PLANINEC,

ZA HIP POSTOJ IN SE OZRI OKOLI SEBE

YOUrALPS Izobraževanje mladih za Alpe: (ponovno) povezovanje mladih in

gorske dediščine za svetlo prihodnost v Alpah.

Projekt sofinancira Evropska unija prek programa Interreg, Alpski prostor.

Avtorja:

Špela Berlot

dr. Gregor Torkar

1. Kakšno vreme imamo v

gorah?

Vreme je fizikalno stanje ozračja in je prostorsko kot

tudi časovno spremenljivo. Njegova spremenljivost v

vodoravni smeri je običajno precej manjša kot v

navpični.

Gorskega vremena v nižinah ne občutimo, če pa se

vzpnemo na gore in se tako nahajamo v višjih plasteh

ozračja, hitro občutimo razlike v ozračju, ki jih lahko

opišemo kot vremenske spremembe.

Čeprav vzpon na goro terja telesni napor in potenje

zaradi pregrevanja telesa, z vzpenjanjem hitro

občutimo nižje temperature. Pogosto opazimo večjo

vetrovnost in tudi oblaki so bližje, včasih so celo pod

nami.

Gorsko vreme je bolj dinamično, bolj nepredvidljivo in ljudem, ki smo vajeni življenja v nižinah, se zdi,

da je gorsko vreme tudi manj prijazno.

2. Meteorološke spremenljivke opisujejo vreme

Slika 2: Meteorološka postaja na

Kredarici, ki meri meteorološke

spremenljivke.

Joj … Komaj sem prišel na goro …

Ves poten sem. Moje telo se je

pregrevalo. Če se ne bom hitro

preoblekel, se bom prehladil.

Vreme najbolj natančno opredelimo z meteorološkimi spremenljivkami, kot so

temperatura, zračna vlaga, zračni pritisk, pokritost neba z oblaki, smer in

hitrost vetra, pojav atmosferskih pojavov itn.

Slika 1: Planinec

Meteorološka postaja na Kredarici je naša

najvišja meteorološka postaja. Leži v

severozahodnem delu Slovenije, v osrčju

Julijskih Alp, pod najvišjim vrhom Slovenije

Triglavom (2.864 m) na nadmorski višini

2.514 m. Prva ekipa profesionalnih

meteorologov opazovalcev je na Kredarico

prišla avgusta 1954.

a. Zračni pritisk ali zračni tlak

Sprva, približno do nadmorske višine

3000 m, zračni tlak z višino pada

linearno, nato pa vse počasneje in ta

padec opišemo s krivuljčno funkcijo.

Padec zračnega tlaka z višino je tudi

posledica nižje gostote zraka v višjih

plasteh, kar pomeni, da je v gorah

zrak redkejši in je dihanje težje.

Slika 3: Sprememba zračnega tlaka z

višino in zračni tlak na posameznih

vrhovih sveta.

Vremenoslovci zračni tlak podajajo v milibarih. Medtem ko na morski gladini v Portorožu povprečni

zračni tlak meri okoli 1010 milibarov, je ta na Kredarici le še okoli 710 milibarov.

Zanimivost Zaradi nižjega zračnega tlaka v gorah voda pri kuhanju zavre prej

kot pri 100 °C, kar lahko povzroča težave pri kuhanju, saj se hrana

v tem času ne skuha dovolj oziroma je za kuhanje potreben daljši

čas.

Slika 5: Da zavre, voda v gorah potrebuje manj časa kot v dolini.

Zračni tlak si najbolje predstavljamo kot težo zraka, ki je nad nami in zato pritiska na

nas. Višje ko se nahajamo, manj je zraka nad nami, torej je tudi teža zraka manjša – zato

zračni tlak z nadmorsko višino pada.

Zanimivost Na najvišjih himalajskih vrhovih je zraka le še za približno eno tretjino

vrednosti na morski gladini, zato si pri vzponu na najvišje vrhove sveta

mnogi alpinisti pomagajo z dodatnim kisikom. Če telo ne dobi dovolj

kisika, se lahko razvije višinska bolezen, ki najpogosteje prizadene

možgane in pljuča.

Slika 4: Alpinist uporablja poseben sistem za dovajanje kisika.

b. Temperatura in nadmorska višina

I. Višje ko grem, bolj me zebe …

Padec temperature za 6 °K na vsakih 1000 m je le povprečna vrednost, ki se velikokrat razlikuje od

dejanskih razmer v naravi. Včasih temperatura z višino celo narašča. Pri dviganju zraka je višinski

temperaturni gradient drugačen od povprečnega.

