37
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Drago Keše PLAMENSKO VARJENJE Strokovno področje: STROJNIŠTVO Datum objave gradiva: Oktober 2017

PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

  • Upload
    others

  • View
    13

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

Drago Keše

PLAMENSKO VARJENJE

Strokovno področje: STROJNIŠTVO

Datum objave gradiva: Oktober 2017

Page 2: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

KOLOFON

Avtorj: Drago Keše

Naslov: Plamensko varjenje

Lektoriranje: Barbara Škorc, prof.

Elektronska izdaja

Založil: Konzorcij šolskih centrov

Novo mesto, oktober 2017

url: http://www.razvoj-upd.si/wp-content/uploads/2017/07/9.-PLAMENSKO-VARJENJE.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v

Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=293617664

ISBN 978-961-7046-06-9 (pdf)

To delo je ponujeno pod Creative Commons

Priznanja avtorstva – Nekomercialno deljenje

pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco

Page 3: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

KAZALO VSEBINE POVZETEK ............................................................................................................................................................... 1

1. O VARJENJU ................................................................................................................................................... 2

1.1. ZGODOVINA VARJENJA ............................................................................................................................... 3

1.2. VARIVOST ................................................................................................................................................ 3

2. VARILSKA TERMINOLOGIJA .......................................................................................................................... 7

3. VARNOST PRI VARJENJU ............................................................................................................................... 9

4. ZVARNI ŽLEB, SPOJ IN OZNAČEVANJE ZVAROV ........................................................................................... 9

5. LEGA VARJENJA ........................................................................................................................................... 16

6. OSNOVNE NAPAKE V ZVARIH ..................................................................................................................... 17

7. PREISKAVE IN PREIZKUŠANJE ZVAROV (ZVARNIH SPOJEV) ....................................................................... 18

7.1. NEPORUŠITVENE PREISKAVE ...................................................................................................................... 19

7.2. PORUŠITVENE PREISKAVE .......................................................................................................................... 20

7.3. KAKOVOST VARILSKIH DEL ......................................................................................................................... 21

8. PLAMENSKO VARJENJE ............................................................................................................................... 22

8.1. OPREMA ZA VARJENJE .............................................................................................................................. 23

8.2. PRAKTIČNE SMERNICE ZA PLAMENSKO VARJENJE ............................................................................................ 26

8.3. VARNOST PRI PLAMENSKEM VARJENJU ......................................................................................................... 30

LITERATURA .......................................................................................................................................................... 33

Page 4: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

KAZALO SLIK Slika 1: Energija, potrebna za varjenje .................................................................................................................... 2

Slika 2: Parametri, ki vplivajo na varivost [7] .......................................................................................................... 4

Slika 3: Vpliv vsebnosti ogljika na trdoto pod navarkom [7] ................................................................................... 5

Slika 4: Dopustna trdota 350 HV kot funkcija povečanja debeline varjenca [7]...................................................... 6

Slika 5: Žilavost v zvaru in TVP [3] ........................................................................................................................... 7

Slika 6: Enosmerni tok in izmenični tok ................................................................................................................... 8

Slika 7: Pojmi v zvarnem spoju [12] ......................................................................................................................... 8

Slika 8: Elementi žleba pri varjenju V-vara [10] ..................................................................................................... 10

Slika 9: Poimenovanje varov, oznak in grafični prikazi [5] ................................................................................... 12

Slika 10: Oblike zvarnih spojev [12] ....................................................................................................................... 12

Slika 11: Dodatni simboli za stanje temena in korena zvara [11] ......................................................................... 13

Slika 12: Označevanje zvarov [11] ......................................................................................................................... 13

Slika 13: Označevanje položaja zvara glede na kazalno črto [11] ......................................................................... 14

Slika 14: Primer označevanja prekinjenega vara [11] ........................................................................................... 14

Slika 15: Različno označevanje debeline kotnega zvara [11] ................................................................................ 15

Slika 16: Dodatne oznake (levo - varjeno po celotnem obodu, sredina - varjeno pri montaži, desno - varjeno s

poljubnim varilnim postopkom) [11] ..................................................................................................................... 15

Slika 17: Lege varjenja na pločevini in cevi [6] ...................................................................................................... 16

Slika 18: Razpoke v sočelnem zvaru [8] ................................................................................................................. 17

Slika 19: Vključek v zvaru [8] ................................................................................................................................. 17

Slika 20: Zlep in neprevarjen koren [4] .................................................................................................................. 18

Slika 21: Oblikovne napake (zamaknitev, zajeda, previsoko teme) [4] ................................................................. 18

Slika 22: Ugotavljanje višine temena zvara ........................................................................................................... 19

Slika 23: Penetrantska preiskava (napaka desno) ................................................................................................. 19

Slika 24: Razvit film pri RTG preiskavi ................................................................................................................... 20

Slika 25: Obrus pri metalografski preiskavi [13] .................................................................................................... 21

Slika 26: najpogosteje uporabljene plamenske tehnike ........................................................................................ 22

Slika 27: Oprema za plamensko varjenje .............................................................................................................. 23

Slika 28: Manometri za plamensko varjenje ......................................................................................................... 24

Slika 29: Suha varovalka........................................................................................................................................ 25

Slika 30: Plamenski gorilnik ................................................................................................................................... 25

Slika 31: Vrste plamena (z leve proti desni: nevtralni, reduktivni, oksidativni) ..................................................... 26

Slika 32: Področja plamena ................................................................................................................................... 27

Slika 33: Tehnika varjenja v levo [1] ...................................................................................................................... 27

Slika 34: Tehnika varjenja v desno [1] ................................................................................................................... 28

Slika 35: Lege plamenskega varjenja [1] ............................................................................................................... 29

Slika 36: Zaščitne rokavice pri varjenju ................................................................................................................. 32

Slika 37: Obutev za varjenje .................................................................................................................................. 32

Slika 38: Očala za plamensko varjenje in brušenje ................................................................................................ 32

KAZALO TABEL Tabela 1: Priprava žleba in parametri za plamensko varjenje [1]…………………………………………………………………… 30

Page 5: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

1

POVZETEK

Gradivo je nastalo zaradi potrebe po kadrih v gospodarstvu v okviru projekta »Razvoj UPD

2017« z namenom usposabljanja odraslih oseb s področja varjenja.

Vključuje tako strokovno teoretične vsebine kot praktične napotke pri usposabljanju varilcev s

področja plamenskega varjenja. V uvodnem delu so podane splošne vsebine varilskega

področja, kamor sodijo definicije, pojasnila osnovnih varilskih pojmov, vsebine s področja

zagotavljanja kakovosti varilskih del in specifični ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri

delu ter varovanja pred požarom. V nadaljevanju so podani praktični napotki za varjenje,

kamor sodi tako priprava, kot varjenje samo. Gradivo vključuje tudi elemente t.i. e-gradiva,

kot so povezave na svetovni splet in video predstavitve strokovnih vsebin.

Ključne besede: varjenje, acetilen, kisik, napake v zvarih, preiskave zvarov, varnost pri

varjenju, plamenski gorilnik

Page 6: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

2

Postopek varjenja

glede na energijo

1. O VARJENJU

Definicija varjenja pravi, da je varjenje spajanje materialov: trdnih, omehčanih ali raztaljenih

na mestu varjenja s pomočjo različnih virov energije, z uporabo pritiska ali brez njega. [2]

V uporabi je veliko varilnih postopkov, ki se med seboj zelo razlikujejo. Za nobenega izmed

njih ne moremo trditi, da je kateri boljši, saj se skoraj vsak uporablja pri različnih pogojih dela.

