjustments) preverili, da smo iz obsega odstranili vse modre barve. Drsnikov pri tem ne smete povleči predaleč, ker se bo drugače barvni pridih ponovno začel pojavljati.

4

S prilagajanjem privzetih obsegov Hue/Saturation lahko naredite natančne barvne prilagoditve

5. poglavje


Vibrance ali Saturation?

Brightness/Contrast

Orodje Vibrance deluje nekoliko drugače kot Saturation

Več o VibrancePri prilagoditvi Vibrance so toni kože zaščiteni, tako da jih ne moremo prenasičiti. Če želite ojačati tone kože, boste morali zelo povišati vrednost Vibrance ali Saturation, nato pa po potrebi maskirati prilagoditev. V CS4/5 sta na voljo ukaz in prilagoditvena plast Vibrance, ki delu podobno kot drsnik v Camera Raw, pogovorno okno pa vsebuje tudi drsnik Saturation.

79

80

Drsnik Vibrance v ACR omogoča nežnejše popravke barvnih tonov, kot

so možni z orodjem Saturation. Ta posnetek smo odprli v ACR (stran 18). Želeli smo poudariti zeleno rastlinje na posnetku, vendar smo s povečanjem Saturation na +35 sicer lepo poudarili zelene tone, rumeni in oranžni toni na barvitem cvetu pa so postali preveč nasičeni.

1

Drsnik Vibrance deluje drugače, saj bolj učinkuje na manj nasičene, kot pa

na že nasičene tone. V našem primeru smo lahko drsnik Vibrance povlekli na +75 in tako določili želen poudarek zelenih tonov, hkrati pa minimalno učinkovali na močnejše barve na cvetu.

2

To precej osnovno orodje je lahko zelo uporabno v Elements

Starejše različiceV CS2, Elements 5 ali starejših je orodje Brightness/Contrast precej okorno. Povišanje vrednosti Brightness namreč osvetli tudi senčne in prireže osvetljene dele, znižanje vrednosti pa potemni osvetljene in prireže senčne dele. Le majhno povišanje vrednosti Contrast pa prireže senčne/svetle dele, če so že pred tem na robu. V CS3 in novejših se prepričajte, da je možnost ‘Use Legacy’ onemogočena, saj bodo drsniki drugače delovali kot v starejših različicah.

tone, kot pa na skrajne tone na robovih histograma, s čimer se izognemo prisekanju tonov. V starejših različicah se ga je bolje izogniti.

Brightness/Contrast je precej osnovno orodje, vendar je kot prilagoditvena plast zelo uporabna alternativa Adjust Color Curves v Elements. Drsnik Brightness osvetli ali potemni posnetek na enak način, kot pri vlečenju določene točke gor ali dol znotraj Curves v Photoshopu, drsnik Contrast pa poviša kontrast kot ‘S-krivulja’ ali ga zniža kot obratna ‘S-krivulja’, obe prilagoditvi pa lažje določimo kot z Adjust Color Curves. Orodje Brightness/Contrast v CS3, Elements 6 in novejših različicah obeh, določa nelinearne spremembe tonov, ki bolj učinkujejo na srednje

Orodje Brightness/Contrast ni tako natančno kot Adjust Color Curves, vendar je z njim lažje narediti enostavne prilagoditve.



Prilagoditve barvnih kanalovZ Levels in Curves lahko prilagajate barvne kanale, kakor tudi osvetljenost posnetka

ODSTRANITE BARVNI NADIH Z ORODJEM LEVELS

Naredite natančni barvni popravek s prilagoditvijo barvnih kanalov

Na tem posnetku smo najprej dodali prilagoditveno plast

Levels. Očiten oranžni barvni nadih smo popravili z

dodajanjem modrih tonov, za kar smo v pogovornem oknu

menija Channel izbrali Blue. Histogram kanalov na desni

strani, ki je modri del modro-rumene osi, ne sega do roba.

Kakor pri barvnih tonih, tudi pri tukaj potrebujemo dokaj

poln obseg informacij, da bodo barve verodostojno

prevzorčene. Drsnik White Point smo zato povlekli na 210, s

čimer smo dodali modre in odvzeli rumene tone, ter tako

odstranili rumen nadih. Nato smo izbrali kanal Green in

premaknili drsnik White Point na 250, da smo poudarili

zeleno rastlinje in odstranili roza tone na barvah kože.

nevtralnih sivih odtenkov, ki bi jih lahko uporabili kot referenco za kapalko Gray Point v Levels – spodaj.

Orodji Levels in Curves služita prilagajanju osvetljenosti in

kontrasta na celotnem posnetku, s ciljanjem ločenih barvnih kanalov (rdečega, zelenega ali modrega) pa lahko naredimo tudi natančnejše prilagoditve. S povišanjem osvetljenosti (intenzivnosti) določenega kanala se zmanjša intenzivnost ‘nasprotne’ barve na barvnem krogu – stranski stolpec. Prav tako pa temnenje določene barve osvetli njej nasproti ležečo barvo. Prilagoditve barvnih kanalov so še posebej uporabne za popravke barvnih nadihov na posnetkih, ki ne vsebujejo

Premikanje drsnika White Point proti robu histograma modrega kanala na posnetku doda modre in odstrani rumene tone.

81

Teorija barvnega krogaČe osvetlite rdeč kanal z Levels (v pogovornem oknu Channel

izberete Red in premaknete drsnik White Point ali srednji

drsnik v levo) ali s Curves (točko v srednjih tonih

povlečete navzgor), boste dodali rdeče tone in odvzeli

cyan, ki je nasprotje rdeči na barvnem krogu, obratna

prilagoditev bi dodala cyan tone in odvzela rdeče. Barvno nasprotje zelene je magenta,

modre pa rumena. Učinke lahko preverite z velikimi

prilagoditvami na različnih kanalih. Več o teoriji barvnega

kroga lahko najdete z iskanjem ‘color wheel’ znotraj

okna Help v Photoshopu/Elements ali na spletu.

Barvni kanal lahko prilagodite tako, da ga izberete nad histrogramom v pogovornem oknu Levels ali nad oknom s krivuljo v Curves.

5. poglavje


Drsnika Output v LevelsDrsnikov Output v Levels se je načeloma bolje izogniti, v nekaterih primerih pa so le uporabni

IZHODNA (OUTPUT) DRSNIKA

Izhodna drsnika oslabita tone, kar je lahko včasih tudi uporabno

Če so določeni deli posnetka prisekani na črno ali belo in

moteči, jih lahko z ustreznimi izhodnimi drsniki z manjšimi

prilagoditvami oslabite, s čimer bodo manj opazni. Kontrast

posnetka lahko kasneje po potrebi povišate z vnosnimi

drsniki ali s Curves. Z drsniki lahko na enem samem kanalu

naredite tudi omejene barvne prilagoditve (stran 87), če

prilagajate nastavitve enega samega kanala, s čimer bo

znižanje kontrasta manj opazno. Če želite recimo samo

odstraniti oranžen barvni nadih na senčnih delih, lahko

izberete modri kanal in rahlo povlečete črni izhodni drsnik

navznoter. S pomočjo izhodnih drsnikov lahko tudi natančno

prilagajate neprepustnost mask plasti (stran 53).

posnetek. Drsnika Output pa lahko v določenih primerih vendarle uporabimo – spodaj.

Ko z Levels prilagajate osvetljenost in kontrast

posnetka, uporabljate vnosne (input)drsnike – Black Point, srednji toni in White Point tik pod histogramom. Izhodnim (Output) drsnikom – spodnja dva drsnika v pogovornem oknu ali oknu Adjustments, pa se je načeloma bolje izogniti. Premik drsnika Black Output navznoter, oslabi senčne dele posnetka, premik drsnika White Output navznoter pa oslabi najsvetlejše dele, oboje pa lahko hitro zniža kontrast v ustreznem tonskem razponu in uniči

Če so prisekani toni temno sivi (kot tukaj) ali svetlo sivi, majhne prilagoditve z izhodnimi drsniki ne bodo tako očitne.

82

Vrednosti izhodnih drsnikovVrednosti izhodnih drsnikov določata osvetljenost najtemnejših in najsvetlejših točk posnetka, ne glede na prlagoditve vnosnih drsnikov. Če recimo premaknete črni izhodni drsnik iz 0 na 20 in nato premaknete črni vnosni drsnik čez rob histrograma, da bi prirezali večje senčne dele, bodo prisekani toni imeli RGB vrednost 20 in ne 0. V pogovornem oknu Curves znotraj Photoshopa lahko izhodne vrednosti prilagodite z vlečenjem točke za senčne dele (spodnja desna točka) navzgor in točke za najsvetlejše dele (zgornja leva točka) navzdol.

Izhodna drsnika sta sicer v določenih primerih uporabna (spodaj), vendar jih raje ne uporabljajte pri običajnih tonskih



Na te načine lahko izničite prisekanost tonov pri tonskih prilagoditvah

spremljate okno Histogram, v katerem se informacije sproti posodabljajo med delom.

Pri tonskih ali barvnih prilagoditvah boste običajno

želeli čim bolj izničiti prisekanost. Vendar pa je težko oceniti, kje na posnetku so točke prisekane, s čimer se izgubijo podrobnosti, še posebej, če so točke prisekane na samo enem ali dveh barvnih kanalih. V Photoshopu, Elements in Adobe Camera Raw lahko omogočite prikaz točk, ki so prisekane, med samimi prilagoditvami – več o tem spodaj, v 2. stranskem stolpcu pa še o različnih možnostih. Smiselno je tudi, da med delom v Photoshopu in Elements

Da smo videli, kje so senčni deli prisekani, smo na tem posnetku med vlečenjem vnosnega drsnika Black navznoter zadržali [Alt]/[Option].

OPOZORILA ZA PRISEKANOST TONOV

V ACR kliknite na trikotni gumb na zgornji levi strani histograma ali pritisnite

U (kot ‘underexposed’), da se prisekani senčni deli prikažejo modro obarvano;

kliknite trikotni gumb na zgornji desni strani ali pritisnite O (kot ‘overexposed’),

da se prisekani najsvetlejši deli prikažejo rdeče obarvano. Senčni deli so prikazani

kot prisekani le, če so prisekani v vseh treh barvnih kanalih; najsvetlejši deli pa so

prikazani kot prisekani, če so prisekani v enem ali večih barvnih kanalih.

ZA PRIKAZ PRISEKANIH SENČNIH DELOV zadržite [Alt]/[Option] med

vlečenjem vnosnega drsnika Black v pogovornem oknu Levels (in Curves v CS3 in

novejših) ali drsnika Blacks v ACR. Bela pri tem ponazarja neprisekane točke,

prisekani senčni deli so pa obarvani ali črni.

ZA PRIKAZ PRISEKANIH NAJSVETLEJŠIH DELOV, zadržite [Alt]/[Option] med

vlečenjem vnosnega drsnika White v oknih Levels, Curves ali drsnikih Exposure in

Recovery v ACR. Črna ponazarja neprisekane točke, prisekani najsvetlejši deli so

pa obarvani ali beli.