Za opis termičnega vzgona najprej malce ponovimo, kaj je vzgon. Gre za silo, ki sili kvišku telo, ki se

nahaja v neki tekočini ali plinu. Sila vzgona je enaka teži izpodrinjenega plina ali tekočine. Delovanje

vzgona zelo lepo vidimo, ko poskušamo žogo, napolnjeno z zrakom, potopiti v vodo. Že to, da jo

potopimo nekaj centimetrov pod gladino, zahteva napor, takoj ko žogo izpustimo, pa nam ta hitro

uide na gladino, saj jo kvišku sili sila vzgona. Tudi mi smo v vodi »lažji«, saj na nas deluje sila vzgona in

to ravno toliko, kot znaša teža vode, ki jo je naše telo izpodrinilo. Termični vzgon pa je vzgon, ki

nastane zaradi višje temperature dela ozračja. Tedaj je ta del zraka lažji od okolice, saj ima manjšo

gostoto od okoliškega hladnejšega zraka, in tako hladnejši zrak izpodriva toplega, slednji pa se začne

dvigati nad hladnejšega, z dviganjem pa se tudi ta zrak ohlaja.

Prisilni dvig zraka nastane, ko zračna masa, ki potuje z vetrom, »trči« ob goro in se je prisiljena dvigati

po pobočju. Za vsak dvigajoči se zrak, ne glede na to, ali se dviga zaradi termičnega vzgona ali

prisilnega dviga, velja, da se ohlaja 10 °K na 1000 m. Vendar se zrak tako hitro ohlaja le do višine,

kjer nastajajo oblaki. To mejo dviganja/ohlajanja zraka imenujemo baza oblakov, saj tam začnejo

nastajati oblaki, kar tudi pomeni, da je tam zrak povsem nasičen z zračno vlago in jo začne izločati.

Nad mejo nasičenosti se dvigajoči zrak enakomerno ohlaja z višinskim temperaturnim gradientom od

–4 do – 6 °K/1000 m.

Z naraščanjem nadmorske višine temperatura zraka pada, spremembi temperature z višino

pa rečemo višinski temperaturni gradient. Povprečen višinski temperaturni gradient znaša

približno –6 °K/1000 m, negativen predznak pomeni, da temperatura z višino pada.

Zapomnimo si najprej sledeče pravilo: če se zrak dviga, se vedno ohlaja, in če se spušča, se

vedno ogreva. Zrak se lahko dviga iz več vzrokov. Pogosta vzroka sta npr. termični vzgon in

prisilni dvig.

II. V »dolini« se dušim …

V mirnem anticiklonalnem vremenu se po dolinah in kotlinah predvsem v dolgih zimskih nočeh s

pobočij gora steka in nabira hladen zrak – tvorijo se jezera hladnega zraka, ki so lahko debela od nekaj

10 do več 100 metrov. Hladen zrak zapolni zaprte doline in kotline ter se v njih zadržuje več dni ali

tednov. Tedaj so temperature na dnu dolin pogosto nižje kot 2000 m višje, na gorskih vrhovih, in

višinski temperaturni gradient ni prav nič podoben povprečnemu. Temu pravimo toplotni obrat

oziroma temperaturna inverzija (slika 6 in 7).

Zračne mase v dolini in višje zgoraj se tedaj ne morejo mešati, saj se hladnejši težji zrak zadržuje

spodaj, toplejši lažji pa se nahaja nad njim. Mraz se v dolinah zadržuje tudi podnevi.

Pojav vpliva tudi na slabšo kakovost zraka v dolinah in kotlinah, saj se zaradi stabilnosti ozračja zrak pri

tleh ne meša s tistim nad temperaturno inverzijo, vsi izpusti (npr. iz tovarn, prometa, kurišč,

termoelektrarn …) pa tako ostanejo v spodnji plasti ozračja.

III. Med zimo in poletjem ni velike razlike … vedno me zebe!

Slika 7: Vertikalni potek temperature glede na višino nad Ljubljano dne 18.10. 2017 izrazita

temperaturna inverzija v ljubljanski kotlini do nadmorske višine 780 m.

Ob 4:35 zjutraj po UTC

(univerzalni koordinirani

čas) oz. ob 6:35 po

poletnem času v

Ljubljani.

Do nadmorske višine 780 m je vidna

izrazita temperaturna inverzija –

temperatura v nižjih legah je nižja kot

v višjih legah.

Temperatura rosišča je

enaka temperaturi ozračja

(modra in roza črta se

zbližata) – nastanek megle

oz. v primeru oblačnosti

padavin.

Temperaturna amplituda zraka = razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo zraka.

Višje ko se povzpnemo v gorah, manjše so temperaturne amplitude zraka med dnevom in nočjo

in med letnimi časi.

