PORO ILO O POSLOVANJU · U s t an o vlj eb id ruž P I ., k m Petrol d.d., Ljubljana 100 % lastniški delež, in se na trgu rne gore ukvarja z investicijami v naftno dejavnost. …

PORO�ILO O POSLOVANJU

SKUPINE PETROL V PRVIH

DEVETIH MESECIH LETA 2008

Poro�ilo o poslovanju skupine Petrol v prvih devetih mesecih leta 2008 2/68

KAZALO

Uvod................................................................................................................................................ 4

POUDARKI ..................................................................................................................................... 5

Skupina Petrol ................................................................................................................... 5

Petrol d.d., Ljubljana .......................................................................................................... 8

Odlo�ujo�i vplivi na poslovanje .........................................................................................12

Dogodki po zaklju�ku obdobja ..........................................................................................13

Skupina Petrol preko 31 družb posluje v 9 državah ..........................................................15

Organizacijska shema skupine Petrol ...............................................................................16

Naftna dejavnost...............................................................................................................18

Prodaja proizvodov iz nafte ...........................................................................................18

Skupina Petrol...............................................................................................................18

Prodaja dopolnilnega asortimenta in ostalega trgovskega blaga ...................................22

Prodaja storitev .............................................................................................................22

Plinska dejavnost..............................................................................................................22

Ostala energetska dejavnost in u�inkovita raba energije...................................................23

Proizvodnja, prodaja in distribucija elektri�ne in toplotne energije .................................23

Projekti u�inkovite rabe energije in drugi energetski projekti..........................................23

Okoljska dejavnost............................................................................................................23

Trajnostni razvoj ...............................................................................................................24

Zaposleni ......................................................................................................................24

Naložbe.........................................................................................................................26

Sistem kakovosti ...........................................................................................................27

Informacijska tehnologija...............................................................................................27

Poslovna tveganja ............................................................................................................29

Delnica .............................................................................................................................32

Odobreni kapital................................................................................................................35

Pogojno pove�anje osnovnega kapitala............................................................................35

Izpla�ila dividend ..............................................................................................................35

Lastne delnice...................................................................................................................35

Nadzorni svet....................................................................................................................36

Ostala pojasnila družbe Petrol d.d., Ljubljana ...................................................................36

Prikaz finan�ne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana .......................37

Izkaz poslovnega izida skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana ..........................37

Bilanca stanja skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana........................................38

Izkaz finan�nega izida skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana ...........................39

Izkaz gibanja kapitala skupine Petrol.............................................................................40


Izkaz gibanja kapitala družbe Petrol d.d., Ljubljana .......................................................41

Ra�unovodske usmeritve skupine Petrol.......................................................................42

Ra�unovodske usmeritve družbe Petrol d.d., Ljubljana .................................................42

Ra�unovodske usmeritve skupine Petrol.......................................................................42

Razkritja posameznih postavk ra�unovodskih izkazov skupine Petrol in družbe Petrol

d.d., Ljubljana................................................................................................................54


UVOD

Objava poro�ila o poslovanju skupine Petrol in družbe Petrol, d.d., Ljubljana, Dunajska 50, v prvih devetih mesecih leta 2008 je v skladu s Pravili Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (23. in 26. �len), priporo�ili Ljubljanske borze javnim delniškim družbam za obveš�anje in ostalo veljavno zakonodajo. Podatki in pojasnila o poslovanju so pripravljeni na podlagi nerevidiranih konsolidiranih ra�unovodskih izkazov skupine Petrol ter nerevidiranih ra�unovodskih izkazov družbe Petrol d.d., Ljubljana za prvih devet mesecev leta 2008 v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Mednarodnimi standardi ra�unovodskega poro�anja (MSRP). V skupinske ra�unovodske izkaze v skladu z MSRP so odvisna podjetja vklju�ena po popolni metodi uskupinjevanja, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pa po kapitalski metodi. V posami�nih ra�unovodskih izkazih v skladu z MSRP so naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja vrednotena po metodi izvirnih vrednosti. Poro�ilo o poslovanju v prvih devetih mesecih leta 2008 je objavljeno na spletnih straneh družbe Petrol d.d., Ljubljana (http://www.petrol.si) in je na vpogled na sedežu družbe Petrol d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana, vsak delavnik med 8.00 in 15.00 uro. Nadzorni svet družbe je poro�ilo o poslovanju družbe v prvih devetih mesecih leta 2008 obravnaval na seji, dne 14. novembra 2008.


POUDARKI

Skupina Petrol � Realizirani �isti prihodki od prodaje znašajo 2,2 mrd EUR, kar je

48 % ve� kot v enakem obdobju leta 2007. …

� Realiziran kosmati poslovni izid od prodaje znaša 209 mio EUR, kar je 21 % ve� kot v enakem obdobju leta 2007.

… � Realiziran poslovni izid iz poslovanja znaša 56,8 mio EUR, kar je


� Realiziran �isti poslovni izid obdobja znaša 42,2 mio EUR, kar je 9 % manj od �istega poslovnega izida realiziranega v enakem obdobju leta 2007. Od primerljivega �istega poslovnega izida v prvih devetih mesecih leta 2007 (t.j. brez upoštevanja u�inkov iztisnitev v letu 2007) pa je boljši za 3 odstotke.

… � Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih leta 2008 prodala 1,83

mio ton proizvodov iz nafte, kar je 24 % ve� kot v enakem obdobju leta 2007 in 19 % ve� kot je bilo planirano. Prodali smo 23 % ve� pogonskih goriv (motornih bencinov in dieselskega goriva) ter 25 % ve� kurilnega olja ekstra lahkega kot v prvih devetih mesecih leta 2007.

… � Prihodki od prodaje dopolnilnega asortimenta in ostalega

trgovskega blaga skupine Petrol so znašali 276 mio EUR, kar je 45 % ve� kot v enakem obdobju leta 2007 in 33 % ve� kot je bilo planirano.

… � Število bencinskih servisov znaša konec septembra leta 2008

417, od tega v Sloveniji 310, na Hrvaškem 63, v Bosni in Hercegovini 39, v Srbiji 3 ter 2 bencinska servisa na Kosovem. Število bencinskih servisov se je v primerjavi s koncem leta 2007 pove�alo za 37.

… � V juniju 2008 je bil odprt nov bencinski servis v Kopru, na

katerem je zgrajena son�na elektrarna, katere namen je


proizvajati elektri�no energijo, ki se uporablja za celotno delovanje bencinskega servisa, kar predstavlja pomembno ekološko novost.

… � S 16. junijem 2008 smo na bencinskih servisih pri�eli s prodajo

vinjet za osebna vozila in motorna kolesa. …

� Petrol širi ponudbo uteko�injenega naftnega plina za pogon vozil v Sloveniji, ki velja za alternativno, ekološko in cenejše gorivo. Konec obdobja smo imeli že 17 bencinskih servisov s tovrstno ponudbo.

… � Koli�inska prodaja uteko�injenega naftnega plina je znašala 33

tiso� ton, kar je 20 % ve� kot v enakem obdobju lanskega leta. Koli�inska prodaja zemeljskega plina v prvih devetih mesecih leta 2008 je znašala 67.898 tiso� m3, kar je skoraj dvakrat toliko kot v enakem obdobju lanskega leta. Razlog za višjo prodajo je prodaja novim kupcem ter prodaja, ki jo je realizirala odvisna družba Rodgas AD, Ba�ka Topola, ki je bila v skupino Petrol vklju�ena konec leta 2007.

… � V prvih devetih mesecih leta 2008 smo v skupini Petrol upravljali

s 26 koncesijami za oskrbo s plinom. Kupce smo konec septembra oskrbovali tudi preko 1.935 plinohramov za prodajo uteko�injenega naftnega plina, kar je 212 ve� kot konec septembra leta 2007.

… � Petrol Plin d.o.o. je z ob�ino Gornja Radgona 20. avgusta 2008

podpisal koncesijsko pogodbo o izgradnji plinskega omrežja in oskrbi z zemeljskim plinom.

… � V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2008 prodali

257.460 MWh elektri�ne energije, kar je 2% ve� kot v enakem obdobju leta 2007 in 7 % ve� kot je bilo planirano.

… � Naložbe v stalna sredstva skupine Petrol so bile v prvih devetih

mesecih leta 2008 realizirane v višini 105 mio EUR. …

� V skupini Petrol je bilo konec septembra 2008 3.416 zaposlenih,


kar je 472 ve� kot konec leta 2007. Rast števila zaposlenih je povezana predvsem z vklju�itvijo družbe Euro-Petrol d.o.o. v skupino Petrol.

… � Nadzorni svet družbe Petrol d.d., Ljubljana se je 1. februarja 2008

na 34. redni seji seznanil s potekom poslovnega povezovanja s hrvaško družbo Euro-Petrol, d.o.o., in dal soglasje upravi za nadaljnje aktivnosti. Nadzorni svet se je seznanil tudi s potekom ostalih projektov v JV Evropi.

… � Petrol d.d., Ljubljana je odkupil 51-odstotni delež v družbi Euro-

Petrol d.o.o. Skupina Petrol je s 63 bencinskimi servisi tako postala drugi najve�ji trgovec na hrvaškem trgu, s �imer je presegla tudi strateški cilj za leto 2010.

… � Ustanovljena je bila družba Petrol Invest d.o.o., v kateri ima

Petrol d.d., Ljubljana 100 % lastniški delež, in se na trgu �rne gore ukvarja z investicijami v naftno dejavnost.

… � Petrol d.d., Ljubljana je dokapitaliziral družbo Bio Goriva d.o.o.,

ki se ukvarja s proizvodnjo biodiesla, s �imer je pridobil 25 % lastniški delež v družbi, 75 % lastniški delež pa ima Pinus Tki d.d. Ra�e.

… � Petrol d.d., Ljubljana d.d. je 30. septembra 2008 postal 100 %

lastnik Toplarne Hrastnik d.o.o. …

� 1. februarja 2008 je na 10 bencinskih servisih poskusno zaživela storitev »Petrol paket«, ki omogo�a hitro, enostavno in priro�no oddajo paketov standardnih velikosti tudi izven delovnega �asa Pošte.

… � V februarju 2008 je na sedežu družbe Petrol d.d., Ljubljana

potekal zaklju�ni dogodek 6. Gospodarskega izziva v organizaciji študentov društva TopEF, kjer je predsednik uprave družbe Petrol d.d., Ljubljana najboljšim študentom podelil nagrade za njihove naloge. Tema letošnjega Gospodarskega izziva je bila Slovenija, dežela zelene energije, s podnaslovom Bioetanol na Petrolovih bencinskih servisih.


… � Petrol Plin d.o.o. se je v marcu 2008 predstavil na 47.

mednarodnem sejmu DOM v Ljubljani, v septembru 2008 pa na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.

… � V marcu 2008 se je Petrol prvi� predstavil na sejmu Auto Show v

Zagrebu, kjer se predstavljajo vsi vodilni proizvajalci avtomobilov in spremljajo�e avto industrije.

… � V maju 2008 se je Petrol predstavil na sejmu Energetika in

Terotech – Vzdrževanje v Celju. …

� Petrol d.d., Ljubljana je vstopil v razvojno demonstracijski projekt Ministrstva za okolje in prostor »Trajnostna energija in ekonomija vodika«, s postopki priprave bencinskega servisa za vpeljavo vodika kot enega od možnih alternativnih energentov v transportu na slovenskem tržiš�u.

… � Petrol d.d., Ljubljana je 24. septembra 2008 skupaj s podjetji

Domel, d.d., INEA d.o.o., TPJ d.o.o., Mebius d.o.o. ter Inštitutom Jožef Štefan in Kemijskim inštitutom Ljubljana podpisal pogodbo o ustanovitvi Razvojnega centra za vodikove tehnologije.

…

Petrol d.d., Ljubljana � Realizirani �isti prihodki od prodaje znašajo 1,97 mrd EUR, kar je


� Realiziran kosmati poslovni izid od prodaje znaša 161,7 mio EUR, kar je 13 % ve� kot v enakem obdobju leta 2007.

… � Realiziran poslovni izid iz poslovanja znaša 45,3 mio EUR, kar je


� �isti poslovni izid obra�unskega obdobja znaša 35,6 mio EUR, kar je 18 % manj od �istega poslovnega izida v enakem obdobju leta 2007.

…


� �isti poslovni izid na delnico1: 17,29 EUR. …

� Knjigovodska vrednost delnice 2: 196,98 EUR. …

� V Petrolu d.d., Ljubljana smo v prvih devetih mesecih leta 2008 prodali 1,77 mio ton proizvodov iz nafte, kar je 24 % ve� kot v enakem obdobju leta 2007 in 18 % ve� kot smo planirali. Prodali smo 24 % ve� pogonskih goriv (motornih bencinov in dieselskega goriva) ter 23 % ve� kurilnega olja ekstra lahkega kot v enakem obdobju leta 2007.

… � Prihodki od prodaje dopolnilnega asortimenta in ostalega

trgovskega blaga Petrol d.d., Ljubljana znašajo 260 mio EUR, kar je 43 % ve� kot v enakem obdobju leta 2007 in 33 % ve� kot je bilo planirano.

… � Petrol d.d., Ljubljana je dokapitaliziral oz. vpla�al ustanovitveni

kapital za družbe Bio Goriva d.o.o., Petrol, d.o.o., Beograd, Petrol Invest d.o.o. ter Petrol-Oti-Slovenia L.L.C. Poleg tega je odkupil 51 % delež v družbi Euro-Petrol d.o.o., 2,4 % delež v družbi Geoplin d.o.o., v kateri ima sedaj 30,02 % delež, ter 100 % delež v družbi Toplarna Hrastnik d.o.o.

… � 9. aprila 2008 je Nadzorni svet Petrola d.d, Ljubljana na svoji 37.

seji obravnaval predlog prehoda na enotirni sistem upravljanja družbe in sprejel sklep, da skupš�ini družbe predlaga prehod na enotirno upravljanje. Na svoji 38. seji je Nadzorni svet, po poglobljeni analizi situacije, ki je pokazala, da podpora delni�arjev za uvedbo enotirnega sistema ni zadostna, sprejel sklep, da predlog prehoda na enotirni sistem upravljanja umakne z dnevnega reda 17. skupš�ine.

… � Na 17. skupš�ini družbe Petrol d.d., Ljubljana dne 15. maja 2008

je bila podeljena razrešnica upravi in nadzornemu svetu za delo v poslovnem letu 2007, sprejet je bil sklep o delitvi bilan�nega dobi�ka, imenovan pa je bil tudi revizor družbe in skupine za

1 �isti poslovni izid na delnico = �isti poslovni izid obra�unskega obdobja / tehtano povpre�no št. izdanih navadnih delnic brez lastnih delnic

2 Knjigovodska vrednost delnice = kapital konec obra�unskega obdobja / št. izdanih navadnih delnic


revidiranje poslovanja in izkazov za leto 2008, in sicer revizijska družba BDO EOS, Revizija d.o.o.

… � Na 17. skupš�ini družbe Petrol d.d., Ljubljana dne 15. maja 2008

je bil sprejet sklep o izpla�ilu dividend delni�arjem za leto 2007 v višini 5,9 EUR bruto na delnico (izpla�ilo v juliju 2008). Bruto dividenda na delnico za leto 2006 pa je znašala 5,5 EUR (izpla�ilo v juliju 2007).

… � 15. maja 2008 je Matjaž Gantar odstopil s funkcije �lana

Nadzornega sveta. …

� Petrol d.d., Ljubljana se je aprila 2008 predstavil na konferenci za vlagatelje v Zuersu v Avstriji, ki jo je organizirala Raiffeisen Centrobank, ter na Dnevu slovenskega kapitalskega trga, ki sta ga organizirali Ljubljanska borza in Klirinško depotna družba v sodelovanju s partnerji, �lani borze. Junija 2008 pa se je uspešno predstavil na prvi regionalni promociji trgov kapitala JV Evrope v Zagrebu. Septembra 2008 se je Petrol d.d., Ljubljana udeležil konference za investitorje v Stegersbachu v Avstriji.

… � V juniju 2008 se je družba Petrol d.d. Ljubljana udeležila sre�anja

evropskih in svetovnih organizacij delni�arjev in investitorjev, ki ga je organiziralo Vseslovensko združenje malih delni�arjev.

… � V juniju 2008 se je družba Petrol d.d. Ljubljana udeležila 19.

Svetovnega naftnega kongresa v Madridu. Glavna tema pogovorov so bili vzroki in posledice visokih cen surove nafte. Predsednik uprave Petrola ter društva SNNK-WPC Marko Kryžanowski je na kongresu aktivno sodeloval pri pregledu in predstavitvi posterjev Foruma 19, ki je obravnaval temo »Industrial management«, sopredsedoval pa je tudi zasedanju, na katerem je bilo predstavljenih pet referatov tega foruma.

… � Predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski se je septembra

2008 udeležil Strateškega foruma Bled, ki ga je organiziral Center za evropsko prihodnost; v okviru poslovne konference javnega sektorja, ki sta jo organizirali Ekonomska fakulteta in �asopisna hiša Dnevnik, je imel predavanje z naslovom »Naftna kriza in


njen vpliv na strategijo manjših naftnih družb«; poleg tega pa je sodeloval na okrogli mize z naslovom »Gruzija: Boj za demokracijo ali �rno zlato?«, ki so jo organizirali Center Evropa, Urad Vlade za komuniciranje in Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji.

… � Na 17. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu je Petrol

v kategoriji »Neposredno trženje« prejel Zlato priznanje za Vabilo partitura Carmen za opero Carmen ter v kategoriji »TV oglasi« Srebrno priznanje za oglas Dimnikar za Prima kurilno olje ekstra lahko.

… � Aprila 2008 je v Portorožu potekalo tradicionalno sre�anje

energetikov, katerega generalni pokrovitelj je bila družba Petrol d.d, Ljubljana. Dnevi energetikov 2008 so bili pripravljeni v sodelovanju s Centrom za energetsko u�inkovitost z Inštituta Jožef Štefan in Ministrstvom za okolje in prostor. Potekali so pod naslovom Kako bolje izkoristiti energijo: energetska u�inkovitost, prioriteta trajnostnega razvoja vsakega gospodarstva.

… � Aprila 2008 se je družba Petrol d.d., Ljubljana predstavila na

sejmu Avto in vzdrževanje v Celju. …

� Aprila 2008 je v sklopu projekta Otroci odraslim, ki pod pokroviteljstvom Petrola d.d, Ljubljana poteka že osemnajsto leto, zaživela spletna stran www.otrociodraslim.si. Rde�a nit letošnjega nate�aja je voda.

… � V aprilu 2008 sta družba Petrol d.d. Ljubljana in Mestna ob�ina

Celje zasadili 15 mladih dreves na Savinjskem nabrežju v Celju, s �imer družba nadaljuje svoje družbeno odgovorno poslovanje in izpolnjuje svoje zaveze na podro�ju okoljevarstva.

… � Družba Petrol d.d. Ljubljana je prejemnik nagrade Zlata nit, ki jo

je �asopisna družba Dnevnik podelila najboljšim zaposlovalcem v letu 2007.

…


� V okviru mednarodne konference za zaš�ito Jadranskega morja pred onesnaževanjem, ki jo je v juniju 2008 organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, je družba Petrol d.d. Ljubljana društvu Morigenos predala �oln za opazovanje delfinov.

… � Družba Petrol d.d. Ljubljana je sopodpisnica ustanovne listine

Evrosredozemske univerze (EMUNI). Družba Petrol d.d. Ljubljana je pristopila tudi k fundaciji, ki bo v prihodnje mnogim znanja željnim omogo�ila študij na novoustanovljeni univerzi v Portorožu.

… � Družba Petrol d.d. Ljubljana je podpisnica Evropske listine o

cestnoprometni varnosti, katere cilj je do leta 2010 zmanjšati število žrtev prometnih nesre� v Evropski skupnosti za polovico. Slogan akcije je: 25.000 življenj – rešimo jih!

… � Petrol d.d., Ljubljana bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje

in prostor še naprej podpiral projekt Ohranimo bisere slovenskega morja, ki v letu 2008 zajema dva podprojekta, in sicer Ohranimo želvo v slovenskem morju ter Delfini v slovenskem morju - inteligentna bitja pri nas.

… � Petrol d.d., Ljubljana je v juliju 2008 ponovno sponzoriral

najve�jo mednarodno motokros prireditev v Sloveniji v Orehovi vasi ter gorsko – hitrostno dirko Petrol – Ferrari v Ilirski Bistrici.

… � Petrol d.d., Ljubljana se je avgusta 2008 udeležil mednarodnega

kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. …

Odlo�ujo�i vplivi na poslovanje

� Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o oblikovanju cen

naftnih derivatov, ki je v veljavi od 9. oktobra 2007 in bo veljala 1 leto. Po Uredbi se cene naftnih derivatov, ki so državno regulirane (motorni bencini, dieselsko gorivo in kurilno olje ekstra lahko) spreminjajo vsakih 14 dni, in sicer kot povpre�na 14-dnevna borzna cena brez izlo�anja kotacij.

…


� Cene surove nafte so se v prvih devetih mesecih leta 2008 gibale od 86,69 USD za sod�ek do 144,23 USD za sod�ek. Povpre�na nabavna cena surove nafte na svetovnem naftnem trgu v prvih devetih mesecih leta 2008 je znašala 111,16 USD za sod�ek, kar je 66 odstotkov ve� kot v enakem obdobju leta 2007. Povpre�na cena nafte izražena v evrih pa se je zaradi padca vrednosti dolarja pove�ala za 47 odstotkov. Nabavne cene proizvodov iz nafte so sledile trendu gibanja cen nafte.

… � Menjalni te�aj med ameriškim dolarjem in evrom se je v prvih

devetih mesecih leta 2008 gibal med 1,39 in 1,60 USD/EUR. Povpre�ni te�aj ameriškega dolarja po srednjem te�aju Evropske centralne banke pa je v prvih devetih mesecih leta 2008 znašal 1,46 USD/EUR.