Prisekanost kanalovČe med vlečenjem drsnikov v

ACR, Levels ali Curves zadržite [Alt]/[Option], bo

prikazana prisekanost v različnih barvnih kanalih,

kakor tudi v vseh treh kanalih. Točke se bodo pri

tem ustrezno obarvale rdeče, zeleno ali modro glede na

prisekan kanal, ter cyan, vijolično ali rumeno pri dveh

prisekanih kanalih: cyan = zelena + modra; vijolična =

rdeča + modra; rumena = rdeča + zelena prisekanost.

Med vlečenjem ustreznih drsnikov so najsvetlejši deli,

ki so prisekani v vseh treh kanalih, obarvani belo;

senčni deli, ki so prisekani v vseh treh kanalih, pa črno.

Sprejemljiva prisekanost

Na posnetkih ni treba vedno odstraniti vseh prisekanih točk. Majhni deli povsem črne ali bele barve, kot so

recimo svetli beli odsevi na valovih ali globoke črne

sence na ‘low-key’ portretih, so povsem sprejemljivi.

Praviloma pa so prisekani senčni deli bolj prijazni

očem, kot močno prisekani najsvetlejši deli.

V CS4/5 in Elements 8/9 lahko prikažete prisekanost med določanjem senčnih in najbolj osvetljenih končnih

točk z črno in belo kapalko v Levels ali Curves, če zadržite

[Alt]/[Option].

Opozorila za prisekanost tonov83

5. poglavje


Neposredne prilagoditve84

Orodje Targeted Adjustment v ACRV ACR znotraj CS4/5 lahko naredite prikazane prilagoditve z orodjem Targeted Adjustment, ter hkrati tudi prilagajate svetlost in osvetljenost barv. Prilagoditev, ki jo boste določili, izberete tako, da z aktivnim orodjem kliknete in zadržite nad gumbom orodja in izberete Parametric Curve, Hue, Saturation, Luminance ali Grayscale Mix (pri slednjem se bo posnetek pretvoril v črno-bel način); ali kliknete in zadržite kjerkoli na posnetku in tako odprete meni. Ustrezni drsniki se prikažejo v oknu na desni strani.

Določanje tonovMožnost omejene prilagoditve in orodje Targeted Adjustment v ACR omogočata enostavno določanje tonov ali barv, ki jih želite prilagoditi, prav tako pa vam bo vlečenje na posnetku enostavnejše kot premikanje drsnikov. Velja pa si zapomniti, da s tem vplivate na celotni posnetek, ne le na tone, na katere ste kliknili. Če boste želeli prilagoditve omejiti na določen del ali določen barvni ali tonski obseg, boste morali določiti masko prilagoditvene plasti ali v ACR uporabiti Adjustment Brush.

Če uporabljate CS3 ali novejši, ter ACR znotraj CS4/5, lahko določene tonske

prilagoditve naredite tako, da le kliknete in vlečete na želenih tonih. Za ACR preverite stranski stolpec. V CS4/5 boste ta (obkrožen) gumb opazili v pogovornem oknu Adjustments med dodajanjem prilagoditvene plasti Black & White, Hue/Saturation ali Curves (v Curves je puščica gor/dol). Kliknite nanj za omejeno prilagoditev.

1

Pri določanju prilagoditvene plasti Black & White, s klikom in vlečenjem v

levo potemnite tone, na katere ste kliknili, v desno pa jih posvetlite - na enak način, kot če bi vlekli barvni drsnik za ta tonski obseg. V CS3 tega gumba ni – da prilagodite tone, preprosto kliknete in vlečete na posnetku. Black&White je edino orodje v CS3, ki ima možnost omejene prilagoditve.

2

Pri dodajanju prilagoditvene plasti Hue/Saturation v CS4/5 se s klikom in

vlečenjem v desno poviša nasičenost ciljanih barv, vlečenje v levo pa jo zmanjša. Intenzivnost učinka lahko znižate ali zvišate, če ustrezno zadržite [Alt]/[Option] ali [Shift] – stran 9. S klikom in vlečenje ter zadržanjem gumba [Ctrl]/[Command] lahko spreminjate tudi barvne odtenke.

3

Pri dodajanju plasti Curves v CS4/5, se s klikom in vlečenjem navzgor osvetlijo

ciljani toni, z vlečenjem navzdol pa potemnijo, kakor pri vlečenju ustrezne točke navzgor ali navzdol na krivulji. V načinu omejene prilagoditve lahko s klikom na posnetku (brez vlečenja) določite ustrezno točko na sami krivulji.

4

V CS3 in novejših, ter v ACR znotraj CS4/5, lahko tone prilagajate s klikom in vlečenjem



Pri uporabi orodja Curves v Photoshopu lahko črno točko nastavite s premikom

spodnje leve točke navznoter, ter belo točko s premikom zgornje desne točke navznoter. To pa ni tako samoumevno kot določanje točk z orodjem Levels, v CS3 in novejših pa sta v pogovornem oknu Curves dodana tudi drsnika za črno in belo točko, ki delujeta na enak način kot v Levels.

1

Pri določanju končnih točk z drsniki ali ustreznimi kapalkami v CS4/5, lahko

zadržite [Alt]/[Option] in omogočite prikaz prisekanosti – več o tem na strani 89. V CS4/5 se bo ta prikaz omogočil tudi, če v meniju okna izberete ‘Show Clipping for Black/White Points’ in tako ne boste rabili zadržati [Alt]/[Option]. V CS3 se ta možnost nahaja v pogovornem oknu.

2

V CS3 in novejših ne spreglejte menija Presets na vrhu pogovornega okna ali

okna Adjustments. V njem se nahajajo štiri zelo uporabne prednastavitve. Če boste želeli dvig kontrasta s ‘S-krivuljo’, jo lahko določite s Strong Contrast, za ostale prilagoditve kontrasta pa bo morebiti uporabna katera izmed drugih nastavitev, s čimer ne boste rabili postavljati dodatnih točk.

3

Če uporabljate CS5 in raje določate prilagoditve z možnostjo omejene

prilagoditve (sosednja stran), kliknite na menijski gumb, da se odpre meni okna in izberite ‘Auto-Select Targeted Adjustment Tool’. S tem lahko določate prilagoditve s klikanjem in vlečenjem na posnetku, ne da bi morali najprej pritisniti gumb za omejeno prilagoditev v samem oknu.

4

Photoshopov ukaz Curves ima nekaj manj očitnih, a zelo uporabnih možnosti

Bolje izkoristite orodje Curves85

Bližnjice na tipkovniciS smernimi puščicami lahko točke na krivulji zamikate v enojnih korakih, kar je lažje

in natančneje kot z miško. Z [Ctrl]/[Command]+[Tab] lahko krožite med točkami (točko lahko tudi izberete s

klikom nanjo, vendar bodite pri tem previdni, da je ne

boste premaknili), nato pa pritisnite desno ali levo

smerno puščico, da dvignete ali znižate vhodno vrednost; ali pritisnite smerno puščico

gor ali dol, da zvišate ali znižate izhodno vrednost.

Če kliknete v polje Input ali Output, lahko z puščicami

gor in dol spreminjate to vrednost. Če pri tem zadržite [Shift] se vrednost spremeni

v stopnjah po 10 enot.

Vtičniki za Elements Vtičnik Elements+ vsebuje

orodje Curves, ki deluje kot v Photoshopu, vendar pa ne

morete urejati posameznih barvnih kanalov in ga

dodati kot prilagoditveno plast. Naprednejši vtičnik je

Smart Curve (http://free.pages.at/easyfilter/

curves.html), ki vključuje enake funkcije kot orodje

Curves v Photoshopu, vključno z urejanjem posameznih barvnih

kanalov, vendar pa ga ponovno ne morete določiti

kot prilagoditveno plast, zaradi česar ga boste morali

uporabiti na podvojeni plasti posnetka.

5. poglavje


Nadaljnje možnostiTa postopek deluje ne glede na to, katero orodje ste uporabili za prvotni izbor, masko plasti pa lahko prilagodite tudi po 3. koraku, če želite pred orodjem Smart Brush (4. korak) uporabiti kakšno drugo metodo. Deluje tudi s katero koli prednastavitvijo orodja Smart Brush. Po želji lahko tudi zamenjate učinek in ga tako preizkusite, pri tem pa se prepričajte, da je prilagoditvena plast izbrana v oknu Layers (če ni, kliknite na majhen rdeč ‘zob’, ki ga orodje Smart Brush ustvari na posnetku). Nato enostavno izberite drugo prednastavitev orodja Smart Brush (recimo Blue Skies namesto Sunset v našem primeru) ter s tem zamenjate trenutni učinek.

Smart Brush v Elements86

Prilagajanje izboraČe želite prilagoditi prvotni izbor, narejen z Magic Wand, v vrstici možnosti orodja izberite način Contiguous in z [Alt]/[Option] kliknite na želen del, kot recimo del ospredja, da ga odstranite iz izbora. Vsekakor pa ni nič hudega, če na posnetku pustite nekaj preosvetljenih delov, kot recimo deli vodne površine na tem posnetku, kjer se barve sončnega zahoda odsevajo, saj je videz tako bolj pristen.

Orodje Smart Brush Tool v Elements 7 in novejših deluje kot kombinacija orodja

Quick Selection in prilagoditvene plasti. Med slikanjem orodje v enem samem koraku izbere dele in določi učinke, ki jih lahko kasneje urejamo. Težava je le v tem, da včasih orodje Quick Selection ni najprimernejše za izbor delov, ki jim želimo določiti nek učinek. Predstavljamo vam rešitev.

1

S Smart Brush smo želeli določiti učinek Sunset, da bi popravili izprano nebo, a orodje ni izbralo delčkov neba med

kovinsko konstrukcijo mosta (1. korak). Zato smo najprej raje uporabili orodje Magic Wand, nastavili Tolerance na 20 in v vrstici možnosti orodja onemogočili način Contiguous. Nato smo kliknili na nebo, ter pritisnili [Shift] in izbrali še preostale dele s kliki nanje.

2

S temi nastavitvami smo z Magic Wand kmalu izbrali vse dele neba, ne da bi pri

tem izbrali preveč ospredja. Nato smo priredili izbor – stranski stolpec. Z izbranim izborom smo dodali prilagoditveno plast Levels. Maska, ki se avtomatično ustvari, tako ponazarja zapleten izbor, ki smo ga naredili. Za naslednji korak smo izbrali pravkar ustvarjeno plast Levels.

3

Izbrali smo orodje Smart Brush in z dvojnim klikom v naboru set izbrali

učinek Sunset. S tem se prilagoditvena plast Levels, ki smo jo dodali v tretjem koraku, zamenja s prilagoditvijo učinka (v našem primeru je to Gradient Fill), uporabi pa se obstoječa maska. Zaključite lahko s prilagoditvami neprepustnosti plasti ali učinka, kot če bi ga neposredno določili.

4

Orodje Smart Brush lahko bolje izkoristite, če ga uporabite na obstoječih izborih in maskah



Nasveti za postopne prehode87

Določanje postopnih prehodov

Dolžina črte, ki jo narišete, določa postopnost prehoda iz ene v drugo v barvo (ali iz

barve v prosojnost), ne obseg samega barvnega prehoda,

saj bo le-ta zmeraj zapolnil celotno platno ali aktiven

izbor. Pri postopnem prehodu iz bele v črno, ki je določen od zgoraj navzdol,

bo del nad začetno točko risanja zapolnjen z belo, del pod končno točko črte pa s

črno barvo. Velja si tudi zapomniti, da lahko na eni

sami plasti določite le en postopni prehod, razen v

primeru, ko uporabite Transparency – stran 55.