Postopke varjenja torej delimo na tiste s taljenjem ali s pritiskom, ki ga lahko dosežemo na

različne načine. Ena izmed možnosti za delitev varilnih postopkov pa je tudi delitev glede na

energijo, ki je potrebna pri postopku varjenja, kar prikazuje spodnja slika.

Za posamezne varilske postopke se uporabljajo številske oznake in mednarodne kratice, ki jih

opredeljuje standard EN ISO 4063. V nadaljevanju je predstavljena številska oznaka z evropsko

kratico najpogosteje uporabljenih načinov varjenja:

– 111, ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo, MMA; – 135, varjenje po MAG postopku, MAG; – 136, varjenje po MAG postopku s stržensko žico, MAG; – 131, varjenje po MIG postopku, MIG;

Slika 1: Energija, potrebna za varjenje

Page 7: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

3

– 137, varjenje po MIG postopku s stržensko žico, MIG; – 141, varjenje po TIG postopku, TIG; – 311, plamensko varjenje s kisikom in z acetilenom, OFW;

1.1. Zgodovina varjenja

Začetki varjenja segajo v stari vek, ko so Sumerci že poznali način kovaškega varjenja, a se je

razvoj varjenja v pravem pomenu besede, s pomočjo električne energije, začel šele ob koncu

19. stoletja. [7]

Ruska raziskovalca Bernados in Oliševski sta z grafitno elektrodo vzpostavila električni oblok,

izkoristila nastalo toploto za varjenje ter postopek patentirala. Zvar je bil zaradi vdora zraka

ter ogljikovih delcev, ki so izhajali iz elektrode, oksidiran in nekakovosten. Za očeta sodobnih

varilnih postopkov štejemo Slavjanova, ki je namesto ogljikove elektrode uporabil kovinsko

palico in tako rešil težavo z ogljikovimi delci. Leta 1907 pa je švedski metalurg Kjellberg

izboljšal postopek varjenja s plaščem na elektrodi, ki je ščitil pred vdorom zraka na zvarno

mesto, izboljšal pa je tudi stabilnost in vžig obloka. Razvoj se je nadaljeval do leta 1941, ko se

je začelo pojavljati varjenje v zaščitnem plinu, najprej z netaljivo volframovo elektrodo, leta

1948 pa še s taljivo elektrodo v zaščiti aktivnega plina CO2 . Tudi postopek plamenskega

varjenja je star že več kot 100 let. Postopek se uporablja tudi danes, čeprav ga izpodrivajo

modernejši in bolj avtomatizirani postopki varjenja, saj je plamensko varjenje vsestransko in

energetsko neodvisno, zato se je postopka prijel izraz »avtogeno varjenje«. [7, 9]

1.2. Varivost

Varivost materiala pomeni sposobnost materiala, da se da variti. Definicija mednarodnega

varivostnega inštituta pravi, da je kovinski material variv po nekem postopku za določeno

rabo, če lahko dosežemo kontinuiteto materiala med elementi konstrukcije s takšnimi

zvarnimi spoji, da s svojimi trajnimi karakteristikami in globalnimi posledicami zadovoljujejo

predvidene zahteve. Skrajšano bi torej lahko rekli, da varivost pomeni obnašanje materiala

med varjenjem (operativna varivost) in po varjenju (globalna ali konstrukcijska varivost), saj

pri varjenju v materialu nastanejo določene spremembe, ki so posledica toplotnih vplivov. [2]

Če kovino varimo brez bojazni, da bi v materialu nastale spremembe, ki bi porušile

homogenost zvarnega spoja, rečemo, da je kovina neomejeno variva. Na varivost vpliva več

dejavnikov, kar prikazuje slika 2. Varivostna lastnost je odvisna od kemijske sestave materiala,

metalurških lastnosti, ki jih določa postopek pridobivanja materiala, in fizikalnih lastnosti, kot

so razteznost, toplotna prevodnost, tališče, modul elastičnosti … Možnost izvajanja varjenja je

Varjenje pomeni

Page 8: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

4

odvisna od priprave, izvedbe in obdelave po varjenju. Varnost varjene konstrukcije je

zagotovljena, če konstrukcija v svoji življenjski dobi pri normalni uporabi ne spremeni

predvidenih lastnosti. Odvisna je od konstrukcijske zasnove, stanja in vrste obremenitve,

debeline materiala, obratovalne temperature in podobno. [2, 7]

Slika 2: Parametri, ki vplivajo na varivost [7]

Kljub dokazani sposobnosti za varjenje se lahko zgodi, da se konstrukcija ob obratovanju

poruši. Vzrok za to so razpoke ali lomi. Temu se izognemo tako, da se preprečijo ostri prehodi

pri spajanju različnih debelin (zvare lahko konkavno zaoblimo), izogibamo pa se tudi

konstrukcijskim koncentracijam napetosti. Dober konstruktor se mora s svojo konstrukcijo

znati izogniti prevelikim notranjim napetostim, ki bi porušile zavarjeno konstrukcijo. [7]

Osnovni pogoj za kakovostno varjenje je kakovosten material, kar mora proizvajalec

zagotavljati s potrdili, certifikati ali atesti. Treba se je zavedati, da popolnega jamstva varivosti

ne more zagotoviti niti najboljši proizvajalec materiala, saj na varivost poleg sestave materiala

vplivajo tudi tehnološki pogoji. Osnovo za izbiro ustreznega osnovnega in dodajnega materiala

dajejo varivostni preizkusi. Glede na obseg in zahtevnost govorimo o treh vrstah preizkusov

varivosti:

- Smallscale test (majhni preizkušanci) se uporablja za določanje posameznih lastnosti

materiala in spoja ter za določanje nagnjenosti k razpokam.

- Largescale test (večji preizkušanci) simulira dejansko stanje v bodoče obremenjeni

konstrukciji, pri katerem zasledujemo numerične vrednosti, ki dajejo kritično velikost napake,

ter določamo kritično temperaturo obratovanja konstrukcije ali stroja.

Page 9: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

5

- Fullscale test (veliki preizkušanci) se izvaja na resnični velikosti, lahko tudi v

pomanjšani velikosti na modelu, kjer pod dejanskimi pogoji merimo obnašanje konstrukcije ali

stroja v obratovanju. To testiranje zaradi velikih stroškov redkeje uporabljamo, upravičeno pa

pri zahtevnih projektih, ko uvajamo novo varilno tehnologijo. [7]

Delež ogljika v jeklu je za oceno varivosti najpomembnejši, ta za oceno dobre varivosti ne sme

presegati 0,22 %, ker je to meja kaljivosti, v TVP (toplotno vplivano področje) nastajajo

mehkejše in bolj žilave mikrostrukture. Na spodnji sliki je razvidno, kako ogljik vpliva na trdoto

pod navarkom v TVP. Po standardu IIW (Mednarodni inštitut za varilstvo) je najvišja dopustna

trdota v TVP za nosilne konstrukcije iz fino zrnatih jekel 350 HV (trdota, merjena po Vickersu).

[7]

Slika 3: Vpliv vsebnosti ogljika na trdoto pod navarkom [7]

Na oceno varivosti vplivajo tudi drugi parametri (debelina, ostali legirni elementi, nečistoče

…). Za ugotavljanje varivosti je IIW predpisal način, kako na splošno ocenimo varivost jekla. To

naredimo tako, da izračunamo ogljikov ekvivalent po enačbi:

𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 = 𝐶 +𝑀𝑛

6+

(𝐶𝑟 + 𝑀𝑜 + 𝑉)

5+

(𝑁𝑖 + 𝐶𝑢)

15

PRAVILA:

Če je 𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 < 0,45, je jeklo dobro varivo, dovoljena je uporaba poljubnega

dodajnega materiala.

