PODJETNIŠTVO - Arnes

1

PODJETNIŠTVO

TEME ZA SEMINARSKO NALOGO: ..................................................................................... 2

1. KAJ JE PODJETNIŠTVO? .................................................................................................... 3

2. ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETNIŠTVA ...................................................................... 4

3. PRIMERJAVA PODJETNIŠTVA V EVROPI IN V ZDA ................................................... 5

4. POMEN PODJETNIŠTVA ZA GOSPODARSTVO ............................................................ 6

5. POMEN PODJETNIŠTVA ZA PODJETNIKE .................................................................... 7

6. TRIJE KLJUČNI ELEMENTI PODJETNIŠTVA ................................................................. 8

7. KDO ALI KAJ JE PODJETNIK? .......................................................................................... 9

8. DEJAVNOSTI PODJETNIKA ............................................................................................ 10

9. LASTNOSTI PODJETNIKA (1) ......................................................................................... 11

10. LASTNOSTI PODJETNIKA (2) ....................................................................................... 12

11. LASTNOSTI PODJETNIKA (3) ....................................................................................... 13

12. PODJETNIŠKI PROCES ................................................................................................... 14

13. POSLOVNA PRILOŽNOST ............................................................................................. 15

14. VIRI POSLOVNIH PRILOŽNOSTI (1) ............................................................................ 16

15. VIRI POSLOVNIH PRILOŽNOSTI (2) ............................................................................ 17

16. VIRI POSLOVNIH IDEJ (1) ............................................................................................. 18

17. VIRI POSLOVNIH IDEJ (2) ............................................................................................. 19

18. SISTEMATIČNO ISKANJE POSLOVNIH IDEJ (1) ....................................................... 20



21. RAZVOJ OD IDEJE DO POSLA ...................................................................................... 23

22. POSLOVNI NAČRT .......................................................................................................... 24

23. RAZVOJ POSLA V PODJETJE ........................................................................................ 25

24. PRAVNE OBLIKE ORGANIZIRANJA POSLOV .......................................................... 26

25. IME IN FIRMA PODJETJA .............................................................................................. 27

26. SAMOSTOJNI PODJETNIK ............................................................................................ 28

27. DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO - D.O.O. ................................................. 29

28. DELNIŠKA DRUŽBA - D.D. ........................................................................................... 30

29. DRUŽABNIŠTVO ............................................................................................................. 31

30. ZADRUGA ........................................................................................................................ 32

31. PODJETNIŠTVO IN POSLOVNA ETIKA ...................................................................... 33

32. EKOLOGIJA ...................................................................................................................... 34

33. EKOLOŠKA KRIZA (1) ................................................................................................... 35

34. EKOLOŠKA KRIZA (2) ................................................................................................... 36

35. TRAJNOSTNI RAZVOJ ................................................................................................... 37

2

MOŽNE TEME ZA SEMINARSKO NALOGO:

1. Podjetništvo

2. Gospodarstvo

3. Poslovna priložnost

4. Poslovna ideja

5. Poslovni načrt

6. Poslovna etika

7. Delniška družba

8. Samostojni podjetnik

9. Družba z omejeno odgovornostjo

10. Družba z neomejeno odgovornostjo

11. Ekologija

12. Ekološka kriza

13. Trajnostni razvoj

14. Tema po lastni izbiri in predlogu (pridobiti moraš še privoljenje profesorja)

Zgoraj navedenih 14 tem preglej in premisli, katero bi izbral/a za izdelavo

seminarske naloge. Uskladi se še s sošolci/sošolkami. Med seboj si morate

namreč razdeliti teme tako, da ne bosta dva obdelala isto temo.

Ena od ocen pri tem učnem sklopu bo namreč izdelava seminarske naloge na

eno od zgoraj navedenih tem.

Pripraviti moraš predstavitev v Power Pointu. Pripraviti moraš tudi govorni

nastop, ki bo pospremil predstavitev v Power Pointu.

Potrebna gradiva za obdelavo izbrane teme poišči v knjižnici, v revijah, v

časopisih, na internetu, v zakonskih predpisih, v priročnikih ali v kakšnih

drugih virih, ki se jih domisliš.

Navodila za izdelavo in izvedbo seminarske naloge so na voljo na isti spletni strani kot ta

seminarska naloga!

3

1. KAJ JE PODJETNIŠTVO?

Podjetništvo je dejavnost ustanavljanja novih organizacij ali razvijanja obstoječih organizacij.

Vzrok te dejavnosti je prepoznanje priložnosti za zadovoljevanje potreb potrošnikov in

ustvarjanje dodane vrednosti.

Podjetništvo je proces, v katerem lahko s potrebnim naporom in v primernem času ustvarimo

nekaj, kar ima novo, večjo vrednost. V tem procesu se soočimo s finančnimi, psihološkimi in

družbenimi tveganji. Rezultat je nagrada v denarni obliki ali pa osebno zadovoljstvo in

neodvisnost.

Podjetniške dejavnosti se lahko med seboj bistveno razlikujejo glede na vrsto organizacije, v

kateri se odvijajo. Podjetniške dejavnosti se lahko odvijajo v različnih oblikah od samostojnih

projektov posameznikov do velikih podjemov, ki lahko ustvarijo veliko novih delovnih mest.

Za zagon podjetniške dejavnosti potrebuje podjetnik denar, opremo, prostore, energijo. Z

drugimi besedami imenujemo vse te komponente zagonski kapital. Podjetnik ima v primerih,

ko je zaznal poslovno priložnost in bi rad začel s podjetniško dejavnostjo, zelo redko potreben

zagonski kapital že kar sam. Precej pogosteje pridobi zagonski kapital drugje.

Viri zagonskega kapitala so poslovni angeli, obstajajo pa tudi različne organizacije, ki

podpirajo nastanek novih podjetij: poslovni inkubatorji ali podjetniški inkubatorji, tehnološki

parki, nekatere nevladne organizacije in konec koncev tudi poslovne banke.

Podjetniške dejavnosti so v osnovi povezane z negotovostjo. Še posebej velja ta ugotovitev za

tiste podjetniške dejavnosti, katerih rezultat je nekaj povsem novega. V takih primerih je

potrebno ustvariti nov trg za to novost, ki dotlej še ni obstajal.

VPRAŠANJA IN NALOGE:

1. V besedilu te učne enote poišči ključne besede ali besedne zveze ter jih zapiši z rdečo

barvo in velikimi črkami. Ključne besede in ključne besedne zveze so v besedilu

podčrtane.

2. Za vsako od ključnih besed in besednih zvez zapiši kratko razlago, ki jo lahko poiščeš v

različnih virih: Wikipedija, SSKJ (slovar slovenskega knjižnega jezika, ki je tudi na

internetu), leksikoni, enciklopedije, internet, knjige v knjižnici. Za vsako od ključnih

besed in besednih zvez zapiši kratko razlago po lastnih besedah. Pomagaj si tudi z

besedilom te učne enote in domačimi nalogami – rešitvami interaktivnih testov.

3. Za vsako od ključnih besed in besednih zvez poskusi najti kakšen primer.

4. Na spletnem naslovu http://www.alterzuim.si/teorija/temeko/index.html

klikni na kljukico pri enoti "EKONOMSKI PROBLEM (1) ". Test, ki se odpre v novem

oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa vprašanja v tem

testu. Ko boš imel/a vse pravilne odgovore, sestavi vsa vprašanja in njihove odgovore v

lepe slovenske stavke in jih zapiši v zvezek.

Primer:

Prvo vprašanje v testu "EKONOMSKI PROBLEM (1) " se glasi: "Kako na kratko

imenujemo občutek pomanjkanja, ki ga želimo odpraviti?"

Pravilen odgovor se glasi: "potrebe".

V zvezek moraš zapisati stavek, v katerem boš vprašanje in odgovor sestavil/a v lep

slovenski stavek: "Občutek pomanjkanja, ki ga želimo odpraviti, na kratko imenujemo

potrebe."

http://www.alterzuim.si/teorija/temeko/index.html

4

2. ZGODOVINSKI RAZVOJ PODJETNIŠTVA Podjetništvo je bilo v zgodovini vselej povezano z obdobji velikih družbenih sprememb. V

zgodovini poznamo tri vale industrijskega razvoja. V dveh od teh treh valov so bili podjetniki

ključni dejavniki sprememb.

Prvi val je bil prehod iz kmetijske v industrijsko družbo. Vodilna dežela je bila Velika

Britanija. Posamezniki so razvili povsem nova tehnična sredstva. To so bili že pravi

podjetniki, ki so s tehničnimi inovacijami spodbudili nastajanje tovarn. Ključne iznajdbe so

bile parni stroj Jamesa Watta, železnica Georga Stephensona in predilni stroj Richarda

Arkwrighta. Prvi val se je odvijal v poznem 18. in v začetku 19. stoletja.

V drugem valu so se razvila velika podjetja ali korporacije. Vodilne dejavnosti so bile

premogovništvo, kemijska, jeklarska, avtomobilska in ladjedelniška industrija. Kasneje sta se

pojavila še črpanje in predelava nafte. Drugi val se je odvijal v poznem 19. in v začetku 20.

stoletja. Zanj je značilna prevlada velikih korporacij in ekonomije obsega. Ekonomija obsega

je množična proizvodnja povsem enakih proizvodov, ki omogoča nizke stroške na enoto

proizvodov. Ekonomija obsega je bila osnovno sredstvo za premagovanje konkurence na trgu.

V tretjem valu so postale najpomembnejša dejavnost gospodarstva storitve. To so dejavnosti

bank, zavarovalnic, v turizmu, v industriji zabave in prostega časa ter v prenosu in obdelavi

informacij. Število zaposlenih v industriji se je zelo zmanjšalo. Ta pojav imenujemo

deindustrializacija. Tretji val se je začel proti koncu 20. stoletja.

V tretjem valu lahko mala podjetja spet uspešno konkurirajo velikim podjetjem. To so

omogočile nove tehnologije. Te temeljijo predvsem na informacijsko komunikacijskih

tehnologijah (IKT). Obseg proizvodnje je lahko sedaj manjši. Proizvodi niso več povsem

enaki, pač pa so prilagojeni zahtevam potrošnikov, ki ne želijo več običajnih proizvodov.

V storitvenih dejavnostih deluje veliko strokovnjakov. Delujejo kot posamezniki. Pogosta so

tudi mala družinska podjetja. Nove IKT omogočajo začetek podjetniške dejavnosti z

majhnimi zagonskimi sredstvi. Potreben je le računalnik, telefon in majhen prostor. Take

dejavnosti lahko opravljamo tudi doma. V takih primerih zagonski kapital, ki je potreben za

proizvodna podjetja, ni potreben.

Takšen razvoj je privedel do vala "novega podjetništva" konec 20. stoletja, ki se nadaljuje še

danes.




podčrtane.



internetu), leksikoni, enciklopedije, internet, knjige v knjižnici. Zapiši kratko razlago po

lastnih besedah. Pomagaj si tudi z besedilom te učne enote in domačimi nalogami –

rešitvami interaktivnih testov.



klikni na kljukico pri enoti "EKONOMSKI OSEBKI IN TEMELJNA EKONOMSKA

VPRAŠANJA (2)" z zaporedno številko 2. Test, ki se odpre v novem oknu, rešuj toliko

časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa vprašanja v tem testu. Ko boš

imel/a vse pravilne odgovore, sestavi vsa vprašanja in njihove odgovore v lepe slovenske

stavke in jih zapiši v zvezek (oglej si primer v učni enoti 1).