Obarvanje nebaNa ta način lahko hitro in zelo učinkovito obarvate

preosvetljeno belo nebo, če ospredje večinoma vsebuje

le temne tone. Ustvarite novo plast, za barvo

ospredja izberite nebesno modro barvo in določite

linijski postopni prehod iz modre v belo ali iz modre v prosojno iz vrha psonetka navzdol (uporabite lahko

tudi zapolnitveno plast Gradient). Spremenite način

zlivanja te plasti v Darken. Postopni prehod se bo s tem

določil na nebu, ne pa tudi na delih ospredja, kot so

recimo drevesa ali zgradbe, ki so temnejši kot barve

postopnega prehoda.

Z orodjem Gradient je težko narisati povsem navpično ali vodoravno črto in

če narišete kratko poševno linijo, je lahko rezultat opazno nenatančen. Če pri risanju z orodjem zadržite [Shift], bo obračanje omejeno na stopnje v velikosti 45°, s čimer lahko določite povsem navpične ali vodoravne barvne prehode.

1

Postopni prehod v osnovi zapolni celotno platno – stranski stolpec. Če je

med njegovim določanjem aktiven izbor, bo določen le na izbranem delu. Če želite recimo zamenjati preosvetljeno nebo, lahko z orodjem Magic Wand hitro izberete nebo, dodate novo prazno plast, ter nato določite postopni prehod. Na ta način bodo neizbrani deli ostali nespremenjeni.

2

Če se vam določanje postopnega prehoda ponesreči, ne rabite spreminjati barv

orodja ali izbrati drugih možnosti v oknu Gradient picker. Preprosto ga razveljavite, v vrstici možnosti omogočite možnost Reverse (ali jo onemogočite, če je bila prej omogočena), ter ga ponovno določite. Prehod iz črne v belo lahko le obrnete z [Ctrl]/[Command] +I, seveda pa ne tudi pri drugih barvah.

3

Zapolnitvena plast Gradient vam pri določanju postopnega prehoda ponuja

več možnosti. Osnovni pristop določanja je enak, vendar lahko prilagoditveno okno odprete kadarkoli in spremenite vrsto, kot in druge možnosti postopnega prehoda. Odprete lahko tudi okno Gradient Editor in prilagodite barve in/ali lokacijo omejitvenih točk za določanje neprepustnosti.

4

Nasveti za boljše rezultate pri uporabi orodja ali zapolnitvene plasti Gradient

5. poglavje


Prilagoditveno oknoČe želite med izvajanjem akcije prilagoditi določeno nastavitev koraka – kot recimo Levels – lahko nastavite, da se akcija v tem koraku ustavi in prikaže prilagoditveno okno. V ta namen odkljukajte desni okvir zraven koraka, pri katerem želite, da se pojavi prilagoditveno okno . Ko v oknu pritisnete [Enter], se bo akcija nadaljevala. Če ste dodali točko ustavitve, boste morali za nadaljevanje v oknu Actions klikniti gumb Play (to lahko predstavlja težavo, če boste to akcijo uporabljali v Elements, kjer ni okna Actions – stran 97).

Ali pogosto ponavljate iste korake? Morebiti za spletno stran rabite posnetke

enotne velikosti, ločljivosti in formata; ali pa imate nabor posnetkov, na katerih morate narediti enak nabor popravkov? Takšne sestavljene naloge lahko združite v enotno operacijo, tako da posnamete zaporedje prilagoditev kot akcijo (Action), ki jo lahko v oknu Actions zaženete z enim samim klikom.

1

Akcijo posnamete (samo v Photoshopu) tako, da na dnu okna Actions kliknete

gumb ‘Create new Action’, jo imenujete, kliknete Record, ter naredite vse korake. Pri tem si lahko vzamete čas, saj so posnete le spremembe na posnetku. Ko ste naredili vse spremembe, pritisnite gumb Stop in vaša nova akcija se bo pojavila v oknu Actions.

2

Akcijo zaženete tako, da jo s klikom nanjo v oknu Actions izberete in kliknete

gumb Play. Čeprav večina Photoshopovih privzetih akcij določa kreativne učinke, nabor Production vsebuje tudi nekaj uporabnih možnosti. Nabor naložite tako, da odprete meni okna in ga izberete na seznamu. Naložite lahko tudi akcije, ki ste jih povlekli iz spleta – poglejte stranski stolpec na strani 97.

3

S klikom na puščice lahko vidite korake, ki so zajeti v določeni akciji in nastavitve,

ki so le-tem določene. Določite lahko tudi točke, na katerih se akcija ustavi, da lahko izvedete popravek, ki ga ne morete posneti (kot recimo določanje izbora). V ta namen pojdite v meni okna in izberite Insert Stop, s čimer se zaustavitvena točka doda za trenutno izbranim korakom. Več v 2. stranskem stolpcu.

4

Z akcijami lahko z enim samim klikom na posnetku hitro določite več prilagoditev

Uporaba akcij v Photoshopu88

Urejanje akcijKo ste posneli akcijo (Action), lahko posamezne korake uredite, kar pomeni, da ne rabite celotnega postopka ponovno posneti z drugimi nastavitvami, če ste nekaj napačno določili ali želite nekoliko drugačen rezultat. V oknu Actions le dvokliknite na katerikoli korak in ustrezno prilagodite nastavitve. Vrstni red korakov lahko spremenite z vlečenjem le-teh gor ali dol v skladu, ali jih izbrišete s tem, da jih povlečete v koš za smeti.



Zunanji programi v PhotoshopuSpremenite akcijo v samostojni zunanji ‘program’, ki ga lahko zaženete izven Photoshopa

Pred uPorabo zunanje Programe najPrej Preverite

Če akcijo določate na večih posnetkih, se prepričajte, da deluje

Pred uporabo z mapo posnetkov je vedno smiselno najprej

preveriti delovanje zunanjega programa in pripadajočih

akcij. Če datoteka še recimo ni bila odprta, ko ste posneli

akcijo in tako vsebuje ukaz Open, bo akcija skozi odpirala to

datoteko. V tem primeru se lahko temu izognete, tako da v

pogovornem oknu Create Droplet kliknete ‘Override Action

“Open” commands’. To možnost izberite tudi, če je v akciji

posnet ukaz Save As, saj bo drugače zunanji program vsako

datoteko, ki jo bo uredil, shranil v mapo, ki je določena

znotraj akcije in pod istim imenom, ne pa v tisto, ki je

določena v pogovornem oknu Create Droplet. Več o tem si

poglejte v stranskem stolpcu.

lahko datoteke tako kadarkoli enostavno povlečete nanj. Pojdite na Destination in izberite mapo, v kateri se bodo shranjevale urejene datoteke. V razdelku za poimenovanje datotek, lahko tudi določite pravila poimenovanja – program lahko recimo vsaki novi datoteki pred imenom doda številko. Preko zunanjih programov lahko akcijo izvedete na posameznih datotekah ali celotnih mapah posnetkov. Pri tem Photoshopa ni treba zagnati, saj se bo samodejno zagnal, ko boste zagnali zunanji program.

Zunanji programi (Droplets) so manjši programi, ki v določeni

datoteki izvedejo akcijo, če jo povlečemo nanje. Akcijo spremenite v zunanji program tako, da jo označite in izberete File > Automate > Create Droplet. Če te možnosti ni v podmeniju Automate, najprej izberite možnost Show All Menu Items, ter ponovno izberite Automate. V razdelku ‘Save Droplet In’ pogovornega okna Create Droplet kliknite Choose in določite mesto, na katerem se bo shranil. Najbolj samoumevno mesto je namizje, saj

Preverite, če zunanji program res počne to kar želite. Učinke posameznih nastavitev lahko v Photoshopu preverite pod možnostjo Help.

89

Obvezen korak SaveAkcija, ki jo boste pretvorili v

zunanji program (Droplet), mora vsebovati ukaz Save ali Save As, saj bo drugače vsak

urejen posnetek ostal odprt v Photoshopu. Pri tem kliknite

možnost ‘Override Action “Save As” command’ (glejte

spodaj), da bodo datoteke zagotovo shranjene v mapo

in z imeni datotek, ki ste jih določili v pogovornem oknu

Create Droplet. Vse ostale nastavitve, ki ste jih posneli v

ukazu Save As bodo določene, kot so bile posnete

(recimo format JPG srednje kvalitete). Na začetku je

smiselno omogočiti možnost ‘Stop for Errors’, s čimer se

proces ob napakah ustavi.

5. poglavje


Omogočite ali celo ustvarite lastne skripte in dvignite avtomatizacijo za nivo više

lahko pa napišete tudi lastne (AppleScript na Mac-u, VBScript v Windowsu, ali JavaScript na obeh).

V CS2 in novejših različicah je na voljo naprednejše orodje,

ki omogoča zagon tako akcij kot tudi skript, s čimer lahko avtomatizirate skoraj karkoli. S pomočjo ukaza Script Events Manager (File > Scripts) lahko določite, da se ob določenem ‘dogodku’ avtomatično zažene določena skripta ali akcija. Tako lahko recimo spremenite velikost posnetka ob odprtju, vse formate spremenite v TIFF, ali za arhiv ob shranjevanju shranite tudi JPEG različico. V Photoshopu je že vključen nabor osnovnih skript,

Z že vključenimi skriptami lahko ob odprtju datoteke prikažete EXIF podatke, v določeno mapo shranite JPEG varnostno kopijo, ter še več.

Kaj vse lahKo počnete s sKriptami? Že vključene skriPte dajejo vtis, kaj vse lahko počnete s skriptami,

hkrati pa so lahko tudi uporabne. Vedno, ko shranite datoteko, se lahko tako

samodejno ustvari JPEG različica v nizki ločljivosti in določeni velikosti, ki jo

lahko shranite v določeno mapo in uporabite za vašo spletno stran.

enostavno lahko tudi dodate nove skripte. Preprosto posnemite

želeno akcijo, ter pod Script Events Manager določite ‘dogodek’, ki jo bo

sprožil (odprtje, zapiranje ali shranjevanje dokumenta, ipd.).

če obvladate ustvarjanje (ali le snemanje) lastnih skript, so vaše

možnosti neomejene. Ob odprtju datoteke se lahko recimo samodejno

aktivira način Full Screen in določi View > Actual Pixels; ali preveri

barvni način posnetka in spremeni v RGB, če že ni; ali samodejno

odklene plast Background. Določite lahko tudi, da se pri določanju filtra

za ostrenje vedno samodejno doda maska plasti. Vaše možnosti so

skratka praktično neomejene!

Pomoč pri skriptahSnemanje akcij in povezovanje le-teh z določenimi ‘dogodki’ je dokaj enostavno, za pisanje lastnih skript pa boste potrebovali tudi nekaj tehničnega predznanja. V Photoshopu sta v ta namen vključena vodiča za za pisanje skript in jezik JavaScript. Na voljo je tudi veliko spletnih strani, ki ponujajo prenos skript in akcij. Preverite Action Central na www.atncentral.com ali Adobe Studio Exchange na http://share.studio.adobe.com. Uporabniki Mac-a lahko za snemanje skript (AppleScripts) uporabljate Apple Automator – najdete ga na www.apple.com/downloads/macosx/automator.

