Poročilo medijskih objav - fzs.si · 30. 06. 2018 Primorski dnevnik Stran/Termin: 13 SLOVENIJA 3 skrbeli za ohranjevanje kulturnega izročila in utrjevanje narodne zavesti. To je

02.07.2018

Objave v poročilu:

Press CLIPPING d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10,fax: +386 2 25 040 18, e-mail: [email protected], www.pressclipping.si

FILATELIJA 3

POŠTNA ZNAMKA 5

RAZGLEDNICA 1

POŠTNA DOPISNICA 1

POŠTNE DOPISNICE 1

POŠTNI ŽIG 1

POŠTA SLOVENIJE - ZNAMKE

Poročilomedijskih objav

1

30. 06. 2018 Primorski dnevnik Stran/Termin: 13 SLOVENIJA

Naslov: PostiljonVsebina: Prvi predsednik kluba Košir V teh dneh se spominjamo 110. obletnice rojstva ustanovitelja in

prvega predsednika Slovenskega filatelističnega kluba Lovrenc Košir v Trstu Srečka Merlaka.

Avtor: Igor Tuta

Rubrika, Oddaja: FILATELIJA Žanr: POROČILO Naklada: 8.500,00

Gesla: FILATELIJA, POŠTNA ZNAMKA, RAZGLEDNICA

2. 07. 2018 Reporter Stran/Termin: 12 SLOVENIJA

Naslov: Slike, napolnjene s svetloboVsebina: Do 18. julija 2018 bo v Galeriji Instituta Jožef Štefan na Jamovi v Ljubljani odprta razstava slik

Mira Stariča (1949 - 2015). Po mnenju likovne kritičarke Petre Vencelj gre za »slikarja razpoloženjskih krajin, ki je svojo poetičnost zrcalil tudi skozi optično znanstveni pristop in

Avtor: Biserka Karneža

Rubrika, Oddaja: PERISKOP Žanr: POROČILO Naklada: 13.000,00

Gesla: POŠTNA ZNAMKA

29. 06. 2018 GASILEC Stran/Termin: 9 SLOVENIJA

Naslov: Gasilstvo in filatelijaVsebina: Umetnost Velike požare v preteklosti so znani in neznani slikarji upodobili na slikarskih platnih.

Pošta Salamonovih otokov je leta 2016- ob 350letnici katastrofalnega požara v Londonu- izdala blok in malo polo znamk na temo londonskih požarov. Na znamkah je pet slik, na katerih so

Avtor: Marinka Cempre Turk

Rubrika, Oddaja: PREDSTAVLJAMO VAM Žanr: POROČILO Naklada: 9.700,00

Gesla: POŠTNA ZNAMKA, FILATELIJA

29. 06. 2018 Idrijske novice Stran/Termin: 2 SLOVENIJA

Naslov: Nace Jereb vodi filatelisteVsebina: Po desetih letih uspešnega dela je predsednik Filatelističnega društva Idrija, Franci Jereb,

predal vodenje novemu predsedniku Nacetu Jerebu, ki je bil na majskem rednem letnem občnem zboru soglasno potrjen. Člani so izvolili tudi nov upravni odbor ter druge organe

Avtor: Nikojereb

Rubrika, Oddaja: REGIJA Žanr: POROČILO Naklada: 2.000,00

Gesla: POŠTNA DOPISNICA, POŠTNE DOPISNICE, FILATELIJA, POŠTNA ZNAMKA, POŠTNI ŽIG

29. 06. 2018 www.val-navtika.net Stran/Termin: SLOVENIJA

Naslov: Predstavitev 5. znamke iz serije Slovenske ladjeVsebina: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran je v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi institucijami

25. maja letos na ljubljanskem Cekinovem gradu predstavil 5. znamko iz serije Slovenske ladje. Najnovejša znamka je posvečena 183 metrov dolgi in 27,6 m...

Avtor: karmen

Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:


POŠTA SLOVENIJE - ZNAMKE

KAZALO - zbirni list objav

www.pressclip.si

www.pressclipping.si

30. 06. 2018 Stran/Termin: 13

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: FILATELIJA Žanr:

Površina/Trajanje: 939,46 Naklada: 8.500,00

Gesla: FILATELIJA, POŠTNA ZNAMKA, RAZGLEDNICA

piše Igor Tuta

Prvi predsednik kluba KoširV teh dneh se spominjamo 110.

obletnice rojstva ustanovitelja in prvegapredsednika Slovenskega filatelističnegakluba Lovrenc Košir v Trstu SrečkaMerlaka.