Temperatura pada z

naraščanjem nadmorske

višine.

Manjša nihanja temperature zraka med dnevom in nočjo ter letnimi časi v gorah so posledica dejstva,

da na temperaturo zraka najbolj vpliva temperatura tal, zato je z višino vpliv tal vse manjši, saj je tudi

površine tal vse manj.

Tako se poleti temperatura na Kredarici ob sončnem vremenu čez dan pogosto ne spremeni za več

kot 5 stopinj, pozimi pa še precej manj, medtem ko v nižinah beležimo temperaturne amplitude od

pomladi do jeseni pogosto okoli 15 stopinj, včasih celo preko 20 stopinj.

IV. Mrazišča

So konkavne oblike, torej gre za kraške kotanje, ledeniške kotanje, vulkanske kraterje in podobne

zaprte konkavne reliefne oblike, iz katerih najnižje ležeči zrak ne more odtekati.

Slika 8: Konkavna oblika

mrazišča, ki preprečuje odtekanje

hladnega zraka.

V mraziščih so lahko temperature v jasnih nočeh in zgodaj zjutraj tudi 40 stopinj nižje kot izven njih,

temperaturne razlike okoli 20 stopinj pa niso nič nenavadnega. V slovenskih mraziščih Julijskih Alp

temperature praktično vsako zimo padejo pod 30 °C, neredko celo pod 40 °C. V njih se tudi poleti

pogosto pojavijo negativne temperature.

Mrazišča so posebna območja, kjer se temperatura zraka v

mirnem in jasnem vremenu spusti precej nižje kot v okolici

na enaki nadmorski višini. To so tudi območja najnižjih

temperatur v gorah in tudi sicer.

BRRRRRRRR

Velika in globoka mrazišča prepoznamo tudi po rastlinskem obratu, kar pomeni, da se proti dnu

spreminjajo rastlinski pasovi podobno, kot se spreminjajo na gorskih pobočjih.

Lep primer rastlinskega obrata, ki ga povzroči pogosto jezero hladnega zraka v kraški kotanji, je

Smrekova draga na Trnovskem gozdu. V najhladnejših delih mrazišča, to je na dnu, gozd zaradi

prenizkih temperatur sploh ne raste. Čisto na dnu so mahovi in lišaji, nato sledijo gorske trave, nato

grmičevje in ruševje, šele nato se pojavijo smreke, nad njimi pa jelke in bukve.

Slika 10: Smrekova draga na Trnovskem gozdu je tipično mrazišče z izoblikovanim rastlinskim

obratom.

Zanimivost

V mraziščih Komne nad Bohinjem (slika 9) je bila 9. januarja 2009 zabeležena temperatura 49,1 °C. Zanje

je značilno, da temperaturna razlika med obodom in dnom kotanje presega 20 °C.

Slika 9: Mrazišče na Lepi Komni

Mrazišče na Lepi Komni

c. Sončno sevanje in gorski svet

UV-indeks je napoved o jakosti UV-sevanja, ki bo doseglo površje Zemlje. Je mednarodno sprejeta

mera za moč UV-sončnega sevanja. V gorah je višji kot po nižinah, saj moč UV-žarkov z nadmorsko

višino narašča precej hitreje kot moč ostalega dela sončnega sevanja: na višini 2000 m je 15

odstotkov več UVB-sevanja kot na morski obali.

Slika 11: UVB-žarki imajo valovno dolžino 280–315 nm in so le del elektromagnetnega sevanja, ki ga

oddaja sonce.

I. Mama, zakaj moram na smučanju nositi očala …

Posledice prekomerne izpostavljenosti UVB-sevanju so vidne kot kožne opekline, vnetje očesne

veznice in roženice. Skrajna oblika vnetja očesne veznice je snežna slepota, ki nastopi zaradi močnega

vpliva UV-sevanja na oči (odboj UV-žarkov od snežne odeje v gorah). Zaradi poškodbe globljih delov

očesa povzroči začasno slepoto.

Slika 12: Posledice UV-sevanja v gorah in priporočila za zaščito pred škodljivimi posledicami.

Ultravijolično sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in

toplote oddaja sonce. Med dejavniki okolja, ki povečujejo UV-sevanje, je tudi nadmorska

višina. Vsakih 1000 metrov nadmorske višine moč UV-sevanja naraste za 10 do 12

odstotkov. Dodatno pa k učinku UV-sevanja v gorah prispeva še snežna odeja zaradi

odbojnosti žarkov.

d. Padavine v gorskem svetu

I. Ni ga oblaka brez dviganja zraka …

Vreme v gorah pa je poleg nižjih temperatur poznano tudi po večji količini padavin. To je posledica

dejstva, da je osnovni pogoj za nastanek padavin dviganje zraka. Še več, dviganje zraka je tudi

osnovni pogoj za nastanek oblakov (Se še spomniš, zakaj? Glej »prisilni dvig zraka«.). Znan je rek: Ni

ga oblaka brez dviganja zraka. In ta rek si velja zapomniti.