5

3. PRIMERJAVA PODJETNIŠTVA V EVROPI IN V ZDA Podjetništvo se je najprej razcvetelo v ZDA. Američani so znali najbolje vnesti podjetniški

duh v hitro tehnološko in tržno preoblikovanje podjetij. Uspeli so ustvariti učinkovito

kombinacijo podjetniškega duha in obsežnega rizičnega kapitala. Učinkovito so povezali tudi

raziskovalno okolje, univerzitetno okolje in podjetniško okolje. Prednosti ZDA so enoten

jezik, enotna zakonodaja in učinkovit transportni sistem.

Podjetništvo v ZDA je zaznamovano z ameriškim pionirskim duhom. Za podjetništvo v ZDA

je zato značilno neprestano spreminjanje obstoječe in ustaljene ekonomske ureditve z

uvajanjem novih proizvodov in storitev, z uvajanjem novih organizacijskih oblik in novimi

načini uporabe razpoložljivih virov.

V Evropi so podjetništvo dojemali kot malo gospodarstvo, kot nastajanje in rast novih

podjetij, v ZDA pa bolj kot hitro rastoča podjetja in hitre spremembe v velikih podjetjih. V

Evropi so bila številna velika podjetja zaščitena pred konkurenco, razvojna prizadevanja pa so

bila usmerjena zgolj na mala podjetja.

Manj dinamično podjetništvo v Evropi je delno posledica njene razdrobljenosti na narodna

gospodarstva, ki imajo lastne državne predpise in različne šolske sisteme, manjše mobilnosti

ljudi, znanja, idej, izdelkov in storitev, predvsem pa nepravilnega odnosa do neuspeha.

Evropska unija spodbuja mala in srednja podjetja predvsem s temi ukrepi: zmanjšanje

birokratskih omejitev s poenostavljenim postopkom ustanavljanja podjetij in z enostavnejšim

računovodstvom, večji vpliv podjetij na oblikovanje predpisov o poslovanju, enostavni dostop

do finančnih virov za podjetja, ki odpirajo nova delovna mesta, odpravljanje raznih tržnih

omejitev, spodbujanje raziskav, inovacij ter svetovanje in usposabljanje za podjetnike,

spodbujanje poslovanja na tujih trgih.


1. Naštej prednosti ZDA pred Evropo v pogledu razvoja podjetništva.

2. Naštej šibke točke Evrope v pogledu razvoja podjetništva.



podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "GOSPODARSKA DEJAVNOST (3)" z zaporedno številko 3.

Test, ki se odpre v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih

odgovorov na vsa vprašanja v tem testu. Ko boš imel/a vse pravilne odgovore, sestavi vsa

vprašanja in njihove odgovore v lepe slovenske stavke in jih zapiši v zvezek (oglej si

primer v učni enoti 1).


6

4. POMEN PODJETNIŠTVA ZA GOSPODARSTVO Naše življenje je povezano z mnogimi organizacijami v našem okolju. Od učinkovitosti

delovanja teh organizacij je odvisna kakovost našega življenja. Mnogo teh organizacij so

ustanovili podjetni in domiselni posamezniki. Ustanovili so jih zato, da bi dosegli postavljene

cilje in zadovoljili zaznane potrebe. Poznavanje procesa nastajanja in razvoja organizacij ter

pravil njihovega učinkovitega delovanja prispeva k izboljšanju razmer v družbi.

Podjetništvo ima za družbo blagodejne učinke. Oglejmo si jih nekaj.

1. ustvarja nova delovna mesta

2. razvija nove gospodarske dejavnosti, še posebej v odmaknjenih in zaostalih področjih, ki

so prizadeta zaradi gospodarskih sprememb

3. spodbuja predelavo domačih surovin v končne izdelke za domačo porabo in za izvoz

4. ustvarja večji dohodek in povečanje gospodarske rasti

5. ustvarja zdravo konkurenco in spodbuja razvoj izdelkov višje kakovosti

6. povzroči večja ponudba dobrin in storitev

7. razvija nove trge ali nove segmente trga

8. uvaja najsodobnejše tehnologije za povečanje produktivnosti v proizvodnjah majhnega

obsega

9. spodbuja raziskave in razvoj sodobnih naprav in opreme za domačo porabo

10. zmanjšanje obsega sive ekonomije

11. izboljšuje podjetniškega vzdušja v državi in prepreči izseljevanje sposobnih podjetnih

posameznikov

12. razvija podjetniške lastnosti in drže posameznikov, ki bi lahko postali novi podjetniki in

tako prispevali k razvoju svojega lokalnega okolja




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "KORISTNOST DOBRIN, IZBIRA POSAMEZNIKA PRI

NAKUPU IN IZBIRA DRUŽBE PRI PROIZVAJANJU(4)" z zaporedno številko 4. Test,

ki se odpre v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov

na vsa vprašanja v tem testu. Ko boš imel/a vse pravilne odgovore, sestavi vsa vprašanja

in njihove odgovore v lepe slovenske stavke in jih zapiši v zvezek (oglej si primer v učni

enoti 1).


7

5. POMEN PODJETNIŠTVA ZA PODJETNIKE Podjetništvo ponuja posameznikom nekaj prednosti:

možnost nadzora nad lastno usodo

priložnost narediti nekaj posebnega, drugačnega, povsem svojega

priložnost posameznika, da v celoti izkoristi svoje zmožnosti

priložnost za zaslužek, ki je odvisen od lastnih prizadevanj

priložnost prispevati k družbi in dobiti priznanje za prispevek

priložnost delati tisto, v čemer uživamo

davčne olajšave

V podjetništvu se skriva tudi nekaj tveganj:

negotov dohodek, ki je odvisen neposredno od dogajanja na trgu

možnost izgube vseh vloženih sredstev

dolge ure trdega dela

slabša kakovost življenja, dokler se podjetje ne uveljavi na trgu

popolna odgovornost za celotno delovanje in usodo podjetja




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti " UVOD V PROIZVODNJO (5)" z zaporedno številko 5. Test,




enoti 1).


8

6. TRIJE KLJUČNI ELEMENTI PODJETNIŠTVA Nekatera nova podjetja so zelo uspešna, hitro rastejo, zaposlujejo večje število osebja,

odpirajo nove obrate, prostore in podružnice. Druga se daljši čas komajda spreminjajo ali na

sploh ne. Ostajajo bolj ali manj enaka v pogledu obsega in načina opravljanja svojega posla.

Na usodo podjetja in na njegov uspeh oziroma neuspeh vplivajo trije ključni elementi:

Podjetnik – ustanovitelj oziroma podjetniška skupina. Podjetnik mora biti dorasel vsem

izzivom, ki jih bo njegova odločitev za izvedbo določenega posla predenj postavila. Še

bolje je, če se posla ne loti le "osamljen" posameznik, pač pa skupina ljudi, ki se med

seboj lepo ujemajo in dopolnjujejo v značajskih lastnostih in sposobnostih.

Prepoznana tržna priložnost, ki se ponudi zaradi obstoja potreb dovolj velikega števila

ljudi. Podjetniki si morajo izbrati dejavnost, v kateri je moč najti dovolj kupcev in

zadovoljivo velik trg, ki bo omogočal obstoj in nadaljnji razvoj podjetja.

Zagotavljanje potrebnih sredstev za obstoj in razvoj podjetja. Za podjetništvo je značilno,

da podjetniki sami nimajo dovolj sredstev, zato poskušajo potrebna sredstva pridobiti na

podlagi dobre idej ali zamisli. Morebitne vlagatelje morajo znati podjetniki tudi prepričati

v obetavnost zamisli. Zato morajo znati ideje tudi dobro in prepričljivo predstaviti.

Model MAIR prepoznava štiri ključne elemente podjetništva:

1. M = "motivation" ali motivacija podjetnika ali skupine za vlaganje znanja, energije in

drugih lastnih virov v posel

2. A = "abilities" ali sposobnosti za podjetniško dejavnost

3. I = "idea" ali ideja je poslovna zamisel, ki mora biti takšna, da lahko najde zadovoljiv trg.

Mora biti učinkovit odziv na prepoznano priložnost, kar pomeni, da mora predstavljati

dobro rešitev za prepoznani problem ali potrebo potrošnikov.

4. R = "resources" ali viri. To so vsa sredstva, ki so potrebna za začetek uspešnega posla.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "PROIZVODNI DEJAVNIKI (6)" z zaporedno številko 6.






9

7. KDO ALI KAJ JE PODJETNIK? Pojem "podjetnik" izhaja iz francoske besede "entreprendre", ki pomeni posrednika ali

nekoga, ki se loti neke dejavnosti. Podjetnik je oseba, ki se loti neke dejavnosti z namenom

ustvarjanja dodane vrednosti.

Odnos družbe do podjetnika se je sčasoma spreminjal. Razvoj tega odnosa pa najlepše zrcalijo

opredelitve pojma "podjetnik" skozi čas:

Srednji vek: podjetnik je oseba, odgovorna za velike gradbene projekte; gradovi, utrdbe,

katedrale, samostani, javna poslopja. Danes bi ga imenovali gradbeni nadzornik.

17. stoletje: podjetnik je oseba, ki nosi tveganje dobička ali izgube pri pogodbi z vlado po

fiksni ceni

1725, Richard Cantillon: podjetnik je oseba, ki nosi tveganje in ni ista oseba kot oseba, ki

zagotavlja kapital za podjem

1934, Joseph Schumpeter: podjetnik je inovator, ki razvije dotlej še nepreizkušeno

tehnologijo

1961, podjetnik je energična oseba, ki prevzema zmerna tveganja

1975, Albert Shapero: podjetnik je tisti, ki prevzame pobudo ali iniciativo, organizira

določen socialni ali ekonomski mehanizem ter sprejema tveganje, da propade

1983, Gifford Pinchot: notranji podjetnik je podjetnik znotraj že uveljavljene organizacije

Največji korak v razvoju pojma podjetnika je s poudarjanjem pomena inovacij naredil

Schumpeter. Funkcija podjetnikov je reformiranje ali revolucionarna sprememba načinov

proizvodnje s pomočjo neke inovacije. Inovacija je nova, še nepreizkušena tehnološka

možnost proizvodnje izdelkov na nov način, z novimi viri in z razvojem nove vrste

dejavnosti.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "AKUMULACIJA KAPITALA (7)" z zaporedno številko 7.






10

8. DEJAVNOSTI PODJETNIKA Podjetnikove dejavnosti lahko opišemo takole:

reučuje želje in potrebe ljudi v svojem okolju. Na tej podlagi razmisli, kako bi lahko te želje

in potrebe najbolj učinkovito zadovoljil.

ži spisek možnih poslovnih priložnosti na tisto priložnost, ki obeta po njegovi oceni največ.