Dogodki po zaklju�ku obdobja

� Vlada Republike Slovenije je sprejela novo Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki je v veljavi od 9. oktobra 2008 in bo veljala 1 leto. Na�in izra�unavanja maloprodajnih cen in modelska marža za naftne derivate, ki so državno regulirani (motorni bencini, dieselsko gorivo in kurilno olje ekstra lahko) ostajajo nespremenjeni. V izra�unu maloprodajnih cen pa se bodo od 15. decembra 2008 dalje uporabljale kotacije za motorne bencine in dieselsko gorivo izboljšane kvalitete.

… � Petrol d.d., Ljubljana je v oktobru 2008 na avtocesti Ljubljana –

Zagreb v Sloveniji odprl dva nova bencinska servisa Starine Sever in Starine Jug.

… � OPEC je konec oktobra 2008 zaradi hitrega padanja cen nafte

znižal proizvodnjo nafte za 1,5 mio sodov dnevno, kar pa ni zaustavilo padanja cen. K temu je predvsem pripomogel strah pred recesijo, cene nafte pa so tudi vse bolj pod pritiskom vse krepkejšega dolarja in izjemno nestabilnih razmer na svetovnih borzah. V za�etku novembra 2008 se je cena nafte Brent gibala okrog 60 USD za sod.

…


� Petrol d.d., Ljubljana je oktobra 2008 skupaj z Rde�im križem Slovenije pod geslom »Podari igra�o in nasmeh« pri�el humanitarno akcijo zbiranja igra� za otroke.

… � Petrol d.d., Ljubljana je prejel nagrado na tekmovanju za

najboljše Letno poro�ilo za leto 2007, ki ga prireja poslovni �asopis Finance.


� POSLOVNO PORO�ILO

Skupina Petrol preko 31 družb posluje v 9 državah

AvstrijaAvstrija

SlovenijaSlovenija

Bosna in Bosna in HercegovinaHercegovina

CiperCiper

HrvaškaHrvaška

SrbijaSrbija

��rna gorarna gora

AlbanijaAlbanija

KosovoKosovo


Organizacijska shema skupine Petrol

TOPLARNA HRASTNIK d.o.o. AQUASYSTEMS d.o.o.

LEGENDA:

mati�na družba

odvisna podjetja

skupaj obvladovana podjetja

pridružena podjetja

PETROL-OTI-SLOVENIJA L.L.C.

PETROL SLOVENIA TIRANA WHOLESALE SH.A.

PETROL SLOVENIA TIRANA DISTRIBUTION SH.P.K.

CYPET-TRADE Ltd.

INSTALACIJA, d.o.o. KOPER

GEOENERGO d.o.o.

PETROL d.o.o. BEOGRAD

PETROL INVEST d.o.o.

PETROL-BONUS d.o.o.

PETROL MALOPRODAJA SLOVENIJA, d.o.o.

MARCHÉ GOSTINSTVO d.o.o.

BIO GORIVA d.o.o.

PETROL VNC d.o.o.

KARKASA, d.o.o.

PETROL SKLADIŠ�ENJE d.o.o. PETROL TRGOVINA d.o.o., ZAGREB

PETROL-TRADE H.m.b.H. PETROL PLIN, d.o.o.

PETROL GAS GROUP d.o.o.

PETROL d.d.

PETROL TEHNOLOGIJA, d.o.o.

CYPET OILS Ltd. PETROL ENERGETIKA d.o.o.

SKUPINA PETROL

NAFTNA DEJAVNOST IN PRODAJA DOPOLNILNEGA ASORTIMENTA PLINSKA DEJAVNOST OKOLJSKA DEJAVNOST

OSTALA ENERGETSKA DEJAVNOST IN

U�INKOVITA RABA ENERGIJESLOVENIJA JV EVROPA

OGREVANJE PIRAN d.o.o.

PETROL BH OIL COMPANY d.o.o. Sarajevo

EURO-PETROL d.o.o.

GEOPLIN d.o.o.

ISTRABENZ d.d.

RODGAS AD Ba�ka Topola


Podatki o mati�ni družbi Petrol d.d., Ljubljana

Ime podjetja Petrol, slovenska energetska družba, d.dSkrajšano ime podjetja Petrol d.d., LjubljanaSedež Dunajska cesta 50,

1527 LjubljanaTelefon (01) 47 14 234Telefaks (01) 47 14 809Povezava http://www.petrol.siŠifra dejavnosti 50.501Mati�na številka 5025796Dav�na številka SI 80267432Osnovni kapital 52,24 mio EURŠtevilo delnic 2.086.301Predsednik uprave Marko KryžanowskiPodpredsednik uprave Igor Irgoli�

�lani uprave Boštjan Napast, Alenka Vrhovnik Težak, Bojan Herman (delavski direktor)

Predsednik Nadzornega sveta Viktor Baraga Odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja v skupini Petrol na dan 30.09.2008

Odvisna podjetjaDržava, v kateri je

sedež podjetjaLastništvo

v % PETROL MALOPRODAJA SLOVENIJA, d.o.o. Slovenija 100PETROL PLIN, d.o.o. Slovenija 100PETROL SKLADIŠ�ENJE d.o.o. Slovenija 100PETROL TEHNOLOGIJA, d.o.o. Slovenija 100PETROL ENERGETIKA d.o.o. Slovenija 99,33PETROL VNC d.o.o. Slovenija 100CYPET OILS Ltd. Ciper 100PETROL-TRADE H.m.b.H., Avstrija 100

ki vklju�uje družboCYPET-TRADE Ltd. Ciper 100

PETROL TRGOVINA d.o.o., ZAGREB Hrvaška 100PETROL BH OIL COMPANY d.o.o. Sarajevo Bosna in Hercegovina 100PETROL d.o.o. BEOGRAD Srbija 100PETROL GAS GROUP d.o.o. Srbija 100RODGAS AD BA�KA TOPOLA Srbija 84,22PETROL INVEST d.o.o. �rna gora 100EURO-PETROL d.o.o. Hrvaška 51TOPLARNA HRASTNIK, d.o.o. Slovenija 100

Skupaj obvladovana podjetjaPETROL SLOVENIA TIRANA WHOLESALE SH.A. Albanija 55

ki vklju�uje družboPETROL SLOVENIA TIRANA DISTRIBUTION SH.P.K. Albanija 100

GEOENERGO d.o.o. Slovenija 50INSTALACIJA, d.o.o. KOPER Slovenija 49KARKASA, d.o.o. Slovenija 50PETROL-BONUS d.o.o. �rna gora 50PETROL - OTI - SLOVENIJA L.L.C. Kosovo 51

Pridružena podjetjaMARCHE GOSTINSTVO d.o.o. Slovenija 25OGREVANJE PIRAN d.o.o. Slovenija 40AQUASYSTEMS d.o.o. Slovenija 26GEOPLIN d.o.o. Slovenija 30,02ISTRABENZ d.d. Slovenija 32,63BIO GORIVA d.o.o. Slovenija 25


Naftna dejavnost Prodaja proizvodov iz nafte Skupina Petrol V skupini Petrol3 smo v prvih devetih mesecih leta 2008 prodali 1,8 mio ton nafte in proizvodov iz nafte, kar je 19 odstotkov ve� kot smo planirali in 24 odstotkov ve� kot v enakem obdobju lanskega leta. Prodali smo 23 odstotkov ve� pogonskih goriv (motornih bencinov in dieselskega goriva) ter 25 odstotkov ve� kurilnega olja ekstra lahkega kot v enakem obdobju leta 2007. Ugodne prodajne rezultate pri pogonskih gorivih smo dosegli kljub temu, da je na vseh trgih, kjer poslujemo, prisotna mo�na konkurenca. Na visoko rast prodaje pogonskih goriv je v veliki meri vplivala tudi prodaja kupcem na slovenskem obmejnem podro�ju. V Sloveniji je skupina Petrol v prvih devetih mesecih leta 2008 prodala 1,4 mio ton proizvodov iz nafte, kar predstavlja 79 odstotkov celotne prodaje skupine Petrol. Na trge jugovzhodne Evrope je v prvih devetih mesecih leta 2008 skupina prodala 390 tiso� ton proizvodov iz nafte, kar predstavlja 21 odstotkov celotne prodaje skupine Petrol. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih leta 2008 51 odstotkov prodanih koli�in nafte in proizvodov iz nafte prodala v maloprodaji, 49 odstotkov pa v veleprodaji. Maloprodajna mreža skupine Petrol je konec septembra 2008 obsegala 417 bencinskih servisov, od tega v Sloveniji 310, na Hrvaškem 63, v Bosni in Hercegovini 39, v Srbiji 3 ter 2 bencinska servisa na Kosovem. Odlo�ujo�i vplivi na poslovanje Oblikovanje prodajnih cen goriv v Sloveniji Vlada Republike Slovenije je 9. oktobra 2007 sprejela Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov in bo veljala 1 leto. Po Uredbi se cene naftnih derivatov, ki so državno regulirane (motorni bencini, dieselsko gorivo in kurilno olje ekstra lahko) spreminjajo vsakih 14 dni, in sicer kot povpre�na 14-dnevna borzna cena brez izlo�anja kotacij. Vlada Republike Slovenije je sprejela novo Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki je v veljavi od 9. oktobra 2008 in bo veljala 1 leto. Na�in izra�unavanja maloprodajnih cen in modelska marža za naftne derivate, ki so državno regulirane (motorni bencini, dieselsko gorivo in kurilno olje ekstra lahko) ostajajo nespremenjene. V izra�unu maloprodajnih cen pa se bodo od 15. decembra 2008 dalje uporabljale kotacije za motorne bencine in dieselsko gorivo izboljšane kvalitete.

3 S prodajo nafte in proizvodov iz nafte so se v skupini Petrol v prvih devetih mesecih leta 2008 poleg mati�ne družbe Petrol d.d., Ljubljana

ukvarjale še družbe Petrol Trgovina, d.o.o., Zagreb, Petrol BH Oil Company d.o.o., Petrol d.o.o Beograd, Petrol-Trade H.m.b.H., Cypet-Trade Ltd.,

Petrol Plin d.o.o in Euro-Petrol d.o.o.


Modelska marža (motorni bencini, dieselsko gorivo in kurilno olje ekstra lahko) je v Uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov dolo�ena v fiksnem znesku, kar pomeni, da se z rastjo maloprodajnih cen naftnih derivatov znižuje delež marže v maloprodajni ceni (glej Tabela 1).

Tabela 1: Primerjava deleža modelske marže v maloprodajni ceni pogonskih goriv (NMB 95 in dieselsko gorivo) v obdobju od januarja do septembra 2008 z deležem modelske marže v maloprodajni ceni pogonskih goriv v obdobju od januarja do septembra 2007

povpre�je od januarja do

septembra 2008

povpre�je od januarja do

septembra 2007Maloprodajna cena (MPC) NMB 95 EUR/l 1,113 1,030Marža EUR/l 0,08134 0,08134delež marže v MPC v % 7,3 7,9Maloprodajna cena (MPC) dieselsko gorivo EUR/l 1,170 0,953Marža EUR/l 0,07626 0,07626delež marže v MPC v % 6,5 8,0 Oblikovanje prodajnih cen goriv na Hrvaškem Cene naftnih derivatov – motornih bencinov, dieselskega goriva in kurilnega olja ekstra lahkega so na Hrvaškem prav tako državno regulirane. Oblikujejo se v skladu s »Pravilnikom o utvr�ivanju cijena naftnih derivata«, ki je v veljavi od 4. januarja 2007. Cene se spreminjajo vsakih štirinajst dni po predpisani metodologiji ob pogoju, da se je cena pred dajatvami zvišala ali znižala za ve� kot 2 odstotka. Predpisana metodologija oblikovanja najvišje dovoljenih prodajnih cen goriv je podobna metodologiji, ki je v veljavi v Sloveniji, usklajevanje cen pa je prav tako vezano na spremembo borznih cen na naftnem trgu in spremembo te�aja dolarja glede na nacionalno valuto. Veliko vlogo pri dolo�anju cen na hrvaškem trgu ima, kljub modelu, vodilna naftna družba INA, ki oblikuje maloprodajne cene na svojih bencinskih servisih pod nivojem najvišje dovoljenih cen. Zato se lahko dejanske maloprodajne cene na bencinskih servisih posameznih naftnih družb razlikujejo. Oblikovanje prodajnih cen goriv v Bosni in Hercegovini Prodajne cene naftnih derivatov na trgu Bosne in Hercegovine niso državno regulirane in se oblikujejo prosto po pogojih trga. Spreminjajo se tedensko, pri �emer v Federaciji Bosni in Hercegovini tri dni pred uporabo novih maloprodajnih cen trgovci o tem obvestijo Federalno ministrstvo trgovine (v Republiki Srbski ni obveznosti glede predhodnega obveš�anja o spremembah cen). Maloprodajne cene goriv se kljub prostemu oblikovanju cen, med servisi bistveno ne razlikujejo, le v Republiki Srbski so obi�ajno nekoliko nižje, ker glede na vire oskrbe dosegajo nižje nabavne cene.


Oblikovanje prodajnih cen goriv v Srbiji Cene naftnih derivatov v Srbiji so državno regulirane in se oblikujejo v skladu z »Uredbo o cenama derivata nafte«. Za vse derivate je predpisana marža v višini 5 din/liter, le pri eurodieslu dosega marža vrednost 10 din/liter. Cene se glede na veljavno zakonodajo pod dolo�enimi pogoji usklajujejo vsakih petnajst dni. Gibanje cen nafte in naftnih derivatov na svetovnem trgu Povpre�na cena za sod surove severnomorske nafte Brent Dated je v prvih devetih mesecih leta 2008 znašala 111,16 USD/sod. Najvišjo vrednost v obravnavanem obdobju je surova nafta Brent dosegla 3. julija, in sicer 144,23 USD/sod, najnižjo vrednost pa 16. septembra, in sicer 86,69 USD/sod. V primerjavi z enakim obdobjem v letu 2007 je povpre�na cena v letu 2008 višja za 65,65 odstotkov, pri tem pa velja poudariti, da se je povpre�na cena nafte, izražena v evrih, zaradi padca vrednosti dolarja pove�ala za 47 odstotkov. Cene motornih bencinov in srednjih destilatov so sledile trendu gibanja cen surove nafte. Slika 1: Gibanje cene nafte Brent Dated High v prvih devetih mesecih leta 2008 v USD

VIR: Petrol, 2008

10OCT08

2JAN08 to 30SEP08

Brent Dated High Max. 144.23 Min. 86.69 Mean 111.16 Std.Dev. 15.56 Last 93.71

80

90

100

110

120

130

140

150

JAN08 FEB08 MAR08 APR08 MAY08 JUN08 JUL08 AUG08 SEP08 80

90

100

110

120

130

140

150

U S $ / B b l


Slika 2: Gibanje cene nafte Brent Dated High v prvih devetih mesecih leta 2008 v EUR

55

60

65

70

75

80

85

90

95

EU

R /

Bb

l

jan08 feb08 apr08m ar08 jun08m aj08 jul08 avg08 sep08

Vir: Petrol, 2008

Leto 2008 se je za�elo z rekordno visokimi cenami nafte in njenih proizvodov, ki so se v sredini januarja sicer nekoliko umirile, ob koncu januarja pa se je trend gibanja cen nafte ponovno obrnil navzgor. K temu so veliko prispevale neugodne vremenske razmere predvsem na Kitajskem pa tudi v ZDA, Kanadi in Mehiškem zalivu, kjer je bilo zaradi slabega vremena zaprtih ve� pristaniš�, kar je skoraj ustavilo izvoz mehiške nafte. Na rast cen nafte so vplivale tudi negotove razmere na Bližnjem vzhodu in v Nigeriji. Ve�ina rafinerij ima tudi premalo prostih kapacitet za dodatno predelavo nafte, kar je posledica prenizkih vlaganj v nove predelovalne zmogljivosti v zadnjih 20 letih. Prvo polletje leta 2008 je minilo v znamenju zelo visokih cen pogonskih goriv, kar so spremljali številni protesti, predvsem v transportnih dejavnostih. Cene so naraš�ale kljub zagotovilom predstavnikov naftnega kartela OPEC, da je na�rpane nafte ve� kot dovolj. V drugi polovici julija so se cene nafte pri�ele zniževati, saj se je povpraševanje zmanjšalo za okoli 800.000 sodov dnevno. Ponovno se je za�ela krepiti vrednost ameriškega dolarja, napovedi orkanov v mehiškem zalivu pa so povzro�ile le za�asne manjše dvige cen nafte, medtem ko se je trend obrnil navzdol. Finan�na kriza se je iz ZDA prenesla tudi na ostale države in se odraža tudi v ostalih gospodarskih panogah, kar vpliva na nižje povpraševanje po nafti. OPEC je na septembrskem zasedanju zaradi mo�nega padca cen zmanjšal proizvodnjo za približno 520.000 sodov dnevno, kar pa ni bistveno zvišalo cene nafte. Cena nafte se je konec septembra nekoliko podražila zaradi napovedanih 700 milijard dolarjev vrednih ukrepov ameriške vlade za rešitev finan�nega trga, kar je vplivalo na nižjo vrednost dolarja. Vendar pa se je trend hitro spet obrnil navzdol in kljub ponovnemu znižanju proizvodnje OPEC konec oktobra se cene nafte še vedno znižujejo. V zadnjem �asu na gibanje cen nafte vse bolj vplivajo predvsem strah pred recesijo, finan�na kriza in razmere na borzah, pa tudi naraš�anje vrednosti ameriškega dolarja.


Gibanje menjalnega te�aja ameriškega dolarja in evra Menjalni te�aj med ameriškim dolarjem in evrom se je v prvih devetih mesecih leta 2008 gibal med 1,36 in 1,60 USD/EUR. Povpre�ni te�aj ameriškega dolarja po srednjem te�aju Evropske centralne banke je v prvih devetih mesecih leta 2008 znašal 1,46 USD/EUR.

Prodaja dopolnilnega asortimenta in ostalega trgovskega blaga Skupina Petrol V skupini Petrol4 smo v prvih devetih mesecih leta 2008 s prodajo dopolnilnega asortimenta5 in ostalega trgovskega blaga6 ustvarili 276 mio EUR prihodkov, kar je 45 odstotkov ve� kot v enakem obdobju lanskega leta in 33 odstotkov ve� kot je bilo planirano. S prodajo dopolnilnega asortimenta smo ustvarili 268 mio EUR prihodkov, kar je 45 odstotkov ve� kot v enakem obdobju leta 2007 in 34 odstotkov ve� kot je bilo planirano, s prodajo ostalega trgovskega blaga pa 8 mio EUR prihodkov, kar je 39 odstotkov ve� kot v enakem obdobju leta 2007 in 24 odstotkov ve� kot je bilo planirano. V prvih devetih mesecih leta 2008 se je v primerjavi z lanskim letom najbolj pove�ala prodaja v skupini loterija, kuponi, kartice predvsem zaradi prodaje vinjet. Prodaja storitev

Ve�ino prihodkov od storitev v skupini Petrol ustvari Petrol d.d., Ljubljana. Med storitve uvrš�amo najemnine za poslovne prostore in gostinske objekte, prevoze, storitve avtopralnic, Magna storitve, prihodke od zara�unanih storitev upravljanja s skladiš�nimi kapacitetami ZORD-u in ZRSBR-ju, prihodke od �istilnih naprav in druge storitve. S storitvami smo v prvih devetih mesecih leta 2008 v Petrolu d.d., Ljubljana ustvarili 23,4 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov ve� kot je bilo planirano in 21 odstotkov ve� kot v enakem obdobju leta 2007. Prihodki od storitev so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta višji predvsem na ra�un storitve »kava na poti«, ki smo jo uvedli konec leta 2007 in se je izkazala za uspešno novost v ponudbi na Petrolovih bencinskih servisih, ter na ra�un prevozov, prihodkov od Zavoda za blagovne rezerve in najemnin. Plinska dejavnost V prvih devetih mesecih leta 2008 smo v skupini Petrol7 upravljali s 26 koncesijami za oskrbo s plinom (od tega 21 za oskrbo z zemeljskim plinom, 5 pa za oskrbo z uteko�injenim naftnim plinom). Z 20 koncesijami upravlja Petrol Plin d.o.o. (3 koncesije so v lasti Petrol d.d., Ljubljana), s 4 Petrol Energetika d.o.o, z 1 Rodgas AD v Ba�ki Topoli ter z 1 Petrol Gas

4 V skupini Petrol prodajo dopolnilnega asortimenta in ostalega trgovskega blaga poleg mati�nega podjetja Petrol d.d., Ljubljana izvajajo tudi

podjetja Petrol Trgovina d.o.o., Zagreb, Petrol BH Oil Company d.o.o., Petrol d.o.o. Beograd, Petrol Plin d.o.o., Petrol-Trade H.m.b.H. in Euro-

Petrol d.o.o.

5 Dopolnilni asortiment vklju�uje prodajo avtomateriala, prehrambenega blaga, galanterije, toba�nih izdelkov in loterije, kuponov ter kartic.

6 Ostalo trgovsko blago vklju�uje predvsem prodajo surovin in proizvodov kemi�ne industrije. 7 Na podro�ju plinske dejavnosti v skupini Petrol poslujejo podjetja Petrol d.d., Ljubljana, Petrol Plin d.o.o., Petrol Energetika d.o.o., Petrol

Trgovina, d.o.o., Zagreb, Petrol BH Oil Company d.o.o., Petrol d.o.o. Beograd, Petrol-Trade H.m.b.H., Rodgas AD, Ba�ka Topola, in Euro-Petrol

d.o.o.