II. Kje ima dež »ta mlade« v Sloveniji?

V oblakih nad Slovenijo večina padavin nastane kot sneg, saj so temperature v oblakih nad 3000 m

večino leta negativne, a na poti do tal se snežinke gibljejo skozi vse toplejši zrak in nižje ko priletijo,

večja je možnost, da se stalijo v dežne kapljice.

Najbolj namočena območja na svetu so ravno območja na privetrnih straneh gora, kjer ob pobočjih

prihaja do prisilnega ali termičnega dviga zračnih mas in nastanka padavin.

Slika 13: Nastajanje orografskih padavin (levo), ki so lahko posledica oblačnosti nad pobočji (desno).

Zanimivost

Najbolj namočene lokacije na svetu so pobočja na

privetrni strani, kjer pihajo vlažni (navadno morski) vetrovi.

Npr. gora Mt. Waialeale na Havajih (ZDA), kjer letno

pade okoli 12.000 mm padavin, ali pa kraj Cherrapunji na

severovzhodu Indije, kjer letno prejmejo okoli 11.000 mm

padavin.

Slika 14: Tudi veliko dežja je lahko turistična znamenitost .

Zrak, ki se dviga, se namreč ohlaja, zato se mu povečuje relativna vlažnost. Ko se ohladi

do temperature rosišča, se vodna para, ki je v zraku vedno prisotna, začne izločati v

obliki drobnih kapljic ali kristalčkov – tedaj začne nastajati oblak. Če se dviganje

nadaljuje, proces vodi v nastanek padavin. Padavine, ki jih povzroči dviganje zraka preko

gora, imenujemo orografske padavine.

Tudi v Sloveniji so najbolj namočena

območja gorska območja. Gre za območja

Julijskih Alp od Spodnjih Bohinjskih gora

(Peči) do Kanina in visokih dinarskih

planot od Snežnika do Banjšic, saj za obe

območji velja, da ob vlažnih, jugozahodnih

vetrovih, ki v začetnem delu poslabšanja

vremena pihajo nad Slovenijo, na

privetrnih pobočjih teh gora prihaja do

intenzivnega dviga zraka in obilnega

izcejanja padavin. Tako na teh območjih

letno pade približno od 3000–4000 mm

padavin, medtem ko na drugih območjih

Slovenije pade precej manj padavin, saj

količina padavin pada od zahoda proti

vzhodu Slovenije in od gora proti

nižinam. V Ljubljani tako pade v enem letu okoli 1350 mm, v Murski Soboti pa le še okoli 800 mm

padavin.

Slika 16: Debela snežna odeja v bohinjskih gorah je posledica obilnih zimskih padavin v Julijskih Alpah.

e. Veter v gorah

I. Odpihnilo me bo …

Z naraščanjem nadmorske višine raste tudi hitrost vetra, saj površje predstavlja

vetru oviro. Bolj ko je površje hribovito ali gorato, bolj slabi moč vetra proti tlom.

Zato je na vrhovih gora veter močnejši in poznamo primere, ko je veter v gorah

tako močan, da ovira hojo, lahko pa povzroči tudi padec in gorsko nesrečo.

Slika 15: Letna povprečna višina padavin v obdobju 1981–

2010. Le kje ima dež »ta mlade«?

Gorsko površje pa oblikuje tudi tipičen vzorec lokalnih termičnih vetrov v dolinah in ob pobočjih, ki se

pojavijo v mirnem in jasnem vremenu. Ponoči, ko se zrak tik nad pobočji hitro hladi, začne zrak teči

po pobočju navzdol. Gibanje zraka po pobočju navzdol imenujemo gornik.

Podnevi je mehanizem obraten – prisojna pobočja nad dnom doline so že zgodaj obsijana s soncem,

zato se zrak nad njimi segreva. Ker je lažji od neogrete okolice, se začne dvigati, zato se nad s soncem

obsijanimi pobočji oblikujejo stebri dvigajočega se zraka, ki omogočajo jadranje pticam ter letalcem,

omogočajo pa tudi nastanek kopaste oblačnosti. Tako podnevi po dolinah piha termični veter dolnik,

ki se pomika po prisojnih pobočjih navzgor.

Slika 17: Shema dnevnega in nočnega kroženja zraka v gorah. Ptice, kot je beloglavi jastreb (Gyps

fulvus), izkoriščajo dolnik za jadranje.

f. Rad bi se naučil več …

3. Kako pa so povezane podnebne razmere v gorah

in rastlinstvo?

