poletje 2014

2 poletje 2014

Petra Slaparurednica

Sandra Pohole, K8 dizajnoblikovanje in prelom

Teja Klečizdelava ikon

Jasna Simonetaurednica italijanske izdaje

Tea Mejaklektura

PKDV, SVETOVANJE, d.o.o.

Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.sijunij, 2014št. 10

UvodnikUstvarjalci

IzboriVetrnice

Naredi samIntervju

PotonikeKuhanje pod milim nebom

JuheNi vse za na zid

ŠkoljkePoročiva se ob morju

Ideje za vazeObisk v trgovini

PijačePikniki

Kam sadimo enoletniceKraška domačija z meščanskim pridihom

Romantični podeželski vrtPortugalska

Kazalo

poletje 2014 3

Uvodnik

Spomini na moja zadnja poletja so povezani z vročino in vetrom. Pri nas namreč ob popoldnevih pogosto zapiha vroč soparen veter, ki vrtinči pravkar pokošeno travo ali

ulični prah, spet drugič nam veter z zahoda prinese besno nevihto. Pri vsaki stvari skušam vedno najti dobre plati – kar mi sicer vedno ne uspe – in v povezavi z vetrom so me

vedno navduševale vetrnice: male pisane vetrnice, s katerimi otroci tekajo po dvorišču gor in dol in jih poskušajo spraviti do vrtenja na vso moč, pa vetrnice pred trgovinami,

ki me premamijo, da vstopim. V poletni številki smo pripravili mini fotozgodbo o vetrnicah, navodila za izdelavo pa najdete na portalu. Sledimo namreč načelu, da so

v reviji le zgodbe, za navodila uporabite puščice, ki vas pripeljejo do člankov na portalu. Ponujamo vam recepte za poletne juhe in pijače ter predloge za malce drugačne piknike

– vzemite, kolo, čoln, košaro ali culo in se odpravite v naravo, ustavili smo se pri belih stenah naših domov, nismo pozabili na letne kuhinje in podeželske vrtove. Poleti ne sme manjkati morje, zbirali smo školjke in pripravili poroko na plaži, za vse, ki radi potujete,

pa predstavljamo Portugalsko. Ne pozabite raziskovati revije in portala, kliknite na povezave in pripeljale vas bodo do podrobnih navodil in receptov.

Želimo vam prijetno poletje, naj vas boža le rahla sapica.

Petra Slapar

Petra Slaparurednica

Sandra Pohole, K8 dizajnoblikovanje in prelom

Teja Klečizdelava ikon

Jasna Simonetaurednica italijanske izdaje

Tea Mejaklektura

PKDV, SVETOVANJE, d.o.o.

Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.sijunij, 2014št. 10

4 poletje 2014

JASNA SIMONETAPoleti bomo skušali

uživati drug ob drugem, brez hitenja in odvečnih

dejavnosti.

TJAŠA KRIŽNAR Najbolj se veselim morja in glasbenih festivalov, dolgih noči in zagorele kože, lenarjenja brez slabe vesti ter sadja in zelenjave z domačega vrta.

TINA CIPOTPoletje se v moji glavi enači s soncem, vodo in sladoledom. Začne se tisti hip, ko lahko zjutraj spijem kavo na terasi in opazujem moje pesjane, kako se podijo po travi.

Ustvarjalci

KLEMEN BRUMECKomaj čakam na kravice na

Veliki planini!

TJAŠA BRAJDIHNajbolj se veselim morja, sonca, novega ustvarjalnega navdiha in dobre družbe ob poletnih večerih.

PETRA SLAPARLetošnje poletje bom

poskušala narediti čudež in bom

računalnik za devet dni ugasnila.

poletje 2014 5

TANJA TUTALetos bom potovala kar

doma, z začimbami: bazilika me bo

popeljala v južno Italijo, timijan na

slovenske sprehode, rožmarin in žajbelj po

Dalmaciji ...

VESNA VOGRIN Poletje bo čas počitka,

ležanja na plaži, domačem balkonu,

branja dobrih knjig in seveda čas sladoleda :)

SUZANA ŠLEBIRLetošnjega poletja se veselim novih izzivov in komaj čakam, da vidim, kam me bodo popeljali.

ANA BULATVeselim se hoje v hribe,

poležavanja v travi, izletov v neznano in

vonja morja. Veselim se sezonskega sadja in

druženja s prijatelji v toplih poletnih nočeh.

VALENTINA VOVKLetos se izjemno veselim naših družinskih počitnic. Tokrat se bomo skupaj z mojimi fanti odpravili letovat v Grčijo, vendar ne z letalom ali ladjo, ampak z avtom. Prav ta dolga pot in postanki nas še bolj vznemirjajo kot končna destinacija. Imeli bomo pravi »road trip«.

PETRA PETERKAVsako leto se mi zdi, da je poletni dopust prekratek za dan ali dva. Letos bom poskrbela, da se to ne bo zgodilo. Veselim se tega presežka!

6 poletje 2014

rumena

Skodelice za sladoled ali sadje, Iittala

Predalnik, Maisons du monde

Retro plakat, trgovina HANDZ, Etsy

Kozica, Le Creuset

Preproga, Anthropologie

Namizni mešalnik, KitchenAid Artisan

Vaza, Anthropologie

Naslanjač, Maisons du monde

Miza, Maisons du monde

poletje 2014 7

roza

Papirnati kozarci, Trgovina PD

Posteljna prevleka, BodieandFou

Hannah, rožnata z zvončkom, Fridolina

Vrtiljak, Maisons du monde

Okvirji, Maisons du monde

Naslanjač, Maisons du monde

Lučke, Maisons du monde

Papirnati prtički, Trgovina PD

Fotografija, Trgovina KathyFornal Etsy

8 poletje 2014

mint

Stol, The family love treeSet dveh kovčkov, Maisons du monde

Budilka, Maisons du monde

Cekar, Twenty Violets

Jelenova glava,

EtsyNamizna svetilka, Maisons du monde

Pekač model za hiško, Sisi shop

Svetilka, Formadoma

Prašiček za srečo, K8 dizajn

bela

poletje 2014 9

Cedilo, Ikea

Koš za smeti, VIPP

Okrasni lonec za rože, Formadoma

Deska za sir, by April and May

Plakat, La maison D'Anna G

Počivalnik, Ikea

Svetilka, BodieandFou

bela

Izbor: Valentina Vovk

10 poletje 2014

Ideja in izvedba: Suzana Šlebir, Vesna VogrinFotografira: Klemen Brumec

Vetrnice – ob pogledu na vetrnice se najbrž marsikdo najprej spomni radoživih otroških dni, trenutkov, ko zapiha veter in z vetrnico v roki tekaš po travnikih do prvega gozda in nazaj, ob žitnem polju utrgaš mak ali dva ter si potem razočaran, ker prehitro oveni. Spomnimo se vetrnic, ki smo jih pritrdili nekam na vrt in jih opazovali, kako se vrtinčijo v vetru, dokler nam jih premočan veter na našo nejevoljo ni raztrgal in uničil.

Vetrnice

Vetrnice so čudovite igrače, ki jih iz različnih materialov z lahkoto izdelamo sami in z njimi okrasimo dom, teraso ali vrt, z manjšimi pa mizico za piknik.

poletje 2014 11

Drugi pa ob pogledu nanje pomislijo na vetrne elektrarne, na nizozemske mline na veter, letalske propelerje …

12 poletje 2014

Ideje naredi sam

Stenske posodiceSami lahko izdelamo stenske posodice za rože, potrebujemo

le odsluženo embalažo šamponov, škarje in akrilno barvo.