To priložnost bo tudi poskušal izkoristiti.

omisli se inovativne ideje in inovativnega opravljanja posla, ki bo omogočil uresničenje te

ideje.

asno in temeljito premisli o priložnosti in ideji.

videntira oziroma pregleda vse možne vire nasvetov in vire pomoči, ki jih lahko uporabi in bi

mu povečali možnosti za uspešno izvajanje posla.

emeljito načrtuje posel. Poskusi predvideti vse mogoče probleme, s katerimi se bo moral

soočiti pri izvajanju posla.

ašteje in razvrsti po pomembnosti vsa tveganja in možne nagrade oziroma zaslužke. Premisli

tudi o svojih prednostih oziroma močnih plateh in nato premisli svoje slabosti.

dentificira in ovrednoti ta tveganja ter možne nagrade. Odloči se, ali bo šel v posel ali ne.

portno prenese morebiten neuspeh in se iz njega uči, kako postati uspešnejši. Uspešen

zaključek načrtovanega posla pa mu da občutek, da je opravil določeno poslanstvo.

rma za podjetnika ni primerna. V svojo idejo lahko verjame, vendar se je ne oklepa za vsako

ceno, še posebej, če raziskava trga pokaže, da z njo ne more uspeti.

selej najde in zaposli najboljše sodelavce. Zna zbrati in organizirati vsa ostala sredstva, ki so

potrebna za posel, ki se ga je namenil izpeljati.

pozarja samega sebe in sodelavce, da zahteva vsak podjetniški projekt daljše obdobje

usmerjenih prizadevanj in trdo delo.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "STROŠKI (8)" z zaporedno številko 8. Test, ki se odpre v

novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa

vprašanja v tem testu. Ko boš imel/a vse pravilne odgovore, sestavi vsa vprašanja in

njihove odgovore v lepe slovenske stavke in jih zapiši v zvezek (oglej si primer v učni

enoti 1).

P O D J E T N I Š T V O


11

9. LASTNOSTI PODJETNIKA (1)

1. Izjemno močna vztrajnost, zavezanost zastavljenim ciljem in odločnost. Te omogočajo

podjetniku premagovanje vseh ovir na poti do doseganja ciljev ali uspešnega zaključka

poslov. Podjetnik se ob težavah ne preda in je voljan trdo delati. Srečuje se z vrsto

pritiskov in negotovosti: kako postaviti podjetje, preživeti začetne težave, kako rasti.

Podjetništvo zahteva veliko časa, zavzetosti, vlaganja sredstev in prilagoditev

življenjskega sloga.

2. Nenehno iskanje priložnosti. V ta namen podjetnik nenehno preučuje panogo, kupce,

konkurenco. Nenehno opazuje razvoj potreb in želja ter razvoj razpoložljivih tehnologij.

Venomer je na preži za novimi idejami in venomer poskuša zaznati probleme, ki tarejo

ljudi.

3. Načrtovanje in predvidevanje. Množica hitrih sprememb, povezanih s tveganji, ki

prinašajo nejasne in negotove situacije. S tem se mora podjetnik sprijazniti in sprejeti kot

del posla. Podjetnik tvega premišljeno in pokuša tveganja čim bolj zmanjšati. Zato mora

podjetnik dobro preučiti posel, določiti jasne in dosegljive cilje, zasnovati strategijo

doseganja ciljev, učinkovito uporabiti razpoložljiva sredstva in skušati predvideti

dogajanje v prihodnosti.

4. Ustvarjalnost, opiranje na lastne moči in sposobnosti ter zmožnost prilagajanja so

najboljši odziv podjetnika na negotovost in spremembe. Podjetnik se mora hitro prilagajati

novim razmeram. Zato mora hitro spreminjati način poslovanja in organizacijo. V ta

namen mora biti sposoben v vsakih novih okoliščinah prepoznati bistvene značilnosti

nove situacije. Nenehno se uči, spreminja, preučuje uspešne kolege in se skuša izboljšati.

5. Motiviranost ali neomajna želja, da bi bil vedno boljši, je nujen pogoj, da podjetnik

vztraja podjetništvu. Zastavlja si jasne cilje, jim to omogoči določiti potrebna sredstva in

usmeriti energijo.

6. Poznavanje tehnologije, trga, potrošnikov, upravljanja in vodenja sodelavcev.

Podjetnik zna voditi sodelavce z vizijo, z zastavljenimi cilji ali z zgledom. Sodelavce zna

navdušiti in jih usmeriti k dolgoročnim rezultatom. Sodelavce zna potegniti za seboj s

svojim zgledom, ravnanjem in znanjem, nikakor pa ne s formalno avtoriteto lastnika.

Uspešni podjetniki se med seboj podpirajo in si pomagajo.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "PODJETJA V SODOBNEM GODSPODARSTVU (9)" z

zaporedno številko 9. Test, ki se odpre v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš

našel/našla pravih odgovorov na vsa vprašanja v tem testu. Ko boš imel/a vse pravilne

odgovore, sestavi vsa vprašanja in njihove odgovore v lepe slovenske stavke in jih zapiši v

zvezek (oglej si primer v učni enoti 1).


12

10. LASTNOSTI PODJETNIKA (2) Lastnosti podjetnika ali deset D-jev:

Dream – sanje: podjetnik ima vizijo svoje lastne prihodnosti in prihodnosti podjetja.

Premorejo tudi nabor sposobnosti, ki jim omogoča tudi uresničenje teh sanj.

Decisiveness – odločnost: podjetnik ne omahuje, temveč odločno sprejema odločitve. Ta

odločnost in hitrost odzivanja sta ključna dejavnika uspeha.

Doer – realizator ali izvajalec: Ko se podjetnik enkrat odloči, kako bo izvedel dejavnost, to

odločitev tudi kar najhitreje uresniči. Pri tem dejansko izvede vrsto opravil kar sam.

Determination – odločenost: podjetnik razvija svoje podjetje vztrajno in z voljo neomajno ne

glede na vse prepreke in težave, saj se je tako odločil. Le redko se preda, pa čeprav se morda

spopada z ovirami, ki se zdijo nerešljive.

Dedication – zavezanost ali privrženost: podjetnik se povsem posveti svojemu poslu. Včasih

zanemari celo prijatelje in družino. Dela neumorno tudi 12 in več ur na dan, sedem dni na

teden, še posebej, kadar skuša zagnati nov posel.

Devotion – predanost: podjetnik je povsem predan poslu, ki ga opravlja. Ljubezen do posla,

proizvoda ali storitve, ki jih ponuja, mu zagotavlja trdnost in vztrajnost ob spopadanju s

preprekami.

Details – podrobnosti: še posebej pri zagonu in začetni rasti podjetja oziroma posla mora biti

podjetnik še posebej pozoren na kritične podrobnosti v pogodbah in v vseh ostalih

pomembnih okoliščinah.

Destiny – usoda: podjetnik želi vedno biti sam svoj gospodar in gospodar svoje usode. Ne

želi, da bi mu krojili usodo drugi.

Dollars – denar: podjetniku je denar le merilo poslovnega uspeha. Sicer pa običajno

podjetniku bogatenje samo po sebi ni glavni cilj. Podjetnik pričakuje, da bo nagrajen, če bo

uspešen.

Distribute – delitev: podjetnik deli lastništvo svojega podjetja s ključnimi delavci, ki so

odločilnega pomena za obstoj in razvoj podjetja.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "KAZALNIKI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA (10)" z






13

11. LASTNOSTI PODJETNIKA (3) Lastnosti podjetnika lahko razdelimo v tri skupine:

1. Tehnična znanja: ustno komuniciranje, poslušanje, opazovanje (pregledovanje) okolja,

tehnično upravljanje poslov, tehnologija, organizacijske sposobnosti, razvijanje povezav

in mreženje, managerski slog, vodenje, sodelovanje v skupinskem delu.

2. Poslovodne sposobnosti: planiranje in določanje ciljev, odločanje, oblikovanje odnosov

med sodelavci, trženje, finance, računovodstvo, poslovodenje ali management, nadzor,

pogajanja, zagon podjetja, upravljanje rasti podjetja.

3. Podjetniške sposobnosti: notranji nadzor ali disciplina, nagnjenost k tveganjem,

inovativnost, naravnanost k spremembam, vztrajnost, vizionarsko vodenje, sposobnost

upravljanja sprememb.

Zaželene lastnosti podjetnikov so še:

energija, zdravje in čustvena stabilnost, ki omogočajo lažje obvladovanje stresa in lažje

prenašanje različnih naporov; pri tem veliko pomaga zdrav način življenja,

prehranjevanja, veliko gibanja in sproščanja

ustvarjalnost in inovativnost, ki ju je mogoče s primernim izobraževanjem, vajami in

usmerjanjem pozornosti tudi razviti in okrepiti

inteligentnost in zmožnost posploševanja (abstrakcije) sta pogoja za pravi občutek in

instinkt, ki sta pogosto pomembnejša od formalne izobrazbe

sposobnost navdihovanja drugih (sodelavcev) je zelo pomembna sposobnost vodje, ki

mora znati navdušiti sodelavce in jih prežeti s svojo vizijo

vrednote podjetnika kot osebnosti (ekološki problemi, socialni problemi)

Za notranje podjetnike, ki delujejo znotraj velikih organizacij, so potrebne še nekatere druge

značilnosti. Te so potrebne za uspešno prilagajanje drugim članom organizacije, za

ustvarjanje zavezništev in lažji dostop do vseh potrebnih virov za načrtovani projekt. Te

potrebne značilnosti so: vizija, zmožnosti dobre priprave in pogajalske zmožnosti,

managerska znanja, vztrajnost in diskretnost v ravnanju, strpnost in uvidevnost do drugih

skupin v podjetju in do njihovih ciljev.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "TRG (11)" z zaporedno številko 11. Test, ki se odpre v novem

oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa vprašanja v tem

testu. Ko boš imel/a vse pravilne odgovore, sestavi vsa vprašanja in njihove odgovore v

lepe slovenske stavke in jih zapiši v zvezek (oglej si primer v učni enoti 1).


14

12. PODJETNIŠKI PROCES Podjetniški proces je zaporedje postopkov, opravil in dejanj, ki pripelje do nastanka novega

podjetja ter ponudbe novih izdelkov in storitev. Podjetniški proces lahko razgradimo v te

korake:

Vse dejavnosti podjetnika potekajo v ciklusu, ki ga ponazorimo takole:




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "KONKURENCA (12)" z zaporedno številko 12. Test, ki se

odpre v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa



enoti 1).

I.

Prepoznavanje

in ovrednotenje

priložnosti

II.

Razvijanje

poslovnega

načrta

III.

Opredelitev

potrebnih

sredstev

IV.

Upravljanje

novo nastalega

podjetja

URESNIČITEV

NAČRTOV Ustvarimo primerno

organizacijo

Vztrajno uresničujemo

začrtane dejavnosti

ISKANJE ZAMISLI Naštejemo čim več

možnih priložnosti

Razmislimo o povsem

novih priložnostih

POSTAVLJANJE

VPRAŠANJ Razmislimo o svojih

ciljih in načrtih

Preučimo svoja znanja

in zmožnosti

IZDELAVA

NAČRTOV Za posamezne zamisli

primerjamo

razpoložljiva in

primerna znanja ter

druge vire

Izdelamo načrt


15

13. POSLOVNA PRILOŽNOST Podjetniški proces se začne s poslovno priložnostjo. Podjetnik mora priložnost prepoznati.

Dobre poslovne priložnosti se le redko pojavijo natanko v trenutku, ko si tako želimo. Dobre

poslovne priložnosti so rezultat sistematičnega iskanja, razmišljanja ali analiziranja potreb.

Poslovne priložnosti ne moremo naročiti.

Posel ni odvisen od zamisli in želja podjetnika, pač pa od trga in potreb kupcev, potrošnikov,

porabnikov.

Poslovna priložnost je tržno privlačna trajnejša priložnost, ki je kljub vsemu običajno vezana

na določen trenutek, ko se pojavi pri večjem številu ljudi določena potreba. Poslovna

priložnost je tako vezana tudi na izdelek ali storitev, ki te prepoznane potrebe zadovoljuje in s

tem predstavlja vrednost za kupca in uporabnika.

