REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE

POROŒILO

2009

POROŒILOMINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE

REPUBLIKE SLOVENIJEZA LETO 2009

Ljubljana, 2010

POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJEZA LETO 2009

Izdajatelj:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike SlovenijeSektor za načrtovanje politik in raziskave

Za izdajatelja:Samuel Žbogar

Uredniki:Marko Pogačnik, Žiga Pirnat, Sandra J. Zidarič

Odgovorni urednik:dr. Milan Jazbec

Jezikovni pregled:Tea Mejak

Oblikovanje:Saša Vučina, Žiga Pirnat, Trajanus, d. o. o.

Tisk:Collegium Graphicum, d. o. o.

ISSN 1318-2528

Slovenska diplomacija v letu multilateralnih in globalnih izzivov .................................................................7

1 Svet v letu 2009...............................................................................................................................................9

2 Izbrane zunanjepolitične teme ....................................................................................................................17

Predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope ...............................................................................................19

Slovenija v Organizaciji združenih narodov......................................................................................................22

Strateški forum Bled .............................................................................................................................................24

Sodelovanje z ICPE, ITF, CEP, FSK in Ustanovo Skupaj..................................................................................25

Zaščita interesov....................................................................................................................................................26

3 Kronologija dejavnosti ................................................................................................................................27

4 Dvostransko mednarodno sodelovanje.......................................................................................................43

5 Večstransko mednarodno sodelovanje......................................................................................................101

Evropska unija .....................................................................................................................................................103

Evropski svet.............................................................................................................................................103

Svet za splošne zadeve .............................................................................................................................104

Svet za zunanje odnose ...........................................................................................................................105

Evropski parlament .................................................................................................................................110

Organizacija združenih narodov.......................................................................................................................110

NATO in varnostna politika ..............................................................................................................................114

NATO ........................................................................................................................................................114

Varnostna politika ...................................................................................................................................117

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)..............................................................................119

Svet Evrope...........................................................................................................................................................122

Mednarodna organizacija za frankofonijo.......................................................................................................123

Regionalno sodelovanje .....................................................................................................................................123

6 Druga pomembnejša področja delovanja .................................................................................................127

Človekove pravice ...............................................................................................................................................129

Razvojno sodelovanje .........................................................................................................................................130

Globalni izzivi......................................................................................................................................................132

Mednarodnopravne zadeve ...............................................................................................................................134

Gospodarska diplomacija...................................................................................................................................136

Kulturno sodelovanje..........................................................................................................................................137

Analitika...............................................................................................................................................................139

7 O ministrstvu .............................................................................................................................................141

Zaščita interesov..................................................................................................................................................143

Odnosi z javnostmi .............................................................................................................................................144

Kadrovske zadeve................................................................................................................................................145

Proračun...............................................................................................................................................................147

5

KAZALO

Informacijska tehnologija ..................................................................................................................................147

Protokolarne dejavnosti .....................................................................................................................................147

Prevajanje .............................................................................................................................................................148

Pravne zadeve ......................................................................................................................................................148

Glavni diplomatski nadzornik...........................................................................................................................149

Logistika, investicije in javna naročila .............................................................................................................149

Pošta in arhiv .......................................................................................................................................................149

Okolju prijazno delovanje..................................................................................................................................150

8 Seznam dvostranskih pogodbenih aktov, podpisanih v letu 2009 ..........................................................153

9 Izbrani dokumenti ministrstva za zunanje zadeve..................................................................................161

10 Abstract ....................................................................................................................................................179

11 Zemljevid sveta z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi Republike Slovenije ...............................183

6

Tako kot prejšnja leta smo tudi vletu 2009 največ pozornosti na-

menjali dobrim sosedskim odnosom.Urejanje naših odnosov s Hrvaško stasklenila predsednika obeh vlad z no-vembrskim podpisom sporazuma omednarodni arbitražni določitvi mejena kopnem in morju. Pričakujemo, dabo odločitev, ki jo bo sprejel arbitražnitribunal, v korist obeh držav in nju-nega sožitja ter da nam bo po skorajdveh desetletjih skupaj uspelo najtipravično in pošteno rešitev. Dokazatiželimo, da je nerešena vprašanja mo-goče reševati miroljubno in konstruk -tivno, na podlagi dialoga, vzajemne-ga spoštovanja in razumevanja. Upam,da bo tak način reševanja zgled tudi zadruge tovrstne primere v regiji in posvetu.

Zahodni Balkan je bil tudi v preteklemletu pomembno torišče slovenskih zu-nanjepolitičnih prizadevanj. Državamregije pri njihovem približevanju evro-atlantskim integracijam na različnenačine dejavno pomagamo že več let,saj se Republika Slovenija naravnozavzema, da se naša neposredna sose-ščina stabilizira, demokratizira, razvijain sprejema evropske standarde. Veselinas, ker je tudi zaradi naših prizade-vanj Evropska unija konec leta odpra-vila vizumsko obveznost za tri državeiz regije – Srbijo, Črno goro in Make-donijo. To nas še dodatno spodbuja,da liberalizacijo vizumske ureditverazširimo tudi na druge države s tegaobmočja. V letu 2009 smo pristopili koblikovanju Deklaracije o ZahodnemBalkanu ter Smernic za delovanje Re-publike Slovenije do Zahodnega Bal-kana do leta 2020.

Leto je minilo tudi v znamenju pred-sedovanja Odboru ministrov Sveta Ev-rope. Slovenska diplomacija je vložilaveliko truda v zagotovitev ustreznihpogojev za imenovanje novega gene-ralnega sekretarja te organizacije, mar-sikaj je bilo postorjenega tudi gledereforme Evropskega sodišča za člove-kove pravice, varstva kulturne dedi-ščine v okviru tako imenovanega

ljubljanskega procesa ter varstva inspodbujanja človekovih pravic, zlastipravic otrok. Z odprtjem prve infor-macijske točke Sveta Evrope v Minskusmo prav tako pomembno prispevalik poglobitvi dialoga med najstarejšomednarodno organizacijo s področjaevropskega sodelovanja in Belorusijo.

Tudi na drugih področjih multilateral-nega delovanja smo lahko zadovoljni zuspešnim mednarodnim uveljavlja-njem. Po zaslugi intenzivnih diplomat-skih prizadevanj smo v okviruEvropske unije med drugim pridobilisedež Agencije za sodelovanje energet-skih regulatorjev (ACER). Z vsemimočmi si bomo prizadevali, da bo delote pomembne agencije v Ljubljani po-tekalo uspešno in v prijaznem okolju.Sicer pa je lani slovenska diplomacijanadaljevala dejavnosti za pridobivanjepodpore kandidaturi za nestalni sedežv Varnostnem svetu Organizacijezdruženih narodov v obdobju 2012–2013. Aktivni smo bili tudi v Svetu začlovekove pravice, v katerem je bil našstalni predstavnik pri Uradu Organi-zacije združenih narodov v Ženevi po-leti izvoljen na pomembno funkcijopodpredsednika kot predstavnikVzhodnoevropske regionalne skupine.

Na področju multilateralne diploma-cije velja omeniti še mednarodno raz-vojno sodelovanje in humanitarnopomoč, vključevanje v mirovna priza-devanja v Afganistanu znotraj Sever-noatlantskega zavezništva ter aktivnosodelovanje v procesu priprave novegastrateškega koncepta zavezništva innjegove prilagoditve novi stvarnosti.

Leto je bilo posvečeno tudi reorgani-zaciji slovenske diplomacije in odziva-nju na sodobne globalne izzive terfinančno in gospodarsko krizo. Polegsprememb na normativni ravni, kismo jih začeli že leto poprej, smo se lo-tili zlasti preoblikovanja gospodarskediplomacije. Na ministrstvu se zave-damo, da to prinaša tudi večjo odgo-vornost za vodenje in usklajevanje tegapomembnega področja. Kadrovsko in

7

SLOVENSKA DIPLOMACIJA V LETU MULTILATERALNIH IN GLOBALNIH IZZIVOV

Samuel Žbogar,minister za zunanje zadeveRepublike Slovenije

institucionalno okrepljena gospodar-ska diplomacija bo morala še intenziv-neje ščititi interese domačegagospodarstva v tujini, iskati nove trge,pomagati pri diverzifikaciji sloven-skega izvoza ter privabljati tuje na-ložbe v Slovenijo. Posebno pozornostbo namenjala malim podjetjem, ki sišele utirajo pot na tuje trge.

V drugi polovici leta smo aktivno so-delovali pri pripravah na decembrskipodnebni vrh v Kopenhagnu, saj smoprepričani, da podnebne spremembevplivajo na prihodnost vseh nas terzahtevajo celovit in usklajen odziv. Zdoseženim sporazumom ne moremobiti zadovoljni, hkrati pa upamo inpričakujemo, da bo podlaga za nadalj-nje dogovore. Slovenija se je dejavnovključila v boj proti podnebnim spre-membam, tudi s pobudo o ustanovitviZelene skupine – skupine manjših

držav iz različnih delov sveta, z različ -nimi ureditvami in gospodarsko raz-vitostjo, ki izražajo skupnopripravljenost za ohranitev našega pla-neta. V želji po prenosu globalnega de-lovanja na lokalno raven smo naministrstvu v preteklem letu uvedli inizvedli številne zelene projekte in oko-ljevarstvene ukrepe, s katerimi želimotudi v praksi doseči okolju prijaznodelovanje diplomacije in diplomatov.

Strateški forum Bled, ki smo ga avgu-sta organizirali že četrtič zapored, jetokrat obravnaval različne razsežnostisvetovne gospodarske krize ter ak-tualne gospodarske in politične evrop-ske in evrazijske teme. Skupaj s tujimipolitiki in poznavalci smo razpravljalio novih globalnih modelih vodenja v21. stoletju, evropski varnostni arhi-tekturi, gospodarski krizi in njenemvplivu na varnost in razvoj, energetski

varnosti, Vzhodni Evropi in kaspijskiregiji. Tudi tokrat je bila organiziranaposebna razprava o Zahodnem Bal-kanu s poudarkom na gospodarskihproblemih in izzivih.

Slovenska diplomacija se zaveda odgo-vornosti in ciljev, ki so pred njo, ter sejih je tudi v letu 2009 lotevala z opti -mizmom, inovativnostjo, odgovor-nostjo in zavzetostjo. V prihodnostibomo nadaljevali svoje dosedanje zu-nanjepolitične dejavnosti. Pri svojemdelu smo izhajali iz temeljnih vrednotslovenske družbe ter tudi izzivov so -dobnega časa. Delovali smo v koristslovenskih državljanov, gospodarstva,nacionalnih in strateških interesov, vsmeri varstva pravic in razvoja sloven-skih avtohtonih narodnih skupnosti,na svetovni ravni pa smo poskušaliprispevati svoj delež k zagotavljanjumednarodnega miru in varnosti.

8

9

1

1SVET V LETU 2009

10

Leto 2009 je nedvomno zaznamo-valo eno največjih odkritij doslej.

Med Nasino misijo, vredno 79 milijo-nov dolarjev, so znanstveniki na juž-nem tečaju Lune odkrili vodo, kar jerazveseljiva novica glede na načrte ogradnji vesoljske postaje na Luni pred-vidoma do 2024. V istem letu pa so nanašem planetu skrb še naprej vzbujalimnogi nasilni konflikti, čeprav jih jebilo statistično vzeto nekoliko manj.Inštitut za raziskavo konfliktov iz Hei-delberga je namreč po svetu naštelsedem vojn, med drugim v Afgani-stanu, Pakistanu in Somaliji, medtemko jih je bilo v letu 2008 devet. Razi-skovalci so našteli skupaj 31 zelo nasil-nih konfliktov, leto poprej pa so jih zatake označili 39. Najbolj nasilni spo-padi so bili večinoma del regionalnihkonfliktnih sistemov, znotraj katerih sekonflikti medsebojno podžigajo in po-gosto, a le začasno, tudi umirjajo. Šte-vilo žrtev med novinarji je naraslo na68, od tega jih je 31 umrlo med no-vembrskim nasiljem na Filipinih. K žetako nemirnemu ozračju po svetu soprispevali tudi pirati v Adenskem za-livu, ki so skozi vse leto povzročali pre-glavice ladjarjem, saj so ob obaliSomalije ugrabili več deset ladij, zanjepa jim je po nekaterih ocenah uspelodobiti več kot 60 milijonov dolarjevodkupnin. Boj proti piratom je bilvoden znotraj misije Evropske unije inoperacij zveze NATO, v sodelovanju zRusijo in drugimi državami Azije inDaljnega vzhoda.

Leto se je začelo s plinsko krizo, saj jeRusija 1. januarja Ukrajini prekiniladobavo plina, ker je Kijev zavračalpodpis pogodbe pod ruskimi pogoji.Posledica tega je bilo zapiranje plin-ske pipe tudi za evropske države.Kriza se je končala s podpisom po-godbe med predsednikom ruskevlade Vladimirjem Putinom in ukra-jinsko predsednico vlade Julijo Timo-šenko. Po treh tednih je plin vnovičstekel proti Evropi. Ker Evropskaunija četrtino svojih potreb krije z ru-skim plinom, ki ga kar 80 odstotkovdobiva prek Ukrajine, je Evropa za-čela razmišljati o alternativnih sme-reh dobave.

Finančna in gospodarska kriza, ki je vminulem letu pretresla svetovno go-spodarstvo ter mnoge države pahnilav recesijo, je hkrati zbudila zavest o so-odvisnosti držav in o potrebi po glo-balnem usklajevanju politik. Vospredje je prodrl model skupine dvaj-setih najpomembnejših svetovnih go-spodarstev – G20. Vse do te krize je zavodilni gospodarski forum, v okvirukaterega so se oblikovale smernice vsvetovnem gospodarstvu, veljala sku-pina G8.

Na vrhu v Pittsburghu konec septem-bra so se voditelji G20 dogovorili, dabodo ključne teme svetovnega gospo-darstva odslej obravnavali znotraj teskupine, ki skupaj predstavlja 66 od-stotkov svetovnega prebivalstva, 80odstotkov svetovne trgovine in 85 od-stotkov svetovnega bruto domačegaproizvoda. Prvi vrh G20 novembra2008 v Washingtonu, ki ga je gostil ta-kratni predsednik Združenih državAmerike v odhodu George Bush, je bilbolj spoznavno srečanje. S prihodomBaracka Obame na oblast in velikozavzetostjo Evropske unije ter evrop-skih držav članic G20 pa je drugi vrhskupine na začetku aprila v Londonupo mnenju številnih poznavalcev žepomenil mejnik v sistemu svetovnegagospodarskega usklajevanja. Na njemso med drugim določili skupni obsegfiskalnih spodbud za oživitev svetov-nega gospodarstva v vrednosti 5000milijard dolarjev v letih 2009 in 2010,poleg tega pa naj bi prek različnih me-hanizmov Mednarodnemu denar-nemu skladu (IMF), Svetovni banki indrugim mednarodnim finančnimustanovam namenili 1100 milijard do-larjev sredstev. Voditelji G20 so se do-govorili tudi za močne domačeregulatorne sisteme in veliko večjousklajenost ter sistemsko sodelovanjemed državami in za okvir medna-rodno dogovorjenih standardov za fi-nančni sistem.

Če se je londonski vrh še vedno pos-večal predvsem kriznemu upravljanju,pa je bil pittsburški vrh konec septem-bra že namenjen postavljanju temeljevza bolj vzdržno svetovno gospodarsko

rast v prihodnosti. Voditelji so se do-govorili, da bodo začeli izvajati novokvir za usklajevanje ekonomskih po-litik, ki naj bi pripeljal do močne,vzdržne in uravnotežene gospodarskerasti. Države naj bi tako ob podporiIMF in Svetovne banke medsebojnoocenjevale in usklajevale svoje gospo-darske politike. V Pittsburghu so vo-ditelji pozvali tudi k bolj pravičnirazdelitvi glasov v IMF, ki bi moralazrcaliti relativno težo države članice vsvetovnem gospodarstvu. Razvitedržave imajo zdaj okoli 57 odstotkovglasov v IMF, druge pa 43 odstotkov,voditelji G20 pa so pozvali k spre-membi razmerja za najmanj pet odsto-tkov v IMF in za najmanj tri odstotkev Svetovni banki. Poleg tega so sprejelipomembne sklepe o reformi ureditvesvetovnega finančnega sistema.

V letu 2009 sta Svetu Evropske unijepredsedovali Češka in Švedska. Češkaje Unijo vodila kot druga nova članica.Čas njenega predsedovanja je zazna-movala vrsta izzivov na zunanjepoli -tičnem področju in v notranjemdelovanju Unije. Nadaljevalo se jeusklajevanje spopadanja držav članic sposledicami finančne krize in zastopa-nje stališč Unije v skupinah G8 in G20.Med pomembnejše dosežke češkegapredsedstva sodi maja zagnana novapobuda za krepitev odnosov EU zvzhodnoevropskimi sosedami, imeno-vana vzhodno partnerstvo. Partner-stvo, sklenjeno s šestimi državaminekdanje Sovjetske zveze, predvidevanadgradnjo političnega sodelovanja navseh področjih – političnem, gospo-darskem, vizumskem, energetskem infinančnem.

Švedska se je kot predsedujoča SvetuEU v drugi polovici leta posvečala na-daljnjemu odpravljanju negativnih po-sledic svetovne gospodarske krize innadaljevala delo na področju podneb-nih sprememb. Njeno predsedovanjeje 1. decembra prineslo skoraj desetle-tje težko pričakovano uveljavitev Liz-bonske pogodbe ter s tem novopodobo in spremenjeno delovanje EUna svetovnem prizorišču. Irci so na-mreč oktobra na drugem referendumu

11

SVET V LETU 2009

novo pogodbo podprli. PortugalecJosé Manuel Barroso je bil v drugo iz-voljen za šefa Evropske komisije, ki jije bil sicer mandat podaljšan za nedo-ločen čas, imenovani pa so bili kandi-dati za evropske komisarje v novikomisiji.

Države članice so že novembra v pri-čakovanju nove pogodbe izvolileprvega stalnega predsednika Evrop-skega sveta, Belgijca Hermana VanRompuya, in novo visoko predstav-nico za zunanje zadeve in varnostnopolitiko, Britanko Catherine Ashton,ki je obenem članica Evropske komi-sije, prav tako pa naj bi postala vodjanove evropske zunanje službe, ki jemed švedskim predsedovanjem dobilaprve obrise.

Med glavnimi dosežki švedskega pred-sedstva velja omeniti še dogovor o pre-ureditvi finančnega nadzora v EU instrateški stockholmski program zaopredelitev politik na področju pravo-sodja in notranjih zadev za obdobje2010–2014.

Za Slovenijo je eden najpomembnejšihdogodkov med švedskim predsedova-njem podpis arbitražnega sporazuma

o meji s Hrvaško pod pokrovitelj-stvom Evropske unije 4. novembra vStockholmu. Ta je po popolnem za-stoju med češkim predsedovanjemHrvaški omogočil bistven napredek napoti v EU, potem ko je 1. aprila skupajz Albanijo postala polnopravna čla-nica zveze NATO. Srbi, Makedonci inČrnogorci so 19. decembra dočakaliodpravo vizumov za vstop v EU, za kar

si je Slovenija močno prizadevala.Delno je bil odmrznjen sporazum ostabilizaciji in pridruževanju s Srbijo,ki je decembra vložila prošnjo za član-stvo, glavna ovira na njeni poti ostajasodelovanje s haaškim sodiščem. Nadrugi strani Makedonija zaradi sporaz Grčijo glede imena ni dočakala za-četka pogajanj, čeprav je bila jeseni vporočilu Evropske komisije pohva-ljena, ker je sprejela ustrezno zakono-dajo o policiji in reformi pravosodja,dosegla napredek v boju proti korup-ciji in organiziranemu kriminalu tersprejela ukrepe na področju zaposlo-vanja in poslovnega okolja. Razmere vBosni in Hercegovini so se po propad-lih pogajanjih o ustavnih spremembahposlabšale. Razdvojenost in parcialniinteresi vodstvenih struktur te državepreprečujejo sprejetje reform, ki soključne za približevanje EU. Črna gora,ki je sicer že vložila prošnjo za dodeli-tev statusa kandidatke za članstvo,upa, da bo pristopna pogajanja začelav letu 2010. Evropska komisija je poz-vala članice, naj dajo mnenje o prošnjiČrne gore, ki jo je hkrati opozorila naustrezno izvedbo volitev, krepitev ad-ministrativnih zmogljivosti, pravnedržave ter boja proti korupciji in orga-niziranemu kriminalu. Podobna opo-zorila, kot jih je namenila tej državi,veljajo za Albanijo, ki je prav tako vlo-žila prošnjo za dodelitev statusa kan-didatke. Evropska komisija je objavilatudi dokument o evropski perspektiviKosova, v katerem ima še vedno pose-ben status v okviru resolucije Združe-

12

Prvi stalni predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy ter visokapredstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton (foto: Bobo)

Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in slovenski premier Borut Pahor sta 4. novembra v Stockholmu v navzočnosti švedskega premiera FredrikaReinfeldta podpisala arbitražni sporazum (foto: Bobo).

nih narodov oziroma nevtralni status,saj je njegovo samostojnost priznalo le22 držav članic EU. Na Kosovu so bilesredi novembra lokalne volitve, prveod razglasitve neodvisnosti.

Julija je prošnjo za članstvo v EU vlo-žila tudi Islandija, kjer je po 18 letihpadla vlada, saj je država ob koncu leta2008 bankrotirala. Na aprilskih izred-nih volitvah je zmagala leva koalicijasocialdemokratov in zelenih in prvičod konca druge svetovne vojne sokonservativci sestopili z oblasti.

Podnebna konferenca 19. decembra vKopenhagnu, na kateri je sodelovalo192 držav pogodbenic Okvirne kon-vencije Združenih narodov o spre-membi podnebja (UNFCCC), se je podramatičnih pogajanjih in 31-urnempogajalskem maratonu končala znovim, zelo splošnim, a pravno neza-vezujočim dogovorom, ki je po Barro-sovih besedah »boljši kot nič«.Konferenco, od katere so tako okolje-varstveniki in številne države, ki jihpodnebne spremembe najresnejeogrožajo, pričakovali veliko, so vse odzačetka zaznamovala nesoglasja medrazvitimi državami in državami v raz-voju glede prispevka k zmanjšanju iz-pustov. Države v razvoju, na čelu sKitajsko, Indijo in Brazilijo, so ves časvztrajale, da so za podnebne spre-membe zgodovinsko odgovorne raz-vite države, zato morajo te prevzetivečino bremena za zmanjšanje izpu-stov ter hkrati razvijajočemu se svetu

finančno in tehnološko pomagati prispopadanju s tem globalnim izzivom.Razvite države, na čelu z Združenimidržavami Amerike in EU, pa so sku-šale predvsem od najpomembnejšihdržav v razvoju dobiti čim jasnejšecilje glede omejitve izpustov. Na kon-ferenci je bila EU po mnenju več ana-litikov zaradi napačne taktikepreprosto izrinjena iz pogajanj svetov-nih velesil, predvsem Združenih državAmerike in Kitajske. Na vrhu je bilokljub obljubam o milijardah pomočirevnim državam v boju proti segreva-nju ozračja le malo storjenega zazmanjšanje izpustov toplogrednih pli-nov. Dogovor določa le, da je treba se-grevanje ozračja omejiti pod dvestopinji Celzija glede na predindustrij-sko obdobje, in države poziva, naj na-povejo svoje zaveze za omejitevizpustov do leta 2020. Ne vsebuje pakonkretnih številk niti glede srednje-niti glede dolgoročnih ciljev, torej doleta 2050. V njem ni nič novega nitiglede finančne pomoči državam v raz-voju v boju proti podnebnim spre-membam. Razvite države sezavezujejo, da bodo v obdobju 2010–2012 prispevale 10 milijard dolarjev, innapovedujejo, da bodo do leta 2020zbrale 100 milijard dolarjev na leto izrazličnih virov – javnih in zasebnih,dvostranskih in večstranskih, skupaj zalternativnimi viri financiranja.

Bližnji vzhod je na začetku leta pretre-sla 22-dnevna izraelska ofenziva naobmočju Gaze, eno najhujših prelivanj

krvi od šestdnevne vojne leta 1967. Iz-rael je v odgovor na osemletno ra-ketno obstreljevanje iz Gaze 27.decembra 2008 začel krvavo ofenzivo,ki se je 18. januarja sklenila z grozljivobilanco in za seboj pustila opustošenjena že tako obubožanem območju. Napalestinski strani je umrlo nekaj večkot 1400 ljudi, od tega 65 odstotkov ci-vilistov. Izrael je na drugi strani v tri-tedenski ofenzivi naštel 13 mrtvih,večinoma vojakov. Razmere v Gazi sobile tudi ob koncu leta skrb zbujajoče.Po navedbah Organizacije združenihnarodov je bilo med napadi uničenihali močno poškodovanih več kot 3500stanovanjskih objektov, nadaljnjih2850 hudo poškodovanih, 52.900 sta-novanjskim objektom pa so bile priza-dejane manjše poškodbe. Več tisočljudi je leto dni po ofenzivi še vednobrezdomcev, saj izraelska blokada pre-prečuje dobavo gradbenega materialana območje, s tem pa obnovo domovin infrastrukture. Motena je tudi do-bava elektrike in vode. Blokada, kitraja že tri leta, vsem 1,4 milijona pre-bivalcem Gaze onemogoča dostop donujnih dobrin.

Izrael je sicer z ofenzivo dosegel svojcilj, saj se je število izstreljenih raket izGaze na obmejna izraelska območjapo ofenzivi s 3300 v letu 2008 zmanj-šalo na manj kot 300. Močno pa je bilnačet njegov ugled v mednarodniskupnosti, ne nazadnje tudi po objaviporočila, ki ga je na pooblastilo SvetaZdruženih narodov za človekove pra-vice pripravil južnoafriški sodnik Ric-hard Goldstone. To Izraelu inpalestinskemu gibanju Hamas očitavojne zločine. Novembra mu je, sicerne soglasno, podporo izglasovala tudiGeneralna skupščina Organizacijezdruženih narodov.

Zaradi te in drugih očitno nepremo-stljivih ovir palestinskim oblastem podvodstvom predsednika MahmudaAbasa, ki sicer od junija 2007 nadzi-rajo le še Zahodni breg, in izraelskistrani ni uspelo sesti za pogajalskomizo in obnoviti mirovnih pogovorov.Nova ameriška administracija BarackaObame si je za to sicer močno priza-devala in je na območje večkrat po-slala posrednika Georgea Mitchella patudi državno sekretarko Hillary Clin-ton, a brez pravega uspeha, kar je po-

13

Slovenski predsednik vlade Borut Pahor v pogovoru z indijskim premieromManmohanom Singhom na decembrski konferenci o podnebnih spremembah v Kopenhagnu (foto: Tina Kosec/Bobo)

kopalo upe številnih prebivalcev širšeregije, ki jih je spodbudil junijski opti-mistični govor ameriškega predsed-nika Obame v Kairu s pozivom hkončanju izraelsko-palestinskegaspora. Bližnji vzhod je tako tudi v leto2010 vstopil brez rešitve na obzorju,saj ni bilo rešeno prav nobeno odvprašanj, ki so pripeljala do krvavegakonflikta in težavnih razmer po njem,je ob koncu leta v izjavi za javnost za-pisal generalni sekretar Združenih na-rodov Ban Ki Mun. »Kakovost inkoličina človekoljubne pomoči, ki pri-haja v Gazo, sta nezadostni, gospodar-ska dejavnost in obnova staohromljeni, prebivalci pa še naprej neuživajo osnovnih človekovih pravic,«je zapisal Ban, ki je obenem posvaril,da med poldrugim milijonom Pale-stincev na gosto naseljenem območjuob Sredozemskem morju vlada obču-tek brezupa.

Leto je bilo eno težjih za zaveznike vmednarodnih silah ISAF v Afgani-stanu, v katerih pod poveljstvom zvezeNATO sodeluje skupno približno110.000 vojakov iz 43 držav, od tegaokrog 40.000 samo iz Združenih državAmerike. Ubitih je bilo okoli 500 vo-jakov, med njimi večina Američanov,s čimer se je leto zapisalo kot najhujšeod strmoglavljenja režima talibanovkonec leta 2001. Čedalje glasnejša sopostala vprašanja, zakaj ostati v Afga-nistanu, analitiki pa so poudarjali, dase na tej državi lomi usoda sveta. Od-

govori so pravzaprav enako zapleteni,kot je zapleten položaj v Afganistanu,kjer je bilo v letu 2009 po podatkih Or-ganizacije združenih narodov ubitih2412 civilistov, kar je največ od začetkaameriškega posega konec leta 2001.Število civilnih žrtev je za 14 odstotkovvišje kot leta 2008. Za smrt okoli 1630civilistov naj bi bili odgovorni afgani-stanski uporniki. Število žrtev, za ka-tere naj bi bili odgovorni pripadnikimednarodnih sil, se je medtem zmanj-šalo glede na leto 2008, ko naj bi med-narodne sile ubile 596 civilistov.Preostalih 186 civilistov naj bi umrlo vnavzkrižnem ognju ali v eksplozijahmin.

Če ne prej, je v letu 2009 postalo jasno,da zavezniki v Afganistanu stopicajona mestu in da vojne zgolj z vojsko nebo mogoče dobiti, kar je jasno potrdiltudi vrhovni poveljnik ameriških sil vAfganistanu, general Stanley McChri-stal, ki je v novi strategiji poudaril, daje treba na svojo stran dobiti tudi afga-nistansko ljudstvo. Brez podpore pre-bivalstva je stvar izgubljena, vendar paje recept, kako to doseči, verjetno vre-den Nobelove nagrade.

Ne le mnogi analitiki, ampak tudiameriški predsednik Barack Obama soopozarjali, da bi bil umik mednarodneskupnosti velika napaka, saj grožnjaterorizma, če regija vnovič zdrsne vkaos, ni hipotetična, temveč resna.Spomniti se je namreč treba, da somednarodne sile v Afganistan šle poterorističnih napadih na Združenedržave Amerike 11. septembra 2001,njihovo delovanje v tej državi podpiratudi Varnostni svet Organizacije zdru-ženih narodov, opozarjajo analitiki indodajajo, da se pomena varnosti za-vemo šele, ko jo izgubimo. Obama jeproti koncu leta objavil novo strategijoza Afganistan, ki vsebuje nekaj bistve-nih elementov: napotitev še 30.000 vo-jakov v to državo vključno z izhodnostrategijo, na podlagi katere naj bi sečez tri leta začel umik ameriških sil.Do takrat naj bi pospešeno usposa-bljali lokalne varnostne sile, da bi Af-ganistanci lahko sami prevzeliodgovornost za svojo državo. Vendarne smemo pozabiti na Pakistan. Posta-vlja se ključno vprašanje, koliko je tasposoben nadzorovati območja obmeji s sosedo in ali lahko ob morebit-

nem splošnem kolapsu v državi zaščitisvoj jedrski arzenal. Vprašanje, ki jevredno pozornosti in s katerim seukvarja tudi ameriška administracija.

Iran so v minulem letu zaznamovali na-silni protesti proti predsedniku Mah-mudu Ahmadinedžadu, ki se je pomnenju opozicije na predsedniški po-ložaj na volitvah 12. junija znova zavih-tel s prevarami. Po volitvah soizbruhnili poulični protesti, najhujši odstrmoglavljenja iranskega šaha RezePahlavija, ki so zamajali temelje 30-let-nega islamskega režima in razdelili po-litično elito. V čedalje globljempolitičnem razkolu so se namreč neka-teri od najuglednejših politikov, ki sopo islamski revoluciji leta 1979 poma-gali zgraditi državo, prelevili v ostre kri-tike režima. Konservativni režim jih jezaradi tega označil za voditelje izgredov.

Teheran je odgovornost za izbruh ne-mirov glasno pripisoval tudi tujini. Toje le še poslabšalo že tako napete od-nose med islamsko republiko in Zaho-dom, ki sta že več let v sporu zaradijedrskega programa. Tega je Iran raz-vijal tudi v letu 2009 in hkrati odločnozavračal zahteve mednarodne skupno-sti, naj program razjasni. Septembra jebil razkrit še en jedrski objekt v državi,ob čemer je predsednik Ahmadine-džad napovedal gradnjo še desetih.Spor se je še zaostril, ko je Teheran za-vrnil dogovor, ki ga je dosegla Medna-rodna agencija za atomsko energijo(IAEA), po katerem naj bi bogatenjeurana za iranski znanstveni reaktoropravljali v tujini. Velesile so zaraditega izražale vse večji dvom o miro-ljubni naravi iranskega jedrskega pro-grama. Združene države Amerike sodecembra uvedle nove sankcije protiIranu.

Nasilje v Iraku je zahtevalo okoli 2800civilnih žrtev, kar je najmanj od vstopamednarodnih oboroženih sil pod vod-stvom Združenih držav Amerike nairaško ozemlje leta 2003. Po podatkihiraškega ministrstva za obrambo jebilo decembra v državi ubitih nekajveč kot 360 ljudi, od tega 306 civilistov,skupno pa je bilo v nasilju ranjenihskoraj 1300 ljudi. November pa je bilpo številu smrtnih žrtev s 122 ubitiminajmirnejši mesec od leta 2003. Po-datki oblasti se precej razlikujejo od ti-

14

stih, ki jih zbira neodvisna nevladnaorganizacija Iraq body count. Po nje-nem štetju je do sredine decembra vnasilju v Iraku umrlo okoli 4500 civi-listov, kar je kljub vsemu več kot polmanj od števila žrtev v letu 2008.Manjši je bil krvni davek tudi medenotami ameriške vojske, saj je življe-nje izgubilo 150 ameriških vojakov,pol manj kot leto prej. Skupno je odleta 2003 v Iraku umrlo 4371 vojakov.

Pokrajinske volitve 31. januarja, ki jihje sicer spremljalo nasilje, a brez večjihincidentov, so veljale za preizkusnikamen stabilnosti Iraka pred načrto-vanim delnim umikom ameriške voj-ske. Ameriški predsednik BarackObama je februarja sporočil, da bo do31. avgusta 2010 umaknil bojne enote,vendar pa naj bi jih od 140.000 navzo-čih vojakov ostalo od 35.000 do 50.000za urjenje in svetovanje Iračanom. Ira-ški poslanci so decembra po dolgotraj-nih zapletih sprejeli volilni zakon, sčimer so odprli pot za splošne volitvev prvih mesecih leta 2010.

Ameriški predsednik Obama, ki je navolitvah v letu 2008 kandidiral pod ge-slom sprememb, je prvo leto predsed-niškega mandata začel z visoko, skoraj70-odstotno javnomnenjsko podporo,končal pa ga je z okoli 50-odstotno, pričemer je opazen padec neposrednaposledica trka upov in pričakovanj zrealnostjo in doslej najbolj neupogljivokongresno opozicijo v zgodoviniZdruženih držav Amerike.

Obama je med kampanjo kot prviprednostni cilj obljubljal reformozdravstvenega sistema, a se je moral šepred tem spopasti z reševanjem doma-čega gospodarstva. Februarja je bil vsenatu potrjen 787 milijard dolarjevvreden sveženj spodbud, ki je gospo-darstvo rešil pred še večjo krizo in sku-paj z drugimi vladnimi ukrepipripomogel k rasti v tretjem četrtletju,po štirih zaporednih četrtletjih naza-dovanja. Potrjevanje zakonodaje gledepodnebnih sprememb naj bi se kon-čalo v letu 2010. Najpomembnejšasprememba, ki bo odločilna za to,kako se bo Obama zapisal v ameriškozgodovino, pa je prav reforma zdrav-stva.

Največje uspehe je ameriški predsed-nik doslej požel na mednarodnemodru. Takoj po zasedbi predsedniškegapoložaja je prepovedal mučenje ob za-sliševanju terorističnih osumljencev,kar je razveselilo civilizirani svet. Uka-zal je tudi zapreti taborišče za terori-stične osumljence Guantanamo naKubi, vendar se to zaradi nasprotova-nja republikancev še ni zgodilo.Obama je podprl spremembo vojaškestrategije glede Afganistana in napo-vedal obsežno denarno in siceršnjopomoč državi, hkrati pa napotitev do-datnih 30.000 vojakov v prvi polovicileta 2010. Ob podelitvi Nobelove na-grade za mir je izjavil, da jo bo trebašele zaslužiti, češ da je nagrajen za po-bude, ki vodijo k miru, a še niso zaži-vele.

ZDA in Ruska federacija sta nadalje-vali aktivni dialog o zmanjšanju jedr-ske oborožitve. Američani so seodpovedali protiraketnemu ščitu v Ev-ropi, kar je Obami prineslo bolj naklo-njene izjave ruskega vrha gledepritiskov na Teheran in sodelovanje vprizadevanjih za rešitev problema ziranskim jedrskim programom. Tudiruski predsednik Dmitrij Medvedjevje izrazil željo, da bi državi čim prejdosegli dogovor glede novega spora-zuma o zmanjšanju strateške oboroži-tve, ki naj bi nasledil pogodbo Start Iiz časa hladne vojne, a je obenem po-udaril, da bo Rusija še naprej razvijalajedrsko orožje, namenjeno samoo-brambi.

Ruski predsednik je decembra v nena-vadno odkriti razpravi z vodilnimi vtreh osrednjih televizijskih hišah go-voril o pomanjkljivostih ruske demo-kracije in obljubil ustrezne reforme.Skratka, napovedal je modernizacijodržave. Kot je dejal, je treba spre-membe izvesti »v skladu z voljo ljudi«.Zahod je ob tem pozval k potrpežlji-vosti in zatrdil, da so Rusi sami »spo -sobni spremembe«.

Leto je nedvomno prineslo mnoge iz-zive in med drugim postavilo multila-teralizem na resno preizkušnjo. V letu2010 se bo nadaljeval boj proti tero -rizmu, okolje in podnebne spremembebodo še naprej v ospredju, finančnakriza še ni stvar preteklosti, miru naBližnjem vzhodu še ni na obzorju, je-drska programa Irana in Severne Ko-reje še povzročata preglavicemednarodnim pogajalcem, dogovor ozmanjšanju jedrskega orožja medZdruženimi državami Amerike in Ru-sijo ostaja nedokončana zgodba. Askrbi niso zbujali le te znane in še ne-rešene svetovne teme in varnostni iz-zivi. Nepredvidljivost in negotovostdanašnjega časa potrjujejo tudi prese-nečenja globalnih razsežnosti, kakršnoje prinesla nova vrsta gripe tipa AH1N1, znana tudi kot prašičja gripa,ki je obkrožila svet in po podatkih Sve-tovne zdravstvene organizacije zahte-vala okrog dvanajst tisoč smrtnihžrtev. Pojavila se je marca v Mehiki inzaradi velike nalezljivosti in hitregaširjenja dobila razsežnosti pandemije,ki je Svetovna zdravstvena organizacijado konca leta ni preklicala.

15

Virus nove gripe H1N1 je v nekaj tednih obkrožil svet in po podatkih Svetovnezdravstvene organizacije zahteval okrog dvanajst tisoč smrtnih žrtev (foto: Bobo).

2

2 IZBRANEZUNANJEPOLITIŒNE TEME

Slovenija je predsedovanje Odboruministrov Sveta Evrope prevzela

12. maja na 119. ministrskem zaseda-nju v Madridu, sklenila pa ga je 18. no-vembra na 1070. bis zasedanju Odboraministrskih namestnikov v Stras-bourgu.

Program in prednostne naloge predse-dovanja so izhajali iz zavez Tretjegavrha Sveta Evrope v Varšavi leta 2005:

• spodbujanje skupnih vrednot SvetaEvrope,

• krepitev varnosti evropskih državlja-nov,

• oblikovanje ljudem bolj prijazne invključujoče Evrope,

• spodbujanje sodelovanja z drugimimednarodnimi in evropskimi orga-nizacijami in institucijami.

Ker na junijskem zasedanju Parlamen-tarne skupščine ni bil izvoljen novi ge-neralni sekretar, se je med predsedo-vanjem izkazalo, da bo ena pomemb-nejših prednostnih nalog Slovenije kre-pitev dialoga med Odborom ministrovin Parlamentarno skupščino Sveta Ev-rope, kar ji je med predsedovanjemtudi uspelo. Poglobljen dialog, ki ga jes Predsedniškim odborom Parlamen-tarne skupščine vodil predsedujočiOdboru ministrov, minister za zunanjezadeve Samuel Žbogar, je na jesenskemzasedanju skupščine 29. septembraomogočil izvolitev novega generalnegasekretarja Sveta Evrope, NorvežanaThorbjørna Jaglanda.

Na področju spodbujanja skupnih vred-not Sveta Evrope si je Slovenija za enegaosrednjih ciljev zadala nadaljevanje re-forme Evropskega sodišča za človekovepravice. Med slovenskim predsedova-njem sta stopila v veljavo Protokol št.14 bis k Evropski konvenciji o človeko-vih pravicah in temeljnih svoboščinahin začasna uporaba posameznih določbProtokola št. 14 po t. i. Madridskemsporazumu z dne 12. maja. Ukrepa staomogočila začasno uporabo najnujnej-ših postopkov iz Protokola št. 14 ter stem lažje izločanje nesprejemljivih in

zmanjšanje števila ponavljajočih se za-dev na sodišču. Kot taka pomenita po-membno prelomnico v dolgotrajnempostopku reforme sodišča. Prispevek ktemu je bila septembrska okrogla mizana Bledu o načinih varstva pravice dosojenja v razumnem roku, izkušnjahdržav in kratkoročni reformi Evrop-skega sodišča za človekove pravice.

Med slovenskim predsedovanjem se jezvrstilo več aktivnosti v prid krepitvipravne države in spodbujanju plurali-stične demokracije. Predsedujoči Od-boru ministrov, slovenski zunanji mi-nister Samuel Žbogar, je 21. oktobrasodeloval na Forumu za prihodnostdemokracije v Kijevu na temo pove-čanja legitimnosti, uporabe novih teh-nologij in krepitve vloge medijev terodgovornosti političnih strank v volil-nih sistemih. V Strasbourgu je med 6.in 10. julijem potekala četrta poletnauniverza za demokracijo, na kateri jepredsednik republike dr. Danilo Türkpredstavil svoje poglede in izkušnje prispodbujanju demokratičnih procesovv naših družbah.

Na Brdu pri Kranju sta 9. in 10. junijazasedala biro in stalni odbor Kongresalokalnih in regionalnih oblasti Evrope.Slovenski pogled na čezmejno sodelo-vanje in prednosti, ki ga tako sodelo-

vanje prinaša lokalnim in regionalnimoblastem Jugovzhodne Evrope, je pred-stavila ministrica za lokalno samou-pravo in regionalni razvoj Zlata Plo-štajner. Od 13. do 15. oktobra jeKongres lokalnih in regionalnih oblastiSveta Evrope na 17. plenarnem zase-danju v Strasbourgu med drugim raz-pravljal o prispevku lokalnih in regio-nalnih politik k izzivu, ki ga prinašajopodnebne spremembe. Tudi Odborministrov je pozornost namenjal vpra-šanjem v zvezi z lokalno in regionalnodemokracijo ter septembra sprejel dvanova instrumenta na tem področju:Dodatni protokol k Evropski listini lo-kalne samouprave o pravici do sode-lovanja pri vprašanjih lokalne oblastiin Protokol št. 3 k Evropski okvirnikonvenciji o čezmejnem sodelovanjumed teritorialnimi skupnostmi alioblastmi glede združevanja in sodelo-vanja evropskih regij.

Ključnega pomena za začetek izvajanjakodeksa dobrih praks o vključevanjucivilne družbe v procese odločanja jebila konferenca mednarodnih nevlad-nih organizacij z naslovom Udeležbacivilne družbe v Evropi v Ljubljani 12.in 13. novembra.

Slovensko predsedstvo je organiziralorazlične dejavnosti za spodbujanje dela

19

PREDSEDOVANJE ODBORU MINISTROV SVETA EVROPE

Slovenski predsednik vlade Borut Pahor na junijskem zasedanju Parlamentarneskupščine Sveta Evrope (foto: Jacques Denier/Svet Evrope)

Sveta Evrope tudi na področju prav-nega sodelovanja. Novembra je bilo naBrdu pri Kranju prvo skupno plenarnozasedanje Posvetovalnega sveta evrop-skih tožilcev in Posvetovalnega svetaevropskih sodnikov, ki sta prvič pri-pravila skupno mnenje o odnosih medsodniki in tožilci ter določila mini-malne smernice za sodelovanje mednjimi. V Tromsøju na Norveškem je18. in 19. junija potekala 29. konfe-renca ministrov za pravosodje SvetaEvrope, kjer je bila na voljo za podpisKonvencija Sveta Evrope o dostopu douradnih dokumentov. To je prvi med-narodni instrument, ki ureja splošnopravico dostopa do uradnih doku-mentov, ki jih hranijo javni organi.Konvencijo je poleg Slovenije podpi-salo še enajst držav članic.

Slovenija je zaradi velikega pomenaenakosti med spoloma s pozornostjospremljala priprave možnih instrumen-tov Sveta Evrope za boj proti nasilju nadženskami in v družini ter na 119. zase-danju Odbora ministrov z zadovolj-stvom pospremila sprejetje Deklaracijeo uresničitvi enakosti med spoloma.

Na temo pravic Romov so na Brdu priKranju 25. in 26. maja v soorganizacijis Svetom Evrope pripravili medna-rodno konferenco IzobraževanjeRomov: dosežki, priložnosti in izzivi zaprihodnost. Uvod v izvajanje projektaSveta Evrope o Evropski poti romskekulture in dediščine pa je pomenilamednarodna konferenca, ki je bila or-ganizirana ob pomoči Lendave inromskega naselja Kamenci.

Slovenija si prizadeva za aktivno poli-tiko vključevanja in varstva manjšin,zato je tudi to področje uvrstila medprednostne naloge svojega predsedo-vanja. Junija je bila na Brdu pri Kranjuorganizirana okrogla miza o položajumanjšin v Sloveniji in Slovencev, žive-čih zunaj meja Slovenije. Njen namenje bil okrepiti zavest slovenske in med-narodne javnosti o pozitivnem pri-stopu Slovenije k varstvu manjšin inoblikovanju manjšinske politike.

Posebno pozornost je Slovenija kotpredsedujoča namenjala spodbujanjudemokracije, pravne države in človeko-vih pravic v Jugovzhodni Evropi, naKavkazu in v Belorusiji. Vzporedno sspremljanjem napredka, ki ga je Bosnain Hercegovina dosegala pri izpolnje-vanju svojih obvez do Sveta Evrope, jebil sprejet tudi programski dokumento sodelovanju, ki določa prihodnjesmernice pomoči Sveta Evrope tejdržavi za obdobje 2009–2011. Podobenpregled napredka je bil opravljen zaČrno goro, njen parlament in vlada pasta bila pozvana k čimprejšnji ratifika-ciji nekaterih konvencij in izvedbi re-form. Program sodelovanja za obdobje2009–2010, ki se pretežno financira izskupnih programov Sveta Evrope inEvropske komisije, je bil sprejet tudi zaMakedonijo. Glede Srbije je Odbor mi-nistrov junija odločil, da postopkespremljanja po pristopu zamenja znovim postopkom, ki temelji na dia-logu in rednih poročilih Odbora mini-strov. Po razpustitvi moldavskegaparlamenta in sklicu predčasnih parla-mentarnih volitev je bilo na ravni mi-

nistrskih namestnikov sprejetih večukrepov pomoči, namenjenih zlastispremljanju posodobljenih volilnihimenikov in medijskega poročanja opredvolilni kampanji z namenom za-gotavljanja svobodnih in predčasnihvolitev ter utrjevanja demokratičnihinstitucij v Moldaviji. Posledice konf-likta v Gruziji so bile stalnica na dnev-nem redu zasedanj ministrskihnamestnikov. Odbor je julija odobrilvrsto novih dejavnosti glede Belorusije.

Na področju krepitve varnosti evrop-skih državljanov je bil v ospredju bojproti terorizmu, organiziranemu kri-minalu in korupciji. Izvedenci SvetaEvrope so novembra med drugimopravili predhodno razpravo o institu-cionalnem okviru, metodah in orodjihza nadaljnje delo. Slovenija si je v zvezis tem prizadevala spodbuditi sodelo-vanje med organi pregona, drugiminacionalnimi organi in pristojnimi in-stitucijami EU. Septembra je ratifici-rala Konvencijo Sveta Evrope zaukrepanje proti trgovini z ljudmi. VNovi Gorici je novembra pripravilamednarodno konferenco Evropskihpartnerjev proti korupciji. Na po-dročju zdravja in bioetike je prirediladržavno in mednarodno konferenco vpočastitev 10. obletnice uveljavitveOviedske konvencije, slovensko pred-sedstvo pa je novembra v Strasbourgupripravilo tudi mednarodno konfe-renco, ki je bila namenjena presojivpliva konvencije, ozaveščanju med-narodne javnosti in spodbujanju knjeni ratifikaciji. Slovenija je skladno sprogramom predsedovanja postalaprva država članica, ki je ratificiralaDodatni protokol h Konvenciji o člo-vekovih pravicah na področju biome-dicine glede genetskega testiranja zazdravstvene namene.

V prizadevanju po oblikovanju ljudembolj prijazne in vključujoče Evrope jebilo med slovenskim predsedovanjemobravnavanih več tematskih sklopov opravicah invalidov, pravicah otrok,glede izobraževanja o človekovih pra-vicah, medkulturnega dialoga in iz-obraževanja o zločinih proti človeštvu.Na začetku julija je Odbor ministrovsprejel priporočilo državam članicamglede staranja in invalidnosti v 21. sto-letju, v Portorožu pa je bila 26. in 27.oktobra konferenca Sveta Evrope o

20

Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis in slovenski predsednik dr. DaniloTürk na Poletni univerzi za demokracijo 2009 (foto: Michel Cristen/Svet Evrope)

spodbujanju človekovih pravic invali-dov in starejših. Kot prispevek k 20.obletnici Konvencije Združenih naro-dov o otrokovih pravicah so bile junijapripravljene in novembra sprejete ev-ropske smernice o celovitih nacional-nih strategijah za varstvo otrok prednasiljem. Na podlagi slovenskih izku-šenj s pilotnim projektom v letih2005/2006 je septembra za skupno52.000 otrok na Kosovu, v Bosni inHercegovini in v Severni Osetiji stekelprojekt izobraževanja o otrokovih pra-vicah Naše pravice, 6. in 7. oktobra paje bila v Ljubljani mednarodna konfe-renca o otrokovih pravicah in zaščitipred nasiljem.

Glede na pomen medkulturnega dia-loga ter njegovega prispevka k razno-likosti in dinamiki evropske družbe sije slovensko predsedstvo prizadevaloza udejanjanje Bele knjige o medkultur-nem dialogu. Novembra jo je ministr-stvo za zunanje zadeve izdalo vslovenskem prevodu. Tudi razstave, kijih je med predsedovanjem Slovenijapriredila v Palači Evrope v Stras-bourgu, so bile vse v neposredni pove-zavi z njenimi prednostnimi nalogamiin usmerjene v medkulturni dialog:razstava Naše pravice o izobraževanjuo pravicah otrok, razstava Vidiš me,vidim te: kulturna raznolikost skoziromski pogled o vlogi fotografije priširjenju negativnih podob in stereoti-pov o Romih ter Ljubljanski proces –obnova naše skupne dediščine na pod-lagi projektov obnove arhitekturne inarheološke dediščine v JugovzhodniEvropi. V sodelovanju s Svetom Ev-rope in Evropsko komisijo je sloven-sko predsedstvo 6. in 7. novembrapripravilo mednarodno konferencoLjubljanska konferenca – obnova našeskupne dediščine, ki je dosegla svojnamen s sklepno deklaracijo udeležen-cev in ministrskima izjavama, ki govo-rijo o nadgradnji dosežkov skupnegadelovanja Sveta Evrope in Evropskekomisije v projektu za celovito obnovostavbne in arheološke dediščine v Ju-govzhodni Evropi IRPP/SAAH. Vkontekstu medkulturnega dialoga se jepredstavil tudi Forum slovanskih kul-tur s pripravo treh prireditev: slovan-skega literarnega večera, večeraslovanske ljudske glasbe in slovan-skega filmskega festivala v Strasbourgumed 8. in 18 oktobrom.

Začetek tesnejšega sodelovanja na po-dročjih skupnega interesa pri izobra-ževanju mladine, ohranjanju spominain preprečevanju zločinov zoper člo-veštvo pomeni memorandum, ki ga jeOdbor ministrov sklenil z Medna-rodno delovno skupino za izobraževa-nje o holokavstu, spominjanje in razi-skovanje. Preprečevanje zločinov protičloveštvu je bilo tudi tema seminarjaza učitelje od 14. do 17. oktobra naBrdu pri Kranju po programu Pesta-lozzi.

Na področju zunanjih odnosov je bilaglavna pozornost slovenskega predse-dovanja namenjena Belorusiji. Junijaje minister za zunanje zadeve SamuelŽbogar kot predsedujoči Odboru mi-nistrov v Minsku odprl Informacijskotočko Sveta Evrope, kar je korak naprejk približevanju Belorusije Svetu Evropein njegovim standardom. Slovenija sije za ta cilj prizadevala s pomočjo primorebitnem pristopu k nekaterim teh-ničnim konvencijam organizacije. Šte-vilni so bili tudi pozivi Belorusiji k od-pravi smrtne kazni ali vsaj k uvedbimoratorija nanjo. Slovenija se je na ob-močju Jugovzhodne Evrope posvečalatudi obnovi kulturne dediščine, spod-bujanju medkulturnega dialoga ter raz-pravi o prihodnosti bolonjskega pro-cesa in predvidenemu oblikovanju

evropskega visokošolskega prostoraleta 2020.

Pozornost je namenila tudi krepitvi so-delovanja Sveta Evrope s ključnimimednarodnimi organizacijami, zlasti zEvropsko unijo, Organizacijo za varnostin sodelovanje v Evropi ter Organizacijozdruženih narodov. Na tradicionalnemsrečanju med Svetom Evrope in Evrop-sko unijo 27. oktobra v Luksemburguso govorili o regionalnih vprašanjihskupnega interesa. Usklajevalna skupinaza krepitev sinergij z Organizacijo zavarnost in sodelovanje v Evropi je 11.septembra v Strasbourgu pregledala so-delovanje v boju proti terorizmu intrgovini z ljudmi. Slovenija je junija vŽenevi sodelovala na letnem tristran-skem srečanju med Svetom Evrope, Or-ganizacijo združenih narodov in Orga-nizacijo za varnost in sodelovanje vEvropi na temo preprečevanja konflik-tov in spodbujanja njihovega nenasil-nega reševanja.

Novembra, ob izteku slovenskegapredsedovanja, je predsednik republikedr. Danilo Türk v Ljubljani z visokimdržavnim odlikovanjem odlikoval Cat-herine Lalumière, generalno sekre-tarko Sveta Evrope v letih 1989–1994,za zasluge in podporo v času prizade-vanj Slovenije za neodvisnost in samo-stojnost ter članstvo v Svetu Evrope.Istega dne je minister Samuel Žbogarjavnosti predstavil knjigo z naslovomSlovenija in Svet Evrope, ki jo je izdaloministrstvo za zunanje zadeve in osvet-ljuje prav omenjena prizadevanja inprehojeno pot od včlanitve Slovenije vSvet Evrope leta 1993 do predsedova-nja tej organizaciji ter povzema ključnedosežke šestdesetletne dediščine SvetaEvrope, skupaj z Evropskim sodiščemza človekove pravice.

Generalni sekretar Sveta EvropeThorbjørn Jagland, ki je 5. in 6. no-vembra obiskal Slovenijo, se je zahvalilza njeno dejavno vlogo pri izvolitvi ge-neralnega sekretarja in pohvalil slo-vensko predsedovanje Odboruministrov ter predvsem osebno in pro-fesionalno zavzetost ministra SamuelaŽbogarja, ki je odigral zgodovinskovlogo pri izboljšanju dialoga med Par-lamentarno skupščino in Odboromministrov.

21

Samuel Žbogar, minister za zunanjezadeve Republike Slovenije inpredsedujoči Odboru ministrov SvetaEvrope, na septembrskem zasedanjuParlamentarne skupščine Sveta Evrope(foto: Michel Cristen/Svet Evrope)

Splošna razprava 64. zasedanja Gene-ralne skupščine med 23. septembrom

in 2. oktobrom je bila namenjena učin-kovitim odzivom na globalne krize, kre-pitvi multilateralizma in dialogu med civilizacijami za zagotavljanje medna-rodnega miru, varnosti in razvoja. Raz-prave ter visokih in ministrskih dogod-kov ob robu splošne razprave sta seudeležila predsednik republike dr. Da-nilo Türk in minister Samuel Žbogar.Dan pred začetkom splošne razprave jebilo organizirano srečanje na vrhu opodnebnih spremembah, ki je bilo na-menjeno potrditvi politične vizije za po-gajanja o novem celostnem sporazumu.Svoj aktivni prispevek je dala tudi Slo-venija, saj je bil predsednik dr. Türk edenod 16 voditeljev okroglih miz, na katerihje sodelovalo 54 predsednikov držav in35 predsednikov vlad, ki so potrdili po-men podnebnih sprememb kot eneganajpomembnejših svetovnih izzivov inpolitičnih prednostnih ciljev držav so -dobnega časa. Ob robu splošne razprave64. zasedanja Generalne skupščine so sezvrstili še drugi pomembni dogodki naministrski ravni, kot so sestanek skupineprijateljev Zavezništva civilizacij, srečanjeo medverskem dialogu in sodelovanjuza mir, srečanje Skupnosti de mokracij,srečanje, namenjeno boju proti nasiljunad deklicami, srečanje Mreže za člove-

kovo varnost in srečanje ob 60. obletniciŽenevskih konvencij.

Slovenija je bila skladno s svojimiprednostnimi cilji na področju pravicotrok aktivna kot članica Izvršnegaodbora UNICEF in Posvetovalnegaodbora Sklada OZN za demokracijo,ki uprav lja in financira projekte zaspodbujanje demokracije po svetu.Kot članica biroja Mednarodnegakazenskega sodišča je bila dejavna pripripravah na zasedanje pogodbenicRimskega statuta sodišča in njegovepregledne konference v letu 2010.Devetnajstega maja je organiziralaseminar na temo mednarodnegakazenskega sodstva ter vloge inpomena Mednarodnega kazenskegasodišča, na katerem se je v New Yorkuprvič predstavil novi predsedniksodišča Song Sang Hjun.

Posebna pozornost je bila namenjenaobravnavi poročila Komisije OZN zamednarodno pravo, ki se ukvarja s ko-difikacijo in progresivnim razvojemmednarodnega prava. Poročilo je pred-stavil predsedujoči komisiji dr. ErnestPetrič.

Slovenija je aprila s fotografijami so-delovala na razstavi slik o vplivu pro-tipehotnih min in neeksplodiranihsredstev vojn na življenje civilistov vAfganistanu, Angoli, DemokratičniRepubliki Kongo, Libanonu in Sudanu,ki jo je pripravila Služba OZN za pro-timinsko delovanje (UNMAS). Raz-stava je bila organizirana v počastitevmednarodnega dneva ozaveščanja ominski problematiki.

Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javnoupravo, je 24. junija v imenu Slovenijesprejela nagrado OZN za odličnost napodročju javne uprave za projekt e-Vemv kategoriji izboljšanja zagotavljanja jav-nih storitev v javnem sektorju.

Slovenija je bila ena od glavnih orga-nizatorjev sprejema 8. septembra, nakaterem se je prvič predstavila posebnapredstavnica generalnega sekretarjaOZN za nasilje nad otroki Marta Santos Pais, 13. oktobra pa je sospon-zorirala uradno predstavitev skupneštudije Sveta Evrope in OZN o nedo-voljeni trgovini s človeškimi organi,celicami in krvjo, v kateri je poudar-jena potreba po oblikovanju pravnozavezujočega dokumenta za ureditevtega vprašanja.

Prizadevala si je za uveljavljanje kon-cepta človekove varnosti v okviru OZNin Mreže za človekovo varnost. Sloven-ski predstavnik je bil oktobra imenovanza člana Posvetovalnega odbora SkladaOZN za človekovo varnost (United Na-tions Trust Fund for Human Security –UNTFHS). Sklad izvaja konkretne pro-jekte na področju človekove varnosti vdržavah po končanih konfliktih.

Slovenija je bila aktivna članica Svetaza človekove pravice. Junija je slovenskiveleposlanik prevzel naloge podpred-sednika Sveta in v tej vlogi med dru-gim vodil jesensko zasedanje Social-nega foruma. Na področju pravicžensk je bila aktivna v skupini držav,ki si prizadevajo za vzpostavitev no-vega meha nizma za odpravo zakonov,ki diskriminirajo ženske. Skupaj s Slo-

22

SLOVENIJA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV

Sedež Organizacije združenih narodovv New Yorku (foto: Bobo)

Slovenija je v okviru Organizacijezdruženih narodov podpisala ozi-roma pri generalnem sekretarju deponirala naslednje listine o ratifi-kacijah:• 27. julij – deponiranje izjave v skladu

s šestim odstavkom KonvencijeZdruženih narodov proti korupciji;

• 19. avgust – deponiranje listine o ra-tifikaciji Konvencije o kasetnem stre-livu;

• 24. september – podpis Izbirnegaprotokola k Mednarodnemu paktuo ekonomskih, socialnih in kulturnihpravicah;

• 17. december – deponiranje listineo ratifikaciji Mednarodnega spora-zuma o tropskem lesu;

• 17. december – deponiranje listineo ratifikaciji Mednarodne konvencijeo zatiranju dejanja jedrskega tero -rizma.

vaško je bila gonilna sila pri prizade-vanjih za oblikovanje novega opcij-skega protokola h Konvenciji o pravi-cah otroka, ki bi omogočil indivi-dualne pritožbe zaradi kršitev pravicotroka. Slovenija je bila aktivna pri pri-pravi deklaracije o izobraževanju začlovekove pravice, tvorno pa je sode-lovala tudi na treh zasedanjih delovneskupine za univerzalni periodični pre-gled, ki deluje v okviru Sveta za člove-kove pravice.

Na področju mednarodnih aktivnosti prispodbujanju medkulturnega dialoga jeoblikovala Akcijski načrt za delovanje vokviru pobude OZN za Zavezništvo ci-vilizacij. Načrt, ki ga je vlada potrdila 2. aprila, zajema dejavnosti za spodbuja-nje medkulturnega dialoga na področjihvzgoje in izobraževanja, mladine, medi-jev in migracij na nacionalni in medna-rodni ravni. Slovenija je sodelovala tudipri oblikovanju regionalne strategije Za-vezništva civilizacij za spodbujanje med-kulturnega dialoga v JugovzhodniEvropi, ki je bila sprejeta na konferenci vSarajevu 14. decembra.

Nadaljevalo se je delo pri reformi OZN.Slovenija je na 64. zasedanju Generalneskupščine skupaj z Argentino vodila adhoc delovno skupino za njeno revitali-zacijo, ki je med drugim usmerjena vracionalizacijo dela, pospešitev razpravin spoštovanje sprejetih resolucij.

Naša država je bila zelo dejavna tudi vmedvladnih pogajanjih o reformi Var-nostnega sveta OZN, na katerih je več-krat poudarila svoj predlog širitve, kipredvideva povečanje članstva z no-vimi stalnimi in nestalnimi oziromavoljenimi članicami. Prizadevala si je,da slovenski predlog postane eden oduradnih predlogov, o katerih bi raz-pravljale države v okviru OZN. Pri raz-pravi o izboljšanju načina dela Var-nostnega sveta se je zavzela zapreglednost delovanja in obenem opo-zorila na nekatere pomembne ukrepe,ki jih je predlagala kot njegova članicav letih 1998–1999.

Osemnajstega maja je bila na volitvahv pomožna telesa Ekonomsko-social-nega sveta OZN Slovenija izvoljena vIzvršni odbor Programa OZN za raz-voj (UNDP) in Sklada OZN za prebi-valstvo (UNFPA) za obdobje enega

leta, 10. junija pa za podpredsedujočo64. zasedanju Generalne skupščineOZN. Generalna skupščina je sprejelaresolucijo in potrdila slovensko proš-njo za članstvo v Izvršnem odboru Vi-sokega komisariata OZN za begunce(UNHCR). Slovensko članstvo v tem79-članskem odboru naj bi na volitvahspomladi 2010 uradno potrdil še Eko-nomsko-socialni svet OZN.

Slovenija je bila 5. oktobra izvoljena zapredsedujočo Komisiji za Evropo v Sve-tovni turistični organizaciji (UNWTO)za obdobje 2009/2011. Vnovič je napo-vedala kandidaturo Violete Neubauerv Odbor za odpravo diskriminaciježensk za obdobje 2011–2014.

Okrepile so se tudi dejavnosti pri pri-dobivanju podpore kandidaturi Slove-nije za nestalno članstvo v Varnostnemsvetu OZN za obdobje 2012–2013.Med drugim je bila izdana informativ -na brošura o kandidaturi in vzpostav -ljena spletna stran.

Konec januarja je generalni sekretarOZN izdal prvo poročilo (A/63/677)o izvajanju koncepta odgovornosti za-ščititi (R2P). V New Yorku je bila 23.,24. in 28. julija v Generalni skupščiniprva odprta razprava o izvajanju kon-cepta. Na njej je nastopila tudi Slove-nija. Ob koncu 63. zasedanja Gene-ralne skupščine OZN je bila na totemo sprejeta resolucija, ki jo je so-sponzoriralo 67 držav, med njimi Slo-venija. Slovenija je bila v New Yorkuaktivna tudi kot članica Skupine pri-jateljev koncepta »odgovornost zašči-titi« (R2P), ki jo vodita Kanada inRuanda.