Ideja in izvedba: Suzana ŠlebirFotografira: Klemen Brumec

poletje 2014 13

,

Ideja, izvedba in fotografija: Tjaša Križnar

Kaktus za bucike in šivankePreprosta zamisel za hrambo bucik in šivank

za vse ljubitelje kaktusov, ki radi šivajo. Pisani kaktusi različnih oblik, okrašeni z različnimi

dodatki, bodo čudovito popestrili vaše šiviljske kotičke ali okenske police. Z njimi lahko obdarite

druge ljubitelje kaktusov ali šivanja.

14 poletje 2014

Piše: Tina CipotFotografira: Klemen Brumec

Arhitektura je samo ena od njenih ljubezni. Je tudi stilistka,

kostumografinja, blogerka in zapriseženka vintage kulturi.

Svojo strast do lepega Nina Štajner udejanja skozi projekt nošenja

rabljenih oblačil Vintage Vikend (www.vintage-vikend.com).

Kje jo najdete? Tam, kjer so doma lepe rabljene obleke, na spletu pa

na njenem simpatičnem blogu kitchyworld.com.

Kaj pravzaprav pomeni vintage?Gre za koncept oblačil, stila tam od 20. do 80. let prejšnjega stoletja, lahko je bolj romantičen, poln vrtnic, čipk in nežnih barv, 60. leta so bila bolj mini-malistična, zanje so značilni ravni kroji ter futuristični slog oblek in pohištva, 80. leta pa so denimo prine-sla neonske barve in plastične materiale.Kako mlado dekle najde ljubezen do starih reči?Zelo spoštujem preteklost in stvari, ki so bile dobro narejene, in ne vem, zakaj bi to preprosto zavrgli in vse delali na novo. Izdelki so danes velikokrat na-rejeni bolj na hitro, ni mišljeno, da trajajo, jaz imam pa rada stvari, narejene za dlje časa, ki jih zato bolj cenimo. Ne mislim samo na obleke, pač pa tudi na opremo doma, na same hiše … Za tako razmišlja-nje je precej kriva moja mama, ki je zelo rada shra-njevala stare predmete. Pri nas doma nismo nikoli nič metali stran, na podstrešju so se našli neverje-tni zakladi, mama je bila tudi močno navezana na slovensko izročilo, na stare obrti, vezla je sloven-ske vzorce in … ja, vse skupaj izhaja iz družinskega spoštovanja starih metod dela. Moja mama je že

pokojna, morda sem zato še toliko bolj navezana na to, ker se mi zdi, da sem nekako dolžna nadaljevati to njeno ljubezen.Kako občutiš odnos Slovencev do tradicije?Slovenci nimamo močno ponotranjenega spošto-vanja do tradicije. Naše spomeniško varstvo je zelo strogo, vendar mi sami v sebi ne čutimo naveza-nosti na stare čase. Denimo, Angleži bi prej kupili zelo staro hišo in jo prenovili, mi raje zidamo novo, svoje … Morda to izhaja iz naše preteklosti, zaradi katere imamo občutek, da nekaj ni bilo naše. Tudi rabljena oblačila imajo velikokrat slabšalni prizvok, ker so pogosto povezana s predsodkom, da si novih nisi mogel privoščiti.Smo zadržani tudi do vintagea?Mislim, da ja. Prav zato, ker prave vintage kulture pri nas ni. Rabljeno je enačeno z obrabljenim. Rabljena oblačila kakovostnih, dizajnerskih blagovnih znamk pri nas zelo težko dobiš. V Parizu greš v vintage tr-govino in najdeš obleke, ki so dražje od novih, od Chanela do drugih blagovnih znamk, ki so sinonim za vrhunsko modo. Pri nas so bili v preteklosti pojem

poletje 2014 15

kakovosti Mura, Labod, torbice Marjete Grošelj … nato pa se počasi konča.Od kod torej slovenskim vintage trgovinam oblačila in dodatki?Večinoma prihajajo stvari z Nizozemske, kjer je vin-tage zelo priljubljen. V Sloveniji do tega kot družba nimamo nekega odnosa. Ta se šele počasi gradi.Je bil to razlog za projekt Vintage Vikend?Zamisel je pravzaprav nastala iz čisto sebične želje, da se nekaj začne premikati – pri nas pač tovrstne ponudbe ni bilo, če si imel srečo, si kak kos našel v kaki trgovini z rabljenimi oblačili. Sama sem že v srednji šoli nosila obleke, ki sem jih našla na pod-strešju ali ki nam jih je pošiljala teta iz Kanade … Moja mama je bila zgrožena nad svetlečim, neon-skim poliestrom, meni pa so se vse te tkanine zdele krasne, nora sem bila na bleščice … Saj sem še zdaj (smeh). Pozneje sem veliko potovala in tudi študi-rala v Pragi ter prišla v stik z vintage konceptom, ki me je prevzel. Ko sem se ustalila v Ljubljani, kjer ga nismo poznali, sva se s prijateljico odločili, da bova organizirali prvi vintage dogodek. Vse je napredo-valo organsko, zdaj nas pozna vse več ljudi in tudi obisk tovrstnih dogodkov se veča.Se ti zdi, da je tudi recesija naredila svoje – da zdaj znamo pogledati nazaj in reči, te in te stvari so bile odlične?Mislim, da se počasi spreminja. Prvi dve leti sva bili s prijateljico sami, celo posmehovali so se nama, nato

pa so se kar naenkrat začele odpirati nove vintage trgovine in ugotovili sva, da se je ideja prijela, da se ponudba širi in s tem tudi zavedanje o vintage kul-turi. Vintage vikendi tako niso več samo sejmi obla-čil, pač pa se združujemo s še drugimi ponudniki, da obiskovalcem ponudimo celostno izkušnjo – z ličenjem, fotografsko razstavo … Seveda so bili tudi nekateri, ki so mislili, da je to pot do hitrega zasluž-ka, kar seveda ni.Kako dober poznavalec vintagea moraš biti, da lahko »delaš« na tem področju?Poznati moraš obdobja, materiale, modele … Ko je projekt zaživel, smo imele srečo, da smo se na kup zbrale kar štiri navdušenke in smo tako lahko za-gotovile večjo širino – štirje pari oči, štirje različni okusi. Sama se z zbiranjem vintage kosov še vedno ukvarjam ljubiteljsko in jih tudi nosim, nimam trgo-vine, čeprav me velikokrat sprašujejo, zakaj ne … Za kaj takega se nisem odločila, ker je vse skupaj pre-več zapleteno. Pogosto pa me povabijo k sodelo-vanju pri kakem filmu in podobno, kjer potrebujejo vintage stilista. Nekako se me je prijela ta nalepka (smeh).Sicer si arhitektka, je tudi v tvojem poklicnem očesu vintage vpliv? V mojem osebnem vsekakor. Ko vidim zanimiv pro-stor, pogosto razmišljam, kako bi ga oblikovala zase, in če imam proste roke, je v mojih rešitvah goto-vo nekaj nostalgičnega navdiha. To je zadnja leta

Vintage Vikend bo na Nostalgično umetniškem sejmu v soboto, 7. junija,

in v soboto, 30. avgusta, v parku

Tabor v Ljubljani.