Srečko Merlak , za prijatelje Brgamoto

, se je rodil 8. junija 1908 v Škednju.Slovensko osnovno šolo je v letih medprvo svetovno vojno opravil v domačemkraju. Po vojni pa so se prav kmaluzačele nove razmere, saj je fašizem z

Gentilejevo šolsko reformo začel v naših

krajih ukinjati slovenske šole. Pouk vslovenskem jeziku so za višje šole naPrimorskem začasno dovolili le na učiteljišču

v Tolminu in na realki v Idriji.Vendar so zaradi slovenskega okoljaIdrije to šolo kmalu premestili v furlanskiVidem z namenom, da bi jo kmaluukinili. Zato je Srečkonekaj let obiskovalnižjo realko v Vidmu. Slovenski dijaki izTrsta in Gorice, med katerimi sta bilatudi Srečko Merlak in Drago Pahor, sose tudi v tujem okolju znašli in so kmaluustanovili slovenski dijaški krožek.

V tistem času je v videmskem semenišču

poučeval monsinjor Ivan Trinko ,

ki je zelo rad sprejemal mlade slovenskedijake , se z njimi pogovarjal in jim jedajal na razpolago svojo bogato knjižnicos slovenskimi knjigami. Govoril jim jetudi o Beneški Sloveniji in o njenihljudeh , ki že stoletja živijo v Nadiškihdolinah in govorijo slovensko narečje.Tudi sam je poleg verskih knjig pisal pesmi

v slovenščini in knjige o Benečiji.Srečko je zaključil svoj študij v Vidmuprav tisto leto , ko so ukinili tudi to slovensko

šolo. Potem je moral odslužitivojaški rok v Piemontu.

Po vojaščini se je vrnil v Trst, dobilslužbo v trgovskem podjetju svojegasvaka in se takoj vključil v zalo razgibanomladinsko dejavnost na Tržaškem. Voditelji

in organizatorji slovenske manjšinena Primorskem so v tistih letih fašističnega

zatiranja in uničevanja slovenskekulture sklenili, da mora vsaka vas invsak kraj imeti svoje društvo , svoj zbor,

svojo kulturno skupino. Najbolj primerniza tako dejavnost so bili seveda mladi, kiso takoj prijeli za delo in se na tak kulturen

način zoperstavili fašističnemu nasilju.

Na Tržaškem in na Goriškem sonastajala številna mladinska društva inpri tem je imel največ zaslug Roman Pahor

, ki je z veliko zavzetostjo pomagalpri ustanavljanju in organizaciji mladinskih

dejavnosti. Z izleti in predavanji podruštvih , dokler jih v letih 1927/28 fašizem

ni dokončno prepovedal , so mladinci

2

Postiljon

Igor Tuta

POROČILO

Primorski dnevnik


30. 06. 2018 Primorski dnevnik Stran/Termin: 13

SLOVENIJA

3

skrbeli za ohranjevanje kulturnega izročila

in utrjevanje narodne zavesti. To jepostalo kasneje močna podlaga za iskroupora proti vsem oblikam fašističneganasilja.

Srečko Merlak se je v Škednjutakoj vključil v delovanje domačega prosvetnega

društva in postal igralec in režiser

ljudskega odra. Prirejali so literarnevečere in zabavne komedije, s katerimiso nastopali doma in po raznih krajih naTržaškem. Nastopati so morali po borjačih

vaških kmetij, ker so bile javne prireditve

prepovedane.Potem je leta 1940 tudi Italija

stopila v vojno in orožniki so vse moške ,

ki so jih imeli na posebnih seznamih ,

poslali v tako imenovane »battaglionispeciali« . Po letu 1943 se je Srečko vrnilna Primorsko in sodeloval s partizanskimienotami. Z njimi je prišel v Trst maja1945. Kmalu je dobil službo pri Založništvu

tržaškega tiska, ki je izdajalo Primorski

dnevnik. Tam je ostal do upokojitve

leta 1968 kot vodja ekspedita, urada ,

ki je skrbel za razpošiljanje dnevnika.Tudi po vojni se je Merlak takoj

vključil v škedenjsko prosvetno dejavnost.Sodeloval je pri obnovitvi tamkajšnjegakulturnega društva in mu je bil nekaj lettudi tajnik.

