Katedra za javno zdravje

PODIPLOMSKI ŠTUDIJ

»JAVNO ZDRAVJE«

Učni program in učni načrt za leto 2011

Ljubljana, februar 2011

SESTAVLJALCA PROGRAMA: izr.prof.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med., specialistka epidemiologije

doc.dr. Ivan Eržen, dr.med., specialist epidemiologije

RECENZENT PROGRAMA: prof.dr. Marjan Bilban, dr.med., specialist medicine dela, prometa in športa

1

1

PODIPLOMSKEMU ŠTUDIJU »JAVNO ZDRAVJE« ZA LETO 2011 NA POT

Uspešno varovanje zdravja ljudi, tako z zornega kota ohranjanja in krepitve zdravja, kot tudi z

zornega kota vračanja zdravja, postavlja pred zdravnika 21. stoletja nove izzive. Globoko

biomedicinsko znanje, ki ga potrebuje klinična medicina, katere prvenstvena naloga je

vračanje zdravja, je osnovni predpogoj za učinkovito izpolnjevanje njegovega poslanstva.

Nadgradnja le-tega je celosten pristop, ki ga uporablja javno zdravje, katerega prvenstvena

naloga je ohranjanje in krepitev zdravja. Slednji pristop od zdravnika zahteva, da posameznika

obravnava skupaj z njegovim naravnim in družbenim okoljem. Ob tem mora biti sposoben

obvladovati in čim bolj učinkovito in pravično izkoristiti tudi vire, ki so mu za zdravstveno

oskrbo ljudi na voljo. Povezava med obema pristopoma je javnozdravstvena medicina.

Od druge polovice sedemdesetih let naprej, konkretno od sprejetja globalne strategije

Svetovne zdravstvene organizacije »Zdravje za vse«, govorimo o t.i. novem javnem zdravju. Ta

strategija je spodbudila bolj celostno dojemanje zdravja, zato je v novem javnem zdravju v

ospredju celostno pojmovanje determinant zdravja, še posebej celostno razumevanje vpliva

življenjskih razmer in načina življenja na zdravje, in prepoznavanje potrebe po vlaganju, tako

finančnem, kot tudi kadrovskem, v politike, programe in službe, ki ustvarjajo, ohranjajo in

krepijo zdravje. Država pri tem na posreden način, na primer z vlaganjem v boljšo izobrazbo

prebivalcev, omogočanjem prebivalcem odločitev za zdravo izbiro itd., sistemsko skrbi za

njihovo boljše zdravstveno stanje, zato ima izjemno veliko vlogo v varovanju zdravja

prebivalstva. Ena izmed pomembnih vlog strokovnjaka javnega zdravja v tem dogajanju je, da

predstavlja zagovornika potreb prebivalstva.

Pomen preprečevanja bolezni in zaščite oziroma krepitve zdravja je, ne glede na to, da

imamo v Sloveniji v medicini pred očmi skoraj vedno le pomen klinične medicine, izredno

velik. V številnih razvitih, pa tudi manj razvitih državah, je v 19. in 20. stoletju umrljivost

zaradi nalezljivih bolezni močno upadla. Velik delež pri tem ima izboljšanje življenjskih

razmer, prehrane ter higienskih razmer, poleg tega pa so bili v tem času odkriti tudi specifični

ukrepi za preprečevanje zbolevanja (cepljenja) ter zdravila za zdravljenje teh bolezni

(antibiotiki), kar je umiranje še bolj zmanjšalo. S temi ukrepi se je zmanjšala predvsem

umrljivost mlajših, to pa ima izredno pomemben vpliv na podaljšanje pričakovane starosti

2

prebivalstva. Tudi na področju kroničnih, nenalezljivih bolezni je v številnih razvitih državah

uspelo ustaviti trend naraščanja obolevanja in umiranja. Pri tem imajo največjo vlogo določeni

splošni ukrepi, ki so usmerjeni v zmanjševanje dejavnikov tveganja. Z raziskavami vzrokov

zbolevanja, obsega zbolevanja ter z oblikovanjem ustreznih strategij za preprečevanje

zbolevanja, je mogoče pomembno vplivati na zmanjševanje umrljivosti.

Kolikšen je pomen javnega zdravja izmerjen kvantitativno, lahko sklepamo na podlagi

izsledkov, ki jih je ob koncu drugega tisočletja objavil Center za nadzor nad boleznimi iz

Atlante v Združenih državah Amerike (Centers for Disease Control and Prevention – CDC) -

svetovno najbolj priznan center za nadzor nad različnimi boleznimi. Le-ta je objavil podatke o

tem, da se je življenjska doba v zadnjem stoletju (1900-1999) v povprečju podaljšala za 30 let,

in da je 25 let od tega moč pripisati preventivnim dejavnostim zdravstvene oskrbe in le 5

kurativnim dejavnostim.

Javno zdravje in javnozdravstveno ukrepanje je marsikje v svetu že pridobilo velik ugled

in mu pripisujejo njegov dejanski pomen. V današnjem času tako že dokaj veliko število vlad

držav širom po svetu prepoznava in priznava velik pomen javnozdravstvenih programov v

zmanjševanju bremena bolezni, nezmožnosti, prezgodnje umrljivosti, še posebej pa negativnih

posledic staranja prebivalstev in v boju proti novoporajajočim se nalezljivim boleznim kot so

AIDS, SARS in ptičja gripa. Obe stroki, ki sta ključni v varovanju zdravja prebivalstva -

medicina in javno zdravje - sta tesno povezani med seboj, o čemer bomo spregovorili kasneje.

Njune aktivnosti se pogosto prepletajo oziroma prekrivajo kot na primer v aktivnostih primarne

in sekundarne ravni preventive, ali v tistem delu, ki se nanaša na organizacijo sistema

zdravstvenega varstva itd.. Za doseči skupni cilj - čim boljše zdravstveno stanje prebivalstva -

je ključnega pomena, da delujeta čim bolj usklajeno in sinergistično.

V našem družbenem okolju si novo javno zdravje, ki je sodobna različica klasičnega

javnega zdravja, šele utira pot. Obdobje prehoda iz starih v nove koncepte je povezano s

številnimi problemi. Po eni strani so doslej strogo razdeljene veje javnozdravstvene medicine,

ki je bila gonilna sila v »starem« javnem zdravju, prisiljene v proces integracije, kar zahteva

dokajšnjo stopnjo prilagodljivosti strokovnjakov. Po drugi strani so se v zadnjih desetletjih

razvile tudi nove metode in orodja, ki zahtevajo od strokovnjakov javnega zdravja nova in

nova znanja. Vsi ti problemi so še bolj izraziti zaradi dejstva, da pri nas, kot tudi v drugih

kulturno in zgodovinsko podobnih okoljih, v sistemu zdravstvenega varstva močno prevladuje

biomedicinsko pojmovanje zdravja.

Še težje si utira pot z dokazi podprto javno zdravje. Posledica tega je, da imamo na

področju javnega zdravja relativno malo dobrih raziskav, zaradi česar so odločitve na tem

področju vsaj za sedaj še vedno relativno redko podprte z dokazi in so prej odraz zahtev kot pa

potreb prebivalstva po zdravju.

Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani se je v šolskem letu

2000 podala na pot prenove vsebin in metod poučevanja javnega zdravja v Sloveniji na vseh

ravneh. V skladu s to prenovo je najdlje podiplomska raven izobraževanja. Ta se je začela

3

izvajati v študijskem letu 2007/2008. Tretjestopenjski znanstveni študij se izvaja v okviru

doktorskega študijskega programa »Biomedicina«, znanstvena smer »Socialna medicina«.