Group d.o.o. v ob�ini Pe�inci. Petrol Plin d.o.o. je z ob�ino Gornja Radgona 20. avgusta 2008 podpisal koncesijsko pogodbo o izgradnji plinskega omrežja in oskrbi z zemeljskim plinom. Kupce smo konec septembra letošnjega leta oskrbovali tudi preko 1.935 plinohramov za prodajo uteko�injenega naftnega plina, kar je 212 plinohramov ve� kot konec septembra lanskega leta. V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2008 prodali 33 tiso� ton uteko�injenega naftnega plina, s �imer smo plan presegli za 6 odstotkov, realizacijo enakega obdobja preteklega leta pa smo presegli za 20 odstotkov. Prodali smo tudi 48 tiso� ton (67.898 tiso� m3) zemeljskega plina, s �imer smo realizirali plan 100-odstotno, realizacijo enakega obdobja preteklega leta pa 281-odstotno. Razlog za višjo prodajo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je prodaja novim kupcem ter prodaja, ki jo je realizirala družba Rodgas AD, Ba�ka Topola, ki je bila v skupino Petrol vklju�ena konec leta 2007. Ostala energetska dejavnost in u�inkovita raba energije Proizvodnja, prodaja in distribucija elektri�ne in toplotne energije V prvih devetih mesecih leta 2008 smo v skupini Petrol8 prodali 257.460 MWh elektri�ne energije, kar je 2 odstotka ve� kot v enakem obdobju lanskega leta in 7 odstotkov ve� kot je bilo planirano. Od skupnih prodanih koli�in smo jih 21.971 MWh proizvedli s kogeneracijo. Poleg tega smo jih, od skupnih prodanih koli�in, 231.425 MWh tudi distribuirali. V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2008 prodali 35.347 MWh toplotne energije, s �imer smo prodajo preteklega leta presegli za 11 odstotkov, plan pa realizirali 95-odstotno. Projekti u�inkovite rabe energije in drugi energetski projekti V skupini Petrol se s projekti zagotavljanja u�inkovite rabe energije (URE) z uporabo modela financiranja s strani tretjega (Third Party Financing – TPF) ukvarja mati�no podjetje Petrol d.d., Ljubljana. Vsi delujo�i projekti u�inkovite rabe energije so v prvih devetih mesecih leta 2008 obratovali v skladu s planom.

�

Okoljska dejavnost

V prvih devetih mesecih leta 2008 smo imeli v skupini Petrol dve koncesiji za upravljanje naprav za �iš�enje komunalnih odpadnih voda in opravljanje gospodarske javne službe �iš�enja komunalnih odpadnih voda, in sicer v mestni ob�ini Murska Sobota s kapaciteto 42.000 populacijskih ekvivalentov ter v ob�ini Mežica s 4.000 populacijskimi ekvivalenti. Obe 8 S proizvodnjo, prodajo in distribucijo elektri�ne in toplotne energije se v skupini Petrol ukvarja podjetje Petrol Energetika d.o.o.


�istilni napravi sta v prvih devetih mesecih leta 2008 poslovali v skladu z zastavljenim planom. Kot pomemben družbenik v podjetju Aquasystems d.o.o. Petrol d.d., Ljubljana sodeluje tudi pri �iš�enju komunalnih odpadnih voda v mestni ob�ini Maribor s kapaciteto 190.000 populacijskih ekvivalentov. Trajnostni razvoj Zaposleni V skupini Petrol in na najemnih bencinskih servisih je bilo konec septembra 2008 3.416 zaposlenih, od tega je 25 odstotkov zaposlenih v tujini v odvisnih družbah in na najemnih bencinskih servisih. V primerjavi s koncem leta 2007 se je število zaposlenih pove�alo za 472 oziroma za 16 odstotkov. Število zaposlenih se je pove�alo predvsem zaradi vklju�itve nove odvisne družbe Euro-Petrol d.o.o. v skupino Petrol. Slika 3: Gibanje števila zaposlenih v letih 2004 – 2008 v skupini Petrol in na najemnih bencinskih servisih

251

1.024

1.021

552

197

1.048

897

551

229

1.096

904

539

238

1.129

1.043

534

275

1.167

1.416

558

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

20042005

20062007

30.9.2008

NAJEMNI bencinski servisi v TUJINI NAJEMNI bencinski servisi v SLOVENIJIODVISNE DRUŽB E - skupaj PETROL d.d.

2.848

2.693 2.768

2.944

3.416

Gibanje števila zaposlenih v prvih devetih mesecih leta 2008 V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih leta 2008 zaposlili 687 novih sodelavcev, 215 zaposlenih je prekinilo delovno razmerje, 107 zaposlenih pa smo razporedili med podjetji znotraj skupine Petrol.


Tabela 2: Gibanje števila zaposlenih v prvih devetih mesecih leta 2008 v skupini Petrol in na najemnih bencinskih servisih

Prišli Odšli Prišli Odšli

Petrol d.d. 558 37 19 7 1 44 20 534

Odvisne družbe 1.416 479 89 45 62 524 151 1.043

Najemni bencinski servisi v Sloveniji 1.167 128 83 20 27 148 110 1.129

Najemni bencinski servisi v tujini 275 43 24 35 17 78 41 238

Skupina Petrol 3.416 687 215 107 107 2.944

Stanje 31.12.2007v podjetju v Skupini Petrol

Nove zaposlitve oz. prenehanja v letu 2008

Interne premestitve v letu 2008

Skupaj prihodi v letu 2008

Skupaj odhodi v letu 2008

Stanje 30.9.2008

Gibanje števila zaposlenih

Struktura zaposlenih Povpre�na starost zaposlenih v skupini Petrol je konec septembra 2008 znašala 41 let. Med zaposlenimi je 71 odstotkov moških in 29 odstotkov žensk. V skupini Petrol se izobrazbena struktura z leti izboljšuje, kar je na eni strani rezultat izobraževanja zaposlenih, na drugi strani pa kadrovske politike, saj novo zaposleni sodelavci zvišujejo izobrazbeno strukturo, hkrati pa podjetje zapuš�ajo sodelavci z nižjo stopnjo izobrazbe. Pri tem velja poudariti, da ima skupina Petrol velik posluh in interes za izobraževanje svojih zaposlenih, saj je znanje ena od bistvenih konkuren�nih prednosti podjetja. Povpre�na stopnja izobrazbe zaposlenih v skupini Petrol, merjena na lestvici od 1 do 8, je na dan 30.09.2008 znašala 4,7, kar pomeni, da imajo zaposleni v povpre�ju srednješolsko izobrazbo. Usposabljanje V prvih devetih mesecih leta 2008 se je razli�nih oblik izobraževanja udeležilo 4.724 udeležencev, od tega je bilo v formalno izobraževanje vklju�enih 82 zaposlenih. Skupaj je bilo v skupini Petrol izvedenih 43.595 pedagoških ur usposabljanja, kar predstavlja v povpre�ju 14 pedagoških ur usposabljanja na zaposlenega. V prvih devetih mesecih leta 2008 smo nadaljevali s programi vodenja in prodaje na bencinskih servisih, delavnicami timskega dela ter izvajali strokovna in zakonsko zahtevana izobraževanja. V skupini Petrol posebno pozornost namenjamo tudi usposabljanju zunanjih sodelavcev (prevoznikov, študentov,…) in kupcev. V tem obdobju smo zanje organizirali ve� razli�nih seminarjev, na katerih je prisostvovalo 1.281 udeležencev.


Motiviranje zaposlenih Nagrajevanje Usmerjenost k uspešnosti je v skupini Petrol osnova sistema nagrajevanja, zato so pla�e sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela. Pomemben del variabilnega dela pla� je skupinska delovna uspešnost, ki jo za bencinske servise, obmo�ne enote maloprodaje in veleprodaje izra�unavamo mese�no, za korporativne funkcije pa polletno, na podlagi izra�una mere uspešnosti. Individualno delovno uspešnost pripoznavamo preko nagrad za izredne delovne uspehe in napredovanja zaposlenih.

Naložbe V skupini Petrol smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta investirali 105 mio EUR v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoro�ne finan�ne naložbe. Od tega smo 16 odstotkov namenili naftni dejavnosti na slovenskem trgu, 50 odstotkov naftni dejavnosti na trgih JV Evrope, 34 odstotkov plinski, ostali energetski in okoljski dejavnosti ter posodobitvi informacijske in druge infrastrukture. V prvih devetih mesecih letošnjega smo v Sloveniji odprli tri nove bencinske servise ter zaklju�ili še z gradnjo 2 bencinskih servisov, ki sta pri�ela poslovati v oktobru. Investirali smo v nakup 51-odstotnega deleža v podjetju Euro–Petrol d.o.o. na Hrvaškem. V Bosni in Hercegovini smo zgradili tri nove bencinske servise. V Srbiji smo kupili štiri zemljiš�a za izgradnjo bencinskih servisov, v �rni gori pa smo kupili zemljiš�e za izgradnjo enega bencinskega servisa. Slika 4: Struktura investiranih sredstev v skupini Petrol v prvih devetih mesecih leta 2008

Naftna dejavnost trg JV Evrope

50%

Plinska, ostala energetska in

okoljska dejavnost ter

drugo34%

Naftna dejavnost slovenski trg

16%


Sistem kakovosti Poslovanje skupine Petrol temelji na uveljavljanju visokih kakovostnih standardov. Od leta 1997 naprej po standardu ISO 9001 certificirani sistem vodenja kakovosti v skupini stalno nadgrajujemo in razširjamo. Poleg certificiranih sistemov kakovosti in ravnanja z okoljem (glej tabelo) so v integrirani sistem kakovosti vklju�ene tudi zahteve sistema ravnanja z živili HACCP, sistema varnosti in zdravja pri delu OHSHS ter sistem informacijske varnosti v skladu s standardom BS 7799-2. V obravnavanem obdobju je v vseh družbah skupine Petrol potekala recertifikacijska presoja sistemov vodenja kakovosti ISO 9001:2000 in ISO 14001. Zunanje presoje so potekale brez težav. V družbi Petrol Tehnologija d.o.o. je bilo v obravnavanem obdobju izvedeno ocenjevanje za širitev akreditacije. Ocenjenih je bilo 6 preizkusnih metod za podro�je kontrole opreme pod tlakom. Petrol Tehnologija d.o.o. ima sedaj akreditiranih 11 preizkusnih metod. Tabela 3: Pregled certifikatov in akreditacij laboratorijev

Družba Sistem vodenja kakovosti

Sistem ravnanja z okoljem

Akreditacije laboratorijev

Petrol d.d., Ljubljana ISO 9001: 2000

ISO 14001: 2004

SIST EN ISO/IEC 17025 : 2005

Petrol Skladiš�enje d.o.o. ISO 9001: 2000

ISO 14001: 2004

/

Petrol Tehnologija, d.o.o. ISO 9001: 2000

ISO 14001: 2004

SIST EN ISO/IEC 17020 : 2004

Petrol Energetika d.o.o. ISO 9001: 2000

ISO 14001: 2004

/

Petrol Plin, d.o.o. ISO 9001: 2000

ISO 14001: 2004

/

Petrol Trgovina d.o.o., Zagreb

ISO 9001: 2000

/ /

Informacijska tehnologija V prvih devetih mesecih leta 2008 smo ve�inoma kon�ali z uvajanjem aplikacij v okviru projektov za�etih v letu 2007, ter delali na projektih iz plana razvoja informacijskega sistema 2008. Maloprodajno podro�je: zaklju�ili smo z razvojnim delom projekta Petromat2, s katerim želimo zagotoviti vzdržljivejšo in cenejšo tehnološko rešitev za avtomatizirano pla�evanje goriva. V maju 2008 je bila izpeljana prva pilotska postavitev Petromat2 na bencinskem servisu Litija, v prihodnjih mesecih bodo sledile nove postavitve. Zaklju�ili smo tudi z razvojnim delom na projektu POS terminalov (Ingenico). Sistem je bil certificiran tudi za delo pri drugem procesnem centru (Privredna Banka Zagreb). Ob koncu


obravnavanega obdobja je sistem dobro deloval, v uporabi je bilo že približno 280 terminalov. V obravnavanem obdobju smo pri�eli z deli na projektu mobilno prodajno mesto, katerega namen je omogo�iti prodajo tudi izven prodajnega prostora (npr. slovenske vinjete) ter na projektu informacijske podpore za prodajo madžarskih cestninskih vinjet. V aprilu 2008 smo pri�eli z deli na projektu popolne integracije informacijskega sistema družbe Euro–Petrol d.o.o. Do 15.7.2008 je bil zaklju�en prehod vseh bencinskih servisov na novi sistem. Centralni del informacijskega sistema deluje od za�etka maja. Prehod na Petrolov informacijski sistem pomeni tudi precejšnje spremembe v poslovnem procesu. Uvajanje osnovnega informacijskega sistema je bilo konec septembra zaklju�eno, do konca leta pa bo potekalo uvajanje dodatnih komponent informacijskega sistema. V septembru smo pri�eli z deli na projektu integracije podjetij v �rni gori (Petrol Invest d.o.o. in Petrol Bonus d.o.o.) v Petrolov informacijski sistem. Projekt bo kon�an do konca februarja 2009. Konec leta 2007 smo za�eli s projektom škodnih zadev, pobegov in nemožnosti pla�ila. Do konca obravnavanega obdobja je bil sistem dokon�an in uspešno uveden v mati�nem podjetju in v družbi Euro–Petrol d.o.o, uvajanje sistema v ostalih odvisnih družbah bo zaklju�eno do konca leta. Na podro�ju preskrbovalne verige za goriva smo nadaljevali z delom na projektu avtomatizacije in optimizacije sekundarnih razvozov (kurilno olje ekstra lahko, uteko�injen naftni plin, v manjši meri dieselsko gorivo). Novi sistem bo pomembno optimiral proces dostave kurilnega olja ekstra lahkega. Od za�etka maja 2008 novi sistem postopno uvajamo po posameznih enotah. V obravnavanem obdobju smo nadaljevali z deli na novem sistemu za prevzem goriv. Skupaj z logistiko je bil obseg projekta bistveno razširjen: sistem ‘elektronskih plomb’, spremljanje lokacije vozil, izbira novega dobavitelja za tehnološko opremo vozil, prepre�itev možnosti mešanja razli�nih goriv (‘no-mix‘). Potrebna bo certifikacija sistema na kamionih za razvoz goriva. Ob koncu junija 2008 je bil celotni sistem v glavnem kon�an. Sistem za prenos podatkov je že postavljen na petih kamionih, sledilo bo opremljanje preostalih kamionov. Na podro�ju prodaje kurilnega olja ekstra lahkega in uteko�injenega naftnega plina smo konec leta 2007 za�eli s projektom pove�anja zanesljivosti delovanja tehnoloških sistemov v kamionih za razvoz kurilnega olja ekstra lahkega. Do konca junija 2008 je bil novi sistem uspešno uveden. Sistem bomo nadgradili še z novim vzdržljivejšim sistemom za pla�evanje s pla�ilnimi karticami. Na podro�ju preskrbovalne verige kosovnega blaga smo konec maja 2008 kon�ali s projektom posodobitve poslovanja s Skladiš�no distribucijskim centrom Zalog. Gre za posodobitve na podro�ju predra�unov, sistema rezervacij in na podro�ju pove�anja produktivnosti skladiš�a. V obravnavanem obdobju smo nadaljevali z deli na projektu pospešenega uvajanja B2B z veleprodajnimi poslovnimi partnerji. V juniju 2008 pa smo pri�eli z deli na projektu avtomatizacije in optimizacije naro�anja kosovnega blaga.


V obravnavanem obdobju je bil na energetskem podro�ju dokon�an projekt uvedbe enotnega informacijskega sistema za podjetje Rodgas AD Ba�ka Topola v Srbiji. Nadaljevali smo z delom na projektu podatkovnega skladiš�a za energetsko dejavnost in na projektu elektronskega zajema podatkov o nivoju plina v plinohramih ter dokon�ali projekt integrirane GIS podpore za plinovodna omrežja. V septembru smo za�eli z deli na integraciji Toplarne Hrastnik v Petrolov informacijski sistem, ki bo predvidoma zaklju�ena do konca februarja 2009. Na podro�ju servisne dejavnosti smo nadaljevali z izgradnjo sodobnega informacijskega sistema. V maju 2008 smo izvedli prehod na novo verzijo aplikacijske podpore (Maximo). Nadaljevali smo z deli na vzpostavitvi podatkovnega skladiš�a za servisno dejavnost. Na podro�ju podpore delu v skupinah smo v obravnavanem obdobju najve� resursov namenili projektu e-kolegij: zagotovitev elektronske podpore sejam uprave. Pri�eli smo z delom na projektu e-pisarna, ki bo omogo�il elektronsko poslovanje na pisarniškem podro�ju. Na podro�ju informacijske infrastrukture smo nadaljevali s projektom posodobitve telefonije, ki bo zaklju�en do konca leta. V maju 2008 smo izvedli posodobitev in pove�anje zmogljivosti glavnega strežniškega sistema v primarnem in v rezervnem podatkovnem centru. V obravnavanem obdobju je bil uveden sistem elektronskih potnih nalogov za mati�no podjetje, uvajanje v odvisnih družbah bo zaklju�eno do konca novembra 2008. Poslovna tveganja Upravljanje s poslovnimi tveganji v skupini Petrol so v prvih devetih mesecih leta 2008 zaznamovala predvsem nihanja na svetovnem trgu cen nafte ter negotovosti, ki so jih povzro�ila nedavna dogajanja na svetovnih finan�nih in kapitalskih trgih. Slednja so v mesecu septembru zajela tudi evropske trge ter pri�ela ogrožati stabilnost evropskega ban�nega sistema. Težave ban�nega sektorja lahko vnesejo negotovost predvsem na podro�ja obvladovanja obrestnih, kreditnih in likvidnostnih tveganj. Zavedajo� se, da lahko oslabljena likvidnost bank ter neugodne razmere financiranja pomembno vplivajo na poslovanje podjetij in posameznikov, smo v skupini Petrol pove�ali previdnost pri upravljanju z obrestnimi in drugimi finan�nimi tveganji. Dodatno smo pozorni na pla�ilno sposobnost kupcev ter stanje terjatev. Vzdrževanje likvidnosti oziroma kratkoro�no pla�ilno sposobnost družb v skupini Petrol pa zagotavljamo s centralnim vodenjem in usklajevanjem teko�ih denarnih tokov. Tako se navkljub hitrim spremembam kapitalskih in finan�nih trgov uspešno prilagajamo finan�ni situaciji. Na podro�ju upravljanja s tveganji so v prvih devetih mesecih leta 2008 potekale tudi aktivnosti za izvedbo ponovne ocene poslovnih tveganj za leto 2008. V mesecu juniju 2008 je delovna skupina, delujo�a znotraj Odbora za poslovna tveganja, pripravila vprašalnike za ocenjevanje poslovnih tveganj ter pojasnila z opisi posameznih poslovnih tveganj. Prenovljena shema in opisi poslovnih tveganj so bili dani v pregled in dopolnitev vsem


�lanom Odbora za poslovna tveganja, ki so septembra 2008 potrdili vsebino predloženih gradiv. Vprašalniki za ocenjevanje poslovnih tveganj s priloženimi pojasnili bodo poslani v ocenjevanje vsem �lanom uprave in direktorjem sektorjev družbe Petrol d.d., Ljubljana, ter direktorjem odvisnih družb v skupini Petrol. Skladno z metodologijo iz leta 2006 bo ocenjevanje posameznih poslovnih tveganj v letu 2008 potekalo na dveh ravneh (na ravni skupine Petrol ter na ravni podro�ja dela posameznega ocenjevalca) ter po dveh kategorijah (po stopnji tveganosti in pomembnosti), vendar nad vsebinsko strnjenim sklopom poslovnih tveganj. Do novega ovrednotenja poslovnih tveganj ostaja okvirni model za upravljanje s poslovnimi tveganji v skupini Petrol Petrolov model 67, ki je bil oblikovan v okviru zadnjega projekta ocenjevanja. PETROLOV MODEL POSLOVNIH TVEGANJ – PETROLOV MODEL 67