Že pred vojno se je Srečko Merlakzačel zanimati za znamke, za poštne izdaje

in za poštno zgodovino. S tem zanimanjem

je nadaljeval tudi takoj povojni, saj so politične in mednarodnerazmere v Trstu močno pogojevale tudipoštno delovanje.

Novembra 1952 je bila v Kopruvelika filatelistična razstava. Po obseguin po številu razstavljavcev je bila največja

v Sloveniji in ena največjih vtedanji Jugoslaviji. Razstavo si je ogledalatudi skupina slovenskih filatelistov izTrsta , ki so bili večinoma člani italijanskih

filatelističnih društev. Na tem ogledu

razstave se jim je porodila zamisel ,da bi ustanovili svoje slovensko filatelistično

društvo.

Tako je bil 11. februarja 1953 naustanovnem občnem zboru na sedežuSlovensko-Hrvaške Prosvetne Zveze( danes ZSKD) v ul. Roma, 15 ustanovljen

Tržaški filatelistični klub LovrencKošir, ki letos slavi 65 let neprekinjenegadelovanja.

Na občnem zboru je bil SrečkoMerlak izvoljen za predsednika in natem mestu je uspešno in zanesljivovodil filatelistični klub več kot dvajsetlet. (Slika 1 )

Slovenski mostoviMed novimi znamkami , ki jih je

maja izdala Pošta Slovenije bi najprejomenili serijo Europa 2018. To serijo izdajajo

izdajajo

vse evropske države. Letos je bilaskupna tema mostovi.

Slovenija je na temo mostov pripravila

dve znamki : na prvi je prikazanČevljarski most v Ljubljani, na drugi paPuhov most na Ptuju. Poleg Tromostovjain Zmajskega mosta je Čevljarski mostčez Ljubljanico gotovo najbolj zanimivin prepoznaven most v slovenski prestolnici.

Zgradili so ga leta 1931 po načrtih

arhitekta Jožeta Plečnika. Velikislovenski arhitekt si je most , namenjen

pešcem in kolesarjem, zamislil kot nekakšen

trg nad vodo. Zato je na betonskopodlago postavil lesene pode , ki jihobdaja stebričasta ograja. Nad njo pa jenameraval postaviti kamnite stebre inpergolo z lesenimi tramovi, po katerihnaj bi se vzpenjale zelene plezalke. Amestni možje te njegove zamisli nisosprejeli in Plečnik je na vrh stebrov postavil

betonske krogle, ki jih vidimo šedanes. Mostu pravijo Čevljarski ali Šuštarski

most , ker so bile na njem vzačetku postavljene lesene hiške za čevljarje.

( Slika 2 )

Puhov most na Ptuju , ki nosi imepo slavnem mehaniku in graditelju prvihmotorjev Janezu Puhu (1862-1914) , jesodobna zgradba, saj so ga zgradili medletoma 2005 in 2007. Po njem je vzhodnood mestnega središča speljana avtocesta.Ker je predvsem s ptujskega gradu leprazgled nanj, sta inženir Markelj in arhitekt

Gabrijelčič mostu dala tudi posebnoarhitektonsko linijo s podporniki , ki segajo

čez cestni rob in z napetimi železnimikabli , ki olepšajo dolžino mostu. Puhovmost velja za najlepšega med 210 mostovi

, ki so jih v republiki Sloveniji odleta 1994 dalje zgradili v okviru slovenskega

avtocestnega omrežja.Že nekaj let Pošta Slovenije izdaja

znamke o slovenskih ladjah, ki so bile delladjevja slovenske Splošne plovbe. Tokratje izbira padla na tovorno ladjo Ljubljana ,

ki je od leta 1988 prevažala tovore , predvsem

celulozo in les , naprogi Mediteran– severnoameriška obala Pacifika. Zaradipremočne konkurence in novih tehničnihzahtev so jo leta 2002 vzeli iz prometa indali v najem neki italijanski družbi.



SLOVENIJA

4

Ljudsko praznoverjeSerija petih novih slovenskih

znamk , na katero bi radi še posebej opozorili

, nosi naslov Ljudsko praznoverjein magija na Slovenskem. Res je, da ječarovništvo bolj značilno za srednji vek ,

a tudi v današnjem času se tu in tam pojavljajo

razne oblike praznoverja. Kot sov prejšnjih stoletjih preprosti ljudje močno

verovali v čudežno moč nekaterihnaravnih pojavov inmagično moč raznihpredmetov ali raznih živali, tako se šedanes nekateri obračajo na vedeževalcein vedeževalke, da bi si zagotovili osebenuspeh in naklonjenost višjih sil ali paskušali preprečiti nesreče in odnose , kibi jih tako ali drugače prizadeli.

