Poim

JKKJJJJ

Evropski univerzitet -Skopje

Oddelenie-Ohrid

Proektna zada~a po predmetot

MONETARNA EKONOMIJA:

Poim, funkcii i vidovi na krediti

Izrabotila:

Iloska Milena

Poim i funkcii na kreditot

Zborot kredit etimolo{ki poteknuva od latinskiot zbor cre-do, {to zna~i vereuvam, odnosno od zborot credere {to zna~i doverba. Etimolo{koto zna~ewe na zborot kredit ja istaknuva doverbata kako vaèn element vo zasnovuvanweto na krediten odnos. No elementot doverba vo kreditnite odnosi treba da se sfati po po{irokata smisla na zborot, bidej}i doverbata se odnesuva na pravnata, na mo`nosta za naplatuvawe, na stabilnosta na vrednosta na parite itn. Vo ramkite na kreditnite odnosi, na kreditniot sistem, zborot kredit upatuva na samo vrz osnova na doverba na li~nosta {to zema kredit, odnosno vo kreditniot odnos mora da se ima doverba i kon subjektot {to dava kredit.

Kreditot se definira kako privatno-praven akt so koj nekoj stopanski subjekt mu prepu{ta vo sopstvenost na drug stopanski subjekt, za opredeleno vreme, pravo da vrati podocna i so opredelena o{teta (kamata) opredeleni realni ekonomski dobra ili pari, odnosno opredeleno pravo so koe toj moè da dojde do realni ekonomski dobra.

Kreditit se definira kako dobrovolno i dogovorno otstapuvawe na kupuvanata sila na edno lice (nare~eno doveritel, kreditor ili lice koe {to veruva) na drugo lice (nare~eno dol`nik, debitor ili lice na koe {to mu se veruva) pri simultano nastanuvawe na obvrska na dol`nikot vo nekoj iden rok da go vrati istiot iznos na kupovna sila. Kreditot ~estopati se definira kako ekonomsko-praven odnos pome|u dve fizi~ki ili pravni lica od koi ednoto lice e dol`nik, a drugoto lice e doveritel. Toa zna~i deka kaj kreditot postoi krediten odnos me|u dva subjekta: kreditor ili doveritel i dol`nik ili korisnik na kreditot.

Vidovi na krediti Vo teorijata na kreditot i kreditnite odnosi i vo kreditnata politika sre}avame pove}e vidovi na krediti. Od aspekt na dolìnata na vremeto za koe {to se davaat kreditite, odnosno od aspekt na ro~nosta, kreditite moàt da bidat: kratkoro~ni krediti, koi se davaat do edna, odnosno dve godini; srednoro~ni krediti, {to se odobruvaat na vreme od dve do deset godini; i dolgoro~ni krediti se onie krediti ~ij {to rok na koristewe e nad deset godini. Podelbata na kreditite spored ra~nosta e dosta zna~ajna, bidejki i subjektot {to dava kredit i subjektot koe {to zema kredit mora da vodat smetka za stepenot na likvidnosta na tie subjekti, odnosno moraat da vodat smetka za soodnosot pome|u izvorite na sredstvata vrz osnova na koi se dava krediti, odnosno izvorite na sredstvata vrzosnova na koi treba da se vratat zemenite krediti. Kratkoro~ni krediti naj~esto se odobruvaat za sledni nameni: za sezonski zalihi za stoki i repromaterijali, za podgotovka na stoki za izvoz, za me|ufazen stokoven promet, za vonredni zalihi i za drugi potrebi na stopanstvenicite i na gra|anite vo nacionalna ekonomija. Srednoro~ni krediti naj~esto se odobruvaat za potro{uva~ki celi ili za grade`ni raboti. Dolgoro~ni krediti se odobruvaat vo pove}e vidovi spored namena na kreditot. Naj~esto se odobruvaat investicuoni krediti, stanbeni krediti hipotekarni krediti komercijalni krediti i drugi dolgoro~ni krediti. Od aspekt na toa koj dava kredit, koe e doveritel vo kreditniot odnos se razlikuvaat: bankarski i nebankarski krediti, vo zavisnost od toa dali doveriteli vo bankarskiod odnos se bankarski ili nebankarski institucii. Vo zavisnost od toa dali doveritelot e javna institucija ili privatna institucija, se razlikuvaat : javni i privatni krediti. Isto taka, vo zavisnost od toa dali doveritelite vo kreditniot odnos so ekonomski subjekti od nacionalnata ekonomija ili nadvor od nea se razlikuvaat: doma{ni i nadvore{ni krediti. Od aspekt na toa koj zel kredit, koj e dol`nik vo kreditniot odnos, odnosno koj e korisnik na sredstvata od kreditot, se razlikuvaat: dràvni i privatni, vo zavisnost od toa dali e dol`nik vo kreditniot odnos dràvata, privatna firma ili gra|anin, se razlikuvaat industriski iagrarni, vo zavisnost od toa dali se dol`nici vo kreditniot odnos ekonomski subjekt od industrijata i agrarot. Isto taka, ovde se vbrojuvaat trgovskite i zanaet~iskite krediti, vo zavisnost od toa dali se dol`nici na kreditniot odnos ekonomski subjekti od trgovija ili od zanaet~istvoto. Od aspekt na toa dali vo kreditniot odnos, vo dogovorot za kredit e dogovoreno pla}awe na kamata spored opredelena kamatna stapka ili ne e dogovoreno pla}awe na kamata. Dokolku e dogovorena pla}awe na kamata, stanuva zbor za kamatonosni krediti. Ako, pak, ne postoi obvrska za pla}awe na kamata, toga{ stanuva zbor za nekamatonosni krediti. Vo zavisnost od toa za koj cel se koristat zemenite krediti spred dogovorot za kreditot se razlikuvaat slednive krediti: 1. potro{uva~ki ili konzumni krediti, koj krediti ne se produktivni bidej}i se koristat edinstveno za zgolemuvawe na potro{uva~kata, 2. proizvodni krediti, koi se koristat so edinstvena cel da se zgolemi proizvodstvenata sposobnost na korisnik na kreditot. Naj~esto vo praktika se sre}avaat krediti za zgolemuvawe na obrtnite sredstva ili za zgolemuvawe na osnovnite sredstva, odnosno za zgolemuvawe na delovniot fond na ekonomskite subjekti. Od aspekt na toa kakvi uslovi postojat pri otplatuvaweto na krediti , odnosno na koj na~in se otplatuvaat kreditite, se razlikuvaat: 1. krediti {to se vra}aat ednokratno vo opredeleniot rok vo poln iznos; 2. krediti {to se otplatuvaat vo nekolku odnapred dogovoreni otplatni iznosi i 3. krediti {te se otplatuvaat godi{no ili polugodi{no, i toa vo ednakvi anuiteti po odnapred utvrden amortizacionen plan. Vo zavisnost vo koj oblik se davaat kreditite, se sre}avaat relativno golem broj na krediti, me|u koi spa|aat:

Naturalni krediti, koi {to se davaat vo realni dobra, se vra}aat vo naturalni dobra i kamatata se vra}a vo dobra. Ovoj vid na kredit prestavuva praoblik na kreditot i denes retko se sre}ava. Komercijalen kredit, koi {to se davaat vo vid na stoka se vra}aat vo pari i kamatata se pla}a vo pari. Komercijalnite krediti prestavuvaat poseben vid na kreditirawe na kupuva~ite. Se koristat vo ramkite na nacionalnata ekonomija koga se kreditiraat stokovno-pari~nite odnosi pome|u dolìncite ekonomski subjekti. Komercijalnite krediti se koiristat i vo me|unarodnata razmena na stoki i uslugi koga se kreditiraat uvoznicite od strana na stranskite ispora~ateli. Vo takov slu~aj kreditniot odnos se zasnova vrz direkten odnos pome|u proizvoditelite (ispora~atelite) na stoki i uslugi i kupuva~ite na stoki (uvoznicite). Komercijalnite krediti moàat da bidat pokrieni i nepokrieni so nekoj vid na garancija. Pari~en ili bankarski kredit koj {to se dava vo pari, se vra}a vo pari i kamatata se pla}a vo pari. Bankite gi odobruvaat ovie krediti vrz osnova na razli~ni motivi: dobivawe na kamata unapreduvawe i naso~uvawe na proizvodstvoto, na izvozot i uvozot, zgolemuvawe na potro{uva~kata itn. Ovoj vid krediti ima golema mobilizatorska uloga bidejki se koncetntriraat sumi na pari koi {to se nao|aat vo stopanstvoto, kaj naselenieto, kaj bankite i po pat na krediti se ufrlaat tie sredstva vo stopanstvoto i so toa gi zabrzuvaat procesot na reprodukcija. Krediti na tekovna smetka prestavuvaat odobruvawe na opredelena suma na pari na tekovna smetka {to ja ima nekoj komitent na bankata od strana na samata banka. Vsu{nost, stanuva zbor za otvarawe krediti na tekovna smetka so cel da se zgolemat obrtnite sredstva na komitentot. Toa se pravi vrz osnova na prethodno zasnoven kredit odnosno pome|u bankata i imatelot na tekovna smetka i potpi{an dogovor za kredit. Vo dogovorot zadolìtelno se vnesuva: visina na kreditot, na~in na pokritie na kreditot, visina na pasivnata i aktivnata kamata, visina na provizijata, pravoto na raspolagawe so sredstva, rokot na koristewe, pod koi uslovi se moè da se otkaè, odnosno da se raskine dogovorot. Za razlika od porano, koga vo bankarskoto preovladuvale lombardnite raboti, lombardnite krediti od krajot na XIX vek po~nale se pove}e da se koristaat tekovnite smetki (conto corrente), taka {to kreditot na tekovna smetka ili kontokorentniot kredit vo sovremenite uslovi na bankarskoto rabotewe prestavuva zna~ajna kratkoro~na bankarska rabota. Karakteristi~no za kontokorentniot kredit e toa {to negovata granica ne se menuva, iako so povremenoto koristewe kreditot se namaluva duri i do celosno iscrpuvawe, taka {to klientot po tekovna smetka stanuva doveritel. Po svojata priroda kontokorentniot kredit e edna varijanta na revolving kredit. Kreditot vtasuva a vista, no vo normalni uslovi korisnikot na kreditot moè da smeta deka nema da dojde do otkaz. Bidej}i vo raboteweto na klientot na bankata, po pravilo, se dogovara klientot site svoi pla}awa i naplatuvawa da gi vr{i kaj bankata preku taa tekovna smetka. Spored toa, kontokorentniot kredit sozdava uslovi za tesna sorabotka pome|u bankata i korisnikot na kreditot. Sepak kontokorentniod kredit, po pravilo, e obezbeden po realnao pokritie: hartii od vrednost, menici, zaloùvawe na podvi`ni i nepodvi`ni predmeti i drugo. Eskonten kredit. Otvaraweto na eskonten kredit od strana na bankite bara izvr{uvawe na prethodni raboti vo vrska so ispituvaweto na kreditnata sposobnost, odnosno bonitetot na glavniot meni~en dol`nik i ìrantite, kako i kaj sekoj drug vid kredit. Delovnite banki odobruvaat eskonten kredit vrz osnova na vr{eweto na eskontnite raboti so svoite komitenti. Osnova za davawe eskonten kredit e eskontirana menica na komitentot na bankata. Zatoa i se veli eskontiraweto na menici prestavuva kratkoro~na aktivna bankarska rabota vo koja bankata odobruva kratkoro~ni krediti nare~eni eskontni krediti. Osnovna garancija za odobruvawe na eskontni krediti e menicata {to e predmet na eskontirawe. Ovoj vid kredit ima {iroka primena vo pazarnite ekonomii i vo ekonomiite vo koi ima visok stepen na sigurnost vo koristewe na menicite kako sredstvo za pla}awe. Eskontot naj~esto se definira kako otkup na pobaruvawe spored rokot na negovata vtasanost. Pri eskontot se odbiva kamatata od delot na eskontiraweto do rokot na vtasnosta. Vo bankarskata praktika delovnite banki vr{at eskontirawe na menici na ekonomskite subjekti koi{to izvr{ile proda`ba na stoki so odloèni rokovi na pla}awe. Reeskonten kredit. Pri definiraweto na reeskontniot kredit treba prethodno da se objasni su{tinata na reeskontot. Imeno, delovnite banki vr{at eskontirawe na menici na ekonomski subjekti i vrz osnova na toa davaat eskontni krediti, {to prestavuva kratkoro~na aktivna bankarska rabota. Vo onoj moment koga delovnite banki, {to odobruvale eskontni krediti }e dojdat vo sostojba na namalen krediten potencijal, a so toa i vo sostojba na nizok stepen na likvidnost, gi prezentiraat menicite {to gi imaat kaj sebe (vrz osnova na koi davale eskontni krediti) kaj centralnata banka za da dobijat kredit od centralna banka. Samiot poteg na prezentirawe, odnosno prodavawe na menicite od strana na delovnite banki dobivaat krediti od centralnata banka nare~eni reeskontni krediti. Spored toa, reeskontni krediti se krediti {to gi dava centralna banka na delovnite banki vrz osnova na reeskontirawe na menici. Lombarden kredit. Vo sredniot vek menuva~ite, odnosno menuva~nicite vo Lombardija (severniot del od dene{nata Italija) razvivale poseben vid na davawe krediti, odnosno zaemi so toa {to od korisnicite za tie zaemi barale da im otstapat vo zalog opredeleni podvi`ni vrednosti. Po imeto na Lombardija ovie krediti se narekuvaat lombardni krediti. Vsu{nost kaj lombardnite raboti stanuva zbor za davawe krediti vrz osnova na podloga na podvi`ni vrednosti, vo opredeleno vreme so opredelena kamata. Vo specijalizirani zalo`ni zavodi se primaat vo zalog raznovidni raboti. Vo bankarstvoto delovnite banki vr{aat lombardni raboti i davaat lombardni krediti re~isi isklu~ivo vrz osnova na hartii od vrednost, stoki, blagorodni metali, nakit itn. Davaweto na lombardni krediti kako {to spomnevame e stara, tradicionalna i zna~ajna kratkoro~na aktivna bankarska rabota. Za razlika od odobruvawe na drugi krediti, kaj lombardnite krediti e merodaven bonitetot na zavodot, a ne bonitetot na subjektot {to bara kredit. Zaemot, odnosno kreditot nikoga{ ne iznesuva stoprocenten iznos od dnevnata vrednost na zalogot, tuku samo izvesen procent od taa vrednost, na primer: pome|u 40 i 60 procenti, osven koga e vo pra{awe zlato. Dogovor za lombarden kredit se sklu~uva koga pome|u bankata i korisnikot na kreditot (zaloùva~ot) }e se utvrdat uslovite, iznosot, rokot, kamatata i koga zaloèniot predmet }e se prenese vo bankata. Bidejki lombardnite krediti {to gi odobruva centralnata banka se so kamatna stapka za eden procent povisoka od eskontnata stapka, delovnite banki presmetuvaat eden do dva procenti povisoka kamatna stapka od visinata na eskontnata stapka na centralnata banka. Vo razvienite pazarni ekonomii najmnogu lombardni krediti se odobruvaat vrz osnova na zaloùvawe na hartii od vrednost. Vo tie ekonomii osobeno se praktikuva eden poseben vid zaloùvawa vrzan za terminskite {pekulacii na berzite. Stanuva zbor za takanare~eniod report (prenos). Od praven aspekt reportot prestavuva vid na dogovor za kupuvawe i prodavawe (ne stanuva zbor za kupoproda`ba). Od bankarski aspekt, pak, prestavuva lombardirawe so polna vrednost (so 100%), so toa {to na krajot od terminot }e namiruvaat razlikite koi }e se javat poradi menuvawe na kursot na hartiite od vrednost. Po pat na kratkoro~no zaloùvawe na hartii od vrednost se vr{i povrzuvawe pome|u pazarot na kapital, a bankite pak po pat na utvrduvawe na uslovite za zaloùvawe moàt dosta efikasno da vlijaat kako vrz pazarot na postojanite hartii od vrednost, isto taka i vrz emisijata na novi hartii od vrednost. Hipotekaren kredit. Zborot hipoteka poteknuva od gr~kiot zbor hypothike {to zna~i dol`no pravo na nedvièn imot na dol`nikot koj{to sluì za osiguruvawe na pobaruvawata na doveritelot. Trgnuvaj}i od vakvoto objasnuvawe na zborot hipoteka, pod hipotekaren kredit se podrazbira kredit koj{to e obezbeden so hipoteka, t. e. so stvarno pravo na zalog na nekoj nedvièn imot. Zaloùvaweto na nedvièn imot e od posebno zna~ewe pri osiguruvawe na kreditite. Stanuva zbor za odobruvawe na dolgoro~ni krediti so obezbeduvawe na kreditorot od strana na korisnikot na kreditot so nekoj nedvièn imot: }u}a, stan, fabrika, prodavnica, zemji{te, postrojka itn. Kako garancija moàat da se koristat i podvi`ni predmeti so golema vrednost (brodovi, avioni i drugo) ako vo momentot dodeka sluàat kako garancija miruvaat ili pak se sto na sto osigureni. Vobi~aen rok na odobruvawe na hipotekaren kredit e 10 do 30 godini i se dava vo visina 50-70% od prometnata vrednost na zaloèniot imot. Hipotekarnite krediti obi~no se otplatuvaat po sistem na amortizacija. Garantni krediti. Stanuva zbor za krediti koi{to ne se davaat vo pari, tuku vo vid na garancija na nekoja rabota, za nekoj predmet. Se davaat po pat na akcept, ìrirawe, garantni pisma itn. Koga se vo pra{awe kreditni i drugi odnosi na podolg rok, dogovornite strani ~esto pati uslovuvaat i baraat nekoja renomirana banka da prifatat da bide garant deka dogovornata strana }e gi izvr{i obvrskite spored dogovor. Dokolku dogovornata strana ne go stori toa, bankata }e gi izvr{i obvrskite spored dogovorot. Delovnata banka naj~esto izdava garantno pismo so koe ja prezema obvrskata na garantot. Dokolku dogovornata strana si ja izvr{i obvrskata spored dogovorot i bankata ne ja aktivira garancijata izdavaweto na garantnoto pismo prestavuva samo neutralna bankarskata rabota za koja bankata naplatuva provizija. Ako dogovornata strana ne ja izvr{i na vreme vo celost obvrska spored dogovorot, toga{ bankata ja aktivira obvrskata vo garantnoto pismo, bankata samo ja izvr{uva obvrskata i za iznosot na izvr{enata obvrska mu odobruva garanten kredit ({to prestavuva kratkoro~na aktivna bankarska rabota) dokolku na drug na~in ne ja napla}a sumata na svoeto pobaruvawe od subjektot za koj {to izdal garancii. Akcepten kredit e kredit {to go dava delovnata banka po pat na akceptirawe na menici koja {to na nea vle~e nejzin komitent ili nekoe drugo lice. Delovnata banka stava svoj potpis (akcept) na menicata i so toa kako glaven dol`nik se obvrzuva deka na imatelot na menicata }e mu go isplati meni~niot iznos ako nejziniot komitent ne ja otkupi menicata vo rokot. Akcepniot kredit se razlikuva od kreditot {to bankata mu go odobruva na svojot komitent so mo`nost za relizirawe vo gotovi pari ili pak po pat na avalni krediti. Akcepten kredit se dava vrz osnova na dogovor pome|u bankata i nejzinite komitenti. So toj dogovor se opredeluva visinata na kreditot, obvrskata na komitentot na