Direktorat za kmetijstvo, Služba za RKG

POGOSTE NAPAKE IN PROBLEMI

V ZVEZI Z GERK-I

Ljubljana, januar 2011

KAZALO 1. UVOD………………………………………………………………………………….. 2 2. AKTUALNE NAPAKE…………………………………………..…………………... 3

2.1. Špice…………………………………………………………………………. 3 2.2. Mostički……………………………………………………………………… 6 2.3. Povezovalni (ozki) pasovi……………………………………………………. 8 2.4. Špranje……………………………………………………………………….. 11 2.5. Nenatančen vris GERK-a……………………………………………………. 14 2.6. Neažurnost GERK-a…………………………………………………………. 18 2.7. Evidenca dejanske rabe in GERK-i………………………………………….. 22 2.8. Izjave o dejanskem stanju rabe………………………………………………. 27 2.9. Kontrole in GERK-i………………………………………………………….. 34 2.10. Zamiki ortofotov..………………………………………………………….. 41

1

1. UVOD Grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK-i) se kljub navidezni statičnosti nenehno spreminjajo oziroma se morajo spreminjati v skladu s spreminjanjem dejanskega stanja v naravi. GERK-i se spreminjajo zaradi dejanskih sprememb v naravi (zaraščanje kmetijskih zemljišč, sanacija začasno degradiranih površin, sprememba razmerja med pozidanimi in kmetijskimi zemljišči, posek gozda in vzpostavitev novih kmetijskih površin ipd.) in na podlagi sprememb pravil vrisa GERK-a (npr. odprava mostičkov). Ažurirajo se posredno na podlagi novih letalskih posnetkov in kontrole z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju: evidenca dejanske rabe) ter neposredno na podlagi terenskih kontrol (kontrola na kraju samem s strani Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ali Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP)). Izvajanje sprememb v grafični aplikaciji GERK lahko pripelje do nepredvidljivih situacij, nepravilnosti in napak. Napake so

- tehničnega izvora in se pojavljajo ob avtomatskih prenosih v aplikaciji, - subjektivne narave in se pojavljajo pri različni subjektivni interpretaciji letalskih

posnetkov in grafičnem izrisu s strani strokovnega sodelavca ne eni strani in nepravilni izjavi/predstavi nosilca kmetijskega gospodarstva na drugi strani.

Dejstvo je torej, da tako pri avtomatizaciji kot pri ročnih vrisih in popravkih GERK-ov prihaja do številnih napak v grafiki. Za izboljšanje grafične evidence kmetijskih zemljišč v Sloveniji je pomembno, da napake prepoznamo in jih sproti odpravljamo. Dejanske napake v grafični aplikaciji RKG so bile s slikovnim gradivom in praktično predstavitvijo odpravljanja in korigiranja predstavljene na posvetu Novosti pri vodenju registra kmetijskih gospodarstev in odprava napak v GERK-ih. Odprava tovrstnih napak je pogoj za izboljšanje evidence, kar je tudi zahteva EU.

2

2. AKTUALNE NAPAKE 2.1. Špice Izraz »špica« se nanaša na del GERK-a, ki predstavlja ozko špičasto površino. Navadno ta površina ni del dejanske obdelovalne površine, ki spada v GERK, temveč predstavlja neobdelovalni del poleg GERK-a, ali pa se zajeda v sosednji GERK. Iz tehničnega vidika lahko špice poimenujemo tudi grafične anomalije. Razlogov pojava špic v GERK-ih je več. Nekatere špice so kot del GERK-a narisali na upravnih enotah kot ozek pas, ki se na primer konča kot vse ožji pas ob njivi. Sicer pa špice pogosto nastanejo zaradi avtomatike programa, na primer pri avtomatskem prenosu kontrol ali pri uporabi funkcije Poreži po rabi. Kljub temu, da ponavadi špice predstavljajo zgolj majhno površino, jih je iz GERK-a potrebno odstraniti, ker iz vsebinskega vidika ne predstavljajo dejanske obdelovalne površine, iz praktičnega vidika pa predstavljajo lahko še nadaljnje probleme povezane z neskladjem z dejansko rabo, topologijo aplikacije in pri urejevanju soležnih GERK-ov drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Nekatere špice lahko strokovni sodelavci na upravnih enotah odpravijo sami s preoblikovanjem meje GERK-a. V primeru strnjenih točk in zajedanju špice v sosednji GERK, pa strokovni sodelavci tega ne morejo storiti sami (aplikacija javlja napako), zato je potrebno poklicati v klicni center, kjer to storijo strokovni sodelavci tehnične pomoči.