Če je C𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 = 0,45 − 0,60, je potrebno predgrevanje med 100 in 200 oC in uporaba

bazičnega dodajnega materiala.

Page 10: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

6

Če je 𝐶𝑒𝑞 𝐼𝐼𝑊 > 0,60, je potrebno visoko predgrevanje od 250 do 350 oC, uporaba

nizkovodičnih elektrod ter termična obdelava po varjenju [2].

Slika 4 prikazuje zniževanje 𝐶𝑒𝑞 ob naraščanju debeline materiala.

Slika 4: Dopustna trdota 350 HV kot funkcija povečanja debeline varjenca [7]

Na varivost vplivajo tudi drugi legirni elementi. Silicij deluje dezoksidacijsko, saj veže kisik in ga

odplavlja v žlindro. Povečuje tudi odpornost proti staranju. Jeklo ga mora vsebovati med 0,15

in 0,45 %. Kljub znižanju vsebnosti ogljika z manganom povečujemo trdnost jekla, saj tako

izboljšamo varivost in žilavost. Mangan veže nase žveplo in tako niža občutljivost za nastanek

razpok v vročem stanju. Žveplo v jeklu ni zaželeno, saj povzroča krhkost v toplem in pri

varjenju razpokljivost v vročem stanju. Običajno ga je v jeklu manj kot 0,035 %. Tudi fosfor

pospešuje krhkost v hladnem, sicer pa dviguje natezno trdnost ter mejo tečenja. Količine so

primerljive z žveplom. [7]

Pri varjenju, torej pri segrevanju in ohlajanju, pri materialu prihaja do sprememb

mikrostrukture, s tem pa tudi do sprememb lastnosti varjenega materiala. Slika 5 kaže različno

strukturo materiala v TVP pri sočelnem enovarkovnem varjenju pločevine. Zaradi različne

strukture je v TVP tudi različna žilavost. Najmanjša žilavost pri konstrukcijskem jeklu je

dosežena v področju grobozrnate strukture. Problematično je tudi medkritično področje, kjer

nastajajo MA-strukture (martenzitno-avstenitne), ki so za žilavost neugodne, ter ugodnejše

MB-strukture (martenzitno-bainitne). Po nekaterih teorijah naj bi bile ravno MA-strukture

povzročitelji krhkega loma. Krhkost povzročata prisilno raztopljeni ogljik v martenzitu in

elastične napetosti v zaostalem avstenitu. Pri večvarkovnem varjenju nastajajo MA in MB-

strukture v vseh medkritično segretih delih zvara. Zaradi večkratnega segrevanja in ohlajanja

Page 11: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

7

MA in MB-strukture popustijo, s tem pa se spreminja tudi njihov vpliv. Pričakovati je ugodnejši

vpliv na žilavost kot pri enovarkovnem varjenju. [3]

Slika 5: Žilavost v zvaru in TVP [3]

2. VARILSKA TERMINOLOGIJA

– Osnovni material - je material, ki ga želimo variti. – Dodajni material - je material, ki ga pri varjenju dodajamo. Lahko ga dodajamo ročno

ali pa se dodaja avtomatsko. To so lahko taljive elektrode, varilne žice v obliki palice ali žice, navite na kolut.

– Oblok - je četrto agregatno stanje zraka, ko zrak zaradi ionizacije postane prevoden. Oblok zagotavlja energijo, ki je potrebna za taljenje osnovnega in dodajnega materiala. Nastane torej zaradi prehoda električnega toka skozi plinasti medij.

– Var - je material, ki je bil med varjenjem raztaljen (lahko tudi omehčan) in sestoji iz osnovnega, lahko pa tudi dodajnega materiala. Var je lahko skupek več posameznih varkov, ki nastanejo v eni potezi varjenja.

– Zvar - je var, ki spaja dva ali več elementov v nerazstavljivo celoto. – Uvar - je tisti del vara, ki sega v globino osnovnega materiala. – Navar - je var na površini osnovnega materiala z namenom dimenzijskega popravka

strojnega elementa ali z namenom spremeniti mehanske lastnosti površine osnovnega materiala.

– Teme vara - je del varka, ki nastane na tisti strani, na kateri varimo. – Koren vara - je tisti del varka, ki nastane na nasprotni strani varjenja. – Zvarni spoj - sestoji iz vsaj dveh elementov za varjenje. Oblike zvarnih spojev so

odvisne od medsebojnih leg elementov za varjenje.

Page 12: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

8

– Toplotno vplivano področje/toplotno vplivana cona (TVP/TVC) - je področje osnovnega materiala ob varu, kjer ni prišlo do taljenja, je pa bila temperatura tako visoka, da so nastale strukturne spremembe v materialu.

– Napetost varjenja - je potencialna razlika med negativnim in pozitivnim polom na varilnem aparatu med varjenjem, ko je vzpostavljen varilni oblok. Meri se v voltih [V].

– Napetost praznega teka - je napetost, ki se pojavi takrat, ko je varilni aparat priklopljen na omrežno napetost, z njim pa ne varimo. Ta je navadno višja od napetosti pri varjenju.

– Varilni tok - steče skozi varilni oblok in ustvarja toploto za taljenje osnovnega in dodajnega materiala. Varilni tok je lahko enosmerni ali izmenični, kar prikazuje slika 6.

– Predgrevanje - je segrevanje pred varjenjem. S tem se lahko izognemo težavam med samim varjenjem ali pa preprečimo nastanek razpok po varjenju. Pri večvarkovnem varjenju je pomembna tudi vmesna temperatura med posameznimi varki (medvarkovna temperatura).

– Lega varjenja - je položaj varjenca med postopkom varjenja.

Spodnja slika predstavlja primere nekaterih pojmov v zvezi s sočelnim zvarnim spojem.

Slika 7: Pojmi v zvarnem spoju [12]

ELEK

TRIČ

NI T

OK

[A]

ČAS

ENOSMERNI TOK

-

+

ELEK

TRIČ

NI T

OK

[A]

+

-

ČAS

IZMENIČNI TOK

Slika 6: Enosmerni tok in izmenični tok

Page 13: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

9

3. VARNOST PRI VARJENJU

Pri izvajanju varilskih del je zelo pomembno, da ne pozabimo na ustrezno izvajanje ukrepov, ki

zagotavljajo varno in zdravo delo. Pomembni so tako ukrepi kolektivne varnosti kot uporaba

osebne varovalne opreme, ki mora ustrezati posameznemu varilnemu postopku. Žal pa varilci

prepogosto pozabljajo tudi na zahtevano požarno varnost. Do največ požarov zaradi varjenja

pride na t.i. začasnih varilskih deloviščih, ko izvajalci varilskih del ne odstranijo gorljivih snovi iz

okolice varjenja (vsaj 5 metrov). Po varjenju je potrebno zagotoviti tudi požarno stražo.

Pri varilnem postopku so varilci izpostavljeni sledečim nevarnostim:

– nevarnost udara električnega toka; – opekline zaradi dotika z vročim predmetom; – opekline oziroma poškodbe zaradi sevanja obloka (obločni postopki varjenja); – zaslepitve zaradi močne svetlobe (plamenske tehnike); – zastrupitve in zadušitve; – poškodbe zaradi prekomernega hrupa; – poškodbe zaradi neergonomičnih delovnih mest; – mehanske poškodbe pri pripravi varjencev ter obdelavi zvarov …

Ukrepi za varno in zdravo delo pri varjenju so opisani v poglavjih, ki opisujejo posamezne

varilne postopke.

