Embed Size (px)
Citation preview
146 številka 28, 2014
POPLAVE V SREDNJI EVROPI LETA 2013The 2013 Central European Floods
PovzetekKonec maja in v začetku junija 2013 so srednjo
Evropo prizadele najhujše poplave tega leta. Začele so se na območju severnih alpskih predgorij
Nemčije in zahodne Avstrije, Češkega gozda in Rudogorja. Velika namočenost in močen dež sta
povzročila velik porast rek v zgornjem Podonavju, najbolj v porečju Inna, in v zgornjem ter srednjem delu Polabja, najbolj v porečjih rek Saale in Mulde. Pretoki na teh območjih so bili marsikje rekordni,
ogromna je bila tudi gospodarska škoda.
AbstractIn late May and early June 2013, Central Europe was hit by most devastating floods of the year. Flooding started at the North Alpine foothills of Germany and West Austria, the Bohemian Forest and the Ore Mountains. Due to very wet land and heavy precipitation, there was a significant rise in water levels of rivers in the Upper Danube River Basin, especially in the Inn River Basin, as well as in the upper and central part of the Lab River Basin, mostly in the Saale and Mulde River Basins. In these areas, many discharge rates were record high. The economic damage was substantial.
Peter Frantar* UDK 556.166(4)"2013"
* dr., Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ARSO, Vojkova cesta 1 b, Ljubljana, [email protected]
UvodPoplave junija 2013 v Evropi so bile ene največjih ujm v zadnjih desetletjih, posebej velika je bila večmilijardna gospodarska škoda. Vzrok za poplave je bila velika pred-hodna namočenost po dolgotrajnem deževju in močno deževje na severnem delu Alp ter predalpskih gorstev Češkega gozda in Rudogorja (Erzgebirge). Poplave so se začele v južni Nemčiji, zahodni Češki in zahodni Avstriji in
so obsegale zgornji del porečja reke Donave ter Donavo do Srbije in osrednji ter zgornji del porečja reke Labe. Prizadete so bile vse države od Švice, Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske, Slovaške in Madžarske.
Vremenske razmerePomlad leta 2013 je bila na območju srednje Evrope, na severni strani Alp, na območju Češkega gozda in nemško--češkega Rudogorja zelo dobro namočena. Še posebej močno je bil namočen mesec maj. Na območju Avstrije je bil to tretji najbolj namočen maj v zadnjih 156 letih,
Slika 1: Odklon 30-dnevnega (8.5–7.6) povprečja zračnega tlaka na 500hPa od povprečja 1981–2010 (vir: Schröter et al., 2013)
Figure 1: Deviation from the 30-day air pressure normal at 500hPa (8th May to 7th June) from the 1981–2010 normal (source: Schröter et al., 2013)
Pressure 500 mb Time 8 May 2013 – 7 Jun 2013
Geopotential Height Anomaly [gpm]-120 20-100 40-80 60-60 80-40 100-20 1200
Longitude
Latitu
de
20°W
20°N
30°W
70°N
10°W
30°N
40°W0°W
40°N
50°W10°W
50°N
60°W20°W
60°N
70°W
Slika 2: Količina padavin v mm v 72 urah do 2. junija 2013 (vir: Alexrk2, Wikimedia Commons)
Figure 2: Amount of rainfall within 72 hours (in mm) till 2nd June 2013 (source: Alexrk2, Wikimedia Commons)
2 5 10 20 50 100Liters per square meter
Amount of rainfallWithin 72 h until 2 June 2013, 14:00
147Peter Frantar: POPLAVE V SREDNJI EVROPI LETA 2013
Slika 3: Vodostaj Rena na vodomerni postaji Kronenhof-Kehl pri Strassbourgu (vir: Pegelonline, 2013)
Figure 3: The Rhine River water level measured at the Kronenhof-Kehl gauging station near Strassbourg (source: Pegelonline, 2013).
Slika 4: Poplave v Evropi z datumi doseženih najvišjih vodostajev (vir: Alexrk2, Wikimedia Commons) Figure 4: Floods in Europe with dates of maximum water levels (source: Alexrk2, Wikimedia Commons).
na njenem zahodu je padla maja dvomesečna količina padavin, na severni strani avstrijskih Alp do 380 mm padavin, največ v kraju Bregenzer Wald (ZAMG, 2013; Wikipedia, 2013).