bankata navreme da go deponira potrebnoto pokritie ({to zna~i deka bankata se obezbeduva sli~no kako kaj isplatnite krediti), rokot na traewe na kreditot i visinata na kamatata. Dokolku subjektot koj bara akceptirawe na menica od strana na delovna banka navreme ja izvr{i svojata obvrska kon svojot partner, toga{ akceptirawe na menicata za bankata e pasivna bankarska rabota za koja naplatuva provizija. Ako korisnikot na kreditot ne ja izvr{i obvrskata kon svojot partner, toga{ negovata obvrska ja vr{i delovnata banka i isplateniot iznos prestavuva odobruvawe na akcepten kredit za koja bankata naplatuva kamata. Davaweto na akcepten kredit za bankata prestavuva kratkoro~na aktivna bankarska rabota. Avalen ili kaucionen kredit prestavuva kreditna rabota koja {to se sostoi vo davawe na garancija i primawe na obvrski (kako kaj akceptnite raboti i akcepniot kredit), no ne se vr{i vo meni~na forma, tuku vo oblik na garantno pismo. Pritoa kako garancija, vo smisla na avalen kredit, se smeta garancija na bankata deka dol`nikot vo dogovoreniot rok i na dogovoren na~in }e ja ispolni svojata obvrska i deka bankata, dokolku toa ne go stori dol~nikot, na prva pokana i bez spor taa obvrska }e ja namiri. Bankarskata garancija e karakteristi~na po to {to e bezuslovna, neotpovikliva, samodol`ni~ka i posebno na toa {to e pari~na (izrazena vo pari) i za raboti koi {to se vrzani isklu~ivo za uslugi i ~inewa. Za garancija {to ja dava bankata se osiguruva so adekvatno pokritie i naedno naplatuva provizija ~ija visina zavisi od iznosot na koj glasi garancijata. Dokolku dol`nikot {to baral garancija ne go plati svojot dolg ili ne ja izvr{i obvrskata kon svojot partner, bankata ja izvr{uva obvrskata i za isplateniot iznos mu odobruva na korisnikot na garancijata, avalen kredit za koja naplatuva kamata. Rambursen kredit. Rambursniot kredit e poseben vid na akcepten kredit za pla}awe na prekumorskiot uvoz ili izvoz, pri {to vo dvata slu~aja bankata se javuva vo uloga na usluèn akceptant i pri {to se koristat adekvatni stokovni dokumenti. Koga se zboruva za uvozen ramburs, odnosno za rambursen kredit {to go otvara bankata po nalog na uvoznikot (kupuva~ot) vo korist na prodava~ot (izvoznikot), rabursnata banka, a toa e nekoja poznata svetska banka, ja akceptira menicata {to ja izdal izvoznikot na vrednost na prodadena stoka. Akceptiranata menica se pra}a do bankata na mestoto na izvoznikot, a taa banka ja pra}a na izvoznikot otkako }e gi primi dokumentite za ispra}awe na stokata (konosman, faktura, polisa na osiguruvawe i drugo). Taka primenata menica izvoznikot moè vedna{ da ja eskontira ili da ja prodade na berzata na toj na~in bez ~ekawe da dojde do vrednosta na prodadenata i ispratenata stoka. Primenite dokumenti spomenatata banka i gi pra}a na bankata-akceptant, toga{ bankata-akceptant gi prenesuva porano primenite dokumenti na kupuva~ot im gi pra}a preku negovata banka so cel da moè da ja podigne pristignatata stoka. Za taa usluga uvoznikot, odnosno kupuva~ot pla}a na bankata-akceptant opredelena rambursna provizija koj vo razvienite pazarni ekonomii se dviì okolu 1%. Koga se zboruva pak za izvozni~ki ramburs, t. e. za rambursen kredit {to bankata go otvora po nalog na izvoznikot, postapkata e sli~na kako kaj uvozniot ramburs. Imeno bankata-akceptot figurira kako sopstvenik na stokata se do nastapuvaweto na vrednosta na stokata od uvoznikot, odnosno kupuva~ot a rambursnata prozizija pla}a izvoznikot, odnosno prodava~ot na stokata koja {to se javuva vo uloga na nalogodavec. Rambursniot kredit e dolgo vreme vo upotreba prekumorska trgovija, dosta e usvr{en i prestavuva naj dobar naj~est i najeftin vid na bankarski kredit vo taa oblast. Ovoj vid kredit ima eden nedostatok, a toa e {to so nego moè da se zanimavaat samo banki i bankarski ku}i koi imaat me|unarodna reputacija i priznata doverba. Nacionalnite ekonomii koi nemaat takva reputacija se prinudeni da baraat posreduvawe na renomirani banki od stranstvo. Vinkulacionen kredit. Ovoj vid kredit prestavuva davawe na avans na kupuva~ot na stokata koja {to patuva od prodava~ot na adresa na kupuva~ot, so toa {to bankata steknuva pravo na fiducijarna sopstvenost nad taa stoka i ja prenesuva na kupuva~ot otkako toj }e nomira avansot. Ovaa rabota ima sli~nosti so rambursot bidej}i rambursot se koristi za kreditirawe na prekumorskata trgovija i se zasnova vrz konosmanot, a vinkulacija se vrzuva na tovaren list i sluì za kreditirawe i suvozemen promet. Vinkulacijata se odviva pome|u prodava~ot bankata i kupuva~ot i po~esto se koristi pome|u golemite i malite trgovski ku}i, naj~esto tamu kade {to e vo pra{awe, otkup na nekoja stoka od pogolem broj na proizvoditeli i ispra}awe na taa stoka direktno vo trgovijata na malo. Spored toa vinkulacioniot kredit e kredit {to se koristi vo suvozemniot promet i se vrzuva so tovaren list kako {to kaj rambursniot kredit vo prekumorska trgovija se vrzuva za konosmanot. Revolving kredit. Stanuva zbor za kredit {to go odobruva delovnata banka na svojot komitent i koj {to permanentno se obnovuva. Vo ramkite na odobreniot revolving kredit delovnata banka mu vetuva na korisnikot na toj kredit }e mu stavi na raspolagawe pari~ni sredstva do dogovoreniot maksimalen iznos za celoto vreme na traewe na dogovorniot odnos ili deka }e prezeme obrski od negovo ime. Na korisnikot na takviot kredit mu e propu{teno slobodno da oceni dali }e ja koristi ovaa mo`nost kako i da re{i dali koristenite pari~ni sredstva }e gi vrati vedna{ ili na pove}e pati. Revolving kredit ima posebna karakteristika vo toa {to vo otplata na dolgot na korisnikot moè avtomatski povtorno da go koristi odobreniot kredit i toa do maksimalno dogovoreniot iznos. Vo toj pogled obvrskata na bankata ne se gasi ni toga{ ako korisnikot na kreditot eventualno go otplati celiot iznos na dolgot vo ramkite na svojata tekovna smetka ili ako ne podnele nikakvi menici vo eskont vo ramkite na revoling eskontniot kredit. Koga se odobruva revoling kredit, se utvrduva krediten limit t. e. maksimalen iznos do koj {to bankata se obvrzuva sprema korisnikot na kreditot. Kreditniot limit moè da bide oro~en ili odobren na nezavisno vreme vo ista visina ili so predvidena amortizacija. Ako se predvidi amortizacija, toga{ kreditniot limit se namaluva po istekot na utvrdenite vremenski periodi. Dokolku revolving kreditot ne e uro~en, bankata si go zadrùva pravoto podocna da moè da se otkaè po svoe nao|awe. Naj zna~aen oblik na revolving kredit e kontokorentniot kredit. So ogled na toa {to na bankata ne i e poznato vo momentot na odobruvawe na vakov kredit dali }e go otkaè i koga }e go otkaè, ne i e poznato ni toa kolku }e iznesuva nejzinoto pobaruvawe. Za da bide obvrskata na korisnikot na vakviot kredit na meni~en oblik, re~isi sekoga{ korisnikot na revolving kredit mora da deponira kaj bankata svoja blanko menica. @iro-kreditot prestavuva poseben garanten kredit koja {to bankata go dava na toj na~in {to na menicata, koja {to }e bide podnesena na eskont na nekoja druga banka, go stava svojot potpis kako ìranti, za toa naplatuva posebna provizija. Dokolku dol`nikot po menicata ne si ja izvr{i svojata obvrska, bankata ìrant toa go pravi, ja izvr{uva obvrskata i za iznosot na taa obvrska mu odobruva ìro kredit. Koga bankata stava samopotpis na menicata taa za nea e neutralna bankarska rabota. A koga odobruva ìro-kredit, toa prestavuva kratkoro~na aktiva na bankarska rabota i za odobreniot kredit naplatuva kamata. Post-kredit. Post ili po{tenski kredit e kredit {to me|usebno go dogovaraat bankite. Imeno delovnite banki koi{to se nao|aat vo me|usebna delovna vrska moàt da dojdat vo sostojba edna na druga da ne gi izvr{uvaat dadenite nalozi poradi nedostig na pokritie koe ~estopati docni. Za da se izbegne toa, bankite se dogovaraat me|usebno da kreditiraat dodeka ne stigne pokritieto. Tie krediti se narekuvaat post krediti, po{tenski krediti, bidej}i se o~ekuva deka pokritieto }e stigne so sledna po{ta. Ovie krediti moàat da se vbrojat vo grupata na revolving krediti bidej}i redovno se obnovuvaat. Krediti vo nadvore{nata trgovija. Za razlika od trgovskite transakcii vo vnatre{niot promet koi ~esto moàt da se vr{at bez krediti i nezavisno od bankite, nadvore{no trgovskite transakcii re~isi bez isklu~ok moraat da koristat bankarski uslugi i re~isi sekoga{ se pridruèni i povrzani so sekoj vid kredit. Ottamu bankarskite uslugi i krediti igraat zna~ajna uloga vo nadvore{nata trgovija. Kreditite vo nadvore{nata trgovija bi moèle da se podelat na: obrtni, investicioni, proizvodstveni i potro{uva~ki, kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni. Isto taka, kreditite vo nadvore{nata trgovija moàt da bidat: odobreni vo doma{na valuta, vo valuta na stranskiot partner. Od aspekt, pak, na na~inot na obezbeduvaweto na ovie krediti moàat da bidat: otvoreni, kaj koj ne postojat preduslovi za nivno koristewe i dokumentirani, kaj koj nivnoto koristewe e uslovno so podesuvawe na dokumenti za obezbeduvawe kako {to se: menica, akcept, dokumentarna naplata, akreditiv, garancija ili nekoj drug vid dokument za garancija. Od aspekt na izvorite na sredstvata kreditite vo nadvore{nata trgovija moàat da bidat: a) komercijalni nadvore{no trgovski krediti kaj koj edniot partner mu dava na drugiot partner stoka ili usluga na po~ek. Ovoj vid na nadvore{no trgovski krediti naj~esto se koristat pome|u partneri koj se poznavaat me|u sebe i koga se vo pra{awe pomali iznosi pokratki rokovi; b) bankarski krediti koi gi odobruvaat bankite, posebno specijaliziranite banki za nadvore{na trgovija, i toa od sopstveni sredstva, so cel da se ostvari nekoja transakcija vo nadvore{noto trgovsko rabotewe. Ovie krediti moàat dabidat dadeni vo vid na isplatni krediti ili vo vid na garancija. Moàat da glasat vo doma{ni ili stranski pari~ni edinici; v)me|ubankarski krediti krediti {to me|u sebe gi odobruvaat doma{ni ili stranski banki. Moàat da bidat vo vid na postkrediti vo vid na manipulativni krediti (swing krediti) koga postoja klirni{ki dogovori za pla}awe me|u partnerite na nadvore{noto trgovskoto rabotewe; g)me|u dràvni krediti, spa|aat krediti koi {to me|usebe gi odobruvaat odelni zemji so cel da ja razvijat me|usebnata trgovija. Ovoj vid kredit moè da bide odobren kako ramkoven kredit, isplaten kredit ili kako garanten kredit; d)kredit na me|unarodnite i regionalnite finansiski bankarski organizacii. Tuka spa|aat kreditite {to gi odobruvaat finansiskite i bankarskite organizacii na Obedinetite nacii, na Evropskata unija, Evropska banka za obnova i razvoj, Afrikanska banka, Interamerikanska banka i. t. n. |) krediti koi gi odobruvaat odelni me|unarodni i regionalni institucii vlada ili nekoja humanitarna organizacija. Ovie krediti se so visok stepen na socijalizirani uslovi, ~estopati se beskamatni, duri i bezpovratni. Vo grupa na krediti vo nadvore{nata trgovija se sre}avaat slednite vidovi: a)izvozni krediti vo koi spa|aat:

krediti za podgotovka na izvoz, krediti za izvos na oprema i kapitalni dobra, kredit za odrùvawe na konsignacioni skladi{ta vo stranstvo. b) uvozni krediti, kade {to spa|aat:

krediti za kupuvawe na devizi za uvoz na stoka, krediti za skladirawe i ~uvawe na stoki od uvoz, krediti unapreduvawe za nadvore{nata trgovija; v) krediti za uslugi, reeksport i drugo g) krediti za investicioni raboti. Krediti vo komisionoto rabotewe. Vo komisionoto rabotewe na bankite sre}avame nekolku vidovi krediti. ]e upatime na su{tinata i zna~eweto na dva vida na rabotewe:a)kreditirawe na komisioni rabotib)konzorcijalen. Vo bankarskoto rabotewe ~estopati se slu~uva klientite na bankite da im davaat nalozi na bankite za kupuvawe na hartii od vrednost, valuti, devizi itn. Bankite gi izvr{uvaat tie nalozi vo uloga na komisioner bez da primaat predhodno od komitentite opredeleni pari~ni vrednosti ili avansi od svoite komitenti. Bankite primaat vakvi nepokrieni nalozi koga se vo pra{awe vrednosti koi vo sekojdnevniot promet imaat postojan i stabilen kurs i gi angaìraat svoite sredstva do definitivnoto presmetuvawe so komitentot. Tuka se javuva eden moment koga bankata igra uloga na kreditor i koga komisionata rabota, koja e neutralna bankarska rabota, se pretvora vo aktivna kratkoro~na bankarska rabota. Rokot na tie raboti i na tie krediti e dosta kratok i iznesuva nekolku dena. Konzorcijalnite krediti moàat da bidat kratkoro~ni i dolgoro~ni. Koga se vo pra{awe kratkoro~nite konzorcijalni krediti, toga{ nekolku delovni banki vo vid na konzorcium mu odobruva na nekoe pretprijatije kratkoro~en kredit. Pove}e banki se zadrùvaat (formiraat konzorcium na banki) za da odobrat kredit: a) ako pretprijatieto ve}e od porano ima delovni vrski so nekolku banki; b) ako e vo pra{awe golem iznos na kredit; v) ako rabotata za koja se bara kredit e vrzana so visok rizik {to ne moè da podnese edna banka.