4. ZVARNI ŽLEB, SPOJ IN OZNAČEVANJE ZVAROV

Pred varjenjem je pomembno pripraviti osnovni material za varjenje, kot so: priprava

zvarnega žleba ter čiščenje in razmaščevanje. Za kakovostno izvedbo varjenja mora biti

varjenec na mestu varjenja očiščen oksidov, barve, cinka, maščob in ostalih nečistoč. Postopek

lahko izvedemo mehansko (peskanje, ščetkanje, brušenje …) in/ali kemično.

Pri varjenju tankih osnovnih materialov posebne priprave zvarnega žleba (razen čiščenja) ni

potrebno izvajati, kar pa ne velja za varjenje debelejših varjencev, saj moramo poskrbeti za

dobro prevaritev korenskega varka. Koti posnetja zvarnega žleba ne smejo biti preveliki, saj se

tako povečajo stroški pri pripravi žleba in tudi varjenja samega (večja poraba energije, časa in

dodajnega materiala). Oblika zvarnega žleba je odvisna od tega, ali bomo varili enostransko ali

dvostransko, pa tudi od same oblike zvarnega spoja. Elemente žleba prikazuje spodnja slika.

Vedno pazi na

svojo varnost!

Page 14: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

10

Slika 8: Elementi žleba pri varjenju V-vara [10]

Glede na obliko priprave zvarnega žleba v varjeni konstrukciji nastajajo različni zvari.

Prikazovanje spojev na risbah je določeno s standardom SIST EN ISO 2553. Nekaj oblik zvarnih

spojev z oznakami in s poimenovanji zvarov je prikazanih na naslednji sliki.

Page 15: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

11

Vzemi si čas in dobro pripravi

zvarni rob, obrestovalo se bo.

Page 16: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

12

Slika 9: Poimenovanje varov, oznak in grafični prikazi [5]

Najpogosteje uporabljena zvarna spoja sta sočelni zvarni spoj in T-spoj (v slednjem nastaja

kotni zvar), pojavljajo pa se še vogelni, prekrovni, robni in križni spoj. Shematsko jih prikazuje

slika 10.

Slika 10: Oblike zvarnih spojev [12]

Poleg omenjenega pa standard SIST EN 22553 določa tudi dodatne simbole za stanje korena

in temena zvara, kar prikazuje slika 11.

Page 17: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

13

Slika 11: Dodatni simboli za stanje temena in korena zvara [11]

Omenjeni standard določa tudi označevanje zvarov v tehnološki dokumentaciji. Uporablja se

poenostavljeno označevanje zvarov in zvarnih spojev. Poleg poenostavljenega označevanja

lahko za »pomembnejše« zvare podrobne informacije o posameznem spoju in zvaru najdemo

v opisu varilnega postopka (WPS).

Slika 12: Označevanje zvarov [11]

Slika 13 prikazuje označevanje zvara na delovni risbi s kazalno črto s puščico. Kadar je črtkana

referenčna črta pod polno referenčno črto oziroma na nasprotni strani polne referenčne črte,

Page 18: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

14

kot je simbol za zvar, pomeni, da mora biti teme zvara na tisti strani, kot prikazuje kazalna črta

s puščico. V nasprotnem primeru, ko je črtkana referenčna črta nad polno referenčno črto

oziroma na isti strani polne referenčne črte, kot je simbol za zvar, mora biti teme zvara na

nasprotni strani, kot jo označuje puščica.

Slika 13: Označevanje položaja zvara glede na kazalno črto [11]

Slika 14 prikazuje primer označevanja zvara, ko ta ni varjen po celotni dolžini varjenca.

Slika 14: Primer označevanja prekinjenega vara [11]

Označevanje debeline kotnega zvara lahko izvedemo na več različnih načinov. Nekaj primerov

ponazarja slika 15. Običajna zahteva za izvedbo kotnega zvara znaša:

𝒂 = (𝟎, 𝟓 − 𝟎, 𝟕) 𝒕𝒎𝒊𝒏

𝑎 – dimenzija kotnega zvara

𝑡𝑚𝑖𝑛 – debelina tanjše pločevine

Page 19: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

15

Slika 15: Različno označevanje debeline kotnega zvara [11]

Poleg vsega naštetega lahko že omenjenim načinom označevanja zvarov dodamo še simbole

za dodatno oznako, kot prikazuje slika 16.

Slika 16: Dodatne oznake (levo - varjeno po celotnem obodu, sredina - varjeno pri montaži,

desno - varjeno s poljubnim varilnim postopkom) [11]

V nadaljevanju lahko prikazanemu simbolu (sliki 16, desno) dodamo pomembne

parametre zvara, kot so: kakovostni razred, vrsta varilnega postopka, lega varjenja, vrsta

dodajnega materiala … Primer dodatne oznake za označevanje zvara, kot ga opredeljuje

standard SIST EN 287-1, je podan v nadaljevanju.

– 111; MMA, ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo

– P; pločevina

– FW; kotni zvar – W01; skupina materiala

– RR; vrsta oplaščene elektrode

– t08; debelina varjenca

– PA; lega varjenja

– ss; enostransko varjenje

– nb; varjenje brez podložke

– nl; enovarkovno varjenje

Page 20: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

16

5. LEGA VARJENJA

Standard SIST EN ISO 6947 definira delovne lege varjenja v prostoru glede na smer varjenja.

Vsako varilno lego standard poimenuje z dvočrkovno oznako. Prva oznaka »P« pomeni

pozicijo, druga črka pa ponazarja posamezno lego, začenši z »A«, ki označuje vodoravno lego.

Tipične varilne lege na pločevini in cevi ponazarja slika 17. [6]

Slika 17: Lege varjenja na pločevini in cevi [6]

Page 21: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

17

6. OSNOVNE NAPAKE V ZVARIH

Lahko bi rekli, da popolnega zvara skoraj ni. Nepravilnosti se lahko pojavijo tako v zvaru kot v

TVP. Zato moramo ločiti med nepravilnostmi in napakami. Nepravilnosti so odstopanja od

idealnega stanja, ki so običajno še sprejemljiva, napake pa presegajo nivo sprejemljivosti

nepravilnosti v zvaru. Tako kot smo v prejšnjem poglavju govorili, da je varivost odvisna od

mnogih dejavnikov, je tudi pri napakah zelo podobno. Pojavijo se lahko zaradi slabo izbranega

postopka varjenja glede na osnovni in dodajni material, neustrezne toplotne obdelave pred in

po varjenju, slabe priprave varjencev … Pogosto se napake pojavijo zaradi neupoštevanja

predpisanega postopka varjenja. Nepravilnosti v zvarih podaja standard SIST EN ISO 6250. V

tem standardu je vsaka napaka označena s štirištevilčno oznako. Prva številka pomeni skupino

napake, ostale tri pa klasifikacijo napake znotraj skupine. Napake so v osnovi razdeljene v šest

skupin. [8]

V prvo skupino spadajo razpoke, ki jih štejemo med najbolj nevarne napake v zvaru ali v TVP,

prikazuje jih slika 18. Pojavijo se pri hitrem ohlajevanju zvarjenca. Pogoste so pri materialu z

večjo vsebnostjo ogljika, lahko pa nastanejo tudi nekaj dni po varjenju, če je v zvaru večja

količina vodika. [8]

Slika 18: Razpoke v sočelnem zvaru [8]

V drugi skupini se nahajajo tako imenovane votlinice. Te se pojavljajo v zvaru zaradi ujetega

plina, ki ni uspel priti na površje pred strditvijo taline. Navadno so črvaste oblike, pri dinamični

obremenitvi obstaja nevarnost pojava razpoke [8].