Poslovne priložnosti se pojavljajo vedno znova. Vzrok je v nenehnih spremembah v družbi,

tehnologiji, vrednotah, navadah, okusu, modi in seveda tudi potrebah ljudi. Za uspešen posel

je ključnega pomena pravi trenutek, v katerem podjetnik ponudi svoj izdelek ali storitev. Ta

trenutek je lahko zelo kratek, včasih pa lahko traja tudi daljši čas ali pa se ponavlja v novih

okoliščinah in v spremenjeni obliki. Čas, v katerem je možnost uspešne izvedbe posla

največja, imenujemo okno priložnosti.

Okno priložnosti je vezano na stanje na trgu. Okno priložnosti se odpre, ko se trg določenega

izdelka ali storitve ravnokar pričenja širiti in rasti, ponudnikov pa še vedno ni veliko. Okno

priložnosti se zapre, ko je trg postal že zrel, rast zrelega trga se je že začela upočasnjevati,

uveljavljena podjetja ta trg že dobro obvladujejo, novincu pa je sedaj na ta trg že težko

prodreti.

Poslovno priložnost ocenjujemo glede na te kriterije:

Koliko časa traja priložnost?

Kolikšna je resnična oziroma predvidena vrednost priložnosti?

Kakšna so tveganja in kakšne nagrade, ki jih ponuja poslovna priložnost

Koliko je poslovna priložnost izvedljiva glede na naše zmožnosti in razpoložljive vire?

Kakšne so konkurenčne razmere dejavnosti, v katero sodi prepoznana poslovna

priložnost?




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "POVPRAŠEVANJE (13)" z zaporedno številko 13. Test, ki se




enoti 1).


16

14. VIRI POSLOVNIH PRILOŽNOSTI (1) Poslovne priložnosti se skrivajo dobesedno povsod, le prepoznati jih moramo kot poslovne

priložnosti. Priložnosti se namreč porajajo vedno zaradi potreb in želja ljudi. Na morebitne

priložnosti smo zato še posebej pozorni v okoliščinah, v katerih se porajajo želje. Te želje in

potrebe morajo biti dovolj intenzivne, goreče in pomembne, da so za njihovo izpolnitev in

uresničitev ljudje pripravljeni plačati. Priložnosti se skrivajo v sledečih primerih:

1. Neizpolnjene ali nezadovoljene želje. Na ravni izjav ali jezika jih lahko prepoznamo po

besedah:" Joj, ko bi le imel sedaj…". Pozorni moramo biti na izražanje želja ali potreb po

izdelkih ali storitvah, ki preprosto še niso na razpolago na tistih področjih, kjer se ljudem

porajajo potrebe in želje. Te želje so lahko včasih zelo bežne, minljive, saj so tesno vezane

na trenutne okoliščine. Poglejmo si nekaj primerov parov "okoliščine - potreba oziroma

želja": plaža – žeja ali potreba po kremi za sončenje, uvrstitev slovenske nogometne

reprezentance na svetovno prvenstvo – želja po ogledu tekem, bazen – potreba po

plavalnih očalih ali kakšnem drugem kosu plavalne opreme…..

2. Želje po več ali večjem predmetu želja. Mnoge želje so sicer zadovoljene, a ne povsem.

Ljudje si zelo pogosto želijo še več stvari, ki jih sicer že imajo. Taki primeri bi lahko bili

različni koncerti in drugi kulturni ter družabni dogodki.

3. Želje bo boljših izdelkih in storitvah ali višjo kakovostjo le teh. Mnoge potrebe in želje

so lahko sicer že kar dobro zadovoljene, vendar pa izdelek ali storitev, ki ju že imamo in z

njima razpolagamo, vendarle v določenih pogledih zaostajata za našimi željami,

potrebami in pričakovanji. Rešitev je torej ponudba izdelkov in storitev, ki so bolj

prilagojeni željam, potrebam in pričakovanjem kupcev. Ta prilagojena ponudba lahko v

končni obliki pripelje do ponudbe, ki je prilagojena vsakemu kupu posebej. Primeri takih

situacij bi lahko bili želja po bazenu olimpijskih dimenzij, čeprav že imamo enega, ki pa

je manjši, želja po kolesu z več prestavami, kot jih ima ta, ki ga že premoremo, boljši

izbor glasbe na šolskem plesu od obstoječega, želja po posedovanju lepšega psa z

rodovnikom, medtem, ko ga ta, ki ga imamo sedaj, nima…




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA (14)" z zaporedno

številko 14. Test, ki se odpre v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla

pravih odgovorov na vsa vprašanja v tem testu. Ko boš imel/a vse pravilne odgovore,

sestavi vsa vprašanja in njihove odgovore v lepe slovenske stavke in jih zapiši v zvezek

(oglej si primer v učni enoti 1).


17

15. VIRI POSLOVNIH PRILOŽNOSTI (2)

Nadaljujmo s pregledom možnih virov poslovnih priložnosti:

1. Priložnosti, ki so povezane s spremembami. Spremembe vselej odpirajo nove možnosti.

Uporaba sintetičnih tkanin je omogočila nepremočljiva, toda lahka oblačila. Uporaba

aluminijastih legur je omogočila izdelavo lažjih dvokoles. Spremembe pa lahko tudi

ogrozijo posel. Oglejmo si nekaj primerov:

prepoved uporabe nekaterih pesticidov in herbicidov v kmetijstvu zaradi ekoloških

razlogov je prisilila pridelovalce v nove načine pridelave

nove avtoceste lahko speljejo glavnino prometa mimo obstoječih gostinskih ali drugih

turističnih zmogljivosti, kar jih sili v selitev ali prilagoditev turistične ponudbe.

uporaba novih avtomatov za pijače lahko zmanjša prodajo v klasičnih gostinskih

lokalih

vpeljava novih izdelkov (rolerji) lahko zmanjša potrošnjo druge podobne dobrine

(rolke - substitut).

množična uporaba prenosnih telefonov je pripeljala do opustitve uporabe telefonskih

govorilnic

pretirani obseg ribolova je pripeljal do zmanjšanja zalog rib, zaradi česar so se morali

mnogi ribiči preusmeriti v druge dejavnosti

2. Motnje v okolju. Mnoge ljudi ali pa kar večino motijo nekatere stvari, pojavi in dogajanja

v njihovem okolju. Vse take motnje so vir poslovnih priložnosti, saj so ljudje običajno

pripravljeni plačati za njihovo odpravljanje.

3. Obstoječi problemi, ki pestijo in tarejo ljudi. To so resnično prave priložnosti za nove

posle. Problemi so v bistvu prav tako motnje, le da jih prizadeti doživljajo še bolj živo in

intenzivno in so zato za njihovo rešitev že toliko bolj zainteresirani. Problem je nekaj, kar

nam je napoti in nas onemogoča ali ovira pri zasledovanju naših ciljev, rasti, napredovanju

in nadaljevanju našega dela. Primeri problemov bi lahko bili: pogoste prekinitve dobave

električne energije, ki jo potrebujemo za izvajanje naše dejavnosti, okvare računalnikov in

programske opreme, ki jo potrebujemo za opravljanje naše dejavnosti, velika bolniška

odsotnost z dela, rjavenje avtomobilov zaradi uporabe soli na cestah v zimskih mesecih,

vse pogostejši vlomi v stanovanja in tatvine avtomobilov.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "PONUDBA (15)" z zaporedno številko 15. Test, ki se odpre v




enoti 1).


18

16. VIRI POSLOVNIH IDEJ (1) Poslovna priložnost je torej v osnovi problem, težava, tegoba, potreba ali želja, ki tare

uporabnika. Poslovna ideja pa je rešitev vseh teh težav in zadreg.

Poslovna ideja je odgovor podjetnika na poslovno priložnost, ki jo je zaznal . Poslovna ideja

je rešitev problema, ki tare potrošnika. Je tudi način zadovoljitve potreb in želja stranke. Če

želimo zaznano priložnost razviti v uspešen posel, moramo ponuditi nekaj posebnega,

drugačnega, edinstvenega. Nekako moramo izstopati od ostalih ponudnikov. Prav ta

drugačnost je lahko naša konkurenčna prednost.

Našo začetno poslovno idejo moramo torej razviti – potreben je razvoj poslovne ideje. Razvoj

poslovne ideje vključuje temeljit premislek, stalno dopolnjevanje in preizkušanje ideje.

Naštejmo nekaj načinov nastanka poslovnih idej:

1. Idejo predlaga podjetniku nekdo drug. Pogostokrat se porodi poslovna ideja ljudem, ki

nimajo sredstev, da bi jo uresničili. Gre za tehnično usmerjene izumitelje z dobrimi

tehničnimi zamislimi, vendar brez komercialnih in finančnih izkušenj

2. Ideje iz predhodne podjetnikove zaposlitve. Zelo veliko idej za posle se navezuje na

poprejšnjo zaposlitev podjetnika, še posebej pri poslih, ki vključujejo zahtevne

tehnologije. V prejšnjem podjetju se je podjetnik strokovno razvil in izpopolnil, spoznal je

trg, kupce, konkurente in dobavitelje. Ker jih že pozna iz prejšnjih poslov, lažje vzpostavi

potrebno zaupanje in znanstva ki os bistvena za potek posla.

3. Odkup pravice za ponudbo izdelkov ali storitev. Podjetnik lahko pridobi pravice za

ponudbo izdelkov ali storitev, ki so jih razvili drugi. Primeri so prodajni zastopniki

svetovnih avtomobilskih proizvajalcev, podjetja, ki polnijo osvežilne pijače svetovnih

proizvajalcev, franšize na področju ponudbe "hitre" prehrane.

4. Sodelovanje podjetnika in izumitelja. Podjetnik s poslovnimi izkušnjami se poveže z

izumiteljem, katerega izum je že tržno preverjen, prototip je preverjen in tudi zadovoljuje

potrebe potencialnih kupcev. Podjetnik in izumitelj se lahko s svojimi sredstvi izvrstno

dopolnjujeta. Izumitelj skrbi za tehnični razvoj, podjetnik pa za prodajo in tržno

promocijo izdelkov.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "TRŽNO RAVNOVESJE V PANOGI (16)" z zaporedno






19

17. VIRI POSLOVNIH IDEJ (2) 5. Vir poslovnih idej je lahko tudi hobi ali konjiček. Številni posamezniki so razvili svoj

posel iz svojih konjičkov. Namen konjička res ni dobiček, toda sčasoma lahko konjiček

tudi preide v donosen posel. To se seveda zgodi, ko dejavnost posameznika pri konjičku

zadovoljuje potrebe in želje ostalih do te mere, da so pripravljeni za njegov izdelek ali

storitev tudi plačati. V času, ko je bila dejavnost še konjiček, lahko bodoči podjetnik

nabere dovolj izkušenj in tehničnega znanja in se spozna z možnimi strankami. Področja,

na katerih hobiji še posebej pogosto prerastejo v uspešen posel, so: rekreacija in športna

oprema, kulturna dejavnost, izdelava daril, pridelava zdrave hrane, gojenje rož, izdelava

modnih artiklov.

6. Samozaposlovanje. Samozaposlitev je telo pogosta v raznih svobodnih poklicih, pri

katerih je pomembno odlično strokovno znanje in mreža osebnih znanstev. Taki poklici so

svobodni novinarji, fotografi, odvetniki, poslovni svetovalci, arhitekti in drugi. Ko se

uveljavijo, razvijejo svojo dejavnost v pravo podjetje, zaposlijo več sodelavcev in se

lotevajo večjih projektov.

7. Tradicionalni družabni dogodki. Številni posli se navezujejo na tradicionalne družabne

dogodke: poroke, proslave rojstnih dni, obletnice nastanka podjetij, večje družabne,

politične in športne prireditve, na katerih se zbere in druži večja skupina ljudi.