Petrolov model poslovnih tveganj zajema 67 razli�nih poslovnih tveganj, razdeljenih na tri velike skupine: tveganja okolja, tveganja procesov in tveganja informacij za odlo�anje. Med najpomembnejša in najverjetnejša poslovna tveganja sodijo vsa finan�na tveganja: cenovna, te�ajna, kreditna, likvidnostna in obrestna tveganja. Cenovno in te�ajno tveganje Proizvode iz nafte kupujemo v skupini Petrol po tržnih pogojih tujih nakupnih trgov in jih pla�ujemo v USD; prodaja pa poteka v lokalnih valutah. Ker sodita trg ameriškega dolarja in svetovni naftni trg med najbolj nestabilne svetovne trge, je skupina Petrol pri opravljanju svoje temeljne dejavnosti izpostavljena tako te�ajnemu tveganju – spremembi te�aja EUR/USD, kot tudi cenovnemu tveganju – spremembam cen naftnih derivatov. Pred vplivom neskladij med cenami na svetovnem in na doma�em trgu se v skupini varujemo z uporabo ustreznih finan�nih instrumentov. Od aprila 2000 naprej omogo�a model o oblikovanju cen naftnih derivatov prenašanje gibanj svetovnih cen na doma�e prodajne cene. Tako je izpostavljenost skupine Petrol cenovnemu tveganju mo�no zmanjšana. Dodatno se skupina Petrol pred cenovnimi tveganji varuje še z usklajevanjem nabavnih in prodajnih formul cen derivatov, ki jih v dolo�enih primerih zavarujemo s cenovno-blagovnimi zamenjavami (swapi) na trgu OTC (neposredni posel med dvema strankama brez uporabe borze). Naši poslovni partnerji na tem podro�ju so mednarodne finan�ne organizacije in banke ter ve�je naftne korporacije, ki nam naftne derivate dobavljajo. Nakupe naftnih derivatov smo v skupini Petrol v prvih devetih mesecih leta 2008 pla�evali v rokih, ki ustrezajo praksi v naftnem poslu, zaradi �esar je bilo poslovanje izpostavljeno te�ajnemu tveganju – spremembi te�aja EUR/USD od nastanka poslovnega dogodka do pla�ila. V obvladujo�i družbi je sredstvo za zavarovanje pred te�ajnimi tveganji sklepanje terminskih pogodb na EUR/USD s slovenskimi bankami. Poleg tega obvladujo�a družba


spremlja in nudi svetovanje pri sklepanju zavarovanj pred te�ajnimi tveganji tudi v odvisnih družbah. V transakcije z izvedenimi instrumenti vstopamo izklju�no zaradi zavarovanja pred cenovnimi in te�ajnimi tveganji in ne iz špekulativnih razlogov. Kreditno tveganje Družba aktivno spremlja stanje terjatev iz poslovanja in pri tem sledi na�elu decentralizacije, ob enotnem vodenju politike pla�ilnih pogojev in možne izpostavljenosti do posameznega kupca ali skupine kupcev. Terjatve se sistemati�no spremljajo po starosti, po regijah in organizacijskih enotah, po kvaliteti in po posameznih kupcih, pri �emer se uporablja ra�unalniška aplikacija za upravljanje s terjatvami, ki nam omogo�a avtomatski in stalen nadzor nad izpostavljenostjo do posameznega kupca ter takojšnje ukrepanje. V proces upravljanja s tveganji neizpolnitve nasprotne stranke je aktivno vpletenih ve� podro�ij, ki se redno sestajajo in sprejemajo ustrezne ukrepe. Pla�ila na odlog predstavljajo izpostavljenost tveganju neizpolnitve nasprotne stranke. Vendar je to le del fakturirane realizacije podjetja. Drugi del predstavlja prodaja fizi�nim osebam za gotovino in s pla�ilnimi karticami. Družba nudi pla�ila na odlog zaradi potrebe po vsaj delnem kreditiranju kupcev in s tem pove�evanju prihodkov od prodaje. S pomo�jo informacijske podpore, ki nam je neprekinjeno na razpolago, in z medsebojnim informiranjem vseh zaposlenih v družbi aktivno spremljamo boniteto svojih kupcev in dobaviteljev. Omenjena boniteta predstavlja oceno vseh vrst tveganj v poslovanju s temi osebami. Glede na oceno tveganja se terjatve podjetja ustrezno zavarujejo, za kar družba uporablja širok nabor instrumentov zavarovanja terjatev. Skladno z na�rti in priporo�ili uprave za leto 2008 je politika upravljanja s kreditnimi tveganji v tem letu dopolnjena z nadgradnjo sistema izterjav in sistema za spremljanje bonitete kupcev. Likvidnostno tveganje V prvih devetih mesecih leta 2008 smo se sre�evali s finan�no krizo na slovenskem in svetovnem finan�nem trgu. Ban�ni sektor je bil bistveno manj likviden, obrestne mere (Euribor in obrestna marža) pa so se zelo pove�ale. Zato je še toliko bolj pomembno, da v skupini Petrol za doseganje kratkoro�ne pla�ilne sposobnosti skrbno na�rtujemo in usklajujemo denarni tok. Pri tem upoštevamo predvsem tveganja, ki so povezana s pla�ilno nedisciplino in otežujejo na�rtovanje prilivov od prodaje na odloženo pla�ilo. Še bolj skrbno moramo tudi na�rtovati odlive za investicijsko dejavnost. Centralno vodenje likvidnosti za celotno skupino poteka v mati�ni družbi. Od leta 2006 imamo v ta namen uveden sistem cash-poolinga ali združevanje sredstev za odvisne družbe v Sloveniji. Mati�na in odvisne družbe uporabljajo za na�rtovanje in spremljanje dnevne likvidnosti posebno programsko opremo. Ta omogo�a natan�en vpogled in nadzor nad denarnim tokom. Skupina Petrol je sposobna v vsakem trenutku izpolniti vse dospele obveznosti. Poleg lastnih sredstev imamo možnost uporabe likvidnostne rezerve prek odobrenih kreditnih linij pri doma�ih in tujih bankah, ki smo jih morali zaradi dviga cen nafte še bolj pove�ati. Tako


ohranjamo najvišjo boniteto pri poslovnih partnerjih ter finan�nih organizacijah doma in v tujini. Dolgoro�no pla�ilno sposobnost v skupini Petrol zagotavljamo z ohranjanjem in pove�evanjem lastniškega kapitala ter vzpostavljanjem ustreznega finan�nega ravnotežja. To dosegamo s pomo�jo oblikovanja in stalnega vzpostavljanja ustrezne strukture ter ro�nosti financiranja. Skladno s priporo�ili uprave za leto 2008 je cilj upravljanja z likvidnostnimi tveganji zagotavljanje optimalne dolgoro�ne in kratkoro�ne pla�ilne sposobnosti skupine ter �imprejšnjo vklju�itev novih odvisnih družb v sistem spremljave likvidnosti. Obrestno tveganje Izpostavljenost obrestnemu tveganju v skupini Petrol teko�e spremljamo. Družba ima dolgoro�ne kredite z variabilno obrestno mero vezane na EURIBOR. Za zavarovanje obrestne izpostavljenosti del variabilne obrestne mere spremenimo v fiksno z uporabo izvedenih finan�nih instrumentov. Obrestno izpostavljenost zavarujemo do višine polovice neto obrestne pozicije skupine Petrol. Pri odlo�itvi o dodatnem zavarovanju upoštevamo napovedi gibanj obrestih mer in se glede na tržne razmere odlo�imo, kdaj in s katerimi instrumenti bomo izvedli zavarovanje. Priporo�ilo uprave za leto 2008 je dodatno normativno in organizacijsko zaš�ititi sklepanje zavarovanj. Tveganje zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine oseb, ki predstavlja enotno tveganje Skupina Petrol ni izpostavljena znatnejšemu tveganju do nobene posamezne osebe ali skupine oseb, ki bi lahko predstavljale enotno tveganje, saj ima družba glede na naravo produktov in tržni delež široko bazo kupcev.

Delnica Od za�etka letošnjega leta je na svetovnih in evropskih borzah prisoten izrazit trend upadanja cen delnic. Ljubljanska borza, kot ena izmed lokalnih evropskih borz, je prav tako podlegla negativnim svetovnim vplivom in doživela padec svojih indeksov v tem obdobju. Slovenski borzni indeks (SBI20), kot eden izmed temeljnih pokazateljev stanja na Ljubljanski borzi, je v obdobju od januarja do septembra leta 2008 padel za 45,6 odstotkov glede na vrednost konec leta 2007. V enakem obdobju je delnica Petrola padla za 53,1 odstotka.


Slika 5: Gibanje baznega indeksa za enotni te�aj Petrola d.d. in borznega indeksa SBI 20 v prvih devetih mesecih leta 2008 glede na konec leta 2007

40

45

50

55

60

65

70

75

80

85

90

95

100

105

110

28.1

210

.01

18.0

128

.01

05.0

214

.02

22.0

203

.03

11.0

319

.03

31.0

308

.04

16.0

424

.04

06.0

514

.05

22.0

530

.05

09.0

617

.06

26.0

6

04.0

714

.07

22.0

730

.07

07.0

818

.08

26.0

803

.09

11.0

919

.09

29.0

9

Vre

dn

ost

ind

eksa

Petrol SBI20

V prvih devetih mesecih leta 2008 se je te�aj Petrolove delnice gibal med 425,82 EUR ter 904,19 EUR za delnico, povpre�ni te�aj v tem obdobju je znašal 618,09 EUR. �isti poslovni izid na delnico9 je znašal 17,29 EUR, knjigovodska vrednost delnice10 pa je znašala 196,98 EUR. Petrol d.d., Ljubljana je imel na dan 30.09.2008 39.844 delni�arjev. Slika 6: Enotni te�aj in promet s Petrolovo delnico v prvih devetih mesecih leta 2008

400

450

500

550

600

650

700

750

800

850

900

950

3.1.

2008

11.1

.200

821

.1.2

008

29.1

.200

86.

2.20

0815

.2.2

008

25.2

.200

84.

3.20

0812

.3.2

008

20.3

.200

81.

4.20

089.

4.20

0817

.4.2

008

25.4

.200

87.

5.20

0815

.5.2

008

23.5

.200

82.

6.20

0810

.6.2

008

18.6

.200

827

.6.2

008

7.7.

2008

15.7

.200

823

.7.2

008

31.7

.200

88.

8.20

0819

.8.2

008

27.8

.200

84.

9.20

0812

.9.2

008

22.9

.200

830

.9.2

008

Eno

tni t

e�aj

(EU

R)

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

Pro

met

v d

elni

cah

Enotni te�aj EUR Promet v del.

9 �isti poslovni izid na delnico=�isti poslovni izid obra�unskega obdobja/tehtano povpre�no število izdanih navadnih delnic brez lastnih delnic


Slika 7: Lastniška struktura Petrol d.d., Ljubljana na dan 30.09.2008

Slovenska odškodninska družba d.d.

19,7%

Banke1,6%

Skupina Kapitalska družba

8,9%

Zavarovalnice1,2%

Ostalo49,8%

Drugi finan�ni investitorji17,6%

Sklad lastnih de lnic1,2%

Tabela 4: Spremembe v lastniški strukturi delni�arjev Petrol d.d., Ljubljana

Št. delnic v % Št. delnic v %Slovenska odškodninska družba d.d. 412.009 19,7% 412.009 19,7%Skupina Kapitalska družba 185.240 8,9% 185.240 8,9%Banke 33.510 1,6% 52.532 2,5%Zavarovalnice 24.700 1,2% 25.089 1,2%Drugi finan�ni investitorji 367.121 17,6% 362.844 17,4%Ostalo 1.039.018 49,8% 1.023.560 49,1%Sklad lastnih delnic 24.703 1,2% 25.027 1,2%

Skupaj 2.086.301 100,0% 2.086.301 100,0%

30.9.2008 31.12.2007

Tabela 5: 10 najve�jih delni�arjev Petrol d.d., Ljubljana na dan 30.09.2008

Delni�ar Naslov Število delnic Delež v %1 SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D.D. MALA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA 412.009 19,75%2 ISTRABENZ D.D. CESTA ZORE PERELLO-GODINA 2, 6000 KOPER 360.844 17,30%3 KAPITALSKA DRUŽBA, D.D. DUNAJSKA CESTA 119, 1000 LJUBLJANA 172.639 8,27%4 JULIUS FOND d.d. in JULIUS k.d.d. TRG SVOBODE 3, 2000 MARIBOR 78.985 3,79%5 VIZIJA HOLDING K.D.D. DUNAJSKA CESTA 156, 1000 LJUBLJANA 71.676 3,44%6 VIZIJA HOLDING ENA K.D.D. DUNAJSKA CESTA 156, 1000 LJUBLJANA 63.620 3,05%7 NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD D.D. TRDINOVA 4, 1000 LJUBLJANA 62.471 2,99%8 PETROL D.D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 50, 1527 LJUBLJANA 24.703 1,18%9 DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV STEBER SLOVENSKA CESTA 54, 1000 LJUBLJANA 22.970 1,10%

10 KD GALILEO, VZAJEMNI SKLAD FLEKSIBILNE S CELOVŠKA CESTA 206, 1000 LJUBLJANA 22.927 1,10%

10 najve�jih delni�arjev Petrola d.d. na dan 30.9.2008

10 Knjigovodska vrednost delnice=kapital konec obra�unskega obdobja/število vseh delnic


Tabela 6: Število delnic v lasti �lanov Nadzornega sveta in Uprave na dan 30.09.2008

ime in priimek funkcija število delnic delež v kapitalu

Nadzorni svet 702 0,03%

Notranji �lani 647 0,03%

Ciril Pirš �lan nadzornega sveta 552 0,0265%Samo Gerdin �lan nadzornega sveta - 0,0000%Cvetka Žigart �lan nadzornega sveta 95 0,0046%

Zunanji �lani 55 0,00%

Viktor Baraga Predsednik nadzornega sveta 21 0,0010%Milan Podpe�an Podpredsednik nadzornega sveta 34 0,0016%Bojan Šrot �lan nadzornega sveta - 0,0000%Aleš Marin�ek �lan nadzornega sveta - 0,0000%Andrej Bratož �lan nadzornega sveta - 0,0000%

Uprava 2.379 0,11%

Marko Kryžanowski Predsednik uprave 641 0,0307%Igor Irgoli� Podpredsednik uprave 256 0,0123%Alenka Vrhovnik Težak �lanica uprave 739 0,0354%Boštjan Napast �lan uprave 326 0,0156%Bojan Herman �lan uprave - Delavski direktor 417 0,0200%

Odobreni kapital Petrol d.d., Ljubljana na dan 30.09.2008 nima odobrenega kapitala. Pogojno pove�anje osnovnega kapitala Skupš�ina družbe Petrol d.d., Ljubljana ni sklepala o pogojnem pove�anju osnovnega kapitala. Izpla�ila dividend Petrol d.d., Ljubljana je v mesecu juliju leta 2008 izpla�al dividende. Bruto dividenda na

delnico je znašala 5,9 EUR.

Lastne delnice Lastnih delnic družba Petrol d.d., Ljubljana v prvih devetih mesecih leta 2008 ni odkupovala. Na dan 30. septembra 2008 je družba imela 24.703 lastnih delnic, oziroma 1,2 odstotka registriranega osnovnega kapitala. Njihova skupna nabavna vrednost je 30. septembra 2008 znašala 2,6 mio EUR. Od tržne vrednosti delnic na ta dan je bila nižja za 7,9 mio EUR.


Lastne delnice so bile pridobljene v letih od 1997 do 1999, in sicer po prvi (10.371 lastnih delnic) in drugi alinei (22.830 lastnih delnic) 240. �lena Zakona o gospodarskih družbah. Lastne delnice porabljamo v skladu s statutom družbe. �

Nadzorni svet

15. maja 2008 je Matjaž Gantar odstopil s funkcije �lana Nadzornega sveta.

Ostala pojasnila družbe Petrol d.d., Ljubljana Prospekt družbe Petrol d.d., Ljubljana, pripravljen ob uvrstitvi delnic družbe Petrol d.d., Ljubljana v kotacijo na borzi, je objavljen na spletni strani družbe. Vse spremembe prospekta so objavljene v strategiji družbe, letnem poro�ilu družbe Petrol d.d., Ljubljana in javnih objavah družbe Petrol d.d., Ljubljana, dostopnih na spletnih straneh družbe in spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d. (SEOnet).


RA�UNOVODSKO PORO�ILO

Prikaz finan�ne uspešnosti skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana Izkaz poslovnega izida skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR) Pojasnila 1-9 2008 Struktura 1-9 2007 StrukturaIndeks 08/07 1-9 2008 Struktura 1-9 2007 Struktura

Indeks 08/07

�isti prihodki od prodaje 1 2.219.624.847 100 1.496.348.192 100 148 1.972.261.918 100 1.366.775.114 100 144Nabavna vrednost prodanega blaga (2.011.070.488) 91 (1.316.480.349) 88 153 (1.811.074.254) 92 (1.217.313.645) 89 149Neto dobi�ek/(izguba) blagovnih zamenjav 501.823 0 (6.734.140) 0 - 501.823 0 (6.868.417) 1 -Kosmati poslovni izid od prodaje 209.056.182 9 173.133.703 12 121 161.689.487 8 142.593.051 10 113

Stroški prodajanja 3 - 10 (130.120.513) 6 (111.890.039) 7 116 (101.678.946) 5 (94.904.722) 7 107Stroški splošnih dejavnosti 3 - 10 (28.882.687) 1 (24.684.707) 2 117 (19.704.471) 1 (17.582.900) 1 112Drugi poslovni prihodki 2 6.772.538 0 8.649.348 1 78 4.974.246 0 6.687.112 0 74Poslovni izid iz poslovanja 56.825.520 3 45.208.305 3 126 45.280.317 2 36.792.542 3 123

Neto finan�ni prihodki iz deležev zaradi vrednotenja po kapitalski metodi 11.028.546 0 7.959.320 1 139 - - - - -Finan�ni prihodki iz dividend odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb - - - - - 10.536.882 1 10.267.365 1 103Drugi finan�ni prihodki 11 50.683.703 2 29.021.374 2 175 48.942.144 2 28.488.102 2 172Drugi finan�ni odhodki 11 (64.520.311) 3 (21.791.028) 1 296 (58.979.085) 3 (18.770.787) 1 314Poslovni izid pred davki 54.017.458 2 60.397.971 4 89 45.780.258 2 56.777.222 4 81

Davki (11.538.011) 1 (14.134.208) 1 82 (10.142.891) 1 (13.267.631) 1 76

�isti poslovni izid poslovnega leta 42.479.447 2 46.263.763 3 92 35.637.367 2 43.509.591 3 82�isti poslovni izid, ki pripada manjšinskim lastnikom 297.400 0 3.894 0 - - - - - -

�isti poslovni izid, ki pripada lastnikom obvladujo�e družbe 42.182.047 2 46.259.869 3 91 35.637.367 2 43.509.591 3 82

�isti dobi�ek na delnico 12 20,46 22,45 91 17,29 21,11 82

Skupina Petrol Petrol d.d.


Bilanca stanja skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR) Pojasnila 30. september 2008 Struktura 31. december 2007 Struktura Indeks 08/07 30. september 2008 Struktura 31. december 2007 Struktura Indeks 08/07

SREDSTVA

Nekratkoro�na (dolgoro�na) sredstvaNeopredmetena sredstva 13 21.367.845 1 8.105.180 1 264 3.734.510 0 3.606.118 0 104 Opredmetena osnovna sredstva 14 552.213.654 39 449.678.744 40 123 298.746.021 23 297.903.604 28 100 Naložbene nepremi�nine 15 15.542.804 1 15.681.677 1 99 16.043.728 1 16.315.863 2 98 Naložbe v odvisne družbe 16 2.120.000 0 0 0 - 201.485.226 16 137.348.899 13 147 Naložbe v skupaj obvladovane družbe 17 16.000.631 1 14.637.908 1 109 12.135.130 1 9.792.885 1 124 Naložbe v pridružene družbe 18 269.746.650 19 255.490.263 23 106 238.725.688 19 230.563.013 22 104 Za prodajo razpoložljiva finan�na sredstva 19 10.178.526 1 10.509.249 1 97 10.099.483 1 10.430.206 1 97 Finan�ne terjatve 20 4.314.993 0 3.117.731 0 138 17.439.421 1 12.106.775 1 144 Poslovne terjatve 21 2.492.591 0 2.575.546 0 97 2.296.498 0 2.373.074 0 97 Odložene terjatve za davek 1.634.469 0 1.712.646 0 95 900.098 0 971.332 0 93

895.612.163 63 761.508.944 68 118 801.605.802 63 721.411.767 68 111

Kratkoro�na sredstvaZaloge 22 117.371.614 8 84.873.820 8 138 97.021.759 8 74.064.112 7 131 Finan�ne terjatve 23 32.955.337 2 12.183.425 1 270 28.845.102 2 13.291.270 1 217 Poslovne terjatve 24 343.059.063 24 239.226.988 21 143 312.875.787 25 231.068.890 22 135 Terjatve za davek od dohodka 399.821 0 300.547 0 133 0 0 0 0 -Finan�na sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida 29 6.361.653 0 2.184.036 0 291 6.361.653 1 1.896.526 0 335 Denar in denarni ekvivalenti 29.885.131 2 10.170.684 1 294 21.229.228 2 10.513.377 1 202 Aktivne �asovne razmejitve in druga sredstva 25 7.196.722 1 4.208.502 0 171 3.726.361 0 2.373.561 0 157

537.229.341 37 353.148.002 32 152 470.059.889 37 333.207.735 32 141

Skupaj sredstva 1.432.841.504 100 1.114.656.946 100 129 1.271.665.691 100 1.054.619.502 100 121

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

Kapital, ki pripada lastnikom Skupine PetrolVpoklicani kapital 52.240.977 4 52.240.977 5 100 52.240.977 4 52.240.977 5 100 Kapitalske rezerve 80.991.385 6 80.778.118 7 100 80.991.385 6 80.778.118 8 100 Zakonske rezerve 61.851.355 4 61.854.074 6 100 61.749.884 5 61.749.884 6 100 Rezerve za lastne delnice 2.604.670 0 2.638.832 0 99 2.604.670 0 2.638.832 0 99 Lastne delnice (2.604.670) 0 (2.638.832) 0 99 (2.604.670) 0 (2.638.832) 0 99 Druge rezerve iz dobi�ka 165.219.048 12 156.732.106 14 105 165.219.048 13 156.732.105 15 105 Rezerve iz naslova prevrednotenja finan�nih naložb 2.897.160 0 3.072.944 0 94 2.897.160 0 3.072.944 0 94 Prevedbene razlike 5.225.215 0 532.999 0 - 0 0 0 0 -Preneseni �isti poslovni izid 63.665.453 4 53.968.960 5 118 12.219.773 1 9.924.842 1 123 �isti poslovni izid poslovnega leta 42.182.047 3 30.309.982 3 139 35.637.367 3 22.911.140 2 156

474.272.640 33 439.490.160 39 108 410.955.594 32 387.410.010 37 106

Kapital manjšinskih lastnikov 39.838.980 3 727.765 0 - - - - - -

Skupaj kapital 514.111.620 36 440.217.925 39 117 410.955.594 32 387.410.010 37 106

Nekratkoro�ne obveznostiRezervacije za zaslužke zaposlencev 4.026.576 0 4.025.556 0 100 1.823.708 0 1.823.708 0 100 Druge rezervacije in dolgoro�no odloženi prihodki 17.720.392 1 18.472.936 2 96 15.347.416 1 16.637.627 2 92 Finan�ne obveznosti 26 363.753.680 25 260.788.526 23 139 344.504.987 27 259.789.252 25 133 Poslovne obveznosti 11.693.527 1 1.553.382 0 - 1.254.458 0 1.254.458 0 100 Odložene obveznosti za davek 10.089.511 1 1.699.869 0 - 817.148 0 866.728 0 94