Prva v tej seriji je znamka namenjena

čarovnicam. Verjetno je najboljrazširjeno področje magije vezano pravna pojav čarovnic. To naj bi bile večinomastare ženske , ki so po ljudskem mnenjubile sposobne čarati , vedeževati, prerokovati

, pomagati iz nesreč in zdraviti. S

tem je povezano tudi veliko vraž , urokovin obrazcev za zdravje, srečo , ljubezen,

uspeh itd. Na znamki je prikazana silhueta

čarovnice, ki leti na metli in obnjej je črn krokar. ( Slika 3)

S čarovnicami se večkrat omenjajočrne mačke, ki po mnenju mnogih prinašajo

nesrečo. Še danes se dogaja, dakdo ustavi avto , če je čez cesto teklačrna mačka. Na znamki je pred polnoluno silhueta nasršene črne mačke.Tretja znamka je namenjena prerokovanju

na podlagi kavne usedline. Takaoblika napovedovanja bodočnosti je bilana Slovenskem zelo razširjena in jo še

danes marsikje uporabljajo. Izhajali socelo posebni priročniki , ki so pojasnjevalipomen likov, ki jih je ustvarjala kavnausedlina. Na znamki je viden odlitek kavne

usedline in odprta dlan, ki tudi služiza napovedovanje prihodnosti.

Četrta znamka je namenjena izdelovanju

Ivanovih cvetnih venčkov. Tatradicija se obnavlja še danes za prazniksv. Ivana. Na kresni večer jih na Krasu in

tudi drugje po Sloveniji radi obešajo navrata domačij , da bi na tak način obvarovali

ljudi in živali pred vsem slabim inzato , da bi jim višje sile naklonilemnogodobrega. Peta znamka pa je namenjenazaščiti novorojenčka, ki je v ljudski tradiciji

povezana z magičnimi dejanji.Najbolj pogosto so v preteklosti vrezaliali samo narisali na zibelko krog s pentagramom

, ki predstavlja popolno geometrsko

kompozicijo. Ta lik naj biustvarjal otroku srečno življenje.

Med novimi znamkami sta še dve :

o mineralni vodi Donat in o človeški ribici.

Nenapovedano pa so izdali še zelolep blok z znamko ob svetovnem dnevučebel. O teh znamkah bomo povedalikaj več v naši prihodnji rubriki.

Salvatore QuasimodoItalijanska poštna uprava je meseca

junija izdala le dve znamki. Prva je reklamna

znamka in je namenjena vinarskemu

podjetju iz Conegliana pri Trevisu

, ki proizvaja znano vino ProseccoDOC in druge alkoholne pijače.

Druga znamka pa je namenjenauglednemu italijanskemu pesniku Salvatoreju

Quasimodu (1901-1968 ) obpetdesetletnici njegove smrti. Quasimodose je rodil na Siciliji, a ker je bil njegovoče postajenačelnik , se je družina moralavečkrat seliti po raznih krajih južneItalije. Študiral je na tehničnem inštitutugeometrijsko risanje in je po diplomidobil službo v javni upravi. Zaradi tegaje moral službovati v raznih italijanskihmestih. Tako je imel priložnost , da jesrečeval znane in pomembne umetniketistega časa. Že v mladih letih je tudisam začel pisati pesmi. Pesniškemuustvarjanju se je bolj posvetil po drugisvetovni vojni, ko je postal profesor italijanščine

na glasbenem liceju v Milanu.Tam se je pridružil raznim literarnimskupinam in sodeloval z nekaterimi literarnimi

revijami. Pri založbi Mondadorije izdal skoraj vse svoje pesniške zbirke ,

med katerimi je najbolj znana Ed èsubito sera ( 1942 ) . Skupno je izdal enajstpesniških zbirk in leta 1959 je prejel Nobelovo

nagrado za literaturo. V Italijivelja za glavnega predstavnika hermetične

poezije. Quasimodo je tudi zeloveliko prevajal latinske in grške klasike,

Shakespeara, Nerudo in druge.