8. Slučajne ideje. Ideje se lahko porodijo posameznikom, ki razmišljajo o poslih, povsem

mimogrede, ko opazujejo dogajanje okrog sebe, zlasti pa tedaj, ko se spopadejo s

problemom, ki tare tudi druge ljudi.

9. Sistematično iskanje poslovnih idej. Možno je tudi zavestno in sistematično iskanje

poslovnih idej. Pripomočki pri takem načinu iskanja idej so telefonski imeniki,

podjetniška literatura, specializirani sejmi. Poleg tega se lahko načrtno in usmerjeno

pogovarjamo s prijatelji in poslovnimi znanci, spremljamo strokovno literaturo,

preučujemo, kje se podjetja ali gospodinjstva srečujejo s težavami, sprašujemo

potencialne kupce, spremljamo razstave, poslovna srečanja, sejme, predstavitve inovacij,

prebiramo tržne raziskave in podobno. Podjetniško usposabljanje vključuje različne

tehnike iskanja poslovnih idej. Podjetnik mora po svetu hoditi odprtih oči in biti venomer

na preži za novimi idejami.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "DOLGOROČNO TRŽNO RAVNOVESJE (17)" z zaporedno






20

18. SISTEMATIČNO ISKANJE POSLOVNIH IDEJ (1) 1. Posnemanje uspešnih podjetnikov in prilagajanje znane ter že preizkušene ideje. Številni

podjetniki prinesejo dobre ideje iz vzorov v tujini. Moramo pa preveriti, ali so poslovne

zamisli, ki jih želimo premesti, zaščitene, da ne bi kršili pravic inovatorja, ki je razvil izvirno

misel.

2. Izboljšanje obstoječe ponudbe ali pa izdelka oziroma storitve. Če natančno pregledamo

obstoječo ponudbo izdelkov in storitev ter temeljito analiziramo njihove šibke točke v smislu

učinkovitosti zadovoljevanja potreb, lahko najdemo take izdelke in storitve, ki bi lahko veliko

bolje zadovoljevali uporabnike ali pa bi se ponašali z večjo kakovostjo. Odločimo se torej za

ponudbo izdelkov ali storitev, ki sicer že obstajajo, toda našo priložnost vidimo v večji

kakovosti in večji zmožnosti zadovoljevanja potreb.

3. Reševanje problemov, ki pestijo ljudi. Kupci v osnovi niti ne želijo samih proizvodov. V

resnici želijo le rešitev problemov, ki jih tarejo. Potrošnike zanima vedno celovita rešitev

njihovih problemov. Proizvodi so le del celovite rešitve in cena izdelkov je le del stroškov

celovite rešitve.

4. Razvijanje obstoječih zmožnosti in sposobnosti v posel.

Ta oblika razvijanja posla je zelo podobna oblikovanju poslovne ideje na osnovi konjička.

Bodoči podjetnik lahko razmisli ali bi kako svojo zmožnost ali sposobnost, po kateri še

posebej izstopa in se odlikuje, lahko razvil v posel. Gre torej za prehod z dela za lastne

potrebe na proizvodnjo za trg. Ko prične posameznik delati za trg postanejo pomembni

nekateri vidiki, na katere mu prej res ni bilo potrebno biti pozoren: kakovost izdelkov, stroški

proizvodnje, boljša proizvodna sredstva, organizacija dejavnosti v večjem obsegu,

oglaševanje in razvoj distribucije izdelkov.

5. Ideje s počitnic. Veliko idej lahko srečamo na počitnicah, še posebej v tujih krajih in v

okoljih, ki se bistveno razlikujejo od domačega kraja. Tam smo bolj pozorni na drugačne

proizvode in storitve, ki jih doma morda še ni ali pa so v drugačni obliki.

6. Kombinacija dveh ali več idej. Dobri proizvodi so lahko domiselne kombinacije dveh ali

več izdelkov ali storitev, ki sami po sebi niso nič posebnega.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "NEPOPOLNA KONKURENCA (18)" z zaporedno številko

18. Test, ki se odpre v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih





21

19. SISTEMATIČNO ISKANJE POSLOVNIH IDEJ (2) 7. Reakcija na vrzeli v trgu. Vrzeli na trgu so potrebe potrošnikov, ki niso zadovoljene. Večji

ponudniki razmišljajo predvsem o velikih skupinah potrošnikov ali o "povprečnem kupcu".

Obstajajo pa tudi skupine ljudi, ki imajo drugačne potrebe kot večina prebivalstva. Te skupine

velikih ponudnikov ne zanimajo, zato ostajajo vsaj tiste neobičajne in ne tako pogoste potrebe

nezadovoljene.

8. Nove domiselne rešitve za znane dobrine in že rešene probleme. Za vrsto potreb imamo že

rešitve, na katere smo se navadili in jih jemljemo kot samoumevne. Razvoj tehnologije pa

zelo pogosto omogoča povsem nove rešitve za take že rešene probleme. Te nove rešitve so

lahko bistveno boljše in učinkovitejše, vendar se jih nihče ne domisli, ker je problem že rešen.

Bistvo je v tem, da je na nov način taisti problem lahko še veliko bolje rešen.

9. Pogovor z ljudmi. Mnogo idej se porodi ob pogovorih z ljudmi, predvsem s strokovnjaki

ali tistimi, ki imajo veliko poslovnih izkušenj. Ljudje imajo številne domislice o tem, kakšne

izdelke bi imeli radi. Zelo smiselno je, če ljudi pri izražanju njihovih želja, pripomb in idej

pozorno poslušamo.

10. Viri poslovnih informacij. Viri poslovnih informacij lahko skrivajo vrsto poslovnih idej.

V njih lahko najdemo sezname delujočih podjetij, lahko izvemo, v katerih dejavnostih se

obeta večji dobiček ali večja verjetnost uspešnega poslovanja ali pa, po katerih izdelkih ali

storitvah je največ povpraševanja. Viri poslovnih informacij so lahko seznami in poslovni

imeniki podjetij (PIRS), enciklopedije, zemljevidi, turistične karte, rumene strani v

telefonskem imeniku, biografije uspešnih podjetnikov in raziskovalcev, kjer lahko najdemo

opise nastankov zamisli in idej, poslovni časopisi in revije…

11. Opazovanje poslovnih priložnosti. V vsaki situaciji razmišljaj, kako bi jo lahko uporabil

za oblikovanje dobre ideje za posel. Na potovanjih opazuj, kaj vse ponujajo, kaj ti je najbolj

všeč, pri branju časopisov pa bodi pozoren na reklame in male oglase.

12. Opazovanje okolja z vidika poslovnih potreb. Na vsakdanjih poteh opazuj okoli sebe in

ocenjuj vse, kar vidiš, z vidika vzdrževanja in potrebnih popravil. Vedno premisli, če bi bilo

mogoče v zvezi z opaženimi problemi zgraditi posel.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "EKONOMSKE IN DRUŽBENE POSLEDICE

DELOVANJA TRGA (19)" z zaporedno številko 19. Test, ki se odpre v novem oknu,

rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa vprašanja v tem testu.

Ko boš imel/a vse pravilne odgovore, sestavi vsa vprašanja in njihove odgovore v lepe

slovenske stavke in jih zapiši v zvezek (oglej si primer v učni enoti 1).


22

20. SISTEMATIČNO ISKANJE POSLOVNIH IDEJ (3) 13. Spraševanje in poslušanje. Za podjetnika, ki želi razmišljati o novih priložnostih, je zelo

pomembno, da se nauči spraševati in poslušati. V otroštvu večina ljudi sprašuje veliko več,

kot pa kasneje v odraslosti. Odrasli jemljemo stvari večinoma kot dane in samoumevne

oziroma jih razumemo v luči naših izkušenj. Prav taka drža samoumevnosti pa je velika

zavora pri razvijanju idej. Nova ideja je največkrat samo nov pogled na že poznano stvar.

14. Obiskovanje poslovnih razstav in sejmov. Primer je mednarodni obrtni sejem v Celju.

Na takih dogodkih se nakopiči na enem mestu ogromno dobrih podjetniških idej. Do idej se

lahko dokopljemo, če razmišljamo pri opazovanju predstavljenih izdelkov na določene

načine: ali lahko izdelujemo sestavne dele za te izdelke, kako lahko razstavljene izdelke

izboljšamo, kako bi lahko podprli prodajo izdelkov…

15. Vživljanje v vlogo konkurenta. Poskusi se vživeti v kožo konkurenta, ki opazuje tvoj

izdelek in storitev in razmišlja, kako bi lahko s svojimi izdelki in storitvami posekal tvoje

podjetje. Na ta način lahko najdeš vrsto idej, ki lahko izboljšajo tvoje poslovanje in pomagajo

pri utrditvi konkurenčnega položaja tvojega podjetja na trgu. Na tak način lahko tudi

predvidiš naslednje korake konkurence na trgu.

16. Razmisleki o inovativni uporabi razpoložljivih sredstev. Novih načinov uporabe že

obstoječih dobrin se domislimo na sledeče načine: kombiniramo različne dobrine med seboj;

dobrine uporabimo za nudenje storitev; spreminjamo barvo, obliko, velikost in druge

lastnosti; dobrine recikliramo ali ponovno uporabimo; uporabimo le del izdelka ali njegove

sestavne dele; dobrine ponudimo v drugačni embalaži; dobrine uporabimo za druge skupine

ljudi, dobrino uporabimo kot substitut za drugo dobrino.

17. Pripombe kupcev in potencialnih kupcev. Te so vedno pomembne vir za izboljšanje

izdelkov ali celovite ponudbe. Pozorni smo na sledeče pripombe: želja po nečem, kar a trgu še

ne obstaja; izdelek ne ustreza modnim smernicam in trendom; izdelek ni dovolj kakovosten;

izdelek je predrag; izdelek je neroden za uporabo; izdelki obstajajo, toda kupci ne vedo za

njih in jih ne znajo najti.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "UVOD V RAZDELITEV (20)" z zaporedno številko 20. Test,




enoti 1).


23

21. RAZVOJ OD IDEJE DO POSLA

Ko najdemo poslovno idejo, je priporočljivo to idejo najprej razviti in nato še preveriti.

Obetavnost in ustreznost poslovne ideje preverimo z več vidikov:

Stvarnost ideje: Ali gre res za priložnost? Je naš zamišljeni izdelek ali storitev res nekaj, kar

potrošniki potrebujejo ali si želijo? Ali naš izdelek in storitev rešujeta probleme ljudi?

Konkurenca: Ali so priložnost opazili tudi drugi? Koliko je takih, ki so opazili to priložnost,

ki jo želimo izkoristiti? Kdo so? Kakšne so njihove zmogljivosti in sposobnosti?

Trajnost ideje: Koliko časa bo priložnost trajala? Ali gre za kratkotrajno okno priložnosti ali

za kakšno priložnost bolj trajnega značaja?

Posebne informacije: Ali je priložnost jasno prepoznavna? Ali je mogoče določi tudi

podrobnosti priložnosti?

Trg: Ali imamo natančne in zadostne informacije o priložnosti? Kakšno je resnično

zanimanje, kakšne so potrebe in želje po zamišljenem izdelku ali storitvi?

Izkušnje: Kakšne izkušnje so potrebne za zamišljeni posel? Kakšne izkušnje že imamo? Ali

poznamo vse zahteve na področju, kjer smo zaznali priložnost? Ali se lahko vsega potrebnega

naučimo ali kako drugače pridobimo?

