PODNEBNE SPREMEMBE Mednarodna pogajanja

PODNEBNE SPREMEMBEMednarodna pogajanja

Predavanje v Okoljskem centru

Mag. Andrej Kranjc

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ljubljana, 20. maj 2013

Podnebne spremembe – mednarodna pogajanja

Spoprijemanje s podnebnimi spremembami

• Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC)

• Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) – končni cilj (2. člen)

• Kyotski protokol• Novi, globalni sporazum 2015 –

pogajanja; CBDR&RC, pravičnost, kriteriji, spekter obveznosti


2. Člen

CILJ

Končni cilj te konvencije in vseh z njo povezanih pravnih instrumentov, ki jih lahko sprejme Konferenca pogodbenic, je v skladu z njenimi določili doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Ta raven naj bi bila dosežena v takšnem časovnem obdobju, ki ekosistemom dovoljuje naravno prilagoditev spremembi podnebja, ki zagotavlja, da ne bo ogroženo pridobivanje hrane, in ki omogoča trajnostni gospodarski razvoj.


Glavni vprašanji, o katerih (še) ni soglasja:

-Kaj je nevarno (katera ΔT, katera koncentracija CO2 oz. TGP)?

-Kakšna naj bo porazdelitev bremena zmanjšanja emisij TGP med državami?

Posledica: pogajanja.


Država članica

Marec 1997: Zmanjšanje Junij 1998: Zmanjšanje

emisij do leta 2010 emisij v obdobju 2008-2012

Avstrija – 25,0 % – 13,0 %

Danska – 25,0 % – 21,0 %

Grčija 30,0 % 25,0 %

Irska 15,0 % 13,0 %

Luksemburg – 30,0 % – 28,0 %

Nemčija – 25,0 % – 21,0 %

Portugalska 40,0 % 27,0 %

Španija 17,0 % 15,0 %

Velika Britanija – 10,0 % – 12,5 %

Celotna EU – 9,2 % – 8,0 %Delitev bremena zmanjševanja emisij v EU iz marca 1997 in junija 1998.(Oberthür, Ott, 1999)

Država članica

Marec 1997: Zmanjšanje Junij 1998: Zmanjšanje

emisij do leta 2010 emisij v obdobju 2008-2012

Avstrija – 25,0 % – 13,0 %

Danska – 25,0 % – 21,0 %

Grčija 30,0 % 25,0 %

Irska 15,0 % 13,0 %

Luksemburg – 30,0 % – 28,0 %

Nemčija – 25,0 % – 21,0 %

Portugalska 40,0 % 27,0 %

Španija 17,0 % 15,0 %

Velika Britanija – 10,0 % – 12,5 %

Celotna EU – 9,2 % – 8,0 %


Annex I

Parties

Quantified economy-wide emissions targets for 2020

Emissions reduction in 2020 Base year

AUS -5% up to -15% or -25% 2000

Canada -17%, to be aligned with the US 2005

CH -20% / -30% (same conditions as EU) 1990

EU -20% / -30% 1990

Japan -25%, if fair int’l framework 1990

Norway -30% / -40% (same conditions as EU) 1990

RF -15% / -25% (forestry, major emitters) 1990

USA In the range of -17% 2005


N-Annex I Actions

Brazil Wide range of actions leading to expected reduction of 36.1% to 38.9% regarding projected emissions by 2020.

China Will endeavour to lower CO2 emissions per unit of GDP by 40-45% by 2020 compared to 2005 level; other actions.

India Will endeavour to reduce emissions intensity of its GDP by 20-25% by 2020 in comparison to 2005 level.

Mexico Aims at reducing its GHG emissions up to 30% with respect to BAU by 2020, provided the provision of adequate financial and technological support.

S. Africa NAMAs to enable a 34% deviation below BAU emissions growth by 2020 and a 42% deviation below BAU emissions growth by 2025.




CO2 emissions in 2006




Mejniki (1):

Berlin 1995 (COP1): zasedanje odprl kancler Kohl, predsedovala ministrica za okolje Angela Merkel; Berlinski mandat.

Kyoto 1997 (COP3): Kyotski protokol – politična odločitev o obveznostih zmanjšanja emisij razvitih držav.


Mejniki (2):

Marakeš 2001 (COP7): Marakeški sklepi:- pravila za izvajanje kyotskih mehanizmov,

- kvote ponorov CO2,

- nacionalni sistemi evidenc emisij TGP (elektronski registri),- (ne-)usklajenost - “(non-)compliance”.


Mejniki (3):

Montreal 2005 (COP11/CMP1): po velikih težavah z rusko ratifikacijo, ker se je Amerika umaknila, stopil protokol v veljavo (glavna zasluga EU); potrditev 20 Marakeških sklepov operacionalizacija KP; sklep o začetku pogajanj o obveznostih razvitih držav v 2. ciljnem obdobju Kyotskega protokola (CP2) v pogajalski skupini AWG-KP.