V zadnjih desetih dneh maja je iz jugovzhoda (Črnega morja) nad osrednjo Evropo zaneslo območje nizkega zračnega pritiska, poimenovano »Cristoffer«, na zahodu Britanije in Francije pa se je ustvarilo območje visokega zračnega pritiska, imenovano »Sabine«. Anticiklonsko območje Sabine je preprečevalo premikanje Cristof-ferju proti zahodu, hkrati pa je nad Skandinavijo vztrajalo območje visokega zračnega pritiska, ki mu je blokiralo pot na sever. Oboje je prispevalo k razdelitvi jet-streama nad Evropo, tako da je Cristoffer dolgo časa vztrajal na istem mestu – imeli smo zelo stabilne vremenske razmere. Zaradi jet streama se je ustvaril tok zraka proti jugu, ki je pritiskal vlažne zračne mase na predalpska gorstva in Alpe, tako so nastale obilne orografske padavine. Največji nalivi so nastali od 30. maja do 1. junija, ko je padlo od 150 do 200 mm dežja z viški do 250 mm. Večinoma so bile
to padavine s povratno dobo od 30 do 70 let, ponekod v Avstriji tudi več kot 100 let. V Nemčiji so imeli zato, gledano celo državo, drugi najbolj namočeni maj, v deželi Thüringen pa celo rekordno namočen maj po letu 1881. Posledično
148 številka 28, 2014
Slika 6: Pretoki reke Inn v Passauu pred izlivom v Donavo in Donava nad Innom na isti časovni lestvici (vir: Hochwassernachrichtendienst Bayern, 2013)
Figure 6: Discharges of the Inn River in Passau before joining the Danube River, and the Danube above the Inn on the same time scale (source: Hochwassernachrichtendienst Bayern, 2013).
Slika 5: Pretoki reke Salzach pri Burghausnu pred izlivom v Inn in Inna za sotočjem pri Branauu (vir: Hochwassernachrichtendienst Bayern, 2013)
Figure 5: Discharges of the Salzach River in Burgenhausen before joining the Inn, and the Inn discharges after the confluence in Branau (source: Hochwassernachrichtendienst Bayern, 2013)
Burghausen, Salzach
Passau Ingling, Inn
Braunau-Simbach, Inn
Hofkirchen, Donava
Pretok [m3/s]
Pretok [m3/s]
Pretok [m3/s]
Pretok [m3/s]
4500
7000
6000
3500
4000
6000
5000
3000
3500
5000
3000
4000
2500
3000
2000
2000
4000
2500
1500
3000
2000
1000
2000
1500
1000
500
1000
1000
500
29. 5.
29. 5.
29. 5.
29. 5.
30. 5.
30. 5.
30. 5.
30. 5.
31. 5.
31. 5.
31. 5.
31. 5.
1. 6.
HQ letni
MHQ letni
MQ letni
1. 6.
1. 6.
1. 6.
2. 6.
2. 6.
2. 6.
2. 6.
3. 6.
3. 6.
3. 6.
3. 6.
4. 6.
4. 6.
4. 6.
4. 6.
0
0
0
0
je bila namočenost prsti na tem območju zelo velika, v Nemčiji je bila ponekod celo rekordna. Prav zaradi velike predhodne namočenosti prsti je bil odtok padavin skoraj stoodstoten. (Schröter et al., 2013; Wikipedia, 2013)
Poplave v Porenju in porečju reke WeserGlede na skupno količino padavin so v hidroloških progno-stičnih službah pričakovali podobne, ponekod celo višje vodostaje rek kot pri katastrofalnih poplavah leta 2002 v osrednji Evropi. Poleg Podonavja in Polabja so bila delno poplavno prizadeta še porečja rek Weser in Ren v Nemčiji in jugozahodna Poljska.
Na Poljskem je v začetku junija poplavljalo po spodnji in zgornji Šleziji, Malopoljski, po Swietokrzyskie regiji in manj v osrednjem delu Poljske v regijah Lodž in Mazovia. Poplave
na Poljskem so bile manjšega obsega in niso prizadejale večje gospodarske škode (Polskie Radio, 2013).
