P o i n t e à l ' o e i l u n e b a i s s e d e d a n s l ' h o r i z o n

Jiři Kočica & Zoran Srdić Janežič

Konica v oko – kapl ja v hor izont

oziroma kapitala – ki naroča uporabo določenih pogledov na družbo preko medijskih vplivov ali preko inštitucij izobraževanj in umetniških projektov – kot tudi neposredni vplivi političnih ideologij. Začrtana smer umetniškega projekta leži na osi natura – kultura – ideologija, pri čemer se natura veže na naravno stanje stvari, kultura na ločevanje določenih lastnosti v družbi ter vzpostavljanje razlikovanja3, medtem ko se ideologija navezuje na idejne projekte urejanja družbe. Le-ti ne temeljijo na prehodu iz trenutnega ali polpreteklega oziroma tradicionalnega stanja v družbi, ampak rešujejo oziroma želijo reševati stanje stvari v družbi na idejnem konstruktu v ne nujno diskurzivnih ali kompromisnih rešitvah. Lahko bi rekli, da ideologija v svojem bistvu ne priznava dialoga in se posredno kaže kot perverzna v smislu izrabljanja določenih stanj v družbeni strukturi, ki jih označuje kot deviacije z namenom njihovega spreminjanja v imenu napredka – tudi na račun obstoječih družbenih pravic.

Kot bistveni del zahodne družbe sta v umetniškem projektu Pointe à l'oeil predstavljena dve smeri spreminjanja družbe: prva v projektih razsvetljenstva v začetnih delih filozofov Francisa Bacona (1521-1626) in Renéja Descartesa (1596-1650) in njunim vplivom na epistemologijo, ter Johna Lockeja (1632-1704) v celovitejšem vplivu na filozofijo; in druga s protirazsvetljenstvom v osrednji figuri Jean-Jacquesa Rousseauja (1712-1778) ter njegovim vplivom na razvoj moderne politične, sociološke in izobraževalne misli kakor tudi na francosko revolucijo. Sledenje postmodernizmu od njegovih korenin v Baconu, Descatesu, Lockeju, Rousseauju (oziroma tudi v obdobjih pred razsvetljenstvom) prek Immanuela Kanta (1924-1804), Georga Wilhelma Friedricha Hegla (1770-1831), Karla Heinricha Marxa (1818-1883), Martina Heideggra (1889-1976), Theodorja W. Adorna (1903-1969), Michela Foucaulta (1926-1984), Jacquesa Derride (1930-2004), Richarda M. Rortyja (1931-2007) itd. kaže na spremenjeno paradigmo intelektualnih smernic, ki vodijo vse do točke zožitve filozofsko-političnega in umetniškega pogleda, v katerega je v projektu Pointe à l'oeil postavljen eden zadnjih živečih postmodernih filozofov Slavoj Žižek (1949). To simbolno pozicijo zaseda Žižek na koncu diagramov zgodovinskih povezav med filozofi ter v vsebini pipete4 z Žižkovimi portreti. 3 Razlikovanje kot distinkcija (po Pierru Bourdieuju).4 Pipeta predstavlja nosilec vsebine umetniškega projekta in se po obliki referenčno veže na istoimensko Giacomettijevo delo Pointe à l'oeil (1932), ki predstavlja dvoboj na igralnem polju s kanalom za žrtveno kri. Čeprav lahko pri tem umetniškem delu govorimo o olajšanju, ker napad z velikim rezilom, obrnjenim proti očesu smrti nosi transcendentne pomene, pa siljenje konice v oko vseeno deluje tesnobno ter kastracijsko. Po Merleau-Pontyju je rezilo zunanji svet, ki napada oko kot oslepljujoč žarek.