Kot članica Skupnosti demokracij, eneod pobud za spodbujanje demokracijein multilateralnega foruma za stike spodobno mislečimi državami, se jeudeležila ministrske konference julijav Lizboni. Med šestimi državami, kijih na podlagi njihove privrženosti de-mokraciji izbere generalni sekretarOZN, je bila povabljena v Svetovalniodbor Sklada OZN za demokracijo(UNDEF). Kot njegova članica je da-jala priporočila Sekretariatu OZNglede političnega delovanja sklada inprispevala k splošni strategiji obliko-vanja in izbire projektov OZN na po-dročju demokratizacije.

Slovenija je v mirovnih operacijah, kijih je neposredno vodila Organizacijazdruženih narodov, sodelovala s 17 pri-padniki: z dvema v mirovni misiji naGolanski planoti med Sirijo in Izraelom(UNTSO), s 14 v mirovni misiji v Li-banonu (UNIFIL) in z enim policistomv misiji UNMIK na Kosovu.

23

Do 31. decembra je Slovenija porav-nala finančne obveznosti za leto 2009,in sicer:• redni proračun Organizacije zdru-

ženih narodov: 1.778.198 evrov;• projekt za obnovo Sekretariata (Ca-

pital Master Plan): 250.594 evrov;• Mednarodno kazensko sodišče za

nekdanjo Jugoslavijo: 138.372evrov;

• Mednarodno kazensko sodišče zaRuando: 101.862 evrov;

• mirovne operacije: 3.430.526 evrov.

Iz proračunske postavke ministrstvaza zunanje zadeve je namenila fi-nančne prispevke tudi za Urad visokekomisarke za človekove pravice(OHCHR), Mednarodni odbor Rde-čega križa (ICRC), Program OZN zarazvoj (UNDP), Razvojni sklad zaženske (UNIFEM), Urad OZN zakoordinacijo humanitarnih zadev(OCHA), Sklad OZN za prebivalstvo(UNFPA), Posebno sodišče za SierroLeone, Sklad za odpravo nasilja nadženskami (UNTFEVAW), SkladOZN za izgradnjo miru (PBF), SkladOZN za demokracijo (UNDEF),Sklad za financiranje pobude Zavez-ništvo civilizacij (UNVTF AoC),Sklad Mednarodnega kazenskega so-dišča za pomoč žrtvam (ICC-VTF),Osrednji sklad za hitro odzivanje(CERF), Sklad OZN za človekovovarnost, Sklad OZN za izobraževanjein raziskave (UNITAR), Sklad OZNza pomoč žrtvam mučenja(UNVFVT), Podporno agencijoOZN za palestinske begunce na Bliž-njem vzhodu (UNRWA), Medna-rodni raziskovalni in izobraževalniinštitut za napredek žensk (UNIN-STRAW), Podporno pisarno za hu-manitarno razminiranje in Gibanjeza vzgojo o človekovih pravicah(PDHRE), posebno predstavnico ge-neralnega sekretarja OZN za nasiljenad otroki (SRSG/VAC), prostovoljceOZN in Avdio-vizualno knjižnicoOZN o mednarodnem pravu.

Konec avgusta sta ministrstvo za zu-nanje zadeve in Center za evropsko

prihodnost organizirala četrti Strateškiforum Bled na temo Politika gospodar-ske krize: gospodarske in geopolitičnespremembe v Evropi in Evraziji.

V okoliščinah finančne in gospodarskekrize v vse bolj soodvisnem in večpo-larnem svetu se je še potrdila aktualnosttradicionalnega panela voditeljev, ki jetokrat potekal pod naslovom Novo glo-balno vodenje v 21. stoletju. Forum jepoleg številnih soodvisnih gospodar-skih in geostrateških vprašanj obrav-naval tudi evro-atlantsko-ruske odnose.

Udeleženci so veliko pozornosti name-nili evropski varnostni strukturi in vtem okviru med drugim obravnavaliruski predlog nove varnostne arhitek-ture v Evropi v luči evropskih varnos-tnih mehanizmov in morebitnih pro-tislovij med obstoječimi pravnimi inpolitičnimi obveznostmi ter morebi-tnimi zavezami, ki izhajajo iz ruskegapredloga.

Zaradi svetovne gospodarske krize seje med udeleženci foruma razvila raz -vneta razprava o možnih razsežnostihin posledicah slabitve družbene in so-cialne varnosti ter o učinkih krize namednarodno skupnost. Govorili so onevarnostih krepitve protekcionizma,o vprašanjih učinkovitosti razvojnihprogramov mednarodne skupnosti priobvladovanju krize in o ohranjanju na-črtovanih dosežkov razvojnih ciljev ti-sočletja Združenih narodov. Dotakniliso se tudi drugih družbenih, političnihin varnostnih posledic gospodarske infinančne krize.

Finančna kriza je prizadela tudi na-ložbe v energetiki in ogrozila nekaterepomembne projekte, transport inhrambo energije, po drugi strani pa seje zaradi stopnjevanja krize povečal pri-tisk na naložbe v nove tehnologije inalternativne vire. Udeleženci so zatodel razprav na forumu namenili iskanjumožnosti za naložbe in razvoj tran-sporta ter energetskih infrastrukturnihpovezav med vzhodom in zahodom(med EU, Zahodnim Balkanom, ka-

spijsko regijo in Rusijo), zanesljivostidobave plina in nafte, večji diverzifi-kaciji zalog in tranzitnih poti, nalož-bam v nove tehnologije ter zagotavlja-nju alternativnih virov energije.

V razpravah o pomenu pobud za re-gionalno sodelovanje so se udeležencispraševali, ali regije med Baltikom, šir-šim črnomorskim območjem ter Ka-spijskim jezerom lahko združijo pri-stopa Rusije in Evropske unije ter ali tepobude državam pomagajo izboljševatirazvojne možnosti ter povečevati nji-hovo sposobnost odpravljanja destabi-lizacijskih dejavnikov.

Že tradicionalna tema foruma je bilZahodni Balkan. Tokratna razprava jebila namenjena razvojnim možnostimzahodnobalkanskih držav v letih 2009in 2010 ter morebitnemu vplivu krizena proces vključevanja držav regije vEU. Udeleženci so posebno pozornostnamenili možnostim povečanja tujihnaložb na Zahodnem Balkanu in na-činom, kako okrepiti sodelovanje meddržavami tega območja in drugimi ev-ropskimi državami.

Sodelujoče so nagovorili predsednikvlade Borut Pahor kot predsedujoči fo-

rumu, minister Samuel Žbogar kot gostitelj ter predsednik republike dr. Danilo Türk kot častni gost.

Forum je pritegnil več kot 400 udele-žencev iz sveta politike, gospodarstvain znanstvenih krogov iz 60 držav, karpotrjuje, da se z izbiro vsebin v srednjiin vzhodni Evropi vse bolj uveljavljakot kraj združevanja političnih vodi-teljev, gospodarstvenikov in strokov-njakov pri iskanju odgovorov na stra-teške izzive, s katerimi se srečujeEvropa, ter pri oblikovanju dogovorovo uresničevanju novih strategij.

24

STRATEŠKI FORUM BLED

Strateški forum Bled je v letu 2009 potekal na temo Politika gospodarske krize:gospodarske in geopolitične spremembe v Evropi in Evraziji (foto: SrdjanŽivulovič/Bobo).

Center za evropsko prihodnostNadaljevalo se je uspešno sodelovanjes Centrom za evropsko prihodnost(CEP), neprofitno ustanovo, ki prejemafinančna sredstva Vlade Republike Slo-venije. Med odmevnejšimi dogodki jebila mednarodna konferenca Strateškiforum Bled z naslovom Politika gospo-darske krize: gospodarske in geopolitičnespremembe v Evropi in Evraziji.

Center za evropsko prihodnost je iz-vedel dvanajst projektov, od tegasedem usposabljanj, po eno medna-rodno srečanje in mednarodno konfe-renco, natečaj za dijake iz BiH, izdal jenovo knjigo v zbirki Studia Diploma-tica Slovenica in prvo številko noveznanstvene revije European Perspecti-ves. Še naprej je uspešno sodeloval stujimi vladami, slovensko javnoupravo, domačimi in tujimi akadem-skimi krogi ter nevladnimi organiza-cijami. Prednostno območje njegovegadelovanja je bil še vedno Zahodni Bal-kan. Med državami z območja je izve-del projekte za BiH, Kosovo,Makedonijo in Srbijo, preostale državeso bile deležne usposabljanja v okviruregionalnih projektov. Projektna sku-pina za raziskovanje diplomatske zgo-dovine Srednje in JugovzhodneEvrope je izdala novo knjigo v zbirkiPersonae z naslovom Izidor Cankar –diplomat dveh Jugoslavij.

Forum slovanskih kulturPoslanstvo Foruma slovanskih kultur(FSK) je ohranjanje in razvijanje kul-turnih vrednot, tradicij in vsebin slo-vanskih držav ter seznanjanje sveta sslovanskimi kulturami. Med sloven-skim predsedovanjem Odboru mini-strov Sveta Evrope je FSK v okvirumedkulturnega dialoga v Strasbourgupredstavil tri dogodke: literarni večerpesnikov iz slovanskih držav, večerslovanske ljudske glasbe in slovanskifilmski festival.

V zbirki 100 slovanskih romanov somed letom izšli prevodi romanov, insicer po eden v Makedoniji in na Slo-vaškem ter po dva v Srbiji in v Slove-

niji. Zbirka, ki za zdaj skupaj obsegadevet knjig, je bila predstavljena tudina literarnem večeru v Strasbourgu.

Forum slovanskih kultur je sodelovaltudi pri nekaterih manjših, a pomemb-nih projektih: na mednarodnem sim-poziju na Dunaju ob 20. letnici padcaželezne zavese v organizaciji Sloven-skega znanstvenega inštituta, na med-narodnem simpoziju Slovenskegagledališkega muzeja, na mednarodnirazstavi in posvetu v organizaciji Dru-štva za sodobno kreativnost HCHO,na mednarodni pesniško-prevajalskidelavnici v organizaciji Literarnegadruštva IA, pri projektu KUD Moš-čanci, na mednarodni konferenci OdHerderja do slovanske vzajemnosti!ZRC SAZU, pri znanstveni reviji Stu-dia mythologica ZRC SAZU in poletnišoli Meta Humanistica Univerze naPrimorskem.

Mednarodni sklad za razminiranje inpomoč žrtvam minMednarodni sklad za razminiranje inpomoč žrtvam min (ITF), ki ga jeustanovila Vlada Republike Slovenijeleta 1998, je v obdobju svojega delova-nja pomembno prispeval k razminira-nju v Jugovzhodni Evropi in širše.

ITF je eden ključnih dejavnikov na po-dročju razminiranja v regiji. Ob po-moči ITF in razvojnih sredstevRepublike Slovenije se je Makedoniji,ki je v skladu z Ottawsko konvencijoleta 2006 pridobila status minsko čistedržave, pridružila še Albanija. Ob po-moči sklada je tudi Srbija očistila vsaznana minirana območja v državi.

25

Grad Jable v Loki pri Mengšu – sedež Centra za evropsko prihodnost in Foruma slovanskih kultur (foto: Bobo)

SODELOVANJE Z ICPE, ITF, CEP, FSK IN USTANOVO SKUPAJ

Novo sprejeta strategija delovanjasklada za obdobje 2009–2013 razširjanjegov mandat na pomoč pri zagotav -ljanju človekove varnosti v pokonflik-tnih in drugače prizadetih regijah.

Mednarodni center za promocijo pod-jetijMinistrstvo za zunanje zadeve jetvorno sodelovalo pri delovanju Med-narodnega centra za promocijo podje-tij (ICPE), ki je bil ustanovljen leta1976 in je še naprej edina dejavnamednarodna vladna organizacija s se-dežem v Sloveniji.

Ministrstvo je centru zagotavljalo pod-poro pri programski prenovi in izva-jalo ukrepe za njegovo uspešno

delovanje v državi. Na 15. zasedanjuskupščine ICPE junija je bil za novegageneralnega direktorja za obdobje šti-rih let soglasno izvoljen slovenski kan-didat, dr. Štefan Bogdan Šalej.

Med dejavnostmi skupnega sodelova-nja ministrstva za zunanje zadeve inICPE velja omeniti odmeven medna-rodni seminar z naslovom The NewCommercial Diplomacy: Open theDoor to a Trade and Investment DrivenRecovery, ki je bil sredi novembra vLjubljani.

Ustanova Skupaj – regionalni center zapsihosocialno dobrobit otrokUstanova Skupaj – regionalni center zapsihosocialno dobrobit otrok, katere

soustanoviteljica je bila Vlada Repu-blike Slovenije z namenom zaščititižrtve ter izboljšati duševno in socialnoblaginjo otrok na območjih, ki jih pri-zadenejo vojne in oboroženi konflikti,naravne in tehnične nesreče ter neu-godne socialne okoliščine, je v sodelo-vanju z ministrstvom za zunanjezadeve izvajala projekte na ZahodnemBalkanu in v Iraku.

V okviru dvostranske razvojne po-moči Republike Slovenije je ustanovasvetovalnim centrom za pomoč otro-kom, mladostnikom in staršem, ki žedelujejo v Iraku, Bosni in Hercegovini,Srbiji in Kosovu, dodala nov sveto-valni center v Skopju.

Zaščita interesov in pomoč držav -ljanom Republike Slovenije v tu-

jini prek mreže diplomatskih predstav-ništev in konzulatov sodi med trajneprednostne dejavnosti ministrstva zazunanje zadeve.

Med najpogostejšimi težavami državlja-nov v tujini je bila kraja ali izguba do-kumentov na potovanjih, saj v teh pri-merih vrnitev brez pridobitve novegadokumenta, potnega lista za vrnitev alievropskega potovalnega dokumenta zanujne primere (ETD) običajno ni mo-goča. S takšno izkušnjo se je srečalo 329slovenskih državljanov. Od tega so po-tovalni dokument za vrnitev (ETD) 37državljanom izdali v diplomatskih pred-stavništvih drugih članic EU, predvsemnemška in avstrijska pa tudi francoska,italijanska in portugalska diplomatskapredstavništva. Tudi državljanom, ki sobili v zaporih v državah, kjer Slovenijanima predstavništva, med drugim v Ve-nezueli, Kolumbiji, Peruju, Indoneziji inMaroku, so konzularno pomoč zagoto-vili konzulati drugih držav članic EU,največkrat Avstrije, Španije, Francije inNemčije.

Diplomatska predstavništva in konzu-lati Republike Slovenije v tujini so pri-rejali konzularne dneve v različnih kra-

jih svojega jurisdikcijskega območja indržavljanom Republike Slovenije takopribližali izvajanje zaščite in zagotavlja-nje pomoči. Konzularni dnevi so v ne-katerih državah in okoljih potekaliredno (mesečno), drugje občasno, mar-sikdaj v sodelovanju s tam delujočimiorganizacijami slovenskih izseljencev.

Na področju zaščite slovenskih držav -ljanov označuje 28. junij 2009 začetekizdajanja potnih listov druge generacije(dokument vsebuje biometrijo obrazain prstnih odtisov) tudi na diplomat-skih predstavništvih in konzulatih Re-publike Slovenije v tujini, kar v tujiniživečim državljanom omogoča, da hi-treje pridobijo potni list.

Ministrstvo se je dogovorilo za zasto-panje v vizumskem poslovanju v še ne-kaj državah – dodatna sporazuma o za-stopanju sta bila sklenjena s Francijoin Madžarsko. Za vizum za vstop v Slo-venijo je bilo tako, poleg diplomatsko-konzularnih predstavništev RepublikeSlovenije v tujini, mogoče zaprositi tudina 104 lokacijah v več kot 100 državah,saj ima Slovenija upoštevaje schengen-ski pravni red sklenjen dogovor o za-stopanju z drugimi članicami, in sicerz Avstrijo, Belgijo, Dansko, Estonijo,Francijo, Italijo, Litvo, Madžarsko,

Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Portu-galsko in Španijo. Med drugim se jeSlovenija pridružila Skupnemu zajem-nemu mestu v Carigradu, ki ga vodigeneralni konzulat Madžarske.

V tujini živeči državljani so svojo vo-lilno pravico ob junijskih volitvah vEvropski parlament lahko uresničili na34 diplomatsko-konzularnih predstav-ništvih Republike Slovenije v tujini.

Povečala se je komunikacija prek elek-tronskega naslova konzularne-za-deve.mzz@gov.si, prav tako obisk sple-tnih strani ministrstva z aktualnimikonzularnimi in vizumskimi informa-cijami ter napotki glede potovanj ininformacij, dosegljivih prek portala e-uprave. Državljani ministrstvo vse po-gosteje obveščajo o svojih potovanjih,predvsem v tretje države, z izpolnitvijospletnega obrazca Podatki o potovanjuv tujini, kar omogoča lažjo vzpostavi-tev stikov in iskanje na bolj tveganihobmočjih.

Ministrstvo se je aktivno povezovaloin sodelovalo z drugimi vladnimi or-gani na številnih področjih in pri skup-nih projektih poenostavitve postopkovin zagotavljanja državljanom prijazneuprave.

26

ZAŠŒITA INTERESOV

3

3 KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI

Navedene so pomembnejše dejavnosti ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja in državne sekretarkena Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Dragoljube Benčine v letu 2009.

dejavnost v Slovenijidejavnost v tujini

JANUAR

29

KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI

7. januar, Praga Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila slovesnega začetka češkegapredsedovanja Svetu EU.

8. januar, Praga Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila neformalnega srečanja Sveta EU zasplošne zadeve in zunanje odnose.

9. januar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Latvije v RepublikiSloveniji Jurisa Poikãnsa.

14. januar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je srečal z namestnico pomočnika ameriške državne sekretarkeJudy Garber.

16. januar, Ljubljana

Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je v vlogi ministrice za razvojno sodelovanjesprejela predstavnike slovenskih nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacij. Ob temje napovedala javni razpis za sofinanciranje mednarodnih razvojnih in humanitarnihprojektov v letu 2009.

19. januar, Sarajevo

Minister Samuel Žbogar se je na delovnem obisku v Bosni in Hercegovini srečal zministrom za zunanje zadeve Svenom Alkalajem, predsedujočim svetu ministrov dr. NikoloŠpirićem ter članoma predsedstva Željkom Komšićem in dr. Harisom Silajdžićem. Sešel seje še z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti in posebnim predstavnikom EU dr.Miroslavom Lajčákom. Med obiskom se je srečal tudi s slovenskimi gospodarstveniki vdržavi.

20. januar, Sarajevo Minister Samuel Žbogar je sodeloval na regionalnem posvetu vodij slovenskihdiplomatsko-konzularnih predstavništev na Zahodnem Balkanu.

20.–21. januar, Ljubljana Na delovnem obisku pri ministru Samuelu Žbogarju se je mudil srbski zunanji ministerVuk Jeremić z delegacijo.

21. januar, Brdo pri Kranju Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sodelovala na otvoritvi javnega posveta na temosodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah kriznega upravljanja.

21. januar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je srečal z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, kije predstavil svoj prvi predlog za rešitev vprašanja meje in zastoja hrvaških pogajanj z EU.

21. januar, Bruselj Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila delovnega srečanja zunanjihministrov EU z izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni.

22. januar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala s predsednikom Poslanske zborniceČeške republike Miloslavom Vlčkom.

25. januar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je srečal z jordanskim zunanjim ministrom SalahedinomBaširjem.

25. januar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil neformalne večerje s kolegi iz Palestinskih oblasti,Egipta, Norveške, Turčije in Jordanije.

26. januar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil rednega mesečnega zasedanja Sveta EU za splošnezadeve in zunanje odnose (GAERC). Ob robu zasedanja se je sestal z več kolegi iz drugihdržav članic EU.

30. januar, Ramala Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika republike dr. Danila Türka na uradnemobisku pri Mahmudu Abasu, predsedniku Palestinskih avtonomnih oblasti v Ramali.

FEBRUAR

30

2. februar, Podgorica

Minister Samuel Žbogar se mudil na delovnem obisku v Črni gori. Sešel se je s črnogorskimkolegom Milanom Roćenom, sprejeli pa so ga tudi predsednik Filip Vujanović, predsednikvlade Milo Đukanović, predsednik parlamenta Ranko Krivokapić in podpredsednica vlade,odgovorna za evropske integracije, dr. Gordana Đurović.

2. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel predstavnike Mladega foruma, ki so mu izročilideklaracijo o razvojni pomoči.

2. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je sestal z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter ssogovorniki govoril o vlogi gospodarske diplomacije.

2. februar, Moskva

Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je vodila slovensko delegacijo na rednihkonzultacijah med slovenskim in ruskim zunanjim ministrstvom. Rusko delegacijo je vodilnamestnik ministra veleposlanik Vladimir Titov. Ob robu sta vodji delegacij podpisalaNačrt delovnih konzultacij med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije inMinistrstvom za zunanje zadeve Ruske federacije za leto 2010.

3. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je sešel s predsednikom latvijskega parlamenta GundarsomDaudzejem ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji.

3. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je udeležil konference o vodi v mednarodnih odnosih, ki sta jopripravila ministrstvo in Okoljska akademska mreža. Predstavniki Okoljske akademskemreže so ministru Žbogarju na konferenci izročili 12 priporočil za celovit pristop k vodi.

4. februar, Strasbourg

Minister Samuel Žbogar se je udeležil plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta inslavnostne seje, na kateri je poslance nagovoril predsednik Palestinskih avtonomnih oblastiMahmud Abas. Sešel se je s predsednikom EP Hansom-Gertom Pötteringom,podpredsednico EP Rodi Kraca Cagaropulu, predsednikom zunanjepolitičnega odboraJackom Saryuszom-Wolskim, predsedniki političnih skupin ter s poročevalcem za HrvaškoHannesom Swobodo. Srečal se je tudi s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu.

5.–6. februar, Praga Delovni obisk ministra Samuela Žbogarja pri češkem ministru za zunanje zadeve KarluSchwarzenbergu. Sprejel ga je tudi podpredsednik vlade za evropske zadeve AlexandrVondra. Minister je obiskal slovensko stojnico na turističnem sejmu Holiday World 2009.

6. februar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na informativnem sestanku diplomate državčlanic EU in NATO seznanila z zunanjepolitičnimi aktivnostmi vlade.

6.–7. februar, München Minister Samuel Žbogar se je udeležil 45. varnostne konference in imel ob robu konferenceveč dvostranskih srečanj, med drugim z ministrico za zvezne in evropske zadeve Svobodnedežele Bavarske Emilio Müller.

11. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti iz Porabja.

11. februar, Dunaj Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je v okviru rednega dialoga in priprav nasrečanje zunanjih ministrov sestala z generalnim sekretarjem avstrijskega zveznegaministrstva za evropske in mednarodne zadeve dr. Johannesom Kyrlejem.

13. februar, Budimpešta

Minister Samuel Žbogar se je srečal z madžarsko zunanjo ministrico dr. Kingo Göncz inpredsednikom države dr. Lászlóm Sólyomom. Na Madžarskem zunanjepolitičnem inštitutuje govoril o širitvi EU na Zahodni Balkan. Sešel se je tudi s slovenskimi gospodarstveniki naMadžarskem in predsedstvom Slovenskega društva v Budimpešti.

16. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel kopijo poverilnega pisma novoimenovanega izrednega inpooblaščenega veleposlanika Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji Svjetlana Berkovića.

16. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je ob robu seminarja o politiki delovnih migracij sešel skoordinatorjem ekonomske in okoljske dimenzije OVSE Goranom Svilanovićem.

17. februar, Skopje Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika republike dr. Danila Türka na uradnemobisku v Makedoniji.

17. februar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je priredila sprejem ob koncu seminarja o politikidelovnih migracij, ki sta ga organizirala OVSE in ministrstvo za zunanje zadeve.

20. februar, Berlin Minister Samuel Žbogar se je sestal z nemškim zunanjim ministrom dr. Frankom-Walterjem Steinmeierjem.

23. februar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se udeležil februarskega zasedanja Sveta za splošne zadeve inzunanje odnose (GAERC).

MAREC

31

24. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je pred srečanjem s svojim italijanskim kolegom sprejelpredstavnika slovenske narodne skupnosti v Italiji.

25. februar, Rim Minister Samuel Žbogar se je sestal z italijanskim kolegom Francom Frattinijem. Na temoZahodnega Balkana in širitve EU je sodeloval na okrogli mizi v Gospodarski zborniciItalije.

25. februar, Ljubljana Prve politične konzultacije med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo sta vodiladržavna sekretarka Dragoljuba Benčina in namestnik ministra za zunanje zadeve Li JongDžun.

26. februar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela pomočnika generalnega sekretarja zvezeNATO za politične zadeve in varnostno politiko veleposlanika Martina Erdmanna.

2. marec, Šarm El Šejk Na mednarodni konferenci v podporo palestinskemu gospodarstvu za obnovo Gaze je vimenu Republike Slovenije sodelovala državna sekretarka Dragoljuba Benčina.

5. marec, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil neformalnega zasedanja zunanjih ministrov zvezeNATO.

9. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel palestinsko delegacijo, ki se je udeležila političnihkonzultacij med zunanjima ministrstvoma.

9. marec, Ljubljana Politične konzultacije med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije inMinistrstvom za zunanje zadeve Palestinskih oblasti sta vodila državna sekretarkaDragoljuba Benčina in namestnik ministra za zunanje zadeve dr. Ahmed Hasan Soboh.

9. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je v posebni izjavi odzval na stališče Vlade Republike Hrvaške opobudi Evropske komisije za mediacijo.

10. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je podelil priznanja nagrajencem Javnega natečaja Ministrstva zazunanje zadeve Republike Slovenije za diplomska in magistrska dela ter doktorskedisertacije za leto 2008.

10. marec, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je srečal z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom inhrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem.

11. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Suverenega malteškegaviteškega reda v Republiki Sloveniji princa Mariana Huga Windisch-Graetza.

11. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti v Avstriji.

11. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na novinarski konferenci govoril o aktualnih političnih temah.

12. marec, Ljubljana in Rim

Minister Samuel Žbogar in njegov italijanski kolega Franco Frattini sta na zunanje ministredržav članic EU naslovila skupno pismo, v katerem sta opozorila na pomen nadaljnje širitveEU na Zahodni Balkan.

12. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sodeloval na poslovni konferenci Gospodarske zborniceSlovenije na temo krepitve slovenske gospodarske diplomacije in celovite podpore procesuinternacionalizacije slovenskih podjetij.

12. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela skupino desetih novinarjev iz Bosne inHercegovine na študijskem obisku v Sloveniji.

13. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na uradnem obisku gostil dr. Michaela Spindeleggerja, ministraza evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije.

16. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma AndrewaPagea, novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Združenega kraljestvaVelika Britanija in Severna Irska v Republiki Sloveniji.

16. marec, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose(GAERC).

17. marec, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je srečal z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom ters hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem.

APRIL

32

19.–20. marec, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je skupaj s predsednikom vlade Borutom Pahorjem infinančnim ministrom dr. Francijem Križaničem udeležil spomladanskega zasedanjaEvropskega sveta.

20. marec, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil tradicionalne konference Bruseljski forum.

23. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je ob robu prve okrogle mize visokega komisarja Organizacije zavarnost in sodelovanje v Evropi za narodnostne manjšine sprejel generalnega sekretarjaOVSE Marca Perrina de Brichambauta.

23. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence delovnega posveta slovenskihveleposlanikov, akreditiranih v državah EU.

24. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je srečal z visokim komisarjem za narodne manjšine KnutomVollebaekom.

25. marec, Bruselj Minister Žbogar se je sešel z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom in hrvaškimkolegom Gordanom Jandrokovićem. Na srečanju je komisar Rehn predstavil novkompromisni predlog o reševanju vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU.

26. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je nastopila na mednarodni konferenci Združeniza globalni razvoj – krepitev civilnega dialoga o razvojnem sodelovanju.

27. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala z direktorjem Unicefa za EvropoPhilipom O’Brienom.

27.–28. marec, Hlubokanad Vltavo

Minister Samuel Žbogar se je udeležil neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU(Gymnich).

1. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel generalnega sekretarja Sveta Evrope Terryja Davisa.

2. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je odgovoril na pismo visoke komisarke za človekove praviceNavanethem Pillay. V pismu je poudaril pomen spodbujanja človekovih pravic v slovenskizunanji politiki.

3.–4. april, Strasbourg in Kehl

Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika vlade Boruta Pahorja na zasedanju zvezeNATO ob 60. obletnici njenega delovanja.

6. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je ob potresu v osrednji Italiji poslal sožalno pismo italijanskemuzunanjemu ministru Francu Frattiniju.

6. april, Carigrad

Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika republike dr. Danila Türka na drugemletnem forumu Zavezništva civilizacij. Ob robu zasedanja sta se srečala z generalnimsekretarjem Združenih narodov Banom Ki Munom. Minister Žbogar je imel ob robuzasedanja več dvostranskih srečanj, med drugim z zunanjo ministrico Bangladeša dr. DipuMoni, zunanjim ministrom Združenih arabskih emiratov dr. Anvarjem Gargašem inministrom za evropske zadeve Turčije Alijem Babacanom.

7.–8. april, Moskva

Minister Samuel Žbogar se je na povabilo ruskega kolega Sergeja Lavrova mudil nadelovnem obisku v Ruski federaciji. Sestal se je tudi s predsednikom odbora ruske dume zazunanjo politiko Konstantinom Kosačovom. Minister se je srečal tudi z vodji predstavništevslovenskih podjetij v Rusiji.

16. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v prostorih Narodne galerije odprl razstavo Poljsko slikarstvookoli 1900. Impresionizem in simbolizem.

17. april, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je nagovorila udeležence mednarodnega kongresao vlogi organizacij civilne družbe v procesu integracije držav kandidatk za vstop v EU inpotencialnih držav kandidatk, ki je potekal med 16. in 18. aprilom.

17. april, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala z Ivico Bocevskim, namestnikompredsednika vlade Republike Makedonije, odgovornim za evropske integracije.

20. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je prejel zahvalno pismo državne sekretarke Združenih državAmerike Hillary Clinton za slovenska prizadevanja pri zagotovitvi ratifikacije pristopnihprotokolov za pristop Hrvaške in Albanije k zvezi NATO.

20. april, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala s člani upravnih odborov Bavarsko-slovenskega društva in Slovensko-bavarskega gospodarskega kluba.

MAJ

33

20.–21. april, Priština

Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku na Kosovu in se sestal skosovskim kolegom Skenderjem Hysenijem, predsednikom republike dr. FatmirjemSejdiujem, predsednikom vlade Hashimom Thaçijem, predsednikom parlamenta JakupomKrasniqijem, posebnim predstavnikom EU in mednarodnim civilnim predstavnikom naKosovu Pietrom Feithom, predstavniki opozicije, slovenskimi vojaki v misiji KFOR inpolicisti v misiji EULEX ter s predstavniki slovenskih podjetij.

22. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je čestital Pétru Balázsu ob imenovanju na položaj madžarskega zu-nanjega ministra.

22. april, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je sestal s komisarjem Ollijem Rehnom in hrvaškim ministromGordanom Jandrokovićem. Minister se je srečal tudi s predstavniki članic trojnega predsed-stva Češke, Švedske in Francije.

23. april, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je veleposlanikom, akreditiranim v Republiki Slove-niji, predstavila prednostne naloge in program predsedovanja Odboru ministrov Sveta Ev-rope.

27. april, Luksemburg Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose(GAERC).

1. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v izjavi ob peti obletnici slovenskega članstva v EU poudarilpomen članstva za razvoj in prepoznavnost Slovenije.

5. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v izjavi ob 60. obletnici Sveta Evrope poudaril pomen temednarodne organizacije.

5. maj, Ljubljana Novi regionalni predstavnik Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce zaSrednjo Evropo Gottfried Köfner je ministru Samuelu Žbogarju predal predstavitvenopismo.

6. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je pozdravila udeležence konference Slovenskiposlovni teden 2009.

6. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel ministrico za trgovino Združenih arabskih emiratovšejko Lubno Al Kasimi.

9. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sodeloval v teku trojk ob žici okupirane Ljubljane v Pravičnitrojki ob dnevu pravične trgovine.

11.–12. maj, Madrid

Minister Samuel Žbogar je na 119. zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope prevzelpredsedovanje temu najvišjemu izvršnemu organu Sveta Evrope. Ob robu zasedanja se jemed drugim sestal s predsednikom PSSE Llúisom Mario de Puigom, ministrom za zunanjezadeve Gruzije Grigolom Vašadzejem, Armenije Edvardom Nalbandianom, ŠvedskeCarlom Bildtom ter ministrom za evropske zadeve Nizozemske Fransom Timmermansom.

13. maj, Praga Minister Samuel Žbogar je sodeloval na 14. ministrskem srečanju EU in Skupine Rio.

13. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je z namestnico ministra za zunanje zadeve Bosnein Hercegovine Ano Trišić Babić vodila dvostranske politične konzultacije med Slovenijo inBosno in Hercegovino, ki so potekale na ravni namestnikov ministrov za zunanje zadeve.

15. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Kraljevine Španije v RepublikiSloveniji Anunciade Fernández de Córdova y Alonso Viguera.

16. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope izrazilzaskrbljenost zaradi ukrepov zoper organizatorje Parade ponosa v Moskvi.

18. maj, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil rednega mesečnega zasedanja Sveta EU za splošnezadeve in zunanje odnose (GAERC).

19. maj, Ljubljana Minister Žbogar je vodil prvo sejo Strateškega sveta za gospodarsko diplomacijo.

19.–20. maj, Brdo pri Kranju

Minister Žbogar je sodeloval na zasedanju zunanjih ministrov držav Regionalnegapartnerstva srednjeevropskih držav, ki so se jim pridružili še predstavniki ZahodnegaBalkana.

JUNIJ

34

22. maj, Ljubljana Dvostranske politične konzultacije med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo stavodili državna sekretarka Dragoljuba Benčina in namestnica ministra za zunanje zadeveRepublike Albanije Edith Harxhi.

22. maj, Vatikan Minister Samuel Žbogar se je med delovnim obiskom pri Svetem sedežu srečal znadškofom mons. Dominiquom Mambertijem, tajnikom Oddelka Svetega sedeža zaodnose z državami.

27. maj, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je sestal z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom inhrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem.

28. maj, Dunaj Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je v okviru kongresa Ločeni/združeni. 1989–2009:prehod v novo Evropo sodelovala na okrogli mizi 1989–2009: politika v Srednji Evropi.

29. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evropeudeležil zasedanja Stalnega odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

2. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je vodil Strateški svet za zunanjo politiko.

4. junij, Dunaj

Minister Samuel Žbogar je na zasedanju Stalnega sveta Organizacije za varnost insodelovanje v Evropi predstavil prednostne cilje slovenskega predsedovanja Odboruministrov Sveta Evrope in se ob robu zasedanja srečal z generalnim sekretarjemorganizacije Marcom Perrinom de Brichambautom.

5. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na prvem uradnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve,sodelovanje in skupnosti Zelenortskih otokov Joséja Brita.

8.–9. junij, Minsk

Minister Samuel Žbogar se je med delovnim obiskom srečal z beloruskim zunanjimministrom Sergejem Martinovom, predsednikom Aleksandrom Lukašenkom,predsednikom predstavniškega doma narodne skupščine Vladimirjem Andrejčenkom in sprvim namestnikom ministra za gospodarstvo Petrom Žabkovom. Nagovoril je udeleženceBelorusko-slovenskega poslovnega foruma. V vlogi predsedujočega Odboru ministrovSveta Evrope je uradno soodprl Informacijsko točko Sveta Evrope v Minsku.

9. junij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je skupaj z obrambno ministrico dr. Ljubico Jelušičsprejela skupino srednješolcev iz Bosne in Hercegovine, nagrajencev šolskega tekmovanjapod naslovom EU – lepota različnosti, ki ga je organiziral EUFOR.

11. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar in državna sekretarka Dragoljuba Benčina sta se ločeno sestala sšpanskim državnim sekretarjem za EU Diegom Lópezom Garridom.

15. junij, Luksemburg

Minister Samuel Žbogar se je udeležil rednega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve inzunanje odnose (GAERC). Ob robu zasedanja se je sestal s komisarjem za širitev OllijemRehnom in v tristranskem okviru s komisarjem Rehnom in hrvaškim zunanjim ministromGordanom Jandrokovićem.

16. junij, Ancona Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila slovesnosti ob začetku enoletnegaitalijanskega predsedovanja Jadransko-jonski pobudi.

16. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel predsednika Mednarodnega kazenskega tribunala zanekdanjo Jugoslavijo sodnika Patricka L. Robinsona.

17. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v odgovoru na odprto pismo Alpe Adria Green v zvezi z gradnjoplinskih terminalov v Tržaškem zalivu zapisal, da Republika Slovenija budno spremljaaktivnosti Italijanske republike glede terminalov.

18.–19. junij, Bruselj Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika vlade Boruta Pahorja na zasedanjuEvropskega sveta.

18. junij, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je ob robu Evropskega sveta sešel z evropskim komisarjemOllijem Rehnom in hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem.

19. junij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je veleposlanike držav članic EU seznanila sslovenskimi pogledi na zadnji krog tristranskih pogovorov evropskega komisarja za širitevOllija Rehna s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom.

22. junij, Strasbourg Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope nastopil narednem plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Ob robu zasedanja je odprl razstavo o izobraževanju o otrokovih pravicah z naslovom Naše pravice.

JULIJ

AVGUST

35

23.–24. junij, Tripolis

Minister Samuel Žbogar se je med uradnim obiskom v Veliki socialistični ljudski libijski arab-ski džamahiriji sešel z gostiteljem, libijskim zunanjim ministrom Muso E. Koso, libijskim mi-nistrom za promet Mohamedom Al Zidanom in namestnikom ministra za industrijo,gospodarstvo in trgovino Taherjem M. Sarkezom.

26. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na delovni obisk sprejel zunanjega ministra Združenih arabskihemiratov šejka Abdulaha Bina Zajeda Al Nahjana.

26. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar, ki je sprejel častno pokroviteljstvo nad Parado ponosa v letu 2009 vvlogi predsedujočega Svetu Evrope, je ostro obsodil napad na gejevskega aktivista.

27.–28. junij, Krf Minister Samuel Žbogar se je udeležil neformalnega ministrskega srečanja držav Organiza-cije za varnost in sodelovanje v Evropi, sodeloval je tudi na zasedanju Sveta NATO-Rusijain na neformalnem sestanku zunanjih ministrov EU.

6. julij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope izrazilgloboko zaskrbljenost zaradi vnovičnega izreka smrtne kazni v Belorusiji in oblasti pozval knjeni popolni odpravi.

13. julij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem dr. ErwinaKubescha, novoimenovanega veleposlanika Republike Avstrije v Republiki Sloveniji.

14. julij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je v okviru konzultacij sestala z državnimpodsekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredom Mantico.

16. julij, Socerb Minister Samuel Žbogar se srečal s skupino 55 otrok iz Bosne in Hercegovine narehabilitaciji na Debelem rtiču.

16. julij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope ostroobsodil umor Natalije Estemirove, ugledne ruske nevladne aktivistke, ter ruske oblastipozval k preiskavi in obsodbi storilcev in naročnikov umora.

17. julij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel veleposlanika Bosne in Hercegovine Zdravka Begovića.

27.–28. julij, Washington

Minister Samuel Žbogar se je sestal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton,svetovalcem podpredsednika Združenih držav Amerike za nacionalno varnost inpredstavniki Sveta za nacionalno varnost. Srečal se je tudi z izbranimi predstavniki senatain predstavniškega doma ter s predstavniki nekaterih skupin intelektualcev.

31. julij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope zodobravanjem pospremil delno oceno mednarodne opazovalne misije o potekuparlamentarnih volitev v Moldaviji 29. julija.

12. avgust, Ljubljana

Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope obsodilumor čečenske aktivistke Zareme Sadulajeve in njenega moža Alika Džabrajlova ter izrazilzaskrbljenost ob še enem kaznivem dejanju, usmerjenem proti humanitarnim delavcem vregiji.

18. avgust, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope obsodilteroristični napad v Nazranu v ruski pokrajini Ingušetiji.

24. avgust, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega veleposlanika Kraljevine Belgije v Republiki Sloveniji Louisa Engelena.

25. avgust, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela skupino 41 otrok iz Ukrajine, ki so bilina rehabilitaciji na Debelem rtiču.

26. avgust, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoimenovanegaveleposlanika Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji Johannesa Doume.

27. avgust, Grad Brdo Minister Samuel Žbogar je priredil delovno kosilo za podpredsednika vlade Ljudskerepublike Kitajske Hui Liangyuja. 

29. avgust, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na uradnem obisku v Sloveniji gostil turškega zunanjega ministradr. Ahmeta Davutoğluja.

SEPTEMBER

36

30.–31. avgust, Bled

Minister Samuel Žbogar je sodeloval na četrtem Strateškem forumu Bled, ki je potekal podgeslom Politika gospodarske krize: gospodarske in geopolitične spremembe v Evropi inEvraziji. Minister je na forumu vodil panel voditeljev.Ob robu strateškega foruma se je srečal s slovaškim kolegom Miroslavom Lajčákom, zvisokim predstavnikom mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini dr. ValentinomInzkom, ministrico za zunanjo trgovino Združenih arabskih emiratov šejko Lubno AlKasimi, državno ministrico za zunanje zadeve Republike Indije Prenit Kaur in ministromza zunanje zadeve Albanije Lulzimom Basho. S slovaškim kolegom Lajčákom sta podpisalaSporazum o opravljanju pridobitne dejavnosti vzdrževanih družinskih članov osebjadiplomatskih predstavništev ali konzulatov. Predsednik vlade Borut Pahor in ministerŽbogar sta se sešla tudi s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem.

30. avgust, Bled Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je na delovnem kosilu sestala z indijsko državnoministrico Prenit Kaur.

31. avgust, Bled Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je sestala z generalnim sekretarjem za evropskezadeve na ministrstvu za zunanje zadeve Grčije Dimitriosom Kacudasom.

1. september, Brdo priKranju Minister Samuel Žbogar je sodeloval na 15. posvetu slovenske diplomacije.

2. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v okviru 15. posveta slovenske diplomacije pozdravil udeležencesestanka na Gospodarski zbornici Slovenije.

2. september, Ljubljana

Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope zzadovoljstvom pospremil odločitev armenskih in turških oblasti o začetku notranjihpolitičnih posvetovanj o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in spodbujanju dobrihdvostranskih odnosov.

2. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na redni novinarski konferenci govoril o aktualnih zadevah.

2. september, Lipica Minister Samuel Žbogar je na otvoritvi pozdravil udeležence 24. mednarodnega literarnegafestivala Vilenica.

3. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evropenekdanjemu generalnemu sekretarju Sveta Evrope Terryju Davisu ob koncu mandatazahvalil za njegov trud in predanost organizaciji.

3. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovane veleposlanice Republike Finske v Republiki Sloveniji Laure Kakko.

4. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je udeležencem seminarja o uvajanju biometričnihpotnih listov iz Bosne in Hercegovine podelila potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju.

4.–5. september, StockholmMinister Samuel Žbogar se je udeležil neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU(Gymnich). Ob robu zasedanja se je sešel z avstrijskim ministrom MichaelomSpindeleggerjem in italijanskim kolegom Francom Frattinijem.

6. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je ob tragični nesreči turistične ladje, ki se je zgodila na Ohridskemjezeru, veleposlaništvoma Bolgarije in Makedonije v Ljubljani izrazil iskreno sožalje.

9. september, München Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je vodila slovensko delegacijo na zasedanju Stalnemešane slovensko-bavarske komisije.

10. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega veleposlanika Republike Sudan v Republiki Sloveniji s sedežem naDunaju Mahmuda Hasana Elamina.

11. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je sestal s srbskim kolegom Vukom Jeremićem.

12. september, Izola Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence 7. diplomatske regate.

14. september, Bruselj Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope spredsednikom Parlamentarne skupščine Lluisom Mario de Puigom pripravil skupno izjavoo ukrepih za poglobitev sodelovanja med Odborom ministrov in Parlamentarno skupščino.

14.–15. september, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil rednega mesečnega zasedanja Sveta EU za splošnezadeve in zunanje odnose (GAERC), ki je prvič potekalo skladno z določili Lizbonskepogodbe.

OKTOBER

37

16. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel predsednika Predstavniškega doma Republike Malte dr.Louisa Galeo.

18. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je odprl zeleni dan na ministrstvu za zunanje zadeve, namenjenpredstavitvi ekoloških prizadevanj ministrstva.

21. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela ameriško astronavtko slovensko-indijskega rodu Sunito L. Williams.

21.–25. september, New York

Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika republike dr. Danila Türka na 64.zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. V okviru izmeničnegapredsedovanja je minister za krajši čas tudi vodil zasedanje.Ob robu zasedanja je imel številna dvostranska srečanja, udeležil se je ministrskega srečanjaEU, transatlantske večerje, ki jo je gostila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton,srečanja ministrov naslednic nekdanje Jugoslavije, sestanka Mreže za človekovo varnost,ministrskega zajtrka na temo boja proti nasilju nad deklicami, sestanka sredozemskih državiz t. i. Oljčne skupine in zasedanja Konference o podpori začetka uveljavitve Sporazuma oceloviti prepovedi jedrskih poskusov, na katerem je nastopil kot govornik.Predsednika republike je spremljal na srečanjih s predsednikoma Palestinskih oblasti inAlbanije.V imenu Republike Slovenije je minister podpisal Izbirni protokol k Mednarodnemu paktuo ekonomskih, kulturnih in socialnih pravicah ter Sporazum o sodelovanju medministrstvoma za zunanje zadeve Slovenije in Tuvaluja.

22. september, LjubljanaDržavna sekretarka Dragoljuba Benčina je z Lauriejem Markesom, izrednim inpooblaščenim veleposlanikom Nove Zelandije s sedežem v Rimu, podpisala Dogovor oprogramu delovnih počitnic med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije.

23. september, Ljubljana

Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope v zvezi zizjavo ruske Državne dume, da se bo vrnila k razpravi o ratifikaciji Protokola št. 14 kEvropski konvenciji o človekovih pravicah, izrazil pričakovanje, da bo Rusija protokolratificirala v najkrajšem možnem času.

24. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela začasnega predsednika Mednarodnegaevropskega gibanja Charlesa-Ferdinanda Nothomba.

25. september, Ljubljana Dvostranske politične konzultacije med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo stavodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina in Abdulkadar Memedi, državni sekretar namakedonskem zunanjem ministrstvu.

28. september, Strasbourg

Minister Samuel Žbogar je kot predsedujoči Odboru ministrov Sveta Evrope nagovorilposlance na jesenskem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in odgovarjal nanjihova vprašanja.Ob robu zasedanja se je sešel s predsednikom Parlamentarne skupščine Lluisom Mario dePuigom.

29. september, Strasbourg Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope čestitalThorbjørnu Jaglandu za izvolitev na položaj generalnega sekretarja Sveta Evrope.

30. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega veleposlanika Češke republike v Republiki Sloveniji Petra Voznice.

2. oktober, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je sestal s hrvaškim zunanjim ministrom GordanomJandrokovićem, švedskim zunanjim ministrom Carlom Bildtom kot predsedujočim SvetuEU ter evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom.

5. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega veleposlanika Peruja v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju AntoniaGarcíe Reville.

5. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega veleposlanika Avstralije v Republiki Sloveniji s sedežem na DunajuMichaela Johna Pottsa.

5. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na poslovilni obisk sprejela veleposlanikaLjudske demokratične republike Alžirije Salaha Lebdiuja.

38

5. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoimenovaneveleposlanice Francoske republike v Republiki Sloveniji Nicole Michelangeli.

6. oktober, Ljubljana

Minister Samuel Žbogar je odprl Mednarodno konferenco o otrokovih pravicah in zaščitipred nasiljem.Ob robu konference se je sestal s komisarjem za človekove pravice Sveta Evrope ThomasomHammarbergom, ki se je mudil na uradnem obisku v Sloveniji.

6. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na poslovilni obisk sprejel veleposlanico Republike Turčije vRepubliki Sloveniji Ayse Sezgin.

7. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela Jensa Wandla, namestnika regionalnegadirektorja Programa Organizacije združenih narodov za razvoj in direktorja Regionalnegacentra Programa Organizacije združenih narodov za razvoj v Bratislavi.

7. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na poslovilni obisk sprejel veleposlanika Ruske federacijeMihaila Valentinoviča Vanina.

7. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je sestala z generalnim sekretarjem avstrijskegazveznega ministrstva za evropske in mednarodne zadeve dr. Johannesom Kyrlejem.

8. oktober, Ženeva

Minister Samuel Žbogar se je udeležil praznovanja ob 20. obletnici sprejetja Konvencije ootrokovih pravicah.Ob tej priložnosti se je srečal z visoko komisarko Združenih narodov za človekove praviceNavanethem Pillay.

8. oktober, Strasbourg/Ljubljana

Minister Samuel Žbogar kot predsedujoči Odboru Ministrov Sveta Evrope, generalnisekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland in predsednik Parlamentarne skupščine LluisMaria de Puig so pripravili skupno izjavo zaradi izvršitve smrtne kazni nad VasilijemJusepčukom v Belorusiji.

10. oktober, Zürich Minister Samuel Žbogar se je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evropeudeležil podpisa protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in o razvoju dvostranskihodnosov med Republiko Turčijo in Republiko Armenijo.

15. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je odprla prve Slovenske razvojne dneve. Ob tejpriložnosti ji je veleposlanica Kraljevine Danske Anita Hugau predala baklo MDG3, kiopozarja na enakost med spoloma.

16. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je čestital zunanjim ministrom Bosne in Hercegovine, Brazilije,Gabona, Libanona in Nigerije ob izvolitvi za nestalne članice Varnostnega svetaOrganizacije združenih narodov za obdobje 2010–2012.

16. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je ob robu uradnega obiska egiptovskega predsednikaMohameda Hosnija Mubaraka srečal z egiptovskim ministrom za zunanje zadeveAhmedom Abulom Geitom.

16. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega veleposlanika Republike Turčije v Republiki Sloveniji Derye Kanbaya.

16. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel zunanjega ministra Republike Ciper Markosa Kiprianuja.

16. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je srečal s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentuRomano Jordan Cizelj, Tanjo Fajon, Zoranom Thalerjem in Ivom Vajglom.

18. oktober, Pomurje Minister Samuel Žbogar je bil gostitelj tradicionalnega jesenskega izleta za tuje diplomate,akreditirane v Republiki Sloveniji.

20. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je vodil drugo sejo Strateškega sveta ministra za zunanje zadeve.

20. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel generalnega direktorja Mednarodnega centra zapromocijo podjetij dr. Štefana Bogdana Šaleja.

20.–21. oktober, Kijev

Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Ukrajini, kjer se je sešel z novimukrajinskim zunanjim ministrom Petrom Porošenkom in predstavniki slovenskih podjetij.V vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope je minister nastopil na Forumu zanapredek demokracije in se udeležil večerje, ki jo je priredil ukrajinski predsednik ViktorJuščenko.

21.–22. oktober, Stockholm Državna sekretarka Dragoljuba Benčina, ki v okviru EU Slovenijo zastopa kot razvojnaministrica, se je udeležila Evropskih razvojnih dni.

NOVEMBER

39

23. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je sestala z državnim sekretarjem za evropskezadeve na francoskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Pierrom Lellouchem.

26.–27. oktober, Luksemburg

Minister Samuel Žbogar je sodeloval na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve in zunanjeodnose (GAERC).Ob robu zasedanja je z estonskim kolegom Urmasom Paetom podpisal Sporazum ovzajemnem varovanju tajnih podatkov. Sešel se je tudi s predsednikom luksemburškegaparlamenta Laurentom Mosarjem.V vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope se je minister udeležilparlamentarne razprave o svobodi medijev in zaščiti novinarskih virov, ki jo je pripravilpododbor za medije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Kot predsedujoči Odboruministrov se je udeležil tudi štiristranskega srečanja Evropske unije in Sveta Evrope.

28. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je sestala z veleposlanikom Olofom Ehrenkrono,političnim svetovalcem švedskega zunanjega ministra.

29.–30. oktober, Bruselj Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika vlade Boruta Pahorja na zasedanjuEvropskega sveta.

30. oktober, Strasbourg/Ljubljana

Minister Samuel Žbogar v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evrope ingeneralni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland sta v skupni izjavi izrazila zaskrbljenostnad novim primerom smrtne kazni v Belorusiji.

31. oktober, Grad Brdo Minister Samuel Žbogar je priredil večerjo v čast podpredsedniku Vlade Ljudske republikeKitajske Zhangu Dejiangu.

2. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel evropskega poslanca Hannesa Swobodo.

4. november, Stockholm Minister Samuel Žbogar se je udeležil slovesnosti ob podpisu Arbitražnega sporazuma medRepubliko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

5. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je sestal z nekdanjo generalno sekretarko Sveta EvropeCatherine Lalumière.

5. november, Ljubljana Na novinarski konferenci je minister Samuel Žbogar predstavil publikacijo Slovenija in SvetEvrope ter ključne dosežke slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope.

6. november, Ljubljana

Ministra Samuel Žbogar in dr. Boštjan Žekš sta v okviru priprav na drugi Koordinacijskiodbor ministrov med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko sprejela predsednikakrovnih organizacij Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zvezeDraga Štoko in Rudija Pavšiča.

6. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar, predsedujoči Odboru ministrov Sveta Evrope, je sprejelgeneralnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda.

6. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v vlogi predsedujočega Odboru ministrov Sveta Evropepozdravil udeležence mednarodne konference Ljubljanska konferenca – obnova naše skupnedediščine.

9. november, Brdo pri Kranju

Minister Samuel Žbogar se je udeležil 2. zasedanja Koordinacijskega odbora ministrov medRepubliko Slovenijo in Italijansko republiko. V okviru dvostranskih srečanj se je sestal zitalijanskim zunanjim ministrom Francom Frattinijem.

11. november, Astana

Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika republike dr. Danila Türka na uradnemobisku v Kazahstanu. V okviru obiska je minister podpisal več dvostranskih sporazumov, insicer o gospodarskem sodelovanju, mednarodnih cestnih prevozih potnikov in blaga ter oodpravi vizumov za imetnike diplomatskih potnih listov.

13. november, Brdo pri Kranju

Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence seminarja o novem Strateškem konceptuzveze NATO. Ob robu seminarja se je srečal z generalnim sekretarjem zveze NATOAndersom Foghom Rasmussenom.

15.–16. november,Sarajevo

Minister Samuel Žbogar se je sestal z ministrom za zunanje zadeve Bosne in HercegovineSvenom Alkalajem, predsedujočim predsedstva dr. Željkom Komšićem, visokimpredstavnikom mednarodne skupnosti Valentinom Inzkom ter nekaterimi drugimipredstavniki mednarodne skupnosti in vodilnimi politiki, akterji v t. i. butmirskem procesu.

DECEMBER

40

16.–17. november, Bruselj

Minister Samuel Žbogar se je udeležil rednega mesečnega zasedanja Sveta EU za splošnezadeve in zunanje odnose (GAERC).Ob robu zasedanja je skupaj z zunanjim ministrom Bosne in Hercegovine SvenomAlkalajem priredil delovni zajtrk za predstavnike držav članic EU.

17. november, Strasbourg/Ljubljana

Minister Samuel Žbogar kot predsedujoči Odboru ministrov Sveta Evrope in generalnisekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland sta pozvala k takojšnji izpustitvi priprtihnajstnikov v Južni Osetiji.

18. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel Dimitriosa Drucasa, prvega namestnika grškegazunanjega ministra.

18. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na novinarski konferenci predstavil opravljeno delo po prvemletu vodenja ministrstva.

18. november, Strasbourg Minister Samuel Žbogar je predal predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope svojišvicarski kolegici Micheline Calmy-Rey.

20. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je z odobravanjem pospremil odločitev o imenovanju HermanaVan Rompuya za predsednika Evropskega sveta ter baronice Catherine Ashton za visokopredstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.

24. november, Ljubljana in Rim

Minister Samuel Žbogar in njegov italijanski kolega Franco Frattini sta na predsedujočegaSvetu EU, švedskega zunanjega ministra Carla Bildta, ter preostale ministre EU nasloviladrugo skupno pismo, namenjeno pospešenemu nadaljevanju procesa liberalizacijevizumske ureditve za Bosno in Hercegovino ter Albanijo.

25. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence srečanja na temo Zelena diplomacija.

27. november, Keszthely

Minister Samuel Žbogar se je udeležil 2. delovnega srečanja vlad Republike Slovenije inRepublike Madžarske.Na srečanju sta minister in njegov madžarski kolega dr. Péter Balázs podpisala Skupnoizjavo o evro-atlantski prihodnosti Zahodnega Balkana.

30. november, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina in Victorio María José Taccetti, namestnikargentinskega ministra za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in verstva, sta vodiladvostranske politične konzultacije.

1.–2. december, Atene

Minister Samuel Žbogar je sodeloval na 17. ministrskem zasedanju Organizacije za varnostin sodelovanje v Evropi.Ob robu zasedanja je imel minister vrsto srečanj s svojimi kolegi, med drugim z ruskimzunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in s predsedujočim Organizaciji za varnost insodelovanje v Evropi grškim zunanjim ministrom Dimitrisom Drucasom.

2. december, Madrid Minister Samuel Žbogar se je udeležil neformalne večerje zunanjih ministrov, ki jo je predzačetkom španskega predsedovanja Svetu EU gostil španski zunanji minister Miguel ÁngelMoratinos Cuyaubé.

3.–4. december, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil formalnega zasedanja zunanjih ministrov državčlanic zveze NATO.

4. december, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Izraela v Republiki Sloveniji ssedežem na Dunaju Aviva Šir-Ona.

4. december, Ljubljana

Minister Samuel Žbogar in zunanji ministri Zelenortskih otokov, Kostarike, Islandije,Singapurja in Združenih arabskih emiratov so v skupnem pismu pred konferencoZdruženih narodov o podnebnih spremembah v Kopenhagnu pozvali k prenovljenemunačrtu za spopadanje s podnebnimi spremembami na svetovni ravni.

7. december, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta EU za splošne zadeve.

8. december, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje odnose.

9. december, Beograd Na povabilo ministra za zunanje zadeve Srbije Vuka Jeremića se je minister Samuel Žbogarmudil na delovnem obisku v Srbiji.

41

13.–14. december, Sarajevo Minister Samuel Žbogar se je udeležil regionalne ministrske konference Zavezništvacivilizacij za Jugovzhodno Evropo.

15. december, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je skupaj s soprogo priredil tradicionalni novoletni sprejem za tujediplomate, akreditirane v Republiki Sloveniji, ki so se ga udeležili tudi nekateri vidnipredstavniki slovenskega javnega življenja.

16. december, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pismanovoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Kosovo v RepublikiSloveniji Antona Berishe.

21. december, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je dal izjavo ob koncu zasedanj Konference pogodbenicKonvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Konference pogodbenicKjotskega protokola.

4

4 DVOSTRANSKOMEDNARODNOSODELOVANJE

ALBANIJA

Čeprav so odnosi med državama raz-meroma skromni, so zelo dobri in pri-jateljski. Politični in gospodarskiodnosi so se okrepili zlasti po februar-skem obisku predsednika dr. DanilaTürka in gospodarske delegacije. Slo-venija podpira prizadevanja Albanijeza izvedbo evropskih reform, njenedejavnosti v regiji, prizadevanja za pri-dobitev statusa kandidatke za članstvov EU in odpravo vizumskega režima zUnijo. Oktobra je bil v Tirani odprt ča-stni konzulat, ki ga vodi častni konzulEdvin Libohova, namestnik general-nega direktorja Banke Popullore inčlan upravnega odbora Skupine SocieteGenerale. Novembra je bil objavljenukaz predsednika Republike Slovenijeo odprtju Veleposlaništva RepublikeSlovenije v Republiki Albaniji.

Služba vlade Republike Slovenije zarazvoj in evropske zadeve je v Tiranisodelovala pri opredelitvi področij,vključenih v Program sodelovanjamed vladama na področju evropskihzadev, ki je bil sklenjen za drugo polo-vico leta 2009 in prvo polovico leta2010. Gre za kratkoročno tehničnopomoč v obliki obiskov slovenskihstrokovnjakov v Tirani in albanskihstrokovnjakov v Ljubljani.

Gospodarsko sodelovanjeObseg blagovne menjave med Slove-nijo in Albanijo je v prvih devetih me-secih znašal 27,70 milijona evrov.Slovenski izvoz blaga v Albanijo je bilv tem obdobju vreden 27,49 milijona,uvoz pa 213.000 evrov. Ob obiskupredsednika republike dr. DanilaTürka je podjetje Poteza dobilo konce-sijo za gradnjo šestih hidroelektrarnna reki Shala. Skupna moč verige vvrednosti 150 milijonov evrov bo 130megavatov. Decembra je Mercator

odprl prvi trgovski center v Albaniji,načrtuje pa še dodatne nove naložbe.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevInštitut informacijskih znanosti Uni-verze Maribor sodeluje s Politehničnouniverzo v Tirani pri razvoju medna-rodnega razvojnega knjižničnega pro-jekta COBISS.Net.

Obiski• 18.–19. februar – uradni obisk pred-

sednika dr. Danila Türka z gospodar-sko delegacijo v Tirani. Predsednikaje spremljala državna sekretarkaDragoljuba Benčina;

• 19.–20. maj – udeležba namestniceministra za zunanje zadeve EdithHarxhi na srečanju zunanjih mini-strov Regionalnega partnerstva indržav Zahodnega Balkana na Brdupri Kranju;

• 22. maj – delovni obisk in političnekonzultacije namestnice ministraEdith Harxhi v Ljubljani;

• 30.–31. avgust – udeležba ministra zazunanje zadeve Lulzima Bashe naStrateškem forumu Bled in dvostran-sko srečanje z ministrom SamuelomŽbogarjem na Bledu;

• 13.–14. oktober – uradni obisk pred-sednika republike dr. Bamirja Topijaz gospodarsko delegacijo v Ljubljani.

ALŽIRIJA

Sodelovanje med Slovenijo in Alžirijoje bilo dobro, s poudarkom na gospo-darskih odnosih. Nadaljevalo se je tudidobro sodelovanje znotraj Unije zaSredozemlje, še zlasti v okviru Evro-sredozemske univerze.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je v prvih desetihmesecih znašala 128,4 milijona evrov.

Izvoz je dosegel 73,1, uvoz pa 55,2 mi-lijona evrov. Alžirija ostaja eden klju-čnih dobaviteljev zemeljskega plina.

ANDORA

Odnosi med Slovenijo in Andoro sozelo dobri in prijateljski.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je v prvih desetihmesecih leta znašala 9000 evrov, odtega je bilo 8000 evrov izvoza in 1000evrov uvoza.

ARGENTINA

Politični odnosi med Argentino in Slo-venijo so dobri, pozitivni in prijateljskiz veliko možnostmi za nadaljnje pogla-bljanje. V Ljubljani so 30. novembrapotekale politične konzultacije, ki stajih vodila državna sekretarka Drago-ljuba Benčina in namestnik argentin-skega ministra za zunanje zadeve,mednarodno trgovino in verstva vele-poslanik Victorio María José Taccetti.S tem so se še okrepili in poglobili po-litični odnosi ter spodbudila nadgrad-nja gospodarskih odnosov meddržavama. Prvega avgusta sta začelaveljati Konvencija o socialni varnosti inAdministrativni dogovor o izvajanjukonvencije, kar bo državljanom Slove-nije in Argentine omogočilo seštevanjepokojninskih dob ob upokojitvi.

Gospodarsko sodelovanjeArgentina je druga najpomembnejšazunanjetrgovinska partnerica Slove-nije v Latinski Ameriki. Trgovinskamenjava je neuravnotežena in je v

Albanijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Skopju.

Alžirijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Madridu.

Andoro nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Madridu.

Argentino rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Buenos Airesu.

45

DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE

prvih osmih mesecih znašala 50 mili-jonov evrov, kar je 10,4 odstotka večkot v primerljivem obdobju leta 2008.V omenjenem obdobju je Slovenija izArgentine uvozila za 48,1 milijonaevrov blaga, kar je 12,7 odstotka več,medtem ko je izvozila za 1,9 milijonaevrov blaga, kar je 27,4 odstotka manjkot v primerljivem obdobju leta 2008.

Možnosti za nadaljnje poglabljanje go-spodarskih odnosov je veliko, pred-vsem z okrepitvijo sodelovanja prekLuke Koper, ki jo je 30. novembra obi-skal namestnik argentinskega ministraza zunanje zadeve, mednarodno trgo-vino in verstva veleposlanik VictorioMaría José Taccetti.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevNa Filozofski fakulteti Univerze v Bue-nos Airesu je bilo 23. aprila predavanjeesejista in urednika Mitja Čandra z na-slovom Sodobna slovenska družba in li-teratura, 7. maja pa predavanjeslovenskega prevajalca, urednika, gle-dališkega in literarnega kritika, eseji-sta, dramatika in pisatelja AlešaBergerja z naslovom O literaturi in pre-vajanju v slovenščino.

Na šestem Festivalu evropskega filma vBuenos Airesu med 18. in 22. majemse je Slovenija predstavila s filmom Pe-telinji zajtrk. Festival evropskega filmaje junija gostoval tudi v Cordobi in vBahii Blanci.

Marca je dopisno potekalo 6. zasedanjeslovensko-argentinske mešane komisijeza znanstveno in tehnološko sodelova-nje. V sofinanciranje je bilo sprejetih 12skupnih raziskovalnih projektov (nara-voslovno-matematične vede 4, tehniškevede 6, biotehniške vede 2).