Konzorcijalniot kredit moè da bide odobren vo finansiski sredstva (vo pari), vo forma na eskont, vo forma na kredit na tekovna smetka ili vo nekoja druga forma. Dokolku nekolku delovni banki sklu~at konzorcium so cel da emituvaat dolgoro~ni hartii od vrednost, toa e naj~esto obvrznici na dràvata za finansirawe za nekoj krupen investicionen potfat. Dokolku delovnite banki gi emituvaat site hartii od vrednost, toga{ stanuva zbor za neutralna bankarska rabota za koja bankite naplatuvaat konzorcijalna provizija. Za iznosot na neprodadeniot del od hartii od vrednost kozorcium na bankite odobruva konzorcijalen kredit za koj naplatuva kamata. Respiro kredit. Respiro ili kako {to u{te se narekuva, manipulativen kredit e beskamaten kredit {to edna zemja ja odobruva na druga zemja vrz osnova na klirini{ka spogodba. Ovoj vid kredit e dvostran, moè da bide ograni~en do nekoj iznos ili neograni~en. Celta na ovoj vid kredit e da se eliminiraat pre~kite do koi bi do{lo vo razmena na stoki ili usluga pome|u dve ili pove}e zemji. Golem broj zemji, posebno nerazvienite nedovolno razvienite imaat te{kotii so svoite bilansi na pla}awe poradi {to se prisileni da koristat klirin{ki na~in na pla}awe vrz osnova na klirin{ki spogodbi. Karakteristika na toj vid na razmena e uvezenite stoki i uslugi od edna zemja da se pla}aat so sredstva steknati po pat na izvoz na stoka i uslugi vo taa zemja. Vo takvi uslovi e nu`no da se odrì ramnoteà pome|u vrednosta na uvozot i vrednosta na izvozot. Dokolku taa ramnoteà e naru{ena, a retko ne e naru{ena se pla}at spored redot na doa|aweto, t. e. so hronolo{ki red. Posebni problemi vo razmenata vrz osnova na klirin{kata spogodba se javuva poradi razlikite vo ekonomskite strukturi na zemjite partneri . Postojat i drugi te{kotii koi nametnuvale potreba da se vospostavi mehanizam koi{to bi gi obezbeduval komitentite vo razmenata. Toj mehanizam vsu{nost se respiro kreditite. Vo zavisnost od visinata na razmenata se utvrduva iznos do koj zemjite partneri se kreditiraat me|u sebe. Po koristewe na respiro kreditot povtorno se pla}a hornolo{ki red. Spored toa ograni~eniot respiro ili manipulativen kredit e samo delumno re{enie, posebno ako e utvrdeno nisko nivo. Od tie pri~ini nekoi zemji dogovaraat koristewe na neograni~en manipulativen kredit so {to na doma{nite izvoznici im se pla}a ispora~anata stoka bez ogled na sostojba na klirin{kata smetka. Takov na~in na pla}awe na primer, se koriste{e pome|u ~lenkite na SEV. Iako toa e podobro re{enie, sepak takviot respiro kredit ima golem nedostatok. Zemjata {to ima postojano aktivno saldo na klirin{kata smetka vsu{nost permanentno beskamatno go kreditira svojot partner. Vo takvi uslovi respiro kreditot ovozmoùva glavno nare~en tek na razmena, no istovremeno dokolku ne postoi baren pribli`na ramnoteà na izvozot i uvozot se sozdavaat opredeleni te{kotii vo bilansot na pla}awata na aktivna zemja. Dopolnitelni krediti. Pod dopolnitelni krediti se podrazbira onoj kredit koj go nadminuva pari~noto {tedewe odnosno akumlacijata i koj poradi toa dejstvuva inflaciono. Spored prestavnicite na klasi~na teorija dodeluvaweto i koristeweto na ovoj vid kredit e neopravdano i nepotrebno, dodeka pak prestavnicite na sovremenata teoretska misla od oblast na teorija na kreditot smetaat deka dopolnitelniot kredit e korisen, a do opredelen stepen i neophoden. Inflacionoto dejstvuvawe na dopolnitelniot kredit se javuva poredi toa {to so nego se sozdava dopolnitelna pari~na pobaruva~ka, i toa bez ogled na toa dali dopolnitelniot kredit se odobruva so potro{uva~ki ili za investicioni celi. Prva posledica od odobruvawe na dopolnitelen kredit za investirawe prestavuva rasteòt na cenite na investicionite dobra poradi zgolemuvawe na nivnata pobaruva~ka. No bidej}i pobaruva~kata na dobrata za potro{uva~ka ne se namaluva, se doa|a do op{t raste` na cenite, koj go potiknuva natamo{noto investirawe i na toj na~in se javuva tendencija na prepetuirawe i intenzivirawe na kreditnata ekspanzija. Procesot na poka~uvawe na cenite }e prestane ako se namali ili zapre odobruvawe na dopolnitelni krediti. Toa moè da se ostvari na dva na~ina: prvo, ako se zapre natamo{noto odobruvawe na dopolnitelnite krediti, so {to se vospostavuva ramnoteà vo nacionalnata ekonomija na novo povisoko nivo na cenite na malo (na stapkata na inflacijata) i