Slika 1: Primer GERK-a s špico, ki se zajeda v sosednji GERK (v kvadratu). Za povečavo

označenega dela glej Sliko 2.

3

Slika 2: Povečan primer špice GERK-a, ki se zajeda v sosednji GERK (puščica).

Slika 3: Primer špice GERK-a, ki se zajeda med dva GERK-a (v kvadratu). Za povečavo označenega dela glej Sliko 4.

4

Slika 4: Povečan primer špice GERK-a, ki se zajeda med dva sosednja GERK-a (puščica). Kot zanimivost velja omeniti še dodatno špico, vidno na zgornjem levem robu slike.

Slika 5: Primer špice GERK-a, ki dejansko predstavlja obračališče njive (v elipsi).

5

2.2. Mostički Mostički so do 3 m široki in do 15 m dolgi povezovalni pasovi preko nekmetijske površine med dvema površinama z isto dejansko rabo (in istim nosilcem). S tem dve kmetijski površini, ločeni z nekmetijsko površino, tvorita enotni GERK. Od leta 2010 mostički niso več dovoljeni. Nosilci, ki imajo ob uveljavitvi novega pravilnika v RKG vpisane GERK-e, ki vključujejo mostiček, morajo odpraviti mostiček najpozneje do 30. junija 2011 oziroma, če vlagajo zbirno vlogo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, najpozneje na dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge za leto 2011. Večina mostičkov je bilo že odstranjenih avtomatsko. Nekateri še obstajajo, celo nastajajo novi. Nov mostiček se pojavi lahko v primeru prenosa kontrole ARSKTRP, kjer iz GERK-a zaradi nenatančnosti merjenja (oziroma merske naprave) ni bila v celoti odstranjena cesta, ki prečka GERK. Tehnična izvedba odprave mostička zajema razdelitev GERK-a na dva dela tam, kjer je mostiček. Razdelimo ga tako, da mostiček ostane zgolj na enem delu oziroma novem GERK-u. Novi GERK, ki ne vsebuje več mostička, zaklenemo, medtem ko na drugem GERK-u še odstranimo mostiček. Mostiček dokončno odstranimo s preoblikovanjem GERK-a: točki, kjer se stikata z novo nastalim sosednjim GERK-om odmaknemo in jih nato še zbrišemo.

Slika 6: Primer GERK-a z mostičkom (ozek povezovalni pas).

6

Slika 7: Primer GERK-a z mostičkom (ozek povezovalni pas).

Slika 8: Primer nastanka novega mostička zaradi prenosa ARSKTRP kontrole (v

kvadratu). Za povečavo označenega dela glej Sliko 9.

7

Slika 9: Povečan del primera nastanka novega mostička (puščica) zaradi prenosa ARSKTRP kontrole.

2.3. Povezovalni (ozki) pasovi Povezovalni ozki pasovi so ozke površine,

- ki povezujejo dve večji površini enake rabe in s tem tvorijo skupni GERK; - se slepo končajo kot izrastek GERK-a; - včasih pa celo tvorijo samostojni GERK.

V primeru povezovanj dveh večjih površin enake rabe, ki lahko poteka tako preko nekmetijske kot tudi kmetijske površine, so povezovalni pasovi podobni mostičkom. Kakorkoli že, zaradi večje širine od 3 m in/ali večje dolžine od 15 m se jih ne da definirati kot prave mostičke, čeprav imajo nemalokrat enako funkcijo. Ker povezovalni pasovi navadno predstavljajo površino z drugačno dejansko rabo, kot je opredeljena v GERK-u, jih je potrebno odstraniti. Odstranjevanje poteka na podoben način kot odstranjevanje mostičkov (torej razdelitev GERK-a na dva dela), v primeru pasova zgolj kot izrastka GERK-a pa se preoblikuje meja GERK-a.