V tretji skupini se nahajajo trdni vključki, ki se v zvaru lahko pojavijo kot ostanki žlindre ali pa

so posledica odtaljevanja volframove elektrode oziroma bakrene podložke. Napako prikazuje

slika 19. [8]

Slika 19: Vključek v zvaru [8]

Zelo pogosta napaka je pomanjkljivost zvarnega spoja, ki jo uvrščamo v četrto skupino napak.

Med najbolj pogoste napake te skupine štejemo slabo prevarjen koren tako na sočelnem kot

na kotnem zvaru. Napaka je prikazana na sliki 20. Pomanjkljivost se lahko pojavlja med samimi

Page 22: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

18

varki ali med varkom in osnovnim materialom. Tej napaki z drugo besedo rečemo tudi zlep in

jo štejemo med zelo nevarne varilske napake. Vzrok je pogosto nepravilna drža gorilnika ali

elektrode, lahko tudi nezadostna jakost varilnega toka pri obločnih postopkih varjenja. [8]

Slika 20: Zlep in neprevarjen koren [4]

Peto skupino varilskih napak imenujemo oblikovne napake, ki so v veliki meri odvisne od

varilca samega. Pojavijo se zaradi nepravilnega naklona gorilnika ali elektrode, slabe priprave

varjenca in varilnega aparata ipd. Mednje uvrščamo previsoko ali prenizko teme,

nesimetričnost zvara, zajede ob zvaru na osnovnem materialu, zamik varjenca, slabo

nadaljevanje zvara in podobno. Nekaj vrst oblikovnih napak prikazuje slika 21. [8]

Slika 21: Oblikovne napake (zamaknitev, zajeda, previsoko teme) [4]

V šesti skupini se nahajajo varilske napake, ki jih še nismo omenili. Zelo pogosta napaka je

čezmerno brizganje, vžig obloka izven zvarnega žleba, oksidirana površina zvara, napake

zaradi prevelikih spenjalnih zvarkov, zabrusi in zaseki ter podobno. [8]

7. PREISKAVE IN PREIZKUŠANJE ZVAROV (zvarnih

spojev)

Nepravilnosti oziroma napake v zvarih lahko ugotavljamo na več različnih načinov. V osnovi

lahko ugotavljamo napake tako, da varjenca ne poškodujemo (neporušitvene preiskave), ali

tako, da varjenec oziroma zvar uničimo (porušitvene preiskave oziroma preizkusi).

Napaka je prekomerna

nepravilnost v zvaru.

Page 23: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

19

7.1. Neporušitvene preiskave

Na ta način preiskujemo nepravilnosti in napake v zvarih oziroma neposredni okolici na

površini in v notranjosti. Ugotavljamo razpoke, pore, vključke …

Med najbolj razširjene metode štejemo t.i. VT (visual testing oz. vizualna kontrola). S to

metodo lahko seveda ugotavljamo le nepravilnosti na površini zvara. Izvaja se tako, da

pogledamo zvar z oddaljenosti največ 600 mm pod kotom največ 30°. Pomagamo si z merilniki

za ugotavljanje dimenzijske ustreznosti zvara, raznimi lupami, po potrebi pa tudi z dodatnimi

osvetlitvami.

Slika 22: Ugotavljanje višine temena zvara

Zelo razširjena in relativno poceni je tudi metoda uporabe penetrantov. Preiskava poteka

tako, da varjenec najprej mehansko očistimo. Po mehanskem čiščenju na zvar nanesemo

čistilo. Ko se ta popolnoma posuši, nanj nanesemo še drugo komponento, navadno rdeč

penetrant, ki ga pustimo pronicati v morebitne nepravilnosti približno 15 min. Rdeč penetrant

s krpo in z uporabo čistila rahlo obrišemo in na zvar nanesemo še bel razvijalec, ki iz

površinske napake potegne rdeč penetrant in tako na mestu napake nastane rdeč madež na

beli podlagi. Najpogosteje penetrante najdemo v obliki spreja. Če so penetranti fluorescentni,

moramo za ugotavljanje napak uporabiti ultravijolično svetilko. S to metodo je mogoče

preiskovati tudi površinske napake na drugih materialih, ne le na zvarjencih.

Slika 23: Penetrantska preiskava (napaka desno)

Page 24: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

20

Z radiografsko preiskavo, to je preiskava z RTG (rentgenskimi) in ϒ- žarki (gama žarki), ki

prodrejo skozi trdna telesa in tam oslabijo. Napake lahko preiskujemo na celotnem prerezu.

Na mestu napake na materialu je intenzivnost sevanja skozi material manjša. Na filmu, ki ga

pri tej preiskavi posnamemo, se napaka pokaže kot začrnitev. Za ugotavljanje položaja napake

moramo preizkušanec presvetliti z dveh smeri. Spodnja slika prikazuje napako slabe prevaritve

korena na 2 mm debeli pločevini.

Slika 24: Razvit film pri RTG preiskavi

Za materiale, debele nad 8 milimetrov, lahko uporabimo tudi ultrazvočno preiskavo. S to

preiskavo lahko napako najdemo, jo natančno lociramo in ugotovimo velikost napake v

notranjosti preizkušanca. Metoda spada med akustične metode in je primerna za preiskave

materialov, ki prevajajo zvok. Pri tej metodi napake odkrivamo tako, da s sondami vzbujamo

ultrazvočno valovanje, ki deluje na principu piezo-električnega elementa. Ob napaki se zvok v

sprejemnik vrne nekoliko oslabljen. Z analizo zvoka določimo karakteristike napake v

materialu.

Ena izmed možnosti ugotavljanja napak je tudi preiskava z magnetnimi delci. S to metodo

poiščemo napake na površini preizkušanca ali tik pod njegovim površjem. Slabost metode pa

je, da lahko preiskujemo le feromagnetne materiale. Na površino, ki jo želimo preizkusiti, se

nanese tekočina z magnetnim prahom, ta se pri vzpostavitvi magnetnega polja okoli napake

odzove drugače kot pri homogenem materialu. Tako se locira in določi velikost površinske

napake na zvarjencu.

Pri varjenju cevovodov in tlačnih posod navadno izvedemo kontrolo tesnosti zvarov oziroma

celotnega elementa. Izvajanje te metode je zelo odvisno od vrste materiala in namembnosti

cevovoda. Ta preizkus lahko izvajamo s posebnimi črpalkami z uporabo tekočega ali plinastega

medija.

7.2. Porušitvene preiskave

Napaka pri varjenju

je lahko življenjsko

nevarna.

Page 25: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

21

Bistvo teh preiskav je, da se zvarjenec oziroma zvar poruši, s tem pa se ugotavljajo mehanske

lastnosti zvarjenca oziroma zvara. Seveda končni izdelek po preizkusu ni več uporaben. Lahko

pa se izdelajo varilski vzorci, ki so varjeni pod enakimi pogoji kot zvari v realni zvarni

konstrukciji. Tako lahko preizkušamo ustreznost varilskega postopka oziroma usposobljenost

samega varilca.

Med porušitvene preiskave spadajo:

- Natezni preizkus, ki ga izvajamo na posebnih trgalnih strojih, v katere vpnemo etalone

(narejene iz čistega vara oz. osnovnega materiala), ki jih raztegujemo do pretrganja. Pri tem

spremljamo posebni diagram napetosti v odvisnosti od raztezka.

- Tlačni preizkus, ki ga uporabljamo za krhke materiale oziroma za elemente, ki so večinoma

obremenjeni na tlak. V stiskalnici stiskamo vzorec do nastanka prvih razpok.

- Upogibni preizkus, s katerim lahko ugotovimo zlepe varjencev ali razpoke. Izdelek na

podporah s posebnim valjastim pestičem upogibamo do porušitve.