Skupna značilnost visokogorja v alpskem svetu je velik razpon nadmorskih višin. Posledično se na

sorazmerno majhnem območju prepletajo različna rastišča, zato je visokogorje biotsko zelo pestro.

Visokogorje se v marsičem razlikuje od nižin in sredogorja. To se odraža tudi v rastlinstvu, katerega

podobo krojijo predvsem podnebne razmere in tla.

a. Ali opaziš razliko alpske rastline ali rastline v Alpah?

Rastline, ki so razširjene nad gozdno mejo, v alpskem pasu, lahko v ekološkem smislu imenujemo

alpske ali alpinske rastline. V fitogeografskem smislu pa bi mednje prištevali vse tiste, ki rastejo v

Alpah.

b. Preživeti v alpskem svetu ni lahko …

1. Vrhovec, T., Kastelec, D., Petkovšek, Z., 2006. Vreme in podnebje v gorah. Ljubljana. Tehniška

založba Slovenije. Glej stran 239.

2. Trontelj, M., 1994. Vreme v visokogorju. Ljubljana. Založba Mihelač. Glej stran 47.

3. Veit, H., 2002. Die Alpen. Geoökologie und Lanschaftsentwicklung. Stuttgart. Verlag Eugen

Ulmer GmbH. Glej stran 352.

4. Pryce, M., F., Byers A., C., Friend, D., A., Kohler, T., Pryce, L., W., 2013. Mountain Geography.

Berkely, Universitiy of California press. Glej stran 378.

5. Ogrin, M., Ortar, J., Sinjur, I., 2012. Topoklimatska pestrost Slovenije. Geografija v šoli 21.

(2012). Glej strani 4 13.

6. Ogrin, M., Ogrin, D., Sinjur, I., 2006. Minimalne temperature v slovenskih mraziščih pozimi

2005/2006. Geografski obzornik 53 (2006). Glej strani 4 12.

Alpski pas se razprostira nad zgornjo gozdno mejo. Gozdna meja poteka približno tam, kjer

vsaj 100 dni na leto temperatura preseže +5 ⁰C. V Julijskih Alpah in koroško-slovenskih

Alpah se alpski pas navadno začne na višinah nad 2000 metrov. Zaradi razlik v temperaturah

in osončenosti se gozdna meja na severnih in južnih pobočjih lahko razlikuje za 100 do 200

metrov nadmorske višine. Rastišča, ki prevladujejo v tem pasu, so skalne razpoke, melišča in

travišča.

I. Ključni okoljski dejavniki, ki rastlinam določajo življenjske razmere v

visokogorju

Okoljski dejavnik Opis

Padavine Letno do 3000 mm padavin, nad 200 dni tla prekrita s snegom.

Temperatura Povprečna temperatura pod 0 stopinj Celzija.

Svetloba Večja intenziteta sončnega sevanja, več sevanja v UV-spektru.

Erozija Voda spira tla, veter odnaša prst, trga rastlinske dele.

Kamnina Prevladujejo apnenec in dolomiti.

Tla Revna in tanka plast prsti na gorskih tratah, še manj v skalnih razpokah.

Antropogeni dejavniki Predvsem paša ovac in goveda.

II. Če ne gre drugače, se prilagodim …

PRILAGODITVE ALSKIH RASTLIN

Okoljske razmere

Kratka rastna sezona in dolga zima

Nevarnost izsušitve Velika intenziteta sončnega sevanja

Prilagoditve

rastlin

pritlikave, nizke rastline

preživijo zime zaščitene pod

snežno odejo

cvetni popki oblikovani že

jeseni

zimzelene

majhne rastline s

proporcionalno velikimi

cvetovi

majhen prirast biomase

zgodnje cvetenje in dolgo

obdobje cvetenja

dobro zaščitena semena

vegetativno razmnoževanje

založne snovi v koreninah in

korenikah za pomoč pri hitri

spomladanski rasti rastline

prevladujejo trajnice,

enoletnic skoraj ni

majhni listi oz.

zmanjšanje listne

površine

mesnati listi ali

porasli z dlačicami

zapiranje listnih rež

ob suši

zgostitev poganjkov v

blazinice

globoke korenine,

CAM-rastline

majhni listi

povoščeni listi

listi, porasli z

dlačicami

III. Rad bi se naučil več …

4. Predstavniki alpskih rastlin

1. Seliškar, A., Dakskobler, I., Vreš, B., 2014. Alpske rastline.

Dostopno na:

www.proteus.si/wp-content/uploads/2014/09/Alpske_rastline-izborvrst.pdf

www.proteus.si/wp-content/uploads/2014/09/Alpske_rastline-splosno.pdf

Slika 18: Planika (Leontopodium

alpinum)

Rastlina ima gosto polsteno dlakave

liste.