Tretjestopenjski strokovni študij se izvaja kot samostojni podiplomski tečaj »Javno zdravje«.

Oba študija sta zasnovana tako, da je med njima možno prehajanje in uveljavljanje kreditnih

točk skupnega evropskega kreditnega sistema ECTS.

prof.dr. Marjan Bilban, dr.med, Predstojnik Katedre za javno zdravje MF UL

izr.prof.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med.,

Koordinatorica podiplomskega tečaja »Javno zdravje in sestavljavka programa

doc.dr. Ivan Eržen, dr.med.

Sestavljavec programa

4

2

SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJU

ORGANIZATOR IN SEDEŽ ŠTUDIJA

Organizator: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za javno zdravje

Predstojnik: prof.dr. Marjan Bilban, dr.med., spec. medicine dela, prometa in športa

Sedež študija: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za javno zdravje,

Zaloška 4, Ljubljana

VODSTVO ŠTUDIJA

Pedagoški kolegij: izr.prof.dr. Lijana Zaletel-Kragelj, dr.med.

doc.dr. Ivan Eržen, dr.med.

prof.dr. Marjan Bilban, dr.med.

Koordinatorica izvedbe programa: asist.dr. Jerneja Farkaš-Lainščak, dr.med.

Tajnica: Nina Dolenc, tajnica Katedre za javno zdravje

TEMELJNI CILJI ŠTUDIJA

Prvi temeljni cilj podiplomskega študija »Javno zdravje« je zdravnikom, ki specializirajo »Javno

zdravje«, in diplomantom ostalih strok, ki delujejo na področju javnega zdravja v Sloveniji,

celovito predstaviti osnovne koncepte novega javnega zdravja, metode njegovega dela in

vrednotenje učinkovitosti le-teh.

Drugi temeljni cilj je usposobiti študente za usmerjeno strokovno, deloma pa tudi že

znanstveno razmišljanje in reševanje strokovnih, pa tudi deloma že znanstvenih problemov s

področja javnega zdravja ter sodelovanja pri reševanju zahtevnih delovnih problemov na tem

interdisciplinarnem področju.

5

SPLOŠNE KOMPETENCE, KI SE PRIDOBIJO S ŠTUDIJEM

Študent bo po končanem študiju sposoben za kreativno in samostojno strokovno, deloma pa

tudi že za znanstveno raziskovalno delo in reševanje strokovnih, deloma pa tudi že znanstvenih

problemov na področju javnega zdravja. Usposobljen bo za kreativno ter samostojno obravnavo

javnozdravstvenih problemov, kritično presojo raziskovalnih rezultatov s področja javnega

zdravja, razvoja novih metod s področja javnega zdravja in prenosa znanja v prakso.

PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE, KI SE PRIDOBIJO S ŠTUDIJEM

Študent bo poglobil temeljna znanja na posameznih področjih javnega zdravja, pridobil

sposobnost za reševanje zahtevnih delovnih problemov ter pridobil znanje na področju

strokovnih, deloma pa tudi že znanstveno-raziskovalnih metod in postopkov s tega področja.

Pridobil bo sposobnost razumevanja in kritične presoje pri razreševanju zahtevnih in

kompleksnih strokovnih, deloma pa tudi že znanstveno-raziskovalnih vprašanj s področja

javnega zdravja.

MEDNARODNA PRIMERLJIVOST PROGRAMA ŠTUDIJA

Učne vsebine študija so usklajene z vsebinami, ki jih predpisuje Združenje šol javnega zdravja na

območju Evrope ASPHER (Association of Schools of Public Health in the European Region), ni pa

še akreditiran.

NAČIN ŠTUDIJA

Podiplomski študij »Javno zdravje« je izredni študij, kar pomeni, da gre za študij ob delu.

Traja eno študijsko leto. Študijska enota je modul. Vrsta, število in natančen opis modulov je

predstavljen v naslednjem poglavju predstavitvenega kataloga.

POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Pogoj za dokončanje podiplomskega študija »Javno zdravje« je, da kandidat uspešno opravi vse

s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja diplomsko nalogo v skupnem

obsegu 60 ECTS kreditnih točk (ECTS – European Credit Transfer System).

DIPLOMA

Po zaključku študija študent prejme diplomo, ki je dokaz usposobljenosti za delo na področju

javnega zdravja.

6

Diploma se bo priznala tudi kot del opravljenih obveznosti podiplomskega doktorskega

študija »Biomedicina«, znanstvena smer »Socialna medicina«, Univerze v Ljubljani. Število

priznanih ECTS kreditnih točk bo odobrila posebna komisija doktorskega študija.

STROKOVNI NASLOV

Ko je študent podiplomskega študija »Javno zdravje« opravil vse s študijskim programom

predpisane študijske obveznosti, dobi strokovni naslov »diplomant podiplomskega študija

javnega zdravja«.

POGOJI ZA VKLJUČITEV V ŠTUDIJ

Na podiplomski študij »Javno zdravje« se lahko vpišejo:

1. Diplomanti Medicinske fakultete obeh smeri: medicina in dentalna medicina.

2. Diplomanti drugih univerzitetnih študijev kot so na primer: veterina, biologija,

mikrobiologija, farmacija, psihologija, sociologija, socialno delo, ekonomija, pravo,

organizacija dela, politologija itd., če so zaposleni v zdravstvenih zavodih pri delih, ki

povezana z zdravstvenim varstvom.

RAZPIS IN OMEJITEV ŠTEVILA ŠTUDENTOV

Podiplomski študij »Javno zdravje« razpiše Medicinska fakulteta. Objava je praviloma v

časopisu Delo konec decembra prejšnjega ali v začetku januarja leta, v katerem poteka pouk.

Prijave sprejema tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, Ljubljana. Prijavi je potrebno

priložiti življenjepis, kopijo diplome in izjavo ustanove ali kandidata o plačilu šolnine.

Na študij se lahko vpiše največ 25 študentov naenkrat.

NAČIN FINANCIRANJA

Podiplomski študij »Javno zdravje« se financira s šolnino.

LOKACIJA IZVAJANJA ŠTUDIJA

Študij se izvaja v prostorih Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,

Zaloška 4, II. nadstropje. Za vse morebitne druge lokacije študentje izvejo tekom izvajanja

študija.

7

3

PREDMETNIK S KREDITNIM OVREDNOTENJEM ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI

ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI

Študijske obveznosti podiplomskega študija »Javno zdravje«, ki je po Zakonu o visokem šolstvu

trenutno uvrščen v kategorijo »podiplomski študijski programi za izpopolnjevanje«, so

ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu s kreditnimi točkami ECTS. To je v

skladu s 36. členom Zakona o visokem šolstvu1 in Merili za kreditno vrednotenje študijskih

programov po ECTS2, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo. S tem je izpolnjen eden od

pogojev za neposredno vključitev študentov tega študija v mednarodno izmenjavo študentov v

državah, ki uporabljajo sistem ECTS.

Podiplomski študij »Javno zdravje« traja eno študijsko leto oziroma dva študijska semestra in

obsega 60 kreditnih točk ECTS. Skupno število 60 ECTS je enakomerno porazdeljeno v obsegu 30

ECTS med oba semestra.

Učni program je za posameznega kandidata sestavljen iz obveznosti, ki sodijo v dve skupini: iz

organiziranega dela pouka v obsegu 50 ECTS in individualnega dela za diplomsko nalogo,

kateremu je namenjenih preostalih 10 ECTS.

1 Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15.

julija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB2), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 100/2004 z dne 13. 9. 2004.

36. člen: (sedmi odstavek) Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.

2 Merila so objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 124/2004 z dne 19. 11. 2004. Merila veljajo od 20. 11. 2004, uporabljajo pa se za študijske programe pripravljene v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04).