Zoran Srdić Janežič

(pre)Usmerjeni pogledRazmislek ob umetniškem projektu Pointe à l'oeil – une baisse de dans l'horizon1

V umetniškem projektu Pointe à l'oeil – s podnaslovom une baisse de dans l'horizon (Konica v oko – kaplja v horizont) se umetnika Jiři Kočica in Zoran Srdić Janežič ukvarjava s povezavami in medsebojnimi vplivi med znanostjo, umetnostjo ter družbo v širšem pojmu besede.2 V ožjem pogledu je konceptualno izhodišče projekta zgodovinski pregled povezav med filozofskimi idejami ter njihovim vplivom na družbene spremembe v preteklosti oziroma pogojno rečeno pregled ideoloških posegov. Kljub temu, da so vplivi idej na dejanja pogojeni tudi z drugimi dogodki v zgodovini, pa ne moremo mimo dejstva, da so določene ideje bile uporabljene in se še danes uporabljajo kot izhodišča za vplive na mentalna obzorja tako posameznikov kot množic. To so lahko tako posredni vplivi kulturnih politik

1 Več slikovnega gradiva celega projekta na internetni povezavi: http://pointtoeye.weebly.com 2 Projekt se je snoval v roku dveh let in pol. Na formalni ravni je imel težnjo ustvariti najmanjšo nano podobo in je s tehnično podporo nastal v sodelovanju s Kemijskim inštitutom Slovenije in Laboratorijem za biotehnologijo L12: s prof. dr. Romanom Jeralo in dr. Vidom Kočarjem. Celotna vsebina projekta je nastala naknadno, po izbiri nano tehnologije DNK origami ter mikroskopije na atomsko silo. Predhodno je Zoran Srdić Janežič s projektom Finger prints sodeloval z Inštitutom Jožef Štefan: s prof. dr. Draganom Mihailovićem in dr. Boštjanom Berčičem iz Odseka za kompleksne snovi F7, kjer so uporabili del procesa izdelave nano slike, ki se je z gledanjem z elektronsko mikroskopijo krnila. DNK origami tehnologija in mikroskopija na atomsko silo sta definirali vsebino v smislu haptične zaznave vizualnih informacij ter v odnosu podobe do telesa (v nadaljevanju), kjer je iztočna misel: Metanje peska v oči oziroma posredno v pogled. Ta misel se navezuje na zgodovino izrabe idej in izgovore za družbene spremembe tako v pozitivnem kot negativnem smislu..

Osrednji konceptualni del projekta Pointe a l'oleil se v duhu postmodernizma (korenine postmoderne misli lahko najdemo že v antiki) predstavlja na 33 tablah, na katerih so predstavljeni različni zahodni filozofi v časovnem razponu od antike, natančneje Sokrata (469-399 pr. n. š.) do danes, ko se kot zadnji v liniji mislecev predstavlja Žižek. Obravnavani filozofi so na tablah predstavljeni s podobami, ki izhajajo iz njihovega časa. Podobe antičnih filozofov so predvsem njihovi kipi, portreti filozofov iz krščansko-judovskega pred-modernizma so v obliki grafik in slik, kasneje pa prehajajo v fotografije. Žižek, kot zadnji izmed obravnavanih filozofov, je na tabli predstavljen s portretom, narejenim v tehniki DNK origami. To so dobesedno najmanjši možni portreti, ki jih lahko ustvarimo iz virusne DNK s tehnologijo, ki se imenuje DNK origami. Portreti se preko bitmapnega načrta5, določenega v računalniškem programu, izdelajo iz nukleotidov, ki se v samem procesu sintetiziranja postavijo v predvidene zanke ter s tem oblikujejo podobo: reliefni portret. Končna podoba iz DNK origami, velika nekaj 10 nanometrov, postane ponovno vidna z mikroskopom na atomsko silo (AFM oz. atomic force microscope).6 Na koncu simbolne točke zožitve filozofsko-političnega in umetniškega pogleda v projektu Pointe à l'oeil je Žižek tako rekoč zadnje mesto, ki je vidno le še preko medija in ne s prostim očesom.