Slika 19: Triglavska roža (Potentilla

nitida)

Rastlina ima pritlične majhne,

svilnato dlakave liste in listne

peclje. Kratko steblo je tri- do

desetcvetno. Cvetovi so veliki.

Slika 20: Pritalna ali brezstebelna

lepnica (Silene acaulis)

Rastlina ima blazinasto razrast in

usnjate liste. Najdemo jo na

meliščih in tratah.

Oglejte si slike 1, 2, 3 in 4 ter razmislite, katere so prilagoditve rastlin na življenje v visokogorju.

Slika 21: Nasršeni kamnokreč

(Saxifraga squarrosa)

Rastlina ima blazinasto zimzeleno

razrast in globoke korenine.

Naseljuje skalne razpoke.

Rad bi se naučil več … S pomočjo spodaj navedenih spletnih

virov in literature preučite prilagoditve in razširjenost za

naslednje rastline:

avrikelj ali lepi jeglič (Primula auricula),

alpska zlatica (Ranunculus alpestris),

triglavski dimek (Crepis terglouensis),

dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum),

clusijev svišč (Gentiana clusii),

madronščica (Linaria alpina),

planika (Leontopodium alpinum).

Fotografije in opise alpskih rastlin lahko poiščete na/v:

1. Bajd, B., 2014. Moje prve alpske rastline. Preprost določevalni ključ. Ljubljana, Založba Hart.

2. Botanični vrt Ljubljana. Dostopno na: http://www.botanicni-vrt.si/rastline-slovenije.

3. Hegi, G., Merxmüller, H., Reisigl, H., Kmecl, M., Praprotnik, N., Strgar, V., & Lovrenčak, F., 1980.

Alpska flora. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

4. Ravnik, V., 2010. Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih alpskih rastlin. Kranj, Narava.

5. TNP. Rastlinstvo. Dostopno na: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/narava/rastlinstvo/.

6. Seliškar, A., Dakskobler, I., Vreš, B., 2014. Alpske rastline. Dostopno na: www.proteus.si/wp-

content/uploads/2014/09/Alpske_rastline-izborvrst.pdf.

8. Wraber, T., 2007. 2x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Ljubljana, Prešernova družba.

5. Endemizem in endemične rastlinske vrste v

alpskem svetu

V alpskem svetu najdemo kar nekaj endemičnih vrst oziroma endemitov. To so vrste, ki jih

najdemo na dokaj omejenem območju sveta.

Endemit lahko nastane z nastankom nove vrste, ki ostane izolirana od preostale populacije

izvorne vrste, ali ker vrsta, ki je bila prej zelo razširjena, postane razširjena le na omejenem

območju. Glavni vzrok za nastanek endemitov je izolacija populacije določene vrste zaradi

geoloških (npr. ledenik, vrhovi gora, otoki, geološka sestava tal) ali ekoloških pregrad (npr.

neujemanje v času opraševanja), ki ji preprečujejo razširjanje.

Endemite glede na nastanek delimo na paleoendemite ali reliktne endemite (na območju še iz

časov pred ledenimi dobami) in neoendemite (nastale med ledenimi dobami, ko so bile

populacije vrst izolirane in je nastalo več vrst).

Zanimivost

S pojavom gorskega turizma v Alpah je postala planika (Leontopodium alpinum) obvezna trofeja

ob izletu v visokogorje. Začeli so jo tudi prodajati. Planika je zaradi brezvestnega ropanja postajala

vse redkejša, ponekod je lokalno celo izginila.

Cesar Franc Jožef je na predlog deželnega zbora grofije Goriške in Gradiške dne 26. maja 1896

sprejel zakon o zaščiti planike (očnice). V prvem členu zakona je zapisano, da je prepovedano »s

koreninami vred izruvati planike, pa tudi na prodaj ponujati in prodajati take rastline, katerih se

drže korenine«. Planika je na sploh prva zavarovana rastlinska vrsta na Slovenskem.

Slika 22: Prva kazen zaradi nespoštovanja

zakona o zavarovanosti planike (zapisano

v Planinskem vestniku iz leta 1899).

Slika 22: Zoisova zvončica (Campanula zoysii) je endemit.

6. Človekove aktivnosti uničujejo biotsko pestrost

alpskega sveta

Zračne mase prinašajo onesnažen zrak iz industrijskih središč v nižinah, ki vpliva na stanje

visokogorskih jezer in drugih ekosistemov.