4. člen: (šesti odstavek) Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.

8

ORGANIZIRANA OBLIKA POUKA

Organizirana oblika pouka študija »Javno zdravje« je sestavljena iz 12 modulov, ki se glede na

namen, postopnost in vsebino razvrščajo v tri skupine (Preglednica 1):

Preglednica 1. Pregled modulov podiplomskega študija »Javno zdravje« z ovrednotenjem s krediti ECTS sistema.

MODUL ECTS

OBVEZNI MODULI 47

1 SODOBNI JAVNOZDRAVSTVENI KONCEPTI 3

2 DETERMINANTE ZDRAVJA 6

3 0RGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 3

4 JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI IN UKREPI 7

5 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 1 6

6 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 2 5

7 VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI 5

8 OGROŽENE IN RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA 5

9 NAČRTOVANJE IN VODENJE PROJEKTOV 3

10 Z DOKAZI PODPRTO JAVNO ZDRAVJE 4

11 IZBIRNI MODUL 3

12 DIPLOMSKA NALOGA 10

SKUPAJ 60

1. Obvezni moduli programa.

Obveznih modulov je 10 (Preglednica 1). Obsegajo po 3-7 ECTS kreditnih točk.

Porazdeljeni so med oba semestra študija.

2. Izbirni modul programa.

Izbirni modul programa je eden in obsega 3 ECTS kreditne točke.

Izbirni modul ponuja slušatelju izbiro tistega tematskega področja, ki mu omogoča

strokovno in/ali raziskovalno poglobitev na specifičnem področju svoje študijske usmeritve

oziroma skladno z delom, ki ga opravlja na svojem delovnem mestu. Zaželeno je, da izbere

tisto vsebino, ki je povezana z njegovo diplomsko nalogo ali delovnim mestom.

3. Diplomska naloga.

Študij »Javno zdravje« se zaključi z izdelavo diplomske naloge v obsegu 10 ECTS.

Diplomska naloga je lahko oblikovana različno: na eni strani je lahko raziskovalno delo,

na drugi strani pa je lahko tudi analitična razčlenitev javnozdravstvene aktivnosti, v

katero je študent vključen na svojem delovnem mestu.

9

URNA OBREMENITEV ŠTUDENTOVEGA DELA TER PORAZDELITEV MED ORGANIZIRANE OBLIKE POUKA IN LASTNO ŠTUDENTOVO DELO 1 ECTS je ovrednoten s 25 urami študentovega dela (UŠD), iz česar sledi, da je celotna urna

obremenitev študija 1500 UŠD (Preglednica 2).

Glede na določbe 3. člena Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po

ECTS3, 37. člena Zakona o visokem šolstvu4 in 91. člena Statuta Univerze v Ljubljani5, je

obremenitev porazdeljena kot jo prikazuje Preglednica 2.

Preglednica 2. Porazdelitev obremenitev med organizirane oblike pouka in lastno študentovo delo.

ŠT

TEDNOV ECTS

UR CELOTNE OBREMENITVE

ŠTUDENTA

MINIMUM ORGANIZIRANEGA

POUKA - REDNI ŠTUDIJ

MINIMUM ORGANIZIRANEGA POUKA – IZREDNI

ŠTUDIJ

1 teden 2 50 20 6,7

1 semester 15 30 750 300 100

1 leto 30 60 1500 600 200 POJASNILO: 1 ECTS = 25 ur celotne obremenitve študenta

Program se izvede v obliki kontaktnih ur, kadar to določa učni načrt posameznega

modula programa, sicer pa temelji na stalni samostojni in aktivni udeležbi študenta pri

izvajanju pouka.

3 Merila so objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 124/2004 z dne 19. 11. 2004. Merila veljajo

od 20. 11. 2004, uporabljajo pa se za študijske programe pripravljene v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04).

3. člen: (drugi in tretji odstavek) 1 ECTS kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta; letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur. V obremenitev študenta se štejejo: predavanja, seminarji, vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.), individualno študijsko delo (sprotno delo, študij literature, seminarske naloge, projektno delo, raziskovalno delo), priprava na izpite ali druge oblike preverjanja ter diplomska (magistrska, doktorska) naloga.

4 Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB2), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 100/2004 z dne 13. 9. 2004.

37. člen (drugi odstavek): Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.

5 V skladu z ustavno zagotovljeno avtonomijo Univerze in na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS št. 67/93, 99/99, 64/01, 100/03 in 63/04, prečiščeno besedilo 100/04) in Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS št.28/2000, 33/03 in 79/04) sta senat in upravni odbor Univerze v Ljubljani dne 21.12.2004 sprejela Statut Univerze v Ljubljani.

91. člen: Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti članice, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja brez osebne navzočnosti študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost . Članica, ki izvaja program študija kot izredni študij, je dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, konzultacije, vaje, kolokviji ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom. V tem primeru mora posebej organizirani del pedagoškega dela obsegati najmanj 30 odstotkov obsega pedagoškega dela za študente rednega študija.

10

ŠTEVILO IN POIMENSKA NAVEDBA UČNIH ENOT (MODULOV) PO SEMESTRIH S

PRIPADAJOČIMI ECTS KREDITI IN URNIMI OBREMENITVAMI

Število učnih enot – modulov in njihova poimenska navedba skupaj s temami je prikazana v

Preglednicah 3 in 4, ki prikazujeta porazdelitev učnih enot po semestrih, skupaj z ECTS

ovrednotenjem in porazdelitvijo različnih oblik izvedbe študija. Pri tem smo upoštevali 3. člen

Meril za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, 37. člen Zakona o visokem šolstvu

in 91. člen Statuta Univerze v Ljubljani.

Preglednica 3. Moduli prvega semestra podiplomskega študija »Javno zdravje«, njihova poimenska navedba skupaj s temami, ovrednotenje s krediti ECTS sistema in urnimi obremenitvami.

MODUL VSEBINA ECTS URE ŠTUDENTOVEGA DELA

1 SODOBNI JAVNOZDRAVSTVENI KONCEPTI 3 75

NOVO JAVNO ZDRAVJE

ZDRAVJE IN BOLEZEN

PATOGENEZA IN SALUTOGENEZA

2 DETERMINANTE ZDRAVJA 6 150

NARAVNO OKOLJE

DRUŽBENO OKOLJE

KOMPLEKSNE DETERMINANTE ZDRAVJA

3 0RGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 3 75

KONCEPTI

PRAVNI IN EKONOMSKI VIDIKI

INFORMACIJSKI SISTEM

PRIMERJAVA SISTEMOV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

4 JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI IN UKREPI 7 175

STRATEGIJE IN POLITIKE

OMOGOČANJE ZDRAVEGA OKOLJA S PREDPISI

PROGRAMI KREPITVE ZDRAVJA

OBVLADOVANJE OKOLJSKEGA TVEGANJA

NADZOR IN OBVLADOVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI

PREVENTIVNI PROGRAMI SEKUND. RAVNI PREVENTIVE

5 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 1 PRVI DEL – teoretične podlage

3 75

EPIDEMIOLOŠKE METODE S STATISTIKO

6 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 2 PRVI DEL

3 75

DEMOGRAFSKE METODE

METODE PROUČEVANJA NALEZLJIVIH BOLEZNI

METODE VREDNOTENJA UČINKOVITOSTI PRESEJALNIH PROGRAMOV

12 DIPLOMSKA NALOGA PRVI DEL – protokol

3 75

11

Preglednica 3. Moduli drugega semestra podiplomskega študija »Javno zdravje«, njihova poimenska navedba skupaj s temami, ovrednotenje s krediti ECTS sistema in urnimi obremenitvami.