Nadaljuje se uspešno delovanje lekto-ratov slovenskega jezika na Filozofskifakulteti Univerze v Buenos Airesu inna Državni univerzi v La Plati. V Bue-nos Airesu je bilo v šolskem letu 2009vpisanih 81 študentov, v La Plati pa seje slovenskega jezika učilo 21 študen-tov. Zanimanje za učenje slovenščinena lektoratih se povečuje.

Med 19. in 30. novembrom je delega-cija Vojaškega muzeja Slovenske voj-ske v različnih slovenskih domovih v

Buenos Airesu, Rosariu, Mendozi inmestu Parana postavila razstavo z na-slovom Vojna za obrambo suverenostiRepublike Slovenije leta 1991 ter pre-davala o Slovenski vojski v EU inNATU ter o evropskih vplivih na obli-kovanje slovenskih oboroženih sil.

Veleposlaništvo je vse izseljenske orga-nizacije in društva v Argentini rednoobveščalo in seznanjalo s svojim delo-vanjem, kulturnimi prireditvami, raz-pisi Urada Vlade Republike Slovenijeza Slovence v zamejstvu in po svetu,tečaji slovenskega jezika in drugimidejavnostmi.

Predstavniki veleposlaništva so se ude-leževali prireditev in praznovanj oble-tnic slovenskih društev in organizacijv Argentini. Med najpomembnejšimidogodki so bili podelitev zahval in pri-znanj Urada Vlade Republike Slove-nije za Slovence v zamejstvu in posvetu Slovenski fantovski zvezi in Slo-venski dekliški organizaciji v Argen-tini, Baragovi šoli v Lanusu, Slomškovišoli v Ramos Mejiji, Slovenskemudomu v Mendozi (vsem ob 60. oble-tnici ustanovitve) in prvi slovenskijužnoameriški Cerkvi Marije Kraljicev Slovenski vasi v Lanusu ob 50. oble-tnici ustanovitve.

ARMENIJA

Politično sodelovanje med državamaje dobro. Na multilateralnem področjusta aktivno sodelovali v okviru sloven-skega predsedovanja Odboru mini-strov Sveta Evrope. Ministrstvo zajavno upravo Republike Slovenije je naštudijskem obisku gostilo predstavnikearmenskega državnega sveta za javnoupravo. Minister Samuel Žbogar se jev vlogi predsedujočega Odboru mini-strov Sveta Evrope udeležil podpisaprotokolov med Republiko Turčijo inRepubliko Armenijo o vzpostavitvi di-plomatskih odnosov in o razvoju dvo-stranskih odnosov.

Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je predvsemzaradi oddaljenosti in nepoznavanja

obeh trgov skromno, vendar se krepi.V letu 2008 je obseg blagovne menjaveznašal 6,4 milijona evrov, v prvih de-vetih mesecih leta 2009 pa 6,3 mili-jona. Menjavo sestavlja izključnoslovenski izvoz, v katerem prevladu-jejo zdravila, nekaj je tudi bele tehnike.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevMinistrstvo za kulturo Armenije je vsodelovanju s častnim konzulom Re-publike Slovenije v Erevanu in Can-karjevim domom pripravilo štirigostovanja armenskih glasbenih inplesnih skupin v Ljubljani. Prvo je bilov decembru, tri pa bodo v letu 2010.

Obiski• 15.–17. junij – obisk skupine armen-

skih poslancev v Sloveniji.

AVSTRALIJA

Odnosi med Slovenijo in Avstralijo soprijateljski, z možnostmi za nadaljnjepoglabljanje. Izmenjav obiskov navladni ali državni ravni ni bilo, saj stabili dvostranski srečanji na ravni pred-sednikov vlad in ministrov za zunanjezadeve leto poprej, med slovenskimpredsedovanjem Svetu EU. Na diplo-matski ravni velja omeniti imenovanjenovega nerezidenčnega veleposlanikaAvstralije v Sloveniji s sedežem na Du-naju. Veleposlanik Michael Potts je po-verilna pisma predal 6. oktobra.

Začasni odpravnik poslov na sloven-skem veleposlaništvu v Canberri Gre-gor Kozovinc in avstralska ministricaza zdravje in vprašanja staranja NicolaRoxon sta 11. marca v Canberri pod-pisala Sporazum o zagotavljanju zdrav-stvenega varstva med Vlado RepublikeSlovenije in Vlado Avstralije. Ta bozačel veljati skupaj z izvedbenim do-govorom, ki bo opredelil tehnično iz-vedbo zagotavljanja zdravstvenihstoritev državljanom obeh držav. Po-govori o izvedbenem dogovoru pote-kajo uspešno.

Gospodarsko sodelovanje med Slove-nijo in Avstralijo zaznamuje velika od-

Armenijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kijevu.

Avstralijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Canberri.

46

daljenost med trgoma ter osredotoče-nost obeh na sosednje regije. Možnostiza okrepitev sodelovanja predvsem vnišnih gospodarskih panogah sodobre. Trgovinska menjava v obdobju2008/2009 je znašala 110 milijonovevrov. Slovenski izvoz v Avstralijo jeznašal 75 milijonov evrov, uvoz od tampa 35 milijonov evrov. Slovenski izvozsestavljajo predvsem pnevmatike,elektrotermične naprave, pohištvo terprikolice in polprikolice, uvoz pa pre-težno zdravila, stroji in strojnaoprema, insekticidi in herbicidi ter le-talska oprema. V omenjenem obdobjuni bilo obsežnejše storitvene menjavein neposrednih tujih vlaganj. Največjiavstralski vlagatelj v Sloveniji ostajatrgovska veriga Harvey Norman. Opa-zna je rast obiskov avstralskih turistovv Sloveniji.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev jebilo enako intenzivno kot leto prej.Omeniti velja uspešno tradicionalnofebruarsko predstavitev Slovenije namultikulturnem festivalu v Canberriter projekcijo slovenskega filma Insta-lacija ljubezni na filmskem festivaluEvropske unije Okna v Evropo v Can-berri, Sydneyju in Brisbanu. Junija jebil na filmskem festivalu v Sydneyjupredvajan film Big River Man, projek-cije pa se je udeležil tudi Martin Strel.Avgusta je v Avstraliji gostoval Oktet 9Gimnazije Celje, v prvi polovici sep-tembra pa je v Mariboru potekal tra-dicionalni Festival Maribor, kateregaumetniški direktor je bil že drugo letozapored znani avstralski violinist, di-rigent in skladatelj Richard Tognetti.Sredi septembra je v Avstraliji gosto-vala skupina slovenskih avtorjev otro-ške in mladinske književnosti, ki so josestavljali Evald Flisar, Slavko Pregl,Jana Bauer, Cvetka Bevc in Tatjana Ko-kalj. Namen turneje je bil avstralski inslovenski javnosti v Avstraliji predsta-viti dvojezično slovensko-angleškozbirko otroške književnosti Spomin-čice.

Slovenska skupnost v Avstraliji jetudi v letu 2009 dokazovala svojo vi-talnost ter predanost slovenski identi-teti, kulturi in jeziku. Oktobra jeslovenska skupnost v Sydneyju praz-novala petdesetletnico delovanja slo-venskih dramskih skupin v zvezni

državi Novi Južni Wales, Slovenskodruštvo Melbourne je petinpetdesetoobletnico obstoja in delovanja poča-stilo novembra, štiridesetletnico ob-stoja in delovanja pa je konecdecembra obhajalo Slovensko versko inkulturno središče Sv. Rafaela v Syd-neyju. Med mnogimi kulturnimi do-godki v okviru slovenske skupnosti vAvstraliji velja omeniti vsaj 35. sloven-ski mladinski koncert, ki ga je oktobragostilo Avstralsko-slovensko kulturnoin športno društvo Ivan Cankar iz Gee-longa, ter že tretjo uspešno počastitevpetdesetletnice prihodov Slovencev vAvstralijo v organizaciji Zgodovinskegaarhiva avstralskih Slovencev iz Syd-neyja.

AVSTRIJA

Nadaljeval se je pozitivni trend v od-nosih med državama. Dobro sodelo-vanje sega na vsa področja, najboljintenzivno pa je v gospodarstvu. Po-litične odnose je zaznamoval redendialog na vseh ravneh, s poudarjenovečjim številom obiskov slovenskihpredstavnikov v Avstriji. Vrhunec po-menijo srečanji obeh predsednikovrepublik na Ljubelju in v Tinjah 5. ju-nija ter uradni obisk zveznega kanc-lerja Wernerja Faymanna v Sloveniji26. avgusta. Minister za evropske inmednarodne zadeve Avstrije je Slove-nijo obiskal 13. marca. Drugo polo-vico leta je v odnosih med državamazaznamovala pospešena in intenzi-vna razprava o Sloveniji kot nasled-nici Avstrijske državne pogodbe.Razprava je nekoliko vplivala na od-nose, ki pa se zaradi tega niso poslab-šali, saj o tem vprašanju poteka redendialog.

Nerešeno ostaja dosledno in celovitouresničevanje pravic slovenske manj-šine na Koroškem, kot izhaja iz obvez-nosti Republike Avstrije po sedmemčlenu Avstrijske državne pogodbe. Slo-venija je v letu 2009 Avstrijo na vsehravneh opozarjala na potrebo po celo-tni izpolnitvi obveznosti iz Avstrijskedržavne pogodbe. Položaj slovenskemanjšine na Štajerskem je neprimerno

boljši od njihovih sonarodnjakov naKoroškem. Vendar so tudi na Štajer-skem še področja, predvsem v šolstvuna predšolski in osnovnošolski ravni,kjer je prostor za dodatno izboljšanje.

Državi sta nadaljevali reden dialog oaktualnih zunanjepolitičnih vpraša-njih, tudi glede na avstrijsko nestalnočlanstvo v Varnostnem svetu OZN.Posebno tesno sodelujeta znotraj EU,kjer na več področjih zastopata po -dobne poglede. Intenzivno sodelova-nje je usmerjeno na Zahodni Balkan.Državi sta skozi vse leto vodili redendialog na visoki ravni o vseh drugihevropskih in mednarodnih temah.Tako sta se zvrstila dva kroga rednihkonzultacij na ravni namestnikov mi-nistrov. Državi je družila sorodnostpogledov na številna aktualna vpraša-nja v mednarodni skupnosti.

Okrepilo se je sodelovanje na po-dročju obrambe, kar daje odnosomdodaten pozitivni zagon. Ministra zaobrambo sta se srečala 19. julija.

Gospodarsko sodelovanjeAvstrija je bila v letu 2008 četrta naj-pomembnejša izvozna partnerica Slo-venije (izvoz blaga v Avstrijo obsega7,9 odstotka slovenskega izvoza) intretja najpomembnejša uvozna part-nerica (uvoz blaga iz Avstrije znaša12,3 odstotka vsega slovenskegauvoza).

V prvih devetih mesecih 2009 se jeblagovna menjava zmanjšala za 22,2odstotka, pri tem je izvoz padel za 21,3odstotka na 940,8 milijona evrov, uvozpa za 22,7 odstotka na 1,6 milijardeevrov.

V letu 2008 je Slovenija v Avstrijo iz-vozila za 1555,1 milijona evrov blaga,uvozila pa ga je za 2830,5 milijonaevrov. Skupna vrednost izvoza inuvoza je dosegla 4385,5 milijona evrov,za 4,3 odstotka več kot leta 2007.

Avstrija ostaja najpomembnejša tujavlagateljica v Sloveniji, saj so njene na-ložbe v skupnih tujih neposrednih na-ložbah po podatkih Banke Slovenijena dan 31. decembra 2008 znašale5123,3 milijona evrov, kar je kar 46,6odstotka vseh tujih naložb v slovenskogospodarstvo. Največ naložb je usmer-

Avstrijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijena Dunaju.

47

jenih v bančništvo, zavarovalništvo,del tudi v trgovino in proizvodnjo. Vokviru javnega razpisa za spodbujanjetujih neposrednih naložb je bilo dese-tim investicijskim projektom razde-ljeno približno 3,3 milijona evrov, odtega 1,6 milijona evrov za naložbe, prikaterih je bil tuji vlagatelj iz Avstrije.

Slovenska podjetja prav tako vlagajo vAvstrijo, vendar v precej manjšem ob-segu. Po podatkih Banke Slovenije soskupne slovenske naložbe v Avstrijo nadan 31. decembra 2008 znašale 161,4milijona evrov, kar je 2,9 odstotkaskupnih slovenskih naložb v tujini.Usmerjene so pretežno v trgovskapodjetja, ki pomagajo pri trženju slo-venskih izdelkov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev jevsestransko razvejeno. Dodatno težomu daje sklenjeni drugi delovni pro-gram o sodelovanju v kulturi, izobra-ževanju in znanosti med vladama zaobdobje 2008–2012. Še zlasti se je po-večalo zanimanje za krepitev znanstve-nega sodelovanja ter vzpostavljanjenovih povezav med šolami in drugimipedagoškimi ustanovami.

Zvrstila so se številna gostovanja ne-katerih že uveljavljenih in številnihmladih slovenskih likovnikov, gleda-lišč- nikov in glasbenikov, tako vuglednih dunajskih kulturnih ustano-vah in drugod po Avstriji. Odmev-nejša gostovanja so bila tako vKünstlerhausu, muzeju Essl v Kloster-neuburgu, parku gradu Grafenegg inVolkstheatru. V organizaciji Sloven-skega znanstvenega inštituta na Du-naju, Študentskega in kulturnegadoma Korotan na Dunaju ter sloven-skih dunajskih in graških študentov sopotekali številne znanstvene razprave,simpoziji ter predstavitve slovenskihknjig in publikacij.

Obiski• 17. februar – srečanje ministra za fi-

nance dr. Franca Križaniča z držav-nima sekretarjema za finance dr.Reinholdom Lopatko in mag. Andreasom Schiederjem na Dunaju;

• 5. maj – obisk ministra za Slovence vzamejstvu in po svetu dr. BoštjanaŽekša pri predstavnikih slovenske

narodne skupnosti na avstrijskemŠtajerskem;

• 7. maj – udeležba ministra za pravo-sodje Aleša Zalarja na 17. avstrijskihdnevih pravnikov na Dunaju in sre-čanje z zvezno ministrico za pravo-sodje mag. Claudio Bandion-Ortner;

• 19. maj – srečanje ministrice za lo-kalno samoupravo in regionalno po-litiko mag. Zlate Ploštajner zdeželnim glavarjem zvezne deželeŠtajerske mag. Franzem Vovesom vMariboru in Gradcu;

• 19. maj – predavanje ministra za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na temo Kaj lahkoSlovenija naredi za svoje narodneskupnosti v sosednjih državah na Du-naju;

• 5. junij – tradicionalno srečanjepredsednika republike dr. DanilaTürka in zveznega predsednika dr.Heinza Fischerja na Ljubelju in v Ti-njah; polaganje vencev pri spomin-skih obeležjih nekdanjega taboriščaMauthausen na slovenski in avstrij-ski strani; predavanje dr. Türka natemo manjšinskega vprašanja v spre-minjajoči se Evropi in dr. Fischerja osodelovanju med Avstrijo in Slove-nijo kot sosedah in partnericah v Ev-ropski uniji;

• 25.–26. junij – udeležba ministra zapravosodje Aleša Zalarja na 19. sim-poziju panonskih pravnikov v Jen-nersdorfu in srečanje z zveznoministrico za pravosodje mag. Clau-dio Bandion-Ortner;

• 17. julij – delovno srečanje ministriceza obrambo dr. Ljubice Jelušič z zvez-nim ministrom za obrambo mag.Norbertom Darabosom v PinkFeldu;

• 11.–12. oktober – udeležba ministraza kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano dr. Milana Pogačnika na kon-ferenci o prihodnosti skupnekmetijske politike na Dunaju;

• 14.–15. december – delovni obiskministra za šolstvo in šport dr. IgorjaLukšiča na Dunaju, udeležba nasprejemu veleposlaništva ob sloven-skem prazniku samostojnosti inenotnosti ter nastopu zbora CarminaSlovenica;

• 13. marec – obisk zveznega ministraza evropske in mednarodne zadevedr. Michaela Spindeleggerja v Lju-bljani;

• 19.–20. maj – udeležba zveznega mi-nistra za evropske in mednarodnezadeve dr. Michaela Spindeleggerjana zasedanju zunanjih ministrovdržav Regionalnega partnerstva indržav Zahodnega Balkana na Brdupri Kranju;

• 26. avgust – delovni obisk zveznegakanclerja Wernerja Faymanna;

• 8.–9. september – udeležba zvezneministrice za notranje zadeve dr.Marie Fekter na 9. regionalni konfe-renci ministrov za notranje zadeveJugovzhodne Evrope o nelegalnihmigracijah, organiziranem krimi-nalu, korupciji in terorizmu na Brdupri Kranju;

• 13.–14. oktober – delovni obisk dru-gega predsednika državnega svetaFritza Neugebauerja v Ljubljani;

• 16.–17. oktober – udeležba predsed-nice državnega sveta mag. BarbarePrammer na 11. srečanju predsedni-kov parlamentov držav Regionalnegapartnerstva ter Bolgarije, Romunijein Hrvaške v Ljubljani;

• 7. november – udeležba zveznegaministra za evropske in mednarodnezadeve dr. Michaela Spindeleggerjana konferenci krščanskodemokrat-skih delodajalcev Evropske unije naBledu (v vlogi predsednika Zveze av-strijskih delojemalk in delojemalcevAvstrijske ljudske stranke).

Težišče delovanja generalnega konzu-lata, poleg običajnih aktivnosti diplo-matsko-konzularnih predstavništev, jeslovenska manjšina na avstrijskem Ko-roškem. Generalni konzulat je dejavnospremljal položaj manjšine in setvorno vključeval v njena prizadevanjaza odpravo nerešenih vprašanj. Pritem je še posebno pomembnozagotav ljanje tistih pravic, ki izhajajoiz mednarodnih obveznosti RepublikeAvstrije, predvsem iz Avstrijske drža-vne pogodbe. Generalni konzulat jedeloval usklajevalno in povezovalnomed ustanovami slovenske manjšinena avstrijskem Koroškem ter ustano-vami v Sloveniji.

Dokaj številčna slovenska skupnostživi tudi na Predarlskem, kjer so seredno opravljale konzularne ure, prav

Generalni konzulat RepublikeSlovenije v Celovcu

48

tako je utečeno sodelovanje s tamkajš-njimi slovenskimi društvi. Manjše šte-vilo slovenskih državljanov živi in delana Tirolskem in Solnograškem, vendarse ne povezujejo v društva.

Gospodarsko sodelovanje Težišče gospodarskega sodelovanja av-strijske Koroške je čezmejno sodelova-nje s sosednjimi državami in regijamiter iskanje možnosti za skupne na-stope na trgih Jugovzhodne Evrope.Slovenija je eden pomembnejših go-spodarskih partnerjev Koroške takopo izvozu in naložbah. Utečeno je so-delovanje Koroške gospodarske zbor-nice z Gospodarsko zbornico Slovenijein regionalnimi gospodarskimi zbor-nicami v Sloveniji ter Obrtno-podje-tniško zbornico Slovenije. Uspešno sobili dokončani različni čezmejni pro-jekti. Pri pospeševanju gospodarskegasodelovanja ima tvorno vlogo Sloven-ska gospodarska zveza, ki je pri Javniagenciji Republike Slovenije za podje-tništvo in tuje naložbe pridobila statusSlovenskega poslovnega kluba v tujiniin je uspešno promovirala slovenskogospodarstvo v Avstriji. Za čezmejnogospodarsko sodelovanje si prizadevatudi Alpsko-jadranski center za čez-mejno sodelovanje.

Generalni konzulat se je dejavno vklju-čeval v pospeševanje gospodarskihaktivnosti med Slovenijo in deželami vsvoji pristojnosti, prav tako je ustreznopodpiral promocijo slovenskega go-spodarstva ter Slovenije kot celote.

Intenzivnejši nastop slovenskih podje-tij na avstrijskem trgu še vedno one-mogoča zaprtost trga delovne sile, karse kaže v težavah in s tem povezanemnekonkurenčnem položaju slovenskihpodjetij.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevSodelovanje v kulturi in umetnosti jebilo intenzivno, tudi zaradi navzočno-sti manjšine. Osrednji kulturni organi-zaciji koroških Slovencev, Krščanskakulturna zveza in Slovenska prosvetnazveza, sta se trudili poleg lastnih kul-turnih projektov slovensko govore-čemu pa tudi občemu koroškemuobčinstvu predstaviti bogato kulturnoustvarjalnost v Sloveniji. To vodi v in-tenzivno kulturno izmenjavo, ki še zla-

sti bogati slovensko govoreče in dvo-jezično prebivalstvo. V kulturi je po-membna tudi dejavna vlogamanjšinskih založb v Celovcu, Mohor-jeve založbe, Drave in Wieserja.

V znanosti je bilo pomembno delova-nje Slovenskega znanstvenega inštitutain Slovenskega narodopisnega inšti-tuta Urban Jarnik, ki sta pomembnavez med slovenskimi in avstrijskimiznanstvenimi ustanovami.

Generalni konzulat je samostojno ali vsodelovanju z osrednjima kulturnimaorganizacijama koroških Slovencevtvorno sooblikoval in spremljal kul-turne dogodke in promocije na avstrij-skem Koroškem. Ustrezno pozornostje namenil delovanju slovenskih kul-turnih društev na Predarlskem, kiskrbijo za ohranjanje slovenske besedein kulture.

Že utečeno je sodelovanje med Mini-strstvom za šolstvo in šport RepublikeSlovenije ter Deželnim šolskim svetomza Koroško v obliki rednih srečanj Me-šane delovne komisije za sodelovanjena področju šolstva. Na njih so pote-kali dogovori o usposabljanju dvojezi-čnih učiteljev, napotitvah jezikovnihasistentov v slovenske in dvojezičnesrednje šole, izmenjavi učiteljev, skup-nih seminarjih ipd. Omeniti velja tudisodelovanje med Pedagoško fakultetov Ljubljani ter Visoko pedagoško šoloViktor Frankl na Koroškem s sedežemv Celovcu.

Nerešena ostajajo nekatera vprašanjaslovenske manjšine na avstrijskem Ko-roškem. V ospredju so vprašanje dvo-jezične topografije in nekatera druga,ki zadevajo vsakodnevno življenjemanjšine in njen nadaljnji razvoj, naprimer vprašanje uradnega jezika, fi-nanciranja in delovanja slovenske glas-bene šole ipd.

V zvezni deželi Koroški so bile 1.marca deželnozborske volitve, volitvežupanov in občinskih svetov. V pred-volilnem času zato ni bilo pričakovatiukrepov, ki bi kakorkoli izboljšali po-ložaj narodne skupnosti. Tega so se za-vedale tudi manjšinske organizacije, kiso s svojimi predlogi in zahtevami pri-čakovale kvalitativne spremembe povolitvah, a do konca leta kljub oblju-

bam predstavnikov nove koroške de-želne vlade ni prišlo do premika nanobenem področju.

Obiski• 7. marec – obisk predsednika repu-

blike dr. Danila Türka v Salzburgu,sprejem med »varuhe« Evropskeakademije znanosti in umetnosti;

• 8. maj – srečanje ministra za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša s predstavniki slo-venske manjšine na avstrijskem Ko-roškem;

• 5. junij – polaganje vencev predsed-nika republike dr. Danila Türka inzveznega predsednika dr. HeinzaFischerja pri spominskih obeležjihnekdanjega taborišča Mauthausen naslovenski in avstrijski strani in pre-davanji obeh predsednikov v Katoli-škem domu prosvete Sodalitas vTinjah;

• 12. junij – obisk ministra za kmetij-stvo dr. Milana Pogačnika na avstrij-skem Koroškem;

• 16. junij – obisk ministra za financedr. Franca Križaniča na avstrijskemKoroškem;

• 23. junij – udeležba ministra za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na slavnostnem kon-certu in sprejemu generalnega kon-zulata ob slovenskem dnevudržavnosti v Celovcu;

• 28. junij – udeležba ministra za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na spominskem sre-čanju Zveze koroških partizanov inprijateljev protifašističnega odporapri Peršmanu v Koprivni-Podpecinad Železno Kaplo;

• 7.–8. avgust – udeležba ministra zapravosodje dr. Aleša Zalarja na ne-formalnem srečanju salzburške sku-pine v Salzburgu;

• 8. september – udeležba ministra zadelo, družino in socialne zadeve dr.Ivana Svetlika in zveznega ministraza delo, socialne zadeve in varstvopotrošnikov Rudolfa Hundstorferjana konferenci slovensko-avstrijskestrokovne akademije (EXPAK) v Ce-lovcu, ob robu podpis sporazuma osodelovanju na področju trga dela;

• 13. september – udeležba ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša in ministra za šolstvoin šport dr. Igorja Lukšiča na slav -nostni prireditvi ob šestdesetletnici

49

Narodnega sveta koroških Slovencevv Celovcu;

• 24. september – udeležba ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na odprtju 5. bienalaUstanove lutkovnih ustvarjalcev Slo-venije v Šmihelu;

• 9. oktober – udeležba ministra zašolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča naslavnostni prireditvi ob dvajsetletnicidvojezične Mohorjeve ljudske šole vCelovcu;

• 24. november – obisk ministra zašolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča naavstrijskem Koroškem;

• 18. december – obisk ministrice zakulturo Majde Širce v Pliberku obdesetletnici Kulturnega doma Pli-berk;

• 18. december – udeležba ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na koncertu OrkestraSlovenske filharmonije v Pliberku obdesetletnici Kulturnega doma Pli-berk;

• 3. marec – neformalni obisk koro-škega deželnega svetnika dr. JosefaMartinza na Službi Vlade RepublikeSlovenije za lokalno samoupravo inregionalni razvoj;

• 5. novembra – neformalni pogovordeželnega glavarja Gerharda Dörf-lerja z ministrom za Slovence v za-mejstvu in po svetu dr. BoštjanomŽekšem ter pogovori deželnega gla-varja Zvezne dežele Koroške in de-želnega svetnika za šport GerhardaDörflerja s predstavniki ministrstvaza šolstvo in šport v Ljubljani;

• 27. november – neformalni obisk na-mestnika deželnega glavarja in dežel-nega svetnika za okolje in energetikoReinharta Rohra na ministrstvu zaokolje in prostor v Ljubljani;

• 15. december – obisk koroškega de-želnega svetnika za zdravje dr. PetraKaiserja na ministrstvu za zdravje inUniverzitetnem kliničnem centruLjubljana.

AZERBAJDŽAN

Dvostransko sodelovanje je s prvimobiskom predsednika Republike Slo-

venije v Azerbajdžanu od 8. do 10. no-vembra vstopilo v obdobje nove kako-vosti, ki ga označujejo konkretnejšidogovori o prihodnjem sodelovanjuna različnih področjih in obojestran-ski interes za poglabljanje odkritegadialoga o aktualnih političnih vpraša-njih. Azerbajdžan je v Ljubljani odprldiplomatsko predstavništvo, ki ga vodizačasni odpravnik poslov.

Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje ostajaskromno, čeprav je zaznati več siste-matičnih nastopov na azerbajdžan-skem trgu, zlasti na področjuinformacijske tehnologije, gradbeni-štva, farmacevtike in kemije. Blagovnamenjava je majhna in jo sestavlja sko-raj izključno slovenski izvoz, ki v zad-njih letih nenehno raste, vendar še nipresegel meje 10 milijonov evrovletno. Novembrski obisk številčne go-spodarske delegacije, ki je spremljalapredsednika države, v Azerbajdžanu inpodpis gospodarskih sporazumov stadobra podlaga za razširitev gospodar-skega sodelovanja v prihodnje. Slove-nija je v Azerbajdžanu znana tudi kotponudnica kakovostnih storitev vzdraviliškem turizmu.

Obiski• 8.–10. november – uradni obisk

predsednika republike dr. DanilaTürka s spremljajočo gospodarskodelegacijo v Bakuju.

BELGIJA

Politično sodelovanje je bilo na vsehravneh dobro in dinamično. Slovenijasi je prizadevala za uravnotežene stikes federalnimi organi in tudi z belgij-skimi federalnimi enotami. Z zvez-nimi organi je potekal partnerskidialog o številnih aktualnih evropskihin multilateralnih vprašanjih. Še zlastiintenzivno je bilo sodelovanje na regionalni ravni z Valonijo v okviruzasedanja Mešane komisije Slovenija-Valonija, iz katerega je izšel prvi Pro-gram sodelovanja med VladoRepublike Slovenije ter Francosko

skupnostjo v Belgiji in regijo Valonijaza obdobje 2010–2012.

Gospodarsko sodelovanje Belgija je zasedala 18. mesto med zu-nanjetrgovinskimi partnericami Slove-nije na strani izvoza (1,1 %slovenskega izvoza) in 10. mesto nastrani uvoza (2,3 % slovenskegauvoza). Blagovna menjava se je v pri-merjavi z letom 2008 zmanjšala za 17,4% na 566 milijonov evrov. Izvoz jepadel za 11,5 % in dosegel 179 milijo-nov EUR, uvoz pa je bil manjši za 20% in je znašal 387 milijonov evrov.Med slovenskimi izvoznimi izdelki soprevladovali osebni avtomobili, zdra-vila, avtomobilski sedeži in njihovideli, električna svetila in oprema za si-gnalizacijo, valjane plošče iz nerjave-čega jekla in preja iz sintetičnihvlaken.

Pri slovenskih podjetjih se je zanima-nje za belgijski trg v času krize pove-čalo. Veleposlaništvo je opraviloštevilna srečanja in pogovore s pred-stavniki slovenskih podjetij in belgij-skimi partnerji s ciljem iskanja novihposlovnih priložnosti za slovensko go-spodarstvo. Sodelovalo je tudi pri de-javnostih Slovensko-belgijsko-luk-semburške gospodarske zbornice.Možnosti za večji izvoz se kažejo pred-vsem v strojni, kemični in elektroindu-striji, informacijski tehnologiji pa tudiv živilski industriji (vinarji, mesni iz-delki). Nove priložnosti obstajajo tudipri sodelovanju raziskovalnih in znan-stvenih ustanov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev Na zvezni belgijski ravni ni institucij,ki bi bile neposredno pristojne za so-delovanje na teh področjih. Zato sopartnerice za tako sodelovanje v Bel-giji nizozemska, frankofonska in ger-manofonska skupnost. Oktobra je bilpodpisan že četrti Program sodelova-nja med Vlado Republike Slovenije inVlado Flandrije za obdobje 2009–2011. Ta določa aktivnosti, ki jih na-meravata pogodbenici izvajati napodročju gospodarstva (zunanja trgo-vina, energetika in turizem), kmetij-stva, okolja in prostora, prometa,regionalne politike, zaposlovanja, zna-nosti in tehnologije, kulture, športa,javnih zavodov, izobraževanja, mla-

Azerbajdžan nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Ankari.

Belgijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Bruslju.

50

dine, projektnega sodelovanja, javneuprave in usposabljanja osebja. Poprvem zasedanju Mešane komisije Slo-venija-Valonija, ki je potekalo oktobrav Bruslju, je bil novembra podpisanprvi Program sodelovanja med VladoRepublike Slovenije ter Francoskoskupnostjo v Belgiji in regijo Valonijaza obdobje 2010–2012. Prednostnapodročja sodelovanja so raziskave, lo-gistika, strojništvo in obnovljivi virienergije, turizem, predvsem zdraviliškiin podeželski turizem, evropska inte-gracija, kulturna raznolikost in izobra-ževanje.

Oktobra je začel veljati Sporazum oznanstvenem in tehničnem sodelova-nju med Vlado Republike Slovenije inVlado Flandrije.

Na podlagi podpisanih sporazumov osodelovanju z Univerzo v Ljubljani so vBelgiji uspešno delovali trije lektoratislovenskega jezika, in sicer na dvehfrankofonskih (Université Libre de Bru-xelles – ULB in Université Louvain-la-Neuve) in eni flamski univerzi (Univerziv Gentu). Konec leta si je veleposlani-štvo prizadevalo za ohranitev statusaslovenskega jezika in književnosti naUniversité Libre de Bruxelles.

Med društvi, ki delujejo v Belgiji, sobila najbolj aktivna društva Sveta Barbara in Slomšek iz Maasmechelenater Naš dom iz Genka. Osmega fe-bruarja so omenjena tri društva, v so-delovanju z slovenskimi učenciEvropske šole iz Bruslja ter Slovenci izBruslja pripravila kulturno prireditevPrešernov dan. Slovensko kulturnodruštvo (SKD) Sveta Barbara je 6. ju-nija praznovalo 80. obletnico delova-nja, SKD Naš dom pa 21. junija 50.obletnico delovanja. SKD Slomšek je vsodelovanju s SKD Naš dom pripravilo49. slovenski dan, SKD Naš dom inSKD Sv. Barbara pa sta poleg vsakolet-nega srečanja ob obletnici posamez-nega društva priredila še vsak po nekajprireditev. Prvi teden septembra so sev Maasmechelenu zvrstile prireditveob 10. obletnici pobratenja s ŠkofjoLoko.

Slovenci v Maasmechelenu in Genkuso bili tudi sicer zelo aktivni pri pro-mociji Slovenije in njene kulture naobmočju Limburga. V prostorih SKD

Sv. Barbara je bil organiziran pouk slo-venskega jezika, ki ga je obiskovalo116 slušateljev, večina Belgijcev.

Čedalje močnejša postaja tudi sloven-ska skupnost v Bruslju, ki jo sestavljajouslužbenci evropskih institucij, slo-venskih diplomatsko-konzularnihpredstavništev in drugih slovenskihpredstavništev. Povezuje se prek splet-nega foruma Bruslov. Pouk sloven-ščine za otroke poteka v okviruEvropske šole v Bruslju in vsako so-boto v prostorih pastoralnega centra vBruslju.

ObiskiDialog med Slovenijo in Belgijo nanajvišji zvezni ravni je večinoma pote-kal v okviru sestankov EU ter multila-teralnih mednarodnih organizacij. Nazvezni ravni so bile izvedene konzul-tacije o Zahodnem Balkanu med pred-stavniki obeh ministrstev za zunanjezadeve.

BELORUSIJA

Odnosi med državama so dobri in pri-jateljski. Politični stiki so bili v primer-javi s preteklimi leti intenzivnejši.Poseben pečat sodelovanju med drža-vama je dal obisk ministra za zunanjezadeve Samuela Žbogarja, ki se je vspremstvu številčne gospodarske dele-gacije v Minsku mudil med 8. in 9. ju-nijem. Med obiskom je v vlogipredsedujočega Odboru ministrovSveta Evrope skupaj z namestnico ge-neralnega sekretarja Sveta EvropeMaud de Boer-Buquicchio odprl In-formacijsko točko Sveta Evrope. Slo-venija je med predsedovanjemOdboru ministrov Belorusiji name-njala posebno pozornost, predvsemglede obnovitve posebnega statusa vParlamentarni skupščini Sveta Evropeter pridružitve nekaterim konvencijamSveta Evrope. Ministra za zunanje za-deve sta se srečala tudi ob robu neka-terih mednarodnih forumov. Slovenijase tako dvostransko in znotraj Evrop-ske unije zavzema za poglobitev dia-loga ter krepitev sodelovanja zBelorusijo.

Veleposlanica Ada Filip Slivnik je 19.oktobra predala poverilna pisma pred-sedniku Aleksandru Lukašenku.

Gospodarsko sodelovanjeSlovenska podjetja se zelo zanimajo zasodelovanje z Belorusijo s konkre-tnimi projekti. Tako sta ob obisku mi-nistra Samuela Žbogarja v MinskuGospodarska zbornica Slovenije terTrgovinska in industrijska zbornicaBelorusije priredili poslovno konfe-renco.

Blagovna menjava se je v obdobju odjanuarja do septembra zaradi vplivasvetovne gospodarske in finančnekrize zmanjšala na 26,53 milijonaevrov, pri čemer je slovenski izvoz zna-šal 22,42 milijona, uvoz iz Belorusijepa 4,11 milijona evrov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevDržavi sodelujeta v okviru Foruma slo-vanskih kultur, v katerem je bila Belo-rusija v minulem letu bolj aktivna.Oktobra je sodelovala na Filmskem fe-stivalu slovanskih kultur v Strasbourgumed slovenskim predsedovanjemSvetu Evrope. Prav tako sta se državidogovorili za intenzivnejše sodelova-nje v kulturi.

Obiski• 8.–9. junij – delovni obisk ministra

Samuela Žbogarja v spremstvu go-spodarske delegacije v Minsku;

• 1.–3. april – dvostranske političnekonzultacije med ministrstvoma zazunanje zadeve v Ljubljani;

• 6.–7. november – udeležba namest-nika beloruskega ministra za kulturona Ljubljanski konferenci – obnovanaše skupne dediščine v Ljubljani.

BOLGARIJA

Sodelovanje med Slovenijo in Bolga-rijo je zelo dobro. Državi povezujejočlanstvo v EU in zvezi NATO ter vrstaskupnih interesov v širši regiji, s po-sebnim poudarkom na podpori evrop-ske integracije držav Zahodnega

Belorusijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Moskvi.

Bolgarijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Budimpešti.

51

Balkana. Uspešen politični dialog meddržavama je vključeval stike na najvišjiravni. Uradni obisk predsednika repu-blike dr. Danila Türka v spremstvu de-legacije gospodarstvenikov je potrdildobre odnose in vzajemen interes zanjihovo krepitev na vseh področjih,tudi pri aktualnih infrastrukturnihprojektih v energetiki. Na dinamikodvostranskih stikov v drugi polovicileta so vplivale parlamentarne volitve5. julija. Po volitvah in oblikovanjunove vlade je veleposlaništvo nadalje-valo prizadevanja za pospešitev sode-lovanja, veleposlanica je opravilanastopne obiske pri novi predsednicibolgarskega parlamenta, najpomemb-nejših ministrih, državnih sekretarjihin svetovalcih za zunanjo politikopredsednika države in predsednikavlade. Veleposlaništvo je bilo pobud-nik in soorganizator različnih dogod-kov na gospodarskem in kulturnempodročju, namenjenih krepitvi dvo-stranskega sodelovanja. Skupni ime-novalec stikov s predstavniki novebolgarske vlade je bil poudarjen inte-res Bolgarije za tesnejše sodelovanje,utemeljen s skupnimi ocenami o pred-nostih, ki jih prinašajo precejšnja zem-ljepisna in jezikovna bližina terpripadnost obeh držav skupni širši re-giji v času krize. Bolgarski sogovornikiso izražali tudi interes za čimprejšnjeodprtje rezidenčnega VeleposlaništvaRepublike Slovenije v Sofiji.

Gospodarsko sodelovanjeObseg blagovne menjave med drža-vama je v prvih devetih mesecih zna-šal 128,1 milijona evrov, 46,9 odstotkamanj kot v enakem obdobju leta 2008(34,5-odstotno zmanjšanje sloven-skega izvoza v Bolgarijo in 63-od-stotno zmanjšanje uvoza iz Bolgarije).V gospodarskem sodelovanju je velikoneizkoriščenih možnosti, saj je Bolga-rija naravno širitveno območje sloven-skega gospodarstva na ZahodnemBalkanu. Država je v letu 2008 zavze-mala 22. mesto na seznamu najpo-membnejših slovenskih izvoznihdestinacij (0,9 odstotka slovenskega iz-voza) in 26. mesto med uvoznimi part-nericami Slovenije (0,6 odstotkaslovenskega uvoza) s skupno blagovnomenjavo 315,1 milijona evrov in 43,7-odstotnim presežkom na slovenskistrani. Na strani izvoza so bile v prvihsedmih mesecih leta največje postavke

zdravila (22 odstotkov), papir in kar-ton (6,3 odstotka) ter avtomobili indruga motorna vozila (5,1 odstotka), vuvozu pa olja, dobljena iz nafte ali bi-tuminoznih mineralov (24,7 od-stotka), deli za uporabo s stroji (11,2odstotka) ter električni aparati in na-prave za gospodinjstva (5,1 odstotka).

Storitve imajo v slovensko-bolgarskemsodelovanju vse večji pomen. Po po-datkih Banke Slovenije je menjava sto-ritev v letu 2008 znašala 31 milijonaevrov, kar je 34 odstotkov več kot leta2007. Izvoz je bil za 57 odstotkov večjiin je dosegel 19 milijona evrov, med-tem ko je bil uvoz višji za devet odsto-tkov in je znašal 12 milijonov evrov. Pooceni Banke Slovenije je vrednost slo-venskih naložb v Bolgariji leta 2008znašala 47,5 milijona evrov, bolgarskihv Sloveniji pa 0,8 milijona evrov.

Veleposlaništvo odlično sodeluje zBolgarsko-slovensko trgovinsko in in-dustrijsko zbornico (poslovnim klu-bom) v Sofiji, s katero sta 12.novembra organizirala odmevno kon-ferenco o slovenskih izkušnjah pričrpanju evropskih sredstev. Uspešna jebila tudi slovensko-bolgarska poslovnakonferenca ob uradnem obisku pred-sednika republike dr. Danila Türka vSofiji 18. maja, na kateri sta navzočihsto dvajset poslovnežev nagovorilapredsednika obeh držav.

Z Memorandumom o sodelovanjumed Ministrstvom za gospodarstvoRepublike Slovenije in Ministrstvomza gospodarstvo in energijo RepublikeBolgarije, ki je začel veljati oktobra2007, sta pogodbenici ustanoviliskupno mešano komisijo za gospodar-sko sodelovanje. Njeno prihodnje za-sedanje naj bi bilo v Bolgariji.

Bolgarija, ki postaja pomembno regio-nalno središče Balkana, je za slovenskogospodarstvo pomembna potencialnapartnerica. Zadnja leta se zanimanjezanjo veča tudi zaradi preusmeritvepozornosti dela slovenskega gospodar-stva s tradicionalnih trgov nekdanjeJugoslavije na območje JugovzhodneEvrope. Na bolgarskem trgu, kjer uži-vajo Slovenija, slovensko gospodarstvoin izdelki velik ugled, že več let uspe-šno deluje več slovenskih podjetij. Vletu 2009 je na bolgarski trg vstopil

tudi Mercator, ki po odprtju prvegatrgovskega centra v Stari Zagori v letu2010 načrtuje gradnjo novih centrov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevOb nastopnem srečanju veleposlanicez novo bolgarsko ministrico za izobra-ževanje, mladino in znanost JordankoFandakovo oktobra je bil izkazan inte-res za krepitev sodelovanja v izobraže-vanju in znanosti. Bolgarsko stranzanimajo slovenske izkušnje pri refor-mah šolstva. Uspešno sta se nadalje-vala poučevanje bolgarskega jezika naOddelku za slovanske jezike in knji-ževnosti na Filozofski fakulteti Uni-verze v Ljubljani, kjer predavabolgarski lektor, in slovenskega jezikana Fakulteti za slovanske študije Uni-verze Sv. Kliment Ohridski v Sofiji, kjerje zaposlena slovenska lektorica. Bol-garska stran je izrazila interes, da bioba jezika na omenjenih univerzahprerasla v samostojno študijsko smer,kar bi bilo mogoče z oblikovanjemskupnih magistrskih programov zajezik in prevajanje.

V znanosti sta državi sodelovali napodlagi dvostranskega Sporazuma oznanstveno-tehničnem sodelovanjuter v okviru projektov EU in na multi-lateralnem področju. Prvi razpis zaskupne raziskovalne projekte je bil ob-javljen v letu 2008; skupni odbor, ki seje sestal na prvem zasedanju 14. no-vembra v Ljubljani, je izbral 14 dvele-tnih projektov za obdobje 2009 –2010.

Decembra so v Sofiji kot del evrop-skega projekta umetniških poslikavzidov Poezije zidov predstavili umetni-ško inštalacijo z verzi slovenske himnebolgarskega kiparja prof. Velička Mi-nekova na poslopju osnovne in srednješole v središču Sofije. Veleposlaništvoje projekt uspešno izvedlo v sodelova-nju s Slovensko-bolgarsko trgovinskoin industrijsko zbornico in lektoricoslovenščine na sofijski univerzi.

Obiski• 18.–20. maj – uradni obisk predsed-

nika republike dr. Danila Türka vBolgariji v spremstvu šestdesetčlan-ske gospodarske delegacije;

• 20.–21. oktober – udeležba mini-strice za obrambo dr. Ljubice Jelušič

52

na srečanju ministrov za obrambodržav Jugovzhodne Evrope;

• 16.–17. oktober – udeležba predsed-nice Nacionalne skupščine Repu-blike Bolgarije Cecke CačeveDangovske na srečanju predsednikovparlamentov držav članic Regional-nega partnerstva.

BOSNA IN HERCEGOVINA

Odnosi med Slovenijo in Bosno inHercegovino (BiH) so prijateljski. So-delovanje je zaradi bližine, poznavanjajezika in močnih migracij razvito navseh področjih. Slovenija podpira BiHpri približevanju EU in zvezi NATO.Podpora je bila formalizirana z Memo-randumom o sodelovanju ministrstevza zunanje zadeve na področju evro-atlantskih integracij, v okviru kateregaje bil izdelan program sodelovanja za2009. Opazna in zelo pozitivno spre-jeta sta bila pomoč Slovenije BiH priizpolnjevanju pogojev za liberalizacijovizumske ureditve z EU ter zavzema-nje slovenskih poslancev v Evropskemparlamentu za čimprejšnjo vključitevBiH vanjo. V okviru Mednarodnebanke za poravnave v Baslu se nada-ljuje reševanje vprašanja prevzema ga-rancij za devizne vloge nekdanjihvarčevalcev Ljubljanske banke.

Gospodarsko sodelovanje je zelodobro. BiH je pomembna izvoznapartnerica Slovenije. Vrednost njenegaizvoza v Slovenijo je v prvih devetihmesecih znašala 318 milijonov evrovin se je zmanjšala za 30,6 odstotkaglede na primerljivo obdobje v letu po-prej, medtem ko je vrednost uvozablaga iz Slovenije v BiH znašala 415,9milijona evrov, kar pomeni 22-od-stotno zmanjšanje glede na primerljivoobdobje leto poprej. Skupna vrednostslovenskih naložb je na začetku letaznašala 689,6 milijona evrov, kar jeSlovenijo uvrščalo na četrto mestomed vlagatelji v BiH. Največ vlaganj jebilo v industrijo, storitve in bančnisektor. V prvih devetih mesecih so slo-venske naložbe v BiH znašale 47 mili-

jonov evrov, s čimer se Slovenijauvršča na prvo mesto med vlagatelji.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev jeprav tako zelo dobro, tudi po zaslugidelovanja slovenskih izseljencev na eniter oseb s poreklom iz BiH, ki živijo vSloveniji, na drugi strani. Ob januar-skem obisku v Sarajevu se je ministerŽbogar na delovnem zajtrku srečal znovinarji, aprila pa je sledil petdnevništudijski obisk bosansko-hercegovskihnovinarjev v Sloveniji. Konec marca sov sarajevskem Domu armije srednje-šolcem podelili nagrade vojaške ope-racije Evropske unije v BiH (EUFOR)v okviru tekmovanja na temo EU – le-pota različnosti. Junija je skupina na-grajenih srednješolcev odpotovala natridnevni izlet v Slovenijo. V Sarajevuin Mostarju je 22. in 23. junija nasto-pila džez skupina Central EuropeanJazz Connection, ki jo sestavljajo glas-beniki iz srednjeevropskih držav in vkateri Slovenijo zastopa saksofonistPrimož Fleischmann. V Kulturnemcentru v Srebrenici so 4. julija odprlirazstavo cikla Upor Gabriela Stupice,ki jo je ob pomoči slovenskega velepo-slaništva pripravil Mednarodni grafičnilikovni center iz Ljubljane. Razstava jebila odprta do 11. julija, ko si jo je na14. obletnico genocida nad Bošnjaki vSrebrenici ogledal slovenski poslanecv Evropskem parlamentu Jelko Kacin.Na Sarajevskem filmskem festivalu jebil predstavljen film Slovenka režiserjaDamjana Kozoleta. Septembra je bilav Domu armije slovesnost ob 15. oble-tnici delovanja mešanega pevskegazbora Camerata Slovenica, ki se mu jena nastopu pridružil ženski pevskizbor Zimzelen iz Mirne. Septembra jeveleposlaništvo promoviralo podi-plomski študij migracij in medkultur-nih odnosov na Evro-sredozemskiuniverzi (EMUNI). V okvir znanstve-nega sodelovanja sodi tudi osmo zase-danje skupnega odbora za znanstvenoin tehnološko sodelovanje med drža-vama 1. decembra v Sarajevu. Sodelo-vanje sta spodbudila obiskveleposlanika na slavnostni seji senataSveučilišta v Mostarju 10. decembra inpredavanje na Univerzi v Banjaluki 17.decembra. V sarajevski galeriji NoviHram je 14. oktobra razstavo slik Vrlojednostavni crteži pripravila slovenskaslikarka Petra Varl. Oktobra je bil v več

bosansko-hercegovskih mestih nasporedu Evropski teden dokumentar-nega filma, na njem je bil predvajantudi slovenski film Toma KrižnarjaDar Fur – Vojna za vodo. Društvo Pro-kultura iz Sarajeva je 11. novembrapriredilo večer slovenske moderne po-ezije, na katerem so nastopili slovenskipesniki Željko Perović, Ivo Stropnik inZoran Pevec. V Banskih dvorih v Ba-njaluki so 17. novembra odprli raz-stavo Stanislava Koblarja Od zabrisado prenove identitete, ki je bila predtem na ogled v Historijskem muzeju vSarajevu, kjer jo je 29. septembra odprlveleposlanik Grasselli. V Sarajevskemratnem teatru je 23. decembra gosto-vanja slovenskih kulturnih ustvarjal-cev v BiH zaokrožil Branko Potočan spredstavama O solo mio in Pješačkazona.

Obiski • 19.–20. januar – minister za zunanje

zadeve Samuel Žbogar se je v Sara-jevu sestal s Svenom Alkalajem, mi-nistrom za zunanje zadeve BiH,članoma Predsedstva BiH ŽeljkomKomšićem in dr. Harisom Silajdži-ćem, s predsedujočim Svetu mini-strov BiH dr. Nikolo Špirićem tervisokim predstavnikom medna-rodne skupnosti in posebnim pred-stavnikom EU dr. MiroslavomLajčákom;

• 4.–5. julij – ministrica za kulturoMajda Širca je v Srebrenici odprlarazstavo Gabriela Stupice Upor, ki jebila posvečena obletnici genocida;

• 18.–20. avgust – ministrica za kul-turo Majda Širca si je ogledala Sara-jevski filmski festival in se sestala zministrom za civilne zadeve BiH Sre-dojem Novićem ter ministroma zakulturo na entitetni (federalni) inkantonalni ravni;

• 15.–16. november – minister SamuelŽbogar se je v Sarajevu sestal s Sve-nom Alkalajem, ministrom za zuna-nje zadeve BiH, s predsedujočimPredsedstva BiH Željkom Komšićemin visokim predstavnikom medna-rodne skupnosti in posebnim pred-stavnikom EU dr. ValentinomInzkom ter se z vodilnimi predstav-niki političnih strank v državi pogo-varjal o poteku butmirskega procesa;

• 17.–18. november – ministrica zaobrambo dr. Ljubica Jelušič se je vSarajevu ob mednarodni konferenci

Bosno in Hercegovino rezidenčno pokriva VeleposlaništvoRepublike Slovenije v Sarajevu.

53

držav članic Jadranske listine mini-strov za obrambo Zahodnega Bal-kana sestala z ministrom za obramboBiH Selmom Cikotićem ter visokimpredstavnikom mednarodne skup-nosti in posebnim predstavnikomEU dr. Valentinom Inzkom;

• 13.–14. december – minister SamuelŽbogar se je v Sarajevu ob robu med-narodne konference Zavezništvo ci-vilizacij za JV Evropo sestal z ministriza zunanje zadeve BiH Svenom Al-kalajem, Srbije Vukom Jeremićem,Turčije Ahmetom Davatoglujem inŠvice Micheline Calmy-Rey ter viso-kim predstavnikom mednarodneskupnosti in posebnim predstavni-kom EU dr. Valentinom Inzkom;

• 13. maj – namestnica ministra za zu-nanje zadeve BiH Ana Trišić Babić seje v Ljubljani sestala z državno sekre-tarko Dragoljubo Benčino;

• 20.–21. oktober – minister za pravo-sodje BiH Bariša Čolak se je v Lju-bljani sestal z ministrom zapravosodje Alešem Zalarjem. Mini-stra sta podpisala meddržavni Spo-razum o pravni pomoči v civilnih inkazenskih zadevah;

• 28. oktober – predsedujoči Svetu mi-nistrov BiH dr. Nikola Špirić se je vLjubljani na delovnem obisku sestals predsednikom vlade Borutom Pa-horjem in predstavniki državnegazbora;

• 26.–27. november – predsedujočiPredsedstva BiH Željko Komšić se jemed uradnim obiskom v Ljubljanisestal s predsednikom republike dr.Danilom Türkom, predsednikomvlade Borutom Pahorjem, predsed-nikom državnega zbora dr. PavlomGantarjem in predstavniki Gospo-darske zbornice Slovenije.

BRAZILIJA

Prvi uradni obisk brazilskega obramb-nega ministra Nelsona Jobima v Slove-niji 29. in 30. oktobra je potrdil dobrein prijateljske odnose med državama.S tem se nadaljuje obdobje krepitve in-tenzitete in pomena političnih odno-sov, ki so pridobili novo razsežnost

leta 2008 s prvim uradnim obiskompredsednika republike dr. DanilaTürka v Braziliji, odprtjem veleposla-ništva Federativne republike Brazilijev Ljubljani in z odprtjem Predstavni-štva slovenskega gospodarstva v SãoPaulu.

Gospodarsko sodelovanjeBrazilija je najpomembnejša trgovin-ska partnerica Slovenije v LatinskiAmeriki. Trgovinska menjava se je vprimerjavi z letom 2008 zmanjšala za14,9 odstotka na 88,7 milijona evrov.Slovenski izvoz v Brazilijo je znašal24,3 milijona evrov (13,7-odstotnozmanjšanje v primerjavi z letom 2008),uvoz pa 64,5 milijona evrov (15,3-od-stotno zmanjšanje v primerjavi z letom2008).

V Sloveniji je bil 13. marca na delov-nem obisku tudi predsednik brazilskeAgencije za promocijo trgovine in in-vesticij (APEX) dr. Alessandro Tei-xeira.

Slovenska skupnost v BrazilijiVeleposlaništvo v Buenos Airesu jeZvezo Slovencev v Braziliji iz SãoPaula redno obveščalo o delovanju ino razpisih Urada Vlade Republike Slo-venije za Slovence v zamejstvu in posvetu, razpisih Ministrstva za kulturoRepublike Slovenije, tečajih sloven-skega jezika in drugih dejavnostih.

CIPER

Odnosi med Slovenijo in Ciprom sodobri. Državi imata precej skupnega –od sredozemske razsežnosti, članstvav EU, podobne velikosti do podobnihvrednot in pogledov na posameznavprašanja. Dobro sodelujeta znotrajEU in Evro-sredozemskega partner-stva. Veleposlanik je Ciper obiskal šti-rikrat ter imel pogovore z večciprskimi predstavniki in gospodar-stveniki.

Gospodarsko sodelovanje V prvih devetih mesecih je blagovnamenjava znašala 7,1 milijona evrov –od tega slovenski izvoz 5,1 milijona

evrov, uvoz pa dva milijona evrov. Slo-venija še naprej dosega presežek. Vprvih enajstih mesecih je Slovenijoobiskalo le 558 ciprskih turistov (57odstotkov manj kot v enakem obdobju2008) s 1904 prenočitvami (47 odsto-tkov manj kot v enakem obdobju2008).

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevVeleposlaništvo je s častnim general-nim konzulom Republike Slovenije so-delovalo pri promociji slovenskegagospodarstva, turizma in kulture terpri vzpostavljanju ladijskih in letalskihpovezav. Častni generalni konzul je ju-nija organiziral sprejem in razstavoslovenske slikarke Beatriz Tomšič Čer-kez v Limasolu.

Obiski• 23.–24. februar – neformalno sreča-

nje ministra Samuela Žbogarja inministra za zunanje zadeve CipraMarkosa Kiprianuja v Bruslju;

• 25. september – srečanje predsed-nika republike dr. Danila Türka inpredsednika Cipra Demetrisa Hri-stofiasa ob robu zasedanja Generalneskupščine OZN v New Yorku;

• 13.–16. oktober – povratni obisk od-bora za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano državnega zbora pod vod-stvom Franca Bogoviča v Nikoziji;

• 20.–21. november – udeležba drža-vne sekretarke Dragoljube Benčinena srečanju državnih sekretarjev zaEU v Limasolu.

• 16. oktober – delovni obisk ministraza zunanje zadeve Cipra Markosa Ki-prianuja v Sloveniji.

ČEŠKA

Odnosi med Republiko Slovenijo inČeško republiko so odlični in prijatelj-ski, kar potrjujejo reden politični dia-log in dvostranski stiki na najvišjidržavni ravni. Vsestransko uspešno inpartnersko je tudi sodelovanje medposameznimi resorji in službami.Državi plodno sodelujeta tako na več-stranski ravni (EU in zveza NATO) in

Brazilijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Buenos Airesu.

Ciper nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Atenah.

Češko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Pragi.

54

v okviru regionalnih pobud (Srednjee-vropska pobuda, Regionalno partner-stvo in Salzburški forum). Med češkimpredsedovanjem Svetu EU so se stikiveleposlaništva z uradom vlade in po-sameznimi ministrstvi še okrepili.

Gospodarsko sodelovanjeVpliv mednarodne finančne krize se jev gospodarskih tokovih pokazal v nižjivrednosti blagovne menjave. Vrednostneposrednih naložb slovenskih podje-tij na Češkem je konec leta 2008 dose-gla 175,5 milijona evrov in se v letu2009 ni opazneje povečala. V prvihosmih mesecih se je menjava zaradiposledic gospodarske in finančne krizezmanjšala za 22,6 odstotka. Slovenijaje na Češko izvozila za 257,8 milijonaevrov blaga, kar je 21,5 odstotka manjkot v primerljivem obdobju leta 2008.Iz Češke je uvozila za 283,5 milijonaevrov blaga, kar je za 23,5 odstotkamanj kot v enakem obdobju leta 2008.Na Češkem, predvsem v prestolniciPragi, deluje okoli trideset slovenskihpodjetij, predstavništev in podjetni-kov. Ti pokrivajo skoraj celoten spek-ter gospodarskih dejavnosti in soglavni nosilci trgovinske menjave. Bla-govne skupine v uvozu in izvozu osta-jajo že več let bolj ali manj enake; vizvozu so to zdravila, avtomobilski deliin avtomobili, kovinski profili in go-spodinjski aparati. V uvozu so prevla-dovali avtomobili, elektronika inkemijska sredstva s celulozo. Sloven-ska turistična organizacija se je fe-bruarja udeležila mednarodnegaturističnega sejma Holiday World vPragi. Slovenski razstavni prostor si jeob koncu delovnega obiska na Češkemogledal minister Samuel Žbogar in seob tem seznanil z dejavnostmi in na-črti Slovenske turistične organizacijena češkem trgu. Mednarodnega sejmaStrojegradnje se je septembra v Brnuudeležila direktorica Združenja kovin-ske industrije pri Gospodarski zbor-nici Slovenije, Luka Koper pa je kotedini razstavljavec iz Slovenije sodelo-vala na vzporedno potekajočem sejmuTransport in logistika.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevVeleposlanik je bil januarja navzoč obodkritju spominske plošče JohannuGerstnerju v kraju Žlutice v Karlovar-ski regiji. Gerstner, začetnik sloven-

skega violinizma, je pokopan v Lju-bljani, kjer je preživel večino svojegaživljenja. Veleposlaništvo je na začetkufebruarja v počastitev slovenskega kul-turnega praznika priredilo pesniško-glasbeno predstavo Voda puščaveavtorjev Andraža Poliča in NatašeBurger. V okviru češkega predsedova-nja Svetu EU je februarja v središčuPrage potekala prireditev Okusite Ev-ropo, na kateri se je v sodelovanju zministrstvom za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano Slovenija predstavilaz različnimi kulinaričnimi dobrotami.Ob tem je nastopila glasbena skupinaTerrafolk. Urad Vlade Češke republikeje februarja pripravil razstavo z naslo-vom Lepota evropske faleristike, na ka-teri so bila predstavljena najvišjaodlikovanja držav članic EU, mednjimi zlati častni znak svobode, sre-brni častni znak svobode in častniznak svobode Republike Slovenije. VPragi so od 23. februarja do 1. marcaže tretje leto zapored pripravili med-narodni festival proti totalitarizmu(Menetekel), na katerem je sodelovalatudi Slovenija. Na razstavi z naslovomAroganca oblasti so bili predstavljenitrije panoji z naslovom Slovenija in ti-toizem, v prostorih praške Mestneknjižnice pa so predvajali film Otroci sPetrička. V Tehniškem muzeju v Brnuje bila od 9. marca do 17. maja naogled razstava Tehniškega muzeja Slo-venije z naslovom Od vijaka do ju-naka, ki predstavlja življenje in deloJosefa Ressla. Oktobra je bila razstavav sodelovanju z Avstrijskim kulturnimforumom na ogled tudi v Pragi. Vokviru mednarodnega glasbenega fe-stivala Praška pomlad se je 30. maja vOsenicah na 9. festivalu pevskih zbo-rov z naslovom Foersterovy Osenicepredstavil Mešani pevski zbor Krka izNovega mesta. Na otvoritvenemdnevu jubilejnega XX. mednarodnegafestivala sodobnih umetnosti FOR-FEST CZECH REPUBLIC 2009 je 21.junija v Kroměřížu nastopil slovenskiklavirski trio Amael. Septembra je bilav Opavi na ogled razstava o lipicancih,ki jo je veleposlaništvo skupaj z avtor-jem fotografij Daliborjem Gregorjem(znanim češkim fotografom in ljubite-ljem konj) pred tem odmevno predsta-vilo že v Pragi. Na prireditvi Pozdraviz Mirne mestu Kralupy sta 11. septem-bra v mestu Kralupy nad Vltavo nasto-pila Mešani pevski zbor iz Mirne in

plesna skupina Nasmeh. V občini Ji-stebnice so istega dne odprli fotograf-sko razstavo Lepote Slovenije, na katerije bilo na ogled skoraj 130 fotografijdesetih članov fotokluba Anton Ažbeiz Škofje Loke, ki so v zadnjih desetihletih razstavljali že v številnih češkihmestih. Ob teh razstavah je bilo doslejposajenih že 34 lip češko-slovenskegaprijateljstva. V razstavni in koncertnidvorani Atrium na Žižkovu v Pragi je23. septembra nastopila violončelistkaKarmen Pečar. V Pragi se je 3. novem-bra predstavil Slovenski komorni zborpod vodstvom dirigenta SteffenaSchreyerja. Izvedbeni program sode-lovanja v kulturi, izobraževanju inznanosti med vladama omogoča izme-njavo štipendij, študentov in univerzi-tetnih učiteljev. Na Karlovi univerzi vPragi ter Masarykovi univerzi v Brnupoteka študij slovenščine na oddelkuza slovanske jezike, pouk slovenščineje sicer organiziran tudi na nekaterihdrugih univerzah. Univerza v Ljubljaniima sklenjen sporazum s Karlovo uni-verzo v Pragi, Univerza v Mariboru paz Univerzo v Brnu. Dobro je tudi so-delovanje med pobratenimi sloven-skimi in češkimi mesti.

Obiski • 15. januar – ministrica za notranje

zadeve Katarina Kresal se je v Pragiudeležila neformalnega srečanja mi-nistrov za notranje zadeve držav čla-nic EU;

• 5.–6. februar – delovni obisk mini-stra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja v Češki republiki;

• 27.–28. marec – minister SamuelŽbogar je sodeloval na neformalnemministrskem srečanju (Gymnich) vHluboki nad Vltavo;

• 4.–5. april – predsednik vlade BorutPahor se je v Pragi udeležil srečanjapredsednikov držav in vlad članicEU s predsednikom Združenih državAmerike Barackom Obamo;

• 14.–15. april – minister za okolje inprostor Karl Erjavec je v Pragi sode-loval v neformalnem srečanju okolj-skih ministrov držav članic EU;

• 7.– 8. maj – predsednik vlade BorutPahor se je v Pragi udeležil neformal-nega Vrha EU o zaposlovanju terVrha EU in Vzhodnega partnerstva;

• 12. maj – minister Samuel Žbogar seje ob robu zasedanja EU in SkupineRio v Pragi srečal z novoimenovanim

55

češkim ministrom za zunanje zadeveJanom Kohoutom;

• 22.–23. oktober – minister za visokošolstvo, znanost in tehnologijo Gre-gor Golobič se je v Pragi udeležilmednarodne ministrske konferenceo raziskovanju vesolja;

• 16.–17. november – predsednikdržavnega sveta Blaž Kavčič in pod-predsednik državnega zbora FranceCukjati sta v Pragi sodelovala nakonferenci predsednikov parlamen-tov postkomunističnih držav;

• 5.–6. december – predsednik vladeBorut Pahor se je v Pragi udeležil sre-čanja Evropskih socialistov in se obtej priložnosti srečal s predsednikomčeških socialdemokratov (ČSSD) Ji-řijem Paroubkom ter kandidatom zaevropskega komisarja za širitev Šte-fanom Fülejem;

• 30.–31. avgust – delovni obisk pred-sednika Poslanske zbornice Parla-menta Češke republike MiloslavaVlčka v Sloveniji. V okviru obiska jeVlček kot panelist sodeloval na Stra-teškem forumu Bled;

• 15. september – obisk predsednikaČeške republike Vaclava Klausa vSloveniji;

• 16.–17. oktober – predsednik Po-slanske zbornice Parlamenta Češkerepublike Miloslav Vlček in predsed-nik Senata Parlamenta Češke repu-blike Přemysl Sobotka sta se vLjubljani udeležila srečanja predsed-nikov parlamentov držav članic Re-gionalnega partnerstva.