407.283.686 28 286.540.269 26 142 363.747.717 29 280.371.772 27 130

Kratkoro�ne obveznostiFinan�ne obveznosti 26 182.336.637 13 157.945.308 14 115 85.613.574 7 94.083.284 9 91 Poslovne in druge obveznosti 27 313.796.879 22 217.302.738 19 144 397.977.354 31 282.626.479 27 141 Obveznosti za davek od dohodka 2.879.158 0 2.529.444 0 114 2.454.508 0 1.960.921 0 125 Pasivne �asovne razmejitve 28 12.433.524 1 10.121.262 1 123 10.916.944 1 8.167.037 1 134

511.446.198 36 387.898.752 35 132 496.962.380 39 386.837.720 37 128

Skupaj obveznosti 918.729.884 64 674.439.021 61 136 860.710.097 68 667.209.493 63 129

Skupaj kapital in obveznosti 1.432.841.504 100 1.114.656.946 100 129 1.271.665.691 100 1.054.619.502 100 121



Izkaz finan�nega izida skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR) Pojasnila 1-9 2008 1-9 2007 Indeks 08/07 1-9 2008 1-9 2007 Indeks 08/07Finan�ni tokovi iz poslovnih aktivnostiDenar ustvarjen pri poslovanju 30 41.796.681 71.575.725 58 73.826.391 36.107.647 204 Izdatki za obresti (18.185.463) (7.134.265) 255 (14.289.852) (4.762.367) 300 Izdatki za davke (11.314.454) (11.430.125) 99 (9.667.692) (10.226.614) 95

�isti finan�ni tokovi iz poslovnih aktivnosti 12.296.764 53.011.335 23 49.868.847 21.118.666 236

Finan�ni tokovi iz naložbenih aktivnostiIzdatki pri naložbah v odvisne družbe (32.460.264) (2.418.100) - (64.136.326) (30.781.171) 208 Dokapitalizacija 20.000.000 0 - 0 0 -Izdatki pri naložbah v skupaj obvladovane družbe (2.342.245) (2.605.420) 90 (2.342.245) (2.605.420) 90 Izdatki pri naložbah v pridružene družbe (569.588) (739.284) 77 (569.588) (739.284) 77 Prejemki pri neopredmetenih sredstev 266.103 3.338 - 0 0 -Izdatki pri neopredmetenih sredstev (668.892) (312.047) 214 (516.533) (302.988) 170 Prejemki pri opredmetenih osnovnih sredstev 4.241.826 888.298 478 3.201.242 658.615 486 Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstev (55.200.586) (46.106.003) 120 (26.673.871) (14.096.477) 189 Izdatki pri naložbenih nepremi�ninah (97.789) 0 - 0 -Prejemki pri finan�nih sredstvih razpoložljivih za prodajo 1.036.789 160.196 - 1.036.789 160.196 -Izdatki pri finan�nih sredstvih razpoložljivih za prodajo (39.730) (1.923.196) 2 (39.730) (1.923.196) 2 Prejemki pri finan�nih sredstvih v posestvi za trgovanje 2.109.384 13.226.345 16 0 0 -Izdatki pri finan�nih sredstvih v posestvi za trgovanje (2.109.384) (15.746.094) 13 0 0 -Prejemki pri danih posojilih 96.885.018 6.000.780 - 11.421.414 9.446.358 121 Izdatki pri danih posojilih (124.030.135) (8.485.429) - (39.007.136) (11.948.929) 326 Prejete obresti 6.885.350 3.183.078 216 6.746.957 3.330.533 203 Prejete dividende od odvisnih družb 0 0 - 4.622.529 4.160.188 111 Prejete dividende od skupaj obvladovanih družb 2.728.360 2.883.898 95 2.728.360 2.883.898 95 Prejete dividende od pridruženih družb 3.185.993 3.223.278 99 3.185.993 3.223.278 99 Prejete dividende od drugih 661.393 943.948 70 661.393 943.948 70

�isti finan�ni tokovi iz naložbenih aktivnosti (79.518.397) (47.822.414) 166 (99.680.752) (37.590.452) 265

Finan�ni tokovi pri financiranjuPrejemki pri prejetih posojilih 1.836.096.359 1.147.010.512 160 526.846.916 320.951.364 164 Izdatki pri prejetih posojilih (1.737.055.576) (1.152.732.891) 151 (454.132.299) (305.250.419) 149 Izpla�ane dividende delni�arjem (12.186.862) (10.626.132) 115 (12.186.862) (10.626.132) 115

�isti finan�ni tokovi pri financiranju 86.853.921 (16.348.511) - 60.527.756 5.074.813 -

Pove�anje / (zmanjšanje) denarja in denarnih ekvivalentov 19.632.288 (11.159.590) - 10.715.851 (11.396.972) -

Gibanje denarja in denarnih ekvivalentovNa za�etku leta 10.170.684 28.677.797 35 10.513.377 25.484.819 41 Prevedbene razlike 82.159 (42.735) - 0 0 -Pove�anje / (zmanjšanje) 19.632.288 (11.159.590) - 10.715.851 (11.396.972) -

Na koncu obdobja 29.885.131 17.475.472 171 21.229.228 14.087.847 151



Izkaz gibanja kapitala skupine Petrol

(v EUR)Zakonske

rezerve

Rezerve za lastne

delniceLastne delnice

Druge rezerve iz dobi�ka

Prevedbene razlike

Preneseni �isti poslovni izid

�isti poslovni izid poslovnega

leta

Stanje 1. januar 2007 52.235.879 80.574.118 61.820.739 2.715.909 (2.715.909) 135.161.152 899.077 1.699.929 34.013.378 29.878.860 396.283.132 114.356 396.397.488

Prera�un osnovnega kapitala v EUR 5.098 (5.098) 0 0Prenos �istega poslovnega izida preteklega leta v preneseni �isti poslovni izid 29.878.860 (29.878.860) 0 0Vrednotenje za prodajo razpoložljivih finan�nih sredstev (294.941) (294.941) (294.941) Odložene obveznosti za davek 67.836 67.836 67.836 Prevedbene razlike 88.434 88.434 88.434 Dobi�ek pri prodaji lastnih delnic 204.000 204.000 204.000 Prodaja lastnih delnic 77.077 77.077 77.077 Prenos v rezerve (77.077) 77.077 0 0Pokrivanje prenesene izgube (612) (120.857) 121.469 0 0Prenos v druge rezerve po sklepu skupš�ine 9.924.842 (9.924.842) 0 0Izpla�ilo dividend za leto 2006 (11.337.007) (11.337.007) (11.337.007) Zmanjšanje manjšinskega kapitala 0 (15.356) (15.356) Dobi�ek obdobja 1-9 46.259.869 46.259.869 3.894 46.263.763

Stanje 30. september 2007 52.240.977 80.778.118 61.820.127 2.638.832 (2.638.832) 133.820.966 671.973 1.667.506 54.088.865 46.259.869 431.348.401 102.894 431.451.295

Stanje 1. januar 2008 52.240.977 80.778.118 61.854.074 2.638.832 (2.638.832) 156.732.106 3.072.944 532.999 53.968.960 30.309.982 439.490.160 727.765 440.217.925

Prenos �istega poslovnega izida preteklega leta v preneseni �isti poslovni izid 30.309.982 (30.309.982) 0 0Vrednotenje za prodajo razpoložljivih finan�nih sredstev (225.364) (225.364) (225.364) Odložene obveznosti za davek 49.580 49.580 49.580 Prevedbene razlike 4.692.216 4.692.216 865.614 5.557.830 Dobi�ek pri prodaji lastnih delnic 213.267 213.267 213.267 Prodaja lastnih delnic 34.163 34.163 34.163 Prenos v rezerve (34.163) 34.163 0 0Prenos v druge rezerve po sklepu skupš�ine 20.616.208 (20.616.208) 0 0Izpla�ilo dividend za leto 2007 (12.163.428) (12.163.428) (12.163.428) Pokrivanje prenesene izgube (2.719) 2.719 0 0Pove�anje manjšinskega kapitala 0 37.948.201 37.948.201 Dobi�ek obdobja 1-9 42.182.047 42.182.047 297.400 42.479.447

Stanje 30. september 2008 52.240.977 80.991.385 61.851.355 2.604.670 (2.604.670) 165.219.048 2.897.160 5.225.215 63.665.453 42.182.047 474.272.640 39.838.980 514.111.620

Vpoklicani kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobi�kaRezerve iz naslova

prevrednotenja finan�nih naložb Skupaj

Kapital manjšinskih

lastnikov

Zadržani dobi�ek Kapital, ki pripada

lastnikom Skupine Petrol


Izkaz gibanja kapitala družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR)Zakonske

rezerve

Rezerve za lastne

delniceLastne delnice

Druge rezerve iz dobi�ka

Preneseni �isti poslovni izid

�isti poslovni izid poslovnega

leta

Stanje 1. januar 2007 52.235.879 80.574.118 61.749.884 2.715.909 (2.715.909) 135.161.152 899.077 0 19.849.684 350.469.794

Prera�un osnovnega kapitala v EUR 5.098 (5.098) 0Prenos �istega poslovnega izida preteklega leta v preneseni �isti poslovni izid 19.849.684 (19.849.684) 0Vrednotenje za prodajo razpoložljivih finan�nih sredstev (294.941) (294.941) Odložene obveznosti za davek 67.836 67.836 Dobi�ek pri prodaji lastnih delnic 204.000 204.000 Prodaja lastnih delnic 77.077 77.077 Prenos v rezerve (77.077) 77.077 0Prenos v druge rezerve po sklepu skupš�ine 9.924.842 (9.924.842) 0Izpla�ilo dividend za leto 2006 (11.337.007) (11.337.007) Dobi�ek obdobja 1-9 43.509.591 43.509.591

Stanje 30. september 2007 52.240.977 80.778.118 61.749.884 2.638.832 (2.638.832) 133.820.966 671.973 9.924.842 43.509.591 382.696.351

Stanje 1. januar 2008 52.240.977 80.778.118 61.749.884 2.638.832 (2.638.832) 156.732.106 3.072.944 9.924.842 22.911.139 387.410.010

Prenos �istega poslovnega izida preteklega leta v preneseni �isti poslovni izid 22.911.139 (22.911.139) 0Vrednotenje za prodajo razpoložljivih finan�nih sredstev (225.364) (225.364) Odložene obveznosti za davek 49.580 49.580 Dobi�ek pri prodaji lastnih delnic 213.267 213.267 Prodaja lastnih delnic 34.163 34.163 Prenos v rezerve (34.163) 34.163 0Prenos v druge rezerve po sklepu skupš�ine 20.616.208 (20.616.208) 0Izpla�ilo dividend za leto 2007 (12.163.428) (12.163.428) Dobi�ek obdobja 1-9 35.637.367 35.637.367

Stanje 30. september 2008 52.240.977 80.991.385 61.749.884 2.604.670 (2.604.670) 165.219.048 2.897.160 12.219.773 35.637.367 410.955.594

Zadržani dobi�ek

SkupajVpoklicani

kapitalKapitalske

rezerve

Rezerve iz dobi�ka

Rezerve iz naslova prevrednotenja

finan�nih naložb


Ra�unovodske usmeritve skupine Petrol Ra�unovodske usmeritve družbe Petrol d.d., Ljubljana

Ra�unovodske usmeritve skupine Petrol

A. Osnova za pripravo

Ra�unovodski izkazi v tem poro�ilu so predstavljeni v evrih (EUR) brez centov. Zaradi zaokroževanja vrednostnih podatkov lahko prihaja do nepomembnih odstopanj v seštevkih v preglednicah. Skupinski ra�unovodski izkazi so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen naslednjih sredstev in obveznosti, ki so prikazani po pošteni vrednosti: izpeljani finan�ni inštrumenti, naložbe v posesti za trgovanje in finan�na sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in za prodajo razpoložljiva finan�na sredstva. Vse družbe v skupini vodijo poslovne knjige v skladu z Mednarodnimi standardi ra�unovodskega poro�anja.

B. Osnova za uskupinjevanje

Skupinski ra�unovodski izkazi vklju�ujejo ra�unovodske izkaze obvladujo�e družbe in odvisnih družb. Odvisna družba je družba, v kateri ima obvladujo�a družba prevladujo� kapitalski delež ali prevladujo� vpliv iz drugih razlogov. Ob prevzemu se sredstva in obveznosti ter pogojne obveznosti odvisne družbe merijo po pošteni vrednosti na datum prevzema. Vsak presežek nabavne vrednosti nad deležem obvladujo�e družbe v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev in dolgov se pripozna kot dobro ime. Vsak presežek deleža v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev in dolgov nad nabavno vrednostjo se pripozna v poslovni izid v obdobju pridobitve. Delež manjšinskih delni�arjev je izkazan po manjšinskem deležu poštenih vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti. Naknadno se vsaka izguba, vezana na manjšinski delež, ki presega manjšinski delež, razporedi na delež mati�ne družbe. Deleži v dobi�ku odvisnih družb, prevzetih ali odtujenih med letom, so vklju�eni v skupinski izkaz poslovnega izida od veljavnega datuma prevzema ali do veljavnega datuma odtujitve, kot je primerno. �e je potrebno, se ra�unovodski izkazi odvisnih družb prilagodijo za namene izdelave skupinskih ra�unovodskih izkazov, da se tako uporabljene ra�unovodske usmeritve uskladijo z usmeritvami, ki jih uporablja skupina. Stanja, neiztržene dobi�ke, prihodke in odhodke v skupini se v celoti izlo�i. Naložbe v pridružene družbe Pridružena družba je družba, v kateri ima skupina zaradi svojega kapitalskega deleža v njej ali iz drugih razlogov pomemben vpliv.


Deleži v dobi�ku so vklju�eni v te ra�unovodske izkaze z uporabo kapitalske metode obra�unavanja, razen �e so razvrš�ene kot za prodajo razpoložljiva finan�na sredstva (glej spodaj). Vsak presežek nabavne vrednosti nad deležem obvladujo�e družbe v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev in dolgov se pripozna kot dobro ime, ki pa se ne izkazuje lo�eno, temve� je del naložbe v pridruženo družbo. Vsak presežek deleža v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev in dolgov nad nabavno vrednostjo se pripozna v poslovni izid v obdobju pridobitve. Skupaj obvladovane družbe Delež skupine v skupaj obvladovanih družbah se obra�unava po kapitalski metodi, kot je opisano zgoraj za pridružene družbe. Skupaj obvladovane družbe so družbe, v katerih ima skupina 50 odstotkov glasovalnih pravic.

C. Dobro ime Dobro ime, ki se pojavi pri uskupinjevanju, predstavlja presežek nabavne vrednosti nad deležem skupine v pošteni vrednosti pridobljenih razpoznavnih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti odvisne družbe na datum pridobitve. Dobro ime se pripozna kot sredstvo in se najmanj enkrat letno pregleda zaradi oslabitve. Vsaka oslabitev se takoj pripozna v poslovnem izidu in se naknadno ne odpravi. Ob odtujitvi odvisne družbe se ustrezni znesek dobrega imena vklju�i v ugotavljanje poslovnega izida pri odtujitvi.

D. Finan�ni inštrumenti Skupina klasificira svoje naložbe v slede�e kategorije: za prodajo razpoložljiva finan�na sredstva, finan�na sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida in posojila in terjatve. Klasifikacija je odvisna od namena, za katerega je bila investicija pridobljena.

E. Za prodajo razpoložljiva finan�na sredstva Za prodajo razpoložljiva finan�na sredstva so tista neizpeljana finan�na sredstva, ki so ozna�ena kot razpoložljiva za prodajo ali pa niso uvrš�ena kot posojila in terjatve ali finan�na sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Vrednotena so po pošteni vrednosti, �e je pošteno vrednost mogo�e ugotoviti in se dobi�ki ali izgube pri vrednotenju pripoznajo neposredno v kapitalu, razen izgub zaradi oslabitve in dobi�kov in izgub iz prera�una te�ajnih razlik, dokler se za finan�no sredstvo ne odpravi pripoznanja, in tedaj se prej pripoznani nabrani dobi�ek ali izgubo pripozna v poslovnem izidu obdobja. Obresti izra�unane po metodi veljavnih obresti pa se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende se pripoznavajo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica družbe do pla�ila.


V kolikor ni na razpolago dovolj zanesljivih informacij o pošteni vrednosti naložbe, se le-te izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitev na morebitno nižjo knjigovodsko vrednost delnic ali deležev. Uprava meni, da glede na plitkost izvenborznega trga vrednostnih papirjev in slabe transparentnosti transakcij s temi vrednostnimi papirji, modeli diskontiranih donosov niso primerni za ugotavljanje njihove vrednosti, saj so vstopni podatki za take modele povezani s preveliko negotovostjo, da bi jih bilo mogo�e utemeljeno na�rtovati. Za ugotavljanje morebitne potrebe po oslabitvi naložb se poskuša pridobiti �im ve� teko�ih informacij o poslovni uspešnosti družb in analizirati njihove ra�unovodske izkaze.

F. Finan�na sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida Finan�na sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida so finan�na sredstva v posesti za trgovanje in sredstva, dolo�ena po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ob pripoznanju. Ta sredstva se merijo po pošteni vrednosti, realizirani/nerealizirani dobi�ki in izgube pri vrednotenju se pripoznajo v poslovnem izidu.

G. Posojila in terjatve Posojila in terjatve so neizpeljana finan�na sredstva z nespremenljivimi ali dolo�ljivimi pla�ili, ki ne kotirajo na delujo�em trgu. Vklju�ena so med kratkoro�na sredstva, razen za zapadlosti ve�je od 12 mesecev po datumu bilance stanja. V tem primeru so razvrš�ena med dolgoro�na sredstva. Posojila in terjatve so v bilanci stanja izkazana med poslovnimi in drugimi terjatvami po odpla�ni vrednosti z upoštevanjem efektivne obrestne mere.

H. Prevedba tujih valut Skupinski ra�unovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki je doma�a in poro�evalska valuta obvladujo�e družbe. Postavke vsake družbe v skupini, ki so vklju�ene v ra�unovodske izkaze, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem družba posluje (»doma�a valuta«). Poslovni izid in finan�no stanje posami�nih družb v skupini (od katerih nobeno nima valute hiperinflacijskega gospodarstva), katerih doma�a valuta je druga�na od predstavitvene valute, se prevedejo v poro�evalsko valuto kot sledi:

- sredstva in obveznosti v vsaki predstavljeni bilanci stanja se prevedejo po te�aju ECB na datum te bilance stanja;

- prihodki in odhodki v vsakem predstavljenem izkazu poslovnega izida se prevedejo po povpre�nem te�aju ECB; in

- vse nastale te�ajne razlike se pripoznajo kot posebna sestavina kapitala (prevedbene razlike).

Te�ajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe �iste finan�ne naložbe v družbe v tujini ter dolgov in drugih valutnih inštrumentov, dolo�enih za varovanje teh naložb pred tveganjem, se izkazujejo kot prevedbene razlike uskupinjenega kapitala. Ob prodaji družbe v tujini se te te�ajne razlike pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobi�ka ali izgube iz prodaje. Devizne transakcije so prera�unane v predstavitveno valuto na podlagi te�aja, veljavnega na dan transakcije. Dobi�ki in izgube, ki nastanejo pri teh transakcijah in pri pretvorbi denarnih sredstev ter obveznosti, denominiranih v tuji valuti, so pripoznane v izkazu poslovnega izida.


I. Poro�anje po odsekih

Podro�ni odsek je skupina sredstev in dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvajanjem proizvodov ali opravljanjem storitev, ki so predmet tveganj in donosov, druga�nih od tistih v drugih podro�nih odsekih. Pri pripravljanju in predstavljanju ra�unovodskih izkazov upošteva skupina naslednje podro�ne odseke:

- proizvodi iz nafte in drugi proizvodi iz nafte, - dopolnilni asortiment ter drugo trgovsko blago, - energetika in - storitve

Obmo�ni odsek predstavlja proizvode ali storitve v posebnem gospodarskem okolju, ki so predmet tveganj in donosov, druga�nih od tistih v obmo�nih odsekih, delujo�ih v drugih gospodarskih okoljih.

J. Neopredmetena sredstva Koncesije za izgradnjo plinskega omrežja in distribucijo zemeljskega plina se ob za�etnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo. Druga neopredmetena sredstva se za�etno merijo po nabavni vrednosti. Amortizacija se izra�una v skladu z metodo enakomernega �asovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena, za katero se letno oceni potreba po oslabitvi), kot sledi: (v %) 2008 2007Koncesije 3,45 - 20,00 % 3,45 - 20,00 %Ra�unalniška programska oprema 20,00 - 25,00 % 20,00 - 25,00 %Ostale pravice 3,33 - 20,00 % 3,33 - 20,00 % Skupina nima neopredmetenih sredstev z nedolo�ljivo dobo koristnosti.

K. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva (nepremi�nine, naprave in oprema) se vodijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube iz oslabitev, razen za zemljiš�a, ki se prikažejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za vse oslabitve. Nabavna vrednost vklju�uje stroške, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva. Vzdrževanje in popravila, zamenjave in izboljšave manjšega pomena se pripoznajo med odhodke v obdobju, ko se pojavijo. Ve�ji zneski obnove se amortizirajo skozi preostalo dobo koristnosti povezanega sredstva ali do datuma naslednje ve�je obnove, kar je preje. Preostale vrednosti in dobe koristnosti sredstva se letno pregledajo in, �e je potrebno, popravijo. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj delno odpiše do nadomestljive vrednosti,


�e je knjigovodska vrednost sredstva višja od ocenjene nadomestljive vrednosti in se pripozna v poslovnem izidu. Amortizacija se izra�una v skladu z metodo enakomernega �asovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev, kot sledi: (v %) 2008 2007Gradbeni objekti:Objekti na bencinskih servisih 2,50 - 10,00 % 2,50 - 10,00 %Nadzemni in podzemni rezervoarji 2,85 - 50,00 % 2,85 - 50,00 %Cestiš�a s spodnjo ureditvijo na bencinskih servisih

5,00 - 14,30 % 5,00 - 14,30 %

Ostale zgradbe 1,43 - 50,00 % 1,43 - 50,00 %Oprema:Oprema – strojna in elektronska za vzdrževanje druge opreme

10,00 - 25,00 % 10,00 - 25,00 %

Oprema plinskih postaj 3,33 - 20,00 % 3,33 - 20,00 %�rpalni agregati na bencinskih servisih 5,00 - 25,00 % 5,00 - 25,00 %Motorna vozila 10,00 - 25,00 % 10,00 - 25,00 %Tovorni vozovi – vagonske cisterne 25,00 % 25,00 %Ra�unalniška strojna oprema 15,00 - 25,00 % 16,00 - 25,00 %Pisarniška oprema – pohištvo 6,7 - 12,50 % 10,00 - 12,50 %Drobni inventar: 33,33 % 33,33 %Osnovna sredstva za ekologijo: 5,00 - 25,00 % 5,00 - 25,00 % Amortizacija se pri�ne obra�unavati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, nedokon�ane gradnje se ne amortizira. Dobi�ki in izgube pri prodaji ali izlo�itvi se dolo�ijo tako, da se prihodki od prodaje primerjajo s knjigovodsko vrednostjo. Ti so vklju�eni v izkaz poslovnega izida. Stroški izposojanja, ki se pojavijo pri sredstvu v pripravi, se lahko usredstvijo v obdobju, ki je potrebno za zaklju�ek in pripravo sredstva za nameravano uporabo. Drugi stroški izposojanja se pripoznajo kot odhodki. Opredmetena osnovna sredstva na voljo za prodajo se prikažejo lo�eno od drugih sredstev in se za njih v letu prodaje ne obra�una amortizacija.

L. Naložbene nepremi�nine Naložbene nepremi�nine so nepremi�nine, ki so v lasti skupine zato, da bi prinašale najemnino ali pove�evale vrednost dolgoro�ne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremi�nine se merijo po modelu nabavne vrednosti. Po pripoznanju se sredstvo evidentira po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Amortizacijske stopnje so enake kot pri drugih opredmetenih sredstvih. Pretežni del naložbenih nepremi�nin, oddanih najemnikom izven skupine Petrol, predstavljajo deli zgradb, ki jih skupina Petrol uporablja za lastno dejavnost. Nepremi�nin kot celote ki se oddajajo skupina Petrol ne namerava odtujevati zato niso bile narejene ocene poštene


vrednosti deležev zgradb. Uprava verjame, da so poštene vrednosti naložbenih nepremi�nin najmanj enake knjigovodskim vrednostim.

M. Najem Finan�ni najem Najem je razvrš�en kot finan�ni najem, �e se s pogoji najema prenesejo pomembna tveganja in koristi lastništva na najemnika. Vsak drug najem je razvrš�en kot poslovni najem. Skupina kot najemodajalec Zneski, ki jih dolgujejo najemniki po finan�nem najemu, se vodijo kot terjatve v znesku �iste naložbe dane v najem. Prihodki iz finan�nega najema so razporejeni na obra�unska obdobja tako, da kažejo stalno periodi�no stopnjo donosa na še neiztrženo �isto naložbo dano v najem. Prihodki iz finan�nega najema se pripoznajo skladno z enakomerno �asovno metodo skozi obdobje najema. Poslovni najem Odhodki in prihodki pri poslovnem najemu se pripoznajo v izkazu poslovnega izida na podlagi enakomerne �asovne metode v dobi najema.

N. Zaloge Zaloge trgovskega blaga in materiala se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški spremljanja blaga, stroški za storitve posredniških agencij in podobni stroški do prvega skladiš�a, kolikor bremenijo kupca, ter nevra�ljive dajatve. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na ra�unu, kot tiste, ki so dobljeni kasneje in se nanašajo na posamezno nabavo. Dajatve v okviru nabavne cene zalog naftnih derivatov v netrošarinskih skladiš�ih in na bencinskih servisih vsebujejo predvsem: carino pri uvozu, trošarino, takse za obremenjevanje okolja s CO2 in �lanarino za obvezne blagovne rezerve Republike Slovenije. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, �e knjigovodska vrednost presega njihovo tržno vrednost. S tržno vrednostjo je mišljena nadomestitvena vrednost, razen �e je ta ve�ja od �iste iztržljive vrednosti (v takem primeru se šteje kot tržna vrednost �ista iztržljiva vrednost) ali �e je pri trgovskem blagu manjša od �iste iztržljive vrednosti, zmanjšane za kosmati dobi�ek (v takem primeru se šteje kot tržna vrednost za kosmati dobi�ek zmanjšana �ista iztržljiva vrednost). Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in drobnega inventarja obremenjuje stroške materiala, zmanjšanje vrednosti zalog blaga pa ustrezne poslovne odhodke. Poraba trgovskega blaga se obra�unava na podlagi metode zaporednih cen (FIFO). Metoda FIFO predpostavlja, da se tisto blago v zalogi, ki je bilo kupljeno ali proizvedeno prvo, tudi prvo proda, tako da je blago, ki ostane v zalogi na koncu obdobja, tisto, ki je bilo kupljeno najkasneje.


Poraba materiala se obra�unava na podlagi metode povpre�nih nabavnih cen obra�unskega obdobja. Zaloge materiala se konec vsakega meseca prera�unajo na novo vrednost, ki ustreza povpre�ni nabavni ceni obra�unskega obdobja. Za zaloge, ki so brez gibanja ve� kot eno leto, oblikuje skupina 100 % popravek v breme poslovnih odhodkov.

O. Terjatve do kupcev Terjatve do kupcev se izkazujejo po nominalni vrednosti, zmanjšani za ustrezne popravke za ocenjene neizterljive zneske. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, �e njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno vrednost, to je udenarljivo vrednost. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je za�el sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Popravki vrednosti se obra�unavajo: - 100 % za doma�e terjatve do kupcev, ki niso bile pla�ane ve� kot 60 dni od njihove

zapadlosti - 70 % za dvomljive in sporne terjatve - za tiste terjatve za katere se izkaže potreba po oblikovanju popravka na podlagi

individualne ocene izterljivosti, ne glede na zgoraj našteta pogoja. Za tuje terjatve do pravnih in fizi�nih oseb se oblikuje popravek vrednosti v višini 100 % za vse dvomljive in sporne terjatve razen zavarovanih.

P. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo gotovino, ban�ne depozite do 3 mesecev in druge kratkoro�ne, hitro unov�ljive naložbe s prvotno dospelostjo treh mesecev ali manj. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so izkazani po nabavni vrednosti.

Q. Delniški kapital Vpoklicani kapital obvladujo�e družbe Petrol d.d., Ljubljana se pojavlja kot delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran na sodiš�u ter so ga vpla�ali njegovi lastniki. Dividende za navadne delnice se pripoznajo v kapitalu v obdobju, v katerem so bile odobrene na skupš�ini. Kapitalske rezerve Splošni prevrednotovalni popravki kapitala so dne 31. decembra 2003 v skladu s Slovenskimi ra�unovodskimi standardi vklju�evali revalorizacijo osnovnega kapitala pred letom 2002. Popravek zaradi prehoda na Mednarodne standarde ra�unovodskega poro�anja je bil prenesen v kapitalske rezerve. Znesek se lahko uporabi zgolj za pove�anje osnovnega kapitala.


Zakonske in druge rezerve Zakonske in druge rezerve so zneski, ki so namensko zadržani iz dobi�ka iz predhodnih let, predvsem za poravnavo potencialnih bodo�ih izgub. Delijo se na zakonske rezerve in druge rezerve iz dobi�ka. Ob nastanku jih pripozna organ, odgovoren za pripravo letnega poro�ila, ali sklep zadevnega organa. Rezerve za lastne delnice �e mati�na družba oziroma njene odvisne družbe kupijo lastniški delež v mati�ni družbi, se pla�an znesek, vklju�no s transakcijskimi stroški brez davka odšteje od celotnega kapitala kot lastne delnice, vse dokler se teh delnic ne umakne, ponovno izda ali proda. �e se lastne delnice kasneje odproda ali ponovno izda, se vsa prejeta pla�ila brez transakcijskih stroškov in povezanih dav�nih u�inkov, vklju�i v lastniški kapital.

R. Dolgovi Dolgovi se za�etno pripoznajo po pošteni vrednosti brez nastalih stroškov transakcije. Dolgovi se naknadno izkažejo po odpla�ni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer; vsaka razlika med zneskom (brez stroškov transakcije) in odkupno vrednostjo se pripozna v izkazu poslovnega izida skozi obdobje zadolževanja z metodo veljavnih obrestnih mer.

S. Obdav�itev Odhodki za davke predstavljajo vsoto obveznosti za odmerjeni davek in odloženi davek. Obveznosti za odmerjeni davek temeljijo na obdav�ljivem dobi�ku za leto. Obdav�ljivi dobi�ek se razlikuje od �istega dobi�ka, poro�anega v izkazu poslovnega izida, ker izklju�uje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdav�ljive ali odbitne v drugih letih, ter tudi postavke, ki niso nikoli obdav�ljive ali odbitne. Obveznost skupine za odmerjeni davek se izra�una z uporabo dav�nih stopenj, ki so bile veljavne na dan bilance stanja. Odloženi davek iz dobi�ka je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja za za�asne razlike, ki nastajajo med dav�nimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posami�nih ra�unovodskih izkazih. Odloženi davek iz dobi�ka se dolo�i z uporabo dav�nih stopenj (in zakonov), ki so bili veljavni na dan bilance stanja in za katere se pri�akuje, da bodo uporabljene, ko se odložena terjatev za davek realizira ali pa se odložena obveznost za davek poravna. Odložene terjatve za davek iz dobi�ka se pripoznajo do obsega, do katere je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdav�ljivi dobi�ek, glede katerega se lahko porabijo za�asne razlike.

T. Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, ko ima skupina sedanjo pravno ali posredno obvezo zaradi preteklih dogodkov, �e je verjetno, da bo za poravnanje obveze potreben odliv virov in se lahko znesek zanesljivo oceni.


Ekološke rezervacije Oblikovanje dolgoro�nih rezervacij za naložbe v okoljsko posodobitev, izboljšave in za sanacijo odlagališ�a gudrona v Pesniškem dvoru je odobrilo ministrstvo za okolje v okviru zakonov, povezanih z lastninskim preoblikovanjem slovenskih družb. Vsako leto se rezervacije zmanjšajo v skladu z zakonom o porabi sredstev dolgoro�nih rezervacij za ekološko sanacijo za znesek, enak amortizaciji kupljenih ekoloških opredmetenih osnovnih sredstev in za znesek za pokrivanje stroškov sanacije odlagališ�a gudrona v Pesniškem dvoru. Pozaposlitveni zaslužki Zaposleni so upravi�eni do odpravnin ob upokojitvi, ki se zaposlenim pripoznajo ob prenehanju delovnega razmerja na podlagi zakona o delovnem razmerju. Za odpravnine ob upokojitvi se uporablja metoda predvidene pomembnosti enot (metoda vra�unavanja zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom) in zato skupina oblikuje rezervacije v višini, ki ustreza doseženi delovni dobi zaposlencev. Na dan 31.12. se opravi aktuarsko vrednotenje in ustrezno evidentira preko poslovnega izida. Pla�ila za odpravnine ob upokojitvi ob zapadlosti zmanjšujejo oblikovane rezervacije. Drugi dolgoro�ni zaslužki Zaposleni so upravi�eni do nagrad za leta službovanja - jubilejnih nagrad, ki se pripoznajo ob izpolnjenih pogojih o številu let službovanja zaposlenih. Za jubilejne nagrade se uporablja metoda predvidene pomembnosti enot (metoda vra�unavanja zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom) in zato skupina oblikuje rezervacije v višini, ki ustreza doseženim številom let službovanja zaposlencev. Na dan 31.12. se opravi aktuarsko vrednotenje in ustrezno evidentira prek poslovnega izida. Pla�ila za jubilejne nagrade ob zapadlosti zmanjšujejo oblikovane rezervacije. Jubilejne nagrade zaposlenih se pla�ajo na podlagi izra�unov in mejnikov, dolo�enih v naslednji razpredelnici: Leta službovanja Nagrada (% povpre�ne mese�ne pla�e v

Sloveniji) 10 let 40 20 let 60 25 let 70 30 let 80 35 let 90 40 let 100


U. Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se merijo po pošteni vrednosti prejetega nadomestila ali terjatve ter predstavljajo zneske terjatev za blago in storitve, posredovane pri obi�ajnem poslovanju, zmanjšane za popuste, DDV in druge s prodajo povezane davke. Prihodki se pripoznajo kot sledi: Prodaja blaga Prodaja blaga se pripozna, ko skupina stranki dostavi proizvode; stranka je proizvode sprejela, izterljivost povezanih terjatev pa je razumno zagotovljena. Prodaja storitev Prodaja storitev se pripozna v obra�unskem obdobju, v katerem se opravijo storitve, glede na zaklju�ek posla, ocenjenega na podlagi dejansko opravljene storitve kot sorazmernega dela celotnih storitev, ki se opravijo. Priklju�nina Ker se koncesije amortizirajo v obdobju od 20 do 30 let, se prihodki od priklju�nin pripoznajo skladno z enakomerno �asovno metodo v enakem obdobju kot koncesija. Prihodki od obresti Prihodki od obresti se nabirajo v �asu glede na preostalo glavnico in po veljavni obrestni meri, ki natan�no razobresti ocenjene prihodnje prejemke v pri�akovani dobi finan�nega sredstva na �isto knjigovodsko vrednost tega sredstva. Prihodki od dividend Prihodki dividend od naložb se pripoznajo ob prejemu pla�ila.

V. Nabavna vrednost prodanega blaga Prenos nabavne vrednosti prodanih koli�in trgovskega blaga se opravi po metodi zaporednih cen. Prenos zalog materiala se opravi po povpre�nih nabavnih cenah obra�unskega obdobja.

W. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) in stroški prodajanja (z amortizacijo)

Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) in stroški prodajanja (z amortizacijo) obsegajo vse v obra�unskem obdobju nastale stroške. Predstavljajo stroške komercialnih in administrativnih opravil ter stroške, povezane s prodajo poslovnih u�inkov. Ker se ti stroški ne zadržujejo v zalogah, se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem obra�unskem obdobju, kot nastanejo. Posamezne vrste stroškov so evidentirane na lo�enih stroškovnih mestih, kar nam omogo�a neposredno ugotavljanje razporeditve stroškov na stroške prodajanja in stroške splošnih dejavnosti, tam kjer ni mogo�e, pa so stroški razdeljeni v razmerju 80 % stroški prodajanja in 20 % stroški splošnih dejavnosti.


V finan�nem ra�unovodstvu se ti stroški ob za�etnem pripoznanju raz�lenjujejo po izvirnih vrstah na:

- stroške materiala, - stroške storitev, - stroške amortizacije, - stroške dela, - stroške dajatev, ki so neodvisne od poslovnega izida. X. Stroški dela

Stroški dela so:

- pla�e, ki pripadajo zaposlencem, v kosmatem znesku; - nadomestila pla�, ki skladno s predpisi ali pogodbo o zaposlitvi pripadajo

zaposlencem za obdobje, ko ne delajo, v kosmatem znesku, ki bremeni družbo; - povra�ila zaposlencem, ki niso v neposredni zvezi z opravljanjem dela in imajo

naravo pla� (zneski za prevoz na delo in z njega, prehrana med delom); - dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem; - odpravnine ter - dajatve, ki se dodatno obra�unavajo od gornjih postavk in bremenijo izpla�evalca. Y. Finan�ni odhodki

Finan�ni odhodki so odhodki za slabitve dolgoro�nih in kratkoro�nih finan�nih naložb, obresti od prejetih posojil ter drugi finan�ni odhodki.

Z. Upravljanje s tveganji in izvedeni finan�ni inštrumenti

a) rokovni (terminski) posli: Skupina Petrol opravlja nakupe naftnih derivatov v ameriških dolarjih, prodaja pa ve�inoma v evrih. Zaradi nakupa in prodaje v razli�nih valutah prihaja do neusklajenosti, kar skupina Petrol varuje z rokovnimi (terminskimi) posli. Pri rokovnih (terminskih) poslih se poštena vrednost na dan bilance stanja vrednoti tako, da se za vse odprte posle pridobi tisto vrednost, ki bi jo posamezni posel imel, �e bi bil sklenjen na dan bilance stanja.

b) blagovne zamenjave: Pri nabavi in prodaji naftnih proizvodov prihaja do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar skupina Petrol varuje z blagovnimi zamenjavami. Pri blagovnih zamenjavah se poštena vrednost na dan bilance stanja vrednoti s pomo�jo razpredelnice javno objavljenih podatkov ustreznih institucij o blagovnih zamenjavah na dan bilance stanja.

c) Zamenjave obrestnih mer in obrestne ovratnice Pri obrestnih merah prejetih posojil obstaja tveganje spremembe obrestnih mer, kar skupina Petrol varuje z zamenjavo obrestnih mer in obrestnimi ovratnicami.


Pri zamenjavah obrestnih mer in obrestnih ovratnicah se poštena vrednost na dan bilance stanja vrednoti z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov iz naslova spremenljive obrestne mere (prejem obresti iz zamenjave) in iz naslova nespremenljive obrestne mere (pla�ilo obresti iz zamenjave). Upravljanje s tveganji je podrobneje razloženo v poslovnem delu poro�ila v poglavju: Poslovna tveganja.

AA. Primerjalni zneski Primerjalni ra�unovodski izkazi so pripravljeni na primerljivi osnovi za preteklo leto.

BB. Uporaba ocen Priprava ra�unovodskih izkazov zahteva, da poslovodstvo oblikuje ocene in predpostavke, ki vplivajo na izkazane zneske sredstev in obveznosti ter razkritje pogojnih sredstev in obveznosti na dan priprave ra�unovodskih izkazov ter na izkazane zneske prihodkov in odhodkov v poro�evalnem obdobju. Ocene in predpostavke so v glavnem povezane z/s:

- prevrednotenjem opredmetenih osnovnih sredstev; - oceno dobe koristnosti amortizirljivih sredstev; - oslabitvijo sredstev; - zaslužki zaposlenih, rezervacijami itd.

Kasnejši dejanski rezultati bi se lahko razlikovali od teh ocen. Ocene se redno preverjajo. Spremembe ra�unovodskih ocen se pripoznajo v obdobju v katerem so bile ocene spremenjene, �e sprememba vpliva samo na to obdobje, ali v obdobju spremembe in v prihodnjih obdobjih, �e sprememba vpliva na prihodnja obdobja.

CC. Izkaz finan�nega izida Izkaz finan�nega izida je za del, ki se nanaša na poslovanje, sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2007 in bilance stanja na dan 30.9.2008 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za obdobje od 1.1. do 30.9.2008, del, ki se nanaša na naložbenje in financiranje pa je sestavljen po neposredni metodi. Ra�unovodske usmeritve družbe Petrol d.d., Ljubljana Ra�unovodske usmeritve družbe Petrol d.d., Ljubljana so enake kot usmeritve skupine Petrol, razen usmeritve za naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja.

DD. Naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja V lo�enih ra�unovodskih izkazih podjetja Petrol d.d., Ljubljana so naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja, obra�unane po nabavni vrednosti.