16 poletje 2014

nasploh tudi trend. Delam pa različne koncepte, tudi izredno futuristične. Odvisno od stranke.Je pa vintage tudi arhitekturi trend, praviš.Vsekakor bi lahko bil še bolj izrazit. Slovenci imamo čudovito tradicionalno arhitekturo. Sama zelo rada hodim v Bohinj, kjer so čudovite hiške s svetlo mo-drimi vrati in polkni, z belo apneno fasado in temnim lesom. Ali pa na Kozjanskem, kjer so okna skednjev narejena iz opek, ki jih samo zamikaš – ustvarjajo se nenavadni, naravnost čarobni vzorci. To ne pomeni, da moramo prekopirati hišo iz preteklosti, vzame-mo pa lahko te detajle in jih pretopimo v moderen način.Se torej da mešati vintage in modernejši stil?Vsekakor, celo odlično delujeta skupaj. Treba je na-rediti nekakšen kolaž, uporabiti nekaj starega, nekaj novega in ustvariti okolje, ki nam ustreza. Enako je pri oblačilih. Kombinacija vintagea in nečesa nove-ga, svežega lahko deluje unikatno.Je lahko vintagea preveč?Ja, sploh če nam ta naklonjenost do nekega pre-teklega obdobja prevzame življenje. So ljudje, ki živijo v popolnoma vintage stanovanju, se oblačijo

izključno v vintage … Sama menim, da vseeno živi-mo v 21. stoletju. Zakaj ne bi vzeli nekaj vintagea in nekaj modernega in naredili unikatnega stila, ki je samo naš?Če bi morala na kup zbrati tri vintage stvari, ki te definirajo, katere bi bile?Ena je vsekakor moj avto, ford fiesta, ki sem ga dobila, ko sem delala vozniški izpit. Res ni več naj-mlajši, ampak midve z mojo fiesto zmoreva vse. Vse prenese, je taka majhna in kompaktna, sva dober delovni tim. Zelo zelo mi bo žal, ko bo odslužila. Vmes sem iz prepričanja, da rabim drug, bolj re-prezentativen avto, imela karavana, ampak sem ga prodala. Ne morem se kar tako posloviti od nje, vse gre vanjo in ni me še pustila na cedilu.

Druga vintage stvar, ki jo bi prav tako izbrala, je mamina maturantska obleka, ki sem si jo dala pre-delati, jo malce skrajšati, da je primerna za današnji čas. Ta mi veliko pomeni.

Tretja zadeva pa – nekaj bleščečega. To sem jaz, rada dam nase malce kiča. Če sem denimo zelo preprosto oblečena, si nadenem še nekaj velikega, svetlečega. Ne morem si pomagati, sem kot sraka, rada imam bleščeče se stvari.

poletje 2014 17

Potonike

18 poletje 2014Vaza je

lahko

odsluž

ena le

karniš

ka pos

odica

ali lo

nčen lon

ček.

poletje 2014 19

najelegantnejša roža poletja

20 poletje 2014

Potonike so vse prelestne lepotice različnih barv od bele do rožnate, rumene in izrazito vijolične, muhaste v svoji naravi in kratkotrajne v svoji lepoti.

Nekaj nasvetov: če jih želite uporabiti v šopkih, jih morate porezati, ko so cvetovi še zaprti in trdi. Shranite jih v hladilniku. Odprli se bodo pri sobni temperaturi.

Potonike ne marajo presajanja in morda kar nekaj let ne bodo zacvetele, zato jim morate mesto na vrtu dobro izbrati. Potonike so trajnice za dolga razmerja. Svetujemo lego, kjer bodo imele vsaj pol dneva sonce. Več ko bo sence, pozneje se bodo odprle in dalj časa bodo cvetele. Veliki cvetovi radi upognejo stebla, zato bodo verjetno potrebovale oporo. Mravlje se zelo rade sprehajajo po njih, kar bi nas morda motilo, a brez skrbi, niso škodljive.

poletje 2014 21

22 poletje 2014

Piše: Petra SlaparFotografije in načrtovanje: Landscape d.o.o.,

Tina Demšar Vreš in Gregor Vreš

Kuhanje pod milim nebom

Kako poskrbeti, da druženja na vrtu ob dobri hrani in pijači ne bodo naporna niti za gostitelja? Nič lažjega, kuhinjo preselimo kar na prosto!

poletje 2014 23

Ponuja se nam nešteto možnosti oblikovanja v kamnu, betonu ali teracu, z lesenimi ali steklenimi vratci, da bo hrana varno spravljena pred nepovabljenimi prebivalci vašega vrta. Vse, kar zares potrebujemo, je pitna voda in večja delovna površina za pripravo hrane. Poleg tega pa še prostor za plinski

žar za začetnike ali odprti kamin za prave kuharske mojstre. Zakaj bi si po nepotrebnem zapletali življenje?

Če za ogrodje izberemo beton, nas ne bo skrbelo, ali se bo poznala kakšna packa zemlje s sveže opranih redkvic. Teraco, v betonu izrisane teksture ter

24 poletje 2014

barve prodnikov in peska, omogoča igro barv in tekstur v vezivo ujetega prodca. Lesena vratca kuhinj vanje vnašajo toplino in barvo kot nasprotje izčiščenim oblikam in sivini betona. Steklena vratca priporočamo za letne kuhinje v majhnih vrtovih, saj se v steklu zrcalita nebo in okoliška krajina, kar v prostor vnaša svetlobo ter ga poveča. V razkošnejših vrtovih lahko kuhinjo razširimo in povežemo s teraso, mizo in stoli ter z nekaj ležalniki in senčnicami, tako da bo vrt odličen prostor za zabavo in sproščanje skoraj vse leto.

Pri oblikovanju letnih kuhinj je najbolje slediti značilnosti okoliške krajine. Tako so denimo v biroju Landscape letno kuhinjo v Kranjski Gori izdelali v lesu z odprtim ognjiščem in jo prilagodili alpskemu slogu. Sledijo namreč vodilu izčiščenih oblik in oblikujejo prepoznavne vrtne motive ter tako zadovoljujejo potrebe uporabnikov vrtov. Vse letne

poletje 2014 25

kuhinje, ki jih oblikujejo, so preprostih oblik, po načelu, da je preprosto pač najboljše. Ker so okusi različni in se navade uporabnikov z leti spreminjajo, si prizadevajo za brezčasno oblikovanje vrtov s preprostimi kosi. Tako bo letna kuhinja vsem v veselje še dolga leta.

26 poletje 2014

Kremna pesna juha

poletje 2014 27

2–3 žlice olivnega olja 150 g pese ½ bele čebule 1 korenček 2 stroka česna 1 krompir (100 g) 1 žlička balzamičnega kisa sol 4 dl vode + 1 dl crème fraiche (kisle smetane)

Na olivnem olju prepražimo čebulo, dodamo česen, korenje in na koščke narezano rdečo peso, zalijemo s 4 dl vode in kuhamo dobrih 20 minut (dokler se pesa malce ne zmehča). Dodamo na koščke narezan krompir, balzamični kis, dolijemo še malo vode in kuhljamo, dokler ni krompir kuhan. Pretlačimo in postrežemo z malce crème fraiche (ali kislo smetano).