ČILE

Odnosi med Slovenijo in Čilom so pri-jateljski.

Veleposlaništvo je Slovence v Čilu prekkonzulata v Santiagu de Chile rednoobveščalo o svojem delovanju, kultur-nih prireditvah, razpisih Urada VladeRepublike Slovenije za Slovence v za-mejstvu in po svetu in drugih dejav-nostih. Decembra je bilo v Santiaguustanovljeno slovensko društvo, nje-gov prvi predsednik pa je postal JohnMizetič.

Gospodarsko sodelovanjeGospodarsko sodelovanje med drža-vama ostaja skromno. Trgovinska me-njava je znašala 10,7 milijona evrov,kar je 49,3 odstotka manj kot leta2008. Slovenija je iz Čila uvozila za 7,1milijona evrov blaga, kar je 61,8 od-stotka manj, medtem ko se je izvoz po-večal. Slovenija je tako v Čile izvozilaza 3,6 milijona evrov blaga, kar je 28,9odstotka več kot leta 2008.

ČRNA GORA

Sodelovanje med državama sevztrajno krepi in poglablja, kar je bilopoudarjeno tudi ob prvem uradnemobisku predsednika vlade Boruta Pa-horja 2. oktobra v Podgorici. Odnosimed državama so prijateljski, odkritiin iskreni.

Črna gora je napredovala na potivključevanja v Evropsko unijo in zvezoNATO. Diplomatski stiki med drža-vama so pridobili dodatno razsežnostz začetkom rednih političnih konzul-tacij. Pri tem je pomembno sodelova-nje na področju multilateralnediplomacije, razvojnega in regional-nega sodelovanja ter usklajevanja sta-lišč o regionalnih varnostnih izzivih.Vse bolj se uveljavlja sodelovanje vkulturi, še zlasti v okviru Ljubljanskegaprocesa in ministrske konference okulturni dediščini v Jugovzhodni Ev-ropi. Z ustanovitvijo Črnogorsko-slo-venskega akademskega društva IvanCrnojević se je vzpostavila podlagatudi za krepitev sodelovanja v izobra-ževanju in znanosti.

Gospodarsko sodelovanjePo podatkih Statističnega zavoda Črnegore za obdobje od januarja do novem-bra je bil delež črnogorskega izvoza vSlovenijo 6,2-odstoten (17,73 milijonaevrov), uvoza iz Slovenije pa 7,4-od-stoten (88,74 milijona evrov). Slove-nija je po teh kazalnikih pomembnatrgovinska partnerica Črne gore. Zaspodbuditev trgovinske menjave včasu svetovne finančne krize je pred-sednika vlade Pahorja ob obisku vPodgorici spremljala številčna gospo-

darska delegacija. Gospodarska diplo-macija si je prizadevala za ureditev od-nosov med lastniki Lovćen Osiguranja,torej med Zavarovalnico Triglav inčrnogorskimi državnimi skladi. Zava-rovalnica Triglav je odkupila deležečrnogorskih lastnikov in s tem postala91,8-odstotna lastnica Lovćen Osigura-nja. Med drugimi vidnejšimi sloven-skimi naložbami je Mercatorjevaveletrgovina v Podgorici, ki so jo od-prli 12. decembra in je največje tovr-stno nakupovalno središče v Črni gori.Naložba je vredna pet milijonov evrov.Hotel Maestral, ki je v lasti Hita izNove Gorice, je začel gradnjo doda-tnih hotelskih zmogljivosti. Vrednostnaložbe je ocenjena na sedem milijo-nov evrov. Atlas Center, ki ga gradi Bi-termo iz Portoroža, je uradno začeltržiti površine največjega poslovno-stanovanjskega kompleksa v Podgo-rici. NLB Montenegrobanka je uspešnosklenila poslovno leto. Ob odpravi vi-zumov za potovanja črnogorskihdržav ljanov v Evropsko unijo je v so-delovanju s Slovensko turistično orga-nizacijo potekala promocija slovensketuristične ponudbe. Veleposlaništvo jev Podgorici organiziralo predstavitevpodjetij SPIT iz Nove Gorice in Rege-neracija iz Radovljice, ki se zanimataza pridobitev poslov pri gradnji komu-nalne infrastrukture.

Aktivnosti na področju razvojnega so-delovanja so bile intenzivne. Center zamednarodno sodelovanje in razvoj Repu-blike Slovenije je sofinanciral naložbe zaopremljanje osnovnih šol v Črni gori,Mestnega parlamenta in Mestne knjiž-nice Podgorice ter Nacionalne knjižnicena Cetinju, opremo pa je zagotovilopodjetje Gonzaga iz Nove Gorice. Or-ganizirani so bili medvladni sestanki zaizvedbo razvojne pomoči Črni gori zaprihodnje proračunsko obdobje, s po-udarkom na sodelovanju Slovenije prirazvoju gorskega in zimskega turizmana severu države. Unior turizem iz Zrečje začel sodelovati s Skladom pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja Črnegore pri obnovi in gradnji dodatnihzmogljivosti v Hotelu Gorske oči na Ža-bljaku, ki je v lasti sklada.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevV Hotelu Maestral v Pržnem je 7. fe-bruarja v organizaciji HIT-a iz Nove

Čile nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Buenos Airesu.

Črno goro rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Podgorici.

56

gorice, NLB Montenegrobanke, Slo-venskega poslovnega kluba in velepo-slaništva potekala proslava obkulturnem dnevu. Predsednik repu-blike dr. Danilo Türk se je 4. junijaudeležil vrha Regionalnega forumaJugovzhodne Evrope o upravljanjudediščine v njeni raznolikosti in njenipromociji v turistične namene na Ce-tinju. Slovenija se je dejavneje vklju-čila v kulturno povezovanjeJugovzhodne Evrope. Za uveljavljanječrnogorskega in slovenskega narodana vseh področjih družbenega življe-nja, zlasti v zgodovini, kulturi, izobra-ževanju in znanosti, je bilo 14.septembra registrirano Črnogorsko-slovensko akademsko društvo IvanCrnojević. V organizaciji Zveze mla-dine iz Podgorice, mesta Podgorice,Delegacije Evropske komisije, velepo-slaništva in Osnovne šole Polje iz Lju-bljane je med 14. in 18. septembrom12 črnogorskih učencev iz petih os-novnih šol, ki so bili nagrajeni na li-kovnem tekmovanju ob dnevuEvrope, obiskalo Slovenijo. Univerza vMariboru in Fakulteta za strojništvo izPodgorice sta na pristojno črnogorskoministrstvo predali vlogo za ustanovi-tev dislociranega oddelka v okviruAkademskega centra v Pljevljah, kjer sebo izvajal študijski program Fakulteteza energetiko iz Maribora.

Obiski• 1.–2. februar – obisk ministra za zu-

nanje zadeve Samuela Žbogarja vPodgorici;

• 4. junij – udeležba predsednika repu-blike dr. Danila Türka in ministriceza kulturo Majde Širce na vrhu Re-gionalnega foruma Jugovzhodne Ev-rope o upravljanju dediščine v njeniraznolikosti in njeni promociji v tu-ristične namene na Cetinju;

• 22.–23. junij – obisk ministra za pro-met dr. Patricka Vlačiča in podpisSporazuma o cestnem prevozu pot-nikov in blaga med Republiko Slove-nijo in Črno goro;

• 2. oktober – uradni obisk predsed-nika vlade Boruta Pahorja v Podgo-rici;

• 16.–17. oktober – udeležba ministraza okolje in prostor Karla Erjavca naMednarodni konferenci o podneb-nih spremembah in trajnostnemrazvoju v Jugovzhodni Evropi vBudvi.

• 4.–5. marec – uradni obisk predsed-nika Filipa Vujanovića v Ljubljani;

• 17.–18. april – udeležba predsednikaparlamenta Ranka Krivokapića naljubljanskem kongresu Organizacijecivilne družbe izzovejo organe drža-vne oblasti;

• 29. julij – neuradni obisk podpred-sednika vlade, pristojnega za medna-rodno ekonomsko sodelovanje,strukturne reforme in promocijo po-slovnega okolja ter ministra za fi-nance dr. Igorja Lukšića – sestanek zministrom za finance dr. FrancemKrižaničem;

• 30.–31. avgust – udeležba ministriceza evropske integracije dr. GordaneDjurović na Strateškem forumu Bled;

• 6.–7. november – udeležba ministraza kulturo, šport in medije prof. Bra-nislava Mičunovića na ministrskikonferenci Obnova naše skupne dedi-ščine v Ljubljani.

DANSKA

Odnosi med Slovenijo in Dansko sotradicionalno dobri in prijateljski.Dvostranskih obiskov na visoki ravnini bilo, sodelovanje je potekalo na de-lovnih ravneh, predvsem med ministr-stvi obeh držav, v okviru EU, OZN,Sveta Evrope in drugih mednarodnihorganizacij. Septembra se je 59. zase-danja Regionalnega urada Svetovnezdravstvene organizacije za Evropo vKopenhagnu udeležil državni sekretarna ministrstvu za zdravje dr. IvanEržen.

V Kopenhagnu je od 7. do 19. de-cembra potekala največja medna-rodna podnebna konferenca vzgodovini – 15. zasedanje konferencepogodbenic Okvirne konvencijeOZN o spremembi podnebja (COP-15) in 5. zasedanje Konference po-godbenic Kjotskega protokola(CMP-5). Vrha voditeljev držav, ki sosodelovale na mednarodni podnebnikonferenci, se je udeležil tudi pred-sednik vlade Borut Pahor, minister zaokolje in prostor Karl Erjavec pa jesodeloval v ministrskem programukonference.

Gospodarsko sodelovanjeDanska se uvršča med pomembnejšezunanjetrgovinske partnerice Slove-nije. Vrednost blagovne menjave je donastopa globalne gospodarske krizepostopoma naraščala. V prvih devetihmesecih je obseg blagovne menjaveznašal 155,6 milijona evrov. Slovenskiizvoz je dosegel vrednost 98 milijonaevrov in se je v primerjavi z enakim ob-dobjem leto poprej zmanjšal za 28,4odstotka. Uvoz je dosegel 57,6 milijonaevrov in se je glede na enako obdobjev letu 2008 zmanjšal za 11 odstotkov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevŠtiriindvajsetega aprila je slovenskaglasbena skupina Laibach nastopila vcerkvi Marmorkirken v Kopenhagnu.Izvršna direktorica Evropske agencijeza okolje je 6. maja na sedežu agencijev Kopenhagnu priredila seminar, na-menjen mednarodni podnebni konfe-renci COP-15. Osrednja točkaseminarja sta bila glasbeni nastop inpredavanje Mihe Pogačnika, sloven-skega klasičnega violinista in ambasa-dorja slovenske kulture. Maja jeskupina Kulturnega umetniškega dru-štva Ljud iz Ljubljane tudi ob pomočiveleposlaništva nastopila na medna-rodnem festivalu v Silkeborgu. Sku-pina 47 slovenskih dijakov iz 38slovenskih srednjih šol je v organizacijiDruštva slovensko-danskega prijatelj-stva na začetku septembra obiskalaDansko. To je bila že trinajsta vseslo-venska šolska ekskurzija, ki jo društvovsako leto prireja za najboljše sloven-ske dijake in maturante. Dijaki so dan-skim vrstnikom predstavili Slovenijo zbesedo, pesmijo, sliko in s ponudboznačilnih jedi. V okviru ekskurzije sosi 10. septembra ogledali tudi velepo-slaništvo. Skupina 44 novinarjev indrugih sodelavcev danskega radia intelevizije je v organizaciji DR Senior-kluba od 19. do 27. septembra obiskalaSlovenijo. Program je vključeval ogledLjubljane, Kopra, Pirana, Postojnskejame, Lipice, cistercijanske opatije vStični, izvira reke Krke, Dolenjskih To-plic in Bleda. Pred odhodom v Slove-nijo in po vrnitvi na Dansko se je zdanskimi novinarji srečal veleposlanikBogdan Benko. Osemnajstega oktobraje bil v Sct. Thomas Kirke v Frederiks-bergu koncert slovenskega organistamag. Daliborja Miklavčiča, ki je zbra-

Dansko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kopenhagnu.

57

nemu občinstvu na pedalnem čem-balu predstavil glasbo slovenskegaskladatelja Iacobusa Gallusa in drugihskladateljev. Ob dnevu OZN so v Me-stni hiši Frederiksberg v Kopenhagnuv organizaciji Cultural Confederationfor Foreign Societies odprli razstavo opodnebnih in okoljskih izzivih državčlanic OZN. Veleposlaništvo se je prislovenskem razstavnem eksponatuosredotočilo na problematiko postop-nega tanjšanja in krčenja slovenskihledenikov. S slikovnim gradivom, ki gaje pripravilo ob pomoči ministrstva zaokolje in prostor ter arhiva na Geo-grafskem inštitutu Antona MelikaZRC SAZU v Ljubljani, je prikazalopostopno krčenje površine Triglav-skega ledenika od leta 1934. Medna-rodno priznani violinist in slovenskikulturni ambasador Miha Pogačnik je15. decembra, na slavnostni večerjiministrov za okolje EU, ki so se udele-žili mednarodne podnebne konfe-rence v Kopenhagnu, predstavilglasbeno strategijo za uspešen prodorv pogajanjih. Častni gost večerje je bilgeneralni sekretar OZN Ban Ki Mun.

Obiski• 14.–19. december – udeležba mini-

stra za okolje in prostor Karla Er-javca na 15. zasedanju konferencepogodbenic Okvirne konvencijeZdruženih narodov o spremembipodnebja (COP-15) in 5. zasedanjaKonference pogodbenic Kjotskegaprotokola (CMP-5) v Kopenhagnu;

• 18. december – udeležba predsed-nika vlade Boruta Pahorja na vrhuvoditeljev držav, ki so sodelovale namednarodni podnebni konferenci vKopenhagnu.

EGIPT

Zelo dobri odnosi med državama so seše poglobili, zlasti ob obiskih na pred-sedniški in ministrski ravni. Egipt je ševedno največji politični in gospodarskipartner Slovenije v bližnjevzhodni regiji.

Gospodarsko sodelovanjeSlovenija je v prvih sedmih mesecihizvozila za 28,8 milijona evrov blaga,

obseg blagovne menjave je bil v pri-merjavi z enakim obdobjem leta 2008zaradi svetovne finančne in gospodar-ske krize manjši za 35 odstotkov. Slo-venski izvoz je znašal 26,6 milijonaevrov, uvoz pa 2,2 milijona evrov.

Kulturno sodelovanjeNa evropskem filmskem festivalu EUFilm Club je Slovenija sodelovala s fil-mom Inštalacija ljubezni, ki je bil 27.maja prikazan v Kairu in 7. julija vAleksandriji.

Obiski• 2. marec – udeležba državne sekre-

tarke Dragoljube Benčine na dona-torski konferenci za GazoInternational Conference to supportthe Palestinian Economy for the Re-construction of Gaza v Šarm El Šejku;

• 15.–16. marec – delovni obisk mini-strice za javno upravo Irme PavliničKrebs v Kairu;

• 15.–16. december – uradni obiskpredsednika vlade Boruta Pahorja zgospodarsko delegacijo v Kairu.Spremljali so ga minister za gospo-darstvo dr. Matej Lahovnik, ministerza finance dr. Franc Križanič, mini-ster za promet dr. Patrick Vlačič inministrica za javno upravo Irma Pav-linič Krebs;

• 15.–16. oktober – uradni obisk pred-sednika republike Mohameda Hos-nija Mubaraka v Sloveniji.

ESTONIJA

Sodelovanje med Slovenijo in Estonijosta zaznamovala reden politični dialogter dobro in vsestransko sodelovanjena različnih področjih. Državi delitapodobna stališča glede večine aktual-nih političnih tem tako znotraj EU intudi širše. Slovenija je v drugi polovicileta nerezidenčno pokrivanje Estonijeiz Švedske prenesla na Finsko. Tasprememba je prispevala k večji dina-miki stikov predvsem na operativni

ravni. Tako je veleposlaništvo dokonca leta dalo več pobud, predvsemglede krepitve gospodarskega sodelo-vanja med državama. Za oktober na-črtovani obisk ministra SamuelaŽbogarja je bil prestavljen na februar2010. Oktobra je Slovenijo obiskalaestonska vladna delegacija pod vod-stvom generalnega sekretarja vlade,izvedene so bile dvostranske konzul-tacije, na katerih je slovenska stranpredstavila predvsem izkušnje iz časapredsedovanja EU.

Gospodarsko sodelovanje Sicer skromna blagovna menjava se jezaradi svetovne gospodarske in finan-čne krize še nekoliko zmanjšala. Obtem je Slovenija ohranila pozitivno bi-lanco, saj je izvoz v prvih osmih mese-cih ostal na približno enaki ravni,indeks menjave v tem obdobju pa do-sega 92 odstotkov menjave v letu po-prej. Veleposlaništvo v Helsinkih jekonec leta predvsem okrepilo stike spristojnimi estonskimi organi v iska-nju možnosti za okrepitev gospodar-ske menjave med državama.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevOb podpori veleposlaništva v Helsin-kih so konec septembra v Talinu od-prli mednarodno razstavo 21. bienalamodernega industrijskega oblikovanja,na kateri so predstavili številne slo-venske oblikovalske dosežke. Nadalje-valo se je sodelovanje na področjuizobraževanja in izmenjave študentov(Erasmus).

FINSKA

Sodelovanje med Slovenijo in Finskosta zaznamovala reden politični dialogter dobro in vsestransko sodelovanjena različnih področjih. Slovenija je vprvi polovici leta imenovala prvega re-zidenčnega veleposlanika na Finskem,s čimer so se odnosi med državama šeokrepili.

Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava je v letu 2008 zna-šala 158,7 milijona evrov. V prvih de-

Egipt rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kairu.

Estonijo je do 14. 4. 2009nerezidenčno pokrivaloVeleposlaništvo Republike Slovenijev Stockholmu, od 27. 8. 2009 pa jonerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Helsinkih.

Finsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Helsinkih.

58

setih mesecih 2009 je Slovenija na Fin-sko izvozila blago v vrednosti 43,3 mi-lijona evrov in uvozila za 55,1 milijonaevrov blaga. Blagovna menjava je vistem obdobju znašala 98,3 milijonaevrov, kar Finsko postavlja na 32.mesto med slovenskimi zunanjetrgo-vinskimi partnericami. V tem času seje izvoz v primerjavi z enakim obdob-jem leto poprej zmanjšal za 14,6 od-stotka, uvoz pa za 35,5 odstotka.Najpomembnejši izvozniki na Finskoso bila podjetja Acroni, Iskraemeco,Iskra Avtoelektrika, Talum. Največjiuvozniki pa so bili Teleray, KolektorSikom, Delo-TČR in Europapier Slove-nija. Možnosti za krepitev sodelovanjase kažejo na področju čistih tehnologijin obnovljivih virov.

V zadnjih letih se je število gostov izFinske povečalo, najbolj v letu 2007,ko je bilo prenočitev za 132 odsto-tkov več. Rast se je nadaljevala tudi vletih 2008 in 2009. Slovenija je kotdržava partnerica januarja sodelovalana turističnem sejmu MATKA v Hel-sinkih in se predstavila s ponudbopohodništva. Možnosti za nadaljnjirazvoj so predvsem v zdraviliškemturizmu.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevNadaljevalo se je sodelovanje na po-dročju izobraževanja in izmenjave štu-dentov (Erasmus). Veleposlaništvo jev sodelovanju z Inštitutom za medna-rodne odnose v Helsinkih podprlopredavanje prof. dr. Antona Beblerjater predstavitev nove knjige sloven-skega filozofa Slavoja Žižka pred šir-šim finskim občinstvom. Posebnopozornost je namenjalo tudi sodelova-nju s finskimi mediji.

Obiski• 5. maj – delovni obisk predsednika

vlade Boruta Pahorja v Helsinkih;• 21.–22. oktober – udeležba poslanca

Zmaga Jelinčiča Plemenitega na ko-lokviju Novi varnostni koncept v Ev-ropi, ki ga je v Helsinkih organiziralaEvropska varnostna in obrambnaskupščina – Skupščina Zahodnoe-vropske unije;

• 16.–17. marec – delovni obisk mini-strice za pravosodje Finske TuijeBrax v Ljubljani.

FRANCIJA

Odnose med Slovenijo in Francijo jeodlikovala vzajemna želja po nadalj-njem poglabljanju in krepitvi odnosov,tako na političnem in na gospodar-skem, znanstvenem, kulturnem,obrambnem, okoljskem področju ter vizobraževanju, kmetijstvu, prometu inenergetiki.

Gospodarsko sodelovanjeVeleposlaništvo je svojo dejavnost nagospodarskem področju posvetilo po-moči slovenskim podjetjem pri iskanjufrancoskih partnerjev. Tako mu jeuspelo najti ustrezne partnerje in in-formacije za več kot štirideset podjetij.V nasprotju z leti pred tem, ko so senanj obračala predvsem francoskapodjetja, se je povpraševanje sloven-skih podjetij povečalo skoraj za polo-vico.

Francija je četrta največja trgovinskapartnerica Slovenije. Skupna vrednostmenjave med državama je v prvih de-vetih mesecih znašala 1,6 milijardeevrov, in sicer izvoz 963 milijonov inuvoz 678 milijonov evrov. Saldo me-njave je tako znašal 286 milijonovevrov, pokritost uvoza z izvozom jebila 142,1-odstotna. V primerjavi zenakim obdobjem leta 2008 se je vred-nost izvoza znižala za 4,1 odstotka,uvoza pa za 27,7 odstotka. Vsaj medslovenskimi izvozniki prevladujejo ve-lika podjetja, menjava pa je tradicio-nalno vezana na avtomobilskoindustrijo, ki ji sledita farmacevtska inkozmetična industrija.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevKot sklepni dogodek Evropske kul-turne sezone med francoskim predse-dovanjem EU je bilo v sodelovanju zveleposlaništvom 17. januarja v Parizuorganizirano srečanje med pisateljemaBorisom Pahorjem in madžarskimNobelovim nagrajencem ImrejemKerteszom. Veleposlanik, predsednikustanove Institut Napoléon pri Uni-verzi Pariz IV – Sorbona prof. dr. Jac-ques-Olivier Boudon in prevajalec dr.Stojan Jejčič so 27. januarja v Parizu

predstavili francoski prevod knjigeSpomini starega Slovenca: v Rusiji z Na-poleonom avtorjev Andreja Pajka inJosipa Jurčiča. V Hiši poezije Tinqueuxpri Reimsu so 6. februarja prirediliVečer poezije in vina, na katerem je go-stovalo sedem slovenskih pesnikov.Veleposlaništvo je 10. februarja v Pa-rizu pripravilo slavnostno počastitevkulturnega praznika z gledališko pred-stavo Tosca in Lalala Jane Pavlič v režiji Mateja Filipčiča. Med 18. febru -arjem in 24. majem je bila v Parizu naogled fotografska razstava z naslovomEvropska identiteta in demokracija; slo-vensko slikovno gradivo zanjo je pri-speval Državni zbor RepublikeSlovenije. Enajstega marca je bilo v Pa-rizu srečanje z dr. Edvardom Kovačemob izidu francoskega prevoda njegovihesejev Oddaljena bližina. V okviru fe-stivala L’Europe autour de l’Europe vParizu je bil 12. marca večer sloven-skih filmov režiserjev Borisa Palčiča inDamijana Kozoleta. Od 26. marca do4. aprila je v Parizu razstavljala sli-karka Emi Vega. Veleposlanik in avtorJanez Bizjak sta 30. marca sodelovalana otvoritvi fotografske razstave Voda– naše upanje – slovenska naravna de-diščina v Poitiersu. V počastitev med-narodnega dneva Romov je bila 7.aprila v Parizu projekcija kratkome-tražnih filmov, ki so jih posneli mladiRomi iz Krškega v produkciji DZMPin s sodelovanjem mednarodno uve-ljavljenega strokovnjaka za romskijezik in kulturo prof. dr. MarcelaCourthiada s pariškega Institut natio-nal des langues et civilisations orienta-les – INALCO. Med 14. majem in 10.julijem je bila v Parizu na ogled foto-grafska razstava Plečnikove Žale av-torja prof. dr. Petra Krečiča izArhitekturnega muzeja Ljubljana, med24. junijem ter 4. julijem pa, prav takov Parizu, konceptna razstava Aeroplanlikovnih umetnikov Bojane Križanecter Nebojše in Žarka Milijaševiča. VParizu je 21. septembra dr. EdvardKovač predaval o slovenski književno-sti in ob tej priložnosti postal častničlan francoskega PEN kluba, 5. no-vembra pa sta se na literarnem večerupredstavila pisatelja Boris Pahor inBoris A. Novak. Pisatelja sta 6. in 7.novembra sodelovala tudi na pariškemmednarodnem kolokviju o vlogi inte-lektualcev ob 20. obletnici padca berlinskega zidu. V mestu Bourg-en-

Francijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Parizu.

59

Bresse je bila med 25. septembrom in10. januarjem 2010 pregledna razstavaslikarstva Zorana Mušiča. Veleposla-nik je 14. novembra v Parizu za InstitutNapoléon predaval v počastitev dvesto-letnice ustanovitve Ilirskih provinc. VParizu so 25. novembra odprli raz-stavo Roka Bogataja Kubična Venera.V okviru pariškega Evropskega boži-čnega sejma je 12. in 13. decembra na-stopil Slovenski oder Radia Trst zotroško predstavo Andersenove Sne-žne kraljice. Šestnajstega decembra jebila v Parizu predstavitev dvojezičnepesniške zbirke Mateje Bizjak PetitAlica s tisočimi rokami, med 17. de-cembrom in 24. januarjem 2010 parazstava akvarelov in grafik slikarja Jo-žeta Ciuhe. Pri francoskih založnikihsta izšla prevoda Katarine, pava in je-zuita Draga Jančarja in drugega delaPrišlekov Lojzeta Kovačiča ter novaknjiga Brine Svit Eloge de la Rupture.Veleposlaništvo je izdatno sodelovalopri pripravi razstave Pod Napoleono-vim orlom v Narodnem muzeju Slove-nije. Rektorica ljubljanske univerze dr.Andreja Kocijančič in predsednikINALCO dr. Jacques Legrand sta 11.septembra v Ljubljani podpisala spo-razum o sodelovanju med Univerzo vLjubljani in INALCO.

Veleposlaništvo je zagotavljalo vsebin-sko in logistično pomoč francoskim no-vinarjem, ki so pripravljali oddaje inprispevke o Sloveniji. Glavni projektimedijske promocije Slovenije v Franciji,pri katerih je sodelovalo, so bili: oddajaThalassa (ena najbolj gledanih oddaj nacelotnem frankofonskem območju).Oddaja o Sloveniji je bila na sporedu 20.novembra in je bila namenjena prete-žno vprašanju morske meje s Hrvaško.Julija je v prvi številki revije L’EuropéenFlorence Hartmann, novinarka in ne-kdanja sodelavka Carle del Ponte, pri-pravila izčrpno reportažo o Sloveniji.Francoska turistična in kulinarična re-vija Saveurs je pripravila večstranskopredstavitev Ljubljane kot kakovostneturistične in kulinarične destinacije.

Obiski• 6. februar – obisk predsednika vlade

Boruta Pahorja v Parizu;

• 5. marec – delovni obisk državnegasekretarja za evropske zadeve BrunaLe Maira v Ljubljani;

• 11. maj – prvi uradni obisk predsed-nika vlade Françoisa Fillona v Lju-bljani;

• 23. oktober – delovni obisk držav-nega sekretarja za evropske zadevePierra Lelloucha v Ljubljani.

GRČIJA

Dobri dvostranski odnosi so se še iz-boljšali, okrepili pa so se z uradnimobiskom predsednika dr. Karolosa Pa-puliasa od 17. do 19. novembra, saj ješlo za prvi obisk grškega predsednikapo desetih letih. Papulias se je srečal spredsednikom republike dr. DanilomTürkom, predsednikom državnegazbora dr. Pavlom Gantarjem, predsed-nikom vlade Borutom Pahorjem ter zžupanoma Ljubljane in Bleda. Osem-najstega novembra sta se oba predsed-nika udeležila poslovne konference, nakateri sta nagovorila približno 40grških in 50 slovenskih predstavnikovpodjetij in gospodarskih ustanov.

Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je za multi-lateralo še naprej osredotočeno na bla-govno menjavo. Potem ko sta obsegtrgovinske menjave in slovenski izvozleta 2008 dosegla najvišjo vrednost do-slej (340 oz. 82 milijonov evrov), sta seleta 2009 zaradi svetovne gospodarskekrize občutno znižala. Tako je v prvihdevetih mesecih blagovna menjavaznašala 116,6 milijona evrov (v ena-kem obdobju leta 2008 318 milijonaevrov), pri čemer je Slovenija izvozilaza 50,5 milijona evrov in uvozila za66,1 milijona evrov blaga.

Kljub krizi pa je v prvih enajstih me-secih Slovenijo obiskalo 6639 grškihturistov, kar je 13 odstotkov več kot venakem obdobju leta 2008. Opravili so14.974 prenočitev (17 odstotkov večkot v enakem obdobju leto poprej). Ktemu je prispevala aprila 2008 vzpo-stavljena neposredna letalska povezavamed Ljubljano in Atenami, ki jo je,razen v zimskih mesecih, trikrat te-densko opravljala Adria Airways. Ve-leposlaništvo intenzivno sodeluje vprizadevanjih za promocijo zimskega

turizma v Sloveniji, da bi letalska po-vezava delovala skozi vse leto. Zav-zema se tudi za vzpostavitev ladijskihpovezav med grškimi pristanišči inKoprom.

Veleposlaništvo je sodelovalo na večpredstavitvah slovenskega turizma ingospodarstva. Tako je 1. junija je vAtenah potekala turistična promocijaSlovenije Focus on Slovenia. V Lju-bljani je 17.–19. septembra grška orga-nizacija EUMA priredila konferencoMake it easy – with original thinking.Veleposlanik Kolmanič je opravil vrstopogovorov z grškimi poslovneži inpredstavniki institucij, na katerih jepredstavil možnosti slovenskega go-spodarstva, zlasti s področja alterna-tivnih virov energije (fotovoltaika,geotermalna, bioplin) in turizma. Ve-leposlaništvo je okrepilo sodelovanje sčastnim generalnim konzulom v Pi-reju pri spodbujanju slovenskega go-spodarstva in turizma. Predlagalo jetudi imenovanje častnih konzulov naKreti in Rodosu.

Pobratenje mest in poglabljanje sode-lovanja na področju gospodarstva, tu -rizma in prometnih povezav sta biliglavni temi pogovorov ob obiskih oto-kov Krf in Santorini ter mest Volos,Solun in Aleksandrupoli.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevVeleposlaništvo je ob dnevu slovenskekulture priredilo sprejem za v Grčiji ži-veče Slovence in srečanje s slovenskimisrednješolci, ki so sodelovali na sve-tovnem prvenstvu v debatiranju. Pred-stavljena je bila knjiga slovenskeavtorice o prvem predsedniku GrčijeIoanisu Kapodistriasu. Razstavljena sobila likovna dela slovenskih umetni-kov D. Fuggerja in J. Zadnikarja. VAtenah sta 18. marca ob sodelovanjuveleposlaništva nastopili grška sopra-nistka Z. M. Zefiriadu in slovenskaharfistka T. Žerdin, dan zatem sta na-stopili tudi na diplomatski večerji v re-zidenci veleposlanika.

Veleposlaništvo je 19. junija v Atenahsoorganiziralo koncert grških sopra-nistk Z. M. Zefiriadu in K. Ruso – obesta študij petja končali v Ljubljani – terslovenskega pianista M. Hribernika, kije pritegnil približno 400 poslušalcev.

Grčijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Atenah.

60

Ob obisku predsednika dr. KarolosaPapuliasa v Sloveniji so 18. novembranastopili Z. M. Zefiriadu in K. Ruso,pianista M. Hribernik ter grški pevecin trije slovenski glasbeniki. Nastop sopoleg predsednika dr. Papuliasa in so-proge predsednika Republike Slove-nije Barbare Miklič Türk spremljaličlani obeh delegacij, poslovneži indrugi.

Na konferenci Sredozemska regija –območje znanja, izmenjave in sodelo-vanja – EMUNI, ki jo je soorganiziralapodpredsednica Evropskega parla-menta Rodi Kraca, je nastopil tudi ve-leposlanik.

Novembra je slovensko ministrstvo zavisoko šolstvo, znanost in tehnologijoobjavilo razpis za 10 štipendij za študijsko leto 2010–2011 v skladu zdvostranskim sporazumom in Pro gra -mom sodelovanja v izobraževanju,kulturi in znanosti.

Evropski center za javno pravo(EPLO) s sedežem v Grčiji je Slovenijopovabil k članstvu v organizaciji in jipredlagal sodelovanje s svojo podruž-nico v BiH – Državno šolo javneuprave Brčko (Brčko National School ofPublic Administration). Center vidimožnost za sodelovanje s Slovenijopredvsem na območju ZahodnegaBalkana.

Grška poročevalska agencija ANA jepovzela izjave predsednika republikedr. Danila Türka, da raba antičnih sim-bolov in imen ovira prizadevanja zarešitev vprašanja imena Makedonija.Objavila je fotografijo in besedilo ssrečanja predsednikov vlad Slovenijein Grčije ob robu srečanja vzhodnegapartnerstva v Pragi ter novico o obiskupredsednika dr. Karolosa Papuliasa vSloveniji.

Mediji so poročali o sporu med Slove-nijo in Hrvaško ter arbitražnem spo-razumu, praviloma s povzemanjem poporočevalskih agencijah, ter o sreča-njih med predsednikoma vlad. Pisaliso o gospodarskih razmerah v Slove-niji in zaupanju Slovencev v institucijeEU. Novembra so obširno poročali oobisku predsednika dr. Karolosa Papu-liasa v Sloveniji in poslovni konferenciob tej priložnosti. Veleposlanik Kol-

manič je dal izjavo za grško nacio-nalno televizijo ob peti obletnici član-stva v EU. Enajstega decembra je edenosrednjih dnevnikov Kathimerini, ki vGrčiji in na Cipru izhaja kot prilogaInternational Herald Tribuna, objavilpismo ministrov za zunanje zadeve t.i. Zelene skupine, med katerimi je mi-nister Samuel Žbogar. Veleposlaništvoje oktobra vzpostavilo lastno spletnostran.

Obiski• 18.–20. maj – udeležba generalnega

direktorja za globalne zadeve in po-litično multilateralo Andreja Bene-dejčiča na 17. ekonomskem in okolj-skem forumu Organizacije za varnostin sodelovanje v Evropi v Atenah;

• 20.–21. junij – obisk ministrice zakulturo Majde Širca in državnega se-kretarja dr. Stojana Pelka v Atenahter udeležba na otvoritvi Novegaakropolskega muzeja;

• 22.–23. junij – udeležba varuhinječlovekovih pravic dr. Zdenke Čebašek Travnik na konferenci v Ate-nah;

• 27.–28. junij – udeležba ministra Samuela Žbogarja na ministrski kon-ferenci Organizacije za varnost in so-delovanje v Evropi na Krfu;

• 4. avgust – zasebni obisk predsed -nika državnega zbora dr. Pavla Gantarja, ki se je ob tej priložnostisrečal s predsednikom parlamentaDimitrisom Siufasom in podpred-sednico Elso Papadimitriu ter si vnjunem spremstvu ogledal Noviakropolski muzej;

• 1.–2. december – udeležba ministraSamuela Žbogarja na 17. ministrskikonferenci Organizacije za varnostin sodelovanje v Evropi v Atenah;

• 30.–31. avgust – udeležba general-nega sekretarja za EU na ministrstvuza zunanje zadeve Grčije DimitriosaKacudasa na Strateškem forumu Bledin srečanje z državno sekretarko Dragoljubo Benčino;

• 30. oktober – srečanje predsednikavlade Boruta Pahorja in predsednikavlade Grčije Georga Papandreuja obrobu Evropskega sveta v Bruslju;

• 17.–19. november – uradni obiskpredsednika dr. Karolosa Papuliasav Sloveniji v spremstvu namestnikaministra za zunanje zadeve DimitrisaDrucasa in 40 gospodarstvenikov.

GRUZIJA

Politični odnosi med državama sodobri. Slovenija podpira ozemeljskocelovitost Gruzije znotraj medna-rodno priznanih meja. Od decembra vTbilisiju deluje tudi slovenski častnikonzul Goča Gogilašvili.

Gospodarsko sodelovanjeV zadnjih dveh letih se je obseg dvo-stranske menjave močno povečal,predvsem zaradi slovenskega uvozamineralnih goriv. Struktura sloven-skega izvoza je nespremenjena in joskoraj v celoti sestavljajo zdravila. Vletu 2008 je obseg blagovne menjaveznašal 58,8 milijona evrov, od tega51,1 milijona uvoza iz Gruzije. Po -dobno je razmerje za prvih devet me-secev, ko je od 36,1 milijona evrovmenjave gruzijski izvoz znašal 31,9milijona.

HRVAŠKA

Dvostransko sodelovanje je bilo raz-vejeno in intenzivno. Leto je zazna-movalo iskanje rešitev, ki bi ustreznozaščitile slovenske interese in hkratiomogočile nadaljevanje hrvaških pri-stopnih pogajanj za članstvo v EU. Vtem procesu se je Hrvaška v svojihpogajalskih izhodiščih sklicevala napravne akte, ki vsebujejo prejudice zarešitev mejnega vprašanja, zato jeSlovenija izrazila pridržke glede od-prtja in začasnega zaprtja pogajalskihpoglavij, ki vsebujejo sporno doku-mentacijo ali se nanjo sklicujejo.

Januarja je evropski komisar za širitevOlli Rehn Sloveniji in Hrvaški predsta-vil pobudo za reševanje spora o meji.S tem se je začel proces reševanja mej-nega spora s posredovanjem Evropskekomisije, iz katerega je Hrvaška izsto-pila, ko je na sestanku 18. junija v Bruslju zavrnila zadnji Rehnov kom-promisni predlog.

Gruzijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kijevu.

Hrvaško rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Zagrebu.

61

Dialog o nerešenih vprašanjih sta sredileta okrepila predsednik Borut Pahorin nova predsednica hrvaške vlade Ja-dranka Kosor. Dialog, temelječ na na-čelih vzajemnega spoštovanja inupoštevanja legitimnih interesov obehdržav, je vodil do dogovora o sklenitviarbitražnega sporazuma in umika slo-venskih pridržkov v hrvaških pristop-nih pogajanjih. Predsednika vlad staarbitražni sporazum med državamapodpisala 4. novembra v Stockholmu,ob navzočnosti in sopodpisu predsed-nika švedske vlade v vlogi predsednikaSveta Evropske unije. Hrvaška je arbi-tražni sporazum ratificirala 20. no-vembra.

Gospodarsko sodelovanjeObseg blagovne menjave med drža-vama je v prvih osmih mesecih znašal1272 milijonov evrov, kar pomeni26,8-odstotno znižanje v primerjavi zenakim obdobjem v letu 2008. Hrva-ška je za Slovenijo peta, Slovenija pa zaHrvaško tretja zunanjetrgovinskapartnerica. V prvih osmih mesecih jebil slovenski izvoz na Hrvaško z 858milijoni evrov manjši za 25,5 odstotka;uvoz se je glede na leto 2008 zmanjšalza 29,6 odstotka na 414 milijonovevrov.

Slovenija petino vseh izhodnih naložbusmeri na Hrvaško. V skupnem ob-segu od leta 1993 dalje to znaša 1196milijonov evrov, na strani hrvaških na-ložb v Slovenijo pa 297 milijonovevrov. V prvem polletju so slovenskivlagatelji na Hrvaško usmerili za 63,9milijona evrov vlaganj, kar jih med tu-jimi vlagatelji na Hrvaškem uvršča načetrto mesto. Hrvaški vlagatelji pa sov Sloveniji investirali 1,1 milijonaevrov in med tujimi naložbami po ob-segu zasedajo enajsto mesto.

V prvih desetih mesecih je Hrvaškoobiskalo 995.331 slovenskih turistov,ki so opravili 5.599.051 prenočitev.Število slovenskih turistov in prenoči-tev je bilo manjše za tri odstotke. Slo-venski turisti so po številu prihodovzasedli tretje, po prenočitvah pa drugomesto. V devetih mesecih leta je v Slo-veniji letovalo 69.864 hrvaških turi-stov, ki so opravili 202.489 prenočitev.Število hrvaških turistov je bilo za 14,8odstotka, število prenočitev pa za 12,2

odstotkov manjše kot v primerljivemobdobju lani.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevMed pomembnejšimi slovenskimikulturnimi dogodki na Hrvaškemvelja omeniti januarsko predstavitevpesniške zbirke Morje Tomaža Šala-muna; razstavo Slovenija v sliki in be-sedi, odprto februarja v Karlovcu;razstavo Josip Gostič, ki je bila naogled marca v Hrvaškem narodnemgledališču v Zagrebu; istega meseca paše razstava nagrajenih del s sloven-skega Bienala vizualnih komunikacij01, 02, 03 v zagrebški galeriji Forumin dan Arhiva Republike Slovenije vHrvaškem državnem arhivu. Junija jebila na veleposlaništvu v Zagrebu raz-stava grafik slovensko-hrvaškega sli-karja Srečka Jordana in njegovesoproge Dragice Cvek Jordan. Julija jev Muzeju moderne in sodobne umet-nosti na Reki gostovala velika pre-gledna razstava sodobnegaslovenskega slikarja Zorana Mušiča znaslovom 100 del za 100 let. Avgustaso v Splitu odprli fotografsko razstavoJoca Žnidaršiča I Feel Slovenia, sep-tembra pa v Zagrebu razstavo fotogra-fij Stojana Kerblerja Ljudje/People.Septembra je potekal tudi prvi Tran-seurope festival Mars Ljubljana-Za-greb, oktobra predstavitev hrvaškegaprevoda knjige Pot Nejca Zaplotnika,novembra pa so v knjižnici I. G. Ko-vačića, osrednji knjižnici Slovencev naHrvaškem, potekali Slovenski dnevi vKarlovcu. Novembra je ministrica zaobrambo dr. Ljubica Jelušič ob delov-nem obisku v Slovenskem domu v Za-grebu odprla razstavo Boj za severnomejo in Rudolf Maister, decembra paje Hrvaško obiskala ministrica za kul-turo Majda Širca, ki se je odzvala va-bilu hrvaškega kolega Boža Biškupićain se udeležila slovesnosti ob odprtjunove stavbe Muzeja sodobne umetno-sti v Zagrebu, kjer so razstavljena tudidela slovenskih avtorjev.

Novembra je bil podpisan sporazum ofinanciranju skupnega projekta Me-stne knjižnice I. G. Kovačića iz Kar-lovca in Knjižnice Mirana Jarca izNovega mesta z naslovom Besede in ri-ječi. Projekt, ki se v 85 odstotkih finan-cira iz evropskih sredstev, sestavljajotečaji slovenskega in hrvaškega jezika,

izmenjave kulturnih vsebin, spodbuja-nje čezmejne izmenjave knjig medknjižnicama in promoviranje projek-tov.

V Sloveniji je študiralo okoli 480 hrva-ških študentov in na Hrvaškem okoli50 slovenskih.

Obiski • 14. maj – obisk ministra za Slovence

v zamejstvu in po svetu dr. BoštjanaŽekša pri vodstvu Zveze slovenskihdruštev na Hrvaškem v Slovenskemdomu v Zagrebu;

• 6. julij – srečanje ministrice za notra-nje zadeve Katarine Kresal in hrva-škega notranjega ministra TomislavaKaramarka v Opatiji;

• 31. julij – prvo srečanje predsednikavlade Boruta Pahorja in hrvaškepredsednice vlade Jadranke Kosor,potem ko je ta prevzela vodenjevlade, na Trakoščanu;

• 6. oktober – srečanje ministra zazdravje Boruta Miklavčiča s hrva-škim kolegom Darkom Milinovićemob mednarodni konferenci o global-nem zdravju na Plitvicah;

• 26. oktober – udeležba predsednikavlade Boruta Pahorja in ministra zagospodarstvo Mateja Lahovnika naSlovensko-hrvaškem gospodarskemforumu v Zagrebu. Ob tej priložnostise je predsednik vlade Pahor srečal shrvaško kolegico Jadranko Kosor vZagrebu, minister Lahovnik pa z mi-nistrom Damirjem Polančcem;

• 24. november – srečanje ministriceza obrambo dr. Ljubice Jelušič zdržavnima sekretarjema na hrva-škem obrambnem ministrstvuMatom Rabotegom in Pjerom Šimu-novićem v Zagrebu. Ministrica se jesrečala tudi s hrvaškim predsedni-kom Stjepanom Mesićem in pod-predsednikom Sabora IvanomJarnjakom;

• 30. november – srečanje ministra zapravosodje Aleša Zalarja s hrvaškimministrom za pravosodje dr. IvanomŠimonovićem in udeležba na sklep-nem delu konference v okviru pro-grama PHARE 2005 Krepitevmediacije kot alternativnega načinareševanja sodnih sporov v Zagrebu;

• 11. december – udeležba ministriceza kulturo Majde Širce na otvoritvinovega Muzeja sodobne umetnosti vZagrebu;

62

• 24. februar – srečanje predsednikovvlade Boruta Pahorja in Iva Sana-derja na Mokricah;

• 11. september – srečanje predsed-nika vlade Boruta Pahorja in hrvaškepredsednice vlade Jadranke Kosor vLjubljani;

• 30. september – srečanje ministrovza zdravje Boruta Miklavčiča inDarka Milinovića v Ljubljani;

• 17. oktober – udeležba predsednikaHrvaškega sabora Luke Bebića nakonferenci predsednikov parlamen-tov držav Regionalnega partnerstvav Ljubljani;

• 27. oktober – srečanje ministra zapromet dr. Patricka Vlačiča in mini-stra za morje, promet in infrastruk-turo Božidarja Kalmete v Ljubljani;

• 6. november – udeležba ministra zakulturo Boža Biškupića na konfe-renci o obnovi skupne kulturne de-diščine v Ljubljani.

INDIJA

Odnosi med državama so dobri, prija-teljski in se še naprej razvijajo. Gospo-darsko sodelovanje je skromno,vendar se postopoma izboljšuje. Pri-hod prvega veleposlanika RepublikeSlovenije v New Delhi septembra dajenove možnosti za poglobitev medse-bojnih odnosov na vseh ravneh. Ktemu je novembra prispeval tudi prviobisk delegacije parlamentarne sku-pine prijateljstva v Indiji.

Gospodarsko sodelovanjeObseg blagovne menjave se je v prvihdevetih mesecih povečal na 127,3 mi-lijona evrov, kar je 28,9 odstotka več vprimerjavi z enakim obdobjem leta2008. Slovenski izvoz v Indijo se je po-večal za 50,4 odstotka na 53,9 milijonaevrov, medtem ko je bil uvoz s 73,4 mi-lijona evrov za 16,6 odstotka večji. Vskupni blagovni menjavi narašča deležslovenskega izvoza. Indija je ena red-kih držav, kamor se je slovenski izvozv primerjavi z letom 2008 povečal.

V Ljubljani je bilo 29. septembrasedmo zasedanje Mešane komisije zatrgovinsko in gospodarsko sodelova-

nje med Republiko Slovenijo in Repu-bliko Indijo. Pogovori so obsegali pre-gled dvostranskih gospodarskihaktivnosti ter opredelitev novih prilož-nosti za gospodarsko sodelovanje.Podpisan je bil protokol o obravnava-nih temah in oblikovanih sklepih za-sedanja.

Gospodarska zbornica Slovenije je vsodelovanju z indijskimi gospodar-skimi združenji in veleposlaništvom vNew Delhiju organizirala obisk slo-venske vladno-gospodarske delegacijev New Delhiju, Čenaju in Mumbaju od30. novembra do 4. decembra. Desetč-lansko delegacijo pod vodstvom pred-stavnice Javne agencije RepublikeSlovenije za podjetništvo in tuje na-ložbe (JAPTI) in izvršne direktoriceGospodarske zbornice Slovenije so se-stavljali predstavniki desetih sloven-skih podjetij ter predstavnicaZdruženja kovinske industrije pri Go-spodarski zbornici Slovenije.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevKulturno sodelovanje med državamaje skromno. Na filmskem festivalu EUje bil prikazan celovečerni film TeaHanne Slak. Samostojno razstavo fo-tografij je v New Delhiju pripravilaTanja Verlak.

Slovenska turistična agencija Panora-mic Travel in Slovenska turistična or-ganizacija sta septembra predstaviliSlovenijo kot turistično destinacijo vposlovnem središču Indije Mumbajuin v glavnem mestu New Delhiju.Obeh predstavitev in večernega spre-jema se je udeležilo skoraj 500 najviš-jih predstavnikov indijskegaturističnega gospodarstva. Odmevnaje bila tudi medijska pokritost do-godka.

Novembra je v New Delhiju potekalošestnajsto redno zasedanje Sveta gu-vernerjev Mednarodnega centra za ge-netski inženiring in biotehnologijo(International Centre for Genetic Engi-neering and Biotechnology – ICGEB),na katerem je sodelovala predstavnicaministrstva za visoko šolo, znanost intehnologijo. Spremljajočega sestankaICGEB novembra se je udeležil pred-stavnik Medicinske fakultete v Lju-bljani. Sodelovanje z ICGEB poteka

uspešno in pridruženi center v sode-lovanju s tržaško komponento ICGEBnavadno izvaja po tri raziskovalneprojekte v vrednosti približno 60.000ameriških dolarjev letno.

Novembra se je v Indiji mudil pred-stavnik Mednarodnega centra za pro-mocijo podjetij, ki ima sedež vSloveniji. Med obiskom se je srečal spredstavniki vladnih ustanov in dru-gih organizacij za krepitev medseboj-nega sodelovanja.

Obiski• 30. avgust–1. september – obisk in-

dijske državne ministrice za zunanjezadeve Prenit Kaur v Sloveniji.

IRAN

Dvostranski odnosi so dobri, brez več-jih nerešenih vprašanj. Obiskov nanajvišjih ravneh ni bilo. Iran je edennajpomembnejših gospodarskih part-nerjev Slovenije na Bližnjem vzhodu.Zunanjepolitično so odnosi med drža-vama večinoma pogojeni s politikoEvropske unije. Julija so bili imenovaničlani slovenske parlamentarne skupineprijateljstva, ki ji predseduje poslanecZmago Jelinčič Plemeniti. Državi sta siv drugi polovici leta prizadevali pospe-šiti sodelovanje na področju gospo-darske diplomacije, pri čemer so seokrepili stiki med veleposlaništvom innovoustanovljenim uradom za gospo-darsko diplomacijo na iranskem mini-strstvu za zunanje zadeve ter z drugimigospodarskimi ustanovami v Iranu.

Gospodarsko sodelovanje je sledilogibanjem v svetovnem gospodarstvu,ki ga je zaznamovala gospodarskakriza. Dvostranska blagovna menjavase je zmanjšala za 31,2 odstotka, pričemer se je uvoz povečal za 30 odsto-tkov, vendar je bil izvoz, ki sestavlja ve-čino dvostranske menjave, za 35,3odstotka manjši. Med januarjem in av-gustom je blagovna menjava doseglanekaj več kot 23 milijonov evrov. Iranje še vedno eden najpomembnejšihslovenskih gospodarskih partnerjev vregiji.

Indijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev New Delhiju.

Iran rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Teheranu.

63

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevna ravni državnih institucij je bilo so-razmerno skromno. Živahnejša je bilaizmenjava med kulturnimi ustvarjalcina filmskem, glasbenem in likovnempodročju. Priznani iranski slikar, skla-datelj in glasbenik Behrang Baghadžije septembra sodeloval na mednarod-nem festivalu etno glasbe in folkloreOd Celja do Žalca. S tradicionalnimiranskim instrumentom taar je nasto-pil na več prireditvah v Ljubljani inCelju. Slovenski film Vsakdan ni vsakdan režiserja Martina Turka je na 14.mednarodnem teheranskem festivalukratkega filma prejel nagrado stroko-vne režije za najboljši film v kategorijiIskanje resnice. Iranski filmski režiserDžavad Ardakani Movaghati se je s fil-mom Zaviti brki (Sebil-e Mardouneh)udeležil 20. mednarodnega ljubljan-skega filmskega festivala LIFFE. Vele-poslaništvo je v sodelovanju z Uradomvisokega komisarja Združenih naro-dov za begunce v Iranu in lokalniminevladnimi organizacijami pripraviloveč likovnih delavnic za otroke afgani-stanskih beguncev v Iranu. V okviru15. mednarodnega razpisa za likovnadela otrok in mladih na temo Etnooblačila in folklorni plesi mojega ljud-stva v organizaciji revije Likovni svet inGalerije likovnih del mladih Celje jebilo v Slovenijo poslanih 214 likovnihdel.

IRSKA

Sodelovanje na različnih področjih inravneh je dobro. Nadaljevala se je iz-menjava pogledov med državama, po-vezanih s članstvom v EU, in tudiglede drugih mednarodnih vprašanj.

Nadaljevali so se stiki v okviru razli-čnih projektov ter delovna srečanjamed predstavniki državne uprave indrugimi ustanovami. Tako so se slo-venski predstavniki udeležili sestankavisokih uradnikov Mreže za človekovovarnost 31. marca in 1. aprila ter mi-nistrskega sestanka 27. maja, obakratv Dublinu. Dan pred tem so udele-ženci sestanka na konferenci razpra-

vljali o prispevku mreže pri uresniče-vanju resolucije Varnostnega svetaOZN št. 1325 o ženskah, miru in var-nosti. Poslanca Roberto Battelli inAnton Colarič sta od 27. do 29. maja vDublinu sodelovala na Ekonomskikonferenci Organizacije za varnost insodelovanje v Evropi, ki je bila name-njena različnim vidikom svetovne fi-nančne krize. Na povabiloMednarodne kinološke zveze in Ir-skega kinološkega kluba si je predsed-nik Kinološke zveze Slovenije mag.Blaž Kavčič skupaj z nekaj člani zvezeogledal največjo kinološko prireditevv Evropi European Winner Dog Show,ki je bila v Dublinu 31. maja in 1. ju-nija. Direktor Mestne uprave Mestneobčine Ljubljana Vasja Butina se je 24.in 25. septembra udeležil srečanjamestnih uprav v organizaciji mestaDublin.

K večji prepoznavnosti Slovenije na Ir-skem je pripomoglo tudi sodelovanjeveleposlaništva na informativno-pro-mocijskih dogodkih v sodelovanju zdiplomatsko-konzularnimi predstav-ništvi na Irskem. Ob praznovanjudneva Evrope 9. maja je skupaj z vele-poslaništvi držav članic EU in pred-stavništvom Evropskega parlamenta vDublinu pripravilo celodnevni dogo-dek Posladkajmo Evropo. Veleposlani-štvo je na svoji stojnici ponudiloslovenske slaščice in predstavilo turi-stično ponudbo. Na Mednarodnemdobrodelnem bazarju v Dublinu 15.novembra je sodelovalo s prodajo slo-venskih vin, kristala in slaščic. Bazar jeodprla ministrica za socialne in dru-žinske zadeve Mary Hanafin, stojnicepa je obiskala tudi dublinska županja.Izkupiček od prodanega blaga je bilnamenjen za pomoč irskim, palestin-skim in pakistanskim ženskam inotrokom, žrtvam nasilja, ter progra-mom za njihovo zdravljenje.

Gospodarsko sodelovanjeV prvih osmih mesecih se je blagovnamenjava glede na enako obdobje letopoprej zmanjšala za 30 odstotkov indosegla 33 milijonov evrov. Uvoz izIrske je padel za 17 odstotkov (na 23milijonov evrov), izvoz pa za 49 odsto-tkov (na 10 milijonov evrov).

V prvih devetih mesecih se je obisk ir-skih gostov glede na enako obdobje

2008 zmanjšal za sedem odstotkov (naokoli 8000). Še nekoliko bolj, za osemodstotkov, se je v prvih devetih mese-cih zmanjšalo število njihovih preno-čitev. Na Mednarodnem turističnemsejmu Holiday World Show v Dublinuod 24. do 27. januarja je Slovenska tu-ristična organizacija v sodelovanju zdevetimi turističnimi podjetji naskupni stojnici predstavila bogato slo-vensko turistično ponudbo. Ob tej pri-ložnosti je veleposlaništvo priredilosrečanje slovenskih razstavljavcev spredsednikom in generalnim sekretar-jem Turistične zveze Irske.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev jepestro. Tomaž Šalamun je 28. marcabral svoje pesmi na mednarodnem fe-stivalu poezije DLR Poetry Now 09 vDun Laoghaireju, na katerem je bilnavzoč tudi irski nobelovec SeamusHeaney. Veleposlaništvo je sodelovalopri pripravi slikarske razstave dvajsetihčlanic Mednarodnega združenja ženskDublin (International Women’s ClubDublin) v rojstni hiši Oscarja Wilda.Razstavo je 28. aprila odprl veleposla-nik. Moški komorni pevski zbor sPtuja je sodeloval na petinpetdesetemMednarodnem festivalu pevskih zbo-rov v Corku. Veleposlaništvo je v so-delovanju z Društvom slovenskihpisateljev in direktorjem Nacionalneknjižnice Irske 5. maja v prostorih Na-cionalne knjižnice v Dublinu organi-ziralo predstavitev knjige Amanairis,antologije sodobne irske književnosti,in zbirke Litterae Slovenicae. V antolo-giji Amanairis so objavljeni prevodisedemnajstih avtorjev, ki pišejo v ir-skem jeziku. Iz Slovenije sta se pred-stavitve udeležili Lela B. Njatin izDruštva slovenskih pisateljev in preva-jalka Tina Mahkota. V prostorih Ev-ropske hiše v središču Dublina jeveleposlaništvo priredilo fotografskorazstavo Podobe iz Slovenije in Irske.Na razstavi, odprta je bila od 26. majado 5. junija, so sodelovali amaterski fo-tografi Amalija Jelen Mikša, AudreyRyan, Igor Hrvatin, Michael Larkin inKatarina Škerjanec. DvaindvajsetegaMednarodnega Hopkinsovega festi-vala od 25. do 31. julija v Monastere-vinu v pokrajini Kildare se je udeležilpesnik in prevajalec ter predsednikslovenskega PEN kluba Marijan Stro-jan. Veleposlanica Jasna Geršak je bila

Irsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Dublinu.

64

izvoljena v upravni odbor Mednarod-nega dobrodelnega bazarja. V tej funk-ciji in kot nova veleposlanica naIrskem je bila 13. novembra skupaj zveleposlanicama Južne Afrike in Ar-gentine gostja oddaje Danes s PatomKennyjem na prvem programu irskegaradia (RTÉ 1); ob tej priložnosti je oce-nila slovensko-irske odnose.

Obiski• 5.–6. november – udeležba ministra

za delo, družino in socialne zadevedr. Ivana Svetlika na forumu Evrop-ske fundacije za izboljšanje življenj-skih in delovnih razmer (Eurofound)z naslovom Globalna recesija: evrop-ski izhod iz nje v Dublinu. Na delav-nici na temo socialne varnosti insocialnih reform je minister predsta-vil predlog posodobitve pokojnin-skega sistema v Sloveniji.

ISLANDIJA

Politični odnosi med državama so tra-dicionalno dobri. Meddržavni dialogje potekal ob robu multilateralnih do-godkov in na delovni ravni. Ministricaza kulturo Majda Širca se je 28. in 29.maja v Reykjaviku udeležila Konfe-rence Sveta Evrope o medijih in novihkomunikacijskih storitvah. Uveljavlja-nje vzajemnih vrednot in načel v med-narodni skupnosti se kaže vokrepljenem sodelovanju v večstran-skih okvirih in skupnem nastopu donekaterih globalnih vprašanj. Islandijase je na slovensko pobudo vključila vZeleno skupino, ki jo je Slovenija zas-novala kot partnerstvo primerljivihmalih držav, ki jih povezujejo ambicio-zni cilji zagotavljanja trajnostnega raz-voja. Državi sta na podlagi vzajemnihinteresov nadaljevali partnersko sode-lovanje v okviru Evropskega gospo-darskega prostora, zveze NATO, OZN,Sveta Evrope in drugih mednarodnihorganizacij. Slovenija je podprla odlo-čitev Islandije, da zaprosi za članstvo vEU.

Gospodarsko sodelovanjeGospodarsko sodelovanje je zaradi od-daljenosti in majhnosti obeh trgov

skromno. Zaradi svetovne gospodar-ske krize se je obseg blagovne menjavev prvih devetih mesecih glede naenako obdobje leto poprej zmanjšal za59,7 odstotka, na 825.000 evrov. Obsegizvoza je znašal 812.000 evrov, uvozapa 13.000 evrov. Islandija je prek fi-nančnega mehanizma Evropskega go-spodarskega prostora skupaj zNorveško in Lihtenštajnom podpiralaprojekte ekonomske in socialne kohe-zije v Sloveniji.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevNa filmskem festivalu, ki je med 17. in27. septembrom potekal v Reykjaviku,so predvajali najbolj gledani slovenskifilm leta 2009 Slovenka režiserja Dam-jana Kozoleta, ki je bil odmeven tudimed islandskim občinstvom.

ITALIJA

Partnerski in dinamični odnosi so šeposebno izraziti in vsestranski, ker greza sosednji državi, ki sta razvili visokoraven medsebojnega sodelovanja. Slo-venska manjšina v Italiji in italijanskanarodna skupnost v Sloveniji močnopovezujeta obe državi, ki delita po-glede na številna vprašanja znotraj EU.Raznovrstno sodelovanje se kaže tudiv rednem političnem dialogu, kar po-trjujejo številna srečanja, med drugimobiska predsednika vlade Boruta Pa-horja in ministra Samuela Žbogarja vRimu. Tudi drugo zasedanje Koordi-nacijskega odbora ministrov med Slo-venijo in Italijo novembra na Brdu priKranju je prispevalo h krepitvi dialogain poglobitvi sodelovanja na ključnihpodročjih, kot so zunanje zadeve, go-spodarstvo, okolje, promet, kmetijstvo,visoko šolstvo.

Intenzivno je bilo sodelovanje na vo-jaškem in obrambnem področju vobliki skupnih priprav in sodelovanjav mirovnih operacijah, skupnegausposabljanja pripadnikov in enot Slo-venske vojske ter usposabljanja pri-padnikov Slovenske vojske narazličnih izobraževalnih ustanovah

italijanske vojske. Tudi policijsko so-delovanje je tradicionalno dobro.

Gospodarsko sodelovanje Italija je ena najpomembnejših slo-venskih gospodarskih partneric. Te-žišče gospodarskega sodelovanja zItalijo je usmerjeno na sever države.Za slovenski izvoz je značilna visokarazpršenost blagovnih skupin, medkaterimi nobena nima prevladujočegadeleža. Slovenska podjetja, registri-rana v Italiji, in predstavništva sloven-skih podjetij na tamkajšnjem trgu sonajbolj aktivna v severnem deludržave, kar zrcali teritorialno struk-turo slovenskega izvoza v Italijo. Svojesedeže imajo predvsem v sosednjiFurlaniji - Julijski krajini (v Trstu, Go-rici, Vidmu) ter v Benečiji in Lombar-diji (Milano). Nova slovenska podjetjaali njihova predstavništva so se najpo-gosteje ustanavljala v Furlaniji - Julij-ski krajini.

Podatki o vrednosti dvostranske bla-govne menjave potrjujejo pomen Ita-lije kot zunanjetrgovinske partnericeSlovenije. Po podatkih statističnegaurada je vrednost slovenskega blagov-nega izvoza to državo v prvih devetihmesecih leta dosegla 1,4 milijardeevrov, hkrati je vrednost slovenskegablagovnega uvoza iz Italije znašala 2,2milijarde evrov.

Tokovi kapitala so izkazovali precejš-nje neravnovesje. Iz strukture italijan-skih vlaganj v slovensko gospodarstvoizhaja, da prevladuje lastniški kapital.Struktura slovenskih vlaganj v Italijopa kaže na nekoliko nižji delež lastni-škega kapitala ter na višji delež terjatevslovenskih podjetij do italijanskih po-slovnih partnerjev.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevje dobro in intenzivno. Ob 9. maju,dnevu Evrope, je bila v Rimu na ogledfilmska produkcija držav članic EU,na kateri se je Slovenija predstavila sfilmom Metoda Pevca Estrellita –Pesem za domov. Konec maja so vRimu v okviru FotoGrafia Festivalaodprli razstavo slovenskega fotografaEvgena Bavčarja, ki jo je sofinanciraloveleposlaništvo. Junija se je medna-rodnega festivala v Genovi udeležilaslovenska pesnica in igralka Maja Gal

Islandijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kopenhagnu.

Italijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Rimu.

65

Štromar. Istega meseca sta se sloven-ski predstavi Tosca in Lalala drama-turginje Jane Pavlič in režiserjaMateja Filipčiča predstavili na gleda-liškem festivalu Napoli Teatro FestivalItalia.

Slovenija je na beneškem Bienalu so-delovala s projektom X=0/y=Šum vprocesu – Interference in Process av-torja Mihe Štruklja. Slovenski foto-graf Juš Premrov je v okviru projektaregije Lazio – Lazio med Evropo inSredozemljem – sodeloval na skupin-ski fotografski razstavi umetnikovsredozemskih držav v Rimu. AvtorAleš Šteger je novembra v Rimu pred-stavil svojo knjigo Berlin v italijan-skem prevodu, Duo Petrač – TomažPetrač na klavirju in Andrej Petrač zviolončelom – pa je nastopil na kon-certih v Rimu in Cerveteriju. V pro-storih madžarske akademije v Rimuso bila na skupinski razstavi madžar-skih, avstrijskih, slovenskih in itali-janskih umetnikov razstavljenaslikarska dela Jerneja Forbicija. Lek-torat za slovenski jezik na rimski uni-verzi La Sapienza je na začetkudecembra v sodelovanju z veleposla-ništvom organiziral literarno srečanjes slovenskimi avtorji Miho Mazzini-jem, Jurijem Hudolinom in Goraz-dom Kocjančičem.