MODUL VSEBINA ECTS URE ŠTUDENTOVEGA DELA

5 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 1 DRUGI DEL – praktično delo

3 75

EPIDEMIOLOŠKE METODE S STATISTIKO

6 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 2 DRUGI DEL

2 50

METODE PROUČEVANJA OKOLJSKEGA ZDRAVJA

7 VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI 5 125

SRČNOŽILNE BOLEZNI

RAK

NALEZLJIVE BOLEZNI

DUŠEVNE BOLEZNI

POŠKODBE

8 OGROŽENE IN RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA 5 125

ŽENSKE IN OTROCI

MLADOSTNIKI

DELAVCI

STAROSTNIKI

RANLJIVE SKUPINE

9 Z DOKAZI PODPRTO JAVNO ZDRAVJE 4 100

KONCEPTI

BAZE PODATKOV

10 NAČRTOVANJE IN VODENJE PROJEKTOV 3 75

NAČRTOVANJE PROJEKTOV

VODENJE PROJEKTOV

11 IZBIRNI MODUL 3 75

POGLOBLJENO OKOLJSKO ZDRAVJE

POGLOBLJENE EPIDEMIOLOŠKE METODE

POGLOBLJENE METODE NADZORA NALEZLJIVIH BOLEZNI

POGLOBLJENO DRUŽBENO ZDRAVJE

POGLOBLJENO ZDRAVJE OGROŽENIH SKUPIN

12 DIPLOMSKA NALOGA drugi del – izvedba diplomske naloge

7 175

SKUPAJ 60 1500

Deset od dvanajstih modulov je enosemestrskih, trije pa se raztezajo preko obeh

semestrov:

1. Modul Metode proučevanja zdravja 1 je razdeljen v pretežno teoretični in pretežno

praktični del. Prvi, pretežno teoretični del poteka v prvem semestru, drugi, pretežno

praktični (delo s programom SPSS), pa v drugem. Razlog je v tem, da je za praktični del

12

predvideno delo na lastnih podatkih, ki se načeloma navezujejo na diplomsko nalogo,

zaradi česar se tudi diplomska naloga razteza preko obeh semestrov.

2. Modul Metode proučevanja zdravja 2 je razdeljen tako, da je v jesenski del umeščeno

spoznavanje z metodami okoljske epidemiologije s praktičnim spoznavanjem

programskega orodja GIS, vse ostalo pa v pomladanski del.

3. Diplomsko nalogo študent zastavi takoj na začetku študija. Najkasneje do konca prvega

semestra ima oblikovan in potrjen protokol diplomske naloge. Najkasneje v premoru med

obema semestroma tudi zbere ustrezne podatke, če jih potrebuje za izdelavo diplomske

naloge, da jih ima pripravljene, ko se začne praktični del modula Epidemiološke metode

s statistiko, v okviru katerega svoje podatke samostojno obdela.

PREDVIDENA IZVEDBA ORGANIZIRANEGA DELA POUKA

Značilnosti izvajanja organiziranega pouka so naslednje:

− tipični moduli se izvajajo v ciklusih po dva ali tri koledarske tedne. Dvotedenski ciklusi

so pri modulih, ki obsegajo 3-4 ECTS kreditne točke, tritedenski pa pri modulih, ki

obsegajo 5-7 ECTS kreditnih točk,

− načeloma se vsak ciklus začne s prvim ponedeljkom ciklusa in konča z zadnjim

četrtkom ciklusa, izjema se lahko zgodi zaradi državnih praznikov, ki so dela prosti, ali

pa v primeru, da pouka zaradi odsotnosti predavateljev ni moč organizirati po

predvideni shemi,

− pri načrtovanju ciklusov se upoštevajo dela prostih dnevi in morebitna strokovna

srečanja s področja javnega zdravja,

− organiziran pouk poteka v popoldanskih urah,

− pri vsakem tipičnem modulu na prvi ponedeljek ciklusa organizator študija predstavi

študentom teme modula. Sledi samostojno vodeno delo študenta, ki se zaključi z

obsežno vodeno razpravo na teme modula, pri kateri sodeluje več moderatorjev in vsi

študentje. Pri dvotedenskih ciklusih je razprava ena in poteka v četrtek drugega tedna

ciklusa, pri tritedenskih pa sta razpravi dve, ki potekata ob četrtkih drugega in

tretjega tedna ciklusa. Samostojno delo študenta je vodeno v obliki vprašanj, ki jih

zastavi študentom koordinator posameznega modula skupaj z izvajalci modula.

Študentje na vprašanja odgovorijo pisno v obliki eseja.

Izjema je modul št. 5, pri katerem poteka v prvem semestru pretežno

teoretični del, v drugem semestru pa pretežno praktični del. V prvem semestru v

dogovoru med študenti in koordinatorjem poteka na koncu drugega tedna ciklusa ali

13

voden razgovor, ali pa se organizira še en termin predavanj. V drugem semestru poteka

glavnina praktičnih vaj ob uporabi statističnega programa SPSS,

− organizator študentom posreduje seznam ustreznega študijskega gradiva za samostojno

pripravljanje na vodene razprave, kadar je to možno pa tudi že gradivo. Posreduje ga

najkasneje na predstavitvi tem posameznega modula, to je v ponedeljek prvega tedna

ciklusa.

Preostanek organiziranega pouka se izvede v obliki prikazovanja video-gradiva na teme

modulov in obiska enega ali več programov javnozdravstvenih ukrepov. Pri tem lahko eno

video-gradivo pokriva več modulov.

14

4

PREVERJANJE ZNANJA

SPROTNO PREVERJANJE ZNANJA – IZPITI PRI POSAMEZNEM MODULU

Sprotno preverjanje znanja pri tipičnem modulu se preverja s preverjanjem znanja ob koncu

vsakega modula, ki poteka v dveh delih:

1. Samostojno delo študenta se ocenjuje s pomočjo odgovorov na vprašanja, ki jih zastavi

študentom koordinator posameznega modula skupaj z izvajalci modula. Študentje na

vprašanja odgovorijo pisno v obliki eseja. Koordinator modula skupaj z izvajalci izdelke

pregleda in oceni. Izdelek se točkuje z največ 20 točkami.

2. Kompetentnost študenta se ocenjuje v vodeni razpravi ali v drugi obliki aktivnega

pouka na teme modula, pri kateri sodeluje več moderatorjev in vsi študentje, pri tem

pa mora vsak študent biti aktiven udeleženec razprave ali druge oblike aktivnega

pouka. Svojo aktivnost izkazuje s tem, da postavlja vprašanja in odgovarja na

vprašanja drugih študentov in/ali moderatorjev. Koordinator modula skupaj z izvajalci

oceni aktivnost posameznega študenta. Sodelovanje se točkuje z največ 20 točkami.

S sprotnim preverjanjem znanja študent tako lahko pri tipičnem modulu skupaj dobi 40 točk, ki

se upoštevajo pri končni oceni.

Sprotno preverjanje znanja – izpitni kolokvij - pri modulu št. 4 poteka v obliki

samostojne analize lastnih podatkov v drugem semestru študije. Izdelek se točkuje s 40

točkami, ki se upoštevajo pri končni oceni.

PREVERJANJE ZNANJA NA KONCU ŠTUDIJA – PREGLEDNI KONČNI IZPIT

Na koncu študija študentje opravljajo pregledni izpit preko vseh modulov študija. Izpit je v

obliki testa. Postopek preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Izpitni pravilnik MF UL, ki ga

sprejema Senat MF UL. Pregledni izpit se točkuje s 160 točkami, ki se upoštevajo pri končni

oceni.