*juha se prileže tudi ohlajena.

Kremna pesna juha2 osebi

Kuha in fotografira: Ana Bulat www.cinnamonandthyme.com

28 poletje 2014

olivno olje 300 g češnjevega paradižnika ½ bele čebule 1 strok česna sol 3 dl vode ali jušne osnove (zelenjavne, piščančje) ½ žličke sladkorja 100 g kuhane čičerike kuskus (6 žlic)

Kuskus prelijemo s kropom in pustimo stati dobrih 10 minut.

Na olivnem olju prepražimo čebulo in strok česna. Dodamo na polovičke narezan paradižnik, solimo, zalijemo z vodo ali jušno osnovo in kuhamo dobrih 8–10 minut. Dodamo še sladkor in kuhano čičeriko. Pustimo kuhljati še 2–3 minute, pretlačimo in postrežemo s kuskusom.

Paradiznikova juha s kuskusom2 osebi ali ena lačna

^

poletje 2014 29

Paradiznikova juha

s kuskusom

^

30 poletje 2014

Juha iz pecene cvetace

^

^

poletje 2014 31

300 g cvetače 3 stroki česna olivno olje sol poper 3,5 dl vode

Cvetačo narežemo na koščke, dodamo olivno olje, sol, poper in česen. Česna ne lupimo, ampak ga z nožem samo zdrobimo. Vse dobro premešamo, razporedimo po pekaču, obloženem s papirjem za peko, in pečemo pri 175° C približno 20 minut. Cvetača se mora svetlorjavo zapeči.

V kozico vlijemo malce olivnega olja, dodamo pečeno cvetačo in zalijemo z vodo. Kuhamo, dokler ne zavre. Vse dobro pretlačimo in postrežemo s koščkom dobrega kruha.

* Po želji lahko juhi dodamo kuhane testenine.

Juha iz pecene cvetace1–2 osebi

^ ^

32 poletje 2014

110 g kumar polovica avokada 2 ščepa soli 1 limeta (sok) 200 g jogurta po želji peteršilj, koriander, meta …

Avokado mora bit zrel in na pritisk malce mehak. V samostoječi mešalnik damo avokado, na večje kose narezane kumare, sol, sok ene limete in jogurt. Zmešamo in po okusu dodatno solimo ali popramo. Po želji lahko v juho vmešamo še peteršilj, malce mete ali koriandra. Postrežemo dobro ohlajeno.

Hladna avokadova juha1–2 osebi

poletje 2014 33

Hladna avokadova juha

34 poletje 2014

Zelena minestra^

poletje 2014 35

½ bele čebule olivno olje 2 manjša krompirja 100 g zamrznjenega graha 100 g brokolija 100 g narezanih bučk timijan ali origano 5 dl jušne osnove (zelenjavne, mesne) ali vode par listov blitve

Čebulo na olivnem olju na hitro prepražimo in dodamo na manjše koščke narezan krompir. Premešamo, zalijemo z vodo ali jušno osnovo in kuhamo, dokler krompir ni napol kuhan. Dodamo grah, brokoli, bučke in malce timijana ali origana. Kuhamo približno 5 minut, dokler vsa zelenjava ni kuhana. Na koncu dodamo še na trakove narezano blitvo, pustimo še minuto in postrežemo. Zraven se prileže kos kruha.

Zelena minestra2 osebi

^

36 poletje 2014

Rada imam svetle prostore, še najraje tiste z belimi

stenami. Tako kot papir prenesejo veliko. In če stanovanje o lastniku pove sto besed, so stene tiste, ki povedo

največ. Znajo pa tudi poslušati. V premislek ob naslednjem pogovoru na štiri oči. In šest ušes?

A podobno kot velja za Facebook: ni vse za na zid. Takšen horror vacui – strah pred praznim prostorom – v najslabšem primeru pripelje do kiča in zmede. Na kratko, v stanovanju ostane le še horror.

Začne se že s hladilnikom in pisanimi magnet-ki. Pri roki so za pripenjanje razglednic, računov, fotografij, otroških risbic … in še česa. Ko na vra-tih hladilnika zmanjka prostora, se navdušenje širi naprej, pogosto na stene. Lepo je videti trenutek, ujet v okvir, a nekaterim ni treba pred zid. Meja do-brega okusa je tanka. Stanovanje ni galerija, ampak prostor za bivanje. Na stenah naj bo le prijeten in izviren opomnik na to, da se imamo v življenju – in tudi doma – lepo. Idej za to je veliko. Tudi v reviji, ki jo pravkar berete.

Pogosto razmišljam o formuli, načelu, ki bi delovalo povsod. A razen znanega manj je več, ga ne najdem. Univerzalne rešitve, ki bi delovala za vse, ni. Vsako

Ni vse za na zidkolumna

Piše: Petra PeterkaFotgrafira: Klemen Brumec

Da imam rada belo, ni naključje. Pogosto rešujem stanovanjske težave manjših površin. Svetle ste-ne, po katerih se razliva dnevna svetloba, omilijo občutek majhnosti in lajšajo tesnobo. Ker se tako »lažje diha«, kot pogosto slišim, je z belo smisel-no pobarvati stanovanje vse do vhodnih vrat. Tu in tam dobi naročnik občutek, da je bel prostor prazen ali nedokončan. Zato na steno obesi vse, kar ima.

bivam.REŠITVE ZA VSAK DOM

www.bivam.si

bivam.REŠITVE ZA VSAK DOM

www.bivam.si

poletje 2014 37

stanovanje je zgodba zase, podobno je s prebivalci. Kar deluje pri meni, najverjetneje ne bo delovalo pri njej. Ni ga slabšega kot dom, v katerem ne začutiš ži-vljenja ljudi, ki v njem bivajo. Prostori naj zrcalijo našo osebnost. Tudi televizor na steni pove veliko.

Sledijo resna opozorila. Ena najmanj domisel-nih rešitev je stena, popleskana s kričečo barvo. V ustvarjalnosti se najbrž z njo kosa le še pisana fa-sada, a to še zdaleč ni kompliment. Kričanje ni vlju-dno, enako je z barvami, ki kričijo. (Resda je bolje, če kričijo v dnevno sobo, kot pa na vse hiše nao-koli.) Dolgoročno in za boljše počutje so za stene bolj uporabni umirjeni pastelni odtenki. Odlični so kot podlaga tudi za vse, kar se nanje obesi. Komur je v veselje, naj eksperimentira. Če je kdo izgubljen ali z lastnim okusom ni v najboljšem odnosu, naj se

spoprijatelji z arhitektom. Najbolje bo uskladil želje in realnost.

Seveda pa lahko ostanejo stene tudi prazne. Vča-sih je najlepša slika v prostoru prav pogled skozi okno. Realizem, impresionizem ali naiva – odvisno, kaj in kako vidite. V mansardah se zgodi, da prostih površin za obešanje slik skoraj ni: ob večini sten stoji oprema ali vrata, prosti so le še manjši kotički pod poševnino. A vendar imajo tudi ti svojo svetlo točko: pogledi skozi strešna okna segajo dlje od sosedove-ga vrta. Tudi to je lepa slika.

K sreči na vsakih nekaj let pride tisto poletje z opombo v beležki: beljenje stanovanja. Popravni iz-pit za vsakogar, ki rad obeša in lepi na stene. Poletje je pred vrati, čas kratkih rokavov, hlač in sandalov. Zaboga, pustimo tudi našim stenam malo zadihati!