Izdelek: Ali lahko resnično razvijemo ustrezen izdelek ali storitev, ki bosta učinkovito

zadovoljila zaznano potrebo ali željo?

Primerjava: Kako dobra je zaznana priložnost v primerjavi z drugimi, o katerih smo tudi

razmišljali? Ali je vredno poskusiti z njo?

Tveganja: Kateri so najbolj verjetni problemi, s katerimi se bomo morali spopasti, če se

odločimo za uresničevanje izbrane poslovne ideje.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "MEZDA (21)" z zaporedno številko 21. Test, ki se odpre v




enoti 1).

I.

Nastanek idej

II

Razvoj idej

III.

Preizkus idej

IV.

Razvoj posla


24

22. POSLOVNI NAČRT Za izbrano poslovno priložnost in pripadajočo poslovno idejo mora podjetnik narediti

poslovni načrt, v katerem podrobno preuči način, kako iz poslovne priložnosti razviti uspešen

posel.

Razlogi za pripravo poslovnega načrta so:

1. Temeljita proučitev poslovne ideje oziroma načrtovanega posla.

2. Pridobivanje posojil od poslovnih bank.

3. Pridobivanje sredstev od različnih skladov in drugih investitorjev.

4. Razvoj strateške povezave z drugimi podjetji.

5. Pridobitev večjega naročila od drugega podjetja, ki hoče preveriti, ali bo dobilo dobrega in

zanesljivega dobavitelja.

6. Pridobiti in navdušiti pomembne sodelavce.

7. Združitev z drugimi podjetji ali priključitev podjetja.

8. Motiviranje in usmerjanje podjetniške skupine.

Izdelava poslovnega načrta omogoča razvoj in določitev jasnih ciljev. Jasni cilji so pogoj za

odločno in usmerjeno delovanje. Jasni cilji tudi omogočajo jasno določitev vseh potrebnih

virov za izvedbo posla. Jasni cilji omogočajo tudi natančno določitev vseh potrebnih korakov

za izvedbo posla. Izdelava poslovnega načrta omogoča tudi oblikovanje nabora argumentov,

ki lahko pomagajo podjetniku pri pridobivanju partnerjev, ki jih potrebuje za bolj zanesljivo

in učinkovito izvedbo posla. Podjetnik mora znati svoje ideje tudi predstaviti tako partnerjem

kot tudi drugim vpletenimi in zainteresiranim. Podjetnik mora zato razviti tudi spretnosti

poslovnega komuniciranja, obvladati veščino predstavljanja idej ter utemeljevanja in

zagovarjanja teh idej.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "SINDIKATI (22)" z zaporedno številko 22. Test, ki se odpre

v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa



enoti 1).


25

23. RAZVOJ POSLA V PODJETJE Dejavnost podjetnika lahko razdelimo v te korake:

1. Razmislek o tem, kaj si podjetnik želi doseči. Ali je pripravljen sprejeti vse zahteve ki jih

predenj postavlja življenje podjetnika. To življenje je bistveno drugačno od življenja v

velikem podjetju ali državni ustanovi.

2. Vsako podjetje temelji na kakem uspešnem proizvodu ali storitvi, ki sta zanimiva za

dovolj veliko število kupcev. Podjetnik mora zato najti pravo priložnost ali pa prevzeti

kak obstoječi posel in ga nadaljevati ter razvijati.

3. Za izbrano priložnost mora podjetnik izdelati poslovni načrt, v katerem temeljito premisli

in določi način, kako iz poslovne priložnosti razviti uspešen posel.

4. Zaključno podjetniško dejanje pa je uresničitev načrtov. Podjetniki so posamezniki, ki

ustvarijo organizacijo, da bi z njeno pomočjo uresničili načrtovane dejavnosti. Te

dejavnosti pa naj bi omogočile podjetniku doseganje zastavljenih ciljev.

Organiziranje načrtovanega posla v podjetje lahko zapišemo v teh korakih:

1. Izbira imena ali firme podjetja.

2. Izbira pravno-organizacijske oblike organizacije – vrsta gospodarske družbe ali

samostojni podjetnik. Pravno organizacijske oblike so določene v Zakonu o gospodarskih

družbah – ZGD.

3. Ustanovitev in registracija podjetja.

4. Pridobitev potrebnih finančnih sredstev.

5. Iskanje prave lokacije.

6. Organiziranje, nabava in namestitev proizvodnih sredstev: prostori, oprema, surovine,

posamezni deli, energija.

7. Izbira in zaposlitev osebja.

8. Organiziranje razpošiljanja in prodaje izdelkov ali storitev.

9. Razvoj računovodstva, izpolnjevanje davčnih obveznosti, kontrolni mehanizmi.

10. Raziskava, razvoj in izpopolnjevanje izdelkov in storitev.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "DOBIČEK (23)" z zaporedno številko 23. Test, ki se odpre v




enoti 1).


26

24. PRAVNE OBLIKE ORGANIZIRANJA POSLOV Podjetnik lahko izbira med nekaj pravnimi oblikami za registriranje svojih poslov. Dovoljene

pravne oblike so opisane v zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), v zakonu o obrti in v

nekaterih pravilih o vodenju računov. Ko podjetnik izbere določeno pravno organizacijsko

obliko, veljajo zanj nekatera pravila poslovanja, ki se jih mora držati. Zakon o gospodarskih

družbah (ZGD) razlikuje med dvema velikima skupinama poslovnih subjektov: fizične osebe

in gospodarske družbe.

Fizične osebe lahko izberejo samo eno pravno organizacijsko obliko, ki se imenuje samostojni

podjetnik ali s.p.

Gospodarske družbe pa deli ZGD naprej v osebne družbe in v kapitalske družbe.

Osebne družbe so družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.), komanditna družba (k.d.) in

tiha družba.

Kapitalske družbe so družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba (d.d.) in komanditna

delniška družba (k.d.d.).

V Sloveniji sta najbolj pogosti obliki samostojni podjetnik posameznik (s.p.) in družba z

omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Pravna oblika organizacije zadeva predvsem vprašanja lastnine, računovodstva in davkov.

Podjetnik mora pri odločitvi glede zanj najbolj primerne oblike upoštevati vprašanja

obdavčenja, svojo odgovornost za poslovanje, zahteve po velikosti ustanovnega kapitala,

obliko nadzora, managerske sposobnosti, cilje podjetja, načrte o nasledstvu in stroške

ustanovitve.

Gospodarske družbe in fizične osebe poslujejo pretežno na trgu. Pri zavodih in organizacijah

gre največkrat za netržno dejavnost, ki največkrat tudi ni profitno usmerjena.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti " OBRESTI (24)" z zaporedno številko 24. Test, ki se odpre v




enoti 1).


27

25. IME IN FIRMA PODJETJA Za majhna podjetja, ki nimajo zelo veliko sredstev za oglaševanje in drugačne načine

uveljavljanja v javnosti, je ime podjetja izredno pomembno. Vtisniti se mora v spomin ljudi.

Tako se povečajo možnosti, da bodo ti ljudje postali stranke oziroma uporabniki izdelkov ali

storitev tega podjetja, ko jih bodo potrebovali.

Lastnosti dobro izbranega imena podjetja so sledeče:

Ime mora biti kratko in jedrnato.

Ime mora pritegniti pozornost mimoidočih in kupcev.

Ime mora biti zelo lahko za pomnenje. Tako se ga ljudje hitreje spomnijo, ko potrebujejo

izdelek ali storitev tega podjetja. Tudi lažje ga priporočijo prijateljem.

Ime naj očitno nakazuje povezanost z dejavnostjo podjetja. Tudi to omogoča kupcu lažje

delo pri pomnenju imena, saj ga lahko poveže z izdelkom ali storitvijo, ki ju potrebuje.

Ime ne sme biti enako imenu kakšnega gospodarskega osebka, ki je že registriran.

Ime naj bo dovolj različno od imen konkurentov. Tako ga kupci ne bodo zamenjevali z

ostalimi.

Firma je ime, s katerim družba posluje. ZGD določa, da mora biti v firmi še oznaka dejavnosti

podjetja. ZGD dovoljuje tudi druge sestavine firme. Sicer pa mora ime podjetja vsebovati še

sedež podjetja. To je naslov podjetja. Ime firme mora vsebovati tudi kratko oznako

organizacijske oblike gospodarske družbe (d.o.o., s.p., d.n.o., d.d. in tako naprej).

Ime podjetja mora vsebovati te podatke:

Ime (izmišljeno ali zamišljeno v skladu s cilji in željami članov gospodarske družbe.

Oznaka pravno organizacijske oblike.

Naslov sedeža podjetja.

Navedba dejavnosti podjetja.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "RENTE (25)" z zaporedno številko 25. Test, ki se odpre v




enoti 1).


28

26. SAMOSTOJNI PODJETNIK Samostojni podjetnik je najbolj splošna oblika posla. To pravno organizacijsko obliko posla je

tudi najlažje ustanoviti in registrirati. Samostojni podjetnik je lastnik posla, ki lahko zaposluje

tudi večje število ljudi. Ta oblika je zanimiva, ker ne zahteva večjega kapitala za registriranje

enote. Podjetnik nastopa s svojim imenom. To je koristno, če ga kupci poznajo po kakovosti

izdelkov in storitev, ki jih nudi.

S.p. pomeni popolno odgovornost podjetnika za finančne rezultate. Podjetnik odgovarja za

obveznosti, ki so nastale zaradi njegovega poslovanja. Odgovarja z vsem svojim

premoženjem (hišo, avtomobilom, jahto helikopterjem in rančem v Kaliforniji). Obveznosti

samostojnega podjetnika nastajajo v razmerjih z upniki. Upniki samostojnega podjetnika so

banka, dobavitelji in država. Banka terja od podjetnika vrnitev posojil, dobavitelji terjajo

plačilo dobavljenih sredstev, ki so potrebna za proizvodnjo, država pa plačilo davkov in

prispevkov.

Prednosti s.p. so: najenostavnejši način registriranja poslovne dejavnosti; obseg poslov je

manjši in ne zahteva veliko kapitala; hitrejše sprejemanje odločitev in večja prilagodljivost;

večja sposobnost posvečanja potrebam lokalnih kupcev; dobička ni potrebno deliti z drugimi;

posel je v primeru potrebe mogoče zelo enostavno prekiniti; vodenje računovodstva je

najmanj zahtevno in predložitev letnih računov je najbolj enostavna.

Slabosti s.p. so: neomejena odgovornost za posle lahko ogrozi osebno premoženje; finančne

vire je težje pridobiti, ker poslovni rezultati v letnih obračunih niso vidni; zaradi manjšega

obsega poslov je težje pridobiti popuste pri nabavi surovin in sredstev; obseg znanj in

možnosti sta omejena, saj sta vezana na eno samo osebo, to je podjetnik, zdravstveni problemi

podjetnika lahko ogrozijo poslovanje.

Samostojni podjetnik mora biti v ustanovljenem podjetju tudi zaposlen. Samostojnega

podjetništva ne more začeti, če je zaposlen v drugem podjetju.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "UVOD V POTROŠNJO (26)" z zaporedno številko 26. Test,




enoti 1).


29

27. DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO - D.O.O. V Sloveniji je družba z omejeno odgovornostjo najbolj pogosta oblika kapitalske gospodarske

družbe. Ustanovi jo eden ali več podjetnikov. To so ustanovitelji. Te gospodarske družbe

odgovarjajo za svoje obveznosti le v obsegu svojega premoženja, torej premoženja podjetja in

ne zasebnega premoženja ustanoviteljev. Odgovornost družbenikov je torej omejena na

premoženje podjetja.