8

Slika 10: Ozek povezovalni pas, ki v resnici predstavlja obračališče njive. Z odstranitvijo tega pasu dobimo dva GERK-a. Seveda v primeru popravka dotičnega GERK-a ne smemo pozabiti na špico, ki je na skrajnem jugovzhodnem delu GERK-a.

9

Slika 11: Ozek povezovalni pas, ki v resnici predstavlja del njive (travnik na desni pripada drugemu kmetijskemu gospodarstvu). Primerna rešitev bi bila popolna odstranitev površine GERK-a od ozkega dela ob njivi dalje. Na to mesto bi lahko povečali GERK na njivi. Za povečavo oziroma natančnejšo predstavitev ozkega pasu (kvadrat) glej sliko 12.

Slika 12: Povečan del ozkega pasu ob njivi.

Slika 13: Ozek pas GERK-a, ki povečini predstavlja zgolj obračališče njive. Za povečavo

oziroma natančnejšo predstavitev dela ozkega pasu (kvadrat) glej sliko 14.

10

Slika 14: Povečan del ozkega pasu ob njivi. Opaziti je, da površina, ki jo predstavlja ozki pas GERK-a z rabo 1300 (travnik/pašnik), dejansko predstavlja njivsko površino.

2.4. Špranje Špranje so prazni prostori z majhno površino med dvema ali več soležnimi GERK-i. Zaradi podlage ortofota jih je navadno težko opaziti, zato je pri preverjanju njihove prisotnosti priporočljivo izklopiti sloj DOF (ortofoto) (in tudi ostale sloje razen sloja GERK_SDO). Nastanejo lahko zaradi nenatančnega oziroma nepravilnega risanja GERK-ov. Prav tako lahko nastanejo zaradi ukaza poreži po rabi ali prenosa kontrol in NRP-jev. Špranje lahko povzročajo topološke napake v aplikaciji, hkrati pa predstavljajo nelogične prazne prostore. Priporočljivo je, da jih odstranimo oziroma da GERK povečamo na ta prazna območja. Pri tem je potrebno biti pozoren na to, kateri GERK povečamo – upoštevati moramo dejansko rabo zemljišča.

11

Slika 15: Primer dveh GERK-ov istega kmetijskega gospodarstva, kjer so vmes prisotni prazni prostori. Za povečavo površine v kvadratu glej sliko 16.

12

Slika 16: Povečan del dveh GERK-ov istega kmetijskega gospodarstva, med katerima obstajajo prazni prostori. Zaradi ortofota so prostori skorajda nevidni. Za boljši pogled je zatorej ta sloj potrebno izklopiti, hkrati pa preskočiti na sliko 17.

Slika 17: Povečan del dveh GERK-ov istega kmetijskega gospodarstva (brez ortofota), med katerima obstajajo prazni prostori. Prazne špranje so sedaj jasno vidne (puščice).

Slika 18: Drugi primer dveh soležnih GERK-ov, med katerima so špranje oziroma prazni

prostori. Kako ukrepati, glej sliko 19.

13

Slika 19: Izklop barvanja GERK-ov nam je prikazal ortofoto v lepši luči, kjer lahko vidimo dejansko stanje v naravi. To nam pomaga pri odločitvi, kateri del GERK-a povečati na prazna špranjasta območja. V našem primeru prazna območja predstavlja njiva.