Svetle stene, po katerih se razliva dnevna svetloba, omilijo občutek majhnosti

in lajšajo tesnobo.

Ena najmanj domiselnih rešitev je stena, popleskana s kričečo barvo.

Na stenah naj bo le prijeten in izviren opomnik na to, da se imamo v življenju –

in tudi doma – lepo.

Včasih je najlepša slika v prostoru prav pogled skozi okno.

38 poletje 2014

Zgodbe s stene – izberimo svoje najljubše družinske fotografije in jih natisnimo v ČRNO-BELI tehniki. Nato jih uokvirimo s preprostimi okvirji in jih več skupaj razporedimo po delu stene.

poletje 2014 39

Omogočimo otrokom umetniško izražanje – del stene prebarvamo s pralno barvo in otrokom dovolimo risanje s kredo. Če steno že

vnaprej »opremimo« z okvirji, bodo otroške umetnine vedno uokvirjene.

Ideja in izvedba: Suzana Šlebir, Vesna VogrinFotografira: Klemen Brumec

40 poletje 2014

Kateri prostor se v naši hiši venomer spreminja? Pisani lepilni trakovi so kot nalašč za kratkotrajno popestritev stene. Preprosto jih nalepimo

in odstranimo ter tako hitro zamenjamo videz prostora.

poletje 2014 41

Zanimiva zamisel, ki sledi novim smernicam in jo z malo spretnosti

lahko naredimo sami, so kvačkani okvirji. Spretni prsti

lahko okvirje oblikujejo po meri vaših najljubših otroških risbic.

42 poletje 2014

poletje 2014 43

Ni nujno, da na stene obesimo fotografije, kaj pa svoja najljubša

oblačila? Pomagamo si lahko z obešalniki, ki jih pred tem oblečemo v

kvačkano preobleko.

44 poletje 2014

Ste radi obdani z rožami? Stenske košarice za lončnice bodo prava rešitev.

Ideja in izvedba: FLORIDEJA

poletje 2014 45

Ideja in fotografira: Vesna Vogrin

Kaj pa kombinacija papirnatih in origami izdelkov ter fotografij? Izraža namreč prav poseben osebni slog in jo lahko preprosto

spreminjamo in prilagajamo svojim željam ter dnevnemu počutju.

46 poletje 2014

Školjke

Tudi vi na počitnicah ob morju radi nabirate školjke in jih prinesete domov? Se vam nato valjajo po

stanovanju, a nimate prave zamisli, kam bi z njimi? Predstavljamo vam nekaj simpatičnih predlogov, kako

jih uporabiti in tako še podaljšati prijetne spomine na poletni oddih.

Venček iz školjk je lep okras vhodnim

vratom ali terasi in balkonu, lahko pa tudi prikupno unikatno darilo.

poletje 2014 47

Školjke na steno obesimo skupaj z naplavinami – preprosta ideja in izvedba, primerna tudi za otroke.

V svoj dom lahko povabimo košček

morja in plaže. V večjo stekleno

posodo nasujemo mivko in vanjo

postavimo različne školjke. Najlepše pri tej ideji je, da lahko

dnevno spreminjamo postavitve in zgodbo.

Nakit iz školjk – različne školjke po želji povežemo med seboj. Mi smo jih obesili na naplavino. Lahko jih nanizamo na vrvice, da nastane ogrlica ali zapestnica, lahko pa jih uporabimo kot okras na sponki ali celo kot del poročnega šopka.

Ideja in izvedba: Tjaša Brajdih, Suzana ŠlebirFotografira: Tjaša Brajdih, Klemen Brumec

48 poletje 2014

Školjke uporabimo kot material za izdelavo slike. Mi smo jih uredili po velikosti, jih prilepili na črn papir in ga uokvirili. Elegantna slika z morskim motivom bo lepšala prostor še dolgo v jesen.

poletje 2014 49

ŠkoljçišçePiše in fotografira: Tjaša Brajdih

Edina školjčna sipina v Sloveniji leži v neposredni bližini Luke Koper, v zalivu

Polje severno od ustja reke Rižane med Koprom in

Ankaranom.

50 poletje 2014

Nastala je po letu 1990, ko so v koprskem pristanišču ob poglabljanju dna ob drugem

luškem pomolu prečrpavali mulj z morskega dna v bližnji

zaliv poleg izliva Rižane v Jadransko morje. S kupov

mulja je dež postopoma spral blato, ostale so le apnenčaste

lupine morskih mehkužcev.

Predlagamo, da školjčišče obiščete skupaj z otroki,

le paziti je treba na gibanje morja, saj ob plimi morje zalije pot. Mi smo nazaj

grede krepko brodili po vodi.

poletje 2014 51

PRRRodAJALna je spletna trgovina Zavetišča Horjul. Z nakupom v PRRRodAJALni nam boste pomagali kriti stroške oskrbe naših kosmatih varovancev. Poleg tega boste z nakupom čudovitih ročno izdelanih, večinoma unikatnih slovenskih izdelkov v našem à la cARTe kotičku, podprli ustvarjalce.

Z

VSAKIM NAKU

POM POMAGAM HO

RJULČKOM

52 poletje 2014

Ni nujno, da je »poroka naredi sam« bolj zahtevna in zamudna. Marsikaj se dobi na plažah, v solinah, školjčiščih. Ribiči so nam posodili mrežo za dekoriranje pogrinj-ka in torte, v jadralnem društvu so nam svetovali, kje najti naplavine. Skriti kotički so nas obdarili z deskami in vejami, ki so bile že brez dodatne obdelave povsem uporabne.

Ideja in izvedba: Tanja TutaFotografira: Tanja Tuta, Matej Ferfoglia

Za poroko na plaži smo izbrali temnomodro za vodilno barvo. Školjke so napolnile ambi-ent in se pojavile na poročni mizi, oblekah in torti. Njihova skromna lepota se prilega tako elegantnim in razkošnim kot minimalističnim in preprostim dekoracijam.

Čeprav ima Slovenija le nekaj kilometrov obale, ponuja zanimive kraje za poroko ob morju. Od Ankarana do Portoroža lahko zbiramo med kamnitimi in peščenimi plažami z romantično kuliso vedno različnih zatonov, vonja po soli in šumenja valov.

Poročiva se ob morju

poletje 2014 53

Deska za sedežni red so bila tako nekoč vratca jadrnice. Enako tablo si lahko ustvarite sami iz lesene deske, ki jo prebarvate s po-ljubno temno barvo in zatem s plastjo svetle, ki jo z brusnim papirjem odstranite samo po vogalih, da pridobi starinski videz, robove pa grobo zbrusite. Nanjo smo pritrdili bel okvir-ček in naplavljeno vejo, na katero smo obe-sili preprosto vrv s školjkami.

54 poletje 2014

Za nevestino pričesko smo v večji školjki na-redili luknjici in lase speli z naplavljeno veji-co, morskega polžka smo prerezali na obeh straneh in ustvarili broško za ženina.

Školjke smo uporabili tudi za izdelavo šop-ka. Prilepili smo jih na osnovo, na vrh vtaknili sveže rože, namesto peclja uporabili naplavljeno vejo in jo ovili z okrasno pentljo.