Denimo, da vloži ustanovitelj Janez v novo nastalo družbo Podjem d.o.o. 10.000 €. Ta znesek

je tudi znesek, ki ga Janez v zvezi s tem podjetjem tudi tvega. Če Podjem d.o.o. bankrotira,

bodo terjatve upnikov poplačane samo s premoženjem družbe. Če tega premoženja ni dovolj,

upniki ne morejo terjati, da jim Janez povrne preostale obveznosti iz svojega lastnega

zasebnega premoženja.

Družbenik odgovarja za obveznosti d.o.o. le v primeru, da gre za na sodišču dokazano

špekulativno delovanje. Prav zaradi omejene odgovornosti bodo banke in drugi investitorji

zahtevali od d.o.o., ki želi od njih posojilo, da družbeniki jamčijo za to posojilo. Če je

potrebno, celo s svojim premoženjem. Prav zaradi te omejitve odgovornosti je država v

Zakonu o gospodarskih družbah določila najmanjši obvezni znesek začetnega kapitala, ki je

potreben za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo.

Pri d.o.o. je vrsta konkretnih podrobnosti pri poslovanju in odločanju določena v pogodbi o

ustanovitvi družbe ali pa s pravili ali statutom družbe.

Odgovornosti družbenikov v d.o.o. so sledeče. Banke terjajo vračilo posojil, Dobavitelji

terjajo plačilo dobavljenih sredstev. Država pa terja plačilo davkov in prispevkov. Upniki

družbe z omejeno odgovornostjo so torej banke (ali drugi investitorji), dobavitelji in država.

Drugi vir kapitala družbe z omejeno odgovornostjo so vložki družbenikov.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "JAVNA PORABA (27)" z zaporedno številko 27. Test, ki se




enoti 1).


30

28. DELNIŠKA DRUŽBA - D.D. Delniško družbo lahko ustanovi večje število lastnikov. Ti lastniki delniške družbe se

imenujejo delničarji. Vsak delničar vloži v d.d. določen znesek v denarju ali v obliki sredstev

(prostori, oprema). Vloženi znesek je lahko različen, le večkratnik nominalne vrednosti ene

delnice mora biti.

D.d. ni običajna začetna oblika gospodarske družbe. Na začetku se podjetniki odločajo za

druge pravno organizacijske oblike, za d.o.o, s.p. ali d.n.o. (družba z neomejeno

odgovornostjo). Šele kasneje se te druge oblike gospodarske družbe preoblikujejo v delniško

družbo. Običajno to storijo v fazi hitre rasti podjetja.

Faza hitre rasti je čas naraščanja prodaje storitev in izdelkov. V takih razmerah se podjetnik

odloči za povečanje obsega dejavnosti, saj si na podlagi prodajnih uspehov obeta, da bi lahko

prodal še več. Za povečanje obsega dejavnosti pa potrebuje družba dodatni kapital in

strokovno znanje menedžerjev.

Dodatni kapital pridobi d.d. najlažje tako, da izda nove delnice. Delnice kupijo lahko notranji

lastniki. To so člani gospodarske družbe. Delnice lahko kupijo tudi zunanji lastniki delnic.

Notranji lastniki delnic so lahko zaposleni ali pa menedžerji. Zunanji lastniki delnic so lahko

posamezniki, ki ji rečemo tudi fizične osebe ter institucionalni delničarji ali pravne osebe. V

to skupino lahko uvrstimo druga podjetja, banke in zavarovalnice, pokojninski skladi, država

in podobno.

Strokovno zanje menedžerjev je potrebno zato, ker postane organizacija s povečanjem obsega

poslovanja bolj zapletena in zahtevan za upravljanje. Določanje najbolj učinkovitih načinov

kombiniranja in uporabe razpoložljivih virov organizacije postane tako bolj zahtevno.

Pri d.d. se torej povezava med lastništvom, zaposlenostjo v podjetju ter odločanjem o tekočih

poslovnih zadevah razrahlja in zabriše. Za upravljanje skrbi uprava, za nadzor dela uprave pa

skrbi nadzorni svet. Ker imamo opravka z dvema telesoma, imenujemo ta način dvotirni način

upravljanja. Obstoja še enotirni način, v katerem sta obe telesi združeni v eno. To združeno

telo se imenuje upravni odbor.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "RAZVOJ DENARJA IN NJEGOVA VLOGA (28)" z






31

29. DRUŽABNIŠTVO Pravno organizacijska oblika s.p. (samostojni podjetnik) postavlja pred podjetnika nekatere

omejitve pri poslovanju. Tem omejitvam se lahko podjetnik izogne z oblikovanjem

družabniških podjetij. Tak primer je oblikovanje družbe z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.).

Družabništvo je poslovno združenje dveh ali več solastnikov v istem podjetju. Takšna

podjetja so pogosta v trgovini in v strokovnih dejavnostih (zdravniki, odvetniki, poslovni

svetovalci). Družabniki sklenejo pogodbo ali dogovor, s katerim urejajo medsebojna razmerja.

V družabniški pogodbi je določeno sledeče:

Kdo bo zagotovil kapital za poslovanje.

Kako bodo družabniki delili dobiček in izgube.

Kakšne bodo odgovornosti družabnikov pri poslovanju.

Kakšen bo način izplačila dobička (mesečno, polletno).

Kakšen bo postopek vključevanja novih družabnikov.

Kako bodo razreševali morebitne spore.

Prednosti družabništva so: združevanje kapitala več družabnikov; združevanje znanja,

izkušenj in poslovnih povezav več družabnikov; možnost večjega obsega poslovanja kot pri

enem samem podjetniku, kot družabnike lahko vključimo tudi člane družine, tveganja in

odgovornosti se delijo med družabnike.

Slabosti družabništva so: neomejena odgovornost pomeni, da odgovarjajo družabniki za

obveznosti d.n.o. z vsem svojim zasebnim premoženjem (to ne velja le za "tihe" družabnike;

možnost nastanka nesoglasij in sporov med družabniki, število družabnikov je omejeno; če

eden od družabnikov iz katerega koli razloga preneha biti družabnik, je družabništvo potrebno

organizirati znova in napisati novo družabniško pogodbo.

Vsi družabniki morajo dobro poznati in razumeti vsebino pisnega družabniškega dogovora,

preden se spustijo v skupni posel. Primerni družabnik naj bi imel te lastnosti: imeti mora

dovolj izkušenj pri poslih, ki dopolnjujejo znanja in izkušnje ostalih družabnikov; dobro

pozna posel, ki se ga lotevate; ima ugled pri bankah in vlagateljih; se osebnostno dobro ujema

z ostalimi družabniki; je razsodna oseba, ki ji lahko zaupate predstavljanje podjetja; je

umirjen in odgovoren.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "KOLIČINA DENARJA V OBTOKU (29)" z zaporedno






32

30. ZADRUGA Zadruge ali kooperative so dokaj redka oblika organiziranja podjetniških dejavnosti. To je

skupna organizacija, kjer so zadružniki skupni lastniki, zadruga pa skuša doseči kar najboljše

poslovne rezultate v korist vseh zadružnikov. Koristi zadružnikov so take: skupna

organizacija prodaje lahko zniža stroške prodaje; združevanje sredstev posameznikov

zagotovi dovolj velik kapital za opravljanje želene dejavnosti, ki ga posamezniki morda ne bi

bili sposobni doseči; skupna nabava proizvodnih sredstev in doseganje količinskih popustov.

Zadruge so tradicionalno nastale v kmetijstvu (kmetijske zadruge), kjer so omogočile

povezave parcel zadružnikov v večje in bolj zaokrožene celote, bolj učinkovito nabavo

kmetijske opreme in skupno prodajo na tržnicah. Drugo področje gospodarskih dejavnosti,

kjer so se zadruge uveljavile, je trgovina (trgovske zadruge). Zadružniki, trgovci na drobno,

so s skupno nabavo večjih količin proizvodov pri grosistih dosegli ugodne cene. Nakupljeno

blago je zadruga prodala njenim članom po cenah, ki so bistveno manjše od maloprodajnih

cen.

Tretja vrsta zadrug so proizvodne zadruge, ki so nastajale predvsem med obrtniki (obrtne

zadruge) Značilnost teh zadrug je, da zadružniki delajo skupaj, se skupaj odločajo, skupaj

delijo dobiček in tudi odgovornost za posel.

Problemi zadrug so povezani s financami in organizacijo. Banke nerade financirajo zadruge,

ker finančna odgovornost v zadrugah v primeru neuspešnega poslovanja ni tako jasno

določena . Banke morajo terjati za vrnitev sredstev več zadružnikov. V organizaciji, kjer

imajo vsi zadružniki pravico odločanja, ima vodstvo manjšo avtoriteto, še posebej v primerih

nesoglasij. Zadrug le stežka pridobijo dobre menedžerje, ker člani zadruge zlepa ne dovolijo,

da bi imel vodja zadruge dosti višjo plačo kot ostali.

Zadruga je morda lahko zanimiva pri reševanju problema brezposelnosti. Če se posameznik

težko odloči za samozaposlitev, je odločitev veliko lažja, če se zbere skupina do deset oseb, ki

združijo svoja sredstva in znanje za izvajanje določene dejavnosti.

Razlike med zadrugami in kapitalskimi družbami z večjim številom lastnikov. 1. V zadrugi

velja pri odločanju pravilo en zadružnik je en glas, pri kapitalskih družbah pa je število glasov

na enega družbenika lahko tudi večje in je odvisno od deleža družbenika v kapitalu družbe. 2.

zadruge si prizadevajo za kar največje možne koristi zadružnikov, ki niso le finančne koristi,

medtem, ko težijo kapitalske družbe za največjim možnim (maksimalnim) dobičkom.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "INFLACIJA (30)" z zaporedno številko 30. Test, ki se odpre

v novem oknu, rešuj toliko časa, dokler ne boš našel/našla pravih odgovorov na vsa



enoti 1).


33

31. PODJETNIŠTVO IN POSLOVNA ETIKA Primer: s.p. Janez se ukvarja s polaganjem, brušenjem in lakiranjem parketa. Zadnje čase mu

posel ravno ne cveti. Lepega dne ga pokliče prijatelj, ki je zaposlen v večjem gradbenem

podjetju. Gradbeno podjetje išče pogodbene sodelavce za polaganje parketa v novem

hotelskem kompleksu in prijatelj je zadolžen za sprejemanje ponudb različnih podjetij, ki se s

tem ukvarjajo. Prijatelj se torej Janezu ponudi, da mu lahko olajša prijavo na razpis tako, da

mu posreduje cene vseh konkurentov. Tako bo Janez lažje sestavil svojo ponudbo, ki bo bolj

ugodna od ponudb konkurence. Janez pa mora v povračilo usluge prijatelju plačati 5% od

vrednosti posla. Kaj bi na Janezovem mestu storil/a ti? Kdo ravna tukaj napak in zakaj?

Janezova dilema v zgornjem primeru je enostavna in očitna. Življenje pa nam pogostokrat

postreže z bolj zapletenimi situacijami, v katerih je takšne etične pasti težje prepoznati ali

razkrinkati. Praviloma je zelo težko jasno in nedvoumno razlikovati med pravim in napačnim

ravnanjem.