Skripte v Photoshopu90

Prednosti in slabostiDoločite lahko, da se bo ob določenem dogodku zagnala bodisi skripta ali akcija, vendar ne tudi oboje, vendar pa lahko lastne skripte vsebujejo tudi akcije. Določene dogodke, kot so poteze čopiča, izbori in filtri, ki zahtevajo lastni vnos, ne moremo zajeti v skripti, menijske ukaze in filtre na podlagi nastavitev pa lahko. Nenazadnje lahko skripte tudi vsebujejo pogoje, s čimer lahko recimo pomanjšamo posnetek, če je večji kot 6x4, ali dodamo rdeč rob, če je manjši; povečamo ločljivost, če je manjša kot 240 dpi, ali jo ohranimo, če je večja.



Dodajte nove funkcije in samodejne ponavljajoče se naloge v Elements z namestitvijo akcij

Photo Effects. Če se slučajno ne bodo pojavile v tem oknu ali ne bodo delovale, poglejte na stran 99.

E lements 7 vključuje možnost Action Player, vendar so akcije

vključene v vseh različicah Elements, le da so poimenovane ‘Photo Effects’. V mapi na disku (spodaj) so tako vse datoteke formata .atn, zraven pa je predogled (v Elements 6 in novejših je to .png datoteka velikosti 64x64 pikslov, v prejšnjih različicah pa .psd). Če želite namestiti nove akcije, jih preprosto skopirajte (skupaj s predogledom) v to malo (preverite naslednjo stran). V Elements jih boste potem našli v oknu Effects kot

V Elements 7 in novejših lahko akcije določite z ukazom Action Player, za snemanje lastnih akcij pa boste potrebovali Photoshop.

Kje namestiti aKcije v elements? ElEmEnts 6 in novEjši (XP): [vaš trdi disk, običajno C:]\Documents

and Settings\All Users\Application Data\Adobe\Photoshop Elements\6.0\

Photo Creations\photo effects (ustrezno zamenjajte z 7.0, 8.0 or 9.0)

ElEmEnts 6 in novEjši (vista ali WindoWs 7): [C:]\Program

Data\Adobe\Photoshop Elements\6.0\Photo Creations\Photo Effects

mac: [vaš trdi disk] : Library : Application Support : Adobe : Photoshop

Elements : 6.0 : Photo Creations : photo effects (ustrezno 8.0 ali 9.0)

ElEmEnts 5 (XP): Kot pri Elements 6 in novejših do mape Photo

Creations, nato \special effects\photo effects\image effects

ElEmEnts 1 do 4: C:\Program Files\Adobe\Photoshop Elements 4.0\

Previews\Effects (ustrezno zamenjajte z 1.0 do 3.0). Za vsako akcijo

morate znotraj mape Effects ustvariti novo mapo, ki vsebuje datoteko .

atn in enako poimenovano datoteko .psd (ne .png) s predogledom.

Namestitev funkcije Action Playerl

V Elements 7 in novejših boste za dodajanje akcije v Action

Player potrebovali le .atn datoteko. V Windows XP jo

skopirajte v mapo C:\Documents and Settings\All

Users\Application Data\Adobe\Photoshop Elements

\7.0\Locale\en_US\Workflow Panels\actions (ali 8.0, 9.0

glede na različico). V Visti ali Windows 7 je to C:\Program

Data\Adobe, itd. Na Mac-u je v mapi [trdi disk] : Library :

Application Support : Adobe in nadalje kot v Windowsu.

Po namestitvi nove akcije ponovno zaženite Elements,

izberite način Guided Edit, funkcijo Action Player pa boste

našli pod Automated Actions.

Dodajanje orodij v Elements91

Kje najti akcije?Na voljo je veliko spletnih

mest, kjer lahko najdete več (najpogosteje brezplačnih)

akcij. Preverite storitev Actions Directory na

PhotoshopSupport.com (www.photoshopsupport.

com/tools/actions.html), Adobe Marketplace (www.

adobe.com/cfusion/exchange) ali Action Central

(www .atncentral.com). V spletni iskalnik vnesite

‘Photoshop Actions downloads’ in neposredno

od razvijalcev boste našli še stotine drugih. Opomniti pa velja, da ne bodo nujno tudi

vse delovale v Elements – več o tem na strani 99.

5. poglavje


Ločene mape?V Elements 6 in novejših je možno novo nameščene akcije prikazati v ločenih mapah ali skupinah, vendar potem potrebujete lastno XML datoteko. Če nameščate akcije, ki so bile pripravljene posebej za Elements (kot so recimo the Hidden Power Tools ali pripomočki Elements+), bo ta datoteka najbrž vključena, drugače pa jo boste morali pripraviti sami. Vse nameščene akcije se bi morale prikazati, če izberete možnost Show All kot je opisano v 6. koraku.

V Elements 6 in novejših vsaka dodana datoteka .atn potrebuje tudi predogled

.png v velikosti 64x64 pikslov, ki je enako poimenovan, le da ima končnico .png. Če za akcijo, ki jo želite namestiti, nimate .png datoteke, lahko skopirate, uredite in shranite pod novim imenom katerokoli od .png datotek v mapi Photo Effects, ali le naredite .png datoteko v velikosti 64x64 z istim imenom.

1

Pred namestitvijo zaprite Elements. Poiščite mapo Photo Effects (lokacija je

odvisna od različice programa – preverite prejšnjo stran). Če te mape ali podmap ne najdete, so morebiti skrite – mapa Program Data je namreč v Windows Visti ali Windows 7 ponavadi skrita. V tem primeru nadaljujte na 3. in 4. koraku. Če pa ste mapo uspešno našli, skočite na 5. korak.

2

V XP pojdite na Tools > Folder Options, ter izberite razdelek View. Pod

Advanced Settings, izberite ‘Hidden files and folders’, ter omogočite ‘Show hidden files and folders’. Kliknite Apply, nato OK. V Visti odprite Windows Explorer, ter pojdite na Organize > Folder and Search options. V razdelku View, omogočite možnost ‘Show hidden files and folders’ option.

3

V Windows 7 kliknite gumb Start, nato pa pojdite na Control Panel >

Appearance and Personalization > Folder Options. Kliknite razdelek View in pod Advanced settings, kliknite ‘Show hidden files, folders, and drives’ ter potrdite z OK. Sedaj pa poiščite mapo Photo Effects.

4

Omogočite nove funkcije v vaši različici Elements z našim postopnim vodičem

Dodajanje orodij v Elements nadalj.

Razlike v različicah Starejše različice Elements so imele omejitve glede poimenovanja akcij: ime je moralo biti dolgo od 1 do 64 znakov, uporabljale so se lahko le male tiskane črke in podčrtaj. Tako je bilo recimo poimenovanje ‘Sharpening Action #2.atn’ neveljavno, ustrezno bi bilo ‘sharpening_action.atn’. V Elements 5 ni ločenih .png predogledov - vsi predogledi so združeni v eni sami .psd datoteki, kjer so zbrane vse ikone, nove akcije pa so prikazane samo z imenom in praznim predogledom.



Onemogočanje datotekPreimenovanje podatkovne

datoteke (v 7. koraku) je hiter način, da jo ‘prikrijete’

programu Elements, zaradi česar mora posodobiti

seznam učinkov. Če to ne zadostuje, poskusite

spremeniti tudi ime datoteke ThumbDatabase.db3, ki jo najdete v mapi 6.0, 7.0, 8.0

ali 9.0, odvisno od različice. Če v Elements 5 učinki še vedno ne bodo naloženi,

preimenujte ali izbrišite Effects Cache v mapi Cache

znotraj mape Previews. V predhodnih različicah po

potrebi preimenujte ali izbrišite mapo Cache znotraj

mape Effects.

Težave z akcijamiV Elements pogovorna okna

Curves ali Channel Mixer niso na voljo, vendar so te, kakor

tudi številne druge funkcije programa Photoshop

vključene in jih lahko z akcijami pogosto uspešno

zaženemo. Ukazi ali možnosti pa se ne bodo zagnali, če se

nahajajo na različnih mestih (recimo v meniju Enhance v

Elements, v Photoshopu pa v Image > Adjustments).

Zagnali se ne bodo, če so napačno klicani (če so

posneti preko menija) , če pa se za akcijo uporabi enaka

bližnjica na tipkovnici, ki je v obeh programih enaka, pa se

bodo. Najboljši način je pogosto preverjanje!

Skopirajte .atn in pripadajočo .png datoteke v mapo Photo Effects. Pri

prvem zagonu Elements po namestitvi akcij, takoj po zagonu zadržite tipko [Shift] in jo držite pritisnjeno, dokler ne boste videli okna s potekom postopa ‘Building Content and Effects’. Natančno ime se lahko v posameznih različicah razlikuje.

5

Elements bo s tem posodobil seznam nameščenih akcij. Ko se proces konča,

pojdite v okno Effects, kliknite Photo Effects (tretji gumb na vrhu) in v meniju izberite Show All. S tem se bi naj pojavile pravkar nameščene akcije in jih lahko že določite (8. korak). Če se ne pojavijo, boste morali zapreti Elements in ročno onemogočiti datoteko .db3, kot je razloženo v 7. koraku.

6

V Elements 6 in novejših pojdite v mapo programa Elements, ki je opisana na

strani 97 in nato v podmapo 6.0\Locale\en_us. Poiščite datoteko MediaDatabase.db3 in jo preimenujte – lahko samo dodate ‘x’ (za starejše različice preverite stranski stolpec). Ob zagonu Elements se bo seznam učinkov posodobil. Če bodo potem vsi delovali, lahko staro, preimenovano datoteko izbrišete.

7

Nove ‘učinke’ lahko na odprtem posnetku določite tako, da le

dvokliknete na ustrezno ikono učinka. Akcija pa ne bo delovala, če vsebuje funkcije, ki jih Elements ne podpira, kot sta recimo načina CMYK ali Lab Color. Veliko število naprednih funkcij kot so Curves, Channel Mixer in prilagoditve Selective Color pa bo začuda delovalo – več o tem v 2. stranskem stolpcu.

8

Po namestitvi akcij jih posodobite v Elements, vendar pa vse akcije ne bodo delovale

DoDelava Posnetkov in končni PoPravkiodkrijte, kako lahko natančno poravnate posnetek in sami popravite zorni kot, obvladajte profesionalne tehnike za izboljšanje kontrasta, ter se naučite ustreznega ostrenja

Odkrijte, kako lahko z orodji Transform, popravite napačno perspektivo

Naučite se, kako poravnati posnetek, ko orodje Straighten zataji

Obvladajte ostrenje in vedno dosežite le najboljši rezultat

Odkrijte najboljše načine za svetlenje (Dodge) in temnenje (Burn) raznovrstnih detajlov na posnetku

V tem poglavju ...

V tem zadnjem poglavju vam bomo predstavili načine, kako

popraviti napake fotoaparata ter napake pri zajetju posnetka, kot so napačni zorni kot in poravnava (ti dve napaki sta, če smo odkriti, vsaj toliko odvisni od fotografa, kot od fotoaparata!), ‘zmehčanost’ posnetka in pomanjkanje kontrasta.