2.5. Nenatančen vris GERK-a Natančnost vrisa GERK-a se posredno preverja z interpretacijo dejanskega stanja na najnovejšem ortofotu. Neposredno se pravilnost GERK-ov preverja na terenu. Spremembe dejanskega stanja kmetijskih zemljišč so dobro vidne s primerjanjem starejših in novejših ortofotov. V primeru, da smo določen GERK narisali na podlagi starega ortofota, kasneje pa imamo možnost preveriti ta GERK na novejšem ortofotu, je potrebno morebitno neskladje z GERK-om popraviti. Neujemanje izrisanega GERK-a z novejšim ortofotom je lahko posledica

- zamika oziroma natančnejše pozicije novejšega ortofota, ali pa - napačnega vrisa inicialnega GERK-a ( npr. po mejah parcel – po DKN) - dejanske spremembe površine kmetijskega zemljišča.

Pogosto se nenatančen vris GERK-a pojavlja zaradi vrisa GERK-a po mejah parcel. GERK obsega površino kmetijskega zemljišča, ki se ga dejansko obdeluje in ker je digitalni katastrski načrt pogosto zamaknjen, pride do neskladja. Rešitev je v tem, da se GERK-e vrisuje po najnovejših letalskih posnetkih (če je seveda možno), meje parcel pa se uporablja zgolj za orientacijo.

14

Slika 20: Primer nenatančnega vrisa njivske površine. Vijoličasta linija prikazuje dejanski vris GERK-a z rabo 1100 (njiva), rumena linija pa vris, kakršen naj bi v resnici obstajal.

Slika 21: Drugi primer nenatančnega vrisa njivske površine. V kvadratu je del, ki

povzroča težave. Tu je namreč iz posnetkov jasno razvidna meja obdelovanja dveh različnih njivskih površin, pri čemer desna njivska površina pripada drugemu kmetijskemu gospodarstvu. Ta napaka se ni pojavila zaradi nenatančnega vrisa GERK-a, temveč zaradi upoštevanja katastra, ki je na določenih območij pogosto nenatančen oziroma zamaknjen. Meje parcel tega območja prikazuje slika 22.

15

Slika 22: Meje parcel na območju, obravnavanem pri sliki 21.

16

Slika 23: Tretji primer nenatančnega vrisa GERK-a. Rumene linije predstavljajo meje parcel, zatorej lahko zopet sklepamo, da je bil GERK vrisan po katastrskih mejah parcel. Kljub natančnem vrisu GERK-a po mejah parcel bi bil v primeru korektne kontrole del GERK-a, ki sega na cesto, odstranjen.

Slika 24: Povečano območje obravnavanega primera nenatančnega vrisa GERK-a iz slike

23.

17

2.6. Neažurnost GERK-a Pogost vzrok za nenatančno vrisane GERK-e je njihovo (ne)ažurno spreminjanje oziroma prilagajanje dejanskemu stanju v naravi. Včasih je neažurnost komaj opazna, včasih pa je razlika med dejansko rabo tal in GERK-i precejšnja. Pravilno je, da se GERK-e prilagaja dejanskemu stanju, tudi če nimamo novih posnetkov. Po Zakonu o kmetijstvu mora nosilec spremembe sporočiti v 30 dneh po nastali spremembi. Navesti mora resnične podatke. S tem se izognemo veliki napaki, in ob morebitnih novih posnetkih zgolj natančneje popravimo že ažuriran GERK. Za neažurne podatke o GERK-ih so odgovorni nosilci.

Slika 25: Posnetek iz leta 2003 ter vrisan GERK z rabo 1100. Za nadaljevanje glej sliko 26.

18

Slika 26: Posnetek iz leta 2006 ter nespremenjen GERK z rabo 1100. Za nadaljevanje glej sliko 27.

Slika 27: Posnetek iz leta 2010 ter še vedno nespremenjen (neažuren) GERK z rabo 1100.

19

Slika 28: Primer neažurnih GERK-ov na starem posnetku (2006).

20

Slika 29: Primer neažurnih GERK-ov na novem posnetku (2010). Opazimo, da so tod čez že zgradili avtocesto, nekateri nosilci kmetijskih gospodarstev pa še vedno niso javili sprememb. Če upravne enote opazijo tak problem, je priporočljivo, da o tem opozorijo nosilce.