Na znamki je prikazana grafikakiparja Giacoma Manzùja in ob njej jepesnikov verz, s katerim je označilsvojo poetiko : »uno come tanti , operaio

di sogni.« ( eden od tolikih, na delu s sanjami

) . (Slika 4)

Gostilna pri kolodvoruJužna železnica, ki je povezovala

Trst z Dunajem, je bila dokončana leta1857. Tri leta prej so v Nabrežini zgradiliveliko železniško postajo , ki je bila enanajbolj opremljenih na tej progi. Razpolagala

je z desetimi tiri, skladišči, garažami

in z 110 metrov dolgo železnohalo, ki je pokrivala tire za prihod inodhod potnikov. Poleg uradov in čakalnice

je bila zelo lepo urejena restavracija ,

poštni urad in telefonska kabina. Zaštevilne potnike , ki so prihajali v Trst , inše bolj za tiste , ki so nadaljevali potproti Italiji , so v vasi domačini postavilištevilne hotele in restavracije , saj somnogi morali počakati na zvezo in prespati

v Nabrežini. Tako sta vneposrednibližini postaje bila zgrajena hotel Andrein nasproti njemu hotel Nemec. Ob hotelu

Andre , ki so ga po drugi vojni spremenili

v sanatorij Pineta del Carso, inkrižiščem za Šempolaj pa je bila trgovinaAntona Kovača, ob njej pa Gostilna prikolodvoru. Danes je tam hiša s stanovanji.

Razglednica iz leta 1904 je iz zbirkeIgorja Tute. ( Slika 5 )

1

2



SLOVENIJA

5

3

4

5


2. 07. 2018 Stran/Termin: 12

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: PERISKOP Žanr:



Slike, napolnjene s svetloboDo 18. julija 2018 bo v Galeriji Instituta Jožef Štefan na Jamovi vLjubljani odprta razstava slik Mira Stariča (19492015). Po mnenju

likovne kritičarke Petre Vencelj gre za »slikarja razpoloženjskih

krajin, ki je svojo poetičnost zrcalil tudi skozi optično znanstveni

pristop in zunanji svet povezoval z duhovnim razmišljanjem.Za umetnostno zgodovinarko Moniko Ivančič Fajfar so slike

Mira Stariča napolnjene s svetlobo in izžarevajo mir, tišino, brez

Utrip z razstave Mira Stariča v Galeriji Instituta Jožef Štefan, kjer jenastopila pianistka Ana Kravanja.

časno izpovednost ter večno lepoto narave: »Poveličujejo pristenstik in tesno povezanost človeka z naravo. Krajina se tako spreminja

v prostor notranjega dialoga. Opazovanje barve in svetlobe vnaravi ter slikarsko preučevanje njunih fizikalnih lastnosti se prezrcali

v iskanje notranje svetlobe. Tako se vzpostavi (duhovna) povezanost

med resnično pokrajino in njeno slikarsko upodobitvijo.Razstavo z lepim, doživetim kulturnim programom, na katerem

je nastopila pianistka Ana Kravanja, učenka Dubravke Tomšič

Srebotnjak, sta v sodelovanju z institutom pripravila slikarjev

oče dr. Peter Starič in slikarjeva sestra Zorana. Na daljavo, sajživi v Panami, je z naslednjim zapisom obudila v spomin bratovznačaj in duha: »Miro je imel presenetljivo raznolike talente. Bilje neverjetno odprt do življenja, imel je rad človeštvo in je bil vedno

pripravljen iz vsega narediti šalo, da je lahko vsakega spravilv dobro voljo. Njegova trajna in osnovna lastnost je bila potrebapo stalnem učenju in izpopolnjevanju na vseh področjih, s katerimi

se je z veliko ustvarjalno vnemo ukvarjal do konca svojega

življenja.V njegovem življenju je prihajalo do nenavadnega prepleta na

videz zelo heterogenih dejavnosti, od elektrotehnike, uglaševanjain popravljanja klavirjev, česar se je izučil v ZDA, do oblikovanja

zvoka za različne glasbene skupine in jazz festivale, ukvarjalse je tudi s studijsko produkcijo. Slikanju se je kot slikar samouk

začel posvečati pri rosnih 24 letih in od takrat naprej imelštevilne samostojne in prodajne razstave, mnoge izmed njegovihslik so se znašle v zasebnih zbirkah po Evropi in ZDA. Ena od njegovih

vedut Ljubljane je bila reproducirana na znamki Pošte Slovenije.

biserkakarneža

6

Slike, napolnjene s svetlobo

Biserka Karneža

POROČILO

Reporter


29. 06. 2018 Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: PREDSTAVLJAMO VAM Žanr:


Gesla: POŠTNA ZNAMKA, FILATELIJA

Gasilstvo in filatelija£*-. Marinka Cempre Turk

UmetnostVelike požare v preteklosti so znani

in neznani slikarji upodobili na slikarskihplatnih.