Na poročni mizi so se školjke pojavile v kozarcih. Nevestin je bil okrašen z rožami, ki smo jih uporabili za šopek, ženi-nov pa je imel poleg školjk še modro pen-tljo na steblu, v katero smo vtaknili manjšo naplavljeno vejico.

Ko smo ustvarjali bonboniere, so se v mrežo namesto konfetov vpletli čokoladni morski sadeži (najdete jih v večini trgovin). Kamen, v katerem je morska voda izdolbla večje lu-knje, smo izkoristili za solnico. Zabojček, ki smo ga izkopali z dna morja (beri: kleti), pa je postal varna blazinica za prstane.

Gostje lahko zapišejo vošči-la mladoporočencema in jih obesijo na trakce s školjka-mi, ki visijo na naplavljenih vejah.

Za vse drugo bo poskrbelo sproščujoče morsko okolje.

Ali ste opazili, da je poroka na plaži enako čarobna sredi dneva, ob sončnem zatonu, ob zori in pod zvezdami?

Plaže ponujajo že dokončane dekoracije:

školjke, naplavine, zaobljeni kamni so

preprosti, a elegantni okrasni elementi

poletje 2014 55

56 poletje 2014

Ideje za vazeIdeja in izvedba: Suzana Šlebir

Fotografija: Klemen Brumec

Od prvih pomladnih cvetov vse do zadnjih jesenskih listov nam narava ponuja nešteto možnosti

za izdelavo domačih šopkov.

poletje 2014 57

Ideje za vaze

Od prvih pomladnih cvetov vse do zadnjih jesenskih listov nam narava ponuja nešteto možnosti

za izdelavo domačih šopkov.

58 poletje 2014

Polepšajmo si dneve s šopkom cvetja, ki ga postavimo v reciklirano

stekleno embalažo. Zakaj ne bi odslužene steklenice z malo barve

spremenili v vazo, ki ustreza vašemu stilu?

Potrebujemo akrilno barvo ali vodoodporne alkoholne flomastre

ter stekleno embalažo. Rišemo lahko preproste vzorčke, drznejši pa se lahko lotite zapletenih motivov iz

slovenske upodabljajoče umetnosti.

poletje 2014 59

60 poletje 2014

Obisk v trgovini Židana marelaPiše: Petra Slapar

Fotografira: Klemen Brumec

Izbor izdelkov v trgovini je skrbno načrtovan, Tanja in Žiga želita namreč ponujati izdelke ustvarjalnih in delovnih ljudi, ki v njih razkrivajo sebe in spoštljiv odnos do narave, saj jim je ta ponudila možnost, da iz njenih sadov z ljube-znijo pripravijo le najboljše.

Očarljiva trgovinica se je v maju preselila na kranjskogorsko glavno ulico. Vsi, ki pokukajo vanjo, so navdušeni nad izbiro izdelkov, ki pa se v teh dneh še širi. Svetlo opremo dopolnju-jejo lični izdelki v simpatični pisani embalaži, od domačih piškotov pa vse do čajev, ki so dobili ime po Vandotovih junakih. Tako so na

»Začelo se je s Suzinim ogledalcem,« v smehu pove Tanja, ko pogovor nanese na to, kako in zakaj je odprla trgovino. »Seveda je k temu pripomogla tudi izguba službe, ampak moja dolgoletna želja je bila delati z ljudmi in turistom ponuditi kaj lepega, slovenskega, kar sicer dobiš v urbanih okoljih.«

poletje 2014 61

prodaj Kekčev med, Mojčini piškoti in seveda Pehtin čaj …

Svojo lastno ponudbo lastnika dopolnjujeta z izključno slovenskimi izdelki, kot so domač sir, namazi, med, krhlji, čokolade, vina, različna olja, žganja in piranska sol. Kupci lahko izbirajo tudi med ilustracijami, igračami, nakitom, tekstilnimi in volnenimi izdelki, copati, skodelicami in še bi lahko naštevali.

Mimogrede pripomnim, da je naziv trgovi-ne tudi precej očiten (Tanja in Žiga se pišeta

Trgovina ŽIDANA MARELA | Borovška cesta 89 | 4280 Kranjska GoraTelefon: +386 (0)41 327 300 | e-naslov: trgovina@zidana-marela.si

Židan), med smehom Tanja odgovori, da na začetku ni kazalo tako. Ime sta dolgo iskala, sama je želela kakšen bolj moden naziv, ki pa nekako ni sodil v Kranjsko Goro, na pobudo prijateljice so od Židanega parazola prišli do Židane marele s simpatičnimi pikami.

Na poletje pa si bodo lahko obiskovalci v nju-ni trgovini sposodili culo košarico za piknik, na-polnjeno z domačimi izdelki, in z zemljevidom v roki odšli raziskovat Kranjsko Goro in njeno okolico.

62 poletje 2014

Melisina (ali metina) osvežilna pijačaOhlajene zeliščne čaje za osvežitev pripravljamo iz mete, poprove mete ali melise. Ohlajen čaj ponudimo z rezino limone ali limoninim sokom.

Priprava: Na eno skodelico vode damo čajno žličko mete ali melise, nato vodo zavremo, pustimo zelišča v njej stati od 10 do 15 minut, zatem odcedimo in pijemo.

V zelo vročih poletnih dneh čaj skuhamo, še toplemu dodamo kocke ledu, limono in sladkor po okusu. Tudi če ni popolnoma hladen, je izredno osvežilen.

Izvedba in fotografira: Petra SlaparPijače

poletje 2014 63

Potrebujemo: skodelica in pol narezanih jagod 2–4 čajne žličke agavinega sirupa skodelica sveže iztisnjenega limoninega soka 4 skodelice hladne mineralne vode

Jagode pretlačimo, najbolje v mešalniku, dodamo agavin sirup. Nato mešanico prelijemo v posodo skupaj z limoninim sokom in mineralno vodo. Postrežemo z ledom in jagodami. Namesto sirupa lahko uporabimo sladkor, preden ga dodamo jagodam, ga moramo raztopiti v ponvi skupaj s skodelico vrele vode.

Jagodna limonada

64 poletje 2014

Potrebujemo: skodelica in pol borovnic 2–4 čajne žličke agavinega sirupa dve sveže iztisnjeni limoni ali limeti 4 skodelice hladne mineralne vode sveži listi mete

Borovnice pretlačimo z paličnim mešalnikom, dodamo agavin sirup. Kozarce do vrha napolnimo z ledenimi kockami. V vsak kozarec nalijemo za dva prsta borovničeve osnove, nato dolijemo mineralno vodo. Za okrasitev dodamo cele borovnice, limeto ali metine liste.

Borovničeva limonada

Fotografira: Klemen Brumec

poletje 2014 65

66 poletje 2014

Na tej strani je prostor za vaše izdelke.

Naj zaživijo na fotografijah.

oglasevanje@dominstil.si

poletje 2014 67

Poletno preživljanje prostega časa

Čas za piknike

Lepše in toplejše vreme je kot nalašč za sprehod v naravo in že kmalu bo prevroče, da bi dobršen del sobote in nedelje preživeli za štedilnikom. Zakaj si ne bi raje vzeli ves dan časa za izlet in si vmes pripravili piknika? Čudovitih kotičkov je nešteto – včasih res potrebujete kolo, drugič čoln ali kajak, tretjič pa bo dovolj le odeja in že pripravljena košarica ali cula s hrano.