Razkritja posameznih postavk ra�unovodskih izkazov skupine Petrol in družbe Petrol d.d., Ljubljana

1. Poro�anje po odsekih skupine Petrol

(v EUR)Proizvodi iz

nafte

Dopolnilni asortiment in

drugo trgovsko blago Storitve Energetika Neto izlo�itve Skupaj

Obdobje kon�ano na dan 30. september 2007

Prihodki 1.952.600.472 190.363.365 33.297.153 64.365.876 0 2.240.626.866 Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami (715.390.295) (389.668) (12.925.013) (15.573.698) 0 (744.278.674) �isti prihodki 1.237.210.177 189.973.697 20.372.140 48.792.178 0 1.496.348.192

Poslovni izid odseka (poslovni izid iz poslovanja) 38.100.073 4.973.354 447.372 1.744.321 (56.815) 45.208.305

(v EUR)Proizvodi iz

nafte


drugo trgovsko blago Storitve Energetika Neto izlo�itve Skupaj


Prihodki 3.048.764.303 276.769.952 37.394.290 97.204.411 0 3.460.132.956 Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami (1.203.196.251) (1.022.897) (14.993.388) (21.295.573) 0 (1.240.508.109) �isti prihodki 1.845.568.052 275.747.055 22.400.902 75.908.838 0 2.219.624.847

Poslovni izid odseka (poslovni izid iz poslovanja) 46.719.122 5.934.865 745.461 3.433.336 (7.264) 56.825.520

Poro�anje po odsekih družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR)Proizvodi iz

nafte


drugo trgovsko blago Storitve Energetika Skupaj


Prihodki 1.068.561.316 181.251.621 17.437.871 13.928.082 1.281.178.890 Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami 79.782.309 381.717 1.412.185 4.020.013 85.596.224 �isti prihodki 1.148.343.625 181.633.338 18.850.056 17.948.095 1.366.775.114

Poslovni izid odseka (poslovni izid iz poslovanja) 30.913.094 4.889.729 507.737 481.982 36.792.542

(v EUR)Proizvodi iz

nafte


drugo trgovsko blago Storitve Energetika Skupaj


Prihodki 1.497.815.068 259.001.890 20.575.029 18.078.878 1.795.470.865Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami 167.462.649 999.179 1.889.706 6.439.519 176.791.053�isti prihodki 1.665.277.717 260.001.069 22.464.735 24.518.397 1.972.261.918

Poslovni izid odseka (poslovni izid iz poslovanja) 38.234.699 5.967.946 516.196 561.476 45.280.317


2. Drugi poslovni prihodki

(v EUR) 1-9 2008 1-9 2007 Indeks 08/07 1-9 2008 1-9 2007 Indeks 08/07

Dobi�ek pri prodaji osnovnih sredstev 3.042.036 389.361 - 2.291.205 363.161 -Poraba ekoloških rezervacij 1.275.971 4.013.561 32 1.275.617 4.013.561 32Odprava vra�unanih inventurnih mankov 543.165 518.372 105 543.165 518.372 105Prejeti kasaskonti, rabati 287.052 162.342 177 180.697 111.328 162Odprava vra�unanih odhodkov za tankerske prekostojnine 271.320 0 - 271.320 0 -Prejete odškodnine od zavarovalnic 257.386 70.356 366 28.009 64.700 43Odprava popravkov terjatev 232.243 1.474.619 16 24.464 311.147 8Prejete pogodbene kazni 184.297 0 - 18.500 0 -Prihodki od odprave vnaprej vra�unanih stroškov tožb 113.634 0 - 110.617 0 -Popla�ilo sodnih stroškov 92.848 69.658 133 79.514 61.848 129Prejete odškodnine 57.453 22.325 257 0 22.325 -Prihodki za obra�unano amortizacijo od sredstev v upravljanju 49.050 49.050 100 39.196 39.196 100Prejete odškodnine od države 23.027 38.330 60 18.386 38.330 48Prihodki za obra�unano amortizacijo od brezpla�no pridobljenih osn.sredstev 12.155 0 - 11.405 0 -Izterjane odpisane terjatve 10.778 564.776 2 10.645 564.030 2Odprava vra�unanih stroškov, odhodkov 6.606 243.564 3 3.773 243.564 2Prihodki iz naslova odpisanih obveznosti do dobaviteljev 745 0 - 745 0 -Vra�ilo nadomestil stavbnega zemljiš�a 237 2.678 9 237 2.678 9Dobljene tožbe iz preteklih let 0 165.143 - 0 165.143 -Drugi 312.535 865.213 36 66.752 167.729 40

Skupaj drugi poslovni prihodki 6.772.538 8.649.348 78 4.974.246 6.687.112 74


3. Stroški prodajanja in splošnih dejavnosti

(v EUR) PojasnilaStroški

prodajanja

Stroški splošnih

dejavnosti SkupajStroški

prodajanja

Stroški splošnih

dejavnosti Skupaj


Stroški materiala 4 11.109.581 606.943 11.716.524 4.986.370 419.559 5.405.928 Stroški storitev 5 61.785.052 8.582.003 70.367.055 66.237.316 7.063.702 73.301.018 Stroški dela 6 19.596.947 10.650.685 30.247.632 8.204.509 7.374.488 15.578.997 Amortizacija 7 18.950.295 1.881.932 20.832.227 15.292.298 1.358.564 16.650.861 Odpisi 8 0 862.112 862.112 0 361.864 361.864 Drugi stroški 9 204.853 1.164.325 1.369.178 123.457 1.001.691 1.125.149 Drugi poslovni odhodki 10 243.311 936.707 1.180.018 60.773 3.033 63.805

Skupaj stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti 111.890.039 24.684.707 136.574.746 94.904.722 17.582.900 112.487.622

(v EUR) PojasnilaStroški

prodajanja

Stroški splošnih

dejavnosti SkupajStroški

prodajanja

Stroški splošnih

dejavnosti SkupajObdobje kon�ano na dan 30. september 2008

Stroški materiala 4 15.444.875 833.743 16.278.618 6.420.806 460.608 6.881.414 Stroški storitev 5 68.681.916 11.163.177 79.845.093 71.718.926 8.569.574 80.288.500 Stroški dela 6 22.608.832 11.674.464 34.283.296 7.973.890 7.639.528 15.613.418 Amortizacija 7 21.583.828 2.096.315 23.680.143 15.268.891 1.384.032 16.652.923 Odpisi 8 0 1.192.585 1.192.585 0 364.292 364.292 Drugi stroški 9 1.575.728 1.789.799 3.365.527 181.229 1.278.843 1.460.072 Drugi poslovni odhodki 10 225.334 132.604 357.938 115.204 7.594 122.798

Skupaj stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti 130.120.513 28.882.687 159.003.200 101.678.946 19.704.471 121.383.417



4. Stroški materiala


Stroški energije 11.829.719 8.418.348 141 3.354.377 2.707.056 124Stroški potrošnega materiala 3.421.811 2.470.351 139 2.869.800 2.130.659 135Odpis drobnega inventarja 166.134 76.774 216 79.590 44.428 179Drugi stroški materiala 860.954 751.051 115 577.646 523.784 110

Skupaj stroški materiala 16.278.618 11.716.524 139 6.881.414 5.405.928 127



5. Stroški storitev


Stroški najemnikov iz naslova franšize 22.052.523 19.290.161 114 20.247.749 17.687.102 114 Stroški transportnih storitev 21.530.250 17.830.310 121 20.358.220 16.957.422 120 Najemnine 7.056.029 6.479.486 109 6.094.621 6.047.880 101 Stroški vzdrževanja 5.964.244 4.927.759 121 5.817.139 5.318.638 109 Stroški pla�ilnega prometa in ban�nih storitev 4.489.495 3.281.191 137 3.689.393 2.947.498 125 Stroški intelektualnih storitev 4.102.990 3.914.039 105 2.842.431 2.942.172 97 Prispevek za poslovanje ob avtocestah 2.989.495 2.168.583 138 2.166.845 1.979.343 109 Stroški sejmov, reklame in reprezentance 2.403.188 1.308.428 184 1.994.667 1.000.782 199 Stroški zavarovalnih premij 1.794.413 1.804.720 99 1.168.536 1.523.553 77 Povra�ila stroškov zaposlenim v zvezi z delom 618.956 483.365 128 333.999 290.250 115 Upravljanje z nepremi�ninami 362.576 197.936 183 10.948.853 9.607.771 114 Stroški sanacije odlagališ�a v Pesniškem dvoru 29.758 2.747.195 1 29.758 2.750.400 1 Stroški drugih storitev 6.451.176 5.933.882 109 4.596.289 4.248.207 108

Skupaj stroški storitev 79.845.093 70.367.055 113 80.288.500 73.301.018 110


6. Stroški dela


Pla�e 25.311.352 21.571.064 117 11.627.665 11.076.958 105Stroški pokojninskih zavarovanj 2.286.396 1.968.273 116 1.061.213 1.069.768 99Stroški drugih zavarovanj 1.962.275 1.682.372 117 903.556 862.278 105Drugi stroški dela 4.723.273 5.025.923 94 2.020.984 2.569.992 79

Skupaj stroški dela 34.283.296 30.247.632 113 15.613.418 15.578.997 100


7. Amortizacija


Amortizacija neopredmetenih sredstev 566.484 523.164 108 388.141 356.356 109Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 22.474.152 19.755.655 114 15.589.803 15.674.182 99Amortizacija naložbenih nepremi�nin 639.507 553.408 116 674.979 620.324 109

Skupaj amortizacija 23.680.143 20.832.227 114 16.652.923 16.650.861 100


8. Odpisi


Popravek vrednosti poslovnih terjatev 502.099 473.669 106 0 0 -Izguba pri prodaji/izlo�itvi opredmetenih osnovnih sredstev 362.173 169.822 213 144.749 162.560 89Odpis terjatev 324.592 202.829 160 217.525 185.698 117Drugi odhodki pri osnovnih sredstvih 3.721 15.792 24 2.017 13.606 15

Skupaj odpisi 1.192.585 862.112 138 364.292 361.864 101


9. Drugi stroški


Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali poslovnega izida 1.728.270 98.882 - 1.841 2.887 64Sponzoriranja 933.940 784.321 119 913.563 782.521 117Donacije 338.284 230.306 147 314.741 208.489 151Izdatki za varstvo okolja 117.285 158.775 74 120.376 61.356 196Drugi stroški 247.748 96.894 256 109.552 69.896 157

Skupaj drugi stroški 3.365.527 1.369.178 246 1.460.072 1.125.149 130



10. Drugi poslovni odhodki


Odhodki iz preteklih let 254.273 453.556 56 121.850 23.838 511Priznane reklamacije 777 22.407 3 777 22.407 3Premalo pla�ane dajatve iz preteklih let 0 524.274 - 0 0 -Drugi 102.888 179.781 57 172 17.560 1

Skupaj drugi poslovni odhodki 357.938 1.180.018 30 122.798 63.805 192


11. Drugi finan�ni prihodki in drugi finan�ni odhodki


Te�ajne razlike 21.754.505 13.872.378 157 20.182.002 13.362.591 151 Prihodki za obresti 7.904.937 3.748.379 211 7.777.569 3.810.275 204 Prihodki iz dividend 661.393 943.948 70 661.393 943.948 70 Drugi finan�ni prihodki 20.362.868 10.456.669 195 20.321.180 10.371.287 196

Skupaj drugi finan�ni prihodki 50.683.703 29.021.374 175 48.942.144 28.488.102 172

Odhodki za obresti (21.783.175) (7.674.937) 284 (17.499.051) (5.540.278) 316 Te�ajne razlike (29.409.687) (5.882.164) 500 (28.187.313) (5.012.108) 562 Drugi finan�ni odhodki (13.327.449) (8.233.927) 162 (13.292.721) (8.218.400) 162

Skupaj drugi finan�ni odhodki (64.520.311) (21.791.028) 296 (58.979.085) (18.770.787) 314

Neto drugi finan�ni prihodki (13.836.608) 7.230.346 - (10.036.941) 9.717.315 -


12. �isti dobi�ek na delnico

30. september 2008

30. september 2007

Indeks 2008/2007

30. september 2008

30. september 2007

Indeks 2008/2007

�isti poslovni izid 42.182.047 46.259.869 91 35.637.367 43.509.591 82Tehtano povpre�no število izdanih navadnih delnic 2.061.428 2.060.818 100 2.061.428 2.060.818 100�isti dobi�ek na delnico 20,46 22,45 91 17,29 21,11 82



13. Neopredmetena sredstva skupine Petrol

(v EUR)Programska

oprema Koncesije Dobro imeInvesticije v

teku SkupajNabavna vrednostStanje 1. januar 2007 3.470.502 8.106.209 0 298.606 11.875.317 Nove pridobitve 4.591 5.946 0 301.511 312.048 Odtujitve (3.236) (945) 0 0 (4.181) Prenos iz investicij v teku 315.752 0 0 (315.752) 0Prevedbene razlike 219 17.312 0 176 17.707 Stanje 30. september 2007 3.787.828 8.128.522 0 284.541 12.200.891

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 (2.502.245) (1.196.650) 0 0 (3.698.895) Amortizacija (287.070) (236.094) 0 0 (523.164) Odtujitve 843 0 0 0 843 Prevedbene razlike (102) (3.276) 0 0 (3.378) Stanje 30. september 2007 (2.788.574) (1.436.019) 0 0 (4.224.593)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2007 999.254 6.692.504 0 284.541 7.976.299

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2007 968.257 6.909.559 0 298.606 8.176.422

Nabavna vrednostStanje 1. januar 2008 3.613.860 8.113.610 255.816 292.050 12.275.336 Nove pridobitve 43.445 156.852 13.319.220 526.048 14.045.565 Odtujitve (1.562) (193) 0 (264.474) (266.229) Prenos iz investicij v teku 527.687 0 0 (527.687) 0Te�ajne razlike 1.857 61.242 0 734 63.832 Stanje 30. september 2008 4.185.287 8.331.511 13.575.036 26.671 26.118.504

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 (2.658.781) (1.511.376) 0 0 (4.170.157) Amortizacija (329.300) (237.255) 0 0 (566.555) Odtujitve 126 0 0 0 126 Te�ajne razlike (774) (13.300) 0 0 (14.075) Stanje 30. september 2008 (2.988.729) (1.761.931) 0 0 (4.750.660)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2008 1.196.558 6.569.580 13.575.036 26.671 21.367.845

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2008 955.081 6.602.234 255.816 292.050 8.105.180


Neopredmetena sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR)Programska

oprema KoncesijeInvesticije v

teku SkupajNabavna vrednostStanje 1. januar 2007 3.147.008 3.508.883 0 6.655.891 Nove pridobitve 0 0 302.988 302.988 Prenos iz investicij v teku 302.988 0 (302.988) 0Stanje 30. september 2007 3.449.996 3.508.883 0 6.958.879

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 (2.320.855) (597.376) 0 (2.918.231) Amortizacija (251.089) (105.267) 0 (356.356) Stanje 30. september 2007 (2.571.944) (702.643) 0 (3.274.587)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2007 878.052 2.806.240 0 3.684.293

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2007 826.153 2.911.507 0 3.737.661

Nabavna vrednostStanje 1. januar 2008 3.259.061 3.508.883 7.652 6.775.596 Nove pridobitve 0 0 516.533 516.533 Prenos iz investicij v teku 524.185 0 (524.185) 0Stanje 30. september 2008 3.783.246 3.508.883 0 7.292.129

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 (2.431.747) (737.731) 0 (3.169.478) Amortizacija (282.874) (105.267) 0 (388.141) Stanje 30. september 2008 (2.714.621) (842.998) 0 (3.557.619)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2008 1.068.624 2.665.885 0 3.734.510

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2008 827.313 2.771.154 7.652 3.606.118


14. Opredmetena osnovna sredstva skupine Petrol

(v EUR) Zemljiš�aGradbeni

objekti Stroji OpremaInvesticije v

teku SkupajNabavna vrednostStanje 1. januar 2007 110.373.999 408.314.647 16.109.064 129.160.657 34.487.219 698.445.586 Nove pridobitve 6.510 469.453 1.672.488 3.264 39.416.758 41.568.473 Odtujitve (412.833) (669.371) (604.382) (3.967.967) (46.896) (5.701.448) Prenos iz investicij v teku 7.898.985 18.261.030 0 5.201.066 (31.361.081) 0Prenos na naložbene nepremi�nine (2.027.267) 0 0 0 0 (2.027.267) Prenos iz naložbenih nepremi�nin 0 908.022 0 0 0 908.022 Prevedbene razlike 92.476 202.306 0 48.250 86.560 429.592 Stanje 30. september 2007 115.931.870 427.486.088 17.177.170 130.445.270 42.582.559 733.622.957

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 0 (171.422.593) (11.887.398) (98.468.740) 0 (281.778.731) Amortizacija 0 (13.015.528) (493.072) (6.315.623) 0 (19.824.223) Amortizacija - oslabitve 0 66.814 0 1.754 0 68.568 Odtujitve 0 571.130 589.033 3.845.360 0 5.005.523 Popravek iz preteklih let 0 177.316 0 (149.474) 0 27.842 Prenos iz naložbenih nepremi�nin 0 (410.544) 0 0 0 (410.544) Prevedbene razlike 0 (13.215) 0 (16.994) 0 (30.209) Stanje 30. september 2007 0 (184.046.619) (11.791.437) (101.103.717) 0 (296.941.773)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2007 115.931.870 243.439.469 5.385.733 29.341.553 42.582.559 436.681.184

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2007 110.373.999 236.892.054 4.221.666 30.691.916 34.487.219 416.666.854

Nabavna vrednostStanje 1. januar 2008 121.900.587 441.515.933 17.534.359 130.600.988 38.853.570 750.405.437 Nove pridobitve 48.676.918 23.796.765 313.857 8.182.010 41.144.880 122.114.430 Odtujitve (545.726) (719.688) (712.815) (4.360.332) (75.626) (6.414.187) Prenos iz investicij v teku 2.908.102 20.388.948 0 8.813.877 (32.110.927) 0Prenos na naložbene nepremi�nine 0 (785.811) 0 0 0 (785.811) Prenos iz naložbenih nepremi�nin 5.557 39.656 0 0 0 45.213 Te�ajne razlike 1.708.261 2.321.767 0 517.637 753.655 5.301.320 Stanje 30. september 2008 174.653.699 486.557.570 17.135.401 143.754.180 48.565.551 870.666.402

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 0 (188.576.558) (11.921.568) (100.228.564) 0 (300.726.690) Amortizacija 0 (14.290.275) (558.671) (7.759.643) 0 (22.608.589) Amortizacija - oslabitve 0 66.739 0 1.754 0 68.493 Odtujitve 0 707.852 500.130 3.640.521 0 4.848.503 Prenos na naložbene nepremi�nine 0 375.208 0 0 0 375.208 Prenos iz naložbenih nepremi�nin 0 (37.455) 0 0 0 (37.455) Te�ajne razlike 0 (213.910) 0 (158.308) 0 (372.218) Stanje 30. september 2008 0 (201.968.399) (11.980.109) (104.504.240) 0 (318.452.748)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2008 174.653.698 284.589.172 5.155.292 39.249.941 48.565.551 552.213.654

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2008 121.900.587 252.939.373 5.612.791 30.372.423 38.853.570 449.678.744


Opredmetena osnovna sredstva družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR) Zemljiš�aGradbeni

objekti OpremaInvesticije v

teku SkupajNabavna vrednostStanje 1. januar 2007 86.933.010 328.849.993 115.376.547 12.626.589 543.786.139 Nove pridobitve 0 0 0 11.940.570 11.940.570 Odtujitve (398.198) (191.872) (3.808.889) (19.960) (4.418.919) Prenos iz investicij v teku 913.084 5.248.807 2.898.387 (9.060.278) 0Prenos na naložbene nepremi�nine (336.900) 0 0 0 (336.900) Prenos iz naložbenih nepremi�nin 0 908.022 0 0 908.022 Stanje 30. september 2007 87.110.997 334.814.950 114.466.045 15.486.921 551.878.913

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 0 (153.225.718) (91.491.735) 0 (244.717.453) Amortizacija 0 (10.861.519) (4.812.663) 0 (15.674.182) Odtujitve 0 190.747 3.728.704 0 3.919.451 Popravek iz preteklih let 0 177.316 (149.474) 0 27.842 Prenos iz naložbenih nepremi�nin 0 (410.547) 0 0 (410.547) Stanje 30. september 2007 0 (164.129.721) (92.725.168) 0 (256.854.889)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2007 87.110.997 170.685.229 21.740.877 15.486.921 295.024.029

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2007 86.933.010 175.624.275 23.884.812 12.626.589 299.068.686

Nabavna vrednostStanje 1. januar 2008 89.799.353 337.972.426 112.968.573 15.582.915 556.323.266 Nove pridobitve 0 0 0 17.891.869 17.891.869 Odtujitve (545.726) (657.931) (4.110.313) (17.505) (5.331.475) Prenos iz investicij v teku 1.048.729 8.738.611 6.611.847 (16.399.187) - Prenos na naložbene nepremi�nine (785.811) 0 0 (785.811) Prenos iz naložbenih nepremi�nin 5.557 39.656 0 0 45.213 Stanje 30. september 2008 90.307.913 345.306.951 115.470.107 17.058.092 568.143.062

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 0 (167.054.767) (91.364.895) 0 (258.419.662) Amortizacija 0 (10.774.361) (4.815.442) 0 (15.589.803) Odtujitve 0 621.034 3.653.638 0 4.274.672 Prenos na naložbene nepremi�nine 0 375.208 0 0 375.208 Prenos iz naložbenih nepremi�nin 0 (37.455) 0 0 (37.455) Stanje 30. september 2008 0 (176.870.341) (92.526.699) 0 (269.397.040)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2008 90.307.913 168.436.610 22.943.407 17.058.092 298.746.021

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2008 89.799.353 170.917.659 21.603.677 15.582.915 297.903.604


15. Naložbene nepremi�nine skupine Petrol

(v EUR)Naložbene

nepremi�nineNabavna vrednostStanje 1. januar 2007 22.792.535 Prenos na opredmetena osnovna sredstva (908.022) Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 2.027.267 Prevedbene razlike (76) Stanje 30. september 2007 23.911.704

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 (8.436.267) Amortizacija (553.408) Prenos na opredmetena osnovna sredstva 410.544 Stanje 30. september 2007 (8.579.131)

Neodpisana knjigovodska vrednost 30. september 2007 15.332.573

Neodpisana knjigovodska vrednost 1. januar 2007 14.356.268

Nabavna vrednostStanje 1. januar 2008 24.875.663 Nove pridobitve 97.789 Prenos na opredmetena osnovna sredstva (45.213) Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 785.811 Stanje 30. september 2008 25.714.051

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 (9.193.987) Amortizacija (639.507) Prenos na opredmetena osnovna sredstva 37.455 Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev (375.208) Stanje 30. september 2008 (10.171.247)




Naložbene nepremi�nine družbe Petrol d.d., Ljubljana

(v EUR)Naložbene

nepremi�nineNabavna vrednostStanje 1. januar 2007 24.951.162 Prenos na opredmetena osnovna sredstva (908.022) Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 336.900 Stanje 30. september 2007 24.380.040

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2007 (8.903.470) Amortizacija (620.324) Prenos na opredmetena osnovna sredstva 410.547Stanje 30. september 2007 (9.113.247)



Nabavna vrednostStanje 1. januar 2008 25.953.848 Prenos na opredmetena osnovna sredstva (45.213) Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 785.811 Stanje 30. september 2008 26.694.446

Nabrani popravek vrednostiStanje 1. januar 2008 (9.637.985) Amortizacija (674.979) Prenos na opredmetena osnovna sredstva 37.455 Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev (375.208) Stanje 30. september 2008 (10.650.717)




16. Naložbe v odvisne družbe

(v EUR) 30. september 2008 30. september 2007 Indeks 08/07

Stanje 1. januar 137.348.899 105.075.428 131 Nove pridobitve 64.136.326 30.781.171 208

Stanje 30. september 201.485.226 135.856.599 148

Petrol d.d.