Pošta Salamonovih otokov je leta2016 - ob 350letnici katastrofalnegapožara v Londonu - izdala blok in malopolo znamk na temo londonskih požarov.

Na znamkah je pet slik, na katerihso upodobljeni požar iz leta 1666 (delo

neznanega umetnika), dve platni požaraiz leta 1675 (avtor Jan Griffier), požar izleta 1700 (delo neznanega umetnika)in požar iz leta 1797 (avtor Philip Jamesade Loutherbourg). Znamke so v velikosti45x33 mm, v zgornjem delu sta na rumeni

podlagi napis Salamonovi otoki inletnica izdaje, v desnem spodnjem kotuje nazivna vrednost znamke, osrednjidel pa zavzema slika požara z navedboslikarja.

Jan Griffeer (16521718) je bil nizozemski

baročni slikar, ki se je kmalu poletu 1666 preselil v London in študiralslikarstvo. Požar in posledice londonskega

požara leta 1675 je prikazal naveč slikah, v tehniki olje na platnu. Slikal

je tudi portrete, ptice in pokrajino.Ko se je leta 1695 z družino vračal naNizozemsko, je doživel brodolom, v katerem

je bilo uničenih več njegovihslik. Po 10 letih se je vrnil v London in

nadaljeval s slikanjem pokrajine. Velikoje potoval po Angliji. Na Temzi je imelsvojo jahto in z njo plul po rekah in obobali ter skiciral pokrajino. Slikarja pokrajine

sta postala tudi njegova sinova.

Slikar Philip James de Loutherbourg(7401812) se je rodil v Strasbourgu.Starši so želeli, da bi postal luteranskiduhovnik, s čimer se ni strinjal. Želel ještudirati slikarstvo. Postal je znan inuspešen slikar. Zaradi talenta in izjemnihslikarski del je bil izvoljen v francoskoakademijo. Dobil je številna naročila za

slike morskih neviht, vojaških bitk, pomorskih

bitk in zgodovinskih dogodkov.V njegovi zapuščini je nekaj slik požarov

(Požar na vasi, londonski požarPoleg slikarstva se je v Angliji ukvarjal s

scenskimi učinki v gledališčih.

Ob 200letnici rojstva ruskega slikarjaIvana Konstantinoviča Aivazovskyega

je pošta države Džibuti izdala blok s štirimi

znamkami, na katerih so poleg njegovega

potreta tudi tri njegova dela.Velikost znamke je 42x50 mm, v zgornjem

delu je v francoščini in arabščininapis države, v spodnjem delu pa stanavedena avtor slike in vrednost znamke.

Osrednji del je slika Bitka pri Cesmeponoči.

yTV REPUBLIQUE DE

Mjiibouti

Ivan Aivazovski18171900 280™

Ivan Konstantinovič Aivazovsky (8171900)

se je rodil v pristaniškem mestu

SOLOMON ISLANDSI

Feodosija ob Črnem morju. S finančnopomočjo župana mesta je z odliko diplomiral

na Akademiji za likovno umetnostv Sankt Peterburgu. Veliko je potoval,študiral in razstavljal po Evropi. Postal jenajplodnejši ruski slikar svojega časa. Zarusko mornarico je naslikal vsa glavnaruska vojaška pristanišča ob Baltskemmorju. Mornarji so oboževali slikarja invčasih so streljali z ladij, da je slikar lahko

opazoval dim po strelih. Na vrhuncuumetniške poti se je vrnil v rodno Feodosijo,

kjer je ustanovil umetniško šolo,

zgradil knjižnico, vodnjak, koncertnodvorano in galerijo. Razvil je svojevrstnotehniko prikazovanja svetlobe na valovih

in nebu. Zapustil je več kot 6000del. Njegova dela so razstavljena v

najslavnejših

svetovnih muzejih.Serija slik pomorskih bitk je prinesla

njegove spretnosti v ospredje, saj so se

plameni gorečih in žarečih ladij odražaliv vodi in na oblakih. Ideja za nastanekslike, velikosti 193x183 cm, z naslovomBitka pri Cesme ponoči, je zmaga ruskeflote vladarice Katarine II. med ruskoturško

vojno (17681774). Posledičnoso bili predstavniki Osmanskega cesarstva

prisiljeni podpisati mirovno pogodbo,s katero seje ruski imperij začel širiti,

osmansko cesarstvo pa je postopomadoživelo zaton.