Glede na osrednje obravnavanje določenega filozofa podatki na tablah predstavljajo ravni idej, gibanj, ideoloških smeri ter neposrednih vplivov, ki jih je obravnavani filozof imel v svojem času. Osnovna raven v projektu prikaže vpliv predhodnih idej na filozofe ter njihov vpliv idej na mislece v prihodnosti: kot primer lahko na Platonovi tabli na levo stran uvrstimo njegovega učitelja Sokrata, desno pa njegovega učenca Aristotla, ter seveda vse ostale filozofe iz Platonove prihodnosti, na katere je vplival s svojimi idejami. Tako se levo od obravnavanega filozofa razkrivajo vplivi iz preteklosti, podatki na desni pa vplivi idej v njegovi prihodnosti. Če so vplivi potekali sočasno so podatki pisani v isti ravni. Tako so skupaj zapisani učitelji in učenci ter filozofi, ki so sodelovali pri raznih gibanjih oziroma 5 Bitmapni načrt je podoba, ki je preslikana oziroma preoblikovana iz kontrastne monokromne podobe v bite – vrednosti nič ali ena.6 Poleg AFM mikroskopije bi bilo možno podobe v velikosti nekaj deset nanometrov videti tudi z elektronsko ter fluorescentno mikroskopijo, slednjo v primeru, da bi delali z DNK, ki bi jo združevali s fluorescentnimi materiali. AFM mikroskopija se pri umetniškem projektu Pointe à l'oeil izpostavlja predvsem zaradi oblikovne sorodnosti z Giacomettijevim kipom. AFM mikroskopija deluje prek zaznavanja površine z 1 nanometer velikim tipalom, katerega odmike zabeleži laserski žarek, ki ga v vidno informacijo dekodira računalnik.

sovplivali drug na drugega.

Drugo raven predstavljajo gibanja oziroma filozofske smeri, ki so vplivala bodisi na obravnavanega filozofa oziroma je on vplival na njih. Če so te smeri imele tudi neposreden vpliv na preoblikovanje človeštva preko vojn, revolucij, rasnih segregacij ipd. , potem se lahko to isto gibanje ponovi pod imenom filozofa, kjer so v tretji ravni predstavljeni posredni vplivi njegovih idej na ideologe, politične vodje, aktiviste, teroriste ter družbena gibanja. Tako lahko npr. protestantizem ali marksizem uvrstimo na obe liniji – na teoretsko ter na tisto dejansko, ki je fizično spreminjala življenja7. To velja tudi v primeru, če razlika med filozofi ter hkrati ideologi oz. političnimi vodji ni neposredno razvidna, in se imena določenih ideologov teoretikov kažejo med filozofi ter med ideologi, političnimi voditelji … kot primer lahko navedemo György Lukácsa, madžarskega filozofa, esteta, literarnega kritika in ustanovitelja zahodnjaškega marksizma, ki je bil leta 1919 tudi minister za kulturo v Madžarsko sovjetski republiki. Posreden vpliv filozofskih idej na osebe, ki niso bile del vladajoče ideologije, je tudi v primeru političnih aktivistov ali političnih teroristov (npr. Ulrike Meinhof), hkrati pa se v tej ravnini kažejo tudi vplivi družbenih gibanj (npr. francoska revolucija).

Ravnina na dnu tabel kaže na neposreden vpliv obravnavanih filozofov na njihove dejanske aktivnosti, ki so lahko imele vpliv na urejanje družbe (npr. Platonova prisotnost na Sirakuškem dvoru ali pa Heideggrova podpora nacionalnemu socializmu). Ker je tu predstavljen neposreden vpliv obravnavanega filozofa v njegovem življenjskem obdobju, za razliko od ostalih treh ravni ti vplivi niso levo v njegovi preteklosti ali desno v njegovi prihodnosti ampak so vplivi vedno podpisani v ravnini pod njegovim imenom.