15

OKVIRNA STRUKTURA KONČNE OCENE

Ocene različnih oblik sprotnega preverjanja znanja, ki so opredeljene v učnem načrtu, in ocena

preglednega izpita se upoštevajo pri končni izpitni oceni. Strukturo prikazuje Preglednica 5.

Preglednica 5. Okvirna struktura končne ocene v točkah.

MODUL ESEJ RAZGOVOR ANALIZA PODATKOV

SKUPAJ

IZPITI OB KONCU MODULOV

1 SODOBNI JAVNOZDRAVSTVENI KONCEPTI 20 20 40

2 DETERMINANTE ZDRAVJA 20 20 40

3 0RGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 20 20 40

4 JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI IN UKREPI 20 20 40

5 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 1 40 40

6 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 2 20 20 40

7 VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI 20 20 40

8 OGROŽENE IN RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA 20 20 40

9 NAČRTOVANJE IN VODENJE PROJEKTOV 20 20 40

10 Z DOKAZI PODPRTO JAVNO ZDRAVJE 20 20 40

11 IZBIRNI MODUL 20 20 40

KONČNI IZPIT 160

SKUPAJ 600

OCENJEVALNA LESTVICA

Ocenjevalna lestvica za končno oceno študija je naslednja:

− 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami)

− 9 - prav dobro (nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami)

− 8 - prav dobro (solidni rezultati)

− 7 - dobro (dobro znanje z večjimi napakami)

− 6 - zadostno (znanje ustreza minimalnim kriterijem)

− 5-1 - nezadostno (znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)

Ocene iz ocenjevalne lestvice se pretvarjajo v ECTS sistem ocenjevanja:

− 10 = A

− 9 = B

− 8 = C

− 7 = D

16

− 6 = E

− 5-1 = F (fail)

Preglednica 6 prikazuje pretvorbo točk v ocene.

Preglednica 6. Pretvorba točk v ocene.

OCENA ECTS SISTEM TOČKE min TOČKE max ODSTOTKI min ODSTOTKI max

10 A 570 600 95,0 100,0

9 B 510 569 85,0 94,8

8 C 450 509 75,0 84,8

7 D 390 449 65,0 74,8

6 E 330 389 55,0 64,8

5 F 329 54,8

DIPLOMSKA NALOGA

Celostno se znanje preveri na koncu študija, ko študent predstavi in zagovarja še diplomsko

nalogo.

Temo diplomske naloge in mentorja predlaga študent. Idejni načrt in načrt izvedbe

(protokol) diplomske naloge študent pripravi najkasneje do konca maja 2011. Ustreznost teme

in mentorja potrdi pedagoški kolegij do konca prvega semestra študija (do konca junija 2011).

Nalogo študent izdela do konca študija, zagovarja pa jo praviloma takoj po zaključku

organiziranega dela pouka. Vezano diplomsko nalogo študent odda najmanj 14 dni pred

predvidenim zagovorom v tajništvo Katedre za javno zdravje MF UL, Zaloška 4.

17

5

IZVAJALCI POUKA

KOORDINATORJI MODULOV

Za posamezne module skrbijo koordinatorji modulov, ki so specialisti javnega zdravja ali ene

izmed vej javnozdravstvene medicine in so glavni mentorji specializantom javnega zdravja na

specialističnem študiju. Seznam koordinatorjev po modulih prikazuje Preglednica 7.

Preglednica 7. Koordinatorji modulov podiplomskega študija »Javno zdravje« za leto 2011.

MODUL KOORDINATOR

1 SODOBNI JAVNOZDRAVSTVENI KONCEPTI izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr.med.

2 DETERMINANTE ZDRAVJA asist.dr. Barbara Artnik, dr.med.

3 0RGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA dr. Tit Albreht, dr.med.

4 JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI IN UKREPI doc.dr. Maja Sočan, dr.med.

5 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 1 izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr.med. asist.dr. Jerneja Farkaš-Lainščak, dr.med.

6 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 2 doc.dr. Irena Klavs, dr.med. doc.dr. Vesna Zadnik, dr.med.

7 VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI izr.prof.dr. Maja Primic Žakelj, dr.med.

8 OGROŽENE IN RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA prof.dr. Marjan Bilban, dr.med.

9 NAČRTOVANJE IN VODENJE PROJEKTOV doc.dr. Ivan Eržen, dr.med.

10 Z DOKAZI PODPRTO JAVNO ZDRAVJE izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr.med.

11 IZBIRNI MODUL izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj, dr.med.

IZVAJALCI MODULOV

Izvajalci modulov so ob koordinatorjih modulov še ostali pedagoški delavci Katedre za javno

zdravje MF UL, nazivni učitelji Katedre za javno zdravje MF UL, glavni mentorji na

specialističnem študiju »Javno zdravje« in še nekateri pomembni strokovnjaki s področja

javnega zdravja v Sloveniji. Seznam izvajalcev poleg koordinatorjev po modulih prikazuje

Preglednica 8.

18

Preglednica 8. Predvideni izvajalci modulov6 podiplomskega študija »Javno zdravje« za leto 2011.

MODUL IZVAJALCI

1 SODOBNI JAVNOZDRAVSTVENI KONCEPTI izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj doc.dr. Ivan Eržen doc.dr. Marjan Premik

2 DETERMINANTE ZDRAVJA prof.dr. Majda Pahor doc.dr. Ivan Eržen doc.dr. Alenka Kraigher asist.dr. Barbara Artnik Nuša Konec-Juričič Milan Krek Aleš Petrovič

3 0RGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA doc.dr. Ivan Eržen doc.dr. Brane Leskošek doc.dr. Marjan Premik dr. Tit Albreht mag. Marija Seljak

4 JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI IN UKREPI izr.prof.dr. Maja Primic Žakelj izr.prof. dr. Lijana Zaletel Kragelj doc.dr. Ivan Eržen doc.dr. Irena Klavs doc.dr. Maja Sočan asist. Mojca Gabrijelčič Blenkuš Evgen Janet

5 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 1 izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj asist.dr. Jerneja Farkaš-Lainščak asist. Andreja Kukec

6 METODE PROUČEVANJA ZDRAVJA PREBIVALSTVA 2 izr.prof. dr. Lijana Zaletel Kragelj doc.dr. Irena Klavs doc.dr. Vesna Zadnik doc.dr. Maja Sočan asist. Andreja Kukec

7 VELIKI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEMI izr.prof.dr. Maja Primic Žakelj izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj doc.dr. Maja Sočan doc.dr. Vesna Švab Milan Krek mag. Mateja Rok-Simon

8 OGROŽENE IN RANLJIVE SKUPINE PREBIVALSTVA prof.dr. Marjan Bilban prof.dr. Martina Žmuc Tomori izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj doc.dr. Danica Rotar-Pavlič asist.dr. Mojca Juričič asist. Evita Leskovšek Branislava Belović Milan Krek

9 Z DOKAZI PODPRTO JAVNO ZDRAVJE izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj asist.dr. Jerneja Farkaš-Lainščak asist. Andreja Kukec

10 NAČRTOVANJE IN VODENJE PROJEKTOV izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj doc.dr. Eržen Ivan

11 IZBIRNI MODUL izr.prof.dr. Lijana Zaletel Kragelj

6 Našteti so okvirno predvideni izvajalci. Med izvajanjem podiplomskega študija so možne spremembe.

19

BIBLIOGRAFIJA KOORDINATORJEV MODULOV

Bibliografija 5 izvirnih znanstvenih člankov je predstavljena za koordinatorje posameznih

modulov podiplomskega študija »Javno zdravje« po vrstnem redu izvajanja modulov. Povzeta je

iz zapisa »Kooperativni online bibliografski sistem in servisi – COBISS«. Izbrane so bibliografske

enote za obdobje 2006-2011, ki so pomembneje povezane z izobraževanjem na tem študiju.