7

Gasilstvo in filatelija

Marinka Cempre Turk

POROČILO

GASILEC


29. 06. 2018 Stran/Termin: 2

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: REGIJA Žanr:


Gesla: POŠTNA DOPISNICA, POŠTNE DOPISNICE, FILATELIJA, POŠTNA

Nace Jereb vodi filateliste

Po desetih letih uspešnega delaje predsednik Filatelističnegadruštva Idrija, Franci Jereb, predal vodenje novemupredsedniku Nacetu Jerebu, ki je bil na majskem rednemletnem občnem zboru soglasno potrjen. Člani so izvolili tudinov upravni odbor ter druge organe društva.

Na zboruje bil sprejet program zaletošnje leto, ki se hkrati že spogledujez visoko obletnico, sedemdeset letdelovanja, ki jo bo Filatelistično društvoIdrija praznovalo naslednje leto. Doslejje bilo izdanih že 119 različnih obeležij,od priložnostnih ovitkov do ilustriranihpoštnih dopisnic in maksimum kart.Društvo je izdalo tudi 32 osebnihpoštnih znamk. Tekmovanj za najboljšefilatelistično društvo v Sloveniji seFD Idrija ne udeležuje več. Razlog soneenaki finančni pogoji, v katerihdelujejo društva. Idrijsko razpolagaz minimalnimi sredstvi, ki komajzadoščajo za nekaj obeležij na leto. Že

dolgo vrsto let daje prednost izdajam zmotivi rudarske dediščine in aktualnimdogodkom v občini Idrija. Od leta1990 pa redno obeležuje Festivalidrijske čipke. Zadnjih nekaj let so bilepridodane še izdaje Geopark Idrija, 65let FD Idrija, dr. Franc vitez Močnik,Baltazar Hacquet, 350 let rudarskegodbe Idrija, Otvoritev topilnice Hg,revija Kaplje in Zorko Prelovec.

Letos sta bili izdani dve maksimumkarti in sicer 16. 6. za Festival idrijskečipke, kije hkrati obeleževal 15letnicoDruštva klekljaric idrijske čipke. Motivna karti in osebni poštni znamki je enakpredstavitvenemu simbolu 37. festivala.Priložnostni poštni žig je oblikovalarhitekt Silvester Jereb. Občinskemuprazniku pa je bila posvečena izdajaz motivom mestnega čebelnjaka zustrezno priložnostno poštno znamkoz motivom čebele, ki jo je izdala Pošta

Slovenije ob svetovnem dnevu čebel.OZN je sredi decembra lansko leto na

pobudo Slovenije sprejela 20. maj za

Nacejereb po novem vodi idrijskefilateliste / Foto: arhiv

dan čebel. Priložnostni poštni žig jeoblikoval arhitekt Silvester Jereb.

V pritličju Mestne knjižnice inčitalnice Idrija je f ilatelističnarazstava, imenovana Zanke inzobci. Sodelavec idrijskega društvaMilko Linec iz Maribora je pripravilzanimive eksponate znamk z motivičipk in čipke same iz držav udeleženkmednarodnega čipkarskega festivalav Lepoglavi na Hrvaškem. Prikazaneso izdaje Belgije, Francije, Španije,Madžarske, bivše DDR, Bosne inHercegovine ter seveda Hrvaške. Delrazstave pa predstavljajo obeležjaFestivala idrijske čipke domačegadruštva. Razstava bo na ogled do 30.

junija. / Nikojereb

8

Nace Jereb vodi filateliste

Nikojereb

POROČILO

Idrijske novice


29. 06. 2018 Stran/Termin:

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: Žanr:

Površina/Trajanje: 1,00 Naklada:


Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran je v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi institucijami 25. maja letos na

ljubljanskem Cekinovem gradu predstavil 5. znamko iz serije Slovenske ladje. Najnovejša znamka je posvečena 183metrov dolgi in 27 ,6 metrov široki motorni tovorni ladji Ljubljana ( III) z nosilnostjo 32.680 ton (BT 21.284, NT

11.087), ki je v floti Splošne plovbe plula od leta 1988 do leta 2002 , namenjena pa je bila prevozu razsutihtovorov, kontejnerjev in lesa.