21

Slika 30: Drugi primer neažurnih GERK-ov na novem posnetku (2010). Posnetek prikazuje GERK-e, ki segajo na območje, ki zagotovo ne predstavlja rabe, določene v GERK-u (GERK-a, ki segata na avtocesto - puščica). Problem lahko opazimo tudi na GERK-u v elipsi. Nosilec kmetijskega gospodarstva tega GERK-a je GERK že popravil, toda ker v času popravljanja GERK-a še ni bilo novega posnetka, je bila natančnost vrisa slaba. Priporočljivo je zatorej, da se GERK naknadno popravi, saj je obdelovalna površina dejansko večja, kot jo predstavlja GERK. O špicah pri GERK-ih, ki so opazni tudi na tej sliki, smo govorili že v prejšnjih poglavjih.

2.7. Evidenca dejanske rabe in GERK-i (glej tudi poglavje 2.8. Izjave o dejanskem stanju v naravi) Korelacija med evidenco dejanske rabe in GERK-i je v splošnem varnostne narave. S pomočjo evidence dejanske rabe se preprečuje nepremišljeno risanje GERK-ov na nekmetijskih in neobdelanih površinah. Zaradi nenehnega spreminjanja dejanskega stanja v naravi, se tudi evidenca dejanske rabe nenehno spreminja. Spremembe se posodabljajo z metodo vizualne interpretacije na novih letalskih posnetkih. Preverjajo se tudi s terenskim ogledom in kartiranjem rabe tal. Kljub vsemu se zaradi obsega in kompleksnosti podatkov ter zaradi subjektivnosti interpretacije (človeški faktor) v evidenci dejanske rabe pojavljajo napake in neskladja z dejanskim stanjem v naravi. Za kakovostnejšo evidenco je pomembno sodelovanje

22

Ministrstva z upravnimi enotami ter zunanjimi izvajalci, ki sodelujejo pri zajemu dejanske rabe (Geodetski inštitut). Če se v postopku vpisa GERK-a ugotovi, da GERK ali del GERK-a ne izpolnjuje pogojev za vris, ker se je stanje v naravi od zadnjega razpoložljivega ortofota spremenilo in še ni razvidno v evidenci dejanske rabe oziroma podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne preveritve na terenu, lahko nosilec vpiše GERK le ne podlagi pisne izjave o dejanskem stanju v naravi. Nosilec mora podati izjavo o dejanskem stanju v naravi za vsak del GERK, ki je v neskladju z evidenco dejanske rabe (glej poglavje 2.8). Največkrat neujemanje evidence dejanske rabe in GERK-a opazimo takrat, ko po urejanju hočemo zakleniti GERK in GERK za več kot 0,75 m posega v nekmetijsko rabo. Ker pa vsi nosilci kmetijskih gospodarstev ne pridejo na upravno enoto, se v skladu s pravilnikom na podlagi preseka GERK-ov in evidence dejanske rabe ugotavlja, kateri GERK-i še posebej odstopajo od evidence dejanske rabe in sicer če je odstopanje od evidence dejanske rabe večje od tehnične tolerance za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s predpisom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev. Takšen GERK se v RKG označi kot neusklajen z evidenco dejanske rabe. Kot neusklajen se označi tudi GERK, pri katerem je odstopanje od evidence dejanske rabe večje od 1 ha in za GERK, za katerega je nosilec podal izjavo, a je bila na novem ortofotu ali na podlagi terenskega ogleda, ponovno ugotovljena nekmetijska raba. Nosilce o neusklajenih GERK-ih obvesti upravna enota in določi rok za uskladitev GERK. Če smo GERK pravilno vrisali na podlagi najnovejšega ortofota, potem je najprej potrebno skrbno pregledati kje in za koliko raba GERK-a ne ustreza rabi. V kolikor je napaka v interpretaciji dejanske rabe, ministrstvo izvede popravek v evidenci dejanske rabe. V nasprotnem primeru GERK prilagodimo dejanski rabi. Problem se pojavi, če sprožimo ukaz Poreži po rabi, ne da bi preverili, kaj bo aplikacija avtomatsko porezala. Včasih zaradi tega lahko izgine cel GERK, ali pa se prepolovi in manjši del izgine, pri čemer ukaza ne moremo razveljaviti.