Obiski• 25. februar – delovni obisk ministra

za zunanje zadeve Samuela Žbogarjapri italijanskem zunanjem ministruFrancu Frattiniju v Rimu;

• 19.–20. maj – udeležba ministra zapromet dr. Patricka Vlačiča na mini-strski konferenci EU o pomorstvu vRimu;

• 18. september – delovni obisk pred-sednika vlade Boruta Pahorja pri ita-lijanskem predsedniku vlade SilviuBerlusconiju v Rimu;

• 21. oktober – udeležba ministra zapromet dr. Patricka Vlačiča na mini-strski konferenci TEN-T Days 2009 oprihodnosti evropske transportnemreže v Neaplju;

• 9. november – drugo zasedanje Ko-ordinacijskega odbora ministrovmed Slovenijo in Italijo na Brdu priKranju pod vodstvom zunanjih mi-nistrov Samuela Žbogarja in FrancaFrattinija.

Generalni konzulat je poleg raznovrs-tnih konzularnih opravil spremljal po-litično in družbeno življenje na svojemjurisdikcijskem območju. Veliko po-zornosti so predstavniki konzulata na-menili položaju avtohtone slovenskenarodne skupnosti, predvsem izvaja-nju dvostranskih in večstranskih med-narodnih pogodb, ki zadevajo položajin pravice slovenske skupnosti, pa tudinotranje zakonodaje Italijanske repu-blike (manjšinski zakon, deželnizakon). Generalni konzulat je tesnosodeloval s slovenskima krovnima organizacijama, Svetom slovenskih or-ganizacij in Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo (skupaj so pripravilitudi dokument o položaju slovenskemanjšine, ki so ga prejeli najvišji poli-tični predstavniki obeh držav), vzdrže-val je dialog z različnimi italijanskimiin slovenskimi sogovorniki, s sena-torko Tamaro Blažino, deželnimi inobčinskimi svetniki in drugimi.

Potem ko je slovenska narodna skup-nost od italijanske države prejelamanjkajoča finančna sredstva, se jekonec leta zaskrbljenost zaradi vladnihukrepov glede financiranja manjšineponovila. Mnoge pomembne sloven-ske organizacije so se znašle pred vpra-šanjem preživetja, med njimiSlovensko stalno gledališče in sloven-ske otroške jasli, ki delujejo pri Dija-škem domu Srečko Kosovel v Trstu.Obstoj vitalnih slovenskih ustanov jeogrožen tudi zato, ker je dežela odpra-vila sklad, iz katerega je financirala na-rodno skupnost.

V ospredju so bili vprašanje izvajanjavidne dvojezičnosti v 32 občinah,ohranitev ustreznega slovenskega šol-skega sistema, zapleti v založništvu ins tem povezan obstoj manjšinskih ča-sopisov, tudi Primorskega dnevnika.Srečali so se tudi s problemom delitvenarečij v Benečiji, s skrunitvijo sloven-skih spomenikov in mazaškimi akci-jami nad poslopji, v katerih delujejopripadniki narodne skupnosti. Sprem-ljali so sprejetje ureditvenega načrta zaTrst in druge zadeve, delovanje UnijeIstranov v zvezi s shodi na slovenskem

ozemlju pred kraškimi jamami, t. i.fojbami.

Gospodarsko sodelovanjeGospodarsko čezmejno sodelovanjemed Slovenijo in Italijo (še posebnoFurlanijo - Julijsko krajino) je za prebi-valce obmejnega prostora izrednegapomena. Njegov pomen potrjuje tudiobisk predsednika dežele Renza Tondav Ljubljani. Generalni konzulat je or-ganiziral več delovnih srečanj, name-njenih izmenjavi informacij inusklajevanju slovenskih stališč gledeprednostnih ciljev na tem področju.Številni so bili tudi pogovori s pred-stavniki dežele Furlanije - Julijske kra-jine, ki je pri tem glavni sogovornik.Vstop Slovenije v schengenski prostorje ponudil nove priložnosti za sodelo-vanje, tudi gospodarskim ustanovamslovenske manjšine. Za spodbujanjeslovenskega gospodarstva in okrepitevsodelovanja med italijanskimi in slo-venskimi podjetniki delujeta tudi Javnaagencija Republike Slovenije za podje-tništvo in tuje naložbe (JAPTI) inpredstavništvo Slovenske turistične or-ganizacije (STO) v Milanu, s katerimaje generalni konzulat okrepil dialog.

Predstavniki konzulata so spremljalienergetsko problematiko, zlasti projektgradnje plinskih terminalov v Trža-škem zalivu in interes Furlanije - Julij-ske krajine za vlaganja v gradnjodrugega bloka NEK. Februarja je elek-trarno obiskala večja skupina italijan-skih podjetnikov skupaj z deželnimaodbornikoma za energetiko in za oko-lje.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevGeneralnemu konzulatu se je z občinoVisco uspelo dogovoriti o obnovi spo-menika internirancem v tamkajšnjemtaborišču, s tržaškim županom pa opostavitvi spominskega obeležja slo-venskim žrtvam v Rižarni.

V slovenske vrtce in šole se vpisuje vseveč otrok iz mešanih zakonov, zato jepovezava s slovenskim šolskim siste-mom pomembna. Aktualna ostajareorganizacija šolstva z okrnitvijomreže slovenskih šol.

Ob slovenskem kulturnem prazniku jegeneralni konzulat poskrbel za uprizo-

Generalni konzulat RepublikeSlovenije v Trstu

66

ritev priredbe pravljice Ele PerociMuca Copatarica; gostil je učence 2.razreda Osnovne šole Stična, Podruž-nične šole Stična, na kateri deluje Gle-dališče Škrat. Sodeloval je pri izvedbiprojekta Konjeniškega društvaVzhodna Furlanija Po sledeh staregapoštnega voza, ki se je začel 2. avgustav Trstu, 3. in 4. avgusta pa se je nada-ljeval v Sloveniji. Novembra je bil po-krovitelj četrtega glasbenega festivalaAdriatic festival, na katerem so nasto-pile slovenske glasbene skupine. Ome-niti velja tudi predstavitvi knjig JožetaŠušmelja Trpko sosedstvo in mag.Tanje Mljač Ameriška luč nad Trstom.

Predstavniki generalnega konzulata sosodelovali s slovenskim društvom izMilana in podprli nekaj njegovih de-javnosti in projektov. Udeležili so seslovenskega večera, posvečenega Ju-liusu Kugyju in Julijskim Alpam, go-stovanja Cirila Zlobca in literarnegavečera Miroslava Košute.

Obiski• 15. januar – ministrica za kulturo

Majda Širca se je udeležila premieredrame Zaljubljeni v smrt;

• 27. marec – predsednik republike dr.Danilo Türk si je v Slovenskem stal-nem gledališču v Trstu ogledal pred-stavo Zaljubljeni v smrt in se sestal spredsednikoma krovnih organizacijSGKZ in SSO Rudijem Pavšičem inDragom Štoko;

• 17. april – minister za Slovence v za-mejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekšje obiskal županjo Doline Fulvio Pre-molin, imel delovni pogovor s pred-sednikoma krovnih organizacijSKGZ in SSO Rudijem Pavšičem inDragom Štoko ter se udeležil sloves-nosti ob 100. obletnici rojstva msgr.Paskvala Gujona v Špetru;

• 22. maj – 24. deželnega kongresa Slo-venske kulturno-gospodarske zvezev Trstu so se udeležili minister zaSlovence po svetu in v zamejstvu dr.Boštjan Žekš, predsednik državnegasveta Blaž Kavčič in predsednik ko-misije državnega zbora za odnose sSlovenci v zamejstvu in po svetuMiro Petek;

• 9. junij – obisk ministra za Slovencev zamejstvu in po svetu dr. BoštjanaŽekša v Slovenskem stalnem gleda-lišču v Trstu;

• 23. junij – minister za šolstvo inšport dr. Igor Lukšič se je v Peterli-novi dvorani v Trstu srečal s tržaškimpisateljem Borisom Pahorjem;

• 5.–6. julij – minister Samuel Žbogarse je udeležil 53. mednarodnega bie-nala sodobne umetnosti v Benetkah;

• 26. julij – minister za Slovence v za-mejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekšse je udeležil Praznika emigranta vBardu v Terski dolini;

• 2. september – minister za šolstvo inšport dr. Igor Lukšič in minister zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjan Žekš sta se udeležila 44. se-minarja za vzgojitelje, učitelje in pro-fesorje s slovenskim učnim jezikom vItaliji;

• 5. september – minister za Slovencev zamejstvu in po svetu dr. BoštjanŽekš se je udeležil 44. študijskih dniDraga 2009 na Opčinah;

• 6. september – ministrica zaobrambo dr. Ljubica Jelušič, ministerza šolstvo in šport dr. Igor Lukšič indržavni sekretar za Slovence v zamej-stvu in po svetu dr. Boris Jesih so sepoklonili štirim junakom na Bazovi-ški gmajni;

• 25. september – sodelovanje ministraza Slovence v zamejstvu in po svetudr. Boštjana Žekša in državnega se-kretarja dr. Borisa Jesiha na okroglimizi Skupni slovenski znanstveni pro-stor: težave in priložnosti integracije vNarodnem domu v Trstu;

• 28. september – minister za Slovencev zamejstvu in po svetu dr. BoštjanŽekš se je udeležil okrogle mize Kakomanjšini ustvariti eno glavo, ki sta joorganizirala krožek Anton Gregorčičin mladinska sekcija SSk v Gorici;

• 3. oktober – minister za Slovence vzamejstvu in po svetu dr. BoštjanŽekš se je udeležil predstavitve knjigeo dialektih Terskih dolin;

• 28. oktober – minister za Slovence vzamejstvu in po svetu dr. BoštjanŽekš in minister za promet dr. Pa-trick Vlačič sta položila vence predspomenikom bazoviškim žrtvam naGmajni, poklonila pa sta se tudižrtvam v taborišču v Rižarni;

• 1. november – podpredsednik držav-nega zbora France Cukjati se je ude-ležil slovesnosti polaganja vencev vGonarsu in v Gorici;

• 30. november – srečanje ministriceza kulturo Majde Širce in ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.

Boštjana Žekša s predstavniki slo-venske narodne skupnosti glede po-ložaja Slovenskega stalnegagledališča. Minister dr. Žekš se je se-stal tudi z rektorjem Tržaške uni-verze prof. Francescom Pesonijem;

• 21. julij – obisk predsednika Avto-nomne dežele Furlanije - Julijske kra-jine Renza Tonda v Ljubljani.Predsednik je imel delovne pogovorez ministrico za lokalno samoupravoin regionalni razvoj mag. Zlato Plo-štajner ter z ministrom za Slovence vzamejstvu in po svetu dr. BoštjanomŽekšem, sestal pa se je tudi s pred-sednikom vlade Borutom Pahorjem.

IZRAEL

Čeprav so bili politični stiki na višjihravneh manj intenzivni, ostajajo od-nosi med državama dobri. Nadaljevalse je dialog na nižjih ravneh. Maja jeSlovenijo obiskala namestnica general-nega direktorja za gospodarske zadevena ministrstvu za zunanje zadeve IritBen Aba z namenom izmenjave infor-macij in pogledov na vključevanjeobeh držav v Organizacijo za gospo-darsko sodelovanje in razvoj (OECD).Vodja sektorja za Bližnji vzhod,Afriko, Azijo in Oceanijo Tomaž Men-cin se je maja v Jeruzalemu sestal z na-mestnikom ministra za zunanjezadeve Danijem Ajalonom.

Slovenija je na pobudo predsednika re-publike dr. Danila Türka začela izvajatiprojekt rehabilitacije otrok iz Gaze naInštitutu Republike Slovenije za rehabi-litacijo v Ljubljani. V prvi dve fazi je bilovključenih 32 otrok, dve fizioterapevtkipa sta se udeležili usposabljanja. Izrael-ske oblasti so ponudile vso potrebno po-moč in sodelovanje pri izvedbi projekta.

Veleposlaništvo je januarja organiziraloevakuacijo slovenske družine iz Gaze.

V okviru izvajanja smernic Evropskeunije o otrocih v oboroženih spopadihje veleposlaništvo delovalo kot chef defile. Na njegovo pobudo je bil izdelanakcijski načrt za izvajanje smernic.

Izrael rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Tel Avivu.

67

Gospodarsko sodelovanjeZa blagovno in storitveno menjavo sov zadnjih letih značilna nihanja. Obsegblagovne menjave v prvih devetih me-secih je znašal 28,3 milijona evrov. Slo-venski izvoz blaga v Izrael se je vprimerjavi z enakim obdobjem leta2008 zmanjšal za 27,1 odstotka na 12,6milijona evrov, medtem ko je bil uvozblaga s 15,7 milijona evrov manjši za8,9 odstotka.

Postopek ustanavljanja dvostranske go-spodarske zbornice Izrael-Slovenija jeprivedel do njene registracije. Februarjase je Slovenija predstavila na medna-rodni sredozemski turistični borzi v TelAvivu. Veleposlaništvo je skupaj s Slo-vensko turistično organizacijo pripra-vilo srečanje s predstavniki izraelskihturističnih agencij. Junija je v organiza-ciji veleposlaništva in Izraelskega izvoz-nega inštituta v Tel Avivu potekalseminar Doing Business with Slovenia;predstavnica Javne agencije za podje-tništvo in tuje naložbe (JAPTI) je pred-stavila investicijske možnosti vSloveniji. Novembra se je mednarod-nega sejma WATEC v Tel Avivu udele-žila gospodarska delegacija trinajstihslovenskih podjetij v organizaciji Go-spodarske zbornice Slovenije in JAPTI.Veleposlaništvo je organiziralo srečanjez izraelskimi poslovneži.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevSlovenska umetnica Nataša Prosenc jesodelovala v prvem skupnem kultur-nem projektu Evropske unije v Izraelu,na razstavi videoarta Sounds and Vi-sions v okviru praznovanja stote oble-tnice Tel Aviva. Skupina KUD LJUD seje avgusta udeležila uličnega festivalav Bat Jamu.

Nadaljevalo se je sodelovanje izrael-skih univerz in visokih šol z Evro-sre-dozemsko univerzo (EMUNI). Vanjoso se vključile nove članice iz Izraela.

Končal se je sočasni razpis za sofinan-ciranje skupnih raziskovalnih projektovna področju industrijskih raziskav; iz-brana sta bila dva projekta. Decembraje bil sočasno objavljen razpis za skupneraziskovalne projekte za leto 2010.

Športne prireditve mladih judovskihšportnikov iz vsega sveta Makabijada

2009 se je prvič doslej udeležil pred-stavnik Slovenije.

Izraelski mediji Sloveniji največ pozor-nosti namenjajo kot turistični destina-ciji. Veleposlanik je aprila nastopil nanajbolj poslušanem radiu izraelskearabske manjšine A-Šams. Maja je ve-leposlaništvo skupaj z učenci in učite-ljico iz nižje srednje šole Ben Gurioniz Rišon Leciona pripravilo slovenskostojnico v okviru mednarodnegadneva na ameriški šoli v Even Jehudi.Veleposlanik je junija na Univerzi BenGurion v Negevu predaval o slovenskitranziciji. Veleposlaništvo je septem-bra začelo izdajati mesečno elektron-sko publikacijo eNewsletter, ki jopošilja na 220 naslovov političnih, kul-turnih in gospodarskih osebnosti v Iz-raelu. Predstavniki radia A-Šams sodecembra v organizaciji Urada za ko-municiranje obiskali Slovenijo.

JAPONSKA

Sodelovanje med državama je bilousmerjeno predvsem v krepitev gospo-darskega sodelovanja. Politično sode-lovanje je bilo zaradi predvolilnih raz-mer na Japonskem omejeno. Po zmagiDemokratske stranke Japonske (DPJ –Democratic Party of Japan) 30. avgustaso bili navezani stiki z novo koalicijo.Z vladajočo DPJ so bili vzpostavljenistiki že v letu 2008. Velika pozornostje bila namenjena ponovnemu obliko-vanju Lige prijateljstva s Slovenijo, kije zaradi neizvolitve prejšnjih članov(poslancev) razpadla. Tudi predsednikLige prijateljstva Jasuoka, ki jo je zelouspešno vodil dva mandata, ni bil iz-voljen.

Lani je prišlo do premikov na področjupogodbenega stanja. Slovenija namrečpo osamosvojitvi z Japonsko ni sklenilaše nobenega sporazuma, v veljavi sosamo sporazumi, ki jih je nasledila odSocialistične federativne republike Ju-goslavije. Nadaljevala so se prizadeva-nja za sklenitev sporazuma o izogibanjudvojnemu obdavčevanju. Mnenje ja-ponskega ministrstva za finance je, dabi pogajanja lahko končali, ko bo Slo-

venija postala članica Organizacije zagospodarsko sodelovanje in razvoj.Prav tako je bil pripravljen osnutek no-vega sporazuma o sodelovanju v zna-nosti in tehnologiji.

Gospodarsko sodelovanje Največja pozornost je bila namenjenakrepitvi gospodarskega sodelovanja. Žekonec leta 2008 je bila pripravljenaStrategija razvoja gospodarskega sode-lovanja z Japonsko. Poudarek je bilpredvsem na projektih, ki bi gospodar-skemu sodelovanju dali novo kakovostin ga okrepili. Ključni projekti so bili:• novi izdelki in tehnologije, sodelova-

nje z japonskimi podjetji zlasti na po-dročju varstva okolja, zmanjševanjaemisij, obnovljivih virov in učinkoviterabe energije. Japonska je na tem po-dročju vodilna. Projekti so potekali vSloveniji in na Japonskem, kjer slo-venska podjetja uspešno uvajajo in-formacijske tehnologije na področjutelematike, pametnih omrežij (SmartGrids) in na drugih področjih;

• najbolj se je povečalo sodelovanje napodročju turizma. Ministrstvo za zu-nanje zadeve in Slovenska turističnaorganizacija sta se dogovorila, da bona začetku leta 2010 na veleposlani-štvu začela delovati informacijska to-čka Slovenske turistične organizacije;

• sodelovanje pri pripravi obiskov 15gospodarskih delegacij iz Slovenije inpomoč pri organizaciji 20 obiskov ja-ponskih podjetij v Sloveniji;

• sodelovanje pri pripravi slovenskeganastopa na Turističnem sejmu JATAin nastopu slovenskih proizvajalcevna sejmu GARDEX. Sodelovanje priorganizaciji štirih predstavitev sloven-ske turistične ponudbe;

• promocija Slovenije kot cilja za ne-posredne japonske naložbe in skupneprojekte v tretjih državah. Odprle sose možnosti za vsaj štiri neposrednejaponske naložbe v Sloveniji inskupne projekte v Srbiji ter Bosni inHercegovini;

• sodelovanje pri analizi možnosti zaslovenske naložbe na Japonskem (dvaprojekta);

• pomoč vsem slovenskim podjetjem,ki so se zanimala za izvoz na Japon-sko;

• nadaljevanje izdajanja Gospodarskihnovic iz Japonske, ki jih je slovenskogospodarstvo dobro sprejelo;

Japonsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Tokiu.

68

• zaključek priprav za ustanovitev Ja-ponsko-slovenskega poslovnegakluba v Tokiu.

Japonska se uvršča na 36. mesto zuna-njetrgovinskih partneric Slovenije in jenjena četrta najpomembnejša zunanje-trgovinska partnerica v Aziji. Državista ustvarili 74,9 milijona evrov blago-vne menjave (skoraj 40 % manj kot2008). Slovenija je na Japonsko izvozilaza 16,1 milijona evrov blaga (zmanjša-nje izvoza za 32,1 %) in uvozila za 58,8milijona evrov (zmanjšanje za 41,6 %).V statistiki niso zajeti turizem, skupniprojekti, naložbe, logistika in prodajakomponent za končne izdelke prek ev-ropskih kupcev (japonske tovarne v Ev-ropi).

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev jeobsegalo pomoč pri pripravi vseh več-jih kulturnih in znanstvenih dogodkov:znanstvenih simpozijev, gostovanjapevskih zborov, snemanja televizijskegafilma o Lili Prap ipd. Osrednji slovenskikulturni dogodek je bil sklop prireditevv okviru projekta Save the Future, kijih je pripravila japonska televizijaNHK v sodelovanju z veleposlaništvom.Vrsta dogodkov je bila povezanih s slo-vensko otroško avtorico in ilustratorkoLilo Prap, ki je doslej najuspešnejši slo-venski kulturni ustvarjalec na Japon-skem. Od 27. oktobra do 4. novembraje bila organizirana delavnica otroškihmuzejev Hamada in Celje, ki uspešnosodelujeta že deset let. Hamado je obi-skala delegacija iz Celja. Potekalo je so-delovanje pri prevodu in izvedbi petihdram japonskega gledališča NO v Slo-veniji (Slovensko narodno gledališčeMaribor) ter pri organizaciji obiskovjaponskih novinarjev, ki so pripravljaliprispevke o Sloveniji.

Inštitut KEK iz Cukube z elektronskimpospeševalnikom sodi med tri največjena svetu. Inštitut Jožef Stefan z njim so-deluje že 10 let. Ekipa 13 slovenskihznanstvenikov, ki jo vodi dr. Peter Kri-žan, je tudi del ekipe Nobelovih nagra-jencev za fiziko Maskave in Kobajašija.Uspešno so bili izvedeni programi iz-menjave študentov. Prav tako je po pro-gramu potekalo sodelovanje med uni-verzami. Univerza v Ljubljani imapodpisane sporazume o sodelovanju spetimi japonskimi univerzami.

Izhajajoč iz pobud, danih ob srečanjupredsednikov vlad 23. aprila 2008, inskupne izjave so se že leta 2008 začelaprizadevanja za ustanovitev Centra zajaponologijo v Ljubljani, ki bi pokrivalJugovzhodno Evropo. Nosilec pro-jekta je Oddelek za japonologijo na Fi-lozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.Projekt je bil doslej predstavljen najaponskem ministrstvu za zunanje za-deve in v Ligi prijateljstva s Slovenijov japonskem parlamentu. Ustanovitevcentra bi bila zelo pomembna za na-daljnjo krepitev sodelovanja na vsehpodročjih.

JORDANIJA

Odnosi med državama so dobri in pri-jateljski.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je v prvih sedmihmesecih znašala 2,8 milijona evrov, odtega izvoz 2,8 milijona in uvoz 20.000evrov.

Obiski• 4.–5. maj – udeležba ministra za pra-

vosodje Aleša Zalarja na Evro-arab-ski konferenci o izobraževanju vpravosodju v Amanu;

• 15.–17. maj – udeležba predsednikarepublike dr. Danila Türka na Sve-tovnem gospodarskem forumu zaBližnji vzhod. Srečal se je z jordan-skim kraljem Abdulahom II.;

• 24. junij – uradni obisk predsednikajordanske vlade Dahabija v Sloveniji.Udeležil se je tudi slovensko-jordan-skega poslovnega foruma.

JUŽNA AFRIKA

Republika Slovenija je julija v CapeTownu odprla konzulat na čelu s čas-

tnim konzulom Prieurjem du Plessi-som.

Obiski• 18. december – pogovor predsednika

vlade Boruta Pahorja s predsedni-kom Južne Afrike Jacobom Zumo obrobu okoljske konference v Kopen-hagnu;

• 6.–11. september – obisk delegacijedesetih poslovnežev iz Južne Afrikev Sloveniji; delegacija se je udeležiladvodnevnega Poslovnega forumamed Republiko Slovenijo in RepublikoJužno Afriko v organizaciji Gospo-darske zbornice Slovenije.

KANADA

Dvostranski odnosi so dobri. Kanadaje podobno misleča država ter po-membna strateška partnerica in zavez-nica Slovenije. Odsev odličnihodnosov med državama je bil obisk ge-neralne guvernerke Michaëlle Jeanoktobra v Ljubljani. Medparlamen-tarni odnosi so dobro razviti in redni.V državnem zboru deluje skupina pri-jateljstva s Kanado. Slovenija s Kanadosodeluje tudi znotraj okvira Evropskeunije. Poleg tega državi sodelujeta tudiv multilateralnih organizacijah, kot soOrganizacija za varnost in sodelovanjev Evropi, NATO in Organizacija zdru-ženih narodov ter v okviru Mreže začlovekovo varnost.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je po podatkih zaprvih devet mesecev znašala samo 69,2odstotka (55,9 milijona evrov) tiste izleta 2008, kar je posledica svetovne fi-nančne krize. V tem času se je uvozzmanjšal za okoli 42,7 odstotka na 32,2milijona evrov, izvoz pa za okoli 3,6 od-stotka, na 23,7 milijona evrov. Kanadaje po obsegu blagovne menjave ostalamed manj pomembnimi gospodar-skimi partnericami Slovenije, čeprav ješe vedno mnogo neizkoriščenih mož-nosti. Slovenija je v Kanado prodala naj-več zdravil, sedežev, obdelovalnih stro-jev za obdelavo kovin, izdelkov inopreme za telovadbo, hidravličnih tur-bin in vodnih koles, pohištva ter ste-

Jordanijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kairu.

Stiki potekajo prek veleposlaništvaJužne Afrike, akreditiranega vRepubliki Sloveniji, s sedežem naDunaju.

Kanado rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Ottawi.

69

klene posode, uvozila pa največ letal,olja iz nafte, žlindre, delov blaga za le-tala, posušenih stročnic in kemične le-sne celuloze. Obseg kanadskih naložbje pod realnimi možnostmi, čeprav jeKanada v svetu močno prisotna s svo-jim kapitalom. Kanadsko-madžarskopodjetje TriGránit nadaljuje gradnjo Po-tniškega centra Ljubljana, ki pa se jeupočasnila zaradi težav na finančnihtrgih. V drugi polovici leta je bilo za-znati povečano zanimanje slovenskihizvoznikov za kanadski trg. Tako so sena pobudo veleposlaništva in v izvedbiVinskega inštituta iz Novega mesta podsloganom Vina Slovenije na novembr-skem sejmu kulinarike in vina v Ottawiprvič usklajeno predstavili slovenski vi-narji, ki so napovedali bolj drzno za-stavljen poskus prodora slovenskih vinna kanadski trg. Slovenijo je majauradno obiskal predsednik kanadskegaSenata Noël A. Kinsella. Glavni namennjegovega obiska je bil, poleg političnihsrečanj, opraviti vrsto pogovorov omožnostih okrepitve sodelovanja prizelo konkretnih gospodarskih projek-tih.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevter sodelovanje s slovensko skup-nostjoDvostransko sodelovanje je bilo dobroin brez nerešenih vprašanj. Med obi-skom generalne guvernerke MichaëlleJean sta državi podpisali Sporazum omobilnosti mladih, ki naj bi spodbudilizmenjavo mladih in pripomogel k po-globitvi odnosov. Nadaljevale so seaktivnosti glede sodelovanja pri deluMednarodnega sklada za razminiranjein pomoč žrtvam min (ITF). Državidobro sodelujeta na obrambnem po-dročju, še posebno pri izobraževanjuin usposabljanju predstavnikov sloven-skih oboroženih sil.

V Kanadi so bili prikazani filmi 9:06na 33. mednarodnem filmskem festi-valu v Montrealu, Slovenka na Med-narodnem filmskem festivalu v To-rontu in v Montrealu ter Petelinji zajtrkna filmskih festivalih EU v Ottawi, To-rontu in Vancouvru. V sklopu Dnevapodnebja, ki ga je organizirala UniverzaCarleton, sta bila predvajana kratkafilma o vodah režiserja Matjaža Mi-helčiča. V palači generalne guvernerkeje oktobra nastopil Aleksander Mežek.

Toronto Star je objavil članek o Lju-bljani, v katerem je pohvalno opisalslovensko prestolnico.

Slovensko skupnost v Kanadi je obiskalminister za Slovence po svetu dr. Bošt-jan Žekš. Potekale so slovesnosti ob50. obletnici društev Zvon v Wind-sorju, Simon Gregorčič v Boltonu, Fol-klornega društva Nagelj in 50. sloven-skem dnevu v organizaciji Slovenskegaletovišča v Boltonu. V počastitev dnevaslovenske državnosti je v Ottawi, King-stonu, Torontu, Boltonu in St. Catha-rinesu nastopila Godba Slovenskih že-leznic. Največ dogodkov se je zvrstilov južnem Ontariu, kjer živi največ slo-venskih rojakov.

Obiski• 27.–30. marec – obisk ministra za

Slovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša pri Slovencih v Ed-montonu in Torontu;

• 20.–24. maj – obisk predsednika ka-nadskega Senata Noëla A. Kinselle zdelegacijo;

• 20.–23. oktober – obisk generalne gu-vernerke Michaëlle Jean.

KATAR

Odnosi med državama so pozitivni.Slovenija se zavzema za okrepitev so-delovanja na političnem, gospodar-skem in drugih področjih.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je znašala 1,9 mili-jona evrov, v tem znesku pa je bilouvoza iz Katarja za zgolj 3000 evrov.

KAZAHSTAN

Odnosi med državama so dobri in pri-jateljski. Med 10. in 12. novembrom jeKazahstan obiskal predsednik repu-blike dr. Danilo Türk. Njegov obiskodprl nove možnosti za poglobitev so-

delovanja. Podpisanih je bilo več po-membnih pravnih aktov (sporazum ogospodarskem sodelovanju, sporazumo mednarodnem cestnem prevozu pot-nikov in blaga, sporazum o odpravi vi-zumske obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listov, memoran-dum o sodelovanju med ministrstvomaza gospodarstvo), ki dajejo možnosti zanove skupne projekte in so spodbuda zabolj dinamične odnose med državama.Kazahstan se zanima predvsem za po-globitev sodelovanja v farmaciji, infor-macijski tehnologiji, gradbeništvu,kmetijstvu in turizmu. Med obiskomsta se ločeno sestala tudi ministra za zu-nanje zadeve Samuel Žbogar in KanatSaudabajev, ki sta izmenjala poglede nakazahstansko predsedovanje Organiza-ciji za varnost in sodelovanje v Evropiv letu 2010. Kazahstan vidi Slovenijokot pomembno partnerico znotraj Ev-ropske unije in ga zanimajo izkušnje pripredsedovanju Organizaciji za varnostin sodelovanje v Evropi leta 2005.

Gospodarsko sodelovanjeObisk predsednika republike dr. DanilaTürka, ki ga je v Astani spremljala večkot 60-članska delegacija slovenskih po-slovnežev, je bil pomemben tudi za po-večanje gospodarskega sodelovanja meddržavama. Organizirana je bila poslovnakonferenca, ki so jo pripravili veleposla -ništvo in Gospodarska zbornica Slove-nije skupaj s Trgovinsko in industrijskozbornico Kazahstana in Odborom zanaložbe Ministrstva za trgovino in indu-strijo Kazahstana. Udeležilo se je je večkot 40 kazahstanskih poslovnežev, nanjej pa je bil podpisan tudi sporazum osodelovanju med Gospodarsko zbor-nico Slovenije ter Trgovinsko in indu-strijsko zbornico Kazahstana.

Gospodarsko sodelovanje s Kazahsta-nom je največje med vsemi srednjeazij-skimi državami nekdanje Sovjetskezveze. Od januarja do septembra se jeblagovna menjava zaradi vpliva svetovnegospodarske in finančne krize zmanj-šala, in sicer na 39 milijonov evrov, odtega je slovenski izvoz znašal 32,1 mili-jona, uvoz pa 6,9 milijona evrov.

Obiski• 10.–12. november – državniški obisk

predsednika republike dr. DanilaTürka z gospodarsko delegacijo vAstani.

Katar nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kairu.

Kazahstan nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Moskvi.

70

KIRGIZISTAN

V dvostranskih odnosih ni nerešenihvprašanj. Stiki med državama so seokrepili leta 2005, ko je Slovenija kotpredsedujoča Organizaciji za varnostin sodelovanje v Evropi aktivno pri-spevala k stabilizaciji razmer v državipo zamenjavi vodstva v Biškeku. Slo-venija se zavzema za nadaljnji razvojdvostranskega sodelovanja in izme-njavo stališč o ključnih mednarodnihvprašanjih, zlasti o problematiki upra-vljanja vodnih virov v Srednji Aziji.

Gospodarsko sodelovanjeV obdobju od januarja do septembrase je blagovna menjava zaradi vplivasvetovne gospodarske in finančnekrize zmanjšala na 2,23 milijona evrov,prevladoval je slovenski izvoz, uvoz paje znašal le 25.000 evrov.

KITAJSKA

Odnosi med državama so zelo dobri, karje bilo poudarjeno tako ob obiskih kitaj-skih visokih predstavnikov v Sloveniji tertudi ob pogovorih novo imenovane vele-poslanice Marije Adanje in prejšnjega ve-leposlanika dr. Marjana Cencena s kitaj-skimi sogovorniki. Slovenija podpirapolitiko ene Kitajske, Kitajska pa z zani-manjem spremlja slovensko delovanje vokviru Evropske unije in na ZahodnemBalkanu. Nadaljevali so se dvostranski invečstranski stiki na različnih ravneh, pravtako sodelovanje med pobratenima me-stoma Ljubljano in Čengdujem. Dobro jebilo tudi sodelovanje v mednarodnih or-ganizacijah, kjer sta državi delili po dobnepoglede ob reševanju mednarodne finan-čno-gospodarske krize ter se medsebojnopodprli pri nekaterih kandidaturah.

Gospodarsko sodelovanjeObseg trgovinske menjave se je zaradisvetovne gospodarske krize sicerzmanjšal, okrepilo pa se je zanimanjeslovenskih podjetij za poslovanje s Ki-

tajsko. Po podatkih Kitajske generalnecarinske uprave je skupna trgovinskamenjava med državama med januar-jem in oktobrom dosegla 480 milijo-nov evrov, od tega je slovenski izvozznašal 66,8 milijona evrov (–11,6 od-stotka), uvoz pa 413,2 milijona evrov(–24,8 odstotka). Zaradi hitrega raz-voja kitajskega gospodarstva, ki do-sega rast tudi v času svetovnegospodarske krize, se je še povečalozanimanje slovenskih podjetij za po-slovanje s Kitajsko. Tako je trenutno vdržavi registriranih že več kot 30 slo-venskih predstavništev in podjetij spodročja avtomobilske, elektro, kemi-čne, obutvene in tekstilne industrijeter trgovine in transporta. Nekateraslovenska podjetja iščejo tudi višjeoblike poslovnega sodelovanja, po po-datkih Banke Slovenije so slovenskenaložbe na Kitajskem do konca leta2008 znašale 11,7 milijona evrov. Po-membnejših kitajskih neposrednih na-ložb v Sloveniji še ni, nadaljujejo pa sedejavnosti za privabljanje tamkajšnjihvlagateljev. Med drugim Kitajska raz-vojna banka proučuje možnost za od-prtje predstavništva v Sloveniji.

Podpredsednik kitajske vlade HuiLiangyu je avgusta obiskal Slovenijo.Spremljala ga je močna delegacija z večkot 80 gospodarstveniki, ki so se zani-mali za uvoz izdelkov iz Slovenije,izvoz na slovenski trg, sodelovanje prirazvoju infrastrukture, v bančništvu,mobilni telefoniji, satelitski televiziji inpodročjih, ki so povezana predvsem sSlovenijo kot evropskim logističnimcentrom. Ob obisku so bili podpisaniMemorandum o promociji izmenjavein sodelovanja na področju srednjih inmajhnih podjetij, Memorandum o so-delovanju v kmetijstvu ter Akcijskinačrt o sodelovanju v zdravstvu in me-dicini za obdobje 2009–2012. Hkrati jepotekalo zasedanje drugega slovensko-kitajskega poslovnega sveta med go-spodarskima zbornicama.

Veleposlaništvo je januarja na tradicio-nalnem mednarodnem pomladnemkarnevalu pripravilo predstavitev slo-venskega turizma in nekaterih sloven-skih izdelkov, ki jih je mogoče kupitina kitajskem trgu. Aprila je sodelovalona mednarodnem turističnem sejmu vPekingu, kjer so se predstavile Slovenskaturistična organizacija in pet slovenskih

turističnih agencij. Junija je opraviloobisk v Avtonomni pokrajini Tibet, sep-tembra je sodelovalo na dobrodelni pri-reditvi Ljubezen ne pozna meja z izdelkidomače obrti, slovenskim vinom in iz-delki, ki jih je mogoče kupiti na Kitaj-skem. Veleposlaništvo je sodelovalo tudina 4. srečanju generalnih komisarjev zasvetovno razstavo Šanghaj EXPO 2010(ob tej priložnosti se je novoimenovanaveleposlanica Marija Adanja srečala spredstavniki slovenskega gospodarstvav Šanghaju in okolici). Oktobra se jeudeležilo tretjega sestanka izvršnega od-bora Globalnega partnerstva za jedrskoenergijo v Pekingu. Sodelovalo je na če-trtem poslovnem tehnološkem sejmumed Evropsko unijo in Kitajsko v Čeng-duju, na drugem gospodarskem forumuv Šanghaju, ki se ga je udeležilo 18 slo-venskih podjetij, na odprtju novih pro-storov podjetja Sinoslo Technology SIPCo., Ltd. (družinsko podjetje Le-tehnika,d. o. o., Kranj) v gospodarsko-razvojniconi v Wujianu ter na novembrskemForumu o strateškem partnerstvu medEvropsko unijo in Kitajsko.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevV Ljubljani je bilo julija 8. zasedanjekomisije za sodelovanje na znanstve-nem in tehnološkem področju meddržavama. Avgusta sta bila podpisanaSporazum o sodelovanju med Uni-verzo v Ljubljani in Univerzo za tuještudije v Pekingu in Sporazum o usta-novitvi Konfucijskega inštituta naEkonomski fakulteti Univerze v Lju-bljani, septembra pa se je na Univerziza tuje študije v Pekingu začel študijslovenskega jezika in kulture. Na Uni-verzi za jezik in kulturo v Pekingu stabila na mednarodnem simpoziju o ev-ropskih misijonarjih predstavljen Av-guštin Ferdinand Hallerstein – LiuSongling ter kulturno-umetniški pro-jekt o njem. Decembra sta na četrtikonferenci Konfucijskih inštitutov vPekingu sodelovala predstavnika Eko-nomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Veleposlaništvo je maja na festivalu Ev-ropska odličnost 2009 v parkuChaoyang predstavilo slovenskodržavo, turizem in živilske izdelke, ki-tajskemu občinstvu pa se je z narodno-zabavno glasbo predstavil harmonikarBoštjan Konečnik. Prav tako je na raz-stavi En svet, en dom v mestu Ordos v

Kirgizistan nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Moskvi.

Kitajsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Pekingu.

71

Avtonomni pokrajini Notranji Mongo-liji v okviru 11. azijskega festivala umet-nosti veleposlaništvo sodelovalo zrepliko zbirke akvarelov Saše ŠantlaLjudske noše, ki je bila septembra naogled na prvem azijsko-evropskem kul-turnem in umetniškem festivalu (AsiaEurope Meeting) v Pekingu. Na festivaluse je z umetniškim delom Znamka oAvguštinu Ferdinandu Hallersteinu –Liu Songlingu ter z razstavo Nadčasovniprenos (umetniška upodobitev Haller-steinove življenjske zgodbe) predstavilatudi slovenska umetnica kitajskegarodu Wang Huiqin. Novembra je bil naDrugem letnem filmskem festivalu Ev-ropske unije na Kitajskem v Pekinguprikazan film Borisa Palčiča Prehod.

Veleposlaništvo je veliko pozornost na-menjalo promociji Slovenije v kitajskihmedijih in v sodelovanju s kitajskim za-ložniškim podjetjem Helosina ob osem-najsti obletnici slovenske samostojnostiizdalo monografijo o Sloveniji v kitaj-skem jeziku. Za promocijo prijateljstvain kulture med Slovenijo in Kitajsko jeveleposlanik dr. Marjan Cencen januarjaod Kitajskega mednarodnega festivalaprijateljstva in kulture, ki deluje v pove-zavi s Kitajskim združenjem za prijatelj-stvo s tujimi državami, prejel priznanjeveleposlanik mednarodnega prijateljstva.

Obiski• 10. julij – uradni obisk podpredsed-

nika Kitajske ljudske politične posve-tovalne konference (China People’sPolitical Consultative Conference) DuQinglina v Sloveniji;

• 26.–28. avgust – uradni obisk pod-predsednika kitajske vlade Hui Lian-gyuja v Sloveniji;

• 31. oktober–1. november – neuradniobisk podpredsednika kitajske vladeZhang Dejianga v Sloveniji.

KOREJA (DEMOKRATIČNALJUDSKA REPUBLIKA)

V dvostranskih odnosih med Slove-nijo in Demokratično ljudsko repu-bliko Korejo ni nerešenih vprašanj.

Gospodarsko sodelovanje jeskromno in omejeno na naključneposle. Blagovna menjava v prvihosmih mesecih je po podatkih statisti-čnega urada znašala 47.000 evrov, karje 86 odstotkov manj kot v enakem ob-dobju leta 2008. Izvoz je znašal 30.000evrov, uvoz pa 17.000 evrov. Blagovnamenjava med državama se je zmanj-šala že četrto leto zapored.

KOREJA (REPUBLIKA)

Sodelovanje je bilo na vseh področjihzelo plodno. Ključni politični in go-spodarski dogodek je bil obisk pred-sednika republike dr. Danila Türka, kise je udeležil 3. svetovnega foruma Or-ganizacije za gospodarsko sodelovanjein razvoj oktobra v Busanu. Veleposla-ništvo je ob tem pripravilo dvostranskiprogram, ki je obsegal srečanje s pred-sednikom Li Mjun Bakom ter promo-cijo gospodarskega sodelovanja sSlovenijo. Obisk predsednika je bil do-slej najvišji slovenski obisk v RepublikiKoreji. Februarja so bile v Ljubljaniprve slovensko-korejske politične kon-zultacije.

Gospodarsko sodelovanjeDvostransko srečanje predsednikovrepublike dr. Türka in Lija je bilo pos-večeno predvsem razvoju gospodar-skega sodelovanja. Dogovorila sta seza konkretne dejavnosti, ki naj bispodbudile gospodarsko sodelovanje.Koreja naj bi preučila možnosti zavnovično odprtje predstavništvaKOTRA v Ljubljani. Ob tej priložnostije predsednik dr. Türk obiskal tovarnoKolektor-Sinyung, edino slovenskopodjetje v Koreji, ter Luko Busan.

Veleposlaništvo je sodelovalo pri orga-nizaciji obiskov slovenskih gospodar-skih delegacij: združenja slovenske av-tomobilske industrije ACS, Luke Koperin drugih. Skupaj z Ministrstvom zazunanje zadeve in trgovino RepublikeKoreje pa je bil dosežen dogovor o obi-sku korejske delegacije v Sloveniji.

Skupna blagovna menjava je znašala155,5 milijona evrov, kar je bilo 55 %

manj kot v letu pred tem. Slovenija jev Korejo izvozila za 17,6 milijonaevrov blaga, kar je za 2,9 % več kot vletu 2008. Iz Koreje je uvozila za 137,9milijona evrov blaga, kar je 58 % manjkot prejšnje leto. Storitvena menjava jerazmeroma skromna, saj je dosegla 11milijonov evrov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevStorjen je bil velik napredek pri univer-zitetnem sodelovanju. Univerza v Lju-bljani ima podpisane sporazume osodelovanju s petimi korejskimi univer-zami. Zelo se je povečalo zanimanje ko-rejskih študentov za študij v Sloveniji,še zlasti na Ekonomski fakulteti v Lju-bljani, kjer jih študira že več kakor 10.

Z univerzo Hankuk je bil sprejet dogo-vor o skorajšnjem začetku poučevanjaslovenščine. Na Oddelku za azijske štu-dije Filozofske fakultete v Ljubljani žedeluje lektorat za korejski jezik, ki najbi ga po dogovoru z Ministrstvom zavisoko šolstvo Republike Koreje okre-pili še z enim korejskim profesorjem.

Obiski• 27.–29. oktober – udeležba predsed-

nika republike dr. Danila Türka na 3.svetovnem forumu Organizacije zagospodarsko sodelovanje in razvoj vBusanu.

KOSOVO

Sodelovanje med državama se vzpo-stavlja na različnih področjih. Slovenijasi prizadeva za dolgoročno stabilizacijorazmer v državi ter za krepitev pravnedržave. V ta namen je vključena v mi-rovno misijo zveze NATO na Kosovu(KFOR) s kontingentom Slovenskevojske. Prav tako sodeluje pri skrbni-škem skladu zveze NATO za vzposta-vitev kosovskih varnostnih sil. Že vseod začetka je podpirala mandat misijeEvropske unije za krepitev pravnedržave (EULEX), v kateri delujejo pri-padniki slovenske policije in pogod-beni izvedenci.

Demokratično ljudsko republikoKorejo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Pekingu.

Republiko Korejo nerezidenčnopokriva Veleposlaništvo RepublikeSlovenije v Tokiu.

Kosovo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Prištini.

72

V letu 2009 je bilo ključno sodelovanjena razvojnem področju in ob obiskuministra Samuela Žbogarja 20. aprila jebil podpisan sporazum o razvojnem so-delovanju. Na podlagi tega sporazumaje bilo izvedenih več projektov, mednjimi usposabljanje kosovskih uradni-kov na področju javnih financ ter prev-zemanja standardov EU, podpora priprojektu razminiranja in pomoč žrtvammin. Prav tako je Slovenija Kosovu za-gotovila pomoč na socialnem področjuin pri izgradnji vladnih institucij.

Gospodarsko sodelovanjeSlovenija si je v zadnjih letih utrdilapoložaj ključne gospodarske partnericeKosova. Slovensko-kosovske gospo-darske konference 18. marca v Prištinise je tako udeležilo 60 gospodarstve-nikov iz obeh držav. Drugo srečanjepredstavnikov gospodarstva je pote-kalo decembra ob robu delovnega obi-ska predsednika republike dr. DanilaTürka na Kosovu. Na njem je sodelo-valo več kakor 100 podjetij.

V prvih osmih mesecih je skupnavrednost blagovne menjave dosegla56,5 milijona evrov, kar pomeni 3,3-odstotno povečanje glede na primer-ljivo obdobje leto poprej, pri čemerskoraj celotna vrednost odpade na iz-voz slovenskega blaga, vrednost uvozaje zanemarljiva. Po nekaterih ocenahje Slovenija največja tuja vlagateljicana Kosovu, slovenske neposredne na-ložbe presegajo 550 milijonov evrov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevSlovenska vlada je na donatorski kon-ferenci za Kosovo 11. julija 2008 v Bru-slju napovedala donacijo 500.000 evrov.Iz teh sredstev so se v letu 2009 izvajaliprojekti tehnične pomoči za vzposta-vljanje baz za prostorsko urejanje, pre-prečevanja samomorilstva in skrbi zamentalno zdravje mladih, projekt iz-obraževanja o pravicah otrok Naše pra-vice, projekti s področja izobraževanjain varstva okolja, predvsem meritve ka-kovosti zunanjega zraka, in štipendira-nje kosovskih študentov v Sloveniji.

Obiski• 20. april – delovni obisk ministra zu-

nanje zadeve Samuela Žbogarja; • 9. december – obisk članov odbora

za obrambo državnega zbora;

• 21. december – delovni obisk pred-sednika republike dr. Danila Türkain ministrice za obrambo dr. LjubiceJelušič;

• 12. marec – delovni obisk ministra zaokolje in prostor Mahirja Yagcilarjav Ljubljani;

• 16.–18. april – udeležba predsednikakosovske vlade Hashima Thaçija inpredsednika kosovske skupščine Ja-kupa Krasniqija na mednarodni kon-ferenci Organizacije civilne družbeizzovejo organe državne oblasti;

• 20. maj – udeležba zunanjega mini-stra Skenderja Hysenija na srečanjuskupine Regionalnega partnerstva zdržavami Zahodnega Balkana naBrdu pri Kranju;

• 28. avgust – delovno srečanje mini-stra za kmetijstvo Idriza Vehapija sslovenskim ministrom za kmetijstvoob otvoritvi kmetijskega sejma vGornji Radgoni;

• 30. avgust – udeležba podpredsed-nika kosovske vlade Hajradinaja Ku-qija na Strateškem forumu Bled;

• 6. oktober – udeležba ministra zašolstvo Enverja Hoxhe na medna-rodni konferenci v organizaciji slo-venskega ministrstva za visokošolstvo, znanost in tehnologijo v Lju-bljani;

• 6. november – udeležba ministra zakulturo in šport Valtona Beqirija naministrski konferenci Obnova našeskupne dediščine v Ljubljani;

• 20.–22. oktober – delovni obisk mi-nistra za javno upravo Arsima Bajra-mija v Ljubljani.

KUBA

Odnosi med Slovenijo in Kubo so pri-jateljski. Državi sodelujeta predvsemv okviru mednarodnih organizacij.Med njima še vedno ostaja nerešenovprašanje kubanskega dolga do Slove-nije.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je v prvih desetihmesecih znašala 69.000 evrov. Sloven-ski izvoz na Kubo je bil vreden 48.000evrov, uvoz pa 21.000 evrov.

KUVAJT

Odnosi med državama so zelo dobri.Kuvajt je najaktivnejši slovenski poli-tični partner v Perzijskem zalivu.

Gospodarsko sodelovanjeGospodarsko sodelovanje med drža-vama poteka brez ovir in v smeri do-seganja zmožnosti. Blagovna menjavaje v prvih devetih mesecih znašala 14,8milijona evrov (180,7-odstotno pove-čanje), kar je skoraj dvakrat več kot vletu 2008. Pri tem se je izvoz v primer-javi z enakim obdobjem leto poprejzelo zmanjšal, s 5,3 na le 2,1 milijonaevrov. Uvoz iz Kuvajta se je v prvih de-vetih mesecih močno povečal, sajznaša 12,7 milijona evrov, medtem koje v enakem obdobju leta 2008 znašal9.000 evrov.

V pripravi sta bila dva pogodbena aktas področja gospodarskega sodelova-nja, in sicer sporazum o gospodar-skem sodelovanju med državama, ka-terega osnutek je bil konec oktobraposlan kuvajtski strani, in že parafiranisporazum o izogibanju dvojnemu ob-davčevanju, o katerem je bila decem-bra sklicana verifikacijska komisija.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevKuvajt je za programe v okviru Evro-sredozemske univerze daroval milijonevrov.

LATVIJA

Slovenija in Latvija kot prijateljskidržavi z dopolnjujočimi se interesidobro sodelujeta dvostransko in tudi vokviru mednarodnih organizacij, kjerimata sorodne poglede in se mnogo-krat medsebojno podpirata.

Gospodarsko sodelovanjeLatvija s približno 0,06 odstotka slo-venske zunanje trgovine ni pomembna

Kubo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Madridu.

Kuvajt nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kairu.

Latvijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Stockholmu.

73

zunanjetrgovinska partnerica Slove-nije. Obseg blagovne menjave je vprvih devetih mesecih znašal 16 mili-jonov evrov (od tega je Slovenija izvo-zila za 14 milijonov evrov blaga,uvozila pa za dva milijona) in se jeglede na enako obdobje leto poprejzmanjšal za 16 odstotkov. Slovenija vblagovni menjavi tradicionalno dosegazunanjetrgovinski presežek. Želja pokrepitvi gospodarskih stikov je bilaposebej poudarjena ob obisku pred-sednika državnega zbora dr. PavlaGantarja, ki je dal pobudo za intenziv-nejše spodbujanje stikov med gospo-darstveniki prek ministrstev zagospodarstvo in gospodarskih zbor-nic. V Latviji imajo svoja predstavni-štva podjetja Krka, Gorenje, Trimo,Elan in Studio Moderna.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevV počastitev 20. obletnice padca žele-zne zavese in 5. obletnice vstopa Lat-vije v EU je bila junija v Rigi vsodelovanju z veleposlaništvom posta-vljena razstava Eccentric Paths II, nakateri so se predstavljali sodobni sred-njeevropski umetniki. Iz Slovenije stana njej sodelovala Dušan Fisher inMiha Štrukelj. Oktobra je ob robumednarodnega bienala mladih obli-kovalcev v Rigi gostovala razstava Ar-hitekturnega muzeja Ljubljana znaslovom Bio Presents: The Best De-sign from BIO 21, na kateri so bilipredstavljeni nagrajenci in izbor naj-boljših oblikovalcev 21. bienala indu-strijskega oblikovanja (BIO 21) vLjubljani.

Obiski • 6.–8. maj – uradni obisk predsednika

državnega zbora dr. Pavla Gantarja vLatviji.

LIBANON

Ureditev političnih in varnostnih raz-mer v državi je prispevala k obnovitviobojestranskih prizadevanj za razvojdvostranskih odnosov. Tako je Libanon po desetletnem premoruimenoval novega nerezidenčnega ve-

leposlanika v Sloveniji, Slovenija pasvojega prvega veleposlanika v Liba-nonu. V obnovljenih stikih je bilo ob-čutiti obojestransko željo in priprav -ljenost za vzpostavitev intenziv-nejšega medsebojnega sodelovanja navseh področjih, še zlasti na gospodar-skem.

Gospodarsko sodelovanje je skrom -no. V letu 2008 skupni obseg blagovnemenjave ni presegel sedem milijonovevrov, od česar je slovenski izvoz, ka-terega vrednost se že več let ohranjana ravni med 2 in 2,5 milijona evrov,obsegal približno tretjino, delni po-datki za 2009 pa kažejo podobnosliko.

LIBIJA

Slovenija in Libija sta vzpostavili di-plomatske odnose septembra 2007. Ju-nija 2009 je Libijo obiskal minister zazunanje zadeve Samuel Žbogar. Nje-gov obisk je pomenil spodbudo za za-četek sodelovanja med državama. Obobisku je bil podpisan Memorandumo soglasju o posvetovanjih med mini-strstvoma za zunanje zadeve.

Predsednik vlade Borut Pahor je Libijoobiskal novembra. Sprejel ga je pol-kovnik Moamer Gadafi, ki je podprlsodelovanje med državama. V pogo-vorih s predstavniki libijske vlade sobile dane pobude za obojestransko so-delovanje, pri čemer se slovenska pod-jetja zelo zanimajo za sodelovanje priizvedbi projektov v Libiji. Ob obiskusta bila podpisana Memorandum o so-delovanju med ministrstvoma za go-spodarstvo in Sporazum gospodarskihzbornic o ustanovitvi slovensko-libij-skega gospodarskega kluba. Predsed-nik libijske vlade Al Bagdadi AlMahmudi je sprejel povabilo, da obiščeSlovenijo.

Obiski• 23.–24. junij – uradni obisk ministra

Samuela Žbogarja;• 10.–11. november – uradni obisk

predsednika vlade Boruta Pahorja.

LIHTENŠTAJN

Odnosi med državama so dobri. Potreh letih brez slovenskega veleposla-nika v Bernu je 9. septembra novi slo-venski veleposlanik v Švici inKneževini Lihtenštajn v Vaduzu predalpoverilna pisma.

Gospodarsko sodelovanjeObseg blagovne menjave je v prvihosmih mesecih znašal 1,6 milijonaevrov, od tega izvoz 1,1 milijona evrovin uvoz 500.000 evrov. Najpomemb-nejši uvozni izdelki so bili živalskakrma, farmacevtsko blago, izdelki ke-mične industrije, medicinski ter kirur-ški instrumenti, najpomembnejšiizvozni izdelki pa ročna orodja, kon-strukcije in deli konstrukcij iz alumi-nija, izmenljivo orodje za ročnoobdelovanje, pohištvo idr. Neposred-nih naložb iz Lihtenštajna je bilo v Slo-veniji za 58,3 milijona evrov.

LITVA

Odnosi med državama so dobri. Zno-traj EU, zveze NATO in drugih multi-lateralnih okvirov sta nadaljevalidialog na politični in delovni ravni vsmeri uresničevanja vzajemnih zuna-njepolitičnih interesov. Zanimanje zapoglobitev sodelovanja se je pokazalotudi na parlamentarni ravni. V novemsklicu litovskega parlamenta je bila 20.januarja ustanovljena skupina za med-parlamentarne odnose s Slovenijo, vkateri sodeluje 18 poslancev iz razli-čnih političnih skupin.

Gospodarsko sodelovanjeSlovenija je vnovič imela pozitivensaldo v blagovni menjavi z Litvo. Kljubgospodarski krizi se je obseg blagovnemenjave povečal za 44 odstotkov in vprvih devetih mesecih dosegel vred-nost 64,8 milijona evrov. Izvoz je zna-šal 44,6 milijona evrov, uvoz pa 20,2milijona evrov. V primerjavi z enakimobdobjem leto poprej se je obseg iz-

Libanon nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Ankari.

Stiki potekajo prek veleposlaništvaLibije, akreditiranega v RepublikiSloveniji, s sedežem v Rimu.

Lihtenštajn nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Bernu.

Litvo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kopenhagnu.

74

voza povečal za 16 odstotkov, obseguvoza pa za 206,5 odstotka.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevŠtudentje slovenskega jezika in knji-ževnosti na Filološki fakulteti Uni-verze v Vilni so 15. in 16. maja obfinančni podpori veleposlaništva pri-redili peti slovenski vikend z naslovomSlovenija in Litva – dve kulturi v Evrop-ski uniji. Posebna gostja srečanja je bilaigralka, pisateljica in predavateljicaSaša Pavček. Študentje slovenskega je-zika so ob tej priložnosti pripravilimanjšo razstavo o Sloveniji ter sliko-vno in govorno predstavitev na temoPrvo srečanje s slovensko kulturo. SašaPavček je 16. maja nastopila v gleda-lišču v Vilni z monokomedijo MarjanaTomšiča Bužec on, bušca jaz. Tolkalnaskupina Slovenski tolkalni projekt je 27.novembra na mednarodnem festivalusodobne glasbe Iš-Arti v Filharmoni-čni dvorani v Kaunasu v sodelovanju zmezzosopranistko Barbaro JernejčičFürst izvedla dela skladateljev TadejeVulc, Francija Krevha, Brine Jež Bre-zavšček in Vinka Globokarja.

LUKSEMBURG

Dvostranski odnosi so zelo dobri inpartnerski. Politični dialog potekaredno, sodelovanje na različnih dvo-stranskih in večstranskih področjih pase uspešno razvija. Redni meddržavnistiki na visoki ravni partnerstvo še utr-jujejo. Med uspešnimi projekti sodelo-vanja velja omeniti konzultacije medpredstavniki zunanjih ministrstevglede kandidatur obeh držav za ne-stalni sedež v Varnostnem svetu OZN.

Gospodarsko sodelovanjeSlovenija je v letu 2008 v Luksemburgizvozila za 19,99 milijona evrov, uvo-zila pa za 72,17 milijona evrov. V prvihosmih mesecih je izvozila za 9,66 mi-lijona evrov (43-odstotno zmanjšanjeglede na enako obdobje v letu 2008),uvozila pa za 28,32 milijona evrov (30-odstotno zmanjšanje). V letu 2008 jeizvozila za 11,4 milijona evrov storitev,največ v obliki transportnih storitev in

potovanj. Uvozila jih je za 5,8 milijonaevrov, in sicer državne storitve, poto-vanja in finančne storitve.

S ciljem priprave gospodarskega obi-ska slovenskih poslovnežev je velepo-slaništvo okrepilo stike s Trgovinskozbornico Luksemburga. Za slovenskapodjetja so lahko zanimivi predvsemfinančne storitve, logistika, visoke teh-nologije (vesoljska tehnika) in visoko-kakovostni materiali (jekla).

Obiski• 26. oktober – minister Samuel Žbo-

gar se je v luksemburškem parla-mentu udeležil parlamentarnerazprave o svobodi medijev in zaščitinovinarskih virov, sprejel ga je tudipredsednik parlamenta LaurentMosar;

• 29. avgust – minister za zunanje za-deve Jean Asselborn je kot panelistsodeloval na četrtem Strateškem fo-rumu Bled.

MADŽARSKA

Odnosi med državama so zelo dobri,odlikujejo jih razvejeno sodelovanje,dinamičen in odkrit politični dialogter partnerstvo v EU in zvezi NATO.Iz tega izhaja tudi podobnost mnogihzunanjepolitičnih prednostnih nalog,kar vključuje prizadevanja za dobreodnose s sosedi, skrb za manjšinskeskupnosti v zamejstvu, sodelovanje vregionalnih povezavah, stabilizacijo innapredek Zahodnega Balkana ter širi-tev EU.

Veleposlanica Darja Bavdaž Kuret jepredsedniku države predala poverilnapisma 27. maja ter opravila nastopneobiske pri predstavnikih madžarskegapolitičnega vrha, gospodarstva, kul-ture in znanosti.

Med državama se redno izmenjavajoobiski na najvišji ravni, njuni visokipredstavniki se redno srečujejo tudi obrobu mednarodnih dogodkov, največ-krat v okviru EU in zveze NATO.Predsednik republike dr. Danilo Türk

in nekdanji predsednik Milan Kučansta se junija v Budimpešti udeležilaspominskih slovesnosti ob 20. oble-tnici padca železne zavese, na katerihje bil predsednik eden od slavnostnihgovornikov. Na uradnem obisku v Bu-dimpešti sta bila predsednik vladeBorut Pahor julija v spremstvu števil-čne gospodarske delegacije in ministerSamuel Žbogar februarja. Madžarskipredsednik László Sólyom je Slovenijouradno obiskal oktobra. Osrednji do-godek v dvostranskih odnosih je bilodrugo delovno srečanje vlad novem-bra v kraju Keszthely. Glavni poudarekje bil namenjen skupnemu iskanju potiiz finančne in gospodarske krize, zave-zanosti obeh držav politiki širitve EUna Zahodni Balkan, pospešitvi gospo-darskega sodelovanja in sodelovanjana strateških področjih, kot sta ener-getika in razvoj V. vseevropskega kori-dorja, ter manjšinskim vprašanjem.Predsednika vlad sta podpisala skupnodeklaracijo obeh vlad, ministra za zu-nanje zadeve pa deklaracijo o evro-at-lantski prihodnosti ZahodnegaBalkana. Podpisani so bili še memo-randum o soglasju o sodelovanju napodročju energetike, program sodelo-vanja na področju zdravstva, akcijskinačrt sodelovanja med agencijama zaspodbujanje tujih naložb in interna-cionalizacijo JAPTI in ITDH ter pismoo nameri med carinskima službama.

Uspešno se je nadaljevalo sodelovanjev najpomembnejših mednarodnih or-ganizacijah in regionalnih povezavah.Državi zelo dobro sodelujeta v okviruevropskih inštitucij. Madžarska jepodprla slovensko kandidaturo zasedež evropske Agencije za sodelova-nje energetskih regulatorjev ACER.Med madžarskim predsedovanjem vi-šegrajski četverici V4 so se slovenskivoditelji udeležili nekaterih srečanj navrhu, slovenski strokovnjaki pa so napovabilo Madžarske sodelovali na do-godkih V4 na temo Zahodnega Bal-kana. Nadaljeval se je aktiven prenosslovenskih izkušenj iz predsedovanjaEU Madžarski, ki se pripravlja napredsedovanje v letu 2011. Veleposla-nica in drugi predstavniki veleposlani-štva so opravili vrsto javnih nastopovna temo predsedovanja EU in nasto-pov splošnega promocijskega značaja.Veleposlanica je nastopila na dogod-kih na temo človekovih pravic, ki so

Luksemburg nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Bruslju.

Madžarsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Budimpešti.

75

potekali v Budimpešti. Veleposlaništvoje novembra v sodelovanju z madžar-skim parlamentom organiziralo raz-stavo o otrokovih pravicah Našepravice. Nadaljevale so se tudi stroko-vne konzultacije, v Ljubljani pod vod-stvom evropskega direktorjamadžarskega zunanjega ministrstvaGáborja Ivána ter političnega direk-torja Gáborja Szentiványija. V Budim-pešti so na ravni vodij sektorjevpotekale konzultacije o ZahodnemBalkanu, v Ljubljani varnostno-politi-čne konzultacije o Afganistanu in Pa-kistanu. Generalni direktor zaenergetiko na ministrstvu za gospo-darstvo Janez Kopač je imel konzulta-cije marca v Budimpešti. Nadaljevalose je sodelovanje Slovenije oz. velepo-slaništva v upravnem odboru Medna-rodnega centra za demokratičnotranzicijo ICDT.

Manjšini sta ostali v središču pozorno-sti v dvostranskih odnosih. Strani stasi prizadevali za uveljavitev manjšinkot povezovalnega dejavnika in za re-ševanje vprašanj s tega področja vmedsebojnem dialogu in ob uporabiobstoječih mehanizmov, med katerimije najpomembnejši slovensko-madžar-ska mešana komisija za spremljanjeSporazuma o zagotavljanju posebnihpravic slovenske narodne manjšine vRepubliki Madžarski in madžarske na-rodne skupnosti v Republiki Sloveniji.Mešana komisija je zasedala 17. no-vembra v Lendavi. Uvodni dogodeksta bili konferenca in okrogla miza opoložaju slovenske in madžarskemanjšine v Monoštru, na katerih sosodelovali najvidnejši raziskovalci spodročja manjšinskih pravic iz obehdržav. Minister brez listnice za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr. Bošt-jan Žekš je Porabje obiskal dvakrat.Državni sekretar za Slovence v zamej-stvu in po svetu dr. Boris Jesih se je 15.aprila udeležil slovesnosti ob predajiprenovljene dvojezične osnovne šole vŠtevanovcih ter imel 11. in 12. maja vBudimpešti konzultacije z državnimsekretarjem za manjšine v Uradupredsednika vlade Ferencem Gémesi-jem. Državnozborski odbor za Slo-vence v zamejstvu in po svetu je zmadžarskima partnerskima odboroma– za človekove pravice in manjšine terzunanjo politiko in Madžare po svetu– obravnaval možnosti za izboljšanje

položaja obeh manjšin na srečanjih19.–20. februarja v Budimpešti ter 1.–2. decembra v Porabju.