Vsak digitalni posnetek lahko izboljšamo z nekaj ostrenja, ker ima digitalno zajemanje neizogiben učinek mehčanja (še posebej proces sestavljanja posnetka, ki je nujen, saj se informacije, ki določajo en sam piksel, zajemejo z večimi foto receptorji). Zato tudi popolno izostreni posnetki potrebujejo nekaj

ostrenja za popravilo mehčanja pri zajetju posnetka.

Pravilni pristop k ostrenjuNe obstaja nikakršno pravilo, ki bi določalo, kakšno ostrenje je pravilno, ne morete pa zgrešiti pomanjkljivosti posnetka, ki jih povzroči prekomerno ostrenje. Edino pravilo je, da lahko ostrino pravilno ocenite le na 100% povečavi, kakršnakoli druga povečava zaradi deformacije prikaza (mehčanje prikaza) pomeni, da ne vidite prave slike.

Brizgalni tiskalniki imajo še dodaten mehčalni učinek, tako da boste morali, če boste želeli

6. poglavje



Stran 108: Maskirajte robove, da ne boste ostrili tudi notranjih delov.

Stran 110: Kdaj lahko uporabljate orodji Dodge in Burn in kdaj ne?

Stran 112: Odkrijte preprost trik za izboljšanje kateregakoli posnetka.

Stran 104: Približajte pogled in obrnite posnetek, da ga natančneje poravnate.

Stran 107: Primerjajte nastavitve ostrenja z vzorčnim listom.

Stran 102: Nesimetrična popačenja zornega kota boste morali popraviti sami.

posnetek natisniti, le-tega še nekoliko bolj izostriti, kot bi ga za ogled na monitorju. Edini pravi način preverjanja količine zadostnega ostrenja pa je testni natis in podroben pregled. Pokazali vam bomo premeten način testnega tiskanja, s katerim lahko preverite različne nastavitve ostrenja, ne da bi pri tem trošili drag fotografski papir.

Kaj lahko in česa ne zmore?Vsa ostrenja delujejo tako, da povišajo kontrast na robovih, iz česar sledijo naslednja 3 dejstva. Prvo je, da ostrenje ne more ustvariti podrobnosti, ki jih fotoaparat ni zajel. Če robu ni že v osnovi, ne bo

izostren. Drugo je, da pretiravanje z ostrenjem robov, to vodi v odseve. Tretje pa, da noben algoritem ostrenja ne loči med pomembnimi robovi (podrobnostmi) in naključnim šumom, zaradi česar se bo le-ta neizogibno povečal. Iz tega razloga morate običajno tehtati med povečanim vizualnim učinkom in povečanim šumom na posnetku. Pokazali pa vam bomo napredno tehniko, s katero lahko ostrenje določite na robovih, ostale dele, kjer bi se lahko pojavil šum, pa maskirate. Pokazali vam bomo tudi zanesljiv trik, s katerim lahko povišate lokalni kontrast in tako poudarite podrobnosti na posnetku.

6. poglavje


Možnosti TransformZ vlečenjem kotnih ročic okvirja Transform, lahko plast ali izbor povečate ali zmanjšate (če želite v Photoshopu pri tem obdržati razmerja, zadržite [Shift]). S klikom in vlečenjem zunaj okvirja ga lahko obračate. Če zadržite [Ctrl]/[Command] in vlečete stransko ročico, boste posnetek poševno popačili. Z zadržano tipko [Alt] ga lahko simetrično popačite, z [Ctrl]+[Alt]+[Shift], ali [Command]+[Option]+ [Shift] na Mac-u, ter vlečenjem kotne ročice pa lahko določite na obeh straneh enako prilagoditev perspektive. Prilagoditve lahko lažje pravilno ocenite, če vključite pogled mreže.

Na tem posnetku je prisotno zelo očitno popačenje perspektive, ki pa je precej

močnejše na levi strani in ga zato ne moremo popraviti z filtri Lens Correction ali Correct Camera Distortion, saj lahko drsnik Vertical Perspective v le-teh le enako prilagodi obe strani fotografije. Zato smo raje uporabili možnosti orodja Transform.

1

Orodja Transform ni možno uporabiti na zaklenjeni plasti Background in smo

jo zato odklenili z dvojnim klikom na njeno ikono v oknu Layers, ter potrditvijo okna New Layer z OK. Ker bodo pri popravilu posnetka določeni deli segli čez rob platna, smo temu ustrezno oddaljili pogled, da smo imeli okrog posnetka dovolj prostora.

2

Z [Ctrl]/[Command]+T smo zagnali Free Transform. Okrog plasti se s tem pojavi

omejitveni okvir s kontrolnimi ročicami na straneh in v kotih. S klikom in vlečenjem teh ročic lahko posnetek popačite, spremenite njegovo velikost, z hkratnim zadržanjem prilagoditvenih bližnjic pa določite tudi druga preoblikovanja (2. stranski stolpec).

3

Neenako perspektivo smo popravili z nesimetričnim popačenjem tako, da

smo zadržali [Ctrl]/[Command] in premikali kotne ročice. Z vlečenjem zgornje leve ročice navzven, smo najprej poravnali navpične linije zvonika, s povlečenjem te iste ročice navzgor pa omilili vzdolžno popačenost perspektive.

4

Nesimetrična popačenja perspektive boste morali popraviti sami.

Ročni popravki perspektive92

Kako se izogniti popačenju?Popačenje perspektive nastane, ko morate fotoaparat nagniti navzgor, da lahko zajamete ves motiv. Če se lahko izognete nagibanju fotoaparata, se boste torej izognili popačenju perspektive. Poskusite fotografirati iz večje razdalje, ali uravnotežite kompozicijo tako, da v ospredje postavite nek drug objekt.



Ročne prilagoditvePri popravilu perspektive

boste nekoliko stisnili zgornjo polovico posnetka in

raztegnili spodnjo polovico. To lahko popravite s filtrom

Lens Correction/Correct Camera Distortion. Podoben

popravek pa lahko z orodjem Free Transform naredite tudi

sami, tako da zgornji in spodnji srednji ročici

povlečete navzgor, nato pa posnetek premaknete

navzdol, da ponovno zapolni platno. Mogoče boste morali

nekoliko navznoter povleči tudi stranske ročice. Po želji lahko tudi povečate platno,

da razkrijete podrobnosti na robovih. Pri uporabi filtrov

lahko enako naredite z zmanjšanjem posnetka s

pomočjo drsnika Scale.

Nato smo z vlečenjem zgornje desne ročice navzven poravnali desno stran

stavbe in navpične linije v sredini, ki so se pri prejšnjem popravku nagnile v levo. Pri tem lahko, ker ločeno prilagajamo kotne ročice, poiščemo neko ravnotežje med vzdolžno in navpično perspektivo ter popravki ključnih podrobnosti na posnetku.

5

S tem smo nekoliko stisnili cerkev in zato zgornjo srednjo in spodnjo srednjo

ročico približno enakomerno povlekli navzgor, ter jo s tem raztegnili (2. stranski stolpec). Na koncu smo celotno plast pomaknili nekoliko navzdol, da smo razkrili listje na vrhu posnetka, s čimer smo izgubili nekoliko spodnjega dela, kjer sicer ni pomembnih podrobnosti.

6

Z nadaljnjimi prilagoditvami lahko povrnete tudi izgubljene informacije na robovih.

Določanje/razveljavljanje

Preoblikovanje lahko potrdite, tako da pritisnete

[Return] ali kliknete gumb s kljukico (v Photoshopu je v

možnostih orodja, v Elements pa pod okvirjem).

Razveljavite jo, tako da pritisnete [Esc] ali kliknete

križec, ki je zraven gumba s kljukice. Če se v Photoshopu zmotite pri določanju večih

preoblikovanj na enem samem posnetku, ne rabite

vseh razveljaviti, pač pa lahko z [Ctrl]/[Command]+Z

razveljavite le zadnjo.

6. poglavje


Orodja Straighten (v Elements jih najdemo v orodjarni, v Photoshopu pa v

oknu Lens Corrections filter) omogočajo poravnavo posnetkov z risanjem predvidene vodoravne ali navpične linije. V Elements orodje deluje le na vodoravnih linijah, za natančne rezultate pa morate v obeh programih narisati precej dolgo črto.

1

Če uporabljate Elements in posnetek vsebuje le navpične linije, ali pa je

vodoravna ali navpična linija prekratka za natančen rezultat za uporabo orodij Straighten, lahko uporabite možnost Transform > Rotate. Tukaj smo pogled približali na navpične robove stavbe in vključite pogled mreže. Več o tem v stranskem stolpcu.

2

Prilagodili smo mrežo (lahko tudi položaj posnetka), da so bile mrežne

črte blizu robov stavbe. Odklenili smo plast Background z dvojnim klikom na njeno ikono in zagnali Free Transform ([Ctrl]/[Command]+T). Običajno lahko obračate s klikom in vlečenjem na zunanjem delu okvirja, vendar pri približanem pogledu zunanjih delov okvirja ne vidimo.

3

Zato smo sedaj v vrstici možnosti orodja kliknili na ikono Rotate (nahaja

se na desni strani polj Width in Height) in vnesli ustrezno vrednost (v našem primeru –3,0), da so se navpični robovi poravnali z navpičnimi mrežnimi črtami. Preoblikovanje smo potrdili z [Return], oddaljili pogled in odrezali čez robove segajoče dele.

4

Večino posnetkov lahko najnatančneje poravnate ročno s pomočjo mreže.

Prikaz mrežeV Photoshopu in v Elements 8 in 9 lahko mrežo prikažete ali skrijete z [Ctrl]/[Command] in apostrofo, ali če v Photoshopu izberete View > Show > Grid (View > Grid v Elements). Lahko pa tudi pritisnete [Ctrl]/[Command]+H, s čimer skrijete ali pokažete vse pomožne črte, vključno z mrežo, vodili in prekinjenimi mejnimi črtami izbora.

Poravnava s Transform93

Nastavitve mrežeVelikost mreže spremenite, tako da izberete Edit > Preferences na PC-ju ali Photoshop/Elements > Preferences na Mac-u. Izberite Guides, Grid & Slices ali Grid v Elements, ter premaknite okno Preferences tako, da lahko vidite posnetek. Subdivisions nastavite na 1, kliknite in povlecite na besedah ‘Gridline Every’, da prilagodite mrežo, tako da so linije blizu ključnih navpičnih ali vodoravnih elementov. Po želji lahko tudi spremenite barvo mrežnih črt tako, da kliknete na sosednjo barvo in tako odprete okno Color Picker.



Nasveti glede ločljivosti94

LočljivostLočljivost ni nič strašnega – je le merilo za gostoto točk na posnetku, običajno točk

na en inč (dpi). Spreminjanje ločljivosti nima vpliva na

prikaz posnetka na zaslonu, le na njen natisnjen videz. Na zaslonu so fotografije

prikazane v ločljivosti od 72 do 96 dpi, odvisno od monitorja. Privzeto je

optimalna ločljivost za tisk 300 dpi, vendar je precej

vprašljivo, če lahko človeško oko sploh razloči razliko nad

240 dpi, zaradi česar je ločljivost večja od 180 dpi še vedno povsem sprejemljiva.