33 tablam s predstavljenimi zahodnimi filozofi se pridružuje 5 tabel – časovnic, na katerih je prikazanih pet obdobij: antika, krščansko-židovski pred-modernizem, modernizem, postmodernizem ter trenutno prehodno stanje, ki označuje možno prihodnost obdobja, ki sva ga poimenovala bio-humanizem. Razen prvega in zadnjega obdobja izhajajo vsa obdobja iz knjige Stephena R.C. Hicksa Explaining postmodernizem8, pri čemer njegovi podatki 7 S fizičnim vplivom ideologij je mišljeno tako neposredno obračunavanje s političnimi nasprotniki, uporabo idej za izvrševanje terorističnih dejanj, urejanja družbe z odpiranjem novih delovnih mest v raznih delovnih taboriščih kot tudi nepripravljenost na 8 Knjiga Stephena Hicksa je bila tudi glavni vir povezav med posameznimi filozofi, drugi viri so bila razna dela, ki so ob glavnem besedilu opisovala povezave med filozofi ter politiko (npr. Agamben: Homo sacer – suverena oblast in golo življenje, Tariq Ali: Street fighting years …), informacije

časovnih obdobij obsegajo metafiziko, epistemologijo, človeško naravo, etiko ter politično in ekonomsko ureditev. Tej razdelitvi so tudi zgodovinski dogodki, tehnične inovacije, ter življenjska obdobja obravnavanih filozofov, filozofska in družbena gibanja ter vplivi na politične voditelje, ideologe, aktiviste, teroriste itd. Podatki, ki so predstavljeni na tablah posameznih filozofov, so bistveni del teh tabel.

S tem razmislekom skuša umetniško delo Pointe a l'oleil vzpostaviti možno prepoznavanje nadaljevanja humanizma preko srečanj sodobnih spoznanj znanosti in umetnosti. Novi mediji in nove tehnologije ter znanstvene raziskave odpirajo neskončne možnosti nadzora in vplivov na človeško telo, tako z biološko-kemičnimi kot tudi s psihološkimi sredstvi. Orodja novih tehnologij so danes bolj dosegljiva ter prilagojena preprosti uporabi, vendar tudi po nevarnosti prekašajo skoraj vse, kar je bilo v zgodovini do danes uporabljeno ob različnih spremembah v civilizaciji. Radikalne spremembe v družbi, ki nastanejo tako v vojnah kot tudi v diktaturah oziroma posredno ob tehnološkem napredku (npr. industrijska revolucija), Žižek v svojih tekstih, nastopih in tudi v političnem udejstvovanju tako rekoč podpira, kar zahteva resen premislek.9 Revolucija oziroma vojno stanje pomeni osvoboditev od starega sistema, vendar strukturno mesto v njem ponavadi zasedejo najmočnejši, ki bi lahko preko sodobnih metod nadzorovali ter spreminjali življenja mnogih. V tem smislu je en bris iz govorniškega odra dovolj, da se dokopljemo do izjemno pomembnih podatkov o človeku, o njegovih šibkih točkah, o njegovi najgloblji identiteti in ga s tem vedenjem lahko mnogo bolj natančno kontroliramo kot so bili tega zmožni v časih komunističnih diktatur.10 Žižek je kot pop zvezda svetovne filozofije postavljen v sedanji trenutek, ki pa v pričujočem umetniškem projektu označuje konec postmoderne misli ter najavlja bližajoče se spremembe, ki so posledica tehnološkega in znanstvenega razvoja od začetka devetdesetih let ter družbenih sprememb, ki jim je ta tehnološki razvoj botroval (ekonomski in politični razvoj Kitajske, arabska pomlad, solventnost gospodarskih gigantov v Ameriki in Evropi …).

na Wikipediji ter pomoč Rada Markoviča.9 Žižek tukaj zavzema simbolno mesto, je pa misel namenjena vsem s sorodnim delovanjem. Ideje so abstraktne tvorbe, vendar se jih lahko oprime kdorkoli in jih po svoje izrabi. Pri celem projektu Pointe a l'oleil so vidni prehodi idej v dejansko preoblikovanje zgodovine, ali v obliki velikih revolucionarnih gibanj ali dejanj manjših skupin in posameznikov, ki te ideje izkoriščajo za svoje cilje. Danes je civilizacija že toliko napredovala, da bi se morali tvorci idej zavedati njihovega vpliva ter iskati možne reforme dejanskih družbenih stanj v obliki mirnega, ampak jasnega ter konstantnega opozarjanja, če ne že dialoga.10 Lenin, Stalin, Mao, Pot, Tito, če naštejemo vsaj nekaj glavnih akterjev diktatur.