68 poletje 2014

Tolikokrat slišan izrek »nazaj k naravi« moramo danes upoštevati bolj kot kadarkoli prej. Le če bomo v polni kondiciji, bomo namreč zmogli vse napore, ki nam jih prinašajo delovni izzivi. Človeka nič ne pomirja bolj kakor žuborenje potočka, pljuskanje vesla ali butanje valov ali pogled na prostranstvo morja, turkizno Sočo ali bistre vode drugih vodotokov, v katerih se blešči sonce.

Piknik na vodi Peče: Ana Bulat

Fotografira: Klemen Brumec

poletje 2014 69

Če se nam zdi morje predaleč ali preveč obljudeno,

v Sloveniji ne manjka takih in

drugačnih vodnih virov, od ribnikov,

do rek, nekaj jezerc in dve večji jezeri.

70 poletje 2014

poletje 2014 71

Zakaj ne bi bili malce avanturistični in si privoščili piknika kar na vodi? Potrebujete čoln, nekaj hrane in termovko s pijačo, in že ste pripravljeni,

da poprimete za veslo in odrinete od brega v iskanju tistega čisto pravega kotička zase.

72 poletje 2014

300 g moke (200 g bele + 100 g pirine) 1 ½ žličke pecilnega praška 1/3 žličke sode bikarbone 1 ½ žličke soli 50 g nasekljanih orehov in/ali lešnikov 50 g nasekljanih oliv 1–2 žlički suhega timijana (lahko tudi svežega) dva ščepca mletega popra 1 jajce 5 žlic repičnega olja 100 g jogurta 60 g naribanega parmezana radenska poper, črni sezam, kosmiči …

Kruh z olivami in oreščki

poletje 2014 73

V posodi zmešamo moko, pecilni prašek, sodo bikarbono in sol. Dodamo nasekljane oreške, olive, timijan in poper. Premešamo. V posebni posodici zmešamo jajce, olje, jogurt in naribani parmezan. Zmes ročno primešamo k moki in počasi dolivamo toliko radenske, da dobimo gosto testo. Nadevamo v pekač, po vrhu pa potresemo z malce popra, črnim sezamom, kosmiči … Pečemo pri 180° C približno 45–50 minut. Odlično se prileže z zeliščnim maslom, pršutom …

74 poletje 2014

Piknik ob vodi

Poletno vročino je lažje prenašati ob vodi, reki, potokih ali na bregovih

jezer. Mi smo svoj hladni kotiček tokrat poiskali ob Zelencih, talnem izviru Save Dolinke. Zelenci so naravni rezervat in so dom mnogih ogroženih živalskih in

rastlinskih vrst.

Ideja: Trgovina Židana MarelaFotografira: Klemen Brumec

poletje 2014 75

Poletna noc, bila je najin dom,

vse stene iz dreves za strop nebo,

preproge iz travnih bilk zvezd nebroj za luc,

brez strehe brez zidov mladim je toplo!

(Poletna noc, Elza Budau)

Za lažje rezanje smo doma sami izdelali mini desko za piknik. Vanjo smo zvrtali še dve luknjici in pritrdili ročaj za nošenje.

76 poletje 2014

Pot nas je sam pripeljala iz trgovinice Židana marela, kjer smo si priskrbeli vse potrebno za piknik. V culi smo prinesli domačo čabato, klobaso in sir.

poletje 2014 77

78 poletje 2014

Piknik s kolesom

Kolesarjenje je priljubljena poletna dejavnost. Predlog za lepo preživet poletni dan ali popoldne je družinsko kolesarjenje, ki se konča s piknikom v naravi. Namesto nahrbtnikov priporočamo, da na kolo pritrdite elegantno leseno košarico Bike.nik, ki je izdelek domačih rok. Snovalci Bike.nika so Robert Veselko, Teja Kovač in Matej Lozar. Bike.nik je vsestranska rešitev, saj ga lahko uporabimo tudi kot stolček ali mizico za piknik.

poletje 2014 79

za poživitev piknika

Izrežite različne like, jih pobarvajte in pritrdite na slamice – mi smo tako

izbrali majhne kite, vi pa pustite domišljiji prosto pot. Če je zabava namenjena odraslim, lahko nanje

napišete različne misli ali hudomušne izreke.

Ideja in izvedba: Suzana Šlebir

80 poletje 2014

Kam sadimo enoletnice

Osvežimo barve starih košar z barvo v spreju.

poletje 2014 81

82 poletje 2014

Eno- ali dvoletnice največkrat pristanejo v lončkih in koritih na balkonih in terasah. Z malce domiselnosti jih lahko zasadimo v drugačne posode.

Stari zaboji, ki se jih drži patina let, so lahko odlična posoda za enoletnice. Zaboje lahko lično razporedite po vrtu ali dvorišču.

Stare lončene piskre lahko pobarvate le do polovice – morda v različne barve – in vanje zasadite enoletnice.

V odsluženo ptičjo kletko postavite enoletnico, in že bo zasijala v novi luči. Manjše enoletnice lahko posadite tudi v keramične lončke, le pazite, da bo na dnu lončka dovolj materiala, ki bo poskrbel za zadostno odtekanje vode.

Pletene posode – če imate doma kako odsluženo košaro, lahko vanjo posadite enoletnice. Mi smo naše košare polepšali na različne načine: enim smo vdahnili barvitost z barvo v spreju, druge ozaljšali s papirnatimi cofi.

V okrasne posode rastlin ni treba posaditi neposredno, ampak jih posadite v manjše plastične posode, tako jih boste lažje zalivali ter dognojevali in cvetje vam bo lepše uspevalo.

Ideja in izvedba: Suzana Šlebir, Petra SlaparFotografira: Klemen Brumec

Pobarvajte sami

Pobarvajte sami

poletje 2014 83

Reciklirajte stare zaboje.

84 poletje 2014

Kraška domačija z meščanskim pridihomPiše in fotografira: Tjaša Brajdih

V iskanju cvetočega

rožnega vrta sem se odpravila

na domačijo Pri Križmanovih

v Dutovlje, h gospe Duji.

Njen vrt je tematsko razdeljen.

poletje 2014 85

Sredi dvorišča se razprostira velik oreh (star najbrž toliko kot hiša – letnica na portalu je 1856), ki je značilen za kraške borjače, saj naj bi odganjal mrčes z bližnje gomile, ki je danes tam ni več.

V enem kotu dvorišča najdemo gorski oziroma gorenjski kot, kot mu pravi lastnica. Tam rastejo praprot, smreke in gozdne jagode.

Poleg njega je umeščen rožni vrt, obdan s pušpanom in cipresami, ki vanj vnašajo geometrični red.

Desno ob glavnem vhodu na dvorišče je sredozemski kotiček, kjer kraljujeta rožmarin in žajbelj.

86 poletje 2014

Pred hišo stoji stara štirna, poleg stanovanjskega poslopja pa še skedenj, zgrajen leta 1849, ki je preoblikovan v svečano jedilnico. Na strehi skednja so še vidni ostanki skrl. (vrata skednja so v ozadju, levo spodaj skrle)

Zunanjost hiše je ostala v prepoznavnem kraškem slogu, ki mu je gospa Duja z različnimi predmeti in okrasjem dodala meščanski pridih, v kakršnem je opremljena tudi notranjost.