IZR.PROF.DR. LIJANA ZALETEL KRAGELJ, DR.MED.

1. ZALETEL-KRAGELJ, Lijana, FRAS, Zlatko, MAUČEC ZAKOTNIK, Jožica. Spremljanje stanja

na področju bolezni srca in žilja pri odraslih prebivalcih Slovenije ter njegova vloga v

zagotavljanju kakovosti pri obvladovanju teh bolezni = Monitoring of the situation

regarding cardiovascular diseases in adult Slovene population and its role for quality

assurance in their treatment. Slov. kardiol., 2006, letn. 3, št. 1, str. 4-12.

2. BULC, Mateja, FRAS, Zlatko, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Twelve-year blood pressure dynamics in

adults in Ljubljana area, SLovenia: contribution of WHO country integrated noncommunicable

disease intervention program. Croat. med. j., 2006, letn. 47, št. 3, str. 469-477.

3. BARDEHLE, Doris, LAASER, Ulrich, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Selected indicators of health

care resources, and health care utilization and costs in countries of the "Public health in South

Eastern Europe (PH-SEE)" network = Primerjava izbranih kazalcev zmogljivosti ter porabe in

stroškov zdravstvenega varstva med državami, sodelujočimi v mreži "Javno zdravje v

Jugovzhodni Evropi (PH-SEE)". Zdravstveno varstvo., 2006, letn. 45, št. 2, str. 67-80.

4. ZALETEL-KRAGELJ, Lijana, FRAS, Zlatko, MAUČEC ZAKOTNIK, Jožica. Results of CINDI

health monitor surveys in Slovenia as a tool for development od effective healthy nutrition

and physical activity intervention programmes. Z. Gesundh. wiss., 2006, letn. 14, št. 2,

str. 110-118.

5. ZALETEL, Marija, KOVAČEV, Asja Nina, ŠUŠTERŠIČ, Olga, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Non-

verbal communication of the residents living in homes for the older people in Slovenia.

Coll. antropol., 2010, letn. 34, št. 3, str. 829-840.

ASIST.DR. BARBARA ARTNIK, DR.MED.

1. ARTNIK, Barbara, VIDMAR, Gaj, JAVORNIK, Jana, LAASER, Ulrich. Premature mortality in

Slovenia in relation to selected biological, socioeconomic, and geographical determinants.

Croat. med. j., 2006, letn. 47, str. 103-113.

2. MENVIELLE, G., KUNST, AE, STIRBU, I, STRAND, BH, BORELL, C, REGIDOR, E, LECLERC, A,

ESNAOLA, S, BOPP, M, LUNDBERG, O, ARTNIK, Barbara, COSTA G, DEBOOSERE P,

MARTIKAINEN P, MACKENBACH JP. Educational differences in cancer mortality among

women and men: a gender pattern that differs across Europe. Br. J. Cancer, 2008, letn.

98, št. 5, str. 1012-1019.

20

3. ESPELT A, BORRELL C, ROSKAM AJ, RODRÍGUEZ-SANZ M, STIRBU I, DALMAU-BUENO A,

REGIDOR E, BOPP M, MARTIKAINEN P, LEINSALU M, ARTNIK, Barbara, RYCHTARIKOVA J,

KALEDIENE R, DZUROVA D, MACKENBACH J, KUNST AE. Socioeconomic inequalities in

diabetes mellitus across Europe at the beginningof the 21st century. Diabetologia, 2008,

letn. 51, št. 11, str. 1971-1979.

4. ARTNIK, Barbara, PREMIK, Marjan, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Population groups at high

risk for poor oral self-care: the basis for oral health promotion. Int J Public Health, 2008,

letn. 53, str. 195-203.

5. STIRBU, Irina, KUNST, Anton E., BOPP, Matthias, LEINSALU, Mall, REGIDOR, Enrique,

ESNAOLA, Santiago, COSTA, Giuseppe, MARTIKAINEN, Pekka, BORRELL, Carme,

DEBOOSERE, Patrick, KALEDIENE, Ramune, RYCHTARIKOVA, Jitka, ARTNIK, Barbara,

MACKENBACH, Johan P. Educational inequalities in avoidable mortality in Europe. J.

epidemiol. community. health, 2010, vol. 64, str. 913-920.

DR. TIT ALBREHT, DR.MED.

1. ALBREHT, Tit, DELNOIJ, Diana M. J., KLAZINGA, Niek. Changes in primary health care

centres over the transition period in Slovenia. European journal of public health, 2006,

vol. 16, no. 3, str. 237-242.

2. FREIDL, Wolfgang, ROSOLEN, Valentina, ALBREHT, Tit, WEGHER, Lino, BARBONE, Fabio. A

comparative cross-cultural health survey in the Alpe-Adria region of Central Europe. Int J

Public Health, 2007, vol. 52, no. 2, str. 97-102.

3. ALBREHT, Tit, KLAZINGA, Niek. Restructuring public health in Slovenia between 1985 and

2006. Int J Public Health, 2008, vol. 53, no. 3, str. 150-159.

4. ALBREHT, Tit, KLAZINGA, Niek. Privatisation of health care in Slovenia in the period 1992-

2008. Health policy, 2009, vol. 90, str. 262-269.

5. ALBREHT, Tit, KLAZINGA, Niek. Balancing equity and efficiency through health care

policies in Slovenia during the period 1990-2008 = Iskanje ravnotežja med pravičnostjo in

učinkovitostjo v zdravstveni politiki v Sloveniji v obdobju 1990-2008. Zdravstveno varstvo.,

2010, letn. 49, št. 2, str. 49-60.

DOC.DR. MAJA SOČAN, DR.MED.

1. SOČAN, Maja, PROSENC, Katarina, VEGNUTI, Miljana. Seroprevalence of IgG antibodies to

pertussis toxin in the Slovene population. Wien Klin Wochenschr, 2006, jg. 118, heft

11/12, str. 336-340.

2. SOČAN, Maja, PETROVEC, Miroslav, BERGINC, Nataša, DRINOVEC, Bojan, EBERL-GREGORIČ,

Edita, FIŠER, Jerneja, HARLANDER, Tatjana, JURIŠEVIČ DODIČ, Anamarija, DEŽELAK

KRAMBERGER, Petra, ŽOHAR ČRETNIK, Tjaša. Uvedba laboratorijskega spremljanja

21

respiratornega sincicijskega virusa v Sloveniji = Introduction of laboratory-based surveillance of

respiratory syncytial virus in Slovenia. Zdravstveno varstvo., 2008, letn. 47, št. 1, str. 1-7.

3. SOČAN, Maja, BERGINC, Nataša, LAJOVIC, Jaro. Varicella susceptibility and transmission

dynamics in Slovenia. BMC Public Health, 2010, vol. 10, št. 360, str. 1-6.

4. SOČAN, Maja, PROSENC, Katarina, NAGODE, Mateja. Differences in clinical predictors of

influenza in adults and children with influenza-like illness. Central european journal of

medicine. [Online ed.], 2010, vol. 5, no. 1, str. 41-48.

5. SOČAN, Maja. Evaluation of mandatory case-based reporting system for varicella in the

prevaccine era. Cent. Eur. J. Public Health, May 2010, vol. 18, no. 2, str. 99-103.

DOC.DR. IRENA KLAVS, DR.MED.