Vpliv podnebnih sprememb na razširjenost rastlinskih in živalskih vrst.

Zamiranje pašništva v planinah ali spreminjanje načinov kmetijske rabe (npr. melioracije,

gnojenje).

Raziščite razširjenost zoisove zvončnice

(Campanula zoysii), ki je endemična vrsta v

alpskem svetu.

Zanimivost

Zoisovo zvončico (Campanula zoysii) je prvi opisal avstrijski botanik Franz Xaver Wulfen (1728–

1805) leta 1788. Imenoval jo je po najditelju in prijatelju Karlu Zoisu (1756–1799), od katerega je

dobival herbarijske primerke in podatke o nahajališčih rastlin.

Karl Zois je brat bolj znanega mecena Žiga Zoisa. Bil je eden prvih botanikov kranjskega alpskega

rastlinstva. V herbariju je zbral okoli 2000 primerkov rastlin. Na gradu Brdo pri Kranju je med letoma

1785–1790 urejal grajski park, kjer je sadil tudi alpske rastline. Park velja za prvi botanični vrt na

Slovenskem. Zbiral je tudi slovenska imena rastlin.

Slika 23: Karl Zois

Intenziviranje turizma (npr. širjenje smučišč, sistemi umetnega zasneževanja,

preobremenjenost planinskih koč) in novih prostočasnih dejavnosti (npr. gorsko kolesarstvo,

jadralno padalstvo, vožnja z motorji in motornimi sanmi) ogroža ranljive ekosisteme v

sredogorju in visokogorju.

Nezanemarljiv je tudi vpliv svetlobnega onesnaženja iz velikih nižin, kot je Padska nižina.

Viri:

1. Vrhovec, T., Kastelec, D., Petkovšek, Z., 2006. Vreme in podnebje v gorah. Ljubljana. Tehniška

založba Slovenije. 239 str.

2. Veit, H., 2002. Die Alpen. Geoökologie und Lanschaftsentwicklung. Stuttgart. Verlag Eugen Ulmer

GmbH. 352 str.

3. Pryce, M., F., Byers A., C., Friend, D., A., Kohler, T., Pryce, L., W., 2013. Mountain Geography.

Berkely, Universitiy of California press, 378 str.

4. Franz, H.t 1979. Ökologie der Hochgebirge. Stutgart, 495 str.

5. NIJZ, Strokovna skupina za Sevanje, 2017. Ultravijolično sevanje in zdravje (online). Dostopno na:

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/uv_sevanje_in_zdravje_12042017.pdf (30.10. 2017).

6. Bajd, B., 2014. Moje prve alpske rastline. Preprost določevalni ključ. Ljubljana, Založba Hart.

7. Botanični vrt Ljubljana. Dostopno na: http://www.botanicni-vrt.si/rastline-slovenije.

8. Hegi, G., Merxmüller, H., Reisigl, H., Kmecl, M., Praprotnik, N., Strgar, V., & Lovrenčak, F., 1980.

Alpska flora. Ljubljana, Državna založba Slovenije.

9. Ravnik, V., 2010. Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih alpskih rastlin. Kranj, Narava.

10. TNP. Rastlinstvo. Dostopno na: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/narava/rastlinstvo/.

11. Seliškar, A., Dakskobler, I., Vreš, B., 2014. Alpske rastline. Dostopno na: www.proteus.si/wp-

content/uploads/2014/09/Alpske_rastline-izborvrst.pdf.

12. Wraber, T., 2007. 2x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Ljubljana, Prešernova družba.

Slikovni viri:

Naslovnica. Eržen, R., 2015. Za hip se ustavi ... (online). Dostopno na:

http://rokerzen.blogspot.si/2015/12/triglav-ko-ti-gora-ponudi-najlepse.html (30. 10. 2017).

Slika 1. Planinec (online). Dostopno na: https://www.google.si/search?q=planinec&client=firefox-

b&dcr=0&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiHgMSe6pfXAhVM1xoKHfNwA6YQ_AUICigB

&biw=1194&bih=598#imgrc=DrP5hIcVCO55zM (30. 10. 2017).

Slika 2. Eržen, R., 2015. Meteorološka postaja na Kredarici (online). Dostopno na:

http://rokerzen.blogspot.si/2015/12/triglav-ko-ti-gora-ponudi-najlepse.html (30. 10. 2017).

Slika 3. Pryce, M., F., Byers A., C., Friend, D., A., Kohler, T., Pryce, L., W., 2013. Sprememba zračnega

tlaka z višino in zračni tlak na posameznih vrhovih sveta. Mountain Geography. Berkely, University of

California press, 378 str.