23

Slika 31: Primer travnate površine. V osrednjem delu si poskušajmo predstavljati trikotno travnato površino, obkroženo z jarkom in cesto. Tu notri se nariše GERK…glej sliko 32.

Slika 32: GERK z rabo 1300 (travnik / pašnik) se je natančno vrisal, nato pa se je pojavila napaka neskladja z rabo. Namesto nepremišljenega sproženja ukaza poreži po rabi se je pregledalo, kje je to neskladje….glej sliko 33.

24

Slika 33: …pri tem ugotovimo, da je raba napačno določena. V takem primeru morajo upravne enote poklicati na ministrstvo, da se raba popravi.

Slika 34: Vijoličaste linije prikazujejo meje GERK-a z rabo 1100 (njiva). Ker čez njivo vodi pot, je pri GERK-u prišlo do neskladja z rabo. V tem primeru ukaz poreži po rabi ne deluje, ker se pri tem odstrani celotni del GERK-a, ki bi ob pravilni razdelitvi GERK-a na dva dela predstavljal manjši del – glej sliko 35.

25

Slika 35: Da se izognemo izbrisu polovice GERK-a, je potrebno v takšnih primerih ročno razdeliti GERK na dva dela.

26

Slika 36: Včasih se v primeru neskladja GERK-a z rabo pojavijo tudi posebnosti. Na prvi pogled je raba pravilno določena (glej cesto, puščica). Podrobnejši pogled na to območje pa nam pove, da del ceste predstavlja most preko avtoceste in tudi preko območja, kjer je določen GERK. V takem primeru GERK-a ne razdelimo na dva dela, temveč pokličemo na ministrstvo za mnenje. Končna rešitev je navadno podana izjava nosilca o dejanskem stanju v naravi.

2.8. Izjave o dejanskem stanju v naravi (glej tudi poglavje 2.7. Evidenca dejanske rabe in GERK-i) Izjave o dejanskem stanju v naravi podajo nosilci kmetijskih gospodarstev v primerih, ko naj bi po njihovem mnenju neskladje med GERK-om in evidenco dejanske rabe bilo napačno ter se podatka v evidenci dejanske rabe ne da spremeniti brez predhodne preveritve na terenu. Kljub pravilu, da nosilec kmetijskega gospodarstva lahko izjavo za isto površino vloži največ enkrat letno, so zaradi sprememb v naravi primeri izjave nosilcev o dejanskem stanju rabe pogoste (primeri: krčitev gozda oziroma zarasti, rušenje stavbe, prestavitev ceste v naravi, sanacija kamnolomov, odlagališč, nekdanjih rudnikov ipd) Strokovni sodelavec na upravni enoti pa mora biti pozoren, kje oziroma na katerem mestu želi nosilec podati izjavo. Nosilca je dolžen usmerjati in mu pravilno svetovati. Možnost je tudi,

27

da je evidenca dejanske rabe napačna (v tem primeru je potrebno poklicati na ministrstvo, kjer spremenimo podatke v evidenci dejanske rabe). Prav tako naj bi bil strokovni sodelavec pozoren na smiselnost izjav o dejanskem stanju rabe. Ponazoritev primerov s slikovnim materialom sledi v nadaljevanju.

Slika 37: Določanje rabe ob gozdni meji na podlagi letalskih posnetkov je pogosto

kočljiva zadeva zaradi naklona posnetka, senc in velikosti drevesnih krošenj. V evidenci dejanske rabe se praviloma meja med kmetijsko rabo in gozdom določi po sredini krošenj dreves ob gozdnem robu. GERK pa se mora vrisati po dejanskem stanju v naravi (če se pod krošnjami ne obdeluje, se meja GERK-a vriše po robu krošenj). Primer na sliki 37 prikazuje 12 izjav o dejanskem stanju rabe za en GERK. V takem primeru bi bilo primernejše preveriti evidenco dejanske rabe, če je pravilno določena, hkrati pa način določanja meje med kmetijsko in gozdno površino razložiti nosilcu. Zelo verjetno je, da v takem primeru ne bi prišlo do takšnega števila izjav.