Podobno kot na Poljskem tudi na severu Nemčije in v zgornjem Porenju niso imeli večjih poplavnih težav. Reka Weser s pritokoma Aller in Leine je dosegla viške visoke vode od 28. maja v povirnem delu (Höxter), visoke vode pa so spodnji tok dosegle 1. junija v Celleju. V zgornjem Porenju sta poplavljali reki Maina in Neckar. Reka Main je viške dosegla od 1. do 3. junija, reka Neckar pa 1. junija. Promet po reki Ren je bil v zgornjem delu ustavljen za en teden, posebnega porasta Rena v srednjem in spodnjem toku pa ni bilo (Schröter et al., 2013).
Poplave v PodonavjuPoplave v porečju Donave so zajele praktično ves zgornji del porečja Donave v Nemčiji, Donava pa je poplavljala potem dolvodno vse do Srbije.
NQ letni MNQ letni
HQ letni
MHQ letni
MQ letni
NQ letniMNQ letni
149
Slika 7: Poplavljeno mesto Passau (vir: Stefan Penninger, Wikimedia Commons)Figure 7: Flooding in Passau (Source: Stefan Penninger, Wikimedia Commons)
Slika 8: Poplave Donave na Dunaju (vir: Haeferl, Wikimedia Commons) Figure 8: Floods on the Danube River in Vienna (source: Haeferl, Wikimedia Commons)
Slika 9: Poplave v Budimpešti (vir: Kispados, Wikimedia Commons)Figure 9: Flooding in Budapest (source: Kispados, Wikimedia Commons)
Peter Frantar: POPLAVE V SREDNJI EVROPI LETA 2013
150 številka 28, 2014
Slika 10: Poplavni val na Donavi od Ingolstadta do delte je potoval ves junij. Grafike so zbrane na podlagi spletnih podatkov poplave z vrisanimi mejami opozorilnih vodostajev na posameznih postajah (viri: Hydroinfo, 2013; Hochwassernachrichtendienst Bayern, 2013; Hochwasserwarndienst des Landes Oberösterreich, 2013; Slovenský vodohospodársky podnik, 2013; Rowater, 2013).
Figure 10: The flood wave travelled down the Danube River from Ingolstadt to its delta the whole month of June. The graphics are collected on the basis of online data available in the time of floods, indicating thresholds for flood warning levels at individual stations (source: Hydroinfo, 2013; Hochwassernachrichtendienst Bayern, 2013; Hochwasserwarndienst des Landes Oberösterreich, 2013; Slovenský vodohospodársky podnik, 2013; Rowater, 2013).
Ingolstadt
Budimpešta
Tulcea, delta Donave
Datumi črt na grafih
1. junij
5. junij
23. junij
28. junij
Bezdan
Linz
Passau
Bratislava
Vodo
staj (
cm)
Najvišji izmerjeni vodostaj: 836 cm
Opozorilna vrednost (3): 550 cm Opozorilna vrednost (4)
Opozorilna vrednost (1)
Opozorilna vrednost (3)Opozorilna vrednost (1): 440 cm
LKV: 96 cm
Vodo
staj (
cm)
Vodo
staj (
cm)
Vodo
staj (
cm)
Vodo
staj (
cm)
Vodo
staj (
cm)
Vodo
staj (
cm)
Nadm
orsk
a viš
ina (m
)
850
900 900
950
1500
1100
300
III.
Opozorilna vrednost
750
800 800
850900
1250
1000
298
II.
650
700 700
800
1000
900
500
296
I.
550
600 600
750
750
800
400
294450
500
512
500
700
500
700
292350
400
412
400
650
250
300
312
300
600
150
200
212
200
550
50
100
112
0100
450500
250
600
300
290
20. 5
., 07
.00
27. 5
., 19
.00
23. 6
., 00
.00
26. 6
., 18
.00
27. 5
., 19
.00
1. 6.
, 00
.00
29. 5
.1.
6.
3. 6
., 07
.00
8. 6
., 19
.00
24. 6
., 12
.00
28. 6
., 06
.00
8. 6
., 19
.00
2. 6.
, 12
.00
4. 6
.
5.6
7. 6.
26. 5
., 07
.00
31. 5
., 19
.00
23. 6
., 12
.00
27. 6
., 06
.00
31. 5
., 19
.00
1. 6.
, 12
.00
31. 5
.3.
6.
7. 6
., 07
.00
12. 6
., 19
.00
25. 6
., 06
.00
28. 6
., 18
.00
12. 6
., 19
.00
3. 6.
, 00
.00
4. 6.