Slika 4. Oxygen systems for climbing Everest (online). Dostopno na:

http://peakfreaks.com/oxygen.htm (30. 10. 2017).

Slika 5. Čas, potreben za »zavretje« vode, se visoko v gorah skrajša (online). Dostopno na:

https://www.google.si/search?biw=1194&bih=598&tbm=isch&sa=1&ei=rvb2WbqlDMzIwAL1wYWw

Dw&q=boiling+water+mountains&oq=boiling+water+mountains&gs_l=psy-

ab.3...32570.40249.0.40647.24.24.0.0.0.0.166.3160.2j21.24.0....0...1.1.64.psy-

ab..0.16.2339.0..0j0i67k1j0i10k1j0i30k1j0i19k1j0i5i30i19k1j0i8i30i19k1.97.xsnPqm86-

nU#imgrc=VQA-yDnLegQpBM: (30. 10. 2017).

Slika 6. Temperaturna inverzija: a) grafični prikaz sloja toplega zraka ponoči nad dolino kot posledica

temperaturne inverzije. Povzeto po Schroeder and Buck, 1970 (online). Dostopno na:

http://www.islandnet.com/~see/weather/elements/inversion.htm (30. 10. 2017); b) in c) običajne

razmere in temperaturna inverzija. Air pollution (online). Dostopno na:

http://slideplayer.com/slide/7418033/ (30. 10. 2017).

Slika 7. Vertikalni potek temperature glede na višino nad Ljubljano dne 18. 10. 2017. ARSO (online).

Dostopno na: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/vertikalna_sondaza.html

(30. 10. 2017).

Slika 8. Ogrin, M., Ogrin,D., Sinjur, I., 2006. Minimalne temperature v slovenskih mraziščih pozimi

2005/2006. Geografski obzornik 53 (2006), avtor fotografije Sinjur, I.

Slika 9. Ogrin, M., Ogrin, D. Mrazišče na Lepi Komni. Kje ima pri nas mraz zares mlade? Delo, leto 47,

št. 63 (17. 3. 2005), avtor fotografije Ogrin, M.

Slika 10. Ogrin, M., Ogrin,D., Sinjur, I., 2006. Minimalne temperature v slovenskih mraziščih pozimi

2005/2006. Geografski obzornik 53 (2006), avtor fotografije Kavalič, L.

Slika 11. UVB -žarki imajo valovno dolžino 280–315 nm in so le del elektromagnetnega sevanja, ki ga

oddaja sonce. INIS (online). Dostopno na: http://www.inis.si/index.php?id=277#.Wfd5k3aDPFg

(30. 10. 2017).

Slika 12. Posledice UV-sevanja v gorah in priporočila za zaščito pred škodljivimi posledicami. Prirejeno

po A.D.A.M. (online). Dostopno na: https://medlineplus.gov/ency/article/003227.htm (30. 10.

2017).

Slika 13. Leva slika – Orographic precipitation, Encyclopædia Britannica, Inc. (online). Dostopno na:

https://www.britannica.com/science/orographic-precipitation (31. 10. 2017). Desna slika Ogrin, M.

Slika 14. Cherrapunji (online). Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Cherrapunji (31. 10.

2017).

Slika 15. Letna povprečna višina padavin v obdobju 1981–2010. ARSO (online). Dostopno na:

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/precipitation/mea

n-annual-measured-precipitation_81-10.png (31. 10. 2017).

Slika 16. Ogrin, M. Debela snežna odeja v bohinjskih gorah je posledica obilnih zimskih padavin v

Julijskih Alpah.

Slika 17. Shema dnevnega in nočnega kroženja zraka v gorah (online). Dostopno na:

https://www.google.si/search?dcr=0&biw=1280&bih=868&tbm=isch&sa=1&q=mountain+air+circula

tion&oq=mountain+air+circulation&gs_l=psy-

ab.3...23018.28419.0.29452.15.15.0.0.0.0.150.1483.9j6.15.0....0...1.1.64.psy-

ab..0.5.636...0i19k1.0.mk6-DzbGcZY#imgrc=6-e-K_ZibhDMvM:&spf=1508331526074 (31. 10. 2017).

Slike 18–21. Torkar, G. Alpske rastline. Dostopno na: www.proteus.si/wp-

content/uploads/2014/09/Alpske_rastline-izborvrst.pdf (31. 10. 2017).

Slika 22. Prva kazen zaradi nespoštovanja zakona o zavarovanosti planike. Planinski vestnik, 1899, št.

11, str. 182 (online). Dostopno na: https://www.pzs.si/novice.php?pid=10820 (31. 10. 2017).

Slika 23. Karl Zois (online). Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_Zois#/media/File:Karel_Zois.jpg (31. 10. 2017).