28

Slika 38: Slika prikazuje podoben primer kot slika 37. S turkizno barvo narisani ozki

pasovi na severni in vzhodni strani GERK-a prikazujejo površine, za katere je nosilec podal izjave. Ker so te površine minimalne in ozke, bi bilo primernejše posvetovanjem z uslužbencem na ministrstvu.

29

Slika 39: Tretji primer nepotrebnega podajanja izjave nosilca zopet prikazuje zelo majhno površino, kjer bi lahko rabo popravili na ministrstvu, pri čemer izjave ne bi bilo potrebno podajati. Za povečan pogled na to površino (v kvadratu) glej sliko 40.

Slika 41: Povečan pogled na izjemno majhno površino, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva podal izjavo.

30

Slika 42: Primer vložene izjave ob gozdnem robu. Ob preveritvi na terenu se je celo ugotovilo, da je rabo potrebno popraviti še bolj na rob gozdne meje, nasprotno kot je trdil nosilec. Po podatkih meritev na terenu se je izkazalo, da je pravilo zajema rabe po sredini krošenj dreves velikokrat dejansko v naravi pretirana.

31

Slika 43: Kolovozi pogosto predstavljajo površino, za katero nosilci izjavljajo, da je skladna z rabo GERK-a. V takih primerih je priporočljivo nosilcu pokazati primere kolovozov, ki lahko spadajo v GERK, in kolovozov, ki tega niso upravičeni. Na podlagi ortofotov so kolovozi navadno izločeni iz upravičenih kmetijskih površin. Posledično je za te primere navadno potrebno podati izjavo nosilca. Za fotografijo kolovoza, vidnega na ortofotu, glej sliki 44 in 45.

Slika 44: Zatravljen kolovoz. Upravičena kmetijska raba.

Slika 45: Zatravljen kolovoz. Upravičena kmetijska raba.

32

Slika 46: Drugi primer kolovoza, ki je na podlagi ortofota izločen kot nekmetijska raba. Za fotografijo glej sliko 47.

Slika 47: Nezatravljen kolovoz. Neupravičena kmetijska raba.

33

2.9. Kontrole in GERK-i

gotovitve kontrol ukrepov kmetijske politike ali inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo na Upodatke iz RKG, kontrolorji ali inšpektorji posredujejo v RKG in so podlaga za spremembo podatkov v RKG po uradni dolžnosti, ki jo izvede upravna enota. Prenos kontrol v grafični del RKG poteka večinoma avtomatsko. Pri tem se lahko pojavijo topološke napake, ali pa napake, pri katerih nastajajo špice, špranje in mostički. Hkrati se zaradi različnih metod merjenja na terenu pojavijo tudi minimalni zamiki, zaradi katerih GERK lahko dobi nepravilno obliko. V takih primerih je potrebno GERK kljub kontroli popraviti.

Slika 48: Primer napake pri merjenju poti v času kontrole (rahel zamik), kjer je nastal mostiček (v kvadratu). Za povečan primer glej sliko 49.

34

Slika 49: Novo nastali mostiček (puščica) kot posledica prenosa ARSKTRP kontrole.

Slika 50: Primer, kjer je šel v kontrolo GERK s špico. Ker namen kontrole ni odstranjevanje grafičnih anomalij, je špica ostala. Kljub pozitivnem izidu kontrole je v tem primeru špico še vedno potrebno odstraniti (glej poglavje o špicah na GERK-ih). Za povečan pogled na špico (v kvadratu), glej sliko 51.

35

Slika 51: Povečan primer špice na GERK-u, ki jo je »potrdila« kontrola.

Slika 52: Primer neskladja pri merjenju različnih GERK-ov in posledično nelogičen prenos kontrol (v kvadratu). Za povečavo glej sliko 53.

36

Slika 53: Povečan primer zamika pri merjenju površine. Pri tem je nastala špica, ki naj bi

jo na upravni enoti v času obiska nosilca odpravili.