- Prelomni preizkus je zelo priročna metoda. V tem primeru zvar na določenem mestu

nekoliko oslabimo (lahko zarežemo z rezalko) in ga prelomimo. Ugotavljamo stanje ustrezne

prevaritve korena zvara, prisotnost por, vključkov in razpok.

- Metalografska preiskava je ena izmed možnosti za ugotavljanje strukture zvarnega spoja.

Potrebno je izdelati prerez varjenca, ki ga spoliramo in jedkamo. Pokaže se struktura površine,

ki jo lahko opazujemo s prostim očesom ali pa pod mikroskopom. Primer vzorca (obrusa)

prikazuje slika 25.

Slika 25: Obrus pri metalografski preiskavi [13]

7.3. Kakovost varilskih del

Za kakovost opravljenih varilskih del je potrebno upoštevati več dejavnikov. Zavedati se je

treba, da so slabo opravljena dela lahko zelo draga in velikokrat tudi življenjsko nevarna. Na

končno kakovost imajo zagotovo velik vpliv že sama izbira ustreznega varilskega postopka,

izbira osnovnega in dodajnega materiala ter ustrezna tehnologija dela.

Zagotavljanje kakovosti se začne že pri načrtovanju izdelka in se nadaljuje do končne kontrole.

V pomoč nam je standard ISO 9001, ki temelji na načelih vodenja kakovosti nenehnih izboljšav

Page 26: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

22

in s tem povečanja zadovoljstva strank. Zahteve po kakovosti pri varjenju pa določa standard

SIST EN 729.

Natančna navodila za varjenje so praviloma podana v popisu varilnega postopka (WPS –

Welding Procedure Specification), ki izhaja iz standarda EN 288. V dokumentu najdemo

navodila za izbiro varilskega postopka, vrsto zvara in lego varjenja, podatke o osnovnem in

dodajnem materialu, pripravi zvarnih robov ter podatke o ostalih varilnih parametrih. Kadar

se varilska dela opravljajo na terenu, je potrebno voditi varilski dnevnik, kamor se vpisujejo

podatki o izvedbi del. Sem sodijo tudi zapisi o kontroli.

Pri zagotavljanju kakovostne izvedbe varilskih del ne moremo govoriti le o preiskavah in

preizkušanju varjencev, ampak tudi o zagotavljanju sposobnosti in preizkušanju varilcev. Varilci

se morajo usposabljati za varilska dela in za varjenje zahtevnih zvarov, periodično pa tudi

preverjati usposobljenost za opravljanje varilskih del. V procesu preverjanja (certificiranja)

morajo varilci dokazati ustrezni nivo teoretičnega in praktičnega znanja. Praktična znanja se

preverjajo z varjenjem predpisanih testnih varilskih vzorcev, ki se skladno s standardi tudi

preiskujejo in/ali preizkusijo. Varilcu, ki izpolnjuje pogoje, akreditirani certifikacijski organ izda

certifikat kvalifikacije varilca, na katerem so podatki njegove kvalifikacije. Kvalifikacijo mora

varilec periodično potrjevati vsakih šest mesecev pod pogojem, da je varilec v preteklem

obdobju opravljal varilska dela, skladna z njegovo kvalifikacijo. Kvalifikacija se podaljša za dve

leti, če sta v zadnjem šestmesečnem obdobju potrjevanja sprejemljivo ocenjena dva zvara (RT

ali UT). Kvalifikacija je pod posebnimi pogoji (zagotavlja jih proizvajalec) veljavna toliko časa,

dokler je potrjena. Potrjuje se vsakih šest mesecev. Varilec lahko podaljša kvalifikacijo tudi s

ponovnim opravljanjem celotnega postopka na vsaka tri leta. Eden izmed certifikatov, ki

dokazuje usposobljenost za varjenje, je certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije, ki ima trajno

veljavo, velja pa za določen način varjenja (MIG/MAG varilec, TIG varilec, plamenski varilec …).

8. PLAMENSKO VARJENJE Med pogosteje uporabljane plamenske tehnike, kamor sodi tudi plamensko varjenje, sodijo

še:

Slika 26: najpogosteje uporabljene plamenske tehnike

Page 27: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

23

Z razvojem sodobnejših načinov za varjenje plamensko varjenje počasi izgublja na veljavi,

uporaba postopka je v zatonu. Potrebno pa se je zavedati, da je varjenje energetsko

neodvisno od električne energije in ima zato še vedno nekaj prednosti. V preteklosti so se po

tem postopku varili skoraj vsi kovinski materiali: od splošnega konstrukcijskega in legiranega

jekla do neželeznih kovin in različnih litin. V današnjem času sta postopek plamenskega

varjenja izpodrinila predvsem MIG/MAG in TIG postopek. Še vedno se uporablja plamensko

rezanje, ki pa ga že izpodrivata plazemsko in lasersko rezanje, vedno aktualno pa je ogrevanje.

Slednje se uporablja za predgrevanje varjencev, ki se varijo z drugimi varilnimi postopki, ali za

ogrevanje pri preoblikovanju v vročem, pa tudi pri vzdrževalnih delih na strojih ali za toplotno

obdelavo (kaljenje, žarjenje …).

Postopek spada med varjenja s taljenjem, kjer toploto, ki je potrebna za taljenje osnovnega in

dodajnega materiala, dobimo s kemičnim procesom gorenja plina acetilena (C2H2) in plina, ki

pospešuje gorenje, to je kisik (O2).

8.1. Oprema za varjenje

Osnovni del opreme za plamensko varjenje sta torej jeklenki s plinom. Prvi plin je gorljiv, drugi

gorenje pospešuje.

Slika 27: Oprema za plamensko varjenje

Acetilen je zelo vnetljiv in eksplozivni plin, ki lahko pri visoki koncentraciji povzroči tudi

zadušitev. Je nekoliko lažji od zraka in je brez barve. Pridobiva se iz kalcijevega karbida s

pomočjo vode. Značilnost plina je, da se pri povišanem tlaku nad 1,5 bara vname. Zato je v

jeklenki, v kateri je porozna snov, raztopljen v acetonu. Najpogosteje je acetilen shranjen v

rdeče-rjavi 40- litrski jeklenki, v kateri je med 7 do 8 kg plina pod tlakom 18 barov. Zaradi

Page 28: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

24

vsebnosti acetona mora jeklenka med uporabo stati oziroma je lahko tudi nagnjena, nikakor

pa ne sme ležati. Čistost za varjenje je 99 %.

Kisik je plin brez barve, vonja in okusa, ki pri plamenskih tehnikah pospešuje gorenje.

Pridobiva se iz zraka, katerega koncentracija je 21 %. V jeklenki je shranjen v plinastem stanju

pod tlakom okoli 200 barov, pri novih jeklenkah pa lahko tudi več. Vrat jeklenke je bele barve,

v 40-litrski jeklenki pa je približno 10 kg plina.

Na jeklenko so montirani manometri, ki služijo za kontrolo vsebnosti plina v jeklenki in za

pomoč pri nastavljanju delovnega tlaka acetilena in kisika. Garnitura je sestavljena iz

visokotlačnega in nizkotlačnega manometra, reducirnega ali nastavnega ventila in pritrdilne

matice (kisik) oziroma pritrdilne objemke (acetilen). Različna načina pritrjevanja na jeklenko

sta potrebna zaradi tega, da ne zamenjamo manometrov, saj so grajeni za različne tlake.