Uporabite večkratnikePri prevzorčenju je še

najbolje, če uporabljate dokaj podobne večkratnike velikosti

posnetka, saj lahko potem proces vzorči in interpolira

vse točke v okolici obstoječe točke. Morebiti lahko celo

raje, v pojavnem oknu merskih enot, uporabite možnost ‘percent’ in ne

določite nove širine in višine, pač pa vnesete ‘150 percent’ ali najbližjo vrednost tisti, ki

jo želite. Pri velikih povečavah nekateri strokovnjaki svetujejo povečave v

stopnjah po 5% – kot enote nastavite percent, vnesite

105, ter ponavljajte postopek, dokler ne dosežete želene

velikosti posnetka.

Fotografije, zajete z modernimi digitalnimi fotoaparati, vsebujejo

dovolj točk, da jih lahko natisnemo v skoraj vsaki velikosti. Večinokrat lahko varno izberete File > Print, ustrezno obrnete posnetek, ter odkljukate možnost ‘Scale to Fit Media’, da se velikost prilagodi papirju. V Elements to možnost najdete tako, da v oknu Print kliknete na gumb More Options, ter

1

Ločljivosti običajno predstavlja težavo le, ko želite natisniti majhen del

posnetka na velikem formatu. Če v Photoshopu uporabljate prednastavljeno orodje Crop ali neposredno vnesete ločljivost (tudi v Elements), bo posnetek hkrati obrezan in prevzorčen – se pravi, da bodo ustvarjene nove točke, da bo dosežena zadostna ločljivost posnetka.

2

Če smo odkriti, lahko tako sicer dobimo sprejemljiv rezultat, vendar lahko tudi

ustvarimo podrobnosti, ki jih fotoaparat ni zajel in bo zato posnetek videti zmehčan. Za več nadzora pri porezavi pustite polje Resolution prazno. Ko boste končali z urejanjem posnetka, izberite Image Size (v Photoshopu v meniju Image menu Image > Resize v Elements). Omogočite Constrain Proportions.

3

Prepričajte se, da je možnost Resample Image onemogočena, in vnesite želeno

širino ali višino (druga se bo avtomatično določila). Če je ločljivost nižja kot 180 dpi (a samo takrat), omogočite Resample Image. V meniju izberite Bicubic, vnesite vrednost med 180 in 240 – idealno večkratnik predhodne (če je bila recimo 94,5, vnesite 189). Več v 2. stranskem stolpcu.

4

Želite natisniti majhen del posnetka v velikem formatu? Tukaj so dejstva o ločljivosti ...

6. poglavje


Pred ostrenjem prilagodite velikostPred ostrenjem vedno prilagodite velikost posnetka na končno.

Velikost posnetka in ostrenjeČe pred ostrenjem velikost posnetka prilagodite na končno velikost, boste lažje ocenili količino potrebnega ostrenja, saj filtri za ostrenje učinkujejo glede na določen radij točk. Če spremenite velikost posnetka (bodisi povečate ali pomanjšate) po ostrenju in nato ponovno vzorčite točke (resample), se bo pri vzorčenju spremenil tudi učinek ostrenja.

in spremenite velikost posnetka, ne da bi naredili kopijo, priporočljivo pa je, da najprej shranite z Save As in tako ne prepišete začetne datoteke.

Ker se ostrenje določi glede na radij točk (stranski stolpec) je pomembno, da pred ostrenjem, z Image Size (v meniju Image v Photoshopu ali pod Image > Resize v Elements) ali z orodjem Crop, prilagodite velikost posnetka na končno velikost in ločljivost. Če želite obdržati kopijo posnetka v polni velikosti, podvojite posnetek (Image > Duplicate v Photoshopu ali File > Duplicate v Elements) ter prilagodite velikost kopije. Če datoteka vsebuje plasti, uporabite možnost ‘Duplicate Merged Layers Only’ (Photoshop) ali ‘Flatten layers in new file’ (Elements), da združite vse plasti. Plasti lahko združite

Velikost posnetka lahko spremenite z orodjem Crop ali v pogovornem oknu Image Size – več o velikostih posnetka in ločljivosti na strani 105.

95

Prilagajanje ostrenjaNastavitve ostrenja so odvisne od količine podrobnosti na posnetku.

Prilagojeno ostrenjePosnetke lahko prilagojeno ostrite tako, da ostrenje najprej nastavite glede na dele, ki jih je treba najbolj izostriti, nato pa na tistih delih, ki potrebujejo manj ostrenja, njegov učinek omilite s sivim čopičem na maski. Če je med posameznimi deli velika razlika v količini podrobnosti, boste dobili boljše rezultate z ločenim ostrenjem delov, ter prilagajanjem nastavitev Radius in Amount glede na različne vrste podrobnosti.

Amount pa na 300-400%. Pri posnetkih z redkimi podrobnostmi Radius povečajte na 1 do 1,5 točke, Amount pa spustite na100% ali manj.

Nastavitve ostrenja posameznega posnetka niso odvisne le od količine ostrenja, ki ga želite določiti, temveč tudi vrste podrobnosti na posnetku. Posnetki z veliko zgoščenimi podrobnostmi (veliko zgoščenih zapletenih robov), kot so posnetki pokrajin z rastlinjem, običajno potrebujejo manj ostrenja kot posnetki z razredčenimi podrobnostmi (podrobnosti so daleč narazen, več je delov z izenačeno tonalitero), kot so portreti. Če uporabljate filter Unsharp Mask, lahko pri posnetkih z gosto razporejenimi podrobnostmi Radius nastavite na 0,5 točke ali celo manj,

Portreti pogosto vsebujejo tako zgoščene podrobnosti, kot so lasje, kakor tudi razredčene, kot so robovi ključnih elementov obraza.

96



Testni trakovi za ostrenje97

Vrste ostrenjaPostopek digitalnega zajema

fotografij rahlo zamegli podrobnosti na posnetku, kar je nekoliko omiljeno z privzetim ostrenjem JPEG datotek v fotoaparatu, ali

Raw datotek v ACR. Tudi tiskanje z brizgalnim

tiskalnikom nekoliko zmehča posnetek, ki je na zaslonu

videti oster – pri tisku je vsaka točka določena z

večimi prekrivajočimi se točkami črnila, vsaka od njih pa se raztrese, ko zadene list.

To izničimo z izhodnim ostrenjem, dobre natisnjene

rezultate pa dobimo, če določimo takšno ostrenje,

da je posnetek na monitorju videti malce

preveč oster.

Popravljalno ostrenjeČe je posnetek zelo slabo

izostren, ne morete narediti veliko. Posnetku, ki so le rahlo

neizostreni ali zmehčani, pa lahko izboljšate z rahlim

ostrenjem. Še vedno velja, da je bolje, če ostrite ob koncu

urejanja (sosednja stran), vendar pa v takem primeru poskusite z Radius med 2,.0

in 3,0 in nižjim Amount. Popravek The Motion Blur v filtru Smart Sharpen/Adjust

Sharpness je, če določite pravilni kot, uporaben za

odpravo rahle neizostrenosti subjekta ali tresljaja rok, ne

more pa ustvariti čudes. Filter nima nobenih prednosti v

primerjavi z Unsharp Mask.

Kljub vsemu preizkušanju različnih nastavitev ostrenja, je edini način za

pravilno ocenjevanje ostrenja še vedno le testni natis. Vsekakor pa za pravilne nastavitve ne želite zapraviti več dragih fotografskih listov papirja. Če ustvarite testne vzorce ostrenja, lahko učinek različnih nastavitev ocenite na enem samem listu.

1

Ko ste združili plasti in spremenili velikosti posnetka, z orodjem

Rectangular Marquee izberite del, ki na posnetku predstavlja najpomembnejše podrobnosti. Če boste tiskali na različnih velikostih papirja, se prepričajte, da izbran del ustreza najmanjši velikosti.

2

Kopirajte izbor, ustvarite nov dokument v velikosti papirja, ter ga nastavite na

ločljivost tiska, ki jo boste uporabili. Nato pa testne dele tri ali štirikrat, kot ločene plasti, prilepite v dokument. S tem boste lahko dovolj dobro ugotovili, kakšne nastavitve bodo pri določenem posnetku ustvarile najboljši rezultat. Trakove z orodjem Move razporedite na strani.

3

Vsako plast izostrite z rahlo drugačnimi nastavitvami, ter za vsako ostrenje

zabeležite nastavitve. Najbolje je, da uporabite orodje Horizontal Type in nastavitve za vsak trak zabeležite na sami strani, saj jo lahko tako zadržite kot vzorec za nadaljnje delo. Slednjič natisnite stran (v najboljši kvaliteti) in rezultate boste lahko primerjali na enem samem listu papirja.

4

Prihranite fotografski papir s primerjanjem različnih nastavitev ostrenja na enem samem listu.

6. poglavje


Izogibajte se šumuS to tehniko lahko odlično osvetlite robove, ne da bi pri tem ojačali šum na posnetku, ki je najočitnejši na večjih delih enotne ali postopno stopnjevane barve. Vendarle pa je lahko problematična, če je na posnetku okrog visoko kontrastnih robov prisoten barvni šum, saj ga lahko izostri. Šum lahko na robovih ustvarite tudi, če ne boste dovolj natančno določili maske. Temu se izognete, če masko redno preverjate na 100% povečavi. Če ni dovolj natančna, jo preden jo naložite kot izbor in izostrite, popravite z uporabo zameglitev in potemnitev z Levels.

Omejite učinek ostrenja na robove, s pomočjo sivinske maske na podlagi kanalov.

S to tehniko učinek ostrenja omejite le na robove, izognete pa se delom z

izenačenimi toni, ki so nagnjeni k šumu in zrnatosti, ostrenje pa jih le še poudari. Dele, ki so izostreni, lahko nadalje natančno prilagodite z masko plasti. Prvih nekaj korakov je namenjenim samo uporabnikom Photoshopa, če uporabljate Elements preverite stranska stolpca na sosednji strani.

1

Najprej smo podvojili plast Background, nato smo šli v okno

Channels. Z [Ctrl]/[Command] in klikom na kanal RGB smo ustvarili izbor na podlagi osvetljenosti posnetka, ter kliknili gumb ‘Save selection as channel’ (obkrožen). S tem smo ustvarili nov kanal, imenovan Alpha 1, ki se je pojavil na dnu okna.

2

Z [Ctrl]/[Command]+D smo razveljavili izbor. S klikom na njegovo ikono smo

izbrali Alpha 1, ter izbrali Filter > Stylize > Find Edges. Robovi so se s tem označili s črno in temno sivo barvo.

3

Robove moramo označiti z belo in svetlo sivo, da bo, ko bomo dodali

masko in izostrili posnetek, učinek viden le na teh delih. Z [Ctrl]/[Command]+I smo torej obrnili kanal, ter določili 2 točki učinka Gaussian Blur, da smo s tem nekoliko odpravili odseve. Nato smo direktno določili prilagoditev Levels z [Ctrl]/[Command] +L (ne dodajajte prilagoditvene plasti Levels).