Mešana komisija za turizem se je se-stala 23. januarja v Ljubljani, mešanakomisija za cestni promet 4. februarjav Budimpešti, strokovnjaki s področjacestnega in železniškega prometa 21.julija v Budimpešti, delovna skupinaza energijo 27. oktobra v Budimpešti.Na 1. seji mešane komisije za čez-mejno sodelovanje 26. novembra vLendavi je bil sprejet program dela zaleto 2010.

Gospodarsko sodelovanjeObseg blagovne menjave, ki se je vpreteklih letih nenehno povečeval, je vprvih devetih mesecih znašal 635 mi-lijona evrov, kar je za 29,9 odstotkamanj v primerjavi z enakim obdobjemleto poprej (29,3-odstotno zmanjšanjeslovenskega izvoza na Madžarsko in30,5-odstotno zmanjšanje uvoza), karje predvsem posledica svetovne gospo-darske in finančne krize. V letu 2008,ko je bila Madžarska šesta najpo-membnejša zunanjetrgovinska partne-rica Slovenije (10. izvozna partnericas 3,1 odstotka slovenskega izvoza in 5.uvozna partnerica s 3,8 odstotka slo-venskega uvoza), je znašal še poldrugomilijardo evrov, z 264,4 milijona evrovprimanjkljaja na slovenski strani.Struktura slovenskega izvoza in uvozaiz Madžarske je zelo razpršena. Nastrani izvoza so bile v prvih sedmihmesecih leta največje postavke zdra-vila (14,7 odstotka), avtomobili indruga motorna vozila (10,5 odstotka)ter oljne pogače in drugi trdni ostanki,dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje (8,6odstotka). V uvozu so prevladovali av-tomobili in druga motorna vozila(13,7 odstotka), olja, dobljena iz nafte,in olja, dobljena iz bituminoznih mi-neralov, odpadna olja (7,6 odstotka),računalniki – stroji za avtomatsko ob-delavo podatkov in njihove enote (7,3odstotka).

Skupni obseg storitvene menjave v letu2008 je znašal 265,9 milijona evrov, karje 23,3-odstotno povečanje v primer-javi z letom 2007. Po oceni Banke Slo-venije je vrednost slovenskih naložb naMadžarskem konec leta 2008 znašala25,5 milijona evrov (19,8-odstotnozmanjšanje glede na leto 2007), mad-

žarskih v Sloveniji pa 52,6 milijonaevrov, dvakrat več kot leto poprej. Vsevečji pomen dobiva sodelovanje medsrednjevelikimi in malimi podjetji.

Strateškega pomena za obe državi jedograditev manjkajočih energetskih ininfrastrukturnih povezav oziroma nji-hova posodobitev, saj gre za tranzitnidržavi na stičišču med Zahodnim Bal-kanom in Zahodno Evropo ter Sred-njo in Zahodno Evropo, Luka Koperpa je eno najpomembnejših pomor-skih pristanišč za madžarsko gospo-darstvo. V ta namen potekamodernizacija železniških prog ter pri-zadevanje za ponovno vzpostavitev že-lezniške povezave Lendava–Rédics. Vobojestranskem interesu je povezavaenergetskih omrežij, med njimi viso-konapetostnega električnega omrežja.Proučuje se možnost povezave plino-vodnih omrežij ter skupne gradnjenovih zmogljivosti za skladiščenje ze-meljskega plina. Obe državi se zavze-mata za tesno sodelovanje v projektihNabucco in Južni tok, jedrskih elek-trarn, na področju raziskav in razvoja,alternativnih energetskih virov terusklajeno in živahnejše čezmejno so-delovanje, ob upoštevanju interesovobeh ob meji živečih manjšinskihskupnosti. Čezmejno sodelovanje sta vprojektu Murania uspešno nadaljevaliobčini Lendava in Lenti.

Madžarska je pomemben in obetaventuristični trg; v letu 2008 je zasedla 8.mesto po številu prenočitev turistov.Slovenska turistična organizacija je vBudimpešti pripravila predstavitevSlovenije na mednarodnem sejmu tur-izma Utazás in sejmu zimskega inzdraviliškega turizma, marca pa je bilav hotelu Corinthia Grand Hotel Royalorganizirana delavnica. Turistični go-spodarstvi sodelujeta v čezmejnih pro-jektih in skupnih nastopih (tudipromocijskih) na oddaljenih trgih.

Januarja je bilo ustanovljeno Slovensko-madžarsko poslovno društvo/klub, kispodbuja nadaljnje gospodarsko sode-lovanje. Ob robu uradnega obiska pred-sednika vlade v Budimpešti sta potekalizasedanji Slovensko-madžarskega po-slovnega sveta in poslovni forum. Vskladu z dogovorom direktorjev agencijza spodbujanje tujih naložb in interna-cionalizacijo JAPTI in ITDH ob tej pri-

76

ložnosti je bil pripravljen Akcijski načrtsodelovanja med JAPTI in ITDH za leti2010 in 2011, ki je bil podpisan na de-lovnem srečanju vlad. Predsedstvo po-slovnega sveta ter predstavnikitrgovskih verig, bank in infrastruktur-nih podjetij so na zasedanju ob robu 2.delovnega srečanja vlad pripravili pri-poročila vladama za intenziviranje go-spodarskega sodelovanja.

Podjetje EastEuroCo je februarja naveleposlaništvu priredilo konferenco opogojih poslovanja v jadranski regiji,ki so se je udeležili predstavniki mad-žarskih gospodarskih inštitucij in več-jih podjetij. Devetega septembra se jev Budimpešti predstavila Poslovna šolaBled s predavanjem dr. Danice Purg.Slovenska podjetja so sodelovala nasejmu kmetijske mehanizacije Agro -+Mashexpo.

Nadaljevale so se dejavnosti za iz-vedbo projekta novega potniškega sre-dišča v Ljubljani, Emonika City Centra,ki ga gradi madžarsko-kanadski kon-zorcij TriGránit.

Veleposlaništvo je sodelovalo v aktiv-nostih Regionalnega okoljevarstvenegacentra v kraju Szentendre.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevSodelovanje na področju visokega šol-stva in znanosti je utečeno na podlagiSporazuma o sodelovanju na področjukulture, izobraževanja in znanosti medRepubliko Slovenijo in RepublikoMadžarsko iz leta 1992 in pripadajočihizvedbenih programov ter Sporazumao znanstvenem in tehnološkem sode-lovanju iz leta 1994. Študij slovenščinena Oddelku za slovansko filologijo Uni-verze Eötvös Lorand (ELTE) v Budim-pešti, ki se je začel v študijskem letu2006/2007, se postopoma uveljavlja inprivablja vse več študentov. Dodi-plomski študij slovenskega jezika jemogoč na Univerzi v Szombathelyu.

Na znanstvenem področju so se uspe-šno izvajali skupni projekti v okviru 7.evropskega programa in progama Eu-reka. Na 13. zasedanju Slovensko-madžarskega odbora za znanstveno intehnološko sodelovanje oktobra v Bu-dimpešti je bil podpisan protokol s

programom sodelovanja za obdobje2010–2011.

V okviru 2. delovnega srečanja dvehvlad novembra je bil na pobudo vele-poslaništva dosežen načelni dogovor oizvedbi projekta izdaje velikega sloven-sko-madžarskega in madžarsko-slo-venskega slovarja ob podpori obehvlad. V oktobru so v Monoštru prire-dili 20. slovenski slavistični kongres.

Veleposlaništvo je sodelovalo pri orga-nizaciji številnih kulturnih dogodkov,nadaljevalo se je odlično sodelovanjena kulturnem področju s Slovenskimdruštvom v Budimpešti in slovenskomanjšino na Madžarskem.

Februarja je veleposlaništvo pripraviloprireditev ob kulturnem prazniku znastopom Mešanega pevskega zboraLisca iz Sevnice in predstavitvijo pes-niške zbirke Taje Kramberger v mad-žarskem prevodu. Marca je naFestivalu narodnostnih in etničnihmanjšin v Budimpešti nastopila porab-ska gledališka skupina Veseli pajdaši.Aprila je na mednarodnem tekmova-nju v zborovskem petju v Budimpeštinastopil Komorni pevski zbor Vita izLendave, sočasno sta potekala celo-dnevna turistična predstavitev pomur-skih term ter koncert komornegapevskega zbora v I. mestnem okrožju.V istem mesecu sta bili predstavljeniknjiga Pripoved o neki pomladi: sloven-ski, srbski in makedonski pisatelji av-torja Károlya Szilágyija z enajstiminovelami sodobnih slovenskih pisate-ljev ter knjiga spominov SándorjaVarge z naslovom Spremembe sloven-skih Madžarov v 20. stoletju. Na tradi-cionalnem Festivalu prve novele vokviru mednarodnega knjižnegasejma v Budimpešti konec aprila se jepredstavila Gabriela Babnik z roma-nom Koža iz bombaža; na Mednarod-nem festivalu čipk v Kiskunhalasu,katerega pokrovitelj je bilo veleposla-ništvo, pa je sodelovala Čipkarska šolaiz Idrije z razstavo o zgodovini sloven-ske čipke. Maja je bila na Univerzi An-drássy v Budimpešti predstavljenazbirka knjig Studia diplomatica Slove-nica avtorja dr. Andreja Rahtena. Ju-nija je v Budimpešti nastopila džezskupina Kisha. Septembra so v Muzejumadžarske naftne industrije v Zalae-gerszegu odprli razstavo Tri tisočletja

železarstva na Slovenskem in fotograf-sko razstavo o slovenski tehniški dedi-ščini; v Budimpešti pa je potekalapredstavitev slovenskih vrhunskih vinin kulinarike, ki ji je sledila nogometnatekma slovenskih in madžarskih vino-gradnikov. Novembra je v poslovnistavbi madžarskega parlamenta gosto-vala razstava o pravicah otrok Našepravice; na tradicionalni Festival sod-obne drame v Budimpešti pa je bilauvrščena bralna uprizoritev drame Si-mone Semenič 5fantkov.si v madžar-skem prevodu. Decembra je bila naUniverzi ELTE v Budimpešti slavno-stna konferenca ob 200. obletnicismrti Števana Küzmiča, prekmurskegaevangeličanskega duhovnika in preva-jalca Nove zaveze, v budimpeštanskigaleriji Nessim pa je gostovala foto-grafska razstava Petra Koštruna Tišine.

Poročanje madžarskih medijev o Sloveniji je bilo korektno, posebno po-zornost so namenili slovensko-hrva-škemu mejnemu vprašanju, obiskomna najvišji ravni, slovenskemu gospo-darstvu, notranji politiki, madžarskinaložbi v ljubljanski center Emonika,manjšinama, predstavljali pa so tudi za-nimive slovenske turistične destinacije.

Obiski• 13. februar – uradni obisk ministra

Samuela Žbogarja v Budimpešti;• 27. junij – udeležba predsednika re-

publike dr. Danila Türka in nekda-njega predsednika Milana Kučana naspominskih slovesnostih ob 20. oble-tnici padca železne zavese v Budim-pešti;

• 1. julij – uradni obisk predsednikavlade Boruta Pahorja v spremstvuministra za gospodarstvo dr. MatejaLahovnika in ministra za Slovence vzamejstvu in po svetu dr. BoštjanaŽekša z delegacijo predstavnikov slo-venskega gospodarstva v Budimpe-šti;

• 27. november – drugo delovno sre-čanje slovenske in madžarske vlade vkraju Keszthely in spremljajoči go-spodarski program;

• 8.–9. oktober – uradni obisk pred-sednika Madžarske Lászla Sólyoma;

• 16.–17. oktober – udeležba predsed-nika madžarskega parlamenta dr.Béle Katone na srečanju predsedni-

77

kov parlamentov držav članic Regio-nalnega partnerstva;

• 17. november – 11. zasedanje Slo-vensko-madžarske mešane komisijeza spremljanje Sporazuma o zagota-vljanju posebnih pravic slovenskenarodne manjšine v Republiki Mad-žarski in madžarske narodne skup-nosti v Republiki Sloveniji v Lendavi.

Območje delovanja generalnega kon-zulata obsega županiji Vas in Zala. Ge-neralni konzulat je, poleg običajnihkonzularnih dejavnosti, največ pozor-nosti namenjal aktivnemu spremljanjupoložaja slovenske manjšine na Mad-žarskem ter vsestranskemu sodelova-nju z županijama. Tvorno se jevključeval v prizadevanja manjšine zaodpravo nerešenih vprašanj. Povezo-val in usklajeval je delo manjšinskihustanov z različnimi inštitucijami vSloveniji.

Gospodarsko sodelovanje je usmer-jeno predvsem v čezmejno sodelova-nje, saj je pri tem še veliko neizko- riščenih možnosti. Močno se je pospe-šilo sodelovanje ministrstva za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano inkmetijskih zbornic iz severovzhodneSlovenije s porabskimi sadjarji.

V Zahodni prekodonavski regiji,kamor sodita tudi županiji Zala in Vas,so potekale intenzivnejše promocijskeaktivnosti slovenskih gospodarskih inturističnih podjetij. Generalni konzu-lat se je vanje dejavno vključeval.

Porabci so bili zelo uspešni pri prido-bivanju finančnih sredstev iz Opera-tivnega programa čezmejnegasodelovanja Slovenija-Madžarska2007–2013. Vse pridobljene projekte,v katere so vključeni partnerji z obehstrani meje, so uspešno začeli, pričemer je imela glavno vlogo Razvojnaagencija Slovenska krajina iz Mono-štra. Pri pridobivanju sredstev jim jebil v pomoč generalni konzulat.

Sodelovanje na področju kultureSodelovanje v kulturi in umetnosti jebilo zelo intenzivno, kar je posledicavelikega zanimanja porabskih Sloven-

cev za kulturne dejavnosti. Generalnikonzulat je samostojno ali v sodelo-vanju z osrednjima organizacijamaporabskih Slovencev izvedel več kul-turnopromocijskih projektov, ki soprispevali k večjemu ugledu Slovenijena Madžarskem in posledično kdvigu samozavesti pripadnikov manj-šine.

Slovenci na MadžarskemVečina Slovencev na Madžarskem živistrnjeno v sedmih vaseh – občinah vPorabju, manjši del pa je razpršen ponekaj večjih mestih in v Budimpešti.Organizirani so v dveh krovnih manj-šinskih organizacijah, Zvezi Slovencevna Madžarskem, ki jo vodi Jože Hir-nök, pretežno pa jo financira Slove-nija, in Državni slovenski samoupravipod vodstvom Martina Ropoše, ki do-biva sredstva iz madžarskih virov.

Od leta 1993 velja med državama Spo-razum o zaščiti slovenske manjšine naMadžarskem in madžarske narodneskupnosti v Sloveniji. Na podlagi spo-razuma deluje mešana komisija, ki bise morala po dogovoru sestajati dva-krat letno in oceniti uresničevanjekonkretnih sklepov, vendar se je v letu2009 sestala samo enkrat, in sicer preddelovnim srečanjem vlad v Keszthelyu.Sklepi in priporočila, ki jih mešana ko-misija sprejema na podlagi spora-zuma, se uresničujejo na slovenskistrani. Sredstva, ki jih Madžarska na-menja za delovanje slovenske manj-šine, ostajajo na ravni preteklih let inso se v nekaterih postavkah celozmanjšala, dodatno pa jih je razvred-notila razmeroma visoka inflacija.

Na Madžarskem sta dve osnovni šoli(Gornji Senik in Števanovci), v katerihse izvaja dvojezični pouk. Šola na Gor-njem Seniku je bila obnovljena predleti, letos pa je prišla na vrsto šola vŠtevanovcih. Za slovensko skupnost jeizrednega pomena, da so v šolskemletu 2009/2010 po petih letih vnovičuvedli slovenski narodnostni razred naosnovni šoli v Monoštru, kar kaže nadrugačno vrednotenje slovenščine vPorabju. Bistvenega pomena za obstojslovenskega jezika so narodnostnivrtci, zato je toliko večji uspeh manj-šinskih organizacij in generalnegakonzulata, ki jim je z usklajenim delo-vanjem uspelo preprečiti zaprtje slo-

venskega vrtca v Slovenski vesi. Kuspešnejšemu poučevanju slovenskegajezika v porabskih vrtcih veliko pri-speva strokovno usposobljena vzgoji-teljica iz Slovenije, ki dnevno krožimed vrtci in zagotavlja strokovnopomoč tamkajšnjim vzgojiteljicam.Vzgojiteljico, kljub drugačnim zave-zam, v celoti plačuje Slovenija.

Pri gradnji infrastrukture v Porabju niopaznih sprememb. Madžarska stranše ni začela graditi cestne povezavemed Gornjim Senikom in Verico, ki jezelo pomembna za porabske Slovence.

Slovenski manjšinski mediji na Mad-žarskem so se znašli v neugodnem fi-nančnem položaju. Časopis Porabje jedobil za delovanje petino manj sred-stev. S še večjimi težavami se je srečalRadio Monošter, ki bi moral z osemur-nega tedenskega oddajanja preiti naštiriindvajseturno oddajanje, a mumadžarske ustanove niso zagotovilekritja niti za osem ur programa. Konecleta so negativni finančni trendi dose-gli tudi uredništvo televizijske oddajeSlovenski utrinki v produkciji Madžar-ske nacionalne televizije, saj v letu 2010ne bodo mogli snemati novih televizij-skih oddaj, ampak bodo lahko manj-šinskim oddajam namenjeni časzapolnili le z arhivskimi posnetki.

Obiski • 2. junij – obisk ministra za Slovence

v zamejstvu in po svetu dr. BoštjanaŽekša v Porabju, srečanje s predstav-niki slovenske manjšine;

• 22. avgust – udeležba ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na Porabskem dnevuna Gornjem Seniku;

• 16. november – udeležba ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na simpoziju na temoPoložaj slovenske manjšine na Mad-žarskem in madžarske narodne skup-nosti v Sloveniji.

MAKEDONIJA

Nadaljevali so se tradicionalno zelodobri prijateljski in partnerski odnosi

Generalni konzulat RepublikeSlovenije v Monoštru

Makedonijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Skopju.

78

med državama, ki nimata nerešenihvprašanj. Razvili sta visoko ravenmedsebojnega sodelovanja na vsehpodročjih, kar se je potrjevalo v števil-nih obiskih na najvišji ravni, delovnihobiskih in medresorskih konzultaci-jah. Makedonija, ki ima status kandi-datke za članstvo v Evropski uniji inzvezi NATO, je bila deležna vsestran-ske podpore Slovenije in prenosa slo-venskih izkušenj pri vključevanju vevropske in evro-atlantske organiza-cije, s posebnim poudarkom na libera-lizaciji vizumske ureditve z EU. Konecoktobra je bil konzulat v Bitoli povišanv generalni konzulat, ki ga vodi častnigeneralni konzul Mihajlo Mojsov.

Gospodarsko sodelovanjeObseg blagovne menjave je v prvih de-vetih mesecih znašal 134,14 milijonaevrov. Slovenski izvoz blaga v Make-donijo je v tem obdobju dosegel115,94 milijona, uvoz pa 18,20 mili-jona evrov. Kljub finančno-gospodar-ski krizi so se naložbe slovenskihpodjetij v Makedonijo nadaljevale.Tako je januarja NLB Tutunska bankaodprla nove poslovne prostore v vred-nosti 30 milijonov evrov, marca jeMerkur odprl trgovski center v vred-nosti milijona evrov, marca je TelekomSlovenije za 190 milijonov evrov kupildrugega največjega mobilnega opera-terja v Makedoniji Cosmofon, aprila soCentralne delavnice pri Slovenskih že-leznicah in Makedonske železnice pod-pisale pogodbo o servisiranju štirihmakedonskih lokomotiv v vrednosti2,5 milijona evrov, maja je Riko pod-pisal dogovor o gradnji naprave zaprečiščevanje vode Volkovo v občiniGjorče Petrov v Skopju v vrednosti4,95 milijona evrov. Projekt je v okviruslovenske razvojne pomoči podprltudi Center za mednarodno sodelova-nje in razvoj. Makedonija je bila pred-nostna država slovenske razvojnepomoči.

H krepitvi gospodarskih stikov je pri-speval februarski obisk predsednikarepublike dr. Danila Türka, ki ga jespremljala 39-članska gospodarska de-legacija. Posebno vlogo pri spodbuja-nju gospodarskega sodelovanja je imelSlovensko-makedonski poslovni klub, kišteje več kot sto podjetij. Poleg števil-nih srečanj članov kluba v Skopju so

bila jeseni organizirana tudi srečanja zgospodarstveniki v Bitoli in Strumici.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev Sodelovanje na področju kulture sozaznamovali številni dogodki. Po-membno vlogo pri tem sta imela Slo-vensko združenje France Prešeren inSlovensko društvo Triglav. V sodelova-nju z ljubljansko Mestno galerijo inMuzejem mesta Skopje je bila v Skopjupostavljena razstava slikarja MarkaButine. Slovenski pesnik Tomaž Šala-mun je bil 18. marca razglašen za do-bitnika najvišje nagrade zlati venecmakedonskega pesniškega festivalaStruški večeri poezije 2009. V prostorihDruštva pisateljev Makedonije so 26.marca predstavili prevod romana Ki joje megla prinesla Ferija Lainščka.Roman je izšel v okviru vladnega pro-jekta 100 slovanskih romanov. Sloven-ski gledališki umetniki so septembrasodelovali na gledališkem festivaluMladi odprti teater z odmevno otvorit-veno predstavo Kasandra. Slovenskomladinsko gledališče je na festivalu na-stopilo s predstavo Fragile režiserjaMatjaža Pograjca. Na septembrskemmednarodnem filmskem festivaluBrata Manaki je bil v Bitoli na ogledfilm Slovenka. Koncertno sezono Ma-kedonske filharmonije 2009/2010 jeodprl slovenski dirigent Uroš Lajovic.Slovenski literati so 11. novembra naliterarnem večeru v Art kavarni Mu-zeja Mala postaja predstavili make-donski prevod izbora slovenske kratkeproze 1990–2004 z naslovom O čemgovorimo, ki ga je pripravil in uredilMitja Čander. Prvi predsednik in ča-stni predsednik Valvazorjevega skladaMilan Kučan je ob slovenskem dnevusamostojnosti in enotnosti makedon-skemu predsedniku dr. Gjorgetu Iva-novu slovesno predal knjižno zbirkoIconotheca Valvasoriana, faksimileValvazorjeve grafične zbirke. Na pod-lagi Sporazuma o znanstvenem in teh-nološkem sodelovanju se je decembrav Skopju sestal Skupni odbor za znan-stveno in tehnološko sodelovanje meddržavama. Makedonija sodeluje vKooperativnem on line knjižničneminformacijskem sistemu COBISS, ki jeeden od projektov slovenske razvojnepomoči državam Zahodnega Balkana.Sodelovanje z makedonskimi mediji jebilo zelo intenzivno. Veleposlanik je

imel številna predavanja na univerzah,srednjih šolah in občinah.

Obiski • 17.–18. februar – uradni obisk pred-

sednika republike dr. Danila Türka vSkopju, spremljal ga je minister Sa-muel Žbogar;

• 1.–3. junij – uradni obisk ministriceza obrambo dr. Ljubice Jelušič vSkopju;

• 16. julij – uradni obisk ministrice zalokalno samoupravo in regionalnopolitiko Zlate Ploštajner v Skopju;

• 23.–24. november – delovni obiskministrice za notranje zadeve Kata-rine Kresal v Skopju;

• 8.–9. december – delovni obisk mi-nistra za pravosodje Aleša Zalarja vSkopju;

• 14.–15. december – delovni obiskprvega predsednika republike Mi-lana Kučana v Skopju;

• 27. januar – uradni obisk predsed-nika vlade Nikole Gruevskega v Lju-bljani, spremljal ga je minister zazunanje zadeve Antonio Milošoski;

• 26. februar – delovni obisk ministraza informacijsko družbo Iva Ivanov-skega v Ljubljani;

• 15. april – delovni obisk ministra zalokalno samoupravo Muse Xhaferrijav Ljubljani;

• 18. maj – delovni obisk predsednikarepublike dr. Gjorgeta Ivanova v Lju-bljani;

• 10. junij – delovni obisk ministra zaokolje in prostor Nexhatija Jakupijav Ljubljani;

• 22. junij – udeležba namestnikapredsednika vlade za gospodarstvoZorana Stavreskega pri ustanovitviSlovensko-makedonskega poslov-nega kluba v Ljubljani;

• 30.–31. avgust – udeležba predsed-nika vlade Nikole Gruevskega in mi-nistra za zunanje zadeve AntoniaMilošoskega na Strateškem forumuBled;

• 9. september – udeležba ministriceza notranje zadeve Gordane Janku-lovske na 9. regionalni ministrskikonferenci o ilegalnih migracijah, or-ganiziranem kriminalu, korupciji interorizmu na Brdu pri Kranju;

• 14.–15. september – delovni obiskministra za promet in zveze MiletaJanakieskega v Ljubljani;

79

• 21.–22. oktober – udeležba ministraza izobraževanje in znanost NikoleTodorova na 5. konferenci ministrovza šolstvo držav Zahodnega Balkanav Ljubljani;

• 6.–7. november – udeležba ministriceza kulturo Elizabete Kančeske-Mi-levske na ministrski konferenci Ob-nova naše skupne dediščine v Lju-bljani;

• 11.–12. november – udeležba na-mestnika ministra za kulturo Dra-gana Nedeljkovića na ministrskikonferenci za informacijsko infra-strukturo COBISS 2009 v Mariboru.

MALTA

Malto in Slovenijo najbolj povezujetačlanstvo v Evropski uniji in dejstvo,da sta obe sredozemski državi. Od-nosi med njima so prijateljski in sekrepijo.

Obiski • 15.–18. september – obisk Louisa

Galea, predsednika Predstavniškegadoma Republike Malte.

MAROKO

Odnosi med državama so dobri. Nere-šenih vprašanj ni. V letu 2009 ni biloposebnega dvostranskega sodelovanja.

Gospodarsko sodelovanje Obseg trgovinske menjave je v primer-javi z letom 2008 padel (z 9,1 milijonaevrov), kar je predvsem posledica sve-tovne finančne in gospodarske krize.Po podatkih izvoznega okna je v prvihdevetih mesecih izvoz iz Slovenije zna-šal 4,5 milijona evrov (38,7 odstotkaglede na enako obdobje v letu 2008),uvoz iz Maroka pa je narasel na 2,3milijona evrov (325,6 odstotka gledena enako obdobje leta 2008), skupajtorej 6,8 milijona evrov (86,2 odstotkav primerjavi z enakim obdobjem v letu

2008). Povečal se je predvsem uvozoblačil – spodnjih majic (1,7 milijonaevrov) ter rastlin za uporabo v farma-ciji (0,3 milijona evrov). Glavni izvo-zni proizvodi so bili avtomobili, les,papir, vezivna sredstva za livarske mo-dele in jedra, izdelki iz aluminija terpnevmatike. Maroko je tudi prilju-bljena turistična destinacija za goste izSlovenije.

Obiski• 3.–5. november – udeležba ministra

za okolje in prostor Karla Erjavca na16. sestanku pogodbenic barcelonskekonvencije v Marakešu.

MEHIKA

Dvostranski odnosi so dobri. V letu2009 med državama ni bilo obiskov navisoki ravni.

Gospodarsko sodelovanjeMehika je za Brazilijo, Venezuelo inArgentino četrta najpomembnejšagospodarska partnerica Slovenije v Latinski Ameriki. Gospodarsko sode-lovanje je bilo skromno. V prvih de-setih mesecih je bila vrednostblagovne menjave 40,3 milijona ame-riških dolarjev, od tega 32,7 milijonaizvoza in 7,6 milijona uvoza, sloven-ski izvoz je za več kot štirikrat prese-gel uvoz. V Ljubljani je junija potekalprvi krog pogajanj o osnutku spora-zuma o izogibanju dvojnemu obdav-čevanju.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevZadnja usklajevanja glede dvostran-skega sporazuma o sodelovanju na po-dročju znanosti in tehnologije še nisokončana.

V Cankarjevem domu so 10. marcaodprli festival Viva Mehika, ki je pote-kal do sredine julija. Festival mehiškekulture je obsegal pomembno arheo-loško razstavo Mehika pred Kolum-bom, dve fotografski razstavi,gledališke predstave, koncerte, cikelmehiškega filma, literarne večere me-hiških avtorjev in predavanja.

MOLDAVIJA

Stiki med državama so bili zaradi ne-stabilnih političnih razmer v Moldavijiokrnjeni. Dvostranskih stikov na višjihravneh ni bilo.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je znašala 11,9 mi-lijona evrov, od tega 11,1 milijona slo-venskega izvoza, uvoz iz Moldavije paje znašal 0,81 milijona evrov. Strukturamenjave se po letih ne spreminja, v iz-vozu prevladujejo zdravila, bela teh-nika in telekomunikacijska oprema, vuvozu pa tekstilni izdelki.

MONAKO

Slovenija in Monako sta prijateljskidržavi, ki delita številne skupne inte-rese, kot so varovanje okolja in narave,dejavnost na področju človekovih pra-vic in humanitarnih aktivnosti.

Sodelovanje na področju varstva na-rave sodi med najbolj razvita po-dročja sodelovanja med državama.Zaživelo je že leta 2002 in se s podpi-som četrtega Memoranduma o sode-lovanju na področju varstva narave inohranjanja biotske raznovrstnosti na-daljuje tudi v letih od 2010 do 2012.Po zaslugi memoranduma, ki sta ga25. novembra v Monaku podpisalapredsednik republike dr. Danilo Türkin knez Albert II., naj bi Monako so-financiral deset projektov v vrednosti240.000 evrov in v izvedbi Zavoda Re-publike Slovenije za varstvo narave.

Obiski • 25. november – delovno srečanje

predsednika republike dr. DanilaTürka s knezom Albertom II. obudeležbi na prireditvi Mir in šport2009 ter podpis četrtega Memoran-duma na področju varstva naravein ohranjanja biotske raznovrstno-sti.

Malto nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Rimu.

Maroko nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Lizboni.

Mehiko nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Washingtonu.

Moldavijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kijevu.

Monako nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Parizu.

80

MONGOLIJA

Državi imata dobre odnose z mož-nostmi za nadaljnjo krepitev.

Gospodarsko sodelovanje je skrom -no. Trgovinska menjava v prvih osmihmesecih ni presegla 200.000 evrov.Slovenija v Mongolijo izvaža zdravilaza prodajo na drobno, izdelke za dru-žabne igre in živila.

NEMČIJA

Sodelovanje med državama temelji naprijateljskih in partnerskih odnosih.Nemčija ostaja ena najpomembnejšihpartneric Slovenije v dvostranskem invečstranskem sodelovanju. V multila-teralnih organizacijah sodelujeta prireševanju številnih globalnih in regio-nalnih vprašanj. Visoko raven odnosovkaže tudi pogostost obiskov na najvišjiravni, čeprav so bili ti zaradi jesenskihnemških zveznih parlamentarnih voli-tev manj pogosti kot v letih pred tem.Predsednik vlade Borut Pahor se jemarca mudil na obisku v Nemčiji, no-vembra pa je sodeloval na sklepni pro-slavi ob 20. obletnici padca berlinskegazidu. Februarja je bil na obisku mini-ster za zunanje zadeve Samuel Žbogar.Ob različnih priložnostih so Nemčijoobiskali tudi slovenski ministri za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano, za pro-met, za kulturo, za šolstvo in šport, zafinance, za razvoj in evropske zadeve,za obrambo ter za Slovence v zamej-stvu in po svetu. V Münchnu je biloseptembra 27. zasedanje Stalne mešaneslovensko-bavarske komisije.

Majska izvolitev nemškega zveznegapredsednika in septembrske zvezneparlamentarne volitve ter oblikovanjenove vlade niso povzročili spremembv odnosih med državama. Dobri stikiin sodelovanje se nadaljujejo z enakointenzivnostjo tudi z novo vlado inzveznim predsednikom.

Gospodarsko sodelovanjeNemčija ostaja največja zunanjetrgo-vinska partnerica Slovenije. Medse-bojna blagovna menjava znaša slabih20 odstotkov celotne slovenske blago-vne menjave. Državi najpogostejetrgujeta z avtomobili, deli za avtomo-bilsko industrijo, stroji, elektrotehnikoter kemičnimi izdelki. Zaradi gospo-darske krize je bila blagovna menjavamanjša kot v letu poprej (približno naravni leta 2005). Še nepopolni podatkikažejo, da se je na letni ravni zmanj-šala za več kot petino. Ker je uvoz upa-del bolj kot izvoz, naj bi Slovenija prvičpo letu 2004 ustvarila presežek v bla-govni menjavi.

Podobno zmanjšanje intenzivnosti po-slovanja je mogoče zaznati tudi pri sto-ritvah. Med zveznimi deželamiostajajo najpomembnejše trgovinskepartnerice tiste, ki so Sloveniji geograf-sko najbližje, in sicer Baden-Württem-berg, Bavarska, Severno Porenje-Vestfalija, Spodnja Saška in Hessen.

Veleposlaništvo je sodelovalo z Javnoagencijo Republike Slovenije za podje-tništvo in tuje naložbe (JAPTI), Gospodarsko zbornico Slovenije, Slo-vensko turistično organizacijo in nem-ško-slovensko gospodarsko zbornicov Ljubljani pri organizaciji in izvedbiosmih promocijskih dogodkov in obi-skov delegacij slovenskih podjetij vNemčiji.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevKonec januarja so na zveznem mini-strstvu za prehrano, kmetijstvo in za-ščito potrošnikov odprli razstavo slikRoka Zelenka. Februarja se je v Ber-linu začel projekt Spiegelklänge, ki jepovezal mlade klasične glasbenikedržav z območja nekdanje Jugoslavijein Nemčije. Marca je Aleš Šteger vBerlinu predstavil prevod knjige Ber-lin, Alenka Marinič, članica KolektivaNarobov, pa je nastopila na festivalugledališke improvizacije. Marca so seslovenski založniki predstavili naknjižnem sejmu v Leipzigu. Aprila jena festivalu Evropska klubska noč vBerlinu nastopil slovenski ansambelGutti. Maja je v berlinski galerijiWeisser Elefant razstavljala umetnicaKatja Sudec, v Leipzigu pa študentjeAkademije za likovno umetnost in

oblikovanje iz Ljubljane. Sredi maja jev okviru projekta Mladi v medkultur-nem dialogu v Berlinu potekala pred-stavitev slovenskih jedi, Slovenija pase je predstavila na prireditvi štipen-distov nemškega zveznega parla-menta. Julija so v Berlinu priredilikoncertni večer ob počastitvi 75.rojstnega dne slovenskega skladatelja,pozavnista in dirigenta Vinka Globo-karja, v Zeperniku pa koncert Aka-demskega pevskega zbora Tone Tomšičs skladbami skladateljice Nane Forte.Septembra so se na berlinskih ume-tniških sejmih predstavile slovenskegalerije. Oktobra sta na literarnem ve-čeru v prostorih veleposlaništva na-stopila Milan Dekleva in GregorPodlogar, slovenske založbe pa so vFrankfurtu sodelovale na tradicional-nem knjižnem sejmu. Istega mesecaje folklorna skupina Bled iz Essna pri-redila koncert ob 35. obletnici delo-vanja. Novembra je bil režiser MihaKnific uvrščen v tekmovalni programkratkih filmov na filmskem festivaluv Cottbusu. Decembra je na treh kon-certih v Berlinu nastopila vokalnaskupina Pella, na veleposlaništvu pase je ob robu božično-novoletnegasprejema predstavil pevski zbor Can-temus iz Kamnika.

Avgusta je veleposlaništvo organizi-ralo sprejem ob robu svetovnegaprvenstva v atletiki, na katerem je Pri-mož Kozmus osvojil zlato medaljo vmetu kladiva. Decembra so učenci Os-novne šole Franceta Bevka Tolminokrasili eno od božičnih dreves vokviru humanitarne prireditve Med-narodni božič v Düsseldorfu.

Slovenska skupnost v NemčijiŠtirinajsti posvet slovenskih kulturnihdruštev, katoliških misij, učiteljev do-polnilnega pouka slovenskega jezikain članov folklornih skupin v Nemčijije potekal v Baasemu med 13. in 15.marcem v organizaciji Slovenskegakulturnega in športnega društva Blediz Essna in Koordinacije slovenskihklubov v Severnem Porenju-Vestfaliji.Udeležilo se ga je okoli sto predstav-nikov slovenskih organizacij v Nem-čiji. Gostje posveta so bili tudi državnisekretar za Slovence v zamejstvu in posvetu, predstavniki komisije držav-nega zbora za odnose s Slovenci v za-mejstvu in po svetu, veleposlaništva v

Mongolijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Pekingu.

Nemčijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Berlinu.

81

Berlinu in generalnega konzulata vMünchnu. Tradicionalna slovenskaFolklorijada je potekala 26. septembrav Augsburgu.

Razveseljujejo nove pobude ter nada-ljevanje aktivnosti slovenskih društev,ki so prinesle tudi nekaj novosti, de-nimo Forum za mlade in Slovence vStuttgartu, srečanje mladih Slo-FeverParty, novo slovensko društvo ŠtorkljaSchorndorf ter ustanovitev Sloven-skega kulturnega centra Lubi Slovenciv Stuttgartu.

Obiski • 15. januar – obisk ministra za kme-

tijstvo, gozdarstvo in prehrano dr.Milana Pogačnika na kmetijskemsejmu Zeleni tedni v Berlinu;

• 19.–20. februar – uradni obisk mini-stra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja v Berlinu;

• 16.–17. marec – uradni obisk pred-sednika vlade Boruta Pahorja, mini-stra za finance dr. Franca Križaničater ministra za razvoj in evropske za-deve mag. Mitje Gasparija v Berlinu;

• 4. maj – delovni obisk ministra zapromet dr. Patricka Vlačiča v Ber-linu;

• 1. julij – udeležba ministrice za kul-turo mag. Majde Širca na odprtjuslovenske čitalnice v Regensburgu;

• 7. november – sodelovanje ministraza šolstvo in šport dr. Igorja Lukšičana mednarodnem kongresu A WorldWithout Walls v Berlinu;

• 9. november – udeležba predsednikavlade Boruta Pahorja na proslavi ob20. obletnici padca berlinskega ziduv Berlinu;

• 5. december – udeležba ministra zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša na proslavi ob 30.obletnici društva Slovenski zvon vKrefeldu;

• 8.–9. december – sodelovanje mini-strice za obrambo dr. Ljubice Jelušična Konferenci o evropski varnosti vBerlinu.

Odnosi med Slovenijo ter Svobodnodeželo Bavarsko in deželo Baden-Württemberg so prijateljski in razve-jeni. Sodelovanje je zlasti dobro na

področjih kulture, znanosti, šolstva inizobraževanja. Nadaljevanje in poglo-bitev dobrih vsestranskih stikov stana januarskem srečanju podprla slo-venski minister za zunanje zadeve Sa-muel Žbogar in bavarska ministricaza zvezne in evropske zadeve EmiliaMüller. Ministrica je skupaj z državnosekretarko na ministrstvu za zunanjezadeve Dragoljubo Benčino predse-dovala 27. zasedanju Stalne mešaneslovensko-bavarske komisije, ki vokviru protokola ureja in spodbujamedsebojno sodelovanje.

Gospodarsko sodelovanjeSlovenija ima v trgovinski menjavi zBavarsko tradicionalno občuten pre-sežek. V tretjem četrtletju je menjavaobsegala 959,1 milijona evrov, od tegaje Slovenija na Bavarsko izvozila za557,5 milijona, uvozila pa za 401,6 mi-lijona evrov. Na Bavarskem vlada ve-liko zanimanje za Luko Koper,slovenske železnice in turizem. Najpo-membnejše področje gospodarskegasodelovanja Slovenije z deželo Baden-Württemberg je avtomobilska indu-strija.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev jebilo intenzivno. Januarja je ob sloven-skem kulturnem prazniku v Augs-burgu nastopil komorni mešani pevskizbor Aeternum. Februarja so se nakoncertu slovenske sodobne glasbe vMünchnu predstavili Branko Brezavš-ček, Milanka Čresnik, Barbara Jernej-čič Fuerst in Betka Kotnik. Marca jebila v Münchnu predstavitev nem-škega prevoda knjige Pogum besede –Primož Trubar – 500 let avtorja dr.Zvoneta Štrublja. Maja je bil Deželniin mestni knjižnici v Augsburgu pre-dan faksimile Knjige grbov Janeza V.Valvazorja. Po dolgoletnih prizadeva-njih je bila julija v Regensburgu odprtaprva Slovenska čitalnica v Zvezni repu-bliki Nemčiji. Čitalnica je pomembenmejnik v ohranjanju slovenske kulture,književnosti in književne dediščine terpomembno kulturno stičišče. Septem-bra je bila v Augsburgu že 26. Folklo-rijada – srečanje folklornih skupinslovenskih društev iz Nemčije. De-cembra je v Münchnu potekal prvi delslovensko-bavarskega kolokvija o spo-meniškem varstvu. Delovala sta slo-venska lektorata na univerzah v

Münchnu in Regensburgu, dopolnilnipouk slovenskega jezika na osnovno-šolski ravni je bil organiziran vMünchnu.

Obiski • 6.–8. februar – udeležba ministra za

zunanje zadeve Samuela Žbogarja naKonferenci za varnostno politiko vMünchnu;

• 7.–8. februar – obisk ministra za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjana Žekša v Stuttgartu;

• 18.–19. junij – udeležba ministrice zaobrambo dr. Ljubice Jelušič na 11.konferenci Konzorcija obrambnihakademij in varnostnih raziskoval-nih inštitutov Partnerstva za mirzveze NATO v Münchnu;

• 8.–9. september – predsedovanjedržavne sekretarke Dragoljube Ben-čine 27. zasedanju Stalne mešane slo-vensko-bavarske komisije.

NIZOZEMSKA

V dvostranskih odnosih Slovenija zla-sti ceni nizozemsko podporo kandida-turi za sedež evropske Agencije zasodelovanje energetskih regulatorjev(ACER).

Na področju večstranskega sodelova-nja je bila pozornost veleposlaništva,ki je hkrati Stalno predstavništvo Re-publike Slovenije pri Organizaciji zaprepoved kemičnega orožja (OPCW),namenjena še delu mednarodnih so-dišč in nekaterih drugih organizacij ssedežem v Haagu.

V Breukelenu je bil 2. avgusta uradnoodprt častni konzulat na čelu s častnokonzulko Karin van Rooyen-Winkel-man.

Gospodarsko sodelovanjeSvetovna gospodarska in finančnakriza je prizadela tudi trgovino medSlovenijo in Nizozemsko. Skupniobseg trgovanja, ki je v letu 2008 žepresegel milijardo evrov (Slovenija izNizozemske uvozi približno dvakrattoliko, kot tja izvozi), se je precejzmanjšal: slovenski izvoz za okrog 25

Generalni konzulat RepublikeSlovenije v Münchnu

Nizozemsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Haagu.

82

odstotkov, uvoz iz Nizozemske pa zaokrog 30 odstotkov. Veliko ugodnejšaje podoba pri obiskih nizozemskihturistov v Sloveniji, saj je po prenočit-vah v poletni sezoni Nizozemska zaSlovenijo četrti najpomembnejši turi-stični trg za Italijo, Avstrijo in Nem-čijo, po prihodu turistov pa peti (večkot 50.000 turistov). Slovenska turi-stična podjetja so med drugim sode-lovala na vsakoletnem januarskemturističnem sejmu v Utrechtu. Ob po-moči veleposlaništva se je izobliko-valo nekaj novih pobud zagospodarsko sodelovanje: luka Rot-terdam je pokazala zanimanje za so-delovanje z Luko Koper, nizozemskiletalski proizvajalec pa je izrazil na-mero za gradnjo tovarne letalskihdelov v Sloveniji. Veleposlaništvo je26. novembra v Dordrechtu v prosto-rih nizozemskega uvoznika sloven-skih prikolic in avtodomov skupaj zregionalno gospodarsko zbornico(KvK) in nizozemsko javno agencijoza spodbujanje tujih naložb (EVD)pripravilo predstavitev poslovnegaokolja in gospodarskih priložnosti vSloveniji za nizozemska podjetja. Še-stega junija je skupaj s predstavnikomJavne agencije za podjetništvo in tujenaložbe (JAPTI) sodelovalo na poslo-vni konferenci o Srednji in VzhodniEvropi. Na gospodarskem področju jeveleposlaništvo tesno sodelovalo zzdruženjem nizozemskih poslovne-žev v Sloveniji (SDBP). Okrepljeni sobili stiki s slovenskimi izvozniki vinain s potencialnimi partnerji na Nizo-zemskem. Vino slovenskega proizva-jalca si je prislužilo mesto med petiminajljubšimi uredništva revije Pers-wijn.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevZa slovensko navzočnost na Nizozem-skem je bil posebnega pomena fe-bruarski izid monografije Met de buikhet brood achterna (S trebuhom za kru-hom) avtorice Milene Mulders, razi-skovalke kulturne dediščine Slovencevna Nizozemskem. Gre za prvo takšnodelo sploh, v katerem je skozi prizmodružinske zgodbe opisana zgodovinatradicionalne slovenske skupnosti vjužni nizozemski pokrajini Limburg. Sto skupnostjo je bilo povezano tudioktobrsko praznovanje osemdesetle-tnice pevskega društva Zvon. Velepo-

slanik je društvu ob tej priložnosti iz-ročil priznanje Urada Vlade RepublikeSlovenije za Slovence v zamejstvu inpo svetu. Več dobro obiskanih priredi-tev je organiziralo Društvo prijateljevSlovenije Lipa. Ob stikih s skupnostjov Limburgu si je veleposlaništvo pose-bno prizadevalo za okrepitev stika znajmlajšo generacijo Slovencev na Ni-zozemskem, in sicer uslužbencev vmednarodnih organizacijah, mladihiskalcev zaposlitve in študentov. V tanamen je organiziralo posebna dru-žabna srečanja in na druge načine po-vezovalo slovensko skupnost, ki poocenah države gostiteljice šteje okrog500 delavcev in 150 študentov. NaUniverzi v Rotterdamu je novembraveleposlanik nastopil v okviru študij-skih mednarodnih dni s predavanjemna temo dvajsetletnice padca železnezavese. Konec septembra je veleposla-ništvo s stojnico sodelovalo na sejmuo delu in študiju v tujini v organizacijiamsterdamske univerze. Zelo si je pri-zadevalo tudi za krepitev študija inučenja slovenščine na univerzi vLeidnu.

Raziskava javnega mnenja, ki jo jeopravil brezplačnik Metro v avgustu, jepokazala, da tako kot za druge novedržave članice EU tudi za Slovenijovelja, da je v nizozemski javnosti šepremalo znana in prepoznavna kotuspešna srednjeevropska država. Sicerje bila Slovenija v medijih najpogostejeomenjana v zvezi z reševanjem mej-nega vprašanja s Hrvaško. ČasnikNRC Handelsblad je v zvezi s tem namnenjski strani maja objavil velepo-slanikovo pojasnilo o slovenskih stali-ščih. O sprejemu za dan državnosti jecelostransko fotoreportažo objavila če-trtletna družabna revija Global TheHague.

Obiski • 17. april – predsednik državnega

sveta mag. Blaž Kavčič se je v Haaguudeležil 11. srečanja predsednikovzgornjih domov evropskih parla-mentov;

• 16. november – minister brez lis-tnice, odgovoren za lokalno samou-pravo in regionalni razvoj, dr. HenrikGjerkeš se je v Utrechtu udeležil 16.konference ministrov, pristojnih zalokalno samoupravo, držav članicSveta Evrope;

• 19. november – minister za pravoso-dje Aleš Zalar je v Haagu nastopil namednarodnem posvetu o mediacijiter se srečal z nizozemskim kolegomHirschem Ballinom.

NORVEŠKA

Odnosi med državama so dobri in kon-struktivni. Nadaljeval se je reden poli-tični dialog na delovni ravni. Ministerza šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je9. in 10. junija v Oslu udeležil nefor-malne konference ministrov za izobra-ževanje držav članic OECD. Ministerza pravosodje Aleš Zalar je bil med 17.in 20. junijem v Tromsøju navzoč na29. konferenci evropskih pravosodnihministrov, ki sta jo organizirala norve-ško pravosodno ministrstvo in Svet Ev-rope. Sodelovanje med državama je po-tekalo tudi v okviru zveze NATO, OZNin Sveta za človekove pravice, sloven-skega predsedovanja Odboru ministrovSveta Evrope in drugih večstranskihokvirov. Norveška, ki je dala pobudo zasprejem mednarodne konvencije o pre-povedi uporabe kasetnih bomb, je šenaprej finančno podpirala Mednarodnisklad za razminiranje in pomoč žrtvammin, pri katerem je druga največja do-natorica.

Gospodarsko sodelovanjeVrednost blagovne menjave med drža-vama je skromna. V prvih devetih me-secih je dosegla 36,7 milijona evrov.Izvoz je v tem obdobju znašal 27,5 mi-lijona evrov in se je v primerjavi z ena-kim obdobjem leto poprej zmanjšal za19,1 odstotka. Uvoz je obsegal 9,2 mi-lijona evrov in se je glede na enako ob-dobje leto poprej povečal za 23,7odstotka.

Norveška je konec leta z Evropsko ko-misijo končala pogajanja o nadaljnjemizvajanju Finančnega mehanizma Ev-ropskega gospodarskega prostora inNorveškega finančnega mehanizma zaprihodnje petletno obdobje, s čimer sobila oblikovana merila za nadaljnje fi-nanciranje gospodarske in socialnekohezije v Sloveniji in v nekaterih dru-gih članicah EU za obdobje 2009–

Norveško nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kopenhagnu.

83

2014. Nadaljnje izvajanje finančne po-moči prek obeh mehanizmov ponujanove možnosti za nadgradnjo gospo-darskega sodelovanja.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevMartin Strel se je kot častni gost ude-ležil plavalnega festivala od 7. do 9. av-gusta na Sognjefjordu, 204 kilometrovdolgem najglobljem fjordu na svetu.Dekliški komorni pevski zbor Škofijskeklasične gimnazije Ljubljana je podvodstvom dirigentke Helene FojkarZupančič 18. oktobra v studiu Norve-škega radia in televizije v Oslu v kon-kurenci devetih finalistov, pevskihzborov iz Avstrije, Estonije, Finske,Kanade, Latvije, Poljske, Nemčije inNorveške, zmagal na finalnem evrora-dijskem tekmovanju zborovskih pos-netkov Naj narodi pojo.

NOVA ZELANDIJA

Odnosi med državama so prijateljski,kar je potrdilo tudi srečanje ministrovza zunanje zadeve Samuela Žbogarja inMurrayja McCullyja septembra ob robuzasedanja Generalne skupščine Organi-zacije združenih narodov v New Yorku.Večstransko sodelovanje ter kandida-ture obeh držav v mednarodnih organi-zacijah so pomemben temelj tudi zaplodno dvostransko sodelovanje.

Na pogodbeni ravni velja omenitipodpis sporazuma o delovnih počitni-cah, ki naj bi omogočil kratkoročnozaposlovanje mladih iz obeh državmed potovanji ali počitnicami ter takougodno vplival na pogostost izmenjavposameznikov.

Gospodarsko sodelovanje zaznamujevelika oddaljenost med trgoma, njunamajhnost ter usmerjenost na sosednjeregije. Možnosti za okrepitev sodelo-vanja so dobre. Na gospodarskem po-dročju velja omeniti nadaljevanjedolgoročnega trgovinskega sodelova-nja Lesnine Inženiring z novozeland-skim proizvajalcem strešne kritineAHI Roofing in prisotnost podjetjaUNIOR na novozelandskem trgu.

Ugoden je tudi trend rasti obiskov no-vozelandskih turistov v Sloveniji.

Na področju kulture, znanosti, izobra-ževanja in medijev velja omeniti ude-ležbo Slovenije na tradicionalnempromocijskem dogodku EuroFest maja vWellingtonu. Pred EuroFestom so v wel-lingtonski osrednji knjižnici pripravilirazstavo evropskih turističnih plakatov,na kateri je sodelovala tudi Slovenija.

Na Novi Zelandiji, večinoma v Christ -churchu in Aucklandu, živi slovenskaskupnost, vendar zaradi maloštevilno-sti in nepovezanosti ne more delovatikot dodaten dejavnik krepitve sodelo-vanja med državama.

PALESTINSKA OZEMLJA

Odnosi med Slovenijo in Palestinskoupravo so prijateljski, okrepili pa so setudi na najvišji ravni, ko je 30. januarjana povabilo palestinskega predsednikain vodje Centralnega odbora Palestin-ske osvobodilne organizacije (PLO)Mahmuda Abasa Ramalo obiskalpredsednik republike dr. Danilo Türk,ki ga je spremljal minister za zunanjezadeve Samuel Žbogar. Ob tej prilož-nosti je predsednik predstavil huma-nitarni projekt rehabilitacije otrok izGaze na Inštitutu za rehabilitacijo vLjubljani. Nadaljeval se je tudi dialogna nižji ravni. Marca so v Sloveniji po-tekale politične konzultacije med mi-nistrstvoma za zunanje zadeve, ki stajih vodila državna sekretarka Drago-ljuba Benčina in namestnik ministraza zunanje zadeve Palestinske upravedr. Ahmed Soboh.

Slovenija je na pobudo predsednikarepublike začela izvajati projekt reha-bilitacije otrok iz Gaze na Inštitutu zarehabilitacijo v Ljubljani. Izvedeni stabili prvi dve fazi, v katerih je bilo reha-bilitiranih 32 otrok, dve fizioterapevtkipa sta se udeležili usposabljanja. Pale-stinske oblasti so ponudile vso potre-bno pomoč pri izvedbi projekta.Predstavništvo je januarja sodelovalo

tudi pri organizaciji in izvedbi evakua-cije slovenske družine iz Gaze.

Dejavno je bilo pri oblikovanju doku-mentov Evropske unije o problematikiJeruzalema – Jerusalem Report in po-ročilu Evropske unije o človekovihpravicah na zasedenih palestinskihozemljih – Human Rights Report.

Gospodarsko sodelovanje med Slove-nijo in Palestinsko upravo je skromnoin omejeno na zanemarljivo blagovnomenjavo.

Vlada je januarja prek Organizacijezdruženih narodov za pomoč Palestin-cem UNRWA namenila 50.000 evrovza humanitarno pomoč prizadetemuprebivalstvu Gaze zaradi posledic vo-jaških spopadov.

Na področju izobraževanja se je na-daljevalo sodelovanje palestinskih uni-verz iz Ramale in Nablusa z Evro- sredozemsko univerzo (EMUNI).

Na prošnjo palestinskega predsednikaAbasa je Slovenija sodelovala pri uspo-sabljanju palestinskih forenzikov, insicer pri preiskavi prstnih odtisov.Med 23. februarjem in 20. marcem stase v organizaciji ministrstva za notra-nje zadeve v Centru za forenzične pre-iskave usposabljala dva palestinskaforenzika. Usklajevanje programausposabljanja je potekalo z misijo Ev-ropske unije EUPOL COPPS v Ramali.

Mediji in javna diplomacijaPalestinski mediji so Slovenijo največ-krat omenjali v povezavi s političnimistališči do izraelsko-palestinskegakonflikta. Slovenski predstavnik priPalestinski upravi je imel več intervju-jev z glavnimi palestinskimi mediji,zlasti glede izvedbe humanitarnegaprojekta evakuacije in zdravljenjaotrok iz Gaze v Sloveniji.

Obiski• 30. januar – prvi uradni obisk pred-

sednika republike dr. Danila Türkana palestinskih ozemljih. Spremljalga je minister Samuel Žbogar;

• 9. marec – obisk namestnika mini-stra za zunanje zadeve Palestinskeuprave dr. Ahmeda Soboha v Slove-niji, politične konzultacije med mi-nistrstvoma za zunanje zadeve.

Novo Zelandijo nerezidenčnopokriva Veleposlaništvo RepublikeSlovenije v Canberri.

Palestinska ozemlja pokrivaPredstavniška pisarna RepublikeSlovenije pri Palestinski upravi vRamali.

84

PARAGVAJ

Sicer skromni, a prijateljski odnosimed državama, ki so se vzpostavili zakreditacijo prvega nerezidenčnega ve-leposlanika RS v Paragvaju marca2008, so se krepili. Obstajajo možnostiza njihovo nadaljnje poglabljanje.

Gospodarsko sodelovanjeGospodarsko sodelovanje med drža-vama s 303.000 evri ostaja skromno,saj se je glede na leto 2008 znižalo za72,1 odstotka.

PERU

V Limi je bil 22. oktobra uradno odprtKonzulat Republike Slovenije, ki gavodi častni konzul Milan Repše. Odpr-tje konzulata je nadaljnji korak v krepi-tvi političnih odnosov med državamain zagotavlja okrepitev prisotnosti inprepoznavnosti Slovenije v Peruju.

Gospodarsko sodelovanje je skromno inje v prvih osmih mesecih znašalo 1,4milijona evrov, kar je 78,2 odstotka manjkot v primerljivem obdobju leta 2008.

Veleposlaništvo v Buenos Airesu jeSlovence in njihove potomce v Perujuobveščalo o delovanju in o razpisihUrada Vlade Republike Slovenije zaSlovence v zamejstvu in po svetu terdrugih dejavnostih. Slovenci v Perujuso 20. oktobra ustanovili Društvo Slo-vencev, njegov prvi predsednik je po-stal Ivan Prosen Krebelj.

POLJSKA

Sodelovanje so zaznamovali zelo dobripolitični odnosi ter rastoče gospodar-

sko sodelovanje. Med državama je bilonekaj obiskov na najvišjih ravneh, kiso potrdili, da si delita skupne interesein željo po krepitvi sodelovanja.

Gospodarsko sodelovanjePoljska sodi med pomembnejše zuna-njetrgovinske partnerice Slovenije. Bla-govna menjava je v letu 2008 znašala1,1 milijarde evrov, 2,6 odstotka ce-lotne menjave Slovenije s svetom. Polj-ska zaseda osmo mesto med slovenskimi zunanjetrgovinskimi part-nericami. Zaradi svetovne gospodar-sko-finančne krize se je v prvih petihmesecih obseg blagovne menjavezmanjšal za 35 odstotkov. Izvoz je bilv tem obdobju za 41 odstotkov, uvozza 24 odstotkov manjši kakor v ena-kem obdobju leto poprej. Med januar-jem in septembrom je blagovna me-njava znašala 605 milijonov evrov,izvoz iz Slovenije je dosegel 347,3 mi-lijona evrov, uvoz iz Poljske pa 258 mi-lijonov evrov.

Na Poljskem deluje okrog 30 sloven-skih ali mešanih podjetij in predstav-nikov, med njimi sta največja Krka inGorenje. Vrednost slovenskih naložb vdržavi znaša 90 milijonov evrov. Naj-pomembnejši izvozni proizvodi sozdravila in avtomobilski izdelki, naj-večje izvozne postavke v poljskem iz-vozu v Slovenijo pa so tobačni in av-tomobilski izdelki.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevVeleposlaništvo je 19. februarja v Var-šavi skupaj z Društvom Triglav-Rysyin lektorico slovenščine na Univerzi vVaršavi mag. Jasmino Galos, poljskimištudenti slovenske filologije na tej uni-verzi ter v sodelovanju s podjetjemKrka Polska počastilo slovenski kul-turni praznik. Kulturni program je se-stavljala predstavitev knjig Poljaki vSloveniji in Sodobna slovenska kulturain njeni viri, kot osrednja točka pa jebil predvajan film Petelinji zajtrk.

Z otvoritvijo fotografske razstave Bo-risa Gabrščka so se 7. oktobra v sode-lovanju z veleposlaništvom začeli dneviLjubljane v Varšavi, ki so trajali do 9.oktobra. Otvoritvene slovesnosti sta seudeležila podžupan Mestne občineLjubljana Aleš Čerin in podžupan Var-šave Włodzimierz Paszyński. V treh

dneh so se zvrstili različni dogodki, insicer predstavitev projekta Podobaknjige, predavanje Muzeji in urbanirazvoj, sodobna plesna postavitevSorry Out of Ideas, plesno-gledališkapredstava Roommate, multimedijskapredstavitev Name Readymade, ple-sno-glasbeni performans Poti ljubezniter DJ set.

V Varšavi so 26. oktobra priredili slo-vensko-poljski literarno-glasbeni ve -čer. Popoldanskemu predavanju li -terarnega zgodovinarja in kritika dr.Matevža Kosa je sledil literarno-glas-beni večer, na katerem so se predstavilisodobni slovenski ustvarjalci SuzanaTratnik, Miha Mazzini, Jani Virk terMilan Jesih. Kot glasbeni gost večeraje nastopil Vlado Kreslin. Študentjeslovenščine na poljskih univerzah sona dogodku predstavili knjigo Noc wLublanie, antologijo sodobne slovenskekratke proze, v kateri so zbrane kratkezgodbe triindvajsetih slovenskih av-torjev. Zgodbe so prevedli študentjelektoratov slovenskega jezika Univerzev Varšavi ter Univerze v Gdansku podmentorstvom lektoric Jasmine ŠulerGalos in Maše Guštin.

Nadaljevalo se je uspešno delovanjelektoratov slovenskega jezika na Polj-skem.

Obiski• 4. junij – aktivna udeležba predsed-

nika vlade Boruta Pahorja ob poča-stitvi dvajsetletnice padca komun-izma v Krakovu;

• 1. september – udeležba predsednikavlade Boruta Pahorja na proslavi obsedemdesetletnici izbruha II. sveto-vne vojne v Gdansku;

• 11.–12. september – obisk predsed-nika republike dr. Danila Türka naPoljskem, kjer je bil posebni gost sre-čanja predsednikov Višegrajske sku-pine;

• 22.–24. oktober – udeležba predsed-nika državnega sveta mag. Blaža Kav-čiča na srečanju predsednikov Zdru-ženja evropskih senatov v Gdansku;

• 16.–17. oktober – udeležba predsed-nika Sejma Republike Poljske Broni-sława Komorowskega in podpredsed-nika Senata Republike Poljske MarkaZiółkowskega na 11. srečanju pred-sednikov parlamentov Regionalnega

Paragvaj nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Buenos Airesu.

Peru nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Buenos Airesu.

Poljsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Varšavi.

85

partnerstva, Bolgarije, Romunije inHrvaške v Ljubljani.

PORTUGALSKA

Odnose med državama odlikuje dobrosodelovanje, saj imata podobne po-glede na mnogih področjih, zlasti oaktualnih vprašanjih znotraj EU. Obedržavi sta članici Oljčne skupine, v ka-teri se obravnavajo vprašanja s sredo-zemsko razsežnostjo.

Gospodarsko sodelovanjeObseg trgovinske menjave je v primer-javi z letom 2008 padel z 84,2 milijonaevrov, kar je predvsem posledica sve-tovne finančne in gospodarske krize.V prvih devetih mesecih je izvoz izSlovenije znašal 33,7 milijona evrov(85,1 odstotka glede na enako obdobjeleta 2008), uvoz iz Portugalske pa 14,5milijona evrov (51,2 odstotka glede naenako obdobje leta 2008), skupaj torej48,2 milijona evrov (71 odstotkovglede na enako obdobje letu 2008).

Avtomobili in druga motorna vozilasestavljajo skoraj polovico izvoza (44odstotkov), zdravila 10 odstotkov,papir in karton štiri odstotke. Deli inpribor za motorna vozila sestavljajo 15odstotkov uvoza, električni vodniki,kabli iz optičnih vlaken 14 odstotkov,avtomobili in druga motorna vozila pa12 odstotkov. V enajstih mesecih jeSlovenijo obiskalo 6773 Portugalcev(za desetino manj kot v enakem ob-dobju leta 2008 s 13.761 prenočitvami(kar je 12 odstotkov manj kot v ena-kem obdobju 2008). Veleposlaništvose je januarja udeležilo mednarodnegaturističnega sejma, oktobra pa medna-rodnega sejma v organizaciji gospo-darske zbornice in agencije za tujenaložbe Portugal exportador.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevFebruarja sta ob slovenskem kultur-nem prazniku v Lizboni nastopilaNina Prešiček na klavirju in Matej Šarcna oboi. Maja so na Katedri za slovan-ske študije na Filozofski fakulteti v Liz-boni predavali dr. Alojzija Zupan

Sosič, mag. Mojca Nidorfer Šiškovič indr. Vojko Gorjanc. Junija je v okviruIII. tedna izmenjave ibero-slovanskihkultur v organizaciji inštituta Compa-res in promocije Katedre za slovanskeštudije nastopil umetnik Vlado Jakše zmultimedijsko predstavo. Na medna-rodnem festivalu dokumentarnegafilma je bil oktobra prikazan filmVlada Škafarja Peterka: Leto odločitve,v Estremozu so bile na festivalu Encon-trartes razstavljene fotografije JožetaSuhadolnika, 20. portugalsko-brazil-ske filatelistične razstave v Evori pa stase udeležila predsednik Slovenske fila-telistične zveze Igor Pirc in MihaelFock.