1. GRGIČ-VITEK, Marta, ŠVAB, Igor, KLAVS, Irena. Prevalence of and risk factors for self-

reported sexually transmitted infections in Slovenia in 2000. Croat. med. j., 2006, vol. 47,

no. 5, str. 722-729.

2. GRGIČ-VITEK, Marta, KLAVS, Irena, KRAIGHER, Alenka. Re-emergence of pertussis in

Slovenia: time to change immunization policy. Vaccine. [Print ed.], 2008, vol. 26, no. 15,

str. 1874-1878.

3. GRGIČ-VITEK, Marta, UČAKAR, Veronika, KLAVS, Irena. Presejanje na spolno prenosljivo

klamidijsko okužbo - pregled priporočil = Screening for sexually transmitted chlamydial

infection - recommendations review. Zdravstveno varstvo., 2008, letn. 47, št. 1, str. 8-17.

4. KLAVS, Irena, RODRIGUES, Laura C., WELLINGS, Kaye, WEISS, Helen A., HAYES, Richard.

Sexual behaviour and HIV/sexually transmitted infection risk behaviours in the general

population of Slovenia, a low HIV prevalence country in central Europe. Sex Transm Infect,

2009, letn. 85, št. 2, str. 132-138.

5. HANSEN, S., SCHWAB, F., ASENSIO, A., CARSAUW, H., KLAVS, Irena, HECZKO, P.,

LYYTIKÄINEN, Outi, PALOMAR, M., RIESENFELD ORN, I., SAVEY, A., SZILAGYI, E.,

VALINTELIENE, R., FABRY, J., GASTMEIER, P. Methicillin-resistant Staphylococcus aureus

(MRSA) in Europe: which infection control measures are taken? Infection, 2010, letn. 38,

št. 3, str. 159-164.

ASIST.DR. JERNEJA FARKAŠ-LAINŠČAK, DR.MED.

1. FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Self-rated health in Slovenian

adults = Zaznavanje zdravja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Slov. kardiol., 2008, letn. 5,

št. 1, str. 42-49.

22

2. FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja, NABB, Samantha, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana, CLELAND, John

G., LAINŠČAK, Mitja. Self-rated health and mortality in patients with chronic heart failure.

Eur. j. heart fail., 2009, št. 5, letn. 11, str. 518-524.

3. FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja, KOŠNIK, Mitja, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana, FLEŽAR, Matjaž,

ŠUŠKOVIČ, Stanislav, LAINŠČAK, Mitja. Distribution of self-rated health and association

with clinical parameters in patients with chronic obstructive pulmonary disease. Wien.

Klin. Wochenschr., 2009, jg. 121, hft. 9-10, str. 297-302.

4. FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja, KOŠNIK, Mitja, FLEŽAR, Matjaž, ŠUŠKOVIČ, Stanislav,

LAINŠČAK, Mitja. Self-rated health predicts acute exacerbations and hospitalizations in

patients with COPD. Chest, 2010, letn. 138, št. 2, str. 323-330.

5. FARKAŠ-LAINŠČAK, Jerneja, PAHOR, Majda, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Self-rated health

in different social classes of Slovenian adult population: nationwide cross-sectional study.

Int J Public Health, 2011, letn. 56, št. 1, str. 45-54.

DOC.DR. VESNA ZADNIK, DR.MED.

1. REICH, Brian J., HODGES, James S., ZADNIK, Vesna. Effects of residual smoothing on the

posterior of the fixed effects in disease-mapping models. Biometrics, Dec. 2006, vol. 62,

no. 4, str. 1197-1206.

2. ŽAGAR, Tina, ZADNIK, Vesna, POHAR PERME, Maja, PRIMIC-ŽAKELJ, Maja. Complete yearly

life tables by sex for Slovenia, 1982-2004, and their use in public health = [Popolne letne

tablice umrljivosti za Slovenijo po spolu, 1982-2004, in možnosti uporabe v javnem

zdravju]. Radiol. oncol. (Ljubl.), 2006, vol. 40, no. 2, str. 115-124.

3. ZADNIK, Vesna, POMPE-KIRN, Vera. Effects of 500-year mercury mining and milling on cancer

incidence in the region of Idrija, Slovenia. Coll. antropol., 2007, vol. 31, no. 3, str. 897-903.

4. PRIMIC-ŽAKELJ, Maja, ZADNIK, Vesna, ŽAGAR, Tina. Rak v Sloveniji = Cancer in Slovenia.

Zdrav Vestn (Tisk. izd.), dec. 2007, letn. 76, št. 12, str. 775-780.

5. ZADNIK, Vesna, ŽAGAR, Tina, DROBNE, Samo, PRIMIC-ŽAKELJ, Maja. Estimation of cancer

burden in Brežice municipality, a community neighboring Krško nucler power plant in

Slovenia. Croat. med. j., 2008, vol. 49, no. 2, str. 257-266.

IZR.PROF.DR. MAJA PRIMIC ŽAKELJ, DR.MED.

1. ŽAGAR, Tina, PRIMIC-ŽAKELJ, Maja, ZADNIK, Vesna. Pretok in uporaba informacij v

Registru raka - najstarejšem zdravstvenem registru v Sloveniji. Bilt.-ekon. organ. inform.

zdrav., jul. 2007, letn. 23, št. 3, str. 105-110.

2. ARBYN, Marc, PRIMIC-ŽAKELJ, Maja, RAIFU, Amidu O., GRCE, Magdalena, PARASKEVAIDIS,

Evangelos, DIAKOMANOLIS, Emanuel, KESIĆ, Vesna, NICULA, Florian A., SUTEU, Ofelia,

23

KARSA, Lawrence von. The burden of cervical cancer in South-East Europe at the beginning

of the 21st century. Coll. antropol., 2007, vol. 31, suppl. 2, str. 7-10.

3. TAKAČ, Iztok, URŠIČ-VRŠČAJ, Marjetka, REPŠE-FOKTER, Alenka, KODRIČ, Tatjana, RAKAR,

Stelio, MOŽINA, Andrej, SMRKOLJ, Špela, PRIMIC-ŽAKELJ, Maja, STRŽINAR, Vida, VAKSELJ,

Aleš, ARKO, Darja. Clinicopathological characteristics of cervical cancer between 2003 and

2005, after the introduction of a national cancer screening program in Slovenia. Eur J

Obstet Gynecol Reprod Biol. [Print ed.], 2008, vol. 140, no. 1, str. 82-89.

4. ROJNIK, Klemen, NAVERŠNIK, Klemen, MATEOVIĆ, Tatjana, PRIMIC-ŽAKELJ, Maja.

Probabilistic cost-effectiveness modeling of different breast cancer screening policies in

Slovenia. Value health, mar.-apr. 2008, vol. 11, iss. 2, str. 139-148.

5. ROSSO, Stefano, PRIMIC-ŽAKELJ, Maja, ŽAGAR, Tina. Up-to-date estimates of breast

cancer survival for the years 2000-2004 in 11 European countries: the role of screening and

a comparison with data from the United States. Eur. j. cancer (1990). [Print ed.], 2010,

vol. 46, no. 18, str. 3351-3357.

PROF.DR. MARJAN BILBAN, DR.MED.

1. BILBAN, Marjan, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Seat-belt use and non-use in adults in

Slovenia. Int J Public Health, 2007, letn. 52, št. 5, str. 317-325.

2. RATKAJEC, Tihomir, BILBAN, Marjan, STARC, Radovan. Influence of Psychosocial Work-

Related Factors on Conventional Risk Factors of Ischemic Heart Disease and Homocysteine

in Slovenian Male Workers = Utjecaj psihosocijalnih, s radom poveyanih, čimbenika na

uobičajene rizične čimbenike ishemijskih srčanih bolesti i homocistein kod slovenske

muške radničke populacije. Coll. antropol., 2008, letn. 32, št. 2, str. 391-396.