, 12
.00
30. 5
., 07
.00
4. 6
., 19
.00
24. 6
., 00
.00
27. 6
., 18
.00
4. 6
., 19
.00
2. 6.
, 00
.00
2. 6
.5.
6.
1. 6
., 07
.00
16. 6
., 19
.00
25. 6
., 18
.00
29. 6
., 06
.00
16. 6
., 19
.00
3. 6.
, 12
.00
5. 6.
, 00
.00
15. 6
., 07
.00
20. 6
., 19
.00
26. 6
., 06
.00
29. 6
., 18
.00
20. 6
., 19
.00
4. 6.
, 00
.00
5. 6.
, 12
.00
24.
5.,
07.0
029
. 5.,
19.0
023
. 6.,
06.0
0
27. 6
., 00
.00
29. 5
., 19
.00
1. 6.
, 06
.00
30. 5
2. 6
.
5. 6
., 07
.00
10. 6
., 19
.00
25. 6
., 00
.00
24. 6
., 18
.00
28. 6
., 12
.00
10. 6
., 19
.00
2. 6.
, 18
.00
28. 5
., 07
.00
2. 6
., 19
.00
23. 6
., 18
.00
27. 6
., 12
.00
2. 6
., 19
.00
1. 6.
, 18
.00
1. 6
4. 6
.
9. 6
., 07
.00
14. 6
., 19
.00
25. 6
., 12
.00
29. 6
., 00
.00
14. 6
., 19
.00
3. 6.
, 60
.00
4. 6.
, 18
.00
1. 6
., 07
.00
6. 6
., 19
.00
24. 6
., 06
.00
28. 6
., 00
.00
6. 6
., 19
.00
2. 6.
, 06
.00
3. 6
.6.
6.
13. 6
., 07
.00
18. 6
., 19
.00
26. 6
., 00
.00
29. 6
., 12
.00
18. 6
., 19
.00
3. 6.
, 18
.00
5. 6.
, 06
.00
17. 6
., 07
.00
22. 6
., 19
.00
24. 6
., 19
.00
26. 6
., 12
.00
30. 6
., 00
.00
22. 6
., 19
.00
24. 6
., 19
.00
4. 6.
, 06
.00
5. 6.
, 18
.00
0
12-88
-100
400
0
200
286,46
288
1. ju
nij
5. ju
nij
1. ju
nij
5. ju
nij
1. ju
nij
1. ju
nij
5. ju
nij
5. ju
nij
23. j
unij
23. j
unij
Opozorilna vrednost (2)
Opozorilna vrednost
Najvišji izmerjeni vodostaj: 860 cm
Najvišji izmerjeni vodostaj: 776 cm
Opozorilna vrednost (2): 700 cm
Opozorilna vrednost (1): 500 cm
LKV: 85 cm
Opozorilna vrednost (3): 800 cm
Opozorilna vrednost (2): 700 cm
Opozorilna vrednost (1): 620 cm
LKV: 51 cm
28. j
unij
23. j
unij
1. ju
nij
5. ju
nij
1. ju
nij
5. ju
nij
151
Vzrok poplav v zgornjem delu Donave je bila velika namočenost prsti in količina padavin, kar je ponekod dalo odtok več kot 250 l/s iz kvadratnega kilometra (predvsem v porečju Inna). Zaradi časovne zakasnitve visokovodnega vala na gornji Donavi nad Innom je bil viso-kovodni val Donave zakasnjen in zelo razpotegnjen. Viso-kovodni val se je na južnih pritokih Donave (pritoka Iller in Lech, 160 l/s/km2) začel že 2. junija in je na Donavi pri Donauwörthu in Kehlheimu dosegel vrh 3. junija. Severni dotoki (Naab 75, Regen 170 l/s/km2 odtoka) in tudi južni dotok, reka Isar (170 l/s/km2), ki teče skozi München, so viške dosegli 5. junija in tako dodatno raztegnili poplavni val na Donavi (ibid.).
Na gornji Donavi nad Innom sta bili najbolj prizadeti mesti Deggenburg in Regensburg.
Reka Inn je z vrhom poplavnega vala dosegla Donavo 3. junija. Inn je dosegel izredne pretoke – v mestu
Passauu je bilo Inna okoli 7000 m3/s, Donave pa le okoli 2500 m3/s (tudi zaradi raztegnjenega vala). Največ odtoka v porečju Inna je bilo iz porečja reke Salzach, v Burghausnu več kot 4000 m3/s – samo Inn je prispeval 2000 m3/s. V mestu Braunau, za sotočjem, je bil višek približno 6000 m3/s. Pred sotočjem je imel Inn v Esel-bachu okoli 2500 m3/s.