Obiski• 10.–12. februar – udeležba ministra

za delo družino in socialne zadevedr. Ivana Svetlika na 8. regionalnemsrečanju Mednarodne organizacijedela v Lizboni;

• 2. julij – obisk predsednika Račun-skega sodišča Igorja Šoltesa v Liz-boni;

• 6.–7. julij – prvi uradni obisk pred-sednika državnega zbora dr. PavlaGantarja v Lizboni;

• 18. september – udeležba načelnikaGeneralštaba Slovenske vojskeAlojza Šteinerja v Sintri na konfe-renci vojaškega odbora načelnikovgeneralštabov držav zveze NATO;

• 20.–21. november – udeležba držav-nega sekretarja na ministrstvu zakulturo Stojana Pelka na konferenciSveta Evrope o kulturni dediščini vLizboni;

• 14.–15. maj – obisk predsednikaUstavnega sodišča Portugalske RuiaMoure Ramosa;

• 30. oktober – srečanje predsednikovvlad Boruta Pahorja in Joséja Socra-tesa ob robu Evropskega sveta v Bru-slju.

ROMUNIJA

Dvostranski odnosi so se krepili. Na-daljeval se je politični dialog na visokiravni tako na dvostranski podlagi terv okviru institucij EU in zveze NATO.

Romunija je za Slovenijo zanimiva po-litična in gospodarska partnerica.Kaže se vzajemni interes za nadaljnjokrepitev sodelovanja v gospodarstvu,kulturi, notranjih zadevah, obrambi,izobraževanju (na univerzi v Bukareštideluje lektorat slovenskega jezika),znanosti in financah ter med parla-mentoma.

Gospodarsko sodelovanjeNajvečje postavke v slovenskem iz-vozu v Romunijo so bile zračnečrpalke, kompresorji in ventilatorji(17,8 odstotka), zdravila za prodajo nadrobno (13,4 odstotka), palice in pro-fili iz legiranega jekla (2,9 odstotka),steklena vlakna (2,4 odstotka), hladil-niki, zamrzovalniki in toplotnečrpalke (2,3 odstotka) in izdelki za se-jemske, namizne ali družabne igre (1,5odstotka).

V uvozu so v prvem polletju prevlado-vali deli in pribor za traktorje, avto-buse in tovornjake (24,7 odstotka),surov aluminij (19,2 odstotka), izoli-rani električni vodniki in kabli iz opti-čnih vlaken (13 odstotkov), izdelki zanotranjo opremo (7,3 odstotka), pnev-matične gume (5,8 odstotka) ter sodi,pločevinke in škatle (3,4 odstotka).

V prvi polovici leta se je slovenskiizvoz v Romunijo v primerjavi z ena-kim obdobjem leta 2008 zmanjšal za38,2 odstotka in je znašal 110,3 mili-jona evrov. Tudi na uvozni strani je bilopazen 9,4-odstoten padec, na 75 mi-lijona evrov. Skupna blagovna menjavaje v prvi polovici leta znašala 185,3 mi-lijona evrov. Slovenija je v obravnava-nem obdobju imela 35,3 milijonaevrov presežka v medsebojni menjaviblaga.

Menjava storitev se tako kot menjavablaga izboljšuje, Romunija pa postajavse bolj privlačna za slovenske na-ložbe. V Sloveniji je devet podjetij z ro-munskim kapitalom in šest podjetij vmešani lasti. Večina se jih ukvarja sposredništvom pri prodaji različnihvrst blaga, poslovnim svetovanjem tergradbeništvom. Najpomembnejša slo-venska naložba v Romuniji je naložbaLeka. V tej državi imajo svoja podjetjaše Krka, Kovinoplastika Lož, Ilmest,Kovintrade, Trimo, Monteko, Iskrae-meco, ETOL Tovarna arom in eteričnih

Portugalsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Lizboni.

Romunijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Bukarešti.

86

olj, Pimex, Gorenje, SIP, Alpina SIRO,KD Group in Viator&Vektor, Unior,Eti. Najbolj prepoznavno slovenskopodjetje je Gorenje, ki je leta 2004 vRomuniji odprlo poslovno enoto.

Slovenska podjetja na splošno kažejozanimanje na področjih proizvodnjein prodaje farmacevtskih proizvodov(Lek, Krka), maloprodaje (Mercator),energije, trgovanja z vrednostnimi pa-pirji (KD Group), transporta in logi-stike, gradnje avtomobilske industrije,kemične industrije, tekstilne indu-strije, informacijske tehnologije, ko-munikacij in telekomunikacij,okoljskih tehnologij, predelave lesa,proizvodnje in predelave hrane, meta-lurgije, kmetijske opreme, cestne in že-lezniške infrastrukture.

Redno se sestaja tudi mešana komisijaza gospodarsko sodelovanje, ki jeosmič zasedala septembra v Ljubljani.Predstavniki obeh držav so se strinjali,da je kljub napredku v obsegu blago-vne menjave še veliko neizkoriščenihposlovnih priložnosti na obeh straneh.Konec leta so se začele priprave za pre-hod predstavnika Javne agencije zapodjetništvo in tuje naložbe (JAPTI) vRomuniji pod okrilje veleposlaništva.

V februarju je bil ob pomoči in sode-lovanju veleposlaništva ustanovljenklub slovensko-romunskih podjetni-kov Triglav–Karpati, ki je v Romunijiopravil več predstavitev za slovenskapodjetja, ki si še utirajo pot na romun-ski trg.

ObiskiVisokih obiskov zaradi vladne krize injesenskih predsedniških volitev ni bilo.Tako je bil uradni obisk predsednikaRomunije Traiana Basesca v Slovenijina njegovo željo preložen na prvo po-lovico leta 2010.

• v okviru večstranskega sodelovanjasta med romunskim predsedova-njem Srednjeevropski pobudi (SEP)na konferencah sodelovala državnasekretarja na ministrstvu za notranjezadeve in v Službi vlade za razvoj inevropske zadeve;

• 22. septembra je bilo v Ljubljani 8.zasedanje slovensko-romunske me-šane komisije za gospodarsko sode-lovanje.

RUSIJA

Odnosi med državama so tradicio-nalno dobri in prijateljski. Političnidialog je bil intenziven na vseh ravneh,tudi na visoki in najvišji ravni. Krepilose je že doslej dobro razvito sodelova-nje, tako na dvostranski in večstranskiravni. Uspešno je bilo sodelovanjemed ministrstvoma za zunanje zadeveter med posameznimi resornimi mini-strstvi, še posebno na področju gospo-darstva, pravosodja in prometa.

Politični dialog so zaznamovala šte-vilna srečanja, ki so potrdila visokoraven odnosov med državama. Na de-lovnem obisku v Sloveniji se je 18. no-vembra mudil ruski predsednikDmitrij Medvedjev in se srečal s slo-venskim predsednikom dr. DanilomTürkom. Predsednik vlade BorutPahor je bil 14. novembra na delov-nem obisku v Moskvi, kjer se je sešel spredsednikom ruske vlade Vladimir-jem Putinom, pred tem pa sta se sre-čala tudi ob robu spominskeslovesnosti v Gdansku 1. septembra.Na delovnem obisku se je 8. aprila napovabilo ruskega zunanjega ministraSergeja Lavrova mudil minister Sa-muel Žbogar. Ministra sta se srečalatudi ob robu ministrskega zasedanjaOrganizacije za varnost in sodelovanjev Evropi, ki je potekalo 1. in 2. decem-bra v Atenah.

Ob obisku predsednika vlade BorutaPahorja v Moskvi 14. novembra staminister za gospodarstvo dr. Matej La-hovnik in ruski minister za energetikoSergej Šmatko podpisala Sporazummed vladama Republike Slovenije inRuske federacije o izgradnji in delova-nju plinovoda na ozemlju RepublikeSlovenije (sporazum o Južnem toku).Med obiskom ruskega ministra za pra-vosodje Aleksandra Konovalova v Lju-bljani je bil podpisan sporazum osodelovanju med ministrstvoma zapravosodje. Med ministrstvoma za zu-nanje zadeve so bile opravljene kon-zultacije na ravni vodij sektorjev spodročja mednarodnih organizacij,političnega načrtovanja in varnostnepolitike.

Veleposlanica Ada Filip Slivnik jepredsedniku Medvedjevu predala po-verilna pisma 12. oktobra, kopije po-verilnih pisem pa namestniku ministraza zunanje zadeve Vladimirju Titovu25. maja. Novi ruski veleposlanik v Slo-veniji dr. Doku Zavgajev je poverilnapisma predsedniku republike dr. Da-nilu Türku predal 4. decembra.

Nadaljevalo se je slovensko humani-tarno delovanje, in sicer v okviru Slo-venske filantropije, ki je v SeverniOsetiji izvajala psihosocialne pro-grame za učitelje in seminarje za psi-hologe ter uvajala prostovoljno delootrok in mladih v šolah. Med sloven-skim predsedovanjem Odboru mini-strov Sveta Evrope in ob pomočiSlovenske filantropije je bil od 25. do27. oktobra v Severni Osetiji izvedenprojekt izobraževanja o pravicah otrokNaše pravice, v okviru katerega je po-tekalo usposabljanje učiteljev, vanj paje bila vključena celotna generacija 11-in 12-letnikov, za katere so bila gradivaprevedena v ruski jezik.

Gospodarsko sodelovanjeKljub gospodarski krizi je večina slo-venskih podjetij ostala na ruskem trgu,povečalo pa se je tudi zanimanje za na-stop novih. V strukturi slovenskega iz-voza še naprej prevladujejo zdravila infarmacevtski pripravki, elektrotehni-čne naprave, barve in laki. Krepi setudi investicijska dejavnost. Intereu-ropa nadaljuje gradnjo logističnegaterminala v Čehovu, Sava iz Kranjaodpira nov obrat proizvodnje tesnil zaokna in vrata v Jaroslavlju. Krka Rusnačrtuje razširitev proizvodnje z grad-njo novega proizvodnega obrata vmestu Istra. Juteks je odprl obrat zaproizvodnjo umetnih talnih oblog vVladimirski pokrajini, ki zaposluje večkakor 100 ljudi. Slovenska gradbena ininženirska podjetja so kljub veliki kriziv gradbeništvu sklenila več projektovv vrednosti od 10 do 30 milijonovevrov. Najuspešnejši je Energoplan, kije končal gradnjo Sberbanke v Rostovuna Donu in končuje gradnjo njene po-slovalnice v Jaroslavlju.

Povečalo se je zanimanje slovenskihpodjetij za sodelovanje z ruskimi regi-jami. Organizirani so bili obiski in sre-čanja s predstavniki Brjanske, Vorone-ške, Samarske in Permske pokrajine.

Rusijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Moskvi.

87

Več slovenskih podjetij kot poprej seje udeležilo mednarodnih sejmov – vMoskvi sejmov s področja turizma,gradbeništva, pohištvene industrije inkmetijstva ter v Togliatiju sejma avto-mobilskih komponent.

V veliko pomoč slovenskim in ruskimpodjetjem sta predstavništvo Javneagencije za podjetništvo in tuje naložbe(JAPTI) v Kazanu in Slovensko-ruskiposlovni klub, ki ima sedež v Moskvi.

Dvostransko gospodarsko sodelovanjeje dobro. Od januarja do septembra seje blagovna menjava zaradi vpliva sve-tovne gospodarske in finančne krizenekoliko zmanjšala, in sicer na 489,48milijona evrov, pri čemer je slovenskiizvoz znašal 342,38 milijona, uvoz pa147,11 milijona evrov. Kljub gospo-darski krizi se je krepilo sodelovanje vturizmu.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevSkupno slovansko poreklo in tradicio-nalna vzajemna naklonjenost obeh na-rodov ustvarjata dobro podlago za so-delovanje v kulturi, znanosti inizobraževanju, ki je bilo zelo bogato inraznovrstno.

Zvrstilo se je več razstav slovenskihumetnikov. Od 20. februarja do 8.marca je bila v Galeriji Beljajevo naogled razstava sodobnih slovenskihumetnikov Lux&Lux – Svetloba in raz-košje, na kateri so se predstavili sod-obni slovenski umetniki: Gašper Jemecz abstraktnimi deli, David Krašovec sfotografijami in Tihomir Tomič s ste-klenimi izdelki. Jemec se je nato mo-skovski javnosti predstavil še ssamostojno razstavo Rajske fontane vCentru sodobne umetnosti Vinzavodmed 25. junijem in 23. julijem. 19.marca so v Permu ob spominski plošči,ki je bila odkrita 30. novembra 2007 napobudo permskega oddelka DruštvaSlovenija-Rusija, pripravili spominskoslovesnost, posvečeno slovenskim voj-nim ujetnikom. Na Moskovski državniuniverzi Lomonosova so 24. marca pri-pravili simpozij Slovanski jeziki in kul-ture v sodobnem svetu, ki so se gaudeležili tudi slovenski znanstveniki. VMestni hiši v Ljubljani so 28. marca od-krili Puškinov kip kiparja NikolajaKuznecova-Muromskega, ki ga je žu-

panu mesta Ljubljane Zoranu Janko-viću simbolično podarila skupina ru-skih državljanov ob njegovem obisku vMoskvi decembra 2008. Slavnostnagosta na odkritju sta bila primabalerinaMaja Plisecka in skladatelj Rodion Šče-drin. Maja je bil v Moskvi izbor pesmiEvrovizije, na katerem je Slovenijo za-stopala skupina Quartissimo.

Veleposlaništvo je sodelovalo na tradi-cionalnih dnevnih slovanske pismeno-sti in kulture ter 24. maja položilovenec na spomenik Cirila in Metoda.Na proslavah ob dnevu Evrope v Ka-zanu in Sankt Peterburgu je sodelovalatudi Slovenija. Namesto tradicional-nega dneva Evrope v Moskvi so velepo-slaništva držav Evropske unije tadogodek počastila med 4. knjižnim fe-stivalom v Moskvi od 11. do 14. junija.Iz Slovenije se ga je udeležil MihaMohor, ki je predstavil tradicijo Bralneznačke. Od 19. do 28. junija je bil na 31.moskovskem mednarodnem filmskemfestivalu na sporedu dokumentarnihfilmov prikazan slovenski film Mož, kije premagal Amazonko o slovenskemultramaratonskem plavalcu MartinuStrelu, ki se je prikaza tudi udeležil.

Kot vsako leto je bila pripravljena tra-dicionalna spominska slovesnost priRuski kapelici pod Vršičem, tokratpod pokroviteljstvom predsednikadržavnega zbora dr. Pavla Gantarja.Rusko uradno delegacijo je vodila prvapodpredsednica Državne dume Lju-bov Sliska, delegacijo Ruske pravosla-vne cerkve pa jaroslavski nadškof Kiril.

Veleposlaništvo se je v tem letu pri-družilo mreži nacionalnih kulturnihcentrov EU (EUNIC), z namenom iz-vajanja skupnih projektov na področjukulture. V Moskvi je izšla knjiga Mo-skovski zapiski Žige Herberštajna avto-rice dr. Ane Horoškijevič v dveh delih,ki jo je finančno podprlo tudi velepo-slaništvo. Knjiga vsebuje izvirna bese-dila v latinščini in nemščini, dodanipa so še ruski prevod in komentarji.

Slovenski kulturni praznik je velepo-slaništvo počastilo s predvajanjemfilma režiserja Marka Naberšnika Pe-telinji zajtrk. S filmom Inštalacija lju-bezni je Slovenija sodelovala nafestivalu evropskega filma v Kalinin-gradu. Že utečena je izmenjava štu-

dentov v okviru programa sodelova-nja, aktivno se je nadaljeval tudi študijslovenskega jezika na Državni univerziLomonosova v Moskvi ter na lektoratihv St. Peterburgu in Permu.

Mediji so o Sloveniji pisali predvsem vzvezi s podpisom sporazuma o Juž-nem toku in nogometnima tekmamav kvalifikacijah za uvrstitev na sveto-vno prvenstvo v Južni Afriki, ki sta biliv Moskvi in Mariboru. Ob aprilskemobisku v Rusiji je imel minister za zu-nanje zadeve Samuel Žbogar intervjujaza dva največja ruska časnika, Kom-mersant in Nezavisimo gazeto. Velepo-slanica Ada Filip Slivnik je imela daljšiintervju za novembrsko številko revijeBoss ter krajša intervjuja za revijo Trudin radio Majak.

Obiski• 7.–8. april – delovni obisk ministra

za zunanje zadeve Samuela Žbogarjav Moskvi v vlogi predsedujočega Od-boru ministrov Sveta Evrope;

• 20.–21. april – srečanje ministrov zapromet dr. Patricka Vlačiča in IgorjaLevitina v Moskvi, otvoritev logistično-prometne razstave TransRossija 2009;

• 20.–21. april – srečanje ministra zagospodarstvo dr. Mateja Lahovnika znamestnikom ministra za energetikoAnatolijem Janovskim v Moskviglede sporazuma o gradnji plinovodaJužni tok;

• 4.–6. junij – udeležba ministra za go-spodarstvo dr. Mateja Lahovnika na13. Mednarodnem ekonomskem fo-rumu v Sankt Peterburgu;

• 14. november – obisk predsednikavlade Boruta Pahorja in ministra zagospodarstvo dr. Mateja Lahovnika vMoskvi – podpis sporazuma medvladama Republike Slovenije inRuske federacije o izgradnji in delo-vanju plinovoda na ozemlju Repu-blike Slovenije ter ogled nogometnetekme med Slovenijo in Rusijo zauvrstitev na svetovno prvenstvo;

• 19.–21. november – udeležba mini-stra za promet dr. Patricka Vlačiča naGlobalni ministrski konferenci o var-nosti v cestnem prometu in slavnost-nem zasedanju ob dvestoletniciministrstva za promet Ruske federa-cije v Moskvi.

• 22. maja – 7. zasedanje Medvladnekomisije za gospodarsko-trgovinsko

88

in znanstveno-tehnično sodelovanjemed Slovenijo in Rusijo v Ljubljani –komisiji sta predsedovala minister zagospodarstvo dr. Matej Lahovnik terminister za zveze in množične ko-munikacije Igor Šegoljev;

• 25.–26. julija – ruska uradna delega-cija, ki jo je vodila prva podpredsed-nica Državne dume Ljubov Sliska, indelegacija Ruske pravoslavne cerkve,ki jo je vodil jaroslavski nadškofKiril, sta se udeležili tradicionalnespominske slovesnosti ob Ruski ka-pelici pod Vršičem;

• 18. november – delovni obisk pred-sednika Dmitrija Medvedjeva, medkaterim se je srečal s predsednikomrepublike dr. Danilom Türkom;

• 7. december – delovni obisk ministraza pravosodje Aleksandra Konova-lova v Ljubljani na povabilo ministraza pravosodje Aleša Zalarja, ob kate-rem sta ministra podpisala načrtkonzultacij med ministrstvoma zaleti 2010 in 2011.

SAN MARINO

Slovenija in San Marino sta prijateljskidržavi, med katerima ni nerešenihvprašanj.

Gospodarsko sodelovanjeSan Marino je zanimiv trg predvsemza nekatera slovenska mala in srednje-velika podjetja. Skupni obseg blago-vne menjave je znašal 13,6 milijonaevrov, od česar je izvoz obsegal 9,2milijona (40-odstotno povečanje vprimerjavi z letom 2008), uvoz pa 4,3milijona evrov. Pričakovati je, da bo vprihodnje k nadgradnji gospodar-skega sodelovanja prispeval tudi spo-razum o izogibanju dvojnemuobdavčenju dohodka in premoženja,ki je v pripravi.

Obiski• 14. november – predsednik vlade

Borut Pahor si je ogledal nogometnotekmo med reprezentancama Slove-nije in San Marina v okviru kvalifi-kacij za nastop na svetovnemnogometnem prvenstvu leta 2010.

SAUDOVA ARABIJA

Odnosi med državama so dobri, ob-staja pa interes za njihovo poglobitev.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je dosegla 14,9 mi-lijona evrov, od tega izvoz 15,6 mili-jona in uvoz 298.000 evrov.

SLOVAŠKA

Politični odnosi med državama so tra-dicionalno dobri in prijateljski.

Gospodarsko sodelovanjeKljub svetovni gospodarski in finančnikrizi je gospodarsko sodelovanje meddržavama ostalo na razmeroma visokiravni. Slovenski izvoz na Slovaško seje znižal manj kot na trge nekaterihdrugih držav, pri uvozu iz Slovaške jebil nekoliko večji upad. Med najvid-nejša slovenska podjetja na Slovaškemse je vnovič uvrstila Krka, ki sodi mednajvečje prodajalce generičnih zdravilna Slovaškem. Gorenje kljub krizi ohra-nja pomemben tržni delež na trgu beletehnike. Največji izvoznik je Prevent izSlovenj Gradca, saj dobavlja sedežneprevleke za Volkswagnova vozila, kijih izdelujejo v tovarni pri Bratislavi.

V prvih devetih mesecih je Slovenijaizvozila za 216 milijonov evrov blaga,petino manj kot v enakem obdobju leta2008, uvozila pa za 167 milijonovevrov blaga, kar je 31-odstotni padecglede na enako obdobje leto poprej.Podobno kot v letih pred tem Slovaškaostaja na 15. do 17. mestu najpomemb-nejših slovenskih trgovinskih partne-ric, tako na strani izvoza kot uvoza.

Ob uradnem obisku predsednika vladeBoruta Pahorja aprila je bil v Bratislaviorganiziran poslovni forum, ki se gaje udeležilo 25 slovenskih podjetij. Vokviru Memoranduma o sodelovanjumed Javno agencijo Republike Slove-

nije za podjetništvo in tuje naložbe(JAPTI) ter slovaško agencijo za tujenaložbe SARIO je na začetku decem-bra Ljubljano obiskala slovaška poslo-vna delegacija. Na srečanju je sodelo-valo približno 15 slovaških in večještevilo slovenskih podjetij.

Veleposlaništvo se je poleti lotilo po-bude za ustanovitev poslovnega klubaslovenskih in slovaških podjetij, ki jebila dana ob obisku predsednika vladeBoruta Pahorja. V okviru začetnih de-javnosti je pripravilo statut poslovnegakluba in sklicalo prvi posvetovalni se-stanek s predstavniki slovenskih pod-jetij na Slovaškem.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevOd 5. do 22. marca je bila v Bratislavina ogled razstava Sodobna slovenskaarhitektura, na kateri so bili predsta-vljeni nekateri najvidnejši dosežki vslovenski arhitekturi v zadnjih letih. Vsodelovanju z veleposlaništvom sta jopripravila galerija DESSA in bratislav-ski arhitekturni biro Design Factory,finančno pa sta jo podprli tudi podjetjiGorenje in Triglav.

Na festivalu klasične glasbe v Kremnici(junij–julij) je nastopil slovenski ko-morni klavirski ansambel Trio Amael.

Konec oktobra, ko je v Bratislavi pote-kal teden slovenske kulture ob 90. oble-tnici ustanovitve Univerze Komen-skega v Bratislavi in Univerze vLjubljani, je imel veleposlanik na Filo-zofski fakulteti Univerze Komenskegapredavanje Razpad Jugoslavije in po-sledice za Slovenijo.

Ob tednu slovenske kulture je bil v pro-storih veleposlaništva organiziran li-terarni večer, na katerem je bila pred-stavljena dvojezična knjiga Puščavnikin volk pesnika, pisatelja, glasbenika inprevajalca Klemena Piska.

V okviru projekta Slovaško narodnogledališče in njegovi prijatelji je v prvipolovici novembra v Bratislavi vnovičgostovalo Slovensko narodno gledališčeDrama Ljubljana s predstavo Niha uratiha.

Na začetku decembra so na kulturniprireditvi v spomin na rojstvo Fran-

San Marino nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Rimu.

Saudovo Arabijo nerezidenčnopokriva Veleposlaništvo RepublikeSlovenije v Kairu.

Slovaško rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Bratislavi.

89

ceta Prešerna študentje slovenskega je-zika na Filozofski fakulteti UniverzeKomenskega brali njegove pesmi.

V prvi polovici decembra je v Brati-slavi potekal mednarodni festival sod-obnega plesa in gledališča NU-Dancefest, ki ga je organizirala slovaškaZveza sodobnega plesa. Iz Slovenije jena njem sodeloval Plesni teater Lju-bljana s predstavo Baga Basta.

Na Filozofski fakulteti Univerze Ko-menskega v Bratislavi je uspešno delo-val lektorat slovenskega jezika. NaFilozofski fakulteti Univerze v Lju-bljani je bil jeseni peto leto zaporedmogoč vpis na dvopredmetni študijslovaškega jezika in književnosti.

Obiski • 8.–9. januar – udeležba predsednika

vlade Boruta Pahorja na slovesnostiob uvedbi evra na Slovaškem in de-lovni zajtrk pri predsedniku slovaškevlade;

• 20. april – uradni obisk predsednikavlade Boruta Pahorja;

• 10. oktober – udeležba predsednikavlade Boruta Pahorja na neformalnivečerji pri predsedniku vlade Slova-ške in ogled nogometne tekme Slo-venija – Slovaška;

• 22.–23. oktober – udeležba ministriceza obrambo dr. Ljubice Jelušič na ne-formalnem zasedanju obrambnihministrov zveze NATO v Bratislavi;

• 17.–18. november – udeležba pod-predsednika državnega zbora dr.Franceta Cukjatija na uradni sloves-nosti in konferenci ob dvajsetletnicižametne revolucije.

• 30. avgust – udeležba ministra za zu-nanje zadeve Miroslava Lajčáka naStrateškem forumu Bled.

SRBIJA

Odnosi med državama na političnem,gospodarskem in drugih področjih sobili zelo intenzivni in prijateljski. Slo-venija podpira Srbijo v prizadevanjihza članstvo v evro-atlantskih integra-cijah in je dosledna zagovornica širitve

EU na Zahodni Balkan. Srbiji pomagav obliki prenosa izkušenj, pridobljenihpri pridruževanju EU. Posebnega po-mena je slovenski prispevek pri vizum-ski liberalizaciji in pobuda za uvedbobrezvizumske ureditve za državljaneSrbije, Črne gore in Makedonije že z19. decembrom, saj je bila ta načrto-vana za začetek leta 2010.

Ključna vprašanja, ki sta jih reševalidržavi, so s področja nasledstva po ne-kdanji Socialistični federativni repu-bliki Jugoslaviji. Gre predvsem za pre-moženje slovenskih podjetij v Srbiji(konec leta je srbska vlada za šest me-secev podaljšala uredbo, ki omogočapodjetjem, da vložijo zahtevke za ure-ditev premoženjskih zadev v Srbiji),vračanje arhivov in dostop do njih terrazdelitev lastnine nekdanjih skupnihdiplomatsko-konzularnih predstavni-štev. Konec septembra je bil podpisansocialni sporazum med državama.

Gospodarsko sodelovanje je dobro.Po vrednosti blagovne menjave sodiSrbija med najpomembnejše slovenskepartnerice. V prvih osmih mesecih jenjena skupna vrednost znašala 515,2milijona evrov, kar pomeni 31,3-od-stotno zmanjšanje glede na primerljivoobdobje leto poprej. Glavni razlog zazmanjšanje je vpliv svetovne gospo-darske krize.

Srbija je na prvem mestu med nalož-benimi destinacijami Slovenije. Skupnavrednost slovenskih naložb dosega večkakor 1,6 milijarde evrov. V Srbiji jeregistriranih več kot 1500 slovenskihpodjetij, število pa vztrajno narašča.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevKulturno sodelovanje sega na področjagledališča, glasbe, filma in književnosti.V gledališču v Nišu je bila 14. maja pre-miera predstave Gospa ministrica v re-žiji Dušana Jovanovića. V Ateljeju 212je bila 25. maja uprizorjena predstavaceljskega gledališča Eling, 26. maja paDom Bernarde Alba. V Beograjskemdramskem gledališču je 28. oktobra go-stovalo Mestno gledališče ljubljansko spredstavo Reklame, seks in požrtija.Septembra je na Mokranjčevih dnevihv Negotinu nastopil zbor Ipavska iz Vi-pave in osvojil prvo mesto. Februarjaso bili v Beogradu, Novem Sadu, Nišu

in Subotici organizirani svetovni dnevislovenske književnosti na filmu. 16.septembra je v Beogradu gostoval slo-venski pisatelj Boris Pahor in predstavilprevod knjige Nekropola v srbski jezik.Oktobra je neformalna skupina Beo-gradski aforističarski krug podelila pri-znanje za življenjsko delo slovenskemuknjiževniku in režiserju Žarku Petanu.16. septembra je bil podpisan sporazumo kulturnem sodelovanju med mini-strstvoma za kulturo.

Sodelovanje na področju izobraževanjaje potekalo v obliki izmenjav štipendijza podiplomsko izobraževanje in šti-pendij na jezikovnih seminarjih slo-venskega jezika v Sloveniji. Julija je biloobnovljeno sodelovanje med Akade-mijo za likovno umetnost in obliko-vanje v Ljubljani in Fakulteto likovnihumetnosti v Beogradu. Uspešno po-teka pouk slovenskega jezika na Uni-verzi v Beogradu in Univerzi v NovemSadu. Slovenski jezik se poučuje v vsehvečjih krajih Srbije, kjer so slovenskadruštva.

V skladu z novim Zakonom o narod-nih svetih narodnih manjšin so slo-venska društva v Srbiji zbrala zakonskopredvideno petodstotno kvoto overje-nih podpisov (več kot 500) za podporoposameznim elektorjem. Novembra sodruštva na pristojno ministrstvo za člo-vekove in manjšinske pravice vložilapobudo za sklic elektorske skupščineo oblikovanju nacionalnega sveta slo-venske manjšine, katerega konstituira-nje še ni končano.

Delo v slovenskih društvih je zelo do-bro organizirano. Vsa društva so imelaletno skupščino in počastila najpo-membnejše slovenske državne in kul-turne dogodke ter organizirala dobroobiskane kulturne prireditve. Za zago-tavljanje konzularne pomoči ter ob-veščanja o novostih iz zakonodaje instatusnih ter matičnih opravil velepo-slaništvo enkrat mesečno priredi kon-zularni dan v vseh večjih društvih(Novi Sad, Niš, Zrenjanin) ter po po-trebi tudi drugje.

Obiski• 6. marec – uradni obisk predsednika

vlade Boruta Pahorja v Beogradu vspremstvu gospodarske delegacije terministrov za gospodarstvo dr. Mateja

Srbijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Beogradu.

90

Lahovnika in za zunanje zadeve Sa-muela Žbogarja;

• 8. maj – obisk ministra za kmetijstvodr. Milana Pogačnika na sejmu v No-vem Sadu;

• 8. junij – delovni obisk ministra zapravosodje Aleša Zalarja;

• 18.–21. junij – udeležba predsednikarepublike dr. Danila Türka na 16.vrhu predsednikov srednjeevropskihdržav v Novem Sadu. Ob robu je imelločeno dvostransko srečanje s pred-sednikom Srbije Borisom Tadićem;

• 16. september – delovni obisk mini-strice za kulturo Majde Širce v Beo-gradu;

• 29. september – udeležba ministriceza notranje zadeve Katarine Kresalna konferenci Soočenje z izzivi orga-niziranega kriminala v Beogradu;

• 27.–29. oktober – uradni obisk pred-sednika državnega zbora dr. PavlaGantarja v Beogradu;

• 9. december – delovni obisk ministraza zunanje zadeve Samuela Žbogarjav Beogradu;

• 21. januar – delovni obisk zunanjegaministra Vuka Jeremića v Ljubljani;

• 7. april – delovni obisk ministra zaobrambo Dragana Šutanovca v Lju-bljani;

• 8. aprila – delovni obisk ministra zaenergetiko in rudarstvo Petra Škun-drića v Ljubljani;

• 20. maj – udeležba zunanjega mini-stra Vuka Jeremića na posvetu Re-gionalnega partnerstva na Brdu;

• 17. junij – delovni obisk ministra zagospodarstvo Mlađana Dinkića vLjubljani;

• 11. september – delovni obisk zuna-njega ministra Vuka Jeremića;

• 29.–30. september – uradni obiskpredsednika Borisa Tadića.

SUVERENI MALTEŠKI VITEŠKI RED

Odnosi so skromni, vendar dobri inprijateljski.

Novi veleposlanik Suverenega malte-škega viteškega reda v Sloveniji Ma-

riano Hugo Windisch-Graetz je 19.marca predal poverilna pisma pred-sedniku republike dr. Danilu Türku.

ŠPANIJA

Državi intenzivno sodelujeta na števil-nih področjih. Dialog je bil okrepljenna področju dela Sveta Evrope, saj jeSlovenija maja predsedovanje Odboruministrov prevzela od Španije. Delovniobisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Madridu 23. novembra jeprispeval h krepitvi odnosov in je bilnamenjen predvsem poglobitvi gospo-darskega sodelovanja ter pripravam našpansko predsedovanje Svetu EU vprvi polovici 2010 pa tudi izmenjavimnenj in predstavitvi slovenskih pri-čakovanj glede uveljavitve Lizbonskepogodbe. Med pripravami na španskopredsedovanje Svetu EU so bile opra-vljene konzultacije tudi na drugih rav-neh. Dobro sodelovanje se je nadalje-valo znotraj mednarodnih organizacij.Španija je podprla slovensko kandida-turo za sedež ACER, kandidaturo Tomaža Lovrenčiča za direktorja Ev-ropskega satelitskega centra in kandi-daturo Violete Neubauer v OdborOZN za odpravo diskriminacije žensk.Od aprila do oktobra je Adria Airwaysvzpostavila novo letalsko povezavoLjubljana–Madrid.

Gospodarsko sodelovanjeSvetovna gospodarska in finančnakriza je vplivala na zmanjšanje blago-vne menjave v primerjavi z nenehnorastjo v letih pred tem. Tako je v prvihdesetih mesecih znašala 539,94 mili-jona evrov, 18 odstotkov manj kot venakem obdobju 2008. Izvoz je bil vre-den 157,6 milijona, uvoz pa 382,3 mi-lijona evrov. Slovenijo je obiskalo28.768 španskih turistov (6 odstotkovmanj kot 2008) s 55.909 prenočitvami(11 odstotkov manj kot 2008).

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevOb slovenskem kulturnem praznikuso v palači ministrstva za pravosodjepriredili koncert slovenskih samospe-vov mezzosopranistke Tine Šilc. Vele-

poslaništvo je 30. septembra sodelo-valo pri kulturni prireditvi Balkan East,ki je vsebovala literarne prvine sloven-ske in drugih književnosti z območjaJugovzhodne Evrope, prikaz folklornihin modernih plesov ter slovensko kla-sično in ljudsko glasbo v izvedbi mla-dih umetnikov.

Obiski• 10. marec – uradni obisk načelnika

Obrambnega štaba generala JoséjaJulia Rodrígueza Fernándeza;

• 16. marec – kratko srečanje zunanjihministrov Samuela Žbogarja in Mi-guela Angela Moratinosa ob robuSveta za splošne zadeve in zunanjeodnose v Bruslju;

• 12. maj – udeležba ministra za zuna-nje zadeve Samuela Žbogarja na 119.zasedanju Odbora ministrov SvetaEvrope v Madridu;

• 11. junij – srečanje državnega sekre-tarja za EU Diega Lópeza Garrida zministroma Mitjo Gasparijem in Sa-muelom Žbogarjem;

• 2.–3. november – delovni obisk mi-nistra za promet dr. Patricka Vlačičav Madridu in Zaragozi;

• 22.–23. november – delovni obiskpredsednika vlade Boruta Pahorja vMadridu v spremstvu ministra za zu-nanje zadeve Samuela Žbogarja terministra za razvoj in evropske zadeveMitje Gasparija;

• 2. december – udeležba ministra zazunanje zadeve Samuela Žbogarja naneformalni večerji zunanjih mini-strov EU, posvečeni pripravam napredsedovanje Španije Svetu EU vMadridu.

ŠVEDSKA

Odnosi so zelo dobri in prijateljski,državi dobro in vsestransko sodelujetater vodita reden politični dialog, ki seje med švedskim predsedovanjemSvetu EU v drugi polovici leta še okre-pil.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je do svetovne fi-nančne in gospodarske krize dosegalablago rast tako na strani izvoza in

Suvereni malteški viteški redpokriva Veleposlaništvo RepublikeSlovenije pri Svetem sedežu.

Španijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Madridu.

Švedsko rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Stockholmu.

91

uvoza. Leta 2008 je njen obseg znašal360 milijonov evrov, pri čemer je Slo-venija po večletnem presežku doseglaprimanjkljaj. V prvih osmih mesecihje blagovna menjava v primerjavi zenakim obdobjem leta 2008 upadla za36 odstotkov, na 154 milijonov evrov.

Po zadnjem poročilu Banke Slovenijeje bilo 31. decembra 2008 v Sloveniji48,3 milijona evrov švedskih neposred-nih naložb in na Švedskem 4,9 milijonaevrov slovenskih neposrednih naložb.

Na Švedskem imajo predstavništva, za-stopnike in prodajne mreže slovenskapodjetja Riko, Krka, Gorenje, Iskrae-meco, Adria Caravan, Iskra Avtoelek-trika, Elan in Paloma.

Ob majskem delovnem obisku pred-sednika vlade Boruta Pahorja je bilopripravljeno srečanje s predstavnikišvedskega gospodarstva (predstavnikiKonfederacije švedskih podjetij, Šved-ske izvozne družbe, nekaterih švedskihpodjetij). Delegaciji sta izmenjali po-glede na gospodarsko krizo in sprejeteukrepe za blažitev njenih vplivov terse pogovarjali o možnostih za poveča-nje gospodarskega sodelovanja.

Konec avgusta je podjetje Adria Air-ways skupaj z Zavodom za turizem Lju-bljana in Slovensko turistično organi-zacijo na stockholmskem letališčuArlanda organiziralo promocijski do-godek, na katerega so bili povabljeniobstoječi in potencialni poslovni part-nerji ter predstavniki medijev.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevKonec maja so v Muzeju umetnosti vKalmarju odprli razstavo slovenskeumetniške skupine IRWIN.

Konec septembra je na švedsko-slo-venskem koncertu švedski zbor KFUMpod vodstvom slovenske dirigentke Je-rice Bukovec Gregorc izvajal pesmi všvedščini in slovenščini.

Slovensko mladinsko gledališče je konecseptembra in na začetku oktobra gosto-valo s predstavo Fragile! kot del kultur-nega programa ob švedskem predsedo-vanju EU. Na spletnih straneh švedskegapredsedstva je bil objavljen intervju zrežiserjem Matjažem Pograjcem.

V organizaciji Švedske pisateljske zvezein založbe Rámus so konec oktobra vStockholmu gostovali pesniki TomažŠalamun, Aleš Šteger in Lucija Stupica,ki so turnejo nadaljevali v Malmöjuter na festivalu poezije v Göteborgu.

Na začetku novembra so v Göteborguodprli fotografsko razstavo A Centuryof Jewish Memory, Judje v srednjeevrop-skem prostoru, skupni projekt državčlanic Regionalnega partnerstva vokviru Srednjeevropske kulturne plat-forme, Avstrije, Češke, Madžarske,Poljske, Slovaške in Slovenije.

Obiski• 16.–18. marec – uradni obisk pred-

sednika državnega zbora dr. PavlaGantarja v Stockholmu;

• 4. maj – delovni obisk predsednikavlade Boruta Pahorja v Stockholmu;

• 6.–7. julij – udeležba ministra zazdravje Boruta Miklavčiča na nefor-malnem zasedanju ministrov EU zazdravje v Jönköpingu;

• 8.–9. julij – udeležba ministra zadelo, družino in socialne zadeve dr.Ivana Svetlika na neformalnem zase-danju ministrov EU za zaposlovanjein socialne zadeve v Jönköpingu;

• 15.–16. julij – udeležba ministrice zanotranje zadeve Katarine Kresal terministra za pravosodje Aleša Zalarjana neformalnem zasedanju mini-strov EU za pravosodje in notranjezadeve v Stockholmu;

• 4.–5. september – sodelovanje mini-stra Samuela Žbogarja na neformal-nem zasedanju zunanjih ministrovEU (Gymnich) v Stockholmu;

• 7.–9. september – udeležba ministraza okolje in prostor Karla Erjavca nakonferenci z naslovom Vizije biološkeraznovrstnosti po letu 2010: ljudje,ekosistemske storitve in podnebnakriza;

• 13.–15. september – udeležba mini-stra za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano dr. Milana Pogačnika naneformalnem zasedanju kmetijskihministrov EU v Växjöju;

• 21. september – udeležba ministra zapromet dr. Patricka Vlačiča na nefor-malni večerji prometnih ministrovEU ter otvoritvi 16. svetovnega kon-gresa o inteligentnih transportnih si-stemih v Stockholmu;

• 23.–24. september – udeležba mini-stra za šolstvo in šport dr. Igorja Luk-

šiča na neformalnem zasedanju mi-nistrov EU za šolstvo v Göteborgu;

• 28.–29. september – sodelovanje mi-nistrice za obrambo dr. Ljubice Jelu-šič na neformalnem zasedanjuobrambnih ministrov EU v Göte-borgu;

• 1.–2. oktober – udeležba ministra zafinance dr. Franca Križaniča na ne-formalnem zasedanju finančnih mi-nistrov in guvernerjev centralnihbank EU v Göteborgu;

• 4. november – predsednik vladeBorut Pahor in predsednica vladeHrvaške Jadranka Kosor sta v Stock-holmu v navzočnosti predsedujočegaSvetu EU, švedskega predsednikavlade Fredrika Reinfeldta, podpisalaArbitražni sporazum o meji meddržavama;

• 20. november – udeležba ministra zadelo, družino in socialne zadeve dr.Ivana Svetlika na konferenci na vi-soki ravni v Stockholmu, organizi-rani ob 20. obletnici KonvencijeOZN o otrokovih pravicah;

• 10.–11. december – udeležba pred-sednika državnega zbora dr. PavlaGantarja na neformalnem zasedanjupredsednikov parlamentov EU vStockholmu.

ŠVICA

Odnosi na številnih ravneh so tradi-cionalno zelo dobri. Poglobitev dvo-stranskih političnih odnosov v drugipolovici leta je bila odsev sodelovanjazunanjih ministrstev v okviru Odboraministrov Sveta Evrope, ki mu je odmaja predsedovala Slovenija, novem-bra pa ji je sledila Švica. Slovenija jepo treh letih v Švici vnovič akreditiralaveleposlanika, ki je 30. junija v Bernupredal poverilna pisma. Februarja jebila v državnem zboru ustanovljenaskupina prijateljstva s Švico. Oktobraso bile v Bernu politične konzultacijena ravni generalnih direktorjev, ki jihje na slovenski strani vodil generalnidirektor Iztok Mirošič. S prispevkomje Švica potrdila svojo vlogo ene najboljstalnih donatoric za projekte Medna-rodnega sklada za razminiranje (ITF)s sedežem v Ljubljani.

Švico rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Bernu.

92

Gospodarsko sodelovanjeŠvica ostaja z več kot 1200 milijonievrov vrednosti neposrednih naložbdruga najpomembnejša vlagateljica vSloveniji; vrednost slovenskih nepo-srednih naložb v Švici je 50 milijonovevrov. V prvih osmih mesecih je bilablagovna menjava 270 milijona evrov,kar je sedem odstotkov več kot v ena-kem obdobju leto poprej (19. trgovin-ska partnerica Slovenije); izvoz v Švicoje bil v prvih osmih mesecih vreden107 milijonov evrov (19. izvozna part-nerica Slovenije) in s tem sedem od-stotkov manj kot v enakem obdobjuleto poprej, vrednost uvoza pa je bila163 milijona evrov (16. uvozna part-nerica Slovenije), 19 odstotkov več kotv enakem obdobju leto poprej. Švicaostaja pomembna partnerica v storit-veni menjavi, pri kateri Slovenija v zad-njih letih dosega presežek. Uspešno sose začeli izvajati postopki v zvezi s pro-jekti v Sloveniji, ki bodo v prihodnjihletih izvedeni z nepovratnimi sredstvišvicarskega kohezijskega sklada za novečlanice EU in ki med drugim zadevajoizboljšanje komunalne infrastrukture,obnovljive vire energije in izboljšanjepodjetniškega okolja ter sodelovanje vraziskavah in izobraževanju.

V Švici delujejo naslednja slovenskapodjetja oziroma njihova predstavni-štva in zastopstva: Adria Airways,Adria Mobil, Elan, Studio Moderna,Trimo, NLB InterFinanz AG, Perles Hi-dria, Kompas. Veleposlaništvo je tapodjetja sistematično obiskovalo terjim svetovalo, kako bi bila tudi z med-sebojnim povezovanjem lahko čimuspešnejša v okolju, kjer delujejo.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevSodelovanje v kulturi je predvsem nazasebni ravni in v stikih med posamez-nimi ustanovami. V okviru tradicijeizmeničnih obiskov med pobratenimaobčinama je delegacija občine Lützelf-lüh v kantonu Bern septembra obiskalaVelike Lašče. Oktobra je večje številoBlejcev pod vodstvom župana JanezaFajfarja v okviru že ustaljenih stikovmed krajema v kantonu Bern obiskalorojstni kraj blejskega zdravilca ArnoldaRiklija Wangen na Aari.

Kvalitativni in kvantitativni napredekje bil dosežen predvsem v sodelovanju

v znanosti in v izobraževanju. Septem-bra je bil podpisan sporazum o skladuv vrednosti milijona švicarskih fran-kov, ki ga za izobraževalne in razisko-valne štipendije za slovenske študentena švicarskih izobraževalnih in razi-skovalnih ustanovah namenja Švica.Novembra je bil ob obisku delegacijeministrstva za visoko šolstvo, znanostin tehnologijo pod vodstvom držav-nega sekretarja dr. Joszefa Györkősasklenjen dogovor o izvajanju Spora-zuma o znanstvenem in tehnološkemsodelovanju med Slovenijo in Švico, kije začel veljati aprila; dogovorili so seo sklicu komisije za določitev področijza sodelovanje slovenskih in švicarskihraziskovalcev in znanstvenikov na te-melju dvostranskih projektov ter o za-četnih finančnih sredstvih za vzposta-vitev dvostranskega raziskovalnega inrazvojnega sodelovanja.

Na katedri za slavistiko univerze v Bernuje po enoletnem premoru v jesenskemsemestru vnovič zaživel lektorat za slo-venski jezik. Junija sta Švico na povabilonevladne organizacije Forum East-Westobiskala novinarja zunanjepolitičnih re-dakcij Dela in Dnevnika. Züriški dnev-nik Neue Zürcher Zeitung je junija ob-javil pismo veleposlanika v zvezi sslovensko-hrvaškimi odnosi.

Slovenska skupnost v ŠviciPo neuradnih ocenah je v Švici pribli-žno 6000 Slovencev, več kot polovicajih ima dvojno državljanstvo. Združu-jejo se v enajstih klubih, v Zürichu imasedež tudi Slovenska katoliška misija.Za dopolnilni pouk slovenščine za pri-bližno dvesto otrok skrbijo štiri slo-venske učiteljice. Veleposlaništvo je vrednem stiku s klubi in s slovenskimiučiteljicami, za redne stike pa je po-skrbljeno tudi z rednimi konzularnimidnevi v Zürichu, Ženevi in Bellinzoni.Veleposlaništvo je okrepilo obveščanjev Švici živečih Slovencev o svojem de-lovanju in o vseh dogodkih v Švici, kiso povezani s Slovenijo.

Obiski• 10. oktober – minister za zunanje za-

deve Samuel Žbogar se je v Zürichu vvlogi predsedujočega Svetu Evrope kotposebni gost švicarske zunanje mini-strice Micheline Calmy-Rey udeležilpodpisa protokolov o normalizacijiodnosov med Armenijo in Turčijo.

TADŽIKISTAN

V dvostranskih odnosih ni nerešenihvprašanj. Država ima pomembnovlogo kot soseda Afganistana. V Du-šanbeju je od 17. do 18. novembra po-tekala regionalna konferenca o sode-lovanju držav Srednje Azije s področjaminskega delovanja, ki sta jo gostila inpripravila Mednarodni sklad za raz-miniranje in pomoč žrtvam min (ITF)in pisarna Organizacije za varnost insodelovanje v Evropi v Tadžikistanu.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava od januarja do sep-tembra je obsegala nekaj manj kot 2,60milijona evrov, od tega je slovenski iz-voz znašal 1,89 milijona, uvoz v Slo-venijo pa 710.000 evrov.

TAJSKA

V političnih odnosih ni posebne dina-mike. Slovenija je marca po nekajletnempremoru v Kraljevini Tajski znova akre-ditirala veleposlanika s sedežem v Pe-kingu.

Gospodarsko sodelovanje je skromno.Blagovna menjava v prvih osmih mesecihje po podatkih statističnega urada znašala16,22 milijona evrov, kar je 52 odstotkovmanj kot v enakem obdobju leta 2008.Izvoz je znašal 6,91 milijona, uvoz pa 9,3milijona evrov. Glavni izvozni proizvodiso bili električni akumulatorji in trans-formatorji ter zdravila, uvozni pa mo-torna olja, prezračevalne naprave, kavčukin motorna vozila.

TUNIZIJA

Sodelovanje med državama je po ob-segu skromno, vendar so odnosi dobri

Tadžikistan nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Moskvi.

Tajsko nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Pekingu.

Tunizijo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Rimu.

93

in prijateljski. Državi povezuje pripad-nost sredozemskemu prostoru.

Gospodarsko sodelovanjeCelotna vrednost dvostranske blago-vne menjave je izkazovala velik prese-žek slovenskega izvoza. V skupnem ob-segu dvostranske blagovne menjave, kije v prvih devetih mesecih znašala 17,6milijona evrov, je vrednost izvoza do-segla 15,6 milijona evrov, uvoza pa dvamilijona evrov.

TURČIJA

Dobre in prijateljske odnose med drža-vama označuje medsebojno spoštova-nje in razumevanje, temelječe na ena-kih ali podobnih pogledih na številnamednarodna vprašanja. H kakovostimedsebojnih odnosov je prispevalo na-daljevanje stikov in dialoga na najvišjipolitični ravni. V maju se je na urad-nem obisku v Turčiji mudil predsednikrepublike dr. Danilo Türk. Sodelovanjemed državama se je krepilo na različnihpodročjih in ravneh. Slovenija je Tur-čijo spodbujala in podpirala pri njenihprizadevanjih za članstvo v EU. Državista vzdrževali dialog na visoki ravni oštevilnih aktualnih mednarodnih vpra-šanjih, posebne pozornosti so bile de-ležne razmere v Jugovzhodni Evropi.

Gospodarsko sodelovanje Kljub manjšim nihanjem v menjavi sev gospodarskem sodelovanju kažejo ne-katere stalnice. Sega predvsem na po-dročja blagovne menjave, transporta,logistike in turizma. Turčija sodi med25 najpomembnejših zunanjetrgovin-skih partneric Slovenije tako pri izvozuin uvozu. Vrednost blagovne menjave,v kateri prevladujejo industrijski izdelki,že vrsto let presega 300 milijonov evrov,vrednost storitvene menjave pa 50 mi-lijonov ob izraženi rasti. Največji deležstoritev obsegajo transportne storitvein potovanja. Vrednost blagovne me-njave je v prvih desetih mesecih znašala245 milijonov evrov, kar je za 7,8 od-stotka manj kot v primerljivem obdobjuleta 2008. Izvoz blaga v Turčijo je nara-sel za 4,2 odstotka, na 126 milijonovevrov, uvoz blaga pa se je zmanjšal za

17,8 odstotka in dosegel 119 milijonovevrov. Naložbeno sodelovanje ostajaskromno, vendar je občutiti povečanozanimanje za vlaganja v obe smeri. Topotrjujejo tudi delni statistični podatki.V Carigradu deluje tudi predstavništvoslovenskega gospodarstva.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevV okviru uglednega 26. ankarskega glas-benega festivala sta imela 21. aprila kon-cert v Muzeju anatolskih civilizacij har-fistka Mojca Zlobko Vajgl in violinistMiran Kolbl. Med letom je bilo več iz-menjav študentov v okviru dvostran-skega sodelovanja univerz in programaErasmus. Prav tako je bilo nekaj izmenjavmed osnovnimi šolami po programu Co-menius. Nadaljevalo se je sodelovanjeturških univerz z Evro-sredozemsko uni-verzo s sedežem v Piranu.

Obiski• 6.–7. april – udeležba predsednika re-

publike dr. Danila Türka na drugemforumu Zavezništva civilizacij v Cari-gradu. Predsednika je spremljal mini-ster za zunanje zadeve Samuel Žbogar;

• 20.–21. maj – uradni obisk predsednikarepublike dr. Danila Türka s številčnogospodarsko delegacijo;

• 2.–5. november – udeležba ministra zapravosodje Aleša Zalarja na četrtem za-sedanju Mednarodnega združenja zasodno upravo. Ob tej priložnosti je imelpogovor s turškim kolegom Sadulla-hom Erginom in 5. novembra kot gla-vni govornik nastopil na Mednarod-nem simpoziju o mediaciji v Ankari;

• 13. december – srečanje ministrov zazunanje zadeve Samuela Žbogarja indr. Ahmeta Davutoğluja ob robu kon-ference Zavezništva civilizacij za Ju-govzhodno Evropo v Sarajevu;

• 29.–30. avgust – uradni obisk ministraza zunanje zadeve dr. Ahmeta Davu-toğluja in udeležba na Strateškem fo-rumu Bled.

TURKMENISTAN

Odnosi med državama se krepijo. Med23. in 24. aprilom je v Ašhabadu pote-

kala konferenca o zanesljivem tranzituenergije in njegovi vlogi pri zagotavlja-nju stabilnega gospodarskega razvojain mednarodnega sodelovanja kot na-daljevanje resolucije Generalne skup-ščine Organizacije združenih narodovo trajnem in stabilnem tranzitu ener-gentov in zagotavljanju mednarodnegasodelovanja, sprejete na pobudo Turk-menistana.

Gospodarsko sodelovanjeBlagovna menjava je skromna, med dru-gim zaradi velike oddaljenosti trga, karpovzroča visoke transportne stroške.

Slovenija je od januarja do septembrav Turkmenistan izvozila za 1,55 mili-jona evrov blaga, medtem ko uvoza izte države ni.

UKRAJINA

V drugi polovici leta se je povečalo šte-vilo dvostranskih stikov na najvišji ra-vni. Usmerjeni so bili predvsem v kre-pitev gospodarskega ter razvojnegasodelovanja. Poleg delovnega obiskaministra za zunanje zadeve SamuelaŽbogarja s poudarjeno gospodarskorazsežnostjo so odnose pomembnookrepile dvostranske politične konzul-tacije na ravni vodij sektorjev in poli-tičnih direktorjev. V prizadevanjih zapribliževanje evro-atlantskim integra-cijam se je Ukrajina zavzemala za okre-pitev dvostranskega sodelovanja priprenosu slovenskega znanja in izkušenjs tega področja.

Gospodarsko sodelovanjeDvostransko gospodarsko sodelovanjeje dobro. Med državama so podpisanivsi najpomembnejši gospodarski spo-razumi. Predvsem zaradi vpliva sveto-vne gospodarske in finančne krize jebila blagovna menjava slabša kot v letihpred tem. Že v zadnjem četrtletju leta2008 je bilo blagovne menjave, ki jeznašala 240,9 milijona evrov (od tegaslovenski izvoz 214,2 milijona), za de-setino manj. V letu 2009 se je negativnitrend nadaljeval: v prvih devetih me-secih je obseg blagovne menjave znašal128,5 milijona evrov, od tega slovenski

Turčijo rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Ankari.

Turkmenistan nerezidenčnopokriva Veleposlaništvo RepublikeSlovenije v Moskvi.

Ukrajino rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Kijevu.

94

izvoz 120,2 milijona, uvoz pa 8,3 mili-jona evrov.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevNa Univerzi Ivana Franka v Lvovu de-luje lektorat slovenskega jezika, ki gana podlagi sporazuma z Univerzo vLjubljani vodi slovenski lektor. Sloven-skega jezika, ki ima status fakultativ-nega predmeta, se uči 70 študentov.Zanje je lektor v sodelovanju z Uni-verzo v Ljubljani organiziral tudi stro-kovno ekskurzijo po Sloveniji.

Univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu jedecembra poslala Univerzi v Ljubljanipodpisan sporazum o sodelovanju, kipredvideva tudi izmenjave lektorjevslovenskega jezika in lektorat ukrajin-skega jezika.

Obiski• 21. oktober – delovni obisk ministra

Samuela Žbogarja v Ukrajini.

URUGVAJ

Odnosi med državama so skromni, aprijateljski in z možnostmi za nadaljnjepoglabljanje.

Gospodarsko sodelovanjeGospodarsko sodelovanje je skromnoin je znašalo 541.000 evrov, kar je 66,3odstotka manj kot leta 2008. Izvoz se-stavlja 88,9 odstotka blagovne menjave.

Veleposlaništvo v Buenos Airesu jePrvo slovensko prekmursko društvo vMontevideu redno obveščalo o delo-vanju in o razpisih Urada Vlade Re-publike Slovenije za Slovence v zamej-stvu in po svetu ter drugih dejavnostih.

UZBEKISTAN

Odnosi med državama potekajo v za-stavljenih okvirih. Obstajajo možnosti

za poglobitev gospodarskega sodelo-vanja. Želja za krepitev odnosov je bilaizražena tudi ob predaji poverilnih pi-sem veleposlanice Ade Filip Slivnikministru za zunanje zadeve VladimirjuNorovu 26. novembra.

Gospodarsko sodelovanjeUzbekistan se zanima za poglobitev so-delovanja s slovenskimi podjetji, pred-vsem v avtomobilski, predelovalni inživilski industriji, industriji kmetijskemehanizacije, kemijski industriji, far-macevtiki in na področju visokih teh-nologij. Sodelovanje je možno, saj kar43 odstotkov uzbekistanskega brutodomačega proizvoda ustvarijo mala insrednje velika podjetja. Uzbekistan jepredlagal organizacijo predstavitve svo-jega gospodarstva v Sloveniji.

V letu 2008 je blagovna menjava zna-šala 17,46 milijona evrov, pri čemer jebil izvoz Slovenije 17,09 milijona evrov,uvoz pa le 368.000 evrov. Za obdobjeod januarja do septembra ni podatkovo vrednosti izvoza – slovenska podjetjaso prodajala, vendar prenos iz domačev tujo valuto še ni bil izveden; uvoza vobdobju od januarja do septembra nibilo.

VATIKAN

Odnosi so tradicionalno dobri in pri-jateljski. Politično sodelovanje se je na-daljevalo z delovnima obiskoma mini-stra Samuela Žbogarja in predsednikavlade Boruta Pahorja pri Svetem se-dežu. V dvostranskem dialogu je bilonajveč pozornosti namenjene evrop-skim temam, še zlasti evropski prihod-nosti Zahodnega Balkana, glede dvo-stranskih tem pa ureditvi prostorovApostolske nunciature v Ljubljani invprašanju vojaškega ordinariata.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevVeleposlaništvo je 6. novembra v Ko-legiju Teutonik v Vatikanu organiziralokoncert sakralne glasbe, ki ga je obsvojem jubilejnem letu izvedla Akade-mija za glasbo Univerze v Ljubljanipod pokroviteljstvom predsednika re-

publike dr. Danila Türka. Predstavnikiveleposlaništva so se redno udeleževalikulturnih in drugih družabnih dogod-kov v slovenskem papeškem zavoduSlovenik v Rimu.

Veleposlaništvo je vzdrževalo redne,odlične odnose z osrednjima medi-jema, časnikom L’Osservatore Romanoin Radiem Vatikan, pri katerem delujetudi slovenska sekcija.

Veleposlanik je večkrat gostil rektorjerazličnih papeških zavodov in univerzter nadaljeval tradicijo srečanj med slo-venskimi študenti, ki študirajo na pa-peških univerzah v Rimu.

Obiski• 22. maj – delovni obisk ministra Sa-

muela Žbogarja pri Svetem sedežu;• 18. september – delovni obisk pred-

sednika vlade Boruta Pahorja pri Sve-tem sedežu.

VENEZUELA

Odnosi med državama so dobri, pri-jateljski in se krepijo. Venezuela je11. novembra kot druga izmed latin-sko-ameriških držav v Sloveniji od-prla diplomatsko predstavništvo, kiga vodi začasni odpravnik poslov. VUradnem listu je bil 13. julija objav -ljen ukaz o imenovanju Avguština Vivoda za veleposlanika v Venezuelis sedežem v Buenos Airesu, vendar vletu 2009 še ni prišlo do predaje po-verilnih pisem.

Gospodarsko sodelovanje med drža-vama je skromno, čeprav je Venezuelapostala druga najpomembnejša zuna-njetrgovinska partnerica Slovenije naobmočju Latinske Amerike. Blagovnamenjava je znašala 69,5 milijona evrovin je v primerjavi z letom 2008 naraslaza 135,8 odstotka, od tega je bilo izvozaza 3,3 milijona in uvoza za 66,2 mili-jona evrov. Uvoz je v primerjavi z le-tom 2008 narasel za 170 odstotkov. Prinjem prevladujejo olja, dobljena iznafte, saj sestavljajo kar 99,97 odstotkacelotnega uvoza iz Venezuele.

Urugvaj nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Buenos Airesu.

Uzbekistan nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Moskvi.

Vatikan rezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijepri Svetem sedežu.

Venezuelo nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Buenos Airesu.

95

VIETNAM

Politični odnosi med so dobri. Na azij-sko-evropskem zasedanju ministrov zazunanje zadeve (Asia Europe Meeting)25. in 26. maja v Hanoju je sodelovaladelegacija ministrstva za zunanje za-deve.

Gospodarsko sodelovanje je skro -mno. Blagovna menjava je v prvihosmih mesecih po podatkih statisti-čnega urada znašala 8,15 milijonaevrov, kar je 11 odstotkov manj kot venakem obdobju leta 2008. Izvoz jeznašal 3,3 milijona, uvoz pa 4,85 mili-jona evrov. Glavni izvozni proizvodi vletu 2008 so bili hmelj, rastlinski so-kovi, zdravila in kemični proizvodi,uvozni pa kava, obutev in usnjeni iz-delki.

Raziskovalci Inštituta za raziskovanjekrasa iz Postojne so januarja proučevaliNebeško jamo v provinci Quang Binh,da bi jo v sodelovanju z Vietnamci pri-pravili za turistične obiske.

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

Zelo dobri partnerski in prijateljski od-nosi so se nadaljevali. Združene državeAmerike so najpomembnejši neevrop-ski zaveznik in strateški partner Slo-venije. Vzpostavljeni so bili stiki z novoameriško administracijo, ki je na oblaststopila januarja. S tem je bila zagotov -ljena kontinuiteta uspešnega med-državnega sodelovanja. Odlične od-nose je potrdil obisk ministra SamuelaŽbogarja julija v Washingtonu, kjer seje srečal z državno sekretarko HillaryClinton ter s predstavniki Kongresa,Bele hiše in Sveta za nacionalno var-nost. Opravljena sta bila obiska držav-nega sekretarja na ministrstvu zaobrambo mag. Uroša Kreka in gene-ralnega direktorja za multilateralne inglobalne zadeve na ministrstvu za zu-

nanje zadeve Andreja Benedejčiča.Vodja Sektorja za mednarodno raz-vojno sodelovanje in humanitarno po-moč na zunanjem ministrstvu AlenkaSuhadolnik se je srečala z v. d. admi-nistratorja Agencije za razvojno sode-lovanje (USAID) Alonzom Fulgha-mom. Slovenija je sodelovanje zZdruženimi državami Amerike insvoje interese uresničevala tudi kot čla-nica Evropske unije v okviru odnosovEU z Združenimi državami Amerike,ki so izredno razvejeni in dobro insti-tucionalizirani.

V Lemontu pri Chicagu v Illinoisu jebil odprt nov slovenski konzulat podvodstvom častnega konzula Johna Vid-marja.

V pogovorih so prevladovali vprašanjadvostranskih odnosov, sodelovanjemed EU in Združenimi državamiAmerike, sodelovanje v okviru Sever-noatlantskega zavezništva ter položajna Zahodnem Balkanu in v Afgani-stanu. Ameriški kongres je še naprejpodpiral Mednarodni sklad za razmi-niranje in pomoč žrtvam min (ITF)ter za njegovo delovanje namenil 12,4milijona dolarjev.

Gospodarsko sodelovanjeZdružene države Amerike so ostalenajvečja neevropska trgovinska part-nerica Slovenije. V prvih devetih me-secih se je trgovinska menjava v pri-merjavi z enakim obdobjem letopoprej zmanjšala za 16 odstotkov indosegla 428 milijonov evrov. Uvoz izZdruženih držav Amerike je presegelslovenski izvoz za skoraj 80 odstotkov.Začele so se dejavnosti za povečanjenaložbenega sodelovanja z ameriškimiposlovnimi partnerji, posebno v ener-getiki.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevNa veleposlaništvu so se predstavilitrije slovenski likovni umetniki: NatašaProsenc z video razstavo Transposi-tions, Zvone Žigon z razstavo fotografijAmerica: Shapes, Shadows and Colorster Bogdan Grom z zbirko retrospe-ktivnih del. V nizu knjižnih predsta-vitev Embassy’s Book Series 2009–2010sta bili predstavljeni deli Finding Slo-venia slovensko-ameriške avtorice Jac-queline Widmar in pesniška zbirka To-

neta Kuntnerja Moj svet. Veleposlani-štvo je pripravilo tudi koncert VladaKreslina, ogled filma Petelinji zajtrk inAmeričanke ter predavanje dr. AndrejaPrše Short Stroll Through the Universe.Na veleposlaništvu sta potekali še kon-ferenca Global Health Forum: Connec-ting through Innovation & Partnershipter predstavitev knjige Johna BownaCan Islam be French. V sodelovanju sčastnim konzulom Gregoryjem Cha-nom je veleposlaništvo na Univerzi St.Thomas v Miamiju priredilo razstavodel Društva likovnih umetnikov Lju-bljana Move Movement.