3. BILBAN, Marjan, KASTELIC, Andrej, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Ability to work and

employabaility of patients in opioid substitution treatment programs in Slovenia. Croat.

med. j., 2008, letn. 49, št. 6, str. 842-852.

4. BILBAN, Marjan. Epilepsy and driving capability in Slovenia. Seizure, Jul. 2008, vol. 17,

issue 5, str. 465-468.

5. BILBAN, Marjan, VOJVODA, Alenka, JERMAN, Janez. Age affects drivers' response times.

Coll. antropol., 2009, letn. 33, št. 2, str. 467-471.

DOC.DR. IVAN ERŽEN, DR.MED.

1. ERŽEN, Ivan, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Cadmium concentrations in blood in a group of

male recruits in Slovenia related to smoking habits. Bull. environ. contam. toxicol., 2006,

letn. 76, št. 2, str. 278-284.

24

2. ERŽEN, Ivan, ZALETEL-KRAGELJ, Lijana. Cadmium concentrations in blood related to

smoking habits in a group of males aged between 18 and 26 years. Trace elem.

electrolytes, 2006, letn. 23, št. 1, str. 60-65.

3. ŠTUPAR, Janez, DOLINŠEK, Franci, ERŽEN, Ivan. Hair-Pb longitudinal profiles and blood-Pb

in the population of young Slovenian males. Ecotoxicol. environ. saf., 2007, letn. 68, št. 1,

str. 134-143.

4. ERLIH, Saša, ERŽEN, Ivan. Geografski vzorci pojavljanja bolezni dihalnih poti otrok v

občini Koper = Assessment of geographical patterns of chronic respiratory diseases in

children of Koper municipality. Zdravstveno varstvo, 2010, letn. 49, št. 1, str. 19-27.

5. IVARTNIK, Matej, ERŽEN, Ivan. Uporaba modela IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi

otrok pri raziskavah in sanaciji okolja v Zgornji Mežiški dolini = The IEUBK model for lead

blood burden prediction in children used in the exploration and remediation of the Upper

Meža valley environment. Zdravstveno varstvo. [Tiskana izd.], 2010, letn. 49, št. 2, str.

76-85.

25

6

ŠTUDIJSKO GRADIVO

Našteto študijsko gradivo7 je okvirno. Natančen in dokončen seznam študijskega gradiva pri

posameznem modulu študentje prejmejo na predstavitvi vsebin na začetku posameznega ciklusa

organiziranega pouka.

TEMELJNO ŠTUDIJSKO GRADIVO

1. Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska

fakulteta, Katedra za javno zdravje; 2007.

2. Eržen I, Gajšek P, Hlastan-Ribič C, Kukec A, Poljšak B, Zaletel-Kragelj L. Zdravje in okolje:

izbrana poglavja. 1. izd. Maribor: Medicinska fakulteta, 2010.

3. Donev D, Pavleković G, Zaletel-Kragelj L (uredniki). Health promotion and disease

prevention: a handbook for teachers, researchers, health professionals and decison

makers. Lage: Hans Jacobs publishing company; 2007. (IZBRANA POGLAVJA)

4. Kovačić L, Zaletel-Kragelj L (urednika). Management in health care practice: a handbook

for teachers, researchers and health professionals. Lage: Hans Jacobs Publishing Company;

2008. (IZBRANA POGLAVJA)

5. Zaletel-Kragelj L, Božikov J (urednici). Methods and tools in public health: a handbook for

teachers, researchers and health professionals. Lage: Hans Jacobs Publishing Company;

2010. (IZBRANA POGLAVJA)

PRIPOROČENI UČBENIKI IN STROKOVNE MONOGRAFIJE

1. Allin S, Mossialos E, McKee M, Holland W. Making decisions on public health: a review of

eight countries. European Observatory on Health Systems and Policies. Geneva: World

Health Organization, 2004.

7 Velik del naštetega priporočenega študijskega gradiva študentje prejmejo v elektronski obliki v okviru

podiplomskega študija

26

2. Albreht T, Česen M, Hindle D, Jakubowski E, Kramberger B, Kerstin-Petrič V, Premik M,

Toth M. Health care systems in transition: Slovenia. Copenhagen: European Observatory

on Health Care Systems, 2002.

3. Brownson RC, Baker EA, Leet T, Gillespie KN. Evidence based public health. Oxford, New

York: Oxford University Press, 2003.

4. Detels R, McEwen J, Beaglehole R, Tanaka H (uredniki). Oxford textbook of public health.

Oxford: Oxford University Press, 2009.

5. Dos Santos Silva I. Cancer Epidemiology: Principles and Methods. Lyon: IARC, 1999.

6. Dubois CA, McKee M, Nolte E. Human resources for health in Europe. European Observatory

on Health Systems and Policies Series. Buckingham: Open University Press, 2006.

7. Figueras J, McKee M, Cain J, Lessof S. Health systems in transition: learning from

experience. European Observatory on Health Systems and Policies. Geneva: World Health

Organization, 2004.

8. Institute of Medicine, Committee on Assuring the Health of the Public in the 21st Century.

The future of the public’s health in the 21st century. Washington DC: National Academy

Press, 2002.

9. Jekel JF, Katz DL, Elmore JG. Epidemiology, biostatistics, and preventive medicine.

Philadelphia: W.B. Saunders company, 2001.

10. Mossialos E, Dixon A, Figueras J, Kutzin J. Funding health care: options for Europe.

European Observatory on Health Care Systems Series. Buckingham: Open University Press,

2002.

11. Puska P, Tuomilehto J. Nissinen A, Vartainen E. The North Karelia project. 20 year results

and experiences. Helsinki, National Public Health Institute, 1995.

12. Toš N, Malnar B. Stališča o zdravju in zdravstvu: analiza rezultatov raziskav iz obdobja

1994-2001. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, 2002.

13. World Health Organization, Regional Office for Europe, European Centre for Environment

and Health. Concern for Europe's tomorrow. Health and the environment in the WHO

European region. Stuttgart: Wissenschaftlische Verlagsgesellschaft mbH, 1995.

14. World Health Organization, Regional Office for Europe. Health 21. The health for all policy

framework for the WHO European Region. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe,

1999.

15. World Health Organization, Regional Office for Europe. The health for all policy framework

for the WHO European Region. 2005 update. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe,

2005.

16. World Health Organization. Health promotion glossary. Geneva: World Health

Organization, 1998.

27

17. Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Maučec Zakotnik J (uredniki). Tvegana vedenja, povezana z

zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Rezultati

raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (z

zdravjem povezan vedenjski slog). Tvegana vedenja. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004.

18. Zupanič Slavec Z. Javno zdravstvo 20. stoletja in njegov soustvarjalec dr. Bojan Pirc.

Ljubljana, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; Inštitut za

varovanje zdravja RS, 2007.

19. Zupanič Slavec Z. Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno

vojno. Dr. Ivo Pirc (1891-1967) - utemeljitelj javnega zdravstva na slovenskem. Ljubljana:

Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005.

20. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Zdravstvena reforma. Pravičnost, dostopnost,

kakovost, učinkovitost. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS, 2003.

21. Toth M. Zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno Zavarovanje. Ljubljana: Zavod za

zdravstveno zavarovanje Slovenije, 2003.

22. Zaletel-Kragelj L (urednica). Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2006. Ljubljana: Medicinska

fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2006.

OSTALO PRIPOROČENO GRADIVO

Ostalo priporočeno gradivo bo posredovano sprotno pri izvajanju modulov.