V Passauu je bil 3. junija na sotočju tako presežen zgodovinski vodostaj 12,20 m (katastrofalne poplave leta 2002 so dosegle 10,81 m). 3. junija je vodostaj v Passauu dosegel tudi že zgodovinskih 12,66 m, kar je več kot rekordni vodostaj iz leta 1501. 4. junija je bil dosežen nov rekordni vodostaj z 12,89 m. Passau je bil seveda popolnoma preplavljen z Donavo in Innom.
Poplavni val iz Passaua je z viškom dosegel Avstrijo oziroma Linz 4. junija in Dunaj 6. junija, vendar je bil poplavni val že zelo raztegnjen. Na Dunaju je tako alarmni
Slika 11: Pretok Vltave v Pragi (vir: Plaveniny, 2014) Figure 11: The Vltava River discharge in Prague
(source: Plaveniny, 2014)
Slika 13: Pretok Labe v kraju Usti nad Labem pred Nemčijo (vir: Plaveniny, 2014)
Figure 13: The Lab River discharge in Usti nad Labem near the German border (source: Plaveniny, 2014)
Slika 12: Pretok Berounke v Berounu (vir: Plaveniny, 2014) Figure 12: The Berounka River discharge in Beroun
(source: Plaveniny, 2014)
Slika 14: Vodostaj Labe v kraju Melnik na Češkem, 60 km zračne linije pred Nemčijo (vir: PLA, 2013)
Figure 14: The water level of the Lab River at Melnik in the Czech Republic, 60 km from the Czech-German border by air (source: PLA, 2013)
Pret
ok [m
3 /s]
Pret
ok [m
3 /s]
Pret
ok [m
3 /s]
Vodo
staj [
cm]
4000
5000
1400
1000
data: ČHMÚ
data: ČHMÚ
data: ČHMÚ
data: ČHMÚ
3500
4000
1200
900
3000
3000
1000
800
2500
2000
800
700
1500400
500
500 200
100
200
400
1000
300
2000
1000
600
600
25. 5.
25. 5.
25. 5.
30. 5.
Opozorilna vrednost
III.II.
I.
31. 5.
30. 5.
29. 5.
31. 5.
6. 6.
4. 6.
2. 6.
1. 6.
12. 6.
9. 6.
6. 6.
2. 6.
18. 6.
14. 6.
10. 6.
3. 6.
24. 6.
19. 6.
14. 6. 18. 6.
4. 6. 5. 6.
30. 6.
24. 6.
0
0
0
0
Peter Frantar: POPLAVE V SREDNJI EVROPI LETA 2013
152 številka 28, 2014
vodostaj trajal že kar nekaj dni. V Bratislavi je Donava rdeči alarm dosegla že 4. junija, višek poplavnega vala pa so imeli 6. junija popoldne, ko je dosegla rekordni pretok 10.530 m3/s. 9. junija je vrh visokovodnega vala dosegel Budimpešto.
11. junija je Donava v zgornjem toku že precej upadla. V Nemčiji je bila sicer še vedno visoka, a pod kritičnim vodostajem. V Avstriji je že upadla, prav tako tudi v Brati-slavi. Upadala je tudi še na meji Slovaške z Madžarsko, kjer pa je bila tega dne še v rdečem območju (na vodo-mernih postajah Komarno in Šturovo), in v Budimpešti. Vrh je tega dne dosegel mesti Adony in Dunaujvaros. Na vodomernih postajah tromeje Batina/Bezdan na Hrvaškem in v Srbiji je Donava še naraščala.
13. junija je bila Donava še vedno visoka na Bavarskem in v Avstriji, vendar zunaj kritičnih vrednosti. V Bratislavi je bila Donava že v normalnem vodostaju, še vedno pa so
bili tam veliki pretoki (okoli 5000 m3/s). Tudi na mejnem delu Slovaške z Madžarsko so še vedno izredni pretoki in vodostaji. V Budimpešti je Donava padla na 2. stopnjo alarma (od štirih stopenj). Vrh visokovodnega vala je bil 13. junija okoli 10.00 med mestoma Baja in Mohacs, v noči na 14. junij pa je dosegel tromejo Madžarska--Hrvaška-Srbija. V Romuniji se začetek vala tega dne še ni pojavil.