Takoj ko skozi kalono vstopimo na dvorišče, nas pod lesenim latnikom pričaka kamnita miza s kamnito klopjo, obdana z vrtnicami.

Vrata, ki vodijo v orodjarnico, so hkrati prehod na drugo stran hiše s travnikom in zasajenimi grmovnicami.

poletje 2014 87

88 poletje 2014

Piše: Petra SlaparFotografije in načrtovanje:

Landscape d.o.o., Tina Demšar Vreš in Gregor Vreš

Romantični podeželski vrt

poletje 2014 89

Prenova podeželskega vrta poteka sklenjeno od leta 2008. Glavnina ureditve je bila namenjena obnovi obstoječega bajerja, ki so ga izpraznili sanirali in postavili nove lesene lebdeče poti ter otok. Ob robu je nastala peščena plaža z odprtim ognjiščem iz kortena (pločevine) za poletne piknike ob vodi. Večji pomol nad vodo je hkrati pot in priročno sedalo z naslonom. Ločnica med divjo in oblikovano naravo je povsod zabrisana.

90 poletje 2014

Pozneje so na jasi za hišo zasnovali zelenjavno-zeliščni vrt s klasičnim lesenim plotom. Ta varuje pridelke pred srnami in drugimi gozdnimi obiskovalci, ki jih je tu, na podeželju, vedno precej na obisku.

poletje 2014 91

Vrt združuje več vsebin: plavalni bazen, letno kuhinjo in hlad gozda, ki je v vročih poletnih dnevih nadvse dobrodošel. Romantično posedanje na otoku dopolnjujejo lokvanji in svetloba, ki prodira skozi mogočna drevesa in nežne bilke trav.

92 poletje 2014

Piše in fotografira: Anžej Bečan

Lovrenška jezera so edinstven naravni kotiček sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Od 15 do 20 manjših jezerc, obdanih z rušjem, dobiva vodo le s padavinami. Za eno najlepših in biotsko najbolj razno-vrstnih južnoevropskih visokih barij so značilni šotni mahovi, ki z odmiranjem spodnjih delov povzročajo dvi-govanje barja, mesojeda rastlina rosika, rjasti sleč ali rododendron, vresnice, borovnice, brusnice, navadna rožmarinka in številne živalske vrste, kot so kačji pastirji, močvirske žuželke in ptice, alpski pupek, ruševec…

Na Lovrenška jezera vodi več poti. Bolj vzdržljivi jih bodo obiskali med dvodnevnim izletom po trasi Slo-venske planinske poti med Mariborom in Slovenj Gradcem. Za celodnevni osemurni krožni izlet priporoča-mo vzpon iz Lovrenca na Pohorju na jezera ter nazaj prek Peska in Klopnega vrha.

Lovrensv

ka jezera

Skriti kotički

poletje 2014 93

Lovrensv

ka jezera

Družinam z mlajšimi otroki ali starejšim pohodnikom bo bolj všeč nezahtevna vršna pot z Rogle po po-horskih planjah in gozdnih poteh, ki traja dve do tri ure – odvisno od količine borovnic ob poti. Ob poti in na lesenem stolpu ob vstopu v barje na pomen gozdnega rezervata in habitat zaščitenih rastlin ter živali opozarjajo informativne table, ki so jih lani skupaj z lesenimi potkami obnovili v okviru državnega projekta ohranjanja sladkovodnih mokrišč Wetman.

Izlet si lahko za slabo uro hoje podaljšate s krožno potjo prek Koče na Pesku, ki ponuja pestro izbiro do-mačih pohorskih jedi, razglednega stolpa na vrhu Rogle ter do nove cerkve Jezusove spremenitve na gori na izhodišču poti.

94 poletje 2014

Portugalska je čudovita dežela s slikovito pokrajino, Minho, območje severno od Porta vse do meje s Španijo, pa velja za še posebej bogato z naravnimi lepotami. Imela sem priložnost obiskati ta najsevernejši del Portugalske

ter si ogledati njegove številne naravne in kulturne znamenitosti.

Prestolnica pokrajine Minho je Braga, naj-večje portugalsko mesto severno od Porta. Braga velja za versko trdnjavo, danes pa se njena tradicionalna konservativnost počasi umika novemu trgovskemu razcvetu.

Kljub industrijskemu videzu predmestja staro mestno središče ni nič manj zanimivo in prijetno.

Čeprav so vzorčaste keramične ploščice značilne predvsem za špansko Andaluzijo, se je njihova uporaba razširila tudi na Por-tugalsko, kjer jih množično uporabljajo kot okras na cerkvah, trgovinah, domovih ter celo avtobusnih in železniških postajah.

PortugalskaPiše in fotografira: Tjaša Brajdih

poletje 2014 95

Vredno si je ogledati tudi bližnji Guimarães, zibelko sodobne Portugalske in njeno prvo prestolnico, v kateri se je rodil prvi portu-galski kralj. Sprehod po zanimivih ozkih tla-kovanih ulicah nas pripelje do veličastnega mestnega središča.

Na gozdnati vzpetini le nekaj kilometrov ven iz mesta stoji svetišče Bom Jesus, naj-bolj priljubljeno romarsko središče v državi. Znano je predvsem po baročnem stopni-šču, do svetišča pa se lahko pripeljemo tudi z avtomobilom ali vzpenjačo na vodni po-gon. Bom Jesus ni privlačna točka samo za vernike, ampak za vse turiste, saj je okolica izredno slikovita in urejena, z vrha pa se raz-prostira čudovit pogled na mesto in okoliško pokrajino.

96 poletje 2014

Na majhnih trgih se med starimi hišami skrivajo tudi lepo urejene trgovinice in ume-tniški ateljeji, ki kar vabijo k obisku in nakupu ročnih del ter spominkov.

Na meji s Španijo ob bregu reke Minho leži Valença, mesto z dvojno trdnjavo, ki se je včasih uspešno upiralo španskim in fran-coskim napadom, danes pa je predvsem raj

za turiste, ki želijo nakupiti poceni keramiko, prte, brisače, posteljnino in številne spomin-ke. Razgled z obzidja Valençe se odpira na drugi breg reke, kjer je že Španija.

Predlagam, da si na seznam ogledov dodate tudi Barcelos, od koder izvira zna-meniti petelin, ki je prerasel v simbol vse Portugalske.

poletje 2014 97

Mesto je vredno obiskati v četrtek, saj je takrat na trgu Campo da Feira tedenski se-jem, eden največjih v državi. Na stojnicah najdete skoraj vse, od sadja in zelenjave, kruha, sirov, polenovke pa vse do živih živali, verižnih žag, lončenih izdelkov, spominkov, oblačil in obutve.

98 poletje 2014

Splača se vam odpraviti tudi na izlet do oceana. Mi smo se odpeljali v Esposende, star ribiški kraj, ki ga krasijo zapuščeni mlini na veter. Mimo teh je vzdolž obale spelja-na idilična dvignjena lesena potka, obdana z mivko in cvetočim rastlinjem.

Portugalska je vsekakor čudovita dežela, očarljiva ni samo njena slikovita pokrajina z znamenitostmi, tudi ljudje so izredno pri-jazni in gostoljubni. Še en razlog več, da si želim nazaj in raziščem še mnoge zanimive kotičke.

poletje 2014 99

STUDIO13

100 poletje 2014Se vidimo kmalu ...