V okviru skupnih dejavnosti predstav-ništev EU je veleposlaništvo sodelovalopri dogodkih Euro Night 2009, Evrop-skem otroškem festivalu, Evropskemfilmskem festivalu, Photo Week D.C. inkonferenci Change in Museums. Vokviru dogodka EU Open House si jeprostore veleposlaništva ogledalo dvatisoč šeststo obiskovalcev. Z osmimidrugimi predstavništvi je veleposlani-štvo na National Geographic Societypriredilo dogodek Small Nations PoetryReading.

Veleposlaništvo je še naprej izdajalotedensko elektronsko glasilo Embassy’sNewsletter, ki ima okrog tisoč šeststonaročnikov po vseh Združenih drža-vah Amerike.

Obiski• 23.–27. april – udeležba ministra za

finance dr. Franca Križaniča na spo-mladanskem zasedanju Svetovnebanke in Mednarodnega denarnegasklada v Washingtonu;

• 27.–29. julij – delovni obisk ministraSamuela Žbogarja v Washingtonu(srečanja z državno sekretarko Hil-lary Clinton ter predstavniki Kon-gresa, Bele hiše in Sveta za nacio-nalno varnost).

Območje delovanja generalnega kon-zulata obsega deset ameriških zveznihdržav: Ohio, Wisconsin, Illinois, Mic-higan, Pensilvanija, Minnesota, Misuri,Indiana, Iowa in Kolorado. Konzu-larno območje pokriva približno 1,7

Vietnam nerezidenčno pokrivaVeleposlaništvo Republike Slovenijev Pekingu.

Združene države Amerikerezidenčno pokriva VeleposlaništvoRepublike Slovenije v Washingtonu.

Generalni konzulat RepublikeSlovenije v Clevelandu

96

milijona kvadratnih kilometrov inokoli 73 milijonov prebivalcev. Gene-ralni konzulat je z rednimi stiki s pred-stavniki držav jurisdikcije ter častnimikonzuli v Clevelandu in generalnimikonzuli v Chicagu spodbujal razvijanjeodnosov v gospodarstvu, kulturi, zna-nosti in izobraževanju. S predstavnikimesta Cleveland, v katerem živi naj-večja slovenska skupnost zunaj Slove-nije, so se nadaljevali intenzivni stikiz ameriškimi sogovorniki na vseh rav-neh, od mestnih oblasti do univerz.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijevter sodelovanje s slovensko skup-nostjoTežišče dela generalnega konzulata jesodelovanje s slovensko skupnostjo. Ponekaterih ocenah naj bi samo v Cleve-landu živelo okoli 60.000 Slovencev innjihovih potomcev. V mestu delujeosem slovenskih domov, več društevin njihovih sekcij, dve sobotni šoli slo-venskega jezika, dve slovenski župniji,štiri slovenske radijske oddaje, vrstadruštvenih glasil, sedem pevskih zbo-rov, folklorna in (občasno) dramskaskupina. Posebnega pomena so »brat-ske podporne organizacije« – kombi-nacija med kreditno-hranilniško in ne-profitno narodnostno zasnovanoustanovo – Ameriško združenje za vza-jemno življenje (AMLA – AmericanMutual Life Association), Kranjska slo-venska katoliška jednota (KSKJ) in Slo-venska narodna podporna jednota(SNPJ).

Posebna pozornost je bila namenjenasodelovanju z lektoratom slovenskegajezika na Cleveland State University, kije avgusta vstopil v drugo leto delova-nja, drugim vsakoletnim srečanjem inorganizaciji prireditev. Generalni kon-zulat je izvedel več predavanj pri slo-venski skupnosti in konzularnih zbo-rih v Clevelandu in Koloradu. Maja jepotekala predstavitev Slovenije na cle-velandskem maratonu, junija pa foto-grafska razstava dr. Zvoneta Žigona vmestni hiši v Clevelandu.

Med najpomembnejše kulturne do-godke sodijo obisk operne pevke Ber-narde Fink Inzko in koncert violinistkeLucije Krišelj v januarju, fotografskarazstava umetnikov iz Slovenije inobisk pevca Vlada Kreslina v februarju,

predstavitev slovenskega filma Petelinjizajtrk na filmskem festivalu EU marcav Chicagu in Clevelandu, organizacijaSLO-TROLL na ribiškem turnirju naPristavi in prireditev Slovenskega po-slovnega kluba aprila v Clevelandu,obisk Godbe Slovenskih železnic v Cle-velandu v juniju, organizacija razstaveArneta Hodaliča v Clevelandu v juliju,otvoritev prenovljenih prostorov Slo-venskega muzeja in arhiva v Cleve-landu, organizacija drugega vsesloven-skega turnirja v bovlingu SloBowlUnited v Pittsburgu ter obisk pesnikaToneta Kuntnerja novembra v Cleve-landu.

Območje delovanja generalnega kon-zulata obsega osem zveznih držav:Connecticut, Maine, Massachusetts,New Hampshire, New Jersey, NewYork, Rhode Island in Vermont. Polegzagotavljanja konzularne zaščite za slo-venske državljane namenja generalnikonzulat veliko pozornosti sodelova-nju v kulturi, gospodarstvu, znanostiin izobraževanju ter sodelovanju spredstavniki slovenske skupnosti.

Gospodarsko sodelovanje V New Yorku je bil oktobra prvi širšisestanek slovensko-ameriškega poslov-nega kluba, Slo4You Fundation, ki gasofinancira Javna agencija za podjetni-štvo in tuje naložbe (JAPTI). Generalnikonzulat je zagotovil podporo zagonuin delovanju kluba. Steklarna Rogaškaje v New Yorku okrepila prizadevanjaza prodor na ameriški trg pod lastnoblagovno znamko in odprla samostojnirazstavni prostor na Aveniji Madison41. Generalni konzulat je pomagal prinavezovanju stikov z ameriškimi part-nerji, predvsem pri promociji izdelkovin trženju. V podporo slovenskemu go-spodarstvu je decembra podelil pri-znanje za promocijo slovenskih vin indelikatesnih izdelkov iz Slovenije ku-harskemu mojstru in lastniku resta-vracij Petru X. Kellyju.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev Pri promociji slovenskih umetnikov vZdruženih državah Amerike ima po-

membno vlogo Umetniški atelje v NewYorku, ki ga od leta 1998 financira mi-nistrstvo za kulturo, za tekoče delova-nje pa skrbi generalni konzulat. NewYork je kot svetovna kulturna prestol-nica v ospredju zanimanja slovenskihustvarjalcev, ki so se predstavili s šte-vilnimi projekti.

Mladen Stropnik je 10. februarja pred-stavil svoje delo Geris Magic Acid Barv salonu ISCP. Eva Petrič je imela 1.marca v prostorih Slovenske cerkvepredstavo Ta škatla je prostor. Na fe-stivalu novega balkanskega filma naUniverzi Columbia med 5. in 7. mar-cem so sodelovali dr. Mitja Velikonjana panelu o urbanih prostorih, dr.Svetlana Slapšak na panelu o spolu vbalkanskih filmih ter Metod Pevec, kise je predstavil s filmom Estrellita.Marjetica Potrč je na Dartmouth Col-legeu med 9. aprilom in 3. majem raz-stavljala in predavala na temo arhitek-ture in dizajna. V Location One je bil7. maja predstavljen projekt Spre-membe imena. Med 9. in 11. junijemje v newyorški javni knjižnici potekalsimpozij na temo islama v Evropi, priorganizaciji katerega je v povezavi zNacionalnimi inštituti za kulturo Ev-ropske unije sodeloval tudi konzulat.SNG Balet Maribor je med 1. in 5. juli-jem nastopal na festivalu Jacob’s PillowDance s predstavo Radio and Juliet.Gašper Jemec je oktobra razstavljal vgaleriji Salamatina. Tomaž Šalamun jebral svojo poezijo 6. in 9. novembrana inštitutu Pratt in Univerzi New York.Med 10. in 12. novembrom je bila nafestivalu Performing Revolution in Cen-tral and Eastern Europe v počastitevdvajsetletnice padca železne zavese vprireditvenem prostoru Eyebeam upri-zorjena predstava Dragana ŽivadinovaPostgravity Art: Syntapiens. Novembraje izšla prva antologija vzhodnoevrop-skih dramatikov v angleščini Drama-tiki pred padcem: Drama Vzhodne Ev-rope v času revolucije (Martin E. SegalTheatre Center Publications), v katerije objavljena tudi igra Dušana Jovano-vića Vojna tajna. Izdajo antologije jekonzulat podprl z nakupom večjegaštevila knjig. Na razstavi newyorške ja-vne knjižnice je od 18. novembra naogled dokumentacija predstav, ki sokonec osemdesetih let prispevale kdružbenim spremembam v Vzhodnem

Generalni konzulat RepublikeSlovenije v New Yorku

97

bloku in Jugoslaviji. Slovenski prispe-vek je izbral Primož Jesenko. V Avstrijskem kulturnem forumu se jena skupinski razstavi 1989: The End ofHistory or the Beginning of the Future?,ki je bila na ogled od 2. do 24. novem-bra, predstavil slovenski slikar MihaŠtrukelj, čigar dela so bila razstavljenatudi na marčevskem umetniškemsejmu Volta NY. Tobias Putrih je so-deloval na novembrski razstavi z na-slovom Točke in črte v LentSpaceu. Vprogramu ArrivaDiva je 12. novembrav Carnegie Hallu nastopil violinist Vo-lodja Balžalorsky. Med 28. oktobromin 20. decembrom je v Javnem gleda-lišču (Public Theater) v nosilni vlogidrame Idiot Savant Richarda Formananastopala slovenska igralka AlenkaKraigher. IFC Center je med 4. in 22.decembrom predvajal film o vztraj-nostnem plavalcu Martinu Strelu Možvelikih rek v režiji Johna Maringouina.V Slovenski cerkvi je bil 11. decembratradicionalni božični koncert Christ-mas in Manhattan.

Na Univerzi New York v Centru JeanaMonneta je 24. septembra nastopil pred-sednik republike dr. Danilo Türk natemo stanja EU (State of the (European)Union). Ob tej priložnosti je odkril kipAbraham Boštjana Novaka, ki ga je na-ročila univerza. Med 12. in 15. novem-brom je bila v Bostonu 41. konferencaAmeriške zveze za razvoj slovanskih štu-dij, na kateri je bilo deset panelov na-menjenih slovenskim temam. Udeležiliso se je predstavniki univerz v Ljubljani,Mariboru in na Primorskem ter Inštitutaza novejšo zgodovino in Slovenske aka-demije znanosti in umetnosti. V. d. ge-neralne konzulke je nastopila na paneluz naslovom Srednja Evropa in EU: Pri-merjava predsedovanja Slovenije in Če-ške, ki ga je povezovala dr. Tamara J.Resler z ameriškega zunanjega ministr-stva. Dr. Franjo Štiblar je 18. novembrana inštitutu Harimann Univerze Colum-bia v New Yorku predaval o vplivu sve-tovne krize na države na prehodu (TheImpact of Global Crisis on TransitionCountries).

Pri vseh dogodkih je generalni konzu-lat, če ni drugače navedeno, sodelovals prispevkom k njihovi promociji. Na-povednik dogodkov Kažipot, ki gakonzulat pošilja 350 naslovnikom, jeizšel desetkrat in napovedal 43 dogod-

kov, povezanih s slovenskimi tema -mi/avtorji, ter objavil številne infor-macije splošnega značaja. Septembraje New York Times objavil pismo v. d.generalne konzulke, v katerem je za-vrnila natolcevanja časopisa o sloven-skem zdravstvu, čemur je 5. novembrasledilo opravičilo Slovencem, v kate-rem je novinar Nicholas Kristof zapi-sal, da bi se morale Združene državeAmerike zgledovati po slovenskemzdravstvenem sistemu.

Sodelovanje s slovensko skupnostjoKulturno središče slovenske skupnostina območju mesta New York je Slo-venska cerkev (Cerkev sv. Cirila), kjerso organizirane številne kulturne pri-reditve in kjer vsako tretjo nedeljo pri-rejajo Kulturno uro. V sklopu progra-mov ministrstva za šolstvo in šport zaučenje slovenskega jezika v tujini se je5. novembra v New Yorku začel poukslovenskega jezika. Pouk slovenščinev slovenski skupnosti je vzbudil zani-manje in ga obiskuje 30 slušateljev.Konzulat je prispeval k zagonu Sloven-ske šole, predvsem z obveščanjem po-tencialnih udeležencev ter koordina-cijo dogovorov med sodelujočimi.

ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI

Odnosi med državama so dobri, a nenajbolj intenzivni. Državi sodelujeta vokviru Pobude o partnerstvu malihdržav (Zelena skupina), ki je decembraobjavila skupno pismo o podnebnihspremembah.

Gospodarsko sodelovanjeV prvih sedmih mesecih je obseg bla-govne menjave znašal 13,4 milijonaevrov (44 odstotkov manj kot v ena-kem obdobju 2008). Izvoz se je v temobdobju zmanjšal za 44 odstotkov(znašal je 13,2 milijona evrov), uvozpa za desetino (na 254.000 evrov).

Obiski• 6. maj – obisk ministrice za zunanjo

trgovino šejke Lubne Al Kasimi;

• 26. junij – delovni obisk ministra zazunanje zadeve šejka Abdulaha binZajeda Al Nahjana;

• 30.–31. avgust – udeležba ministriceza zunanjo trgovino šejke Lubne AlKasimi na Strateškem forumu Bled.

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Razvejeni stiki med državama so navisoki ravni, politični dialog je inten-ziven. Na večini področij državi ute-čeno in plodno sodelujeta.

Gospodarsko sodelovanje Gospodarska kriza, ki je 2008 prekinilaobdobje krepitve gospodarskih tokov,še naprej vpliva na dinamiko dvostran-skega sodelovanja. Blagovna menjavase je v prvih osmih mesecih glede naenako obdobje 2008 zmanjšala za 31,5odstotka na 380 milijona evrov. Izvozje z 240 milijoni evrov še vedno prev-ladoval nad uvozom (140 milijonaevrov), vendar je kriza nanj vplivalamočneje.

Po prihodu turistov v prvih devetihmesecih je bila Velika Britanija peta z59.172 gosti, kar je za 21 odstotkovmanj kot v enakem obdobju 2008. Šenekoliko bolj, za 23 odstotkov, se je vprvih devetih mesecev zmanjšalo šte-vilo prenočitev britanskih turistov.

Neposredne naložbe iz Velike Britanijev Sloveniji so na začetku leta znašale84,6 milijona evrov, vrednost sloven-skih naložb v Veliki Britaniji pa 15 mi-lijonov evrov. Februarja je bil ustano-vljen Angleško-slovenski poslovniklub.

Sodelovanje na področju kulture,znanosti, izobraževanja in medijev Med predstavitvami slovenskih umet-nikov v Veliki Britaniji je Trio Green-wich, v katerem sodeluje slovenska vio-linistka Lana Trotovšek, v Londonunastopil februarja in junija, julija je Pi-halna godba občine Zreče gostovala vpobratenem mestu Sedbergh in v Lon-donu, slikarka Maja Šubic je oktobrarazstavljala v Shrewsburyju. SopranistkaIrena Preda in slikar Arjan Pregl sta na-

Združene arabske emiratenerezidenčno pokriva VeleposlaništvoRepublike Slovenije v Kairu.

Združeno kraljestvo rezidenčno pokriva VeleposlaništvoRepublike Slovenije v Londonu.

98

stopila na skupnem predprazničnemsprejemu veleposlaništev Slovenije inBosne in Hercegovine v decembru.V delovno-bivalnih prostorih za slo-venske umetnike v Londonu se je iz-menjalo dvanajst slovenskih umetni-kov: Lela B. Njatin, Uroš Rojko, FranceBerčič Berko, Matej Košir, Iztok Osoj-nik, Mitja Ficko, Ksenija Berk, ZvonkaSimčič, Saša Pavček, Tomaž Grom,Slavo Šerc, Miha Mazzini in ArjanPregl. V sodelovanju z veleposlani-štvom so se nekateri predstavili tudibritanskemu občinstvu: pisatelj IztokOsojnik s poezijo in prozo, slikar MitjaFicko s svojimi deli, igralka in pisate-ljica Saša Pavček je izvedla dve igri,skladatelj Tomaž Grom je s kolegi pri-redil glasbeno predstavo, slikar ArjanPregl pa je razstavljal na veleposlani-štvih Slovenije in Bosne in Hercego-vine v Londonu.

V Veliki Britaniji deluje lektorat slo-venskega jezika na Univerzi v Notting-hamu, slovenski jezik se poučuje tudina University Collegeu v Londonu. Vsodelovanju z ministrstvom za šolstvoin šport je veleposlaništvo po nekaj le-tih premora v Londonu organiziralopouk slovenskega jezika za slovenskeotroke, živeče v Veliki Britaniji.

Tradicionalno uspešno in razvejeno jebilo sodelovanje v znanosti, predvsemv okviru večstranskega sodelovanja inevropskih programov.

Na športnem področju sta leto zazna-movali kvalifikacijska nogometnatekma za nastop na svetovnem prven-stvu med Slovenijo in Severno Irskoaprila v Belfastu in prijateljska nogo-metna tekma med reprezentancamaSlovenije in Anglije v Londonu sep-tembra. Ti dve reprezentanci sta bili

novembra izžrebani v skupino C nasvetovnem prvenstvu leta 2010 v JužniAfriki.Veleposlaništvo se je aktivno ukvarjalos promocijo in predstavljanjem Slove-nije v medijih in sodelovanjem s t. i.think tanki ter drugimi zainteresira-nimi britanskimi institucijami.

Prenovilo je podobo spletnih strani inpostavilo osnovno strukturo s posod-obljenimi vsebinami.

Obiski• 5. februar – obisk predsednika vlade

Boruta Pahorja v Londonu,• 17. julij – delovni obisk medresorske

slovenske delegacije pod vodstvomdržavnega sekretarja na ministrstvuza okolje in prostor Zorana Kusa vLondonu,

• 4.–6. september – delovni obisk mi-nistra za šolstvo in šport dr. IgorjaLukšiča v Londonu,

• 30. september–1. oktober – delovniobisk ministra za pravosodje AlešaZalarja v Londonu,

• 12.–13. oktober – obisk ministra zarazvoj in evropske zadeve mag. MitjeGasparija v Londonu.

• 30.–31. avgust – udeležba britanskihpredstavnikov na Strateškem forumuBled: Geoffrey Hoon, poslanec vspodnjem domu britanskega parla-menta in nekdanji britanskiobrambni minister, Michael John Ga-pes, predsednik odbora za zunanjopolitiko spodnjega doma britanskegaparlamenta, lord Taylor, poslanec vzgornjem domu britanskega parla-menta in član vlade v senci, lordGrenfell, nekdanji predsednik odboraza EU v zgornjem domu britanskegaparlamenta, Ana Wersun, častnakonzulka Republike Slovenije na

Škotskem, in Suzanne Hill, kandi-datka za častno konzulko na Sever-nem Irskem;

• 13. november – udeležba GeoffreyjaHoona, poslanca v spodnjem domubritanskega parlamenta in nekda-njega britanskega obrambnega mini-stra, na seminarju o novem strate-škem konceptu zveze NATO na Brdupri Kranju.

ZELENORTSKI OTOKI

Sodelovanje med državama se krepi.Junija je minister za zunanje zadeveZelenortskih otokov José Brito obiskalSlovenijo. Slovenski zunanji ministerSamuel Žbogar je skupaj s kolegom izte zahodnoafriške otoške države ter zu-nanjimi ministri Kostarike, Islandije,Singapurja in Združenih arabskih emi-ratov decembra objavil Pismo zelenihministrov za zunanje zadeve, v kateremso se zavzeli za skupno in odločnoukrepanje proti podnebnim spremem-bam.

Obiski• 5. junij – obisk ministra za zunanje

zadeve Joséja Brita; med obiskom jebil dosežen dogovor o obojestran-skem nerezidenčnem pokrivanju izBruslja;

• 22. september – srečanje ministrovza zunanje zadeve Samuela Žbogarjain Joséja Brita ob robu 64. zasedanjaGeneralne skupščine Organizacijezdruženih narodov.

Stiki potekajo prek nerezidenčnihveleposlaništev Republike Slovenijein Zelenortskih otokov v Bruslju.

99

5

5 VEŒSTRANSKOMEDNARODNOSODELOVANJE

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju

103

V poglavju je obravnavano večstransko sodelovanje Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah in regionalnih povezavah.

VEŒSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE

EVROPSKA UNIJA

Evropski svet se je sestal na sedmihzasedanjih. Tri so bila med češkim

predsedstvom – 1. (izredno zasedanje),19. in 20. marca ter 18. in 19. junija.Med švedskim predsedstvom so sezvrstila štiri zasedanja, in sicer 17. sep-tembra (izredno zasedanje), 29. in 30.oktobra, 19. novembra (neformalno za-sedanje) ter 10. in 11. decembra.

Ključna tema je bila kriza na finančnihtrgih. Voditelji držav in vlad so name-njali pozornost tudi institucionalnimspremembam, ki naj bi okrepile zaščitopred finančnimi krizami v prihodnje.Najpomembnejši dosežek je bil dogo-vor o svežnju nadzora na finančnihtrgih EU. Slovenija si je pri tem priza-devala za omejen prenos pristojnosti vokviru institucionalnih sprememb napodročju nadzora finančnih institucijter mednarodnega sodelovanja, pred-vsem v okviru G20. Proti koncu leta seje Evropski svet usmeril v pripravousklajene strategije za izhod iz krize terukrepov proti naraščajoči stopnji brez-poselnosti v EU.

Na rednem zasedanju Evropskega svetamarca je bil dosežen dogovor o evrop-skem delu Načrta za oživitev gospo-darstva v vrednosti pet milijard evrovin o seznamu prednostnih projektov,

ki se bodo iz njega financirali v državahčlanicah. Sloveniji je uspelo zagotoviti,da bo Evropska unija sofinancirala pro-jekt plinske povezave od meje z Avstrijodo Ljubljane v vrednosti 40 milijonovevrov. Evropski svet je pozval k vzpo-stavitvi kriznega mehanizma za zane-sljivo oskrbo z energijo, na področjupodnebnih sprememb pa k preučitvimednarodnih mehanizmov financira-nja boja proti podnebnim spremem-bam v državah v razvoju.

Na junijskem Evropskem svetu je bilsprejet dogovor glede pravnih zavez Ir-ski, ki je prispeval k pozitivnemu izidutamkajšnjega referenduma 2. oktobra.Dosežen je bil dogovor o imenovanjuJoséja Manuela Barrosa za predsednikaEvropske komisije do leta 2014.

Na oktobrskem Evropskem svetu sobila dana zagotovila Češki, ki so omo-gočila ratifikacijo Lizbonske pogodbev tej državi. Pomemben napredek je bildosežen tudi glede enega od ključnihelementov pogodbe, Evropske službeza zunanje delovanje, za katero so bilev obliki poročila predsedstva potrjeneključne smernice. Za Slovenijo je klju-čno zagotovilo tretjinske zastopanostipredstavnikov držav članic v zunanjislužbi.

Novembrski izredni Svet se je sestal znamenom političnega dogovora o klju-čnih osebah na najvišjih položajih EU.Hermana Van Rompuya je imenovalza predsednika Evropskega sveta, ki jepostal institucija EU, Catherine Ashtonza visoko predstavnico za zunanje za-deve in varnostno politiko, Pierra DeBoissieuja pa za generalnega sekretarjaSveta EU. Z uveljavitvijo Lizbonske po-godbe 1. decembra so bili vsi tudiuradno imenovani.

Decembrski Evropski svet je začel raz-pravo o elementih prihodnje strategijeza rast in zaposlovanje EU 2020. Nazasedanju je bil potrjen nov petletniprogram na področju pravosodja innotranjih zadev in dosežen dogovor oskupnem prispevku držav članic vvrednosti 2,4 milijarde evrov letno vobdobju 2010–2012 kot pomoč drža-vam v razvoju pri spopadanju s posle-dicami podnebnih sprememb.

Na področju zunanjih zadev so v raz-pravah Evropskega sveta prevladovalenaslednje teme: Afganistan/Pakistan,Iran, bližnjevzhodni mirovni proces,Mjanmar in Demokratična ljudska re-publika Koreja, marca pa je bila potr-jena vzpostavitev vzhodnega partner-stva.

EVROPSKI SVET

Svet za splošne zadeve in zunanje od-nose se je pod češkim predsedstvom

sestal 26. in 27. januarja, 23. in 24. fe-bruarja, 16. in 17. marca, 27. in 28. aprila,18. in 19. maja, 15. in 16. junija, podšvedskim predsedstvom pa 27. in 28. ju-lija, 14. in 15. septembra, 26. in 27. okt-obra, 16. in 17. novembra ter 7. in 8. de-cembra.

Institucionalne zadeve

S 1. decembrom je začela veljati Lizbon-ska pogodba, ki je prinesla številne no-vosti pri institucionalnem ustroju EU.Svet za splošne zadeve in zunanje odnosese je razdelil na Svet za zunanje zadevein Svet za splošne zadeve. Slednjemu najbi še vedno predsedovalo rotirajoče pred-sedstvo, Svet za zunanje zadeve pa od 1.januarja 2010 vodi visoka predstavnicaUnije za zunanje zadeve in varnostnopolitiko in podpredsednica Komisije Cat-herine Ashton.

Druga pomembna novost na področjuzunanje politike je oblikovanje Evropskeslužbe za zunanje delovanje, ki naj bi bilav skladu s sklepi oktobrskega Evropskegasveta vzpostavljena do konca aprila 2010.

Dosežen je bil dogovor o predsedovanjudelovnim skupinam na področju zuna-njih zadev. Vse geografske delovne sku-pine naj bi po enoletnem prehodnem ob-dobju imele stalnega predsedujočega,predstavnika visoke predstavnice. Pre-ostale horizontalne skupine na področjuzunanje politike in delovne skupine napodročju varnostne in obrambne politikebodo po preteku prehodnega obdobjašestih mesecev prav tako imele stalnegapredsedujočega, ki naj bi bil predstavnikvisoke predstavnice. Izjema bodo le de-lovne skupine RELEX, COTER, CO-CON, COJUR in COMAR, ki bodoohranile rotirajoče predsedstvo.

Po spremembah z Lizbonsko pogodboje bil potrjen tudi dopolnjen PoslovnikSveta EU.

Širitev

Nadaljevala so se pristopna pogajanja sHrvaško in Turčijo. Aprila je za članstvo

zaprosila Albanija, julija Islandija in de-cembra Srbija.

Hrvaška

Komisija je 14. oktobra objavila letni do-kument o širitvi – širitveni sveženj 2009.Na podlagi tega je Svet decembra sprejelsklepe o širitvi. Ocenjeno je bilo, da jeHrvaška dosegla dober splošen napredek.Ključni izzivi ostajajo sodne in upravnereforme in boj proti korupciji ter orga-niziranemu kriminalu, pravice pripad-nikov manjšin, vključno z vračanjem be-guncev, ter sojenja v zvezi z vojnimizločini. Hrvaška mora okrepiti prizade-vanja za vzpostavitev instrumentov zaupravljanje in nadzor finančnih instru-mentov Skupnosti ter razviti infrastruk-turo, opremo in vire za učinkovito upra-vljanje zunanje meje. Prav tako morarešiti vprašanje dostopa Mednarodnegakazenskega sodišča za nekdanjo Jugosla-vijo do pomembnih dokumentov.

Svet je decembra sprejel tudi sklepe o fi-nančnem svežnju za Hrvaško ter usta-novil ad hoc delovno skupino za pripravopristopne pogodbe.

Hrvaška med češkim predsedovanjem niodprla ali začasno zaprla nobenega po-gajalskega poglavja, med švedskim pred-sedovanjem pa jih je šest odprla in desetzačasno zaprla. Skupaj ima tako od za-četka pogajanj odprtih 28 poglavij, odtega 17 že začasno zaprtih.

Turčija

Turčija je odprla dve pogajalski poglavji,med vsakim predsedovanjem po eno.Skupaj ima tako odprtih 12 poglavij, odtega eno začasno zaprto.

Na podlagi objavljenega oktobrskega ši-ritvenega svežnja je Svet v sklepih o širitvidecembra pohvalil zavezo Turčije pri-stopnemu procesu. Država je dosegla po-zitivne korake na področjih sodstva, ci-vilno-vojaških odnosov in kulturnihpravic. Dodatna prizadevanja za izpol-nitev kopenhagenskih meril so potrebnana številnih področjih, še posebno gledesvobode izražanja, svobode tiska, svo-bode veroizpovedi, spoštovanja lastnin-

skih pravic, sindikalnih pravic, pravicpripadnikov manjšin, civilnega nadzoranad vojsko ter pravic žensk in otrok, ne-diskriminacije in enakosti spolov. Svet jepoudaril pomen Turčije kot regionalnegaakterja in z odobravanjem pospremil di-plomatska prizadevanja za normalizacijoodnosov z Armenijo. Vnovič je bila po-udarjena potreba po zavezanosti k do-brim sosedskim odnosom. Turčija ševedno ne izvaja protokola k Ankarskemusporazumu in ni dosegla napredka v dvo-stranskih odnosih z Republiko Ciper.Svet tako ohranja ukrepe iz leta 2006, kibodo vplivali na celovit napredek v pri-stopnih pogajanjih. Komisijo je pozval,naj o tem poroča v prihodnjem letnemporočilu.

Islandija

Svet je po vložitvi islandske prošnje začlanstvo julija pozval Komisijo, da pri-pravi mnenje. V decembrskih sklepih jemed drugim poudaril velik prispevek,tako strateški in politični, ki bi ga lahkoIslandija dala EU. Poudaril je njeno tesnopovezanost z EU na številnih področjih.

Ad hoc mehanizem za sodelovanje inpreverjanje za Romunijo in Bolgarijo

Komisija je februarja pripravila vmesnoporočilo in julija letno poročilo o izvaja-nju mehanizma. Svet je septembra pozvalBolgarijo in Romunijo, da okrepita pri-zadevanja in brez odlašanja storita vsekorake ter dokažeta konkretne in dolgo-ročne rezultate, še zlasti pri pravosodnireformi v obeh državah ter boju protikorupciji na visoki ravni in organizira-nemu kriminalu v Bolgariji.

Ad hoc skupina za Ciper

Med švedskim predsedovanjem je zase-dala ad hoc skupina za spremljanje skle-pov Sveta o Cipru, ki obravnava ukrepeEU za ekonomsko integracijo in odpravoizolacije ciprske turške skupnosti. Obrav-navala je poročili Komisije o izvajanjuUredbe o finančni pomoči ciprskim Tur-kom in Uredbe o zeleni črti.

104

SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE

Zahodni Balkan

Z vidika pridruževanja evro-atlant-skim integracijam je bilo leto za regijouspešno. Makedonija, Srbija in Črnagora so bile vključene v liberalizacijovizumske ureditve. Pri tem je Slovenijiuspelo datum začetka njenega izvajanjapremakniti s 1. januarja 2010 na 19.december 2009. Pozitivno so bila spre-jeta tudi zagotovila Evropske komisijeAlbaniji in BiH, da bosta vanjo vklju-čeni že v prvi polovici 2010, če jimabo do takrat uspelo izpolniti preostalepogoje iz kažipota. V tem okviru jeSlovenija BiH od avgusta naprej zago-tavljala dvostransko tehnično pomočza odpravo pomanjkljivosti in skupajz Italijo aktivno lobirala za zavezo ši-ritvi EU ter čimprejšnji konec procesavizumske liberalizacije, ki bi vključevalvse države Zahodnega Balkana.

Pomemben korak v procesu širitve EUje pozitivno poročilo Evropske komi-sije o napredku Makedonije, zlastidolgo pričakovani predlog, da naj Bru-selj z njo začne pristopna pogajanja.

Velik napredek pomeni tudi odločitevSveta, da albansko prošnjo za članstvopreda v obravnavo Evropski komisiji.Ta je decembra Albaniji izročila vpra-šalnik, na katerega mora država datiodgovore, ti pa so podlaga za odločitevo podelitvi statusa kandidatke. Takšnoproceduro je opravila tudi Črna gora,ki je decembra predala odgovore, po-tem ko je Svet aprila Evropski komisijipodelil mandat za pripravo mnenja.Svet EU je decembra sprejel odločitev,da s Srbijo po uspešnem izvajanju re-form, enostranskem izvajanju začas-nega trgovinskega sporazuma z Evrop-sko unijo in pozitivnem poročilumednarodnega tožilca za vojne zločinena področju nekdanje JugoslavijeBrammertza začne izvajati začasnitrgovinski sporazum. Srbija je konecdecembra vložila prošnjo za članstvov EU.

Korektna izvedba lokalnih volitev naKosovu novembra in zlasti znatna ude-ležba kosovskih Srbov dajeta upanjeza uspešno oblikovanje večetnične

družbe. Evropska komisija je pripravilaposebno strategijo, v kateri je ponudilavizijo prihodnjega razvoja in vključe-vanja Kosova v evropske integracijskeprocese ter vizumsko liberalizacijo.

V BiH ni bil dosežen pričakovani na-predek pri reformah na poti v evropskeintegracije, niti pri izpolnjevanju 5+2pogojev za zaprtje Urada visokegapredstavnika. Po informacijah Sveta zauresničevanje miru v BiH je bil narejennapredek glede statusa Brčkega, kre-pitve stabilnosti na področju davčnihvprašanj in pravne države, veliko pa jetreba še narediti pri razdelitvi ozemeljin si bolj prizadevati, da bi bila ocenapolitičnih razmer pozitivna.

V poročilih Evropske komisije o na-predku držav Zahodnega Balkana jezaznati velik napredek vseh obravna-vanih držav, dodatno pa si je treba pri-zadevati za dobre sosedske odnose inreševanje dvostranskih vprašanj, tes-nejše regionalno sodelovanje, boj protiorganiziranemu kriminalu in korup-ciji, varstvo manjšin, boj proti vsemoblikam diskriminacije ter utrjevanjemedijske svobode.

Vzhodna Evropa in Srednja Azija terhorizontalne dejavnosti

Vzhodno partnerstvo

Na pobudo Švedske in Poljske je bilo7. maja z vrhom v Pragi vzpostavljenovzhodno partnerstvo, ki je sestavni delevropske sosedske politike. Ta okvirponuja možnost, da Armenija, Azer-bajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavijain Ukrajina okrepijo in nadgradijo od-nose z EU. Cilj pobude je zagotovitipolitični in gospodarski razvoj tehdržav, glavna sredstva pa so nova ge-neracija pridružitvenih sporazumov,poglobljeno gospodarsko sodelovanje,poenostavitev potovanj v EU za drža-vljane teh držav ter bolj zanesljivaoskrba z energijo. Hkrati so že bileustanovljene štiri tematske platforme:Demokracija, dobro upravljanje, sta-bilnost (prva platforma), Ekonomskaintegracija in konvergenca s politikamiEU (druga platforma), Energetska var-

nost (tretja platforma) in Stiki medljudmi (četrta platforma). Posameznapodročja teh platform združujejo vsečlanice EU in partnerice za isto mizo,kar še dodatno razvija regionalno so-delovanje.

Ob robu praškega vrha je bila vzpo-stavljena pobuda Južni koridor, ki za-jema razvoj transportnih in energet-skih koridorjev med kaspijskimbazenom, Črnim morjem in EU. Vprvi vrsti je prednostnega pomenazgraditev plinovoda Nabucco, ki naj biokrepil energetsko varnost EU.

Rusija

Nadaljevala so se pogajanja o novemsporazumu, ki bi nasledil Sporazum opartnerstvu in sodelovanju. Vrhova zRusijo sta bila 21. in 22. maja v ruskemHabarovsku ter 18. novembra v Stock-holmu. Poudarek je bil namenjen bojuproti gospodarski krizi, podnebnimspremembam in usklajevanju zunanje-političnih dejavnosti na svetovnemprizorišču. Med drugim se je Rusija vStockholmu zavezala, da bo zmanjšalaizpuste toplogrednih plinov za 22 do25 odstotkov do leta 2020, podpisanpa je bil tudi Memorandum o razu-mevanju glede mehanizmov zgodnjegaobveščanja pri prekinitvah v dobavienergetskih virov.

Južni Kavkaz

Svet EU je septembra sprejel odločitevo začetku priprav na pogajanja za pri-družitvene sporazume z Armenijo,Azerbajdžanom in Gruzijo. V primeruizpolnjevanja pogojev bodo sporazumivsebovali tudi vzpostavitev prostotr-govinskega območja med EU in temidržavami.

Ukrajina

Na vrhu z Ukrajino 4. decembra so vo-ditelji EU in Ukrajine z zadovoljstvompospremili napredek v pogajanjih zapridružitveni sporazum in se zavzeliza njihovo čimprejšnjo sklenitev. De-cembra je bil potrjen pristop Ukrajinein Moldavije k Evropski energetski

105

SVET ZA ZUNANJE ZADEVE

skupnosti, kar bi omogočilo večjousklajenost energetskih trgov.

Moldavija

V Svetu EU so bile sprejete smerniceza pogajanja o pridružitvenem spora-zumu, ki se bodo začela januarja 2010.V primeru izpolnjevanja pogojev najbi sporazum obsegal tudi prostotrgo-vinsko območje.

Srednja Azija

Izvajanje Strategije EU za SrednjoAzijo se je nadaljevalo s poudarkomna zagotavljanju varnosti na mejah inpreprečevanju trgovanja s prepoveda-nimi drogami. Več pozornosti je bilonamenjene tudi preprečevanju ek-stremizma in terorizma ter povezavimed varnostnimi razmerami v regijiin v Afganistanu.

Sredozemlje, Bližnji vzhod in Zaliv

Bližnjevzhodni mirovni proces

Vojna v Gazi konec leta 2008 in na za-četku 2009 je precej vplivala na delo-vanje EU v regiji. Svet je januarja, ju-nija in decembra sprejel sklepe obližnjevzhodnem mirovnem procesu.Zavzel se je za preiskave kršitev med-narodnega humanitarnega prava medkonfliktom, decembra pa odločnejegovoril o Jeruzalemu kot prihodnjiprestolnici dveh držav in prihodnjempriznanju države Palestine. Vojna jevplivala na odložitev nadgradnje od-nosov z Izraelom in več mesecev one-mogočila sodelovanje v okviru Unijeza Sredozemlje. Slovenija je zagovarjalastrogo spoštovanje mednarodnega hu-manitarnega prava.

Unija za Sredozemlje

Po večmesečnem zastoju v zasedanjihUnije za Sredozemlje so se zvrstila letri ministrska srečanja: o vlogi žensk vdružbi, financah in trgovini. Mini-strom za zunanje zadeve se zaradi bliž-njevzhodnega konflikta prvič po letu1995, ko je bil vzpostavljen Barcelonskiproces, ni uspelo sestati. Nadaljevaleso se priprave na začetek delovanja Se-kretariata Unije za Sredozemlje v Bar-celoni ter imenovanje generalnega se-kretarja in njegovih namestnikov.

Veleposlanica Veronika Stabej je bilaimenovana za predsednico Sveta gu-vernerjev Fundacije Anna Lindh zadialog med kulturami, ki ima sedež vAleksandriji. Določen je bil datum sre-čanja triinštiridesetih ministrov za vi-soko šolstvo in izobraževanje Unije zaSredozemlje aprila 2010 v Sloveniji. Nazasedanju visokih predstavnikov Eu-roMed je bila predstavljena Evro-sre-dozemska univerza s sedežem v Slo-veniji.

Severna Afrika in Bližnji vzhod

Izvedeni so bili pridružitveni sveti zEgiptom, Izraelom, Alžirijo, Libano-nom, Jordanijo in Marokom. Nadalje-vala so se pogajanja o okvirnem spo-razumu z Libijo. Podpispridružitvenega sporazuma s Sirijo jebil zaradi vztrajanja sirske strani odlo-žen. Podpisana sta bila sporazuma oliberalizaciji trgovine s kmetijskimi iz-delki z Egiptom in Izraelom, s slednjimtudi sporazum o poenotenju farma-cevtskih standardov. Sprejet je bil do-govor o letnem političnem dialogu spalestinskim ministrom za zunanje za-deve.

Slovenija je v razpravah o odnosih EUz državami južnega sosedstva evropskesosedske politike zagovarjala uravno-težen pristop in opozarjala na nujnostnapredka v bližnjevzhodnem mirov-nem procesu v kontekstu krepitve od-nosov z Izraelom. Zagovarjala je po-men človekovih pravic, zlasti pravicotrok, in problematiko otrok v oboro-ženih spopadih.

Zaliv

V zalivski regiji so se končala pogajanjao sporazumu o partnerstvu in sodelo-vanju z Irakom. Aprila so zasedali mi-nistri za zunanje zadeve EU in Zaliv-skega sveta za sodelovanje (GCC) vOmanu, kar pa ni rešilo zastoja vsklepni fazi pogajanj o prostotrgovin-skem sporazumu z GCC. Ministri sooktobra sprejeli sklepe, ki pozivajo je-mensko vlado k zaščiti državljanov inse zavzemajo za usklajeno delovanjeEU, regionalnih sil in donatorjev vzvezi s slabšanjem razmer v Jemnu.

Pogovori z Iranom o jedrskem vpra-šanju niso prinesli rezultatov, zato se

106

je tudi v EU stopnjevala predhodnarazprava o možnih dodatnih sankcijah.Slovenija zagovarja prednostno obrav-navo sankcij v Varnostnem svetu OZN.Sklepi Sveta in Evropskega sveta oIranu so bili sprejeti junija, oktobra indecembra.

Transatlantski odnosi

Razvejene odnose med EU in Zdru-ženimi državami Amerike ter med EUin Kanado so zaznamovala tri zaseda-nja: neformalno srečanje predsednikovdržav ali vlad EU s predsednikomZdruženih držav Amerike ter vrhunskizasedanji med EU in Združenimi drža-vami Amerike ter med EU in Kanado.

Neformalno srečanje predsednikovdržav ali vlad s predsednikom Obamo5. aprila v Pragi je potrdilo strateškozunanjepolitično in gospodarsko za-vezništvo ter okrepilo sodelovanje vokviru multilateralnih institucij. VrhEU-ZDA 3. novembra v Washingtonuje prinesel napredek v energetskemsodelovanju z ustanovitvijo Sveta zaenergetiko, v zdravstvu pa z ustano-vitvijo delovne skupine za protimi-krobsko odpornost. Transatlantskiekonomski svet se je dogovoril o za-četku dialoga o inovacijah. Sprejet paje bil tudi dogovor o sodelovanju natreh področjih razvojnega sodelova-nja, in sicer: varnost hrane in razvojkmetijstva, podnebne spremembe teruresničevanje razvojnih ciljev tisočle-tja.

Vrh med EU in Kanado 6. maja v Pragije odločil o začetku pogajanj za skle-nitev celovitega gospodarskega in trgo-vinskega sporazuma.

Latinska Amerika in Karibi

Ministri za zunanje zadeve EU in sku-pine Rio so na zasedanju 13. maja vPragi sprejeli skupno deklaracijo o ob-novljivih virih energije, ki prinašaskupna prizadevanja za trajnostni pri-stop k energetski varnosti in podneb-nim spremembam ter izboljšanju fi-nančne stabilnosti in rasti svetovnegagospodarstva.

Sklepi o Kubi, sprejeti na junijskem za-sedanju Sveta za splošne zadeve in zu-nanje odnose, so potrdili nadaljevanje

političnega dialoga ter poudarili nuj-nost izpustitve političnih zapornikov,spoštovanja človekovih pravic in go-spodarskega razvoja.

Pod švedskim predsedstvom sta pote-kala politični dialog na ministrski ravnimed trojko EU in Kubo ter vrhunskozasedanje med EU in Brazilijo 6. okt-obra v Stockholmu. Sprejeta je bila de-klaracija, ki je postavila v ospredje so-delovanje na področju podnebnihsprememb in zaveze glede gospodarskerasti in finančnega upravljanja.

Afrika

Po nasilno zatrtih septembrskih de-monstracijah v Gvineji je EU uvedlarestriktivne ukrepe zoper vladajočohunto ter posameznike, odgovorne zanasilno zatrtje demonstracij in politi-čni zastoj v državi.

Operacija EU NAVFOR Atalanta je na-daljevala dejavnosti pri zagotavljanjupomorske varnosti v Adenskem zalivu.

Julija je bila sprejeta odločitev gledeokrepitve delovanja EU v Somaliji, zla-sti pri spodbujanju miru, izgradnji in-stitucij in razvoju, s poudarkom na hi-trih in hkrati trajnih rešitvah. V tej lučiso se začeli tudi načrti za morebitnousposabljanje somalskih varnostnih silna kopnem.

Oblikovana in potrjena je bila Politikado Afriškega roga, ki je eden od ele-mentov celovite strategije EU do regije.Poudarek namenja mediaciji in dia-logu za preprečevanje in reševanjekonfliktov, spremljanju in izvajanjumirovnih sporazumov, volitvam in po-litičnim procesom v smeri demokra-tične preobrazbe ter ekonomski inte-graciji, podnebnim spremembam inrazvoju.

Zaradi slabšanja varnostnih razmer vsaharsko-sahelski regiji je EU, z name-nom zbiranja informacij za morebitniprispevek k boju proti terorizmu, nateren napotila poizvedovalne misije vMavretanijo, Mali in Alžirijo.

Azija in Oceanija

Ključni dogodki v odnosih EU z Azijoin Oceanijo so bili vrhova EU-Kitajska

(20. maja v Pragi in 30. novembra vNanjingu), vrh EU-Japonska (4. majav Pragi), vrh EU-Južna Koreja (23.maja v Seulu), vrh EU-Indija (6. no-vembra v New Delhiju) ter prvi ad hocvrh EU-Pakistan (17. junija v Bruslju).Največ pozornosti v pogovorih je bilonamenjene reševanju mednarodne fi-nančne krize, vprašanjem, ki jih pri-našajo podnebne spremembe, ter dru-gim globalnim zadevam.

Med pomembnimi temami je bil vospredju Afganistan. Evropska unija jebudno spremljala potek predsedniškihvolitev v državi, kamor je napotila tudiopazovalno misijo. Potrdila je nadalj-njo dolgoročno zavezo in podporodržavi ter afganistanskemu prebival-stvu. V tej luči je bil sprejet Akcijskinačrt za krepitev delovanja EU v Af-ganistanu in Pakistanu. Ta se med dru-gim usmerja v krepitev regionalnegasodelovanja, afganistanskih zmoglji-vosti in lastništva, pravno državo terspodbujanje rasti z razvojem kmetij-stva in podeželja. Druge obravnavaneteme so bile poslabšanje humanitarnihrazmer na Šrilanki in položaj v Mjan-maru.

Med dosežki velja omeniti podpis Spo-razuma o partnerstvu in sodelovanjuz Indonezijo 9. novembra v Džakarti,saj gre za prvi tovrstni sporazum s čla-nico Zveze držav Jugovzhodne Azije(ASEAN), ter parafiranje prostotrgo-vinskega in okvirnega sporazuma z Ju-žno Korejo. Nadaljevala so se tudi po-gajanja glede Sporazuma o partnerstvuin sodelovanju s Kitajsko in nekaterimidrugimi državami Zveze držav Jugovz-hodne Azije.

Zunanja trgovina

Delo v okviru Svetovne trgovinske or-ganizacije (WTO) je bilo usmerjeno vspremljanje protekcionističnih ukre-pov, ki so jih države uvajale zaradi sve-tovne finančne in gospodarske krize.Na izredni seji Sveta za splošne zadevein zunanje odnose, ki je bila name-njena pripravi 7. redne ministrske kon-ference Svetovne trgovinske organiza-cije novembra in decembra, je večinačlanic opozorila na pomembno vlogoorganizacije pri premagovanju krize.Izraženo je bilo splošno upanje v iz-boljšanje pogajalskega položaja raz-

107

vojne agende iz Dohe ter poudarjenapotreba po nadgradnji pravil Svetovnetrgovinske organizacije glede pristopanovih držav, Slovenija pa je zadevopodkrepila s svojimi izkušnjami pred-sedujoče države za pristop Črne gorek organizaciji.

V sporih pred Svetovno trgovinsko or-ganizacijo je EU sklenila primera hor-monov in banan. Sredi leta je z Zdru-ženimi državami Amerike sklenilasporazum za rešitev spora v primeruhormonov. EU je privolila v postopnoodprtje avtonomnih kvot za govejemeso, uvoženo iz Združenih državAmerike, na drugi strani pa so se tezavezale k odpravi carin in umiku za-konodaje, ki je predvidevala njihovonadaljnje povečevanje. Ob koncu letaje bil v Ženevi parafiran sporazum ospremembi uvoznega režima za ba-nane med EU in državami z največjimiugodnostmi, proizvajalci banan iz La-tinske Amerike, EU in Združenihdržav Amerike, dogovor pa je bil do-sežen tudi s proizvajalci banan iz regijeAfrika-Karibi-Pacifik.

Zaradi pomanjkanja zavezanosti namultilateralnem področju je bilo deloEU usmerjeno predvsem v sklenitevdvostranskih in regionalnih trgovin-skih sporazumov. Svet je tako potrdilpogajalske smernice za sklenitev trgo-vinskih sporazumov s Kanado, Arme-nijo in Gruzijo. Ker v pogajanjih zdržavami Zveze držav JugovzhodneAzije ni bil dosežen napredek, je Svetpotrdil nadaljevanje pogajanj na dvo-stranski ravni, pri čemer dolgoročnicilj ostaja regionalni pristop.

Mednarodno razvojno sodelovanje

V okviru mednarodnega razvojnegasodelovanja so se večinoma obravna-vale naslednje teme: spopadanje z go-spodarsko in finančno krizo ter s pod-nebnimi spremembami v državah vrazvoju, spodbujanje demokracije vzunanjem delovanju EU, revizija spo-razuma iz Cotonouja in pogajanja zasporazume o gospodarskem partner-stvu (EPA – Economic PartnershipAgreement), odnosi EU z Združenimidržavami Amerike na področju raz-vojnega sodelovanja ter deloma insti-tucionalno spreminjanje EU po uve-ljavitvi Lizbonske pogodbe.

Na spomladanskem zasedanju Svetaza splošne zadeve in zunanje odnoseso ministri za razvojno sodelovanjesprejeli odločitev o ustanovitvi skladaza spopadanje s posledicami gospo-darske in finančne krize (VulnerabilityFLEX), opravljen je bil pregled stanjapogajanj za sporazume o gospodar-skem partnerstvu, sprejeti so bili sklepiglede nadaljnje podpore demokrati-čnemu vladanju v državah v razvojuin strategija za podporo zmanjševanjutveganj pri nesrečah v državah v raz-voju. V prvi polovici leta so se srečaliministri EU in držav Afrike, Karibovin Pacifika ter poleg aktualnih izzivovgospodarske in finančne krize ter pod-nebnih sprememb govorili tudi o po-trebi po bolj ugodnem financiranjunajrevnejših držav in o izzivih trgo-vinskega sodelovanja, še zlasti v trgo-vini s sladkorjem, tekstilom in bana-nami.

Na jesenskem zasedanju Sveta za splo-šne zadeve in zunanje odnose v sestaviministrov za razvojno sodelovanje soministri potrdili novi operativni okvirza bolj učinkovito izvajanje razvojnegasodelovanja EU, sprejeli izhodišča zakonferenco OZN o podnebnih spre-membah, govorili o možnih novih pri-stopih za večjo soodvisnost politik zarazvoj ter potrdili akcijski načrt za spo-padanje z virusom HIV/aidsom, ma-larijo in tuberkulozo.

Slovenija se je zavzemala za geografskouravnoteženo razvojno politiko EU inza delovanje, ki ne bi ogrozilo dosega-nja razvojnih ciljev tisočletja. Glavnavodila so bila zavzemanje za enako-pravnost spolov in zaščito otrok, zlastipa žensk in otrok, ki jih ogrožajo obo-roženi spopadi, zavzemanje za prila-gajanje podnebnim spremembam vdržavah v razvoju ter trajnostni razvoj,spoštovanje avtohtonih in endogenihpobud glede razvijanja demokratičnihprocesov v državah v razvoju ter vklju-čujoč dialog. Slovenija je potrdila svojozavezanost in prizadevanja pri finan-ciranju za razvoj ter se strinjala, da jeto izjemno pomembno za ohranjanjeverodostojnosti EU in njene vloge vsvetu. Skupaj z nevladnimi organiza-cijami in nekaterimi drugimi organi-zacijami se je predstavila tudi na Ev-ropskih razvojnih dnevih oktobra vStockholmu.

Skupna varnostna in obrambna po-litika (SVOP)

Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe seje pomen skupne varnostne inobrambne politike povečal. Za zago-tavljanje dejavne vloge v svetu je EUkrepila civilne in vojaške zmogljivosti,razvijala neposredne in poglobljenestike z drugimi mednarodnimi orga-nizacijami, zlasti z zvezo NATO inOZN, nadaljevala vojaške operacije incivilne misije po svetu ter se hkrati pri-pravljala na notranje vsebinske in or-ganizacijske spremembe.

Nadaljevalo se je delo pri razvoju kon-ceptov in zmogljivosti za zagotavljanjecelovitih operacij in misij z vojaškimiin civilnimi komponentami. Poudarekje bil namenjen uporabnosti, novimzmogljivostim ter samim operacijamin misijam. V zaostrenih gospodarskihokoliščinah si EU prizadeva za boljšoorganizacijo in racionalizacijo more-bitne uporabe bojnih skupin, ki bi bilepoleg osnovnih nalog hitrega posre-dovanja usposobljene za opravljanjenekaterih pomožnih nalog.

Prav tako so se nadaljevale dejavnostipri izboljševanju zmogljivosti za stra-teški transport, helikopterskih tran-sportnih in evakuacijskih zmogljivosti,zmogljivosti za nadzor pomorskegaprometa, komunikacij in uporabe sod-obnih tehnologij. Pri tem je posebnopomembno tesnejše sodelovanje zzvezo NATO pa tudi med evropskiminacionalnimi obrambnimi industri-jami v okviru Evropske obrambneagencije (EDA).

EU je še naprej razvijala celovit pristopk varnosti, ki obsega tri razsežnosti:varnostno, razvojno in človekove pra-vice. Z analizo izkušenj iz trenutnih inkončanih operacij in misij je oblikovalasvoj koncept civilnega in vojaškegakriznega upravljanja.

Sodelovanje z zvezo NATO je bilousmerjeno predvsem v iskanje konkre-tnih oblik, ki lahko neposredno izbolj-šajo koordinacijo med organizacijamain povečajo skupni učinek delovanjana istih operativnih območjih.

EU je z izmenjavo izkušenj in oblikskupnega načrtovanja kriznega upra-

108

vljanja razvijala tudi odnose z OZN.Skozi njen politično-varnostni odborso se poglabljali tudi odnosi z Afriškounijo.

Sodelovanje s tretjimi državami v ope-racijah in misijah ni samo posledicanekaterih primanjkljajev (npr. strate-škega in helikopterskega transporta),temveč ima širši politično- varnostnipomen. Tretje države namreč v misijein operacije prinašajo svoje izkušnjein lokalno znanje ter se hkrati podrob-neje spoznavajo z notranjim ustrojemin načinom delovanja EU.

Na redni vaji kriznega upravljanja seje pokazalo, da lahko Operacijskicenter EU v nekaterih okoliščinah,z začasnimi okrepitvami držav čla-nic, prevzame vlogo operativnegapoveljstva za pripravo in vodenjeoperacij in misij. Nadaljevale so sepriprave na skupno vajo kriznegaupravljanja EU-NATO, ki je načrto-vana za 2010.

Evropska obrambna agencija (EDA)

Na dveh usmerjevalnih odborih v se-stavi obrambnih ministrov so bili meddrugim obravnavani obrambni izdatki,razpoložljivost helikopterjev, evropskaflota za zračni transport, raziskovalnedejavnosti na področju varnosti inobrambe, evropski pomorski sistemibrez posadk, politična deklaracija gledevojaške zračne plovnosti za prihodnjeletalske platforme ter politična dekla-racija o nameri harmonizacije in tran-sparentnosti obrambnega trga. Na no-vembrskem zasedanju sta bila potrjenaproračun za 2010 ter poročilo o deluza 2009.

Civilne misije EU

Nadaljevalo se je upravljanje civilnihmisij EU na Zahodnem Balkanu, v Af-ganistanu, Gruziji, Afriki in na Bliž-njem vzhodu. Misija EUPM v BiH jebila preoblikovana za dodatni dve leti,z namenom boja proti korupciji in or-ganiziranemu kriminalu. Misija EULEX Kosovo je sklenila tehničnisporazum s Srbijo o policijskem sode-lovanju, ustanovljen je bil tudi odborza ugotavljanje kršitev človekovih pra-vic, ki jih zakrivi osebje misije. Posebnapozornost je bila namenjena neuspeš-

nemu zapolnjevanju nezasedenih mestv misiji EUPOL Afganistan. MisijamaEU SSR v Gvineji Bissau in EUSEC vDemokratični republiki Kongo sta bilapodaljšana mandata, medtem ko je bilmandat misije EUPOL v tej državi raz-širjen na okrepljen boj proti spolnemunasilju in nekaznovanosti.

Nadaljevalo se je sodelovanje Slove-nije v misijah na Zahodnem Balkanu,z najštevilčnejšim prispevkom v EU-LEX Kosovo, ter v Gruziji. Sprejetaje bila nacionalna strategija sodelo-vanja v mednarodnih misijah in ope-racijah.

Politično-vojaško delovanje in vojaškeoperacije EU

Marca se je iztekel mandat operacijeEUFOR Čad/CAR, v kateri je sodelo-valo 23 članic EU, med njimi Slovenijas 14 predstavniki. Operacija, ki je bilaprenesena pod poveljstvo OZN (MI-NURCAT), pomeni uspeh za EU inprinaša izkušnje za prihodnje urejanjesodelovanja z OZN glede vojaških mi-rovnih operacij.

Do decembra 2010 je bil podaljšanmandat pomorski operaciji EU NAV-FOR ATALANTA, katere glavna na-loga je zaščita ladij s humanitarno po-močjo in protipiratsko delovanje vvodah v okolici Somalije. Operacija jeupravičila pričakovanja, saj se je številougrabitev na njenem območju delova-nja občutno zmanjšalo. V drugem pol-letju so se začele priprave za razširitevnjenega mandata z nalogami za izgrad-njo zmogljivosti za širšo regijo Afri-škega roga ter morebiten začetek novemisije za usposabljanje somalskih var-nostnih sil. Slovenska vojska v operacijiEU NAVFOR sodeluje od septembraz enim častnikom v Džibutiju. Skladnos sklepom vlade je mogoča napotitevše dveh častnikov v poveljniško struk-turo operacije.

Odločitev o morebitnem preoblikova-nju operacije ALTHEA v Bosni in Her-cegovini v operacijo brez izvršnih po-oblastil ni bila sprejeta.

Izpeljani sta bili vojaška vaja MILEX09 ter vaja kriznega upravljanja CME09. Nadaljevalo se je izvajanje konceptahitrega odzivanja zračnih sil.

Opravljen je bil pregled zahtev zausposabljanje na področju SVOP inpotrjeno zaključno poročilo o usposa-bljanju za 2008. Izvajali so se tudi pro-grami usposabljanja za obdobje 2009–2011. Oblikovana je bila bazastrokovnjakov za reformo varnostnegasektorja in pripravljene splošne smer-nice za definicijo njihovih profilov teruporabo. Področje človekovih pravicin enakopravnosti spolov se vključujev načrtovanje in izvajanje operacij EUter vrednotenje izkušenj.

Za direktorja Satelitskega centra EU jebil 23. septembra izvoljen mag. TomažLovrenčič, ki je vodenje centra prevzel1. januarja 2010.

109

Sodelovanje z Evropskim parlamen-tom je bilo prelomno predvsem z

vidika institucionalnih zadev. Prva po-membna prelomnica so bile junijskeevropske volitve, na katerih so drža-vljani EU za mandatno obdobje 2009–2014 izvolili 736 novih (starih)poslancev. Vrstni red treh največjihpolitičnih skupin je sicer ostal enak, aspremenilo se je ravnotežje njihovemoči in vpliva. Za novega predsednikaza dve leti in pol je bil na julijskemustanovnem zasedanju izvoljen PoljakJerzy Buzek. Slovensko delegacijo v

Evropskem parlamentu sestavljajoZoran Thaler, Tanja Fajon, JelkoKacin, Ivo Vajgl, Milan Zver, RomanaJordan Cizelj in Lojze Peterle.

Druga pomembna prelomnica je bilosprejetje Lizbonske pogodbe, s kateroso se pristojnosti Evropskega parla-menta na področju zakonodajnega so-odločanja dodatno povečale.

Stiki z Evropskim parlamentom so bilimanj intenzivni kot v letu poprej, medpredsedovanjem. Sodelovanje s po-

slanci je bilo usmerjeno predvsem vohranjanje že dobro vzpostavljenih sti-kov. Minister Samuel Žbogar se je nazačetku leta srečal s takratnim pred-sednikom Evropskega parlamentaHansom-Gertom Pötteringom, s pred-sedniki glavnih političnih skupin in sslovenskimi poslanci. Sredi oktobra seje sešel s skupino slovenskih poslancevin se z njimi pogovarjal o sodelovanjupri uresničevanju ciljev Slovenije inEU, prav tako se je oktobra sestal s po-ročevalcem za Hrvaško HannesomSwobodo.

110

EVROPSKI PARLAMENT

Delo Organizacije združenih naro-dov (OZN) so zaznamovale raz-

prave o globalnih izzivih, od svetovnefinančne in gospodarske krize do pod-nebnih sprememb in potrebe po spre-menjenem celostnem podnebnemupravljanju. Obravnavana so bila vpra-šanja človekovih pravic, človekove var-nosti in zagotavljanja ustreznih ži-vljenjskih pogojev svetovnemuprebivalstvu, izbruha in zajezitve pan-demije nove gripe (H1N1) ter izpol-njevanja razvojnih ciljev tisočletja inreševanja humanitarnih razmer odGaze do Pakistana. Nov zagon je dobila

obravnava vprašanj o razorožitvi in ne-širjenju jedrskega orožja. Posebna po-zornost je bila namenjena regionalnimtemam. V ospredju so bile razmere naBližnjem vzhodu in iskanje rešitve zanadaljevanje bližnjevzhodnega mirov-nega procesa po konfliktu v Gazi terzagotovitev preiskave in odgovornostiza očitane resne kršitve človekovih pra-vic in mednarodnega prava. Generalnaskupščina OZN je z resolucijo obsodiladržavni udar v Hondurasu. Obravna-vane so bile razmere v Afganistanu,Burmi, jedrska vprašanja Irana in Se-verne Koreje, proti kateri so bile spre-jete dodatne sankcije. Pozornost je bilanamenjena tudi položaju na Kosovuter v Bosni in Hercegovini. Zaradi ru-skega veta v Varnostnem svetu OZNni bil podaljšan mandat mirovni misijiOZN v Gruziji. Velik del pozornosti jebil namenjen krizam na afriški celini,še zlasti Somaliji, Demokratični repu-bliki Kongo, Eritreji, Sudanu, Darfurjuin Gvineji. V Varnostnem svetu OZNso bile sprejete pomembne resolucijeo zaščiti otrok, žensk in civilistov voboroženih spopadih. Varnostni svetje generalnega sekretarja pozval k ime-novanju posebnega predstavnika zaspolno nasilje v oboroženih konfliktih.OZN je predstavila poročilo o novempartnerskem sodelovanju v prizadeva-

njih za ohranjanje miru New Horizons,ki je pokazalo na številne žgoče pro-bleme in potrebne spremembe za kre-pitev operativnih zmogljivosti mirov-nih operacij OZN pri zagotavljanju invzdrževanju mednarodnega miru instabilnosti.

Države članice so veliko pozornostinamenile reformi upravljanja terusklajenosti delovanja sistema OZN.Nadaljevala so se medvladna pogaja-nja na temo pravične geografske za-stopanosti in povečanja članstva v Var-nostnem svetu. Delovna skupina zaoživitev dela Generalne skupščineOZN. Ta je podprla ustanovitev no-vega organa za področje enakoprav-nosti med spoloma.

Posebno plenarno zasedanje Gene-ralne skupščine OZN je bilo name-njeno vprašanju virusa HIV/aidsa, sajje leto 2010 ciljno leto za uresničitevuniverzalnega dostopa do zaščite, zdra-vljenja, oskrbe in podpore obolelim.Na posebnem plenarnem zasedanju jepočastila tudi 15. obletnico medna-rodne konference o prebivalstvu inrazvoju. Organizirane so bile tematskerazprave o izobraževanju v kriznih raz-merah, trgovini z ljudmi in odgovor-nosti zaščititi (R2P).

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodovv New Yorku

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu Organizacije združenihnarodov v Ženevi

Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu

ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV

Pomembne usmeritve za delo OZN vletu 2010 vsebujejo sprejete odločitveo organizaciji visokih srečanj o razvoj-nih ciljih tisočletja, biotski raznovrst-nosti ter izvajanju Mavricijske strate-gije za nadaljnje izvajanje akcijskegaprograma trajnostnega razvoja malihotoških držav v razvoju.

Slovenija je bila članica Sveta Združe-nih narodov za človekove pravice, kise je sestal na treh rednih in štirih iz-rednih zasedanjih. Stalni predstavnikpri OZN v Ženevi veleposlanik AndrejLogar je bil junija izvoljen za enega odštirih podpredsednikov sveta z enole-tnim mandatom. Veleposlanik Logarje tudi predsedoval rednemu letnemusrečanju socialnega foruma.

Slovenija je opazovalka v Ekonom-skem in socialnem svetu OZN (ECO-SOC). Njegovo letno zasedanje izme-noma poteka v New Yorku in Ženevi.Zasedanja v letu 2009 v Ženevi so seudeležili tudi predstavniki ministrstvaza zunanje zadeve.

Ob koncu leta je bil sprejet redni dve-letni proračun za obdobje 2010–2011v vrednosti 3,56 milijarde evrov. Spre-jeta je bila