Etika je nabor splošnih vrednot in načel, ki določajo, kako naj ravnajo posamezniki, skupine

in celotna družba v odnosih in razmerjih med seboj in z okoljem. Te vrednote in načela je

potrebno upoštevati tudi pri sprejemanju poslovnih odločitev. V poslovnem svetu je moč

pogosto naleteti na ravnanja, ki se ne zde ravno moralna, pa vendar ne kršijo zakonov in

veljavnih predpisov. Podjetja morajo ravnati po etičnih načelih, ki presegajo zgolj zakonska

določila. Od podjetij pričakujemo, da bodo ravnala po etičnem kodeksu, v katerem so

vsebovane etične vrednote.

Vse poslovne odločitve imajo svojo poslovno plat in svojo etično plat. Poslovna plat zadeva

strokovni vidik odločitve in premišljenost odločitev v smislu upoštevanja pogojev poslovanja,

stroškov, potrebnih poslovnih znanj in zmožnosti. Etična plat poslovnih odločitev pa zadeva

odnose med ljudmi, skupinami blaginjo vseh posredno in neposredno vpletenih v posel.

Največkrat ravnamo etično pravilno, če izberemo ravnanje, ki prinese kar največje koristi za

vse udeležence. To je ravnanje po načelih etike koristi. Včasih pa moramo bolj upoštevati

temeljna pravila, ki veljajo v medsebojnih odnosih in se tako ravnati po etiki dolžnosti.

Razlogi za neetično ravnanje so: prizadevanje za največjim mogočim dobičkom, zanemarjanje

slabih posledic svojih odločitev zaradi nevednosti, pritisk konkurence in trga, globalizacija in

različne etične in morale vrednote.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "FINANČNI TRGI (31)" z zaporedno številko 31. Test, ki se




enoti 1).


34

32. EKOLOGIJA Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in

odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem. Okolje organizma vsebuje njegovo

fizično naravno bivališče (habitat), ki ga lahko opišemo z vsoto krajevnih samovzniklih

dejavnikov kot sta podnebje in geologija in tudi drugih organizmov, ki si bivališče delijo.

Pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od

naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Preučuje prilagoditve življenjskim

razmeram, kjer organizmi živijo. Znanstvenik, ki deluje na področju ekologije, je ekolog.

V zadnjem času se izraz pogosto, a nekoliko neustrezno uporablja kot sopomenka za sorodno,

a mnogo ožje področje okoljevarstva (oz. naravovarstva), ki obravnava človekovo

prizadevanje za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje.

Okoljevarstvo je zelo razširjena veda, ki se ukvarja z odnosom človeka do okolja, s

proučevanjem vpliva človekove dejavnosti na okolje ter s preprečevanjem ter odpravo

posledic, ki jih povzroča človekovo poseganje v naravo.

Glavne dejavnosti okoljevarstva so torej usmerjene v varstvo okolja oz. narave, ki združuje

prizadevanja ljudi za uravnotežen odnos do narave ter naravnih procesov in pojavov, razumno

rabo naravnih virov in dobrin ter vzdrževanje naravnega ravnotežja brez uničujočih posledic

za vsa bitja našega planeta.

Naravne katastrofe, kopičenja toplogrednih plinov ter večanje ozonske luknje nas opominjajo

in trkajo na našo zavest o nujnosti ekološko primernejšega odnosa do narave oz. okolja, kar je

porok za ustrezne življenjske pogoje našim zanamcem.

Vzroki za današnje ekološke razmere izvirajo tudi iz bliskovitega razvoja znanosti in

tehnologije, ki pa ju lahko s pridom uporabimo v dobrobit našega unikatnega ekosistema, ki

se je razvijal na planetu Zemlja skozi milijone let. Naši zavezniki za boljše življenje so tako:

obnovljivi viri energije, čiščenje odpadnih vod, ekološko ravnanje z odpadki, ekološki

industrijski procesi, ekološko kmetijstvo, ekološki transport.

Vse naštete dejavnosti so lahko tudi poslovna priložnost.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "UVOD V MAKROEKONOMIJO (32)" z zaporedno številko






35

33. EKOLOŠKA KRIZA (1) O ekološki krizi lahko govorimo tedaj, ko se okolje živalskih in rastlinskih vrst spremeni do

te mere, da ogrozi njihovo ohranjanje in preživetje.

V splošnem razlikujemo tri vzroke ekološke krize:

1. Abiotični ekološki dejavniki povzročijo takšno spremembo okolja, da to ne zmore več

zadovoljevati potreb vrst, ki živijo v tem okolju. Take spremembe so lahko povišanje

temperature ali pa pomembno zmanjšanje količine padavin.

2. Izumrtje vrste zaradi povečanje stopnje plenjenja, ki je lahko posledica večjega števila

plenilcev. Tak primer je denimo osiromašenje svetovnih morij zaradi prevelikega izlova,

ki je povzročil ogroženost številnih živalskih vrst.

3. Poslabšanje razmer in možnosti za preživetje rastlinskih in živalskih vrst zaradi

prenaseljenosti - prevelikega števila pripadnikov določene vrste na določenem področju.

Klimatske spremembe vedno bolj vplivajo na ekosisteme. Z višanjem temperature se manjša

količina snežnih padavin, gladina svetovnih morij pa narašča. Ekosistemi se bodo

spremembam temperature samodejno prilagodili in zavladalo bo novo ravnotežje. Mnoge

živalske in rastlinske vrste bodo v posameznih okoljih povsem izginile ali pa se preselile v

druga okolja, ki jim bodo po spremembah dovolj ustrezala.

Mnoge vrste so že ogrožene. Beli medvedi so zaradi zmanjševanja ledenih površin na

severnem polu prisiljeni v premagovanje vedno večjih razdalj s plavanjem, pa tudi možnosti

prehranjevanja so se zmanjšale. Sezona lova se je za medvede skrajšala, zato ne uspejo

pridobiti dovolj maščobe za zimsko obdobje. Zimsko obdobje zato preživi vedno manj

medvedov, pa tudi ne zmorejo se več razmnoževati tako, da bi se vrsta lahko ohranila..

Sladkovodni in močvirski ekosistemi tudi trpijo posledice klimatskih sprememb. Te bi lahko

bile usodne za lososa, postrvi in druge vrste. Povišanje temperature je podrlo življenjske

vzorce teh vrst. Ribe hladnih voda se bodo v prihodnje še lahko umikale proti hladnejšim

vodam v smeri zemeljskih polov.

Mnoge vrste se bodo lahko prilagodile klimatskim spremembam s selitvijo, polarni medvedje

pa, denimo, tega ne bodo mogli storiti.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "BRUTO DOMAČI PROIZVOD (33)" z zaporedno številko






36

34. EKOLOŠKA KRIZA (2) Mnogo vrst izumira ravno ta trenutek. Ocenjujejo, da izumre na Zemlji vsako leto od 17000

do 100000 rastlinskih in živalskih vrst. Hitrost izumiranja vrst je veliko večja, kot je bila v

preteklosti. Zadnje množično izumrtje se je odvilo na Zemlji pred 65 milijoni let ob padcu

meteorja.

Vsako izginotje vrste prizadene v končni posledici ostale vrste, ki naseljujejo ekosistem. V

ZDA in Kanadi je občutno zmanjšanje populacije morskih psov privedlo do povečanja

obsega populacije skatov in mant. To je povzročilo zmanjšanje števila mehkužcev in nato do

poslabšanja kakovosti vode ter skrčenje obsega podvodnega rastlinja. Raznolikost vrst se tako

manjša. Zmanjšanje števila vrst v ekosistemu privede do spreminjanja naravnega ravnotežja

in do večje občutljivosti celotnega sistema za spremembe ter do hitrejšega spreminjanja

ekosistema.

V zadnjih 50 letih je izginilo 7 milijonov kvadratnih kilometrov deževnega gozda. Približno

dva milijona sta bila namenjena posevkom, pretežno monokulturam, preostalih 5 milijonov

kvadratnih kilometrov pa je zemlja slabe kakovosti. Ponovna pogozditev te površine bil lahko

privedla do vsrkanja ogromnih količin ogljikovih spojin iz atmosfere. Ponovna pogozditev bi

imela tudi izjemno blagodejne posledice za naravno raznolikost oziroma raznolikost vrst.

V naravi rešujejo problem prenaseljenosti plenilci, ki plenijo običajno najbolj šibke, bolne,

poškodovane in počasne primerke. To zagotavlja nadzor populacije in njeno sposobnost za

preživetje. Če ni plenilce, so vrste omejene s količino naravnih virov, ki so jim na voljo za

preživetje. To ravnotežje se neprestano spreminja. Če je virov dovolj, se vrsta zelo razmnoži.

Če se razmnoži do te mere, da je sedaj virov premalo, se število pripadnikov spet zmanjša. Do

zmanjšanja populacije lahko privede tudi zaostrena konkurenca med pripadniki iste vrste

zaradi omejenosti razpoložljivih virov.

Vrste, ki niso avtohtone, in so torej vključene v ekosistem od drugod, imajo lahko pred

avtohtonimi vrstami to prednost, da morda niso primerne za lokalne plenilce ali pa plenilcev

sploh nimajo. V takih primerih se lahko pripeti, da se taka vrsta čezmerno razmnoži in tudi

uniči okolje oziroma ekosistem. Primeri: postrvi in jelenjad v Patagoniji ter zajci in mačke v

Avstraliji.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "RAVNOVESJE V NARODNEM GOSPODARSTVU (34)" z






37

35. TRAJNOSTNI RAZVOJ V učnih enotah 33 in 34 smo spoznali tri vzroke ekološke krize. Delno prispeva k vsem trem

tudi človek s svojimi dejavnostmi. Večina človekove dejavnosti je usmerjena bodisi v

preživetje, bodisi v izboljšanje okoliščin bivanja. Od prvih začetkov industrijske družbe sredi

18. stoletja preko prvega razmaha industrije sredi 19. stoletja, pa vse tja do konca 20. stoletja

je človek pri razvoju usmerjal pozornost bolj ali manj samo v doseganje ekonomskih učinkov,

bolj ali manj pa je zanemarjal pomembne socialne in ekološke probleme.

Najprej so postajali pereči socialni problemi, ki so se zaostrovali do te mere, da so privedli do

revolucij in poskusov temeljite spremembe družbene ureditve. To se je dogajalo od srede 19.

stoletja, višek pa je doseglo z oktobrsko revolucijo 1917 in uvedbo totalitarnih režimov v

Evropi v prvi polovici 20. stoletja.

Ob koncu 20. stoletja pa se je človek zavedel še enega problema, ki ga je prinesla s seboj

industrializacija, vendar do tega časa ta problem še ni bil tako velik in zaskrbljujoč. Gre za

problem onesnaževanja okolja in izčrpavanja naravnih virov. Sedaj pa ta problem postaja že

ogrožujoč za življenje na zemlji in človek mu zato posveča vedno več pozornosti.

Trájnostni razvòj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarnosti,

ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in

onesnaževanjem okolja. S trajnostnim razvojem naj bi se tudi ohranjala biološka

raznovrstnost. Krovni pojem trajnostnega razvoja obsega še več drugih vidikov, ne nazadnje

tudi možnosti razvoja vsakega človeka ali združbe, če ne škoduje drugim.

Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti

prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.

Strategija trajnostnega razvoja obsega tri stebre: gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo

okolja. Pri gospodarskem razvoju bomo vedno bolj morali upoštevati potrebo po ohranjanju

okolja in biološke raznolikosti. Prav to bo moralo poleg ekonomskih kazalcev postati tudi

eden od ciljev vseh gospodarskih osebkov.




podčrtane.








klikni na kljukico pri enoti "AGREGATNO POVPRAŠEVANJE (35)" z zaporedno






Documents

PODJETNIŠTVO - Arnes