16. junija je visokovodni vrh dosegel Novi Sad, kjer je vodostaj narastel »le« za dobra dva metra v primerjavi z vodostajem na začetku junija.
Okoli 19. junija je vrh dosegel Romunijo in Bolgarijo, a je v Romuniji na meji z Bolgarijo Donava upadla že 21. junija. V preteklih dneh je bila presežena prva stopnja alarma. V spodnjem toku, proti delti, je reka naraščala in presegla opozorilno vrednost za Tulceo, poplavne vrednosti pa ni dosegla.
Slika 15: Poplave Vltave v Pragi (vir: Aktron, Wikimedia Commons)Figure 15: Flooding in Prague on the Vltava River (source: Aktron, Wikimedia Commons)
Slika 16: Reka Mulde v povirnem delu je dosegla višek že 1. junija (vir: Konrad Stahl, Wikimedia Commons).Figure 16: The Mulde River in its upper part reached its peak as early as 1st June (source: Konrad Stahl, Wikimedia Commons)
153
Konec junija je vrh visokovodnega vala dosegel delto Donave. Vrh je bil na tem območju zelo razvlečen in je pri vodostaju 342 v Tulčeji vztrajal več kot teden dni. Na meji Romunije in Bolgarije je bil vodostaj normalen že od 22. junija naprej, pri Konstanci pa je pod opozorilno vrednost pri 500 cm padel 25. junija popoldne, tako da lahko ocenimo, da je delto Donave dosegel konec junija.
Poplave v porečju LabePoplave v porečju reke Labe so bile leta 2013 drugačne kot leta 2002. V zgornjem delu porečja Labe so imeli največ težav na Češkem, kjer so poplavljali reka Laba in njena leva pritoka Vltava in Berouka.
Pretok reke Vltave v Pragi je 3. junija dosegel 3200 m3/s, kar je precej manj od 5000 m3/s leta 2002, vseeno pa je bilo v Pragi 3. in 4. junija poplavljeno staro mestno jedro.
Poplavni val po reki Labi se je 4. junija preselil na Saško v Nemčiji. V Dresdnu je bil 17. avgusta 2002 ugotovljen rekordni vodostaj na Labi, in sicer 9,40 m, ki pa tega leta ni bil presežen. Zaprt je bil le en most čez reko Labo (Wikipedia, 2013). Vrh je bil v Dresdnu in Torgauu dosežen 6. junija.
Večje težave kot Laba sta v srednji Nemčiji povzročala pritoka Saale in Mulde. Reka Mulde je dosegla vrsto rekor-dnih vodostajev in pretokov. V kraju Glozern je 3. junija dosegla rekordni pretok 1938 m3/s (365 l/s/km2), kar je več kot leta 2002 (pretok 1880 m3/s). Na reki Saale so bili najvišji pretoki v njenem povirju že 1. junija, na izlivu v Labo pri mestu Barby pa 7. junija. Zaradi zelo raztegnje-nega poplavnega vala je bilo upadanje vodostaja na tej reki počasno (Schröter et al., 2013).
Visokovodni val reke Labe je tako v deželi Saška Anhalt sovpadel z visokimi vodami rek Mulde in Saale, ki sta že povišali vodostaj reke Labe pred tem. V krajih za sotočjem z Muldo (dolvodno od Barbyja) je bil poplavni dogodek zato precej izrazitejši, poplave pa večje.
Pretoki na zgornji Labi tako niso presegli pretokov iz leta 2002, pretoki na srednji Labi pa so bili ravno zaradi součinka večih poplavnih valov v okvirih katastrofalnih poplav leta 2002. Poplavni vrh je tako dosegel 9. junija Barby in Magdeburg. Marsikje na srednji Labi so bili prese-ženi dotedanji rekordni vodostaji. Napolnili so veliko proti-poplavnih zadrževalnikov, vendar poplav niso mogli prepre-čiti. Zaradi raztegnjenega poplavnega vala so tako mnogi jezovi tudi popustili. 10. junija so popustili jezovi pri kraju Fischbeck v okraju Stendal (50 km dovodno od Magde-
Slika 17: Vodostaji reke Saale v kraju Calbe, pred sotočjem z Labo (vir: Pegelonline, 2013)
Figure 17: Water levels of the Saale River in Calbe, before the confluence with the Lab River (source: Pegelonline, 2013)
Slika 19: Vodostaji Labe v Magdeburgu (vir: Pegelonline, 2013)
Figure 19: Water levels of the Lab River in Magdeburg (source: Pegelonline, 2013)
Slika 18: Vodostaji reke Labe v kraju Barby, za sotočjem z reko Saale (vir: Pegelonline, 2013)
Figure 18: Water levels of the Lab River in Barby, after the confluence with the Saale River (source: Pegelonline, 2013)
Slika 20: Vodostaj Labe nad Hamburgom, kjer se že kaže vpliv plimovanja morja (vir: Pegelonline, 2013)
Figure 20: The water level of the Lab River above Hamburg, where the impact of sea level rise can already be seen (source: Pegelonline, 2013).