Slika 28: Manometri za plamensko varjenje

Reducirni ventili so narejeni iz medenine in morajo zagotavljati konstantni delovni tlak ali

pretok plina ne glede na vsebnost plina v jeklenki. Delujejo na principu nasprotnih tlakov, ki ga

ustvarjata plin na elastično membrano in nasproti delujoča vzmet. Delovni tlak povečujemo

tako, da nastavni vijak privijamo (v smeri urinega kazalca), v obratni smeri pa delovni tlak

zmanjšamo. Pri zmanjševanju tlaka je potrebno le-tega iz cevi izpustiti, saj se v nasprotnem

primeru zmanjševanje tlaka na nizkotlačnem manometru ne pozna. Pred montažo garniture

na jeklenko je potrebno razbremeniti reducirni ventil.

Za manometri so nameščene suhe varovalke, ki imajo nalogo ugasniti morebitni povratni udar

plamena v jeklenko. Delujejo na principu zaklopk. V preteklosti so se uporabljale mokre

varovalke, to so posodice, ki so bile napolnjene z vodo in montirane na steni, skozi katere je

potoval plin. Pri povratnem udaru je plin v vodi ugasnil. Te varovalke so v današnjem času

prepovedane, saj so odvisne od človeškega faktorja in torej nevarne.

Page 29: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

25

Slika 29: Suha varovalka

Poleg naštetega in gumijastih cevi je pomemben del opreme tudi gorilnik s plamenicami.

Gorilniki imajo nalogo pripraviti ustrezno plinsko mešanico, ki bo primerna za varjenje,

rezanje, spajkanje ali zgolj za ogrevanje. Najpogosteje uporabljen je injektorski gorilnik, v

katerega teče kisik pod tlakom od 2 do 4 bare. V injektorski šobi se zaradi velike hitrosti plina

ustvari podtlak, ki sesa gorljivi plin. Na gorilniku sta dva ventila, s katerima uravnavamo

razmerje plinov. Gorilnik se zaključi s plamenicami, ki so oštevilčene s številkami od 1 do 8.

Poleg številke na plamenici je zapisana tudi debelina materiala, ki ga varimo s posamezno

plamenico (npr. s plamenico številka 3 varimo pločevine, debele od 2 do 4 mm).

Slika 30: Plamenski gorilnik

Varimo lahko brez dodajanja, tako da enostavno pretalimo zvarne robove varjencev, ali z

dodajanjem materiala v obliki varilne palice (žice). Dodajni material za varjenje v Sloveniji

izdeluje podjetje Elektrode Jesenice, d. o. o. Nabor varilne žice je dosegljiv na povezavi

proizvajalca:

http://sij.elektrode.si/sl/produkti/zica-za-plamensko-varjenje/zica-za-plamensko-varjenje/.

Pri izbiri premera varilne žice si lahko pomagamo tudi z napotkom, da vzamemo polovico

osnovnega materiala in dodamo še 1 mm.

Nekaj praktičnih napotkov za pripravo opreme in plamena pri plamenskem varjenju je

predstavljeno v video predstavitvi:

TUKAJ!

Page 30: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

26

8.2. Praktične smernice za plamensko varjenje

Pri plamenskem varjenju torej varimo tako, da v eni roki držimo gorilnik z ustrezno plamenico

glede na debelino materiala, v drugi pa dodajni material, ki ga točkasto dodajamo v zvarno

talino. Pred samim varjenjem si moramo nastaviti ustrezne tlake plinov in ustrezni plamen. To

storimo tako, da najprej odpremo glavna ventila na jeklenkah, šele nato na reducirnem ventilu

nastavimo delovni tlak (pri acetilenu pod 1,5 bara). Na gorilniku nato najprej do polovice

odpremo kisikov ventil in prav tako do polovice acetilenskega. Po prižiganju plamena

nastavimo ustrezni plamen za varjenje. V osnovi ločimo tri vrste plamena, ki so odvisni od

razmerja acetilena in kisika.

Najpogosteje za varjenje uporabimo nevtralni plamen, kjer je razmerje plinov 1:1.

Prepoznamo ga po valjastem jedru z ostrimi mejami. Poleg nizkolegiranih jekel z njim varimo

tudi baker, plamen pa je primeren tudi za spajkanje.

Reduktivni plamen nastane takrat, ko je razmerje plinov v korist acetilena, spoznamo ga po

jedru plamena s pahljačasto obliko, plamen gori mehko, primeren pa je za varjenje jekel z več

ogljika. Včasih se je na takšen način varil tudi aluminij. Danes za varjenje aluminija uporabimo

sodobnejše varilne postopke (MIG/MAG ali TIG postopek).

Oksidativni plamen načeloma ni primeren za varjenje. Plamen gori trdo, spoznamo ga po jedru

kratke stožčaste oblike in modrikaste barve. V plinski mešanici je več kisika kot acetilena. Z

njim bi lahko celo rezali. Različne vrste plamenov so shematsko prikazane na spodnji sliki.

Slika 31: Vrste plamena (z leve proti desni: nevtralni, reduktivni, oksidativni)

Plamen delimo na tri področja. V prvi coni je jedro plamena, ki ima svetlejšo barvo od ostalega

plamena, s tem delom se ne vari. Jedro plamena naj bo od varjenca umaknjeno za nekaj

milimetrov. Če se z jedrom plamena preveč približamo varjencu ali se ga celo dotaknemo,

pride do povratnega udara plamena. Varimo v drugi coni, to je cona delnega zgorevanja, v

kateri je v okolici jedra približno 3100 °C. V tej coni plamen iz zvarne taline odvzema kisik, kar

preprečuje oksidacijo. Tretjo cono imenujemo tudi cona popolnega zgorevanja, zato je v tej

coni zelo malo kisika, kar je dobro za zvar.

Page 31: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

27

Slika 32: Področja plamena

Seveda tudi pri plamenskem varjenju velja, da si je potrebno pred varjenjem poleg delovnega

mesta pripraviti tudi varjenec. Sem spada obdelava zvarnega roba in čiščenje področja

varjenja. Izvajamo lahko dve različni tehniki varjenja. Najpogosteje se poslužujemo tehnike

varjenja v levo, ki je primerna za varjenje tanjših materialov. Gorilnik in dodajni material ležita

v isti ravnini vzdolž varjenja, žico pa dodajamo v talino pred gorilnik, kar prikazuje naslednja

slika.

Slika 33: Tehnika varjenja v levo [1]

Debelejše materiale običajno varimo v desno, kar pomeni, da žico v talino dodajamo za

gorilnikom, z njo pa rahlo krožimo. Nagib gorilnika prikazuje spodnja slika.

plamenica prva cona - jedro plamena

druga cona – mesto varjenja

tretja cona - popolno zgorevanje

druga cona – mesto spajkanja

Page 32: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

28

Slika 34: Tehnika varjenja v desno [1]

Na sliki, ki sledi, so prikazani napotki za plamensko varjenje v različnih varilskih legah. [1]

Kotni zvar - levo

a=45°

b=60°-80°

d <4mm

Kotni zvar - desno

a=45°

b=60°-80°

d >4mm

V var, navpično navzgor - levo

a=30°

b=75°

d <4mm

Page 33: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

29

V var, navpično navzgor - desno

a=60°

b=90°

d >4mm

V var, varjenje v steni - levo

a=30°

b=90°

d <4mm

V var, varjenje v steni - desno

a=30°

b=90°

d >4mm

V var, varjenje nad glavo - levo

a=30°

b=90°

d <4mm

V var, varjenje nad glavo - desno

a=60°

b=90°

d <4mm

Slika 35: Lege plamenskega varjenja [1]

Pri varjenju cevi veljajo praktično enake zakonitosti kot pri varjenju sočelnega ali kotnega

zvara na pločevini. Glede nagiba gorilnika in dodajnega materiala v smeri varjenja moramo

imeti v mislih tangento na krožnico v točki varjenja.