V preteklih štirih letih so bile , kot je v uvodnem govoru dejal direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« PiranFranco Juri, predstavljene štiri tovorne ladje , ki so bile last Splošne plovbe. »Floto« znamk Slovenske ladje tako polegnovinke Ljubljana III sestavljajo še motorna ladja Martin Krpan , parna ladja Rog, motorna ladja Piran in motorna ladja

Maribor.Bralci Val navtike ste se z omenjenimi ladjami lahko podrobneje seznanili v člankih naše revije, ki jih je pripravilaorganizatorka predstavitev slovenskih znamk, posvečenih našim ladjam, in avtorica razstav o njih , Duška Žitko,

VAL 230

Predstavitev 5. znamke iz serije Slovenske ladjeJun 29 ,2018Zgodovinain literatura Zgodovina slovenskega pomorstva

AVTOR KARMEN STANOVNIK FOTO KARMEN STANOVNIK

9

Predstavitev 5. znamke iz serije Slovenske ladje

karmen

SPLETNI ČLANEK

https://www.val-navtika.net/article/predstavitev-5-znamke-iz-serije-slovenske-ladje/

www.val-navtika.net


29. 06. 2018 www.val-navtika.net Stran/Termin:

SLOVENIJA

10

kustosinja za umetnostno zgodovino v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera « Piran. Kot je povedala v pozdravnemgovoru, je imela Splošna plovba v lasti štiri plovila z imenom Ljubljana (Ljubljana I, Ljubljana II, Ljubljana III in

Ljubljana IV), le zadnja pa še (z drugim imenom) pluje po svetovnih morjih. »V serijo znamk Slovenske ladje so bilevselej uvrščene ladje , ki so se še posebej odlikovale po svojih značilnostih , oziroma so označile prelomne spremembev floti Splošne plovbe. Tudi v primeru zadnje, Ljubljana III , ki je posvečena našemu glavnemu mestu, je tako, « je še

povedala in nadaljevala: »Za prihodnje leto , ko se serija priložnostnih znamk Slovenske ladje zaključuje , in sicer s

tovorno motorno ladjo Portorož IV, ki je bila zadnji nakup Splošne plovbe , v muzeju načrtujemo razstavo o ladjah vseh

šestih znamk, s čimer želimo predstaviti kronološki prerez našega edinega ladijskega prevoznika.« To je imelo vsvojem dolgem obdobju poslovanja (od leta 1954) 86 različnih prekooceanskih ladij in 30 plovil male obalne plovbe.»Kar je ogromna številka ,« je poudaril slavnostni govornik, pomorščak Jože Utenkar , dolgoletni član družbe Splošnaplovba, po upokojitvi pa tudi strokovni sodelavec Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran. Po njegovem mnenju je

vedno, ko je govora o slovenskih ladjah in naši mornarici, predolg v besedah. Več o njegovi priljubljeni temi zato v

intervjuju v eni izmed naslednjih številk naše revije , v enem izmed prihodnjih Valov pa bo Duška Žitko podrobnejepredstavila tudi ladje z imenom Ljubljana in najnovejšo znamko s podobo ladje Ljubljana III. Naj le še dodamo , da je

oblikovalec slednje, kot že pri zadnjih treh znamkah , Matjaž Učakar , ki je ob tej priložnosti pripravil kratek

dokumentarni film o vseh štirih ladjah z imenom naše prestolnice.

Žal se predstavitve v Cekinovem gradu niso udeležili predstavniki Mestne občine Ljubljana, čeprav je Splošna plovbakar štiri ladje imenovala po našem glavnem mestu, s štirimi poimenovanji pa se sicer ponaša tudi Portorož. V

prizadevanjih za ohranitev naše pomorske kulturne dediščine to pušča nekoliko grenak priokus, a vendar ostajaupanje, da bo prihodnje leto Portorož pokazal več podpore in interesa, kot ga je svojim krščenkam, ki so dolga letanosile ime naše prestolnice po širnih morskih poteh, naklonila Ljubljana.

PREJŠNJI PRISPEVEKIzdelana prva slovenska avtonomna jadrnica


Documents

Poročilo medijskih objav - fzs.si · 30. 06. 2018 Primorski dnevnik Stran/Termin: 13 SLOVENIJA 3 skrbeli za ohranjevanje kulturnega izročila in utrjevanje narodne zavesti. To je