Mejniki (4):

Nairobi 2006 (COP12/CMP2): Sternovo poročilo “Ekonomika podnebnih sprememb” – neukrepanje bo mnogo držaje kot ukrepanje; pozno ukrepanje manj učinkovito in dražje kot pravočasno in zadostno.


Mejniki (5):

Bali 2007 (COP13/CMP3): sprejem Balijskega akcijskega načrta (BAP):-Skupna vizija;-Zmanjšanje emisij (vloga ZDA!);-Prilagajanje podnebnim spremembam;-Razvoj in prenos tehnologij;-Finančna pomoč za mitigacijo in adaptacijo;-MRV;-Cilj: sprejem sporazuma na COP15.


Mejniki (6):

København 2009 (COP15/CMP5):-Izredno visoka pričakovanja;-Največji svetovni vrh; -Nekaj daljnosežnih sklepov: 2 oC, $100 mrd letno od 2020, hitro financiranje (FSF), obljube (“pledges”);-Sicer predvsem za Dansko neuspeh, vendar dobra šola za naslednje gostitelje (Mehiko, Južno Afriko …).


Mejniki (7):

Cancun 2010 (COP16/CMP6): velik preobrat (izjemne priprave Mehike skozi celo leto pred tem), povrnjeno zaupanje med državami, poudarek na implementaciji sprejetih sklepov; sprejem “Cancun Agreements”:-Napredek na vseh gradnikih BAP;-LULUCF – sprejete referenčne vrednosti;-Zasnovan Zeleni podnebni sklad.


Mejniki (8):

Durban 2011 (COP17/CMP7): oblikovanje Ad hoc delovne skupine za Durbansko platformo za okrepljeno akcijo (ADP), z nalogo do leta 2015 pripraviti nov globalni, pravno zavezujoč (!?) sporazum, po katerem naj bi imele obveznost omejitve oz. zmanjšanja emisij TGP vse države, ne samo razvite (po načelu skupne a različne odgovornosti – CBDR!), veljal pa naj bi za obdobje po letu 2020.


Mejniki (9):

Doha 2012 (COP18/CMP8): sprejem 2. ciljnega obdobja Kyotskega protokola (CP2) 2013-2020, začetek dela ADP, zaključek dela AWG-LCA in AWG-KP (paket sklepov).

Pariz 2015 (COP21/CMP11): sprejem novega, globalnega sporazuma(?)


Pogajanja o novem sporazumu

Delo ADP poteka v dveh “tokovih” (workstreams):

1. Priprava novega sporazuma do leta 2015, za obdobje po letu 2020

2. Zvišanje ambicij zmanjšanja emisij


Vse sedanje obljube, vključno z obveznostmi v CP2 KP, so mnogo premalo za omejitev rasti povprečne globalne temperature na ali celo pod 2 oC glede na predindustrijsko raven. Po IPCC bi morale za dosego tega cilja do leta 2020 razvite države skupaj zmanjšati emisije za 25-40 % glede na 1990, države v razvoju pa doseči za 15-30 % manjše emisije kot pod BAU (business as usual – brez posebnih ukrepov).


Eden glavnih problemov: dihotomija med razvitimi državami in državami v razvoju (države Aneksa I konvencije in tiste izven tega aneksa)

Drug velik problem: zgodovinska odgovornost (Brazilski predlog)


Cumulative CO2 emissions


Global CO2 Emissions from Fossil-Fuel Burning, Cement Manufacture, and Gas Flaring: 1752-2006


Emisije in projekcije emisij CO2 industrializiranih držav in držav v razvoju.ID: industrializirane države; DvR: države v razvoju. (IEA, 1998)

•0

•2

•4

•6

•8

•10

•12

•14

•16

•18

•20

•ID •DvR •ID •DvR •ID •DvR •ID •DvR

• 1990 1995 2010 2020

• Gt

CO

2


Glavni igralci: - ZDA, Kitajska, Indija, Rusija, Saudska Arabija, Filipini, Mehika, Južna Koreja, Južna Afrika, Brazilija, EU, BASIC, ALBA, AILAC, AOSIS, UG, EIG, LMC; CG11

- Zavezništva


Potek emisij toplogrednih plinov po državah, kot ga za ustalitev koncentracije CO2 na 450 ppm predvideva metoda C&C. (Global Commons Institute, 2004)


http://www.intercambioclimatico.com/en

http://www.intercambioclimatico.com/en


Hvala za pozornost!

Documents

PODNEBNE SPREMEMBE Mednarodna pogajanja