37

Slika 54: Primer kontrole na posnetku iz leta 2006. Za nadaljevanje glej sliko 55.

38

Slika 55: Na novem posnetku (2010) kljub kontroli, ki je GERK pustila v prvotnem

stanju, vidimo neskladje s severnim delom hiše (dozidava). V tem primeru naj bi nosilec ta del GERK-a kljub kontroli, ki je kot del GERK-a smela pustiti do 25 m2 veliko pozidano površino, umaknil.

39

Slika 56: Skupaj s sliko 57 prikazuje slika 56 nenamerno neskladje s kontrolo (ortofoto 2006). Pri pregledu terena je bila ugotovljena skladnost GERK-a z dejanskim stanjem v naravi. Ker se je videlo, da GERK meji na potok in je prav tako tudi dejansko stanje v naravi, je bil ta del meje potrjen. Kljub vsemu pa je v 5 letih erozija potoka tako močna, da je precejšen del travnika odneslo (pojavlja se ravno ne predelu meandriranja potoka). Kljub temu, da je kontrola potrdila GERK, mora nosilec GERK popraviti tako, da je skladen s stanjem v naravi.

Slika 57: Prikazuje enako kontrolo kot slika 47, toda na novejšem ortofotu (2010).

40

2.10. Zamiki ortofotov S primerjanjem novejših in starejših ortofotov je ponekod opaziti rahle zamike. Razdelimo jih lahko na 3 različne vzroke oziroma vrste zamikov. Prvi način zamika je pravzaprav zgolj navidezni zamik. Zaradi različnega kota letalskega snemanja in zaradi višinskih teles (stavbe, drevesa) je prišlo do navidezne neskladnosti med starejšim in novejšim posnetkom. V takem primeru je (upoštevajoč, da se objekt v letih med snemanjem starejšega in novejšega ortofota ni spremenil) potrebno upoštevati posnetek, kjer je najmanjši vpadni kot. V izogib takim primerom je pri risanju GERK-ov priporočljiv rahel odmik od visokih objektov, v nasprotnem primeru pa prilagajanje ob morebitnih novih posnetkih. Drugi način zamika je napačno geografsko pozicioniranje letalskih posnetkov. Veljalo naj bi, da so novejši posnetki natančnejši od starejših, zatorej je v takem primeru potrebno upoštevati novejše in GERK-e popraviti tako, da sovpadajo s posnetki. Tretji način zamika je zaradi dejanskega premika tal. Glede na močno tektonsko aktivnost v Sloveniji je samoumevno, da se tla premikajo. Seveda je v 5 letih razliko skoraj nemogoče opaziti, toda če poleg prištejemo še kakšen dodaten faktor, pa lahko v nekaj letih pride do metrske ali še večje razlike. Eden izmed takih primerov je okolica Velenjskega, Šoštanjskega in Škalskega jezera. Tu je poleg prelomnih con prisotno tudi močno pogrezanje tal zaradi rudarstva. Slike 49, 50 in 51 prikazujejo polzenje in pogrezanje tal, ki je nastalo v 5 letih.

41

Slika 58: Posnetek iz leta 2006. (nadaljuj s sliko 59)

42

Slika 59: Posnetek iz leta 2010. Premik tal je lepo viden če pogledamo zamik vrisanih GERK-ov. V tem primeru se tla premikajo proti jugu. (nadaljuj s sliko 60)

43

Slika 60: Rdeči kvadrat predstavlja mesto, kjer je na slikah 58 in 59 prikazan premik tal. Modri krogi so jezera, ki so nastala v okolici Velenja zaradi rudarstva. Črtkan modri krog je območje, kjer bo zaradi hitrega ugrezanja kmalu nastalo še eno jezero. Sive puščice prikazujejo smer polzenja tal.

44

Slika 61: Posnetek iz leta 2006. Vpadni kot snemanja je velik, zato se zdi, kot da strehe hiš segajo čez cesto. (nadaljuj s sliko 62)

45

Slika 62: Posnetek iz leta 2010. Vpadni kot snemanja je manjši, zato se cesta jasno loči od streh hiš.