Zgodovina se ne ponavlja, včasih se zdijo določeni dogodki iz preteklosti zgolj odmev na stanje v sedanjosti11 in potrebno je opozarjanje, da se v spremembah zgodovine ohranjajo pojmi človeške narave in njenih vrednot oziroma se jih nadgrajuje – z boljšimi orodji za razumevanje človekove narave, za zadovoljitev potrebe po globljem smislu življenja. Tehnološka odkritja naj ne bi zmanjševala, temveč večala možnosti za svobodno družbo z zavedanjem enakopravnosti med prebivalci Zemlje, brez razlikovanj med rasami, družbenimi razredi, verstvi ter drugače mislečimi ozimoma med drugače kodiranimi DNKji, ter predvsem z možnostmi pridobivanja znanj.

Glavni vizualni del projekta Pointe a l'oleil, ki ga koncipira celotna umetniška raziskava, je umetniški dogodek, predstavljen 26. novembra 2012 v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru.12 Poleg predavanja in razlage snovanja projekta ter oblikovanja DNK origami portretov v nano velikosti, je potekal tudi performans. Navezovanje na Giacomettijevo delo ter na samo oko13 je prisotno v trenutku, ko konico, ki naj bi zarezala oziroma prebodla oko pri referenčnem kipu, v performansu zamenja pipeta, s katero je Jiři Kočica kanil Zoranu Srdiću Janežiču14 v oko kapljo, v kateri je bilo nekaj milijard nano portretov Žižka. S tem je bila sicer na simbolni ravni koncipirana točka zožitve filozofsko-političnega in umetniškega pogleda dejansko injicirana v oko v obliki iz virusne DNK ustvarjene DNK origami podobe, ki so bile s solzenjem Srdićevega očesa ujete v stekleničko. Ujete solze spominjajo na prisotnost telesa, kar bi lahko povezali z relikvarijem oziroma lovilcem solz, ki priča o preteklem spominu oziroma o odsotnosti dogodka. Spominjanje in ponavljanje kot reflektivni pogled kaže na pretekle dogodke iz zgodovine in omogoča kontemplacijo o poti naprej.

Razlaga umetniškega projekta je bila objavljena v reviji Dialogi – revija za kulturo in družbo, letnik 49, št 7-8 (2013), str. 48-55

11 Iz misli Tariqa Alija, ki o ponavljanju zgodovine pravi, da je za popularne medije najlažja in najbolj preprosta pot soočanja s trenutnim stanjem.12 Ironija usode: na dan druge Mariborske vstaje.13 Posredno se performans veže na pogled ter razliko med videti in gledati.14 Ta del vključevanja telesa v relativno konceptualno zastavljeno umetniško delo doda raven, kjer ideje upravljajo s telesi.

c

Katalog razstave / Exhibition catalogue: Pointe à l'oeil – une baisse de dans l'horizonAvtorja / Artists: Jiŕi Kočica & Zoran Srdić JanežičIzdelava nano origami podobe / Making of nano origami image: prof. dr. Roman Jerala in dr. Vid KočarTable / Tables : Zoran Srdić JanežičFotografije / Photographs : na tablah / on tables : vir / source Wikipedia ostale / other : arhiv / archive MKC Maribor - Kulturni inkubatorProducent / Producer: Jana Putrle SrdićProdukcija / Production : Zavod za sodobne umetnosti in kulture GULAG / Institute for Arts GULAGKoprodukcija / Co-production: MKC Maribor - Kulturni inkubator (zanj Jože Slaček), Kemijski inštitut Slovenije in Laboratorij za biotehnologijo L12, Atelje Jiŕi Kočica, EPK MariborŠtevilo strani / Number of pages : 48Tisk / Print: PrintpointNaklada / Number of copies: 100Leto / Year: 2012/13

Zahvala: Hvala vsem, ki ste pripomogli k razstavi