vtoro ako se svede volumenot na kreditite na nivo na koe {to bil pred po~etokot na inflacioniot process i se vospostavi ramnoteà na nivoto {to postoelo porano. Stend baj krediti. Ovoj vid na krediti prestavuva poseben vid na finansiski kredit {to go odobruva Me|unarodniot monetaren fond na zemjite-~lenki na fondot. Pred da se odobri kreditot se zavr{uvaat nekoi formalnosti koi treba da gi prifati i da gi sprovede zemjata-~lenka na fond {to bara kredit. Poto~no vo prethodnite pregovori pome|u fondot i zemjata-~lenka na fondot (korisnik na kredit) {to se vneseni vo t. n. Stand by arrangement. Ovoj vid na kredit se koristi avtomatski spored potrebite, koga se javuva opredeleni privremeni te{kotii vo bilansot na pla}awata vo zemjata na korisnikot na kreditot. Stanuva zbor za ednogodi{en ramkoven kredit (kredit na raspolagawe). Na odobreniot kredit ne se pla}a kamata. Kamatata se pla}a na iskoristeniot iznos koj {to mora da se otplati vo rok ot tri godini. Lizing raboti kako forma na kreditni odnosi. Vo razvienite pazarni ekonomii vo poslednite nekolku decenii se javile i se razvile nekolku vida na krediti. Me|u niv sekako zna~ajno mesto zemaat lizing rabotite (predavawe na ma{ini, oprema, i nedvi`ni predmeti od strana specijalizirani kompanii na nekoi trgovski ili industriski pretprijatija). Lizing rabotite za prvpat po~nale da se ostvaruvaat vo SAD vo pedesettite godini, a vo Evropa vo {eesettite godini od HH vek. Vo vr{eweto na lizing rabotite se sozdava uslovi za kreditni odnosi poradi {to lizing rabotite prestavuvaat forma na kreditni odnosi. Vo tie kreditni odnosi se koristaat t. n. kredit arendi (credite-bail) odnosno kredit-zakup. Kredit arendata za pretprijatijata prestavuva pogodna forma za finansirawe na investiciite, so koja se ovozmoùva brz po~etok na koristewe na ma{ini, oprema ili nekoe drugo dobro bez da se predizvikuva pritoa i mobilizcija na sopstvenite sredstva nitu zgolemuvawe na zadolìtelnost i se obezbeduva stoprocentno finansirawe na investiciite. Razvitokot na lizingot e stimuliran i so toa {to zakupuvawe na najsovremeni ma{ini, industriska oprema, eloktrosmeta~ki ma{ini itn. Ovozmoùva da se odbegnat zagubite vrzani za moralnoto stareewe na koristenite sredstva za proizvodstvo. Ekonomskiot subjekt {to re{il da koristi kredit arenda za finansirawe na svoite ivesticii se obra}a na lizing kompanijata so barawe taa kompanija da go kupi potrebnoto dobro i da mu go dade vo zakup. Rokot na zakupuvawe na oprema se dviì pome|u 5 i 8 godini i toj period odgovara na pernodot na amortizacija na taa oprema. Po zavr{uvaweto na rokot na dogovorot za kredit arenda se mo`ni tri varijanti:

1. kupvawe na oprema po snièna cena, so {to zakupenite raboti preminuvaat vo sopstvenost na korisnikot;2. sklu~uvawe na nov dogovor za zakup so poniska stavka i 3. vra}awe na ma{inite i opremata na lizing kompanijata. Kon sredinata na {eesettite godini od HH vek i bankite po~nale da vleguvaat vo lizing operacii. Od kreditot arenda trba da se razlikuvaat operaciite nare~eni liz-bek Leas-back koi se javile vo Francija kon krajot na HH bek. Operaciite liz-bek se sostojat vo toa {to pretprijatieto-sopstvenik na opremata ja prodava na lizing kompanijata na dobra i vedna{ ja dobiva pod uslov za zakup. Spored toa, operacijata liz-bek e operacija {to ima finansiski karakter, {to mu ovozmoùva na pretprijatieto da gi koristi dobienite pari~ni sredstva za finansirawe na novi investicii ili za nekoj drug celi. Poradi toa liz-bekot ponekoga{ ima prioritet nad drugite firmi na mobilizacija na potrebni sredstva, na primer, obligacioni zaemi ili bankarski krediti, bidej}i poveduva do namaluvawe na bilansot na pretprijatieto zatoa kako sopstvenici na dobrata se javuvaat lizing kompaniite. No zatoa vra}aweto na kreditot i pla}aweto na kamata ~estopati negativno se odrazuva vrz finansiskata sostojba na pobaruva~ot na zaem. Pokraj toa, dobivaweto na bankarski kredit moè da bide ote`nato vo vreme koga se ostvaruva kreditnata restrikcija ili koga sostojbata na firmata ne e stabilna.

Lizing kompaniite dobivaat me|unaroden karakter ako kompanijata koja{to go dava dobroto vo zakup i pretprijatijaeto koe{to go koristi toa dobro se nao|aat vo razli~ni zemji. Subjektot {to dava vo zakup ponekoga{ sklu~uva dogovor so posrednik koj se nao|a vo treta zemja. Najgolem razvoj me|unarodniot lizing ostvaril vo sferata na zakupot na avioni i brodovi. Vrednosta na zakupuvaweto e dosta visoka i ~esto pati nedostapna za kupuvawe. Razvitokot na me|unarodniot lizing se odviva so golemi te{kotii {to se objasnuva so ostrite konkurentski borbi vo sferata na lizingot. Kako pre~ka se smeta i neusoglasenosta na zakonodavstvoto vo dadenata oblast, gledano od aspekt na oddelnite zemji.Primeri na nekoi od kreditite koi gi davaat bankite vo Makedonija

1. .. , . 70 , . . 2. , , . 3. , , . 4. - . 5. : - , , - . 6. . 8 , 15 . . 7. - . 8. 16- . 9. , , 0,5% ( 500,00 ).Komercijalna Banka dava gotovi nenamenski i namenski krediti. Vo nenamenski spa|aat: , , -, i 30% 50% . Vo namenski spa|aat: (, ), , i .

?

? , . , , , .

? - . e .

? :

? 75.000 . 15 . : 8.9% , 8.0% 1/3 .

? ?

.

?

- . e .

? : -() ?

20.000 . 7 .

:

12% , 10% 1/3 .

, , ?

? , , , - .? - .

e , . , , .

? . .

?- - 1/3 .- Maestro MasterCard Light !

12% 36 .

:

12,9% 24

13,9% 36

?

? .

? - . e , .

? : (, ) . ? , 24 ,

12.000 , 60 .

11% .

?

? .

? - .

e , .

? . .

?- - 1/3 .- Maestro !

15% 24 .

, , .

I.

1.

, ,

. 5 -10

10.9 % ( )

5-8.8% ( )

2

,

,

2.

300.000,00-650.000,00

. 12-36

18% ( )

5% ( 100% )

9% ( 50% )

12% ( 30% )

2

II. , , , , , . , , , , . .

III.

, . , , , .

. . .

Kratkoro~no kreditirawe od sopstveni izvori na sredstva na BankataNamena na kreditite:

- krediti za finansirawe na potrebite za obrten kapital.