Peter Frantar: POPLAVE V SREDNJI EVROPI LETA 2013
154 številka 28, 2014
burga) in poplavilo je okoli 200 km2 površja na sotočju reke Labe z reko Havel (Schröter et al., 2013).
Hamburg oziroma izliv je poplavni val reke Labe dosegel okoli 12. junija in je še nekaj časa ostal zvišan in pod vplivom plimovanja.
Sklepne misliVelike poplave v srednji Evropi niso redkost, kar dokazuje tudi poplavni dogodek, ki je nastal ob stabilnem ciklonu. Marsikje so predvsem z mehkimi poplavnimi ukrepi poplave omilili in tako zmanjšali njihovo škodo, popolnoma preprečiti pa se poplav ni dalo. Ob poplavah leta 2013 v Evropi je kljub vsej preventivi nastala velika gmotna škoda, ki po ocenah obsega kar 13 milijard evrov (Wiki-pedia, 2013). Poplave so zahtevale kar 25 življenj, največ, in sicer 11, na Češkem, osem v Nemčiji in šest v Avstriji. Poplave so tudi tokrat dokazale, da se moramo ljudje z njimi naučiti sobivati.
Viri in literatura
1. Hochwasserwarndienst des Landes Oberösterreich, 2013. Wasserstände. Amt der Oö. Landesregierung Direktion Umwelt und Wasserwirtschaft. Abteilung Oberflächengewässerwirtschaft. http://www.land--oberoesterreich.gv.at (10. 6. 2013).
2. Hochwassernachrichtendienst Bayern, 2013. Avtomatske vodomerne postaje. http://www.hnd.bayern.de (15. 6. 2013).
3. Hydroinfo - Országos Vízjelző Szolgálat, 2013. http://www.hydroinfo.hu (15. 6. 2013).
4. Pegelonline, 2013. Pegelonline services, Integrier-bare Onlinevisualisierung aktueller gewässerkundli-cher Zeitreihen. http://www.pegelonline.wsv.de (13. 6. 2013).
5. PLA - Povodi Labe, 2013. Stand und Durchflus-smenge der Wasserläufe. http://www.pla.cz/portal/sap/de/PC/ (13. 6. 2013).
6. Plaveniny, 2014. Grafy výšky sněhu, srážek a vodních stavů. http://grafy.plaveniny.cz/cz/ (12. 3. 2014).
7. Polskie Radio, 2013. Poland pounded by rain but Krakow escapes flooding, 6. 6. 2013, 08.34. http://www.thenews.pl/1/9/Artykul/137741,Southern-Poland-pounded-by-rain-but-Krakow-escapes-floo-ding (12. 3. 2014).
8. Rowater, 2013. Situatie Hidrologica. http://gis2.rowater.ro (30. 6. 2013).
9. Schröter, K., Mühr, B., Elmer, F., Kunz-Plapp, T., Trie-selmann, W., 2013. Juni-Hochwasser 2013 in Mitte-leuropa - Fokus Deutschland, Bericht 1 – Update 2: Vorbedingungen.
10. Meteorologie, Hydrologie. CEDIM, Potsdam, Nemčija. 11. Slovenský vodohospodársky podnik, 2013. Stavy a
prietoky. http://www.povodia.sk/ (15. 3. 2013).12. Wikipedia, 2013. 2013 European floods. http://
en.wikipedia.org/wiki/2013_European_floods (15. 4. 2014).
13. ZAMG, 2013. Der Mai 2013 im Detail. http://www.zamg.ac.at (10. 3. 2014).