Page 34: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

30

Tabela 1: Priprava žleba in parametri za plamensko varjenje [1]

8.3. Varnost pri plamenskem varjenju

Pri vsakem delu je potrebno upoštevati navodila za varno in zdravo delo, saj vsako delo za

delavca predstavlja določeno mero tveganja za nastanek poklicnih bolezni ali poškodb pri

delu. Pri plamenskem varjenju so tveganja nekoliko specifična, saj imamo opravka z

eksplozivnimi plini pod visokim tlakom. Kisik sam po sebi ni eksploziven, v jeklenki pa se

nahaja pod visokim tlakom. Pri poškodbi ventila na jeklenki bi plin izstopal z veliko hitrostjo,

kar bi jeklenko pognalo v rušilno gibanje. Zato morajo biti vse jeklenke pri transportu pokrite z

zaščitnim pokrovom, pri delu pa pritrjene na stenska držala ali nameščene v posebne vozičke.

Ker kisik ne sme priti v stik z maščobami, gibljivih delov reducirnega ventila in matic nikoli ne

mažemo z mastmi ali olji. Jeklenke na delovno mesto transportiramo s posebnimi vozički

oziroma jo vedno prenašata dva. Zelo pomembno je, kako ravnamo z acetilensko jeklenko,

kjer lahko že padec jeklenke povzroči reakcijo, ki ima za posledico eksplozijo. Vedno moramo

skrbno pregledati tesnost jeklenke oziroma napeljave. To storimo z milnicami oziroma s

posebnimi spreji za kontrolo tesnosti plinske inštalacije. Na delovnem mestu naj bodo

Page 35: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

31

jeklenke odmaknjene najmanj 3 m ter odmaknjene od neposrednega vira ogrevanja.

Prižganega gorilnika nikoli ne usmerjamo v jeklenke, gumijaste cevi ali ljudi.

Pri plamenskem varjenju obstaja povečana požarna ogroženost tako pri varjenju kot pri

pripravi zvarnih robov ali obdelavi zvarov. Iz prostora, kjer se vari, je torej potrebno umakniti

vnetljive snovi ter zagotoviti prisotnost gasilnih sredstev na mestu varjenja. Po varjenju na

premičnih gradbiščih je potrebno zagotoviti požarno stražo, ki jo opredeljuje Zakon o varstvu

pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07). Požarna straža se začne izvajati pred pričetkom del,

trajati pa mora, dokler traja povečana požarna nevarnost oz. vsaj pol ure po končanem delu.

Izvajajo jo gasilci. Priporočljivo jo je izvajati do 24 ur po zaključku varilskih del.

Majhnih dimnih in prašnih delcev ne moremo videti s prostim očesom, predstavljajo pa

določeno tveganje za nastanek zdravstvenih težav, povezanih z varjenjem. Zaradi poškodb z

dimnimi in ostalimi plini se je potrebno izogibati nevarnostim varjenja v zaprtih in utesnjenih

prostorih. Če se temu ne moremo izogniti, je potrebno zagotoviti nadzor nad varjenjem ter

prostor intenzivno prezračevati. Tudi sicer velja pravilo, da varilec v varilnici nikoli ni sam. Za

zaščito pred dimnimi plini lahko uporabljamo respiratorje, še boljše pa je, če na stalnih varilnih

mestih dimne pline odsesavamo. Pri nepopolnem zgorevanju plina prihaja do ogljikovega

monoksida CO, ki je strupen, za razliko ogljikovega dioksida CO2, ki je zadušljiv. CO se v krvi

hitro veže s hemoglobinom, negativno deluje na centralni živčni sistem in je zato smrtno

nevaren.

Zaradi tega je potrebno upoštevati določene varnostne ukrepe, da tveganja ne povzročijo

poškodb ali bolezni. Kot najpomembnejši ukrep za varovanje zdravja je zmanjšanje tveganja

oziroma nevarnosti na mestu samem. Kljub ukrepom, ki zmanjšujejo tveganje, je potrebno

uporabljati ustrezno osebno varovalno opremo, ki je posebej prilagojena za varjenje. Sem

sodijo:

– Varilska delovna obleka je skladna s standardom varilne (EN ISO 11611) in toplotne zaščite (EN ISO 11612). Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na zaščito rok, uporabljati moramo varilske rokavice v skladu z EN 12477, EN 388 in EN 407.

Tesnosti NIKOLI ne preverjaj z

vžigalnikom!

Page 36: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

32

Slika 36: Zaščitne rokavice pri varjenju

– Zelo pomembni so tudi varovalni delovni čevlji, ki morajo ustrezati standardom CE EN ISO 20345:2011 S3 SRC HRO. Priporočljivo je, da je obutev iz usnja in da ima temperaturno obstojni podplat, ki ne drsi, prav tako je priporočljivo, da je obutev nekoliko višja, s pokritimi vezalkami, z možnostjo hitrega sezuvanja ter da ima kovinsko ali kompozitno kapico za zaščito prstov.

Slika 37: Obutev za varjenje

– Pri plamenskem varjenju mora varilec nositi zaščitna očala z ustrezno zatemnitvijo.

Priporočljiva zatemnitev je med 5 in 7, odvisno od jakosti plamena. Če je plamen močnejši, pomeni, da moramo uporabiti zatemnitev z višjo številko. Pri pripravi zvarnega robu oziroma pri obdelavi zvarov z brušenjem pa ne smemo pozabiti na zaščito oči. V tem primeru uporabimo prosojna varovalna očala.

Slika 38: Očala za plamensko varjenje in brušenje

– Za zaščito sluha pred prekomernim hrupom, zlasti pri pripravi zvarnega robu in obdelavi zvarov z brušenjem, je potrebno uporabljati opremo za varovanje sluha. Sem sodijo ušesni čepki ali naušniki.

Page 37: PLAMENSKO VARJENJE - Razvoj UPD 2017 – Razvoj UPD 2017 · 2018-03-12 · »Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe

»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017

33

LITERATURA

[1] Begeš J. (1989). Tehnologija spajanja in rezanja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. [2] Čretnik D. (2003). Tehnologija spajanja in preoblikovanja. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije. [3] Gruden V., Godec B. (2002). Neugodne mikrostrukturne sestavine v zvarnih spojih

konstrukcijskih jekel. Materiali in tehnologije. [4] Köveš A. (2009). Osnovne napake v zvarih. Varilna tehnika (vol 59, 2010-3. str. 20-23).

Glasilo društev za varilno tehniko. [5] Köveš A. (2008). Varilna tehnika (vol 57, 2008-4). Glasilo društev za varilno tehniko. [6] Köveš A. (2009). Varilna tehnika (vol 58, 2009-1). Glasilo društev za varilno tehniko. [7] Rak I. (2008). Tehnologija varjenja. Ljubljana: Modrijan. [8] Šprajc P. (2009). Napake pri varjenju ter njihovo ugotavljanje. Varilna tehnika (vol 58,

2009-4. str. 21-23). Glasilo društev za varilno tehniko.6 [9] Splet Pridobljeno 1. 8. 2017 iz http://www2.sts.si/arhiv/tehno/varjenje/var17.htm [10] Splet Pridobljeno 3. 8. 2017 iz http://egradivo.ecnm.si/SIV/varjenje.html [11] Splet Pridobljeno 3. 8. 2017 iz

http://studentski.net/gradivo/ulj_fst_st2_ogt_vaj_risanje_varjencev_01?r=1 [12] Splet Pridobljeno 7. 8. 2017 iz

http://studentski.net/gradivo/ulj_fgg_gr1_jkk_sno_sola_varjenja_01?r=1 [13] Splet Pridobljeno 12. 8. 2017 iz

http://www.imk.si/dejavnosti/preskusanje/metalografske-preiskave/