4

Napredno ostrenje robov98

Strokovna tehnikaMojstra Photoshopa - Martin Evening in Bruce Fraser sta botra te tehnike. Ta učinek lahko zelo natančno nadzorujete s pomočjo različne količine zameglitve in prilagoditvenimi plastmi (3. in 4. korak). Vendarle pa filter Find Edges ni povsem zanesljiv in boste morebiti morali določene dele skriti ali razkriti na maski s pomočjo belega in črnega čopiča. Kjer želite uporabiti nekoliko manjši učinek ostrenja, lahko uporabite odtenek sive barve.



Tehnika v Elements (drugič)

Z [Ctrl]/[Command]+D odstranite izbor. Maski kot v 3. koraku določite filter Find

Edges, jo obrnite z ([Ctrl]/[Command]+I) ter določite

filter Gaussian Blur in prilagoditveno plast kot v 4. in 5. koraku. V Elements 8 in

starejših podvojeno plast povlečite v skladu nad plast Levels, ter z [Alt]/[Option] in

klikom na linijo med kopirano plastjo in plastjo

Levels ustvarite masko izreza, da maska plasti Levels s tem maskira kopirano plast

(stran 36). Kopirano plast lahko slednjič izostrite kot v

7. koraku, ter po potrebi natančno prilagodite masko.

Z [Ctrl]/[Command] in klikom na kanal Alpha 1 smo ustvarili nov izbor na

podlagi osvetljenosti, ki bo tokrat temeljil na podrobnostih robov prilagojenih z Levels. Kliknili smo na kanal RGB, da smo posnetek ponovno videli v barvah, izbrali kopirano plast, dodali masko (na osnovi izbora) in jo obrnili z [Ctrl]/[Command]+I.

6

Prepričali smo se, da je izbrana ikona plasti in ne maske, ter določili Unsharp

Mask (lahko je tudi Smart Sharpen). S tem smo učinek ostrenja določili le na robove na posnetku. Drsnike smo ustrezno prilagodili, pri čemer smo rahlo pretiravali na straneh, slednjič pa nekoliko omilili učinek z znižanjem neprepustnosti plasti.

7

Izostrite posnetek kot običajno, nato pa učinek prilagodite z urejanjem maske.

Tehnika v Elements (prvič)

Okno Channels v Elements ni na voljo, zato boste morali

masko robov narediti na drug način, rezultat pa je čisto

enak. Odprite posnetek, podvojite plast Background,

izberite Select All in Copy. V Elements 9 plasti dodajte masko, v starejših različicah

pa dodajte prilagoditveno plast Levels in jo potrdite z

OK, ne da bi spreminjali nastavitve. Z [Alt]/[Option]-

kliknite na ikono maske in tako belo masko prikažite v

oknu posnetka, nato kopirano plast prilepite

nanjo. Videli boste sivinsko različico posnetka. Nadaljujte

kot je opisano spodaj.

Učinek lahko skrijete ali razkrijete s slikanjem na maski z črnim, belim ali

sivim čopičem, ali pa tako, da na maski ponovno določite prilagoditev Levels. Če želite ostrenje razširiti na manj razločne robove, povlečite drsnik v levo, v desno pa, če želite učinek omejiti na manj robov.

8

Drsnik White Point smo povlekli navznoter, da smo povišali kontrast

novega kanala in svetle dele večinoma obarvali belo, temne pa večinoma črno. Z drsnikom za srednje tone lahko določite, kateri deli bodo le delno izostreni. Na našem posnetku recimo nismo hoteli izostriti robov oblakov in smo zato drsnik premaknili tako, da na nebu ni svetlih točk.

5

6. poglavje


Orodji Dodge in BurnNajvečja slabost orodij Dodge in Burn je, da uničita podrobnosti. Če boste z Dodge posvetlili določen del in ga nato potemnili z Burn, ali obratno, boste ustvarili zaplate enotne barve. Njun učinek morate prav tako razveljaviti s pomočjo korakov v History, pri čemer vam lahko le-teh pri intenzivni uporabi orodij zmanjka, pa četudi boste lahko razveljavili nek popravek, boste izgubili vse popravke, ki ste jih naredi zatem. Uporabljajte kratke poteze čopiča, da ob morebitni napaki ne boste morali ponovno popravljati večjih delov posnetka.

Orodji Dodge in Burn sta najboljši za poudarjanje natančnih podrobnosti,

kot je recimo to listje. Plast Background najprej podvojite, da ne boste nepovratno spremenili posnetka – 2. stranski stolpec). Z orodjem Dodge lahko tone osvetlite, z Burn pa potemnite. V meniju Range pa lahko določite tone, ki jih želite prilagoditi – senčni deli, svetli deli ali srednji toni.

1

Nastavitev Exposure nadzoruje moč učinka. Uporabljajte nizko nastavitev

med 5% in 10% in učinek postopoma stopnjujte. Določen del morate tako večkrat poslikati, ne da bi pri tem spustili miškin gumb, da določite učinek. S tem lahko dele osvetlite ali potemnite bolj kot druge, če naredite več potez. Tukaj smo recimo osvetlili zelen list na desni in potemnili žile.

2

Dodge in Burn. Omogočata vam prilagajanje določenih tonov, ne da bi vplivali na druge tone, ki ste jih poslikali s čopičem. Tako recimo ne boste rabili približati pogleda in izbrati zelo majhen čopič, da bi potemnili linije na čelu subjekta. Če pa želite potemniti ali osvetliti večje dele posnetka in ne podrobnosti, kot recimo potemniti en del obraza subjekta, je bolje, da uporabite orodje Brush preko prilagoditvene plasti ali z načinom zlivanja in tako potemnite ali osvetlite določene dele.

Svetlenje in temnenje sta tehniki, ki izhajata iz fotografske

temnice, s katerima bodisi osvetlimo ali potemnimo dele posnetka, ter tako povišamo kontrast, bodisi poudarimo ali rahlo prikrijemo določene dele. Osnova je dokaj enostavna, obstaja pa nekaj različnih načinov svetlenja in temnenja, katerega pa boste uporabili, je pa odvisno od vsebine vašega posnetka. Za posnetke z veliko podrobnosti, kot so rastline, skalovje, potreti subjekta z močnimi potezami, sta daleč najboljša možnost orodji

Orodji Dodge in Burn nista vedno najprimernejši za temnenje in svetlenje posnetkov.

Možnosti svetlenja in teMnenja

Temnenje in svetlenje99

Orodje Adjustment Brush v ACRČe uporabljate ACR v CS4/5, lahko temnite in svetlite z orodjem Adjustment Brush. Če ustvarjate precej ekstremne učinke, kot je recimo zelo visok črno-bel kontrast, boste lahko z večimi tonskimi informacijami, ki so na voljo v Raw datotekah, dosegli boljši učinek, ne da bi pri tem izgubili nežne postopne tonske prehode v svetlih in senčnih delih. S tem orodjem pa ne boste mogli izbirati podrobnosti, kot bi jih lahko z orodjema Dodge in Burn.



Izbiranje tonovMetode svetlenja in

temnenja so sinonim za črno-belo pokrajinsko in

portretno fotografijo, vendar so zelo učinkovite

tudi pri barvnih fotografijah. Veliko posnetkov lahko

izboljšate le s svetlenjem svetlih in temnenjem

senčnih delov, ne glede na to, katero metodo izberete.

Uporabljate jih lahko tudi na srednjih tonih, vendar

bodite pri tem pozorni, da ne boste izgubili nežnih

tonskih prehodov, ki ustvarijo teksturo.

Praviloma bi se pa naj vedno izognili svetlenju

najtemnejših senčnih delov in temnenju najbolj svetlih

delov, saj ti vsebujejo zelo malo tonske raznolikosti in jih lahko hitro podosvetlite

ali preosvetlite.

Če želite posvetliti in potemniti dele posnetka in ga ne želite nepovratno

spremeniti, ne da bi ločevali tone na delih s podrobnostmi, uporabite to tehniko. Z [Alt]/[Option] kliknite gumb ‘Create a new layer’ v oknu Layers. V oknu New Layer v meniju Mode izberite Soft Light ali (za močnejši učinek) Overlay, ter kliknite okvir spodaj, da plast zapolnite s 50% sivo. Potrdite z OK.

3

Sivo polnilo s tem ne bo vidno. Dele lahko sedaj posvetlite, če jih poslikajte

s čopiči, ki so svetlejši kot 50% siva, ali potemnite s temnejšimi kot 50% siva. Odtenke sive lahko hitreje izberete v oknu Swatches – stran 64. Učinek lahko natančno prilagodite z večimi potezami na enakem delu (tudi z različnimi odtenki sive), kot da bi urejali masko plasti.

4

Če želite različne dele posnetka posvetliti ali potemniti za enako

količino, je najlažja možnost, da dodate dve prilagoditveni plasti Levels ali Curves, ena za svetlenje, drugo za temnenje. Dodajte prvo plast, naredite želene prilagoditve, masko obrnite z ([Ctrl]/[Command]+I), da jih skrijete, ter dodajte drugo prilagoditveno plast in prav tako obrnite masko.

5

Sedaj lahko, kjer želite, vsak učinek poslikate z belim čopičem ali sivimi

čopiči, če ne želite določiti polnega učinka. Prednost te metode je v tem, da lahko natančno določite celotni učinek potemnitve s prilagajanjem nastavitev Levels ali Curves. Bolje pa je, da pri tem na masko ne dodajte veliko sivih odtenkov, ker lahko nastane prava zmešnjava.

6

Primernejša tehnika je odvisna od količine podrobnosti na delu posnetka, ki ga prilagajate.

Združevanje tehnikČe želite povišati tako kontrast med večjimi

tonskimi deli, kakor tudi v njih, lahko prikazane tehnike

združite. Če recimo ustvarjate črno-bel posnetek

pokrajine, lahko uporabite katero koli metodo na tej

strani, ki temelji na plasteh, da povišate kontrast med

nebom in pokrajino, ter ustvarite stisnjeno kopijo

plasti (stran 37), na delih z veliko podrobnosti, kot so

recimo trava in druge rastline, pa kontrast povišate

z orodji Dodge in Burn.

6. poglavje


Zakaj deluje?V resničnem svetu je dinamičen razpon tonov večji od tistega, ki ga lahko zajame fotoaparat ali ga lahko poustvarimo s tiskom, prav tako je na posnetku dinamični razpon tonov stisnjen, še posebej na senčnih delih. Kontrast srednjih tonov lahko povišate z krivuljo v obliki črke S v Curves ali Adjust Color Curves, vendar lahko s tem izgubite podrobnosti v senčnih in svetlih delih. Ker pa so naše oči bolj občutljive za manjše lokalne spremembe kontrasta, kot pa za spremembe na večjih delih, lahko z zvišanjem lokalnega kontrasta navidezno povečate razpon senčnih in svetlih tonov.

Na tem posnetku smo najprej podvojili plast Background. Če ste na vašem

posnetku že dodali kakšno prilagoditveno plast, lahko raje naredite stisnjeno kopijo plasti na vrhu sklada (stran 37). Nato smo v Photoshopu izbrali Filter > Sharpen > Unsharp Mask (Enhance > Unsharp Mask v Elements).