17. Naložbe v skupaj obvladovane družbe

(v EUR) 30. september 2008 30. september 2007 Indeks 08/07 30. september 2008 30. september 2007 Indeks 08/07

Stanje 1. januar 14.637.908 12.912.932 113 9.792.885 7.187.465 136 Pripisani dobi�ki 1.748.838 1.571.897 111 0 0 -Prejete dividende (2.728.360) (2.883.898) 95 0 0 -Nove naložbe 2.342.245 2.605.420 90 2.342.245 2.605.420 -

Stanje 30. september 16.000.631 14.206.350 113 12.135.130 9.792.885 124


18. Naložbe v pridružene družbe


Stanje 1 januar 255.490.263 60.494.609 422 230.563.013 40.549.453 -Neto pripisani dobi�ki 9.279.705 6.387.423 145 0 0 -Prejete dividende (3.185.993) (3.223.278) 99 0 0 -Nove pridobitve 8.162.675 739.284 - 8.162.675 739.284 -

Stanje 30. september 269.746.650 64.398.038 419 238.725.688 41.288.737 -


19. Za prodajo razpoložljiva finan�na sredstva


Stanje 1. januar 10.509.249 11.807.198 89 10.430.206 11.643.298 90

Nove pridobitve 39.730 1.960.100 2 39.730 1.960.100 2 Pove�anje poštene vrednosti preko kapitala 0 642.268 - 0 642.268 -Pove�anje poštene vrednosti preko poslovnega izida 0 31.851 - 0 31.851 -Zmanjšanje poštene vrednosti preko kapitala 0 (167.472) - 0 (167.472) -Zmanjšanje presežka vrednotenja naložb zaradi odtujitve (225.364) (769.737) 29 (225.364) (769.737) 29 Odtujitev naložb (145.089) (1.500.744) 10 (145.089) (1.500.744) 10 Te�ajne razlike 0 46 - 0 0 -

Stanje 30.september 10.178.526 12.003.511 85 10.099.483 11.839.565 85


20. Nekratkoro�ne finan�ne terjatve

(v EUR) 30. september 2008 31. december 2007 Indeks 08/07 30. september 2008 31. december 2007 Indeks 08/07

Finan�ne terjatve do družb 1.923.941 1.923.941 100 16.132.985 10.912.985 148Finan�ne terjatve do drugih 2.391.052 1.193.790 200 1.306.436 1.193.790 109

Skupaj nekratkoro�ne finan�ne terjatve 4.314.993 3.117.731 138 17.439.421 12.106.775 144



21. Nekratkoro�ne poslovne terjatve


Terjatve do družb 1.426.404 1.426.404 100 1.435.372 1.441.696 100 Popravek vrednosti terjatev do družb (1.426.404) (1.426.404) 100 (1.426.404) (1.426.404) 100 Terjatve iz finan�nega najema 102.159 126.812 81 40.820 57.286 71 Oblikovani popravek za terjatve iz finan�nega najema (33.528) (57.286) 59 (40.820) (57.286) 71 Druge terjatve 2.423.960 2.506.020 97 2.287.530 2.357.782 97

Skupaj nekratkoro�ne poslovne terjatve 2.492.591 2.575.546 97 2.296.498 2.373.074 97


22. Zaloge


Zaloga rezervnih delov in materiala 1.111.834 847.024 131 0 0 -Trgovsko blago: 116.259.780 84.026.796 138 97.021.759 74.064.112 131 - gorivo 90.910.950 61.744.571 147 75.304.879 54.364.479 139 - drugi proizvodi iz nafte 6.273.631 4.851.451 129 5.640.167 4.478.863 126 - drugo trgovsko blago 19.075.199 17.430.774 109 16.076.713 15.220.770 106

Skupaj zaloge 117.371.614 84.873.820 138 97.021.759 74.064.112 131


23. Kratkoro�ne finan�ne terjatve


Vezani depoziti pri bankah od 3 mesecev do 1 leta 9.899.153 12.705 - 5.378.260 0 -Dana posojila družbam 5.855.560 13.043.247 45 6.523.889 14.081.782 46 Popravek vrednosti danih posojil družbam (787.198) (1.126.117) 70 (787.198) (1.126.117) 70 Terjatve za obresti do drugih 1.175.838 959.619 123 912.616 1.041.634 88 Popravek vrednosti terjatev za obresti (711.326) (706.029) 101 (705.775) (706.029) 100 Druge finan�ne terjatve 17.523.310 0 - 17.523.310 0 -

Skupaj kratkoro�ne finan�ne terjatve 32.955.337 12.183.425 270 28.845.102 13.291.270 217


24. Kratkoro�ne poslovne terjatve


Terjatve do kupcev v državi 323.579.133 228.074.004 142 245.537.925 192.591.744 127 Popravek vrednosti terjatev do kupcev v državi (12.555.676) (16.949.625) 74 (11.910.978) (12.414.897) 96 Terjatve do kupcev v tujini 26.989.063 19.714.555 137 78.327.027 47.404.090 165 Popravek vrednosti terjatev do kupcev v tujini (1.969.775) (1.972.933) 100 (1.861.683) (1.884.100) 99 Poslovne terjatve do državnih in drugih institucij 6.192.101 9.939.190 62 2.391.166 5.097.384 47 Popravek vrednosti terjatev do državnih in drugih institucij (125.133) (125.133) 100 0 0 -Poslovne terjatve za obresti 1.271.897 1.240.211 103 1.082.973 1.125.833 96 Popravek vrednosti terjatev za obresti (823.125) (894.128) 92 (768.577) (881.928) 87 Druge poslovne terjatve 544.245 276.866 197 77.934 30.764 253 Popravek vrednosti drugih terjatev (43.667) (76.019) 57 0 0 -

Skupaj kratkoro�ne poslovne terjatve 343.059.063 239.226.988 143 312.875.787 231.068.890 135



25. Aktivne �asovne razmejitve in druga sredstva


Predujmi 2.789.588 1.477.110 189 233.199 232.857 100Vnaprej pla�ane zavarovalne premije 1.136.322 477.816 238 870.951 381.173 228Nerealizirane blagovne zamenjave 752.759 0 - 752.759 0 -Terjatve za obra�unane stroške 615.225 85.345 - 615.225 85.049 -Vnaprej pla�ani stroški �lanarin, sponzorstva, strokovne literature 354.154 288.574 123 347.289 285.537 122Terjatve do zavarovalnic - škodni primeri 397.852 211.984 188 334.941 208.547 161Vnaprej obra�unane zamudne obresti od zapadlih terjatev do kupcev 226.497 226.497 100 226.497 226.497 100Odloženi stroški investicijskega vzdrževanja 46.317 46.317 100 0 0 -Vnaprej pla�ani stroški za po�itniške domove 69.075 0 - 69.075 0 -Zaloga virtualnih kartic 260.176 189.842 137 195.572 110.993 176Prehodni konto realizacije za prodano blago 31.905 711.477 4 31.352 711.209 4Odloženi obratovalni stroški - DARS 22.565 35.628 63 22.565 35.628 63Vnaprej pla�ani stroški po magna kartici 15.135 11.452 132 0 0 -Nezara�unani zemeljski plin 0 247.876 - 0 96.071 -Odloženi odhodki za nabavno vrednost zemeljskega plina 0 106.708 - 0 0 -Vnaprej vra�unani prihodki iz naslova najemnin 0 26.170 - 0 0 -Drugi kratkoro�no odloženi stroški in odhodki 479.152 65.706 - 26.936 0 -

Skupaj aktivne �asovne razmejitve in druga sredstva 7.196.722 4.208.502 171 3.726.361 2.373.561 157


26. Finan�ne obveznosti

(v EUR) 30. september 2008 31. december 2007 Indeks 08/07 30. september 2008 31. december 2007 Indeks 08/07Kratkoro�ne

Ban�na posojila 174.249.582 155.076.156 112 71.477.293 83.359.647 86 Obveznosti do bank iz naslova rokovnih poslov 746.891 745.744 100 746.891 745.744 100 Obveznosti do bank iz naslova zamenjave obrestnih mer 189.060 84.693 223 189.060 84.693 223 Obveznosti iz naslova blagovnih swap 752.759 287.510 262 780.757 460.423 170 Posojila, prejeta od družb 6.398.345 1.751.205 365 12.419.573 9.432.777 132

182.336.637 157.945.308 115 85.613.574 94.083.284 91

Nekratkoro�ne

Ban�na posojila 363.753.680 260.788.526 139 344.504.987 259.789.252 133

363.753.680 260.788.526 139 344.504.987 259.789.252 133

Skupaj finan�ne obveznosti 546.090.317 418.733.834 130 430.118.561 353.872.536 122


27. Kratkoro�ne poslovne in druge obveznosti


Obveznosti do dobaviteljev 221.947.956 146.920.173 151 294.816.592 215.854.734 137 - v državi 103.954.663 83.428.122 125 52.120.965 54.086.038 96 - v tujini 117.993.293 63.492.051 186 242.695.627 161.768.696 150 Obveznosti za trošarine 44.704.276 35.930.375 124 44.663.721 35.911.401 124 Obveznosti za davek na dodano vrednost (DDV) 29.548.360 19.261.583 153 27.425.461 18.844.341 146 Obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida 402.452 424.227 95 402.452 424.227 95 Obveznosti za uvozne dajatve 4.457.522 1.044.849 427 2.893.064 52.137 -Obveznosti do zaposlencev 4.941.612 6.713.009 74 3.033.820 4.994.708 61 Druge obveznosti do države 418.607 2.177.767 19 174.494 2.010.637 9 Takse za obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom 1.959.372 1.690.709 116 1.867.957 1.578.549 118 Obveznosti na podlagi predujmov in varš�in 676.414 369.392 183 20.644.910 361.304 -Prispevki za socialno varnost 599.710 413.531 145 235.630 216.180 109 Druge obveznosti 4.140.598 2.357.123 176 1.819.253 2.378.263 76

Skupaj kratkoro�ne poslovne in druge obveznosti 313.796.879 217.302.738 144 397.977.354 282.626.479 141



28. Pasivne �asovne razmejitve


Prodaja na Magna kartico 1.917.196 0 - 1.950.761 0 -Vnaprej obra�unane obresti za tožbe 2.327.554 2.554.984 91 2.307.192 2.533.691 91Vnaprej vra�unani stroški tožb 1.474.215 1.358.683 109 1.359.579 1.243.697 109Vnaprej vra�unani stroški ZORD 1.415.510 0 - 1.415.510 0 -Vnaprej vra�unani stroški ekologije 1.196.587 1.221.672 98 1.196.587 1.221.672 98Vnaprej vra�unani stroški za dopuste 801.778 1.393.190 58 465.226 789.017 59Vnaprej vra�unani stroški za avtocestne lokacije DARS-u 287.591 272.477 106 287.591 272.477 106Vnaprej vra�unani odhodki za tankerske prekostojnine 234.187 505.507 46 234.187 505.507 46Vnaprej obra�unane zamudne obresti od zapadlih terjatev do kupcev 226.497 226.497 100 226.497 226.497 100Kratkoro�no odloženi prihodki iz naslova plinskih priklju�kov 189.764 153.595 124 176.151 93.656 188Vnaprej vra�unane koncesijske dajatve 132.723 119.963 111 57.894 72.601 80Kratkoro�no odloženi prihodki za odstopljene prispevki 90.887 34.716 262 37.620 13.317 282Vnaprej vra�unani stroški licenc 89.323 158.794 56 89.323 158.794 56Vnaprej vra�unani manki blaga 75.976 546.023 14 0 546.023 -Dobroimetja kupcev - predpla�niška Magna kartica 71.809 79.511 90 39.693 79.511 50Kratkoro�no odloženi prihodki iz projekta Lubricoat 70.378 73.350 96 70.378 73.350 96Vnaprej obra�unani nezapadli blagovni swapi 43.699 0 - 43.699 0 -Vnaprej vra�unani odhodki za reklamacije 41.403 41.696 99 41.403 41.696 99Najem kogeneracije 32.939 149.708 22 0 0 -Kratkoro�no odloženi prihodki za ogrevanje 0 182.187 - 0 0 -Vnaprej vra�unani stroški revidiranja letnega poro�ila 0 55.263 - 0 35.100 -Drugi vnaprej vra�unani stroški 1.529.658 518.558 295 905.471 136.692 662Drugi kratkoro�no odloženi prihodki 183.850 474.888 39 12.184 123.740 10

Skupaj pasivne �asovne razmejitve 12.433.524 10.121.262 123 10.916.944 8.167.037 134


29. Finan�na sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida


Terjatve do bank iz naslova zamenjave obrestnih mer 1.662.317 951.691 175 1.662.317 951.691 175Terjatve iz naslova blagovnih zamenjav 434.727 564.792 77 434.727 277.282 157Terjatve do bank iz naslova rokovnih poslov 4.264.609 667.553 - 4.264.609 667.553 -

Skupaj fin. sred. po pošteni vrednosti preko posl. izida 6.361.653 2.184.036 291 6.361.653 1.896.526 335

Petrol d.d.Skupina Petrol

30. Denarna sredstva iz poslovanja


Dobi�ek pred davki 54.017.458 60.397.971 89 45.780.258 56.777.222 81

Prilagoditve za:Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 23.113.659 20.309.063 114 16.264.782 16.294.506 100 Amortizacija neopredmetenih sredstev 566.484 523.164 108 388.141 356.356 109 (Dobi�ek) / izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev (2.679.863) (219.539) - (2.146.456) (200.601) -Drugi (prihodki) / odhodki pri osnovnih sredstvih 3.721 15.792 24 2.017 13.607 15 Neto (zmanjšanje) / oblikovanje popravka vrednosti posl. terj. 269.856 (1.000.950) - (24.464) (311.147) 8 Neto odpis poslovnih terjatev 313.814 (361.947) - 206.880 (378.332) -Oslabitev vrednosti zalog 0 (820.543) - 0 (820.543) -Odprava slabega imena 0 (15.356) - 0 0 -Prihodki od sredstev v upravljanju (49.050) (49.050) 100 (39.196) (39.196) 100 Neto (zmanjšanje) / oblikovanje drugih rezervacij (671.734) (4.075.051) 16 (1.207.716) (3.972.786) 30 Neto (zmanjšanje) / oblikovanje pasivnih �asovnih razmejitev 2.186.068 2.409.483 91 2.623.714 2.242.527 117 Neto zmanjšanje / (oblikovanje) aktivnih �asovnih razmejitev (890.626) (742.823) 120 (599.700) (877.318) 68 Neto primanjkljaji blaga 3.458.645 1.603.192 216 3.234.469 1.559.431 207 Prodaja lastnih delnic 247.430 281.077 88 247.430 281.077 88 Neto finan�ni (prihodki) / odhodki 11.964.626 (4.190.930) - 7.814.830 (6.317.633) -Delež v dobi�ku skupaj obvladovanih družb (1.748.840) (1.571.897) 111 0 0 -Delež v dobi�ku pridruženih družb (9.279.706) (6.387.423) 145 0 0 -Fin. prih. iz naslova prejetih dividend od odvisnih družb 0 0 - (4.622.529) (2.883.898) 160 Fin. prih. iz naslova prejetih dividend od skupaj obvlad. družb 0 0 - (2.728.360) (3.223.278) 85 Fin. prih. iz naslova prejetih dividend od pridr. družb 0 0 - (3.185.993) (4.160.188) 77

Spremembe v obratnem kapitalu brez vpliva pove�anj ali zmanjšanj naložb v odvisne družbe Zaloge (31.775.823) (12.157.002) 261 (26.192.117) (12.079.770) 217 Poslovne in druge terjatve (59.923.538) (23.516.537) 255 (82.000.553) (20.869.253) 393 Poslovne in druge obveznosti 52.674.100 41.145.031 128 120.010.954 14.716.864 -

Denar ustvarjen pri poslovanju 41.796.681 71.575.725 58 73.826.391 36.107.647 204



31. Posli s povezanimi osebami

(v EUR) 1-9 2008Odstotek

od skupno 1-9 2007Odstotek



od skupno

Prihodki od prodaje:Prihodki od prodaje odvisnim družbam - - - - 176.791.053 8,9639% 85.596.224 6,2626%Prihodki od prodaje skupaj obvladovanim družbam 87.924 0,0040% 31.400 0,0021% 86.734 0,0044% 20.702 0,0015%Prihodki od prodaje pridruženim družbam 1.888.764 0,0851% 1.356.690 0,0907% 1.816.098 0,0921% 1.293.750 0,0947%

Nabavna vrednost prodanega blaga:Nabavna vrednost prodanega blaga odvisnim družbam - - - - 1.039.735.874 57,4099% 641.633.582 52,7090%Nabavna vrednost prodanega blaga skupaj obvladovanim družbam 353.514 0,0176% 371.013 0,0281% 353.514 0,0195% 371.013 0,0305%Nabavna vrednost prodanega blaga pridruženim družbam 31.092.680 1,5461% 1.594.450 0,1207% 8.592.825 0,0728% 1.594.450 0,1310%

Stroški prodajanja:Stroški prodajanja odvisnim družbam - - - - 15.502.836 15,2468% 14.099.662 14,8566%Stroški prodajanja skupaj obvladovanim družbam 5.347.048 4,1093% 5.017.516 4,6827% 5.347.048 5,2588% 5.017.516 5,2869%Stroški prodajanja pridruženim družbam 73.587 0,0566% 110.473 10,3100% 71.392 0,0702% 108.570 0,1144%

Stroški splošnih dejavnosti:Stroški splošnih dejavnosti za odvisne družbe - - - - 1.402 0,0071% 0 0,0000%Stroški splošnih dejavnosti za pridružene družbe 5.084 0,0176% 475 0,0019% 4.535 0,0230% 0 0,0000%

Finan�ni prihodki in odhodki iz deležev v družbah v skupini:Finan�ni prihodki iz deležev - odvisne družbe - - - - 4.622.529 43,8700% 4.160.188 40,5186%Finan�ni prihodki iz deležev - skupaj obvladovane družbe 1.820.290 16,2911% 1.574.279 19,7479% 2.728.360 25,8934% 2.883.898 28,0880%Finan�ni prihodki iz deležev - pridružene družbe 9.353.222 83,7089% 6.397.615 80,2521% 3.185.993 30,2366% 3.223.278 31,3934%Finan�ni odhodki iz deležev - skupaj obvladovane družbe 71.450 49,2874% 2.382 18,9439% 0 0,0000% 0 0,0000%Finan�ni odhodki iz deležev - pridružene družbe 73.516 50,7126% 10.192 81,0561% 0 0,0000% 0 0,0000%

Finan�ni prihodki in odhodki za obresti:Finan�ni prihodki iz obresti - odvisne družbe - - - - 610.440 7,8487% 392.203 10,2933%Finan�ni prihodki iz obresti - skupaj obvladovane družbe 0 0,0000% 682 0,0182% 0 0,0000% 682 0,0179%Finan�ni prihodki iz obresti - pridružene družbe 149.278 1,8884% 137.628 3,6717% 149.278 1,9193% 137.628 3,6120%Finan�ni odhodki za obresti - odvisne družbe - - - - 873.866 4,9938% 210.901 3,8067%Finan�ni odhodki za obresti - skupaj obvladovane družbe 14.397 0,0661% 69 0,0009% 14.397 0,0823% 69 0,0012%Finan�ni odhodki za obresti - pridružene družbe 41.468 0,1904% 51.729 0,6740% 41.468 0,2370% 51.729 0,9337%

(v EUR) 30. september

2008Odstotek

od skupno 31. december

2007Odstotek

od skupno30. september

2008Odstotek

od skupno31. december

2007Odstotek

od skupno

Naložbe v družbe v skupini:Naložbe v odvisne družbe 2.120.000 0,7365% - - 201.485.226 44,5423% 132.208.499 73,4714%Naložbe v skupaj obvladovane družbe 16.000.631 5,5583% 13.824.182 17,5912% 12.135.130 2,6827% 7.187.465 3,9942%Naložbe v pridružene družbe 269.746.650 93,7052% 64.761.767 82,4088% 238.725.688 52,7750% 40.549.453 22,5343%

Nekratkoro�ne finan�ne terjatve:Nekratkoro�ne finan�ne terjatve do odvisnih družb - - - - 14.209.044 81,4766% 10.027.855 67,3777%Nekratkoro�ne finan�ne terjatve do pridruženih družb 1.923.941 44,5873% 1.923.941 39,6264% 1.923.941 11,0321% 1.923.941 12,9271%

Nekratkoro�nene poslovne terjatve:Nekratkoro�ne poslovne terjatve do odvisnih družb - - - - 8.968 0,3905% 15.292 0,5161%

Kratkoro�ne poslovne terjatve:Kratkoro�ne poslovne terjatve do odvisnih družb - - - - 52.944.060 16,9218% 23.932.034 12,9145%Kratkoro�ne poslovne terjatve do skupaj obvladovanih družb 52.182 0,0152% 2.765 0,0014% 52.182 0,0167% 2.765 0,0015%Kratkoro�ne poslovne terjatve do pridruženih družb 338.468 0,0987% 187.241 0,0962% 326.788 0,1044% 187.025 0,1009%

Kratkoro�ne finan�ne terjatve:Kratkoro�na posojila dana odvisnim družbam - - - - 1.041.431 3,6104% 179.890 3,1022%Kratkoro�na posojila dana skupaj obvladovanim družbam 0 0,0000% 115 0,0020% 0 0,0000% 115 0,0020%Kratkoro�na posojila dana pridruženim družbam 51.247 0,1555% 0 0,0000% 51.247 0,1777% 0 0,0000%

Kratkoro�ne finan�ne obveznosti:Kratkoro�ne finan�ne obveznosti do odvisnih družb - - - - 9.240.443 10,7932% 9.810.743 38,1598%Kratkoro�ne finan�ne obveznosti do skupaj obvladovanih družb 1.112.432 0,6101% 0 0,0000% 1.112.432 1,2994% 0 0,0000%Kratkoro�ne finan�ne obveznosti do pridruženih družb 1.987.874 1,0902% 1.279.647 1,7694% 1.987.874 2,3219% 1.279.647 4,9773%

Kratkoro�ne poslovne obveznosti:Kratkoro�ne poslovne obveznosti do odvisnih družb - - - - 234.440.654 58,9080% 59.365.539 22,0494%Kratkoro�ne poslovne obveznosti do skupaj obvladovanih družb 837.982 0,2670% 671.254 0,3007% 837.982 0,2106% 671.254 0,2493%Kratkoro�ne poslovne obveznosti do pridruženih družb 3.608.543 1,1500% 793.280 0,3553% 1.268.646 0,3188% 274.480 0,1019%



Documents

PORO ILO O POSLOVANJU · U s t an o vlj eb id ruž P I ., k m Petrol d.d., Ljubljana 100 % lastniški delež, in se na trgu rne gore ukvarja z investicijami v naftno dejavnost. …