Rok na vra}awe: - do 1 (edna) godina. Vo zavisnost od ocenkata na Bankata i potrebite na komitentot, vra}aweto na kreditot moè da se vr{i so ednokratna otplata ili vo ednakvi mese~ni anuiteti. Kamatna stapka: - kamatnata stapka vo zavisnost od kreditosposobnosta i bonitetot na komitentot, redovnosta vo izmiruvaweto na obvrskite kon Bankata i kvalitetot na kolateralot se dviì od 4%-15% godi{no. - za krediti koi se obezbedeni so depoziten kolateral, kamatnata stapka iznesuva 4% godi{no. - za kreditite kaj koi kako obezbeduvawe e poloèn depozit vo visina od 50% od odobreniot iznos, kamatnata stapka iznesuva 5.5% godi{no. - za kreditite kaj koi kako obezbeduvawe e poloèn depozit vo visina od 30% od odobreniot iznos, kamatnata stapka iznesuva 8,0% godi{no. Iznos na kreditot: - Iznosot na kreditot zavisi od kreditosposobnosta i bonitetot na komitentot, kvalitetot i vrednosta na ponudeniot kolateral i od potrebite na kreditokorisnikot. Minimalniot iznos na odobreni kreditni sredstva iznesuva 100.000,00 denari.Provizija za upravuvawe so plasmanot: - Bankata pred koristewe na kreditot presmetuva i naplatuva ednokratna provizija od 0,5% od iznosot na odobreniot kredit koj ne e depozitno pokrien.

Dolgoro~no kreditirawe od sopstveni izvori na sredstva na BankataNamena na kreditite:

- krediti za nabavka na postojani sredstva ili eventualno finansirawe na obrtni sredstva so rok od 3-5 godini.

Rok na vra}awe: - do 5 (pet) godini. Vo zavisnost od ocenkata na Bankata, mo`nosta na dol`nikot za otplata, gotovinskiot tek na kompanijata i potrebite na komitentot, vra}aweto na kreditot moè da se vr{i vo ednakvi mese~ni ili tromese~ni anuiteti i grejs period do 1 (edna) godina.

Kamatna stapka: - kamatnata stapka vo zavisnost od kreditosposobnosta i bonitetot na komitentot, redovnosta vo izmiruvaweto na obvrskite kon Bankata i kvalitetot na kolateralot se dviì od 4%-15% godi{no. - za krediti koi se obezbedeni so depoziten kolateral, kamatnata stapka iznesuva 4% godi{no. - za kreditite kaj koi kako obezbeduvawe e poloèn depozit vo visina od 50% od odobreniot iznos, kamatnata stapka iznesuva 5.5% godi{no. - za kreditite kaj koi kako obezbeduvawe e poloèn depozit vo visina od 30% od odobreniot iznos, kamatnata stapka iznesuva 8,0% godi{no. Iznos na kreditot: - iznosot na kreditot zavisi od kreditosposobnosta i bonitetot na komitentot, kvalitetot i vrednosta na ponudeniot kolateral i ocenkata na Bankata. Provizija za upravuvawe so plasmanot: - Bankata pred koristewe na kreditot presmetuva i naplatuva ednokratna provizija od 0,5% od iznosot na kreditot {to ne e depozitno pokrien.

Procedura za odobruvawe krediti1. Podnesuvawe na Baraweto2. Formalen pregled na podnesenata dokumentacija.3. Obrabotka na Baraweto.4. Odlu~uvawe po Baraweto od strana na soodvetna instanca na odlu~uvawe.5. Potpi{uvawe Dogovor za kredit i vospostavuvawe na kolateralot.6. Koristewe na kreditot. Potrebni dokumenti za odobruvawe na kreditite Barawe za kredit; Kopie od Re{enieto za registracija na dru{tvoto, karton za deponirani potpisi i Izvestuvawe za prete`na dejnost; Aktuelni finansiski izve{tai, kako i izve{tai za poslednite tri presmetkovni periodi (za novoformirani dru{tva - po~etni potvrdeni bilansi pri registracija); Podatoci za sopstveni~kata struktura (Izve{taj od Centralniot depozitar, Dogovori za osnovawe i dr.); Izve{taj od nezavisna revizorska ku}a; Listi za pogolemi dobavuva~i i doveriteli i podatoci za uslovite za nabavka i proda`ba; Interni smetkovodstveni dokumenti za strukturata i ro~nosta na zalihite; Planovi i predviduvawa na menaxmentot; Razni dokumenti za transakcii so sopstvenicite, licata povrzani so niv i ~lenovite na menaxmentot; Biznis planovi ili ekonomsko - investicionen elaborat; Drugi dokumenti, spisanija i bro{uri, internet prezentacii i sl. koi govorat za mestoto na komitentot vo grankata i podatoci za istata; Dokumentacija za kolateralot - potrebni odobrenija i soglasnosti (za gradba, za lokacija, za ekologija i sl.). Obezbeduvawe po kreditite - Depoziten kolateral so Izjava za upotreba. - Hipoteka na nedvièn imot.- Zaloga na oprema so vinkulirana polisa vo korist na Bankata.- Polisa za osiguruvawe na kreditot.- Garancija od Banki i drugi finansiski institucii.- Blanko potpi{ana menica.- Barirani ~ekovi od bonitetni kompanii ili javni pretprijatija so Izjava za upotreba.

.. IBRD, EAR ICDF, , ( , ), , - .

1. () ( 4015 MK i 4240 MK)

, 3.649.309,02 EUR :

3-5

1

, 6 , 0,5% .

51%( , , ).

, , / ,

,

3 ,

20% .

2. (EAR)

( - )

:

30.000 /1.800.000,00 :

10,5%

5

6

: 51% . , , 20% .

:

,

, ,

,

,

,

,

,

,

.

:

:

-

2 ,

20% ,

: EAR 2/3 , 1/3 .

3. () -

:

400.000

:

+ 2.5%

7

1-3

: 51%. , .

:

-

-

:

, , , / , 3 .

250

15%

,

.

: ( ) .

KORISTENA LITERATURA: (Monetarna Ekonomija(, D-r [aban Prevala, Skopje, 2004gwww.total.com.mk* www.kb.com.mk* www.stb.com.mk* www.tb.com.mk* www.ikbanka.com.mk* www.ob.com.mk* www.investbanka.com.mk* www.makbanka.com.mk* www.eurostandard.com.mk* www.procredit.com.mk* www.star.on.net.mk* www.clubeconomy.com.mk* www.kapital.com.mk* www.blog.ebiznis.info.com* www.utrinskivesnik.com.mk* www.magazin.krstarica.com* www.vreme.com.mk* www.metamorphosis.org.mk* www.24x7.com.mk* www.spdcomputing.com/doc/EBanking.doc* www.bezo.50webs.comPAGE 32

Documents

Poim