1

Pri običajnem ostrenju bi nastavili majhno vrednost Radius (nekje 1 točko

ali manj), ter visoko vrednost Amount (do nekje 250%). Pri tem učinku pa naredimo ravno obratno - Radius nastavimo nekje med 30 in 100, Amount pa nekje med 30 in 50. Najustreznejše nastavitve so seveda odvisne od samega posnetka. Vrednosti drsnika Threshold ne rabite spreminjati.

2

Poudarite podrobnosti in izboljšajte skoraj vsak posnetek s to preprosto tehniko.

določite lokalno – 6. korak. Če uporabite metodo z Unsharp Mask, ga lahko maskirate.

Skoraj vsak posnetek lahko poudarite, če uporabite tehniko

povišanja lokalnega kontrasta. V ta namen uporabite filter Unsharp Mask, s katerim povišate kontrast na delih z zgoščenimi podrobnostmi in ne med najsvetlejšimi in najtemnejšimi deli. S tem poudarite srednje tone in navidezno povečate dinamični razpon tonov – stranski stolpec. Učinek je enostavno določiti, razlika pa je precej očitna. V ACR lahko podobni učinek dosežete z drsnikom Clarity, z uporabo orodja Adjustment Brush znotraj ACR v CS4/5 pa ga lahko tudi

Učinek lokalnega kontrasta je najbolj učinkovit na posnetkih z veliko teksture in podrobnosti v srednjih tonih, kot je tale.

POVIŠANJE KONTRASTA SREDNJIH TONOV

Lokalno povišanje kontrasta100

Kako deluje?Orodje Unsharp Mask ustvari navidezno dodatno ostrino, tako da na posnetku poišče robove in na vsaki strani le-teh določenemu številu točk poveča kontrast. Če dramatično povečate razdaljo (radij), na kateri se na obeh straneh poviša kontrast, se bo med z robovi omejenimi deli ustvaril učinek kontrasta in ne ostrine ob samih robovih.



Robovi in kontrastNa zmehčanih delih, kot so recimo oblaki, običajno ne

boste želeli določiti polnega učinka povišanja lokalnega kontrasta. Prav tako kot pri

ostrenju (stran 106), so najboljše nastavitve za dele z zgoščenimi podrobnostmi

(veliko prepoznavnih zgoščenih robov, kot recimo

trava ali kamenje) lahko premočne za dele z

razredčenimi podrobnostmi (robovi so širši in razporejeni

na večjih razdaljah).

Lokalni kontrast v primerjavi z ostrenjem

Dvig lokalnega kontrasta ima navidezni učinek

ostrenja posnetka, vendar je še vedno bolje, da posnetek

tudi dejansko izostrite, še posebej, če ga boste

natisnili. Da boste to lažje razumeli, na vašem

posnetku podvojite plast z lokalnimi kontrastom, nato ponovno določite Unsharp Mask, ter nastavite Radius

na 1, Amount pa na 200. Na tem posnetku je recimo

učinek lokalnega kontrasta viden na delih ograja z

različnimi toni in poudari kamenje na pesku. Ostrenje

je pa vidno poudarilo zrnavost ograje in teksturo

samega peska.

Na tem posnetku smo Amount in Radius nastavili na 35, drugače pa

lahko preizkusite precej večje ali manjše vrednosti. Ker nismo očitno potemnili ali posvetlili posnetka, je povišan kontrast med toni letvic ograje, rastlinjem in kamenjem precej udaren. Učinek ostrenje lahko seveda pravilno ocenite le, če posnetek opazujete na 100% povečavi.

3

Dobro je, če z nastavitvami filtra najprej rahlo pretiravate, potem pa

po potrebi zmanjšate neprepustnost plasti. Pri tem pa bodite pozorni, da povišan lokalni kontrast ne bo opazen na celotnem posnetku – 1. stranski stolpec. Če želite učinek omejiti, kopirani plasti dodajte masko (za Elements 8 in starejše si poglejte stran 51).

4

Tukaj smo s pomočjo črnega čopiča učinek v celoti odstranili z neba, saj je

na tem delu preveč poudaril šum in tudi preveč izostril oblake. S čopičem z 50% odtenkom sive barve pa smo ga delno odstranili z grmičevja na levi strani posnetka.

5

Lokalni kontrast lahko tudi povišate z drsnikom Clarity v osnovnem zavihku

ACR. Bolje pa je, da ga določite selektivno (1. stranski stolpec). Znotraj ACR v CS4/5 lahko v ta namen prilagoditev Clarity določite z orodjem Adjustment Brush. Pri tem lahko nastavitve ustrezno prilagodite vsakemu posameznemu delu, natančno prilagodite vsak popravek in tudi masko.

6

Učinek lahko prilagodite s spremembo neprepustnosti plasti in maskiranjem.

IndeksDa boste lažje našli točno tiste informacije, ki jih potrebujete.AAdobe Camera Raw ~ Bližnjice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 ~ Odpiranje datotek JPEG/TIFF . . . . . . . . . 18 ~ Orodje Adjustment Brush . . . . . . . . . . . . 110 ~ Orodje Targeted Adjustment . . . . . . . . . . 90 ~ Ukaz Open Object . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Alfa kanali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

BBarni nadih, popravki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Barvni prehodi, orodje Gradient . . . . . . . . 55, 93Bližnjice, prilagajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16-17

ČČopiči ~ kvadratni čopiči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 ~ lastni nabori čopičev . . . . . . . . . . . . . . . 66-67 ~ možnosti in bližnjice . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 ~ možnosti kurzorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 ~ orodje Brush picker . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 ~ vzorčenje barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

ddatoteke JPEG, odpiranje v ACR . . . . . . . . . . 18drsniki Blend If . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

FFilter Add Noise . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Filter Extract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Filter Find Edges . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108Filter Gaussian Blur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53-54Filter Unsharp Mask . . 112, poglej tudi ostrenje

IIzbori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. poglavje ~ mehčanje s čopiči. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 ~ načini Add/Subtract/Intersect . . . . . . . . 43 ~ obračanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 ~ prekinjena črta izbora . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 ~ premikanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 ~ preoblikovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 ~ razveljavitev izbora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 ~ shranjevanje in nalaganje . . . . . . . . . . . . . 46

llokalni popravki kontrasta . . . . . . . . . . .112-113

MMagic Extractor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Maske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. poglavje ~ maske osvetljenosti . . . . . . . . . . . . . . . . 48-59 ~ maske plasti pred Elements 9 . . . . . . . . . 51 ~ maskiranje z barvnimi prehodi . . . . . . . 55 ~ mehčanje robov z Gaussian Blur . . . 53, 54 ~ obračanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 ~ okno Masks . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46, 53 ~ onemogočanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 ~ prikaz prekrivanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 ~ prikazovanje in skrivanje . . . . . . . . . . . . . . 50 ~ podvojevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 ~ popravki tonalitete z levels . . . . . . . . . . . 53

~ ukaz Apply Mask . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Meniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 ~ prilagajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Možnosti delovnega področja . . . . . . . . . . . . . 16Možnosti pogleda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Mreža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

NNačin Quick Edit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Način Quick Mask . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Načini zlivanja ~ Color . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 ~ Color dodge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 ~ luminosity . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 ~ Multiply . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 ~ Overlay . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 ~ orodij za retuširanje . . . . . . . . . . . . . . . . 74-75 ~ plasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 ~ Screen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 ~ Soft light . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 ~ tonskih prilagoditev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Napredni objekti in filtri . . . . . . . . . . . . . . . . 20-22

OOkna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 ~ Clone Source. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 ~ Color Swatches . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 ~ Navigator . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 ~ Swatches . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 ~ Undo History . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Orodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8, 11 ~ Burn, temnenje . . . . . . . . . . . . . . . 49, 110-111 ~ Clone Stamp . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69, 71, 73 ~ Crop, obrezovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 ~ dodge, svetlenje . . . . . . . . . . . . . 49, 110-111 ~ Elliptical Marquee . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 ~ Eraser . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 ~ Hand . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10, 15 ~ Healing Brush . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 ~ lasso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 ~ Magnetic lasso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 ~ Move, možnost Auto-Select layer . . . . 28 ~ Polygonal lasso . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 ~ Recompose . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80-81 ~ Rectangular Marquee . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 ~ Rotate View . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10, 14 ~ Smart Brush . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 ~ Spot Healing Brush . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 ~ za retuširanje, možnost Aligned . . . . . . 70 ~ Zoom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10, 11, 14, 15Ostrenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .106-109Ukaz Photomerge Panorama . . . . . . . . . . . . . . 29Ukaz Preferences . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Ukazi Transform . . . . . . . . . . . 76, 78, 102-103, 104

PPlasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. poglavje ~ maska izreza/skupine . . . . . . . . . . . . . . 36, 51 ~ načini zlivanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 ~ nastavitve neprepustnosti . . . . . . . . . 30, 32 ~ nastavitve polnila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 ~ plast Background . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 ~ premikanje in urejanje . . . . . . . . . . . . . . . . 27

~ prikaz/skrivanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 ~ pogovorno okno New layer. . . . . . . . . . . 26 ~ poravnava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 ~ povleci in spusti med datotekami . . . . . 39 ~ razlaga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24-25 ~ sploščevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37, 39 ~ ukaz load Files into Stack . . . . . . . . . . . . . 29 ~ ustvarjanje in podvojevanje . . . . . . . . . . 26 ~ zaklepanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 ~ združevanje/kopiranje . . . . . . . . . . . . . 37, 38Pogovorno okno Blending Options . . . . . . . 35Pogovorno okno Channels . . . . . . . . . . . . . . . . 47Pogovorno okno Color Settings . . . . . . . . . . . 23Popačenost perspektive . . . . . . . . . . 84, 102-103Poravnava posnetkov . . . . . . . . . . . . . . . . . .84, 104Pravilo tretjin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Prilagoditve Vibrance . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Prilagoditvene plasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Prisekanost, opozorila za prisekanost . . . . . 89

RRetuširanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69-81 ~ Možnost All layers . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 ~ Ukaz Fade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 ~ z orodjem Brush . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 ~ s tehnikami kompozicije . . . . . . . . . . . 76, 78

SStili plasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34, 38 ~ Color Overlay . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 ~ Gradient Overlay . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

UUčinek rdečih oči, popravki . . . . . . . . . . . . . 72-73Ukaz Black & White ~ targeted adjustments option . . . . . . . . . 90Ukaz Brightness/Contrast . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Ukaz Channel Mixer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Ukaz Color Range . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Ukaz Content-Aware Scale . . . . . . . . . . . . . . 80-81Ukaz Convert to Black and White . . . . . . . . . . 58Ukaz Curves . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 ~ prilagoditve kanalov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 ~ možnost Targeted adjustments . . . . . . . 90Ukaz duplicate (image) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Ukaz Hue/Saturation . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Ukaz levels . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48, 59, 87, 88 ~ drsniki Output levels . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 ~ prilagoditve kanalov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Ukaz Refine Edge/Mask . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Ukaz Stamp Visible . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Upravljanje barv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

VVelikost platna, prilagajanje . . . . . . . . . . . . . . . 84Vrednosti drsnikov, prilagajanje . . . . . . . . . . . . .9Vtičnik Elements+ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51, 91Vtičnik Smart Curve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

ZZgodovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11-12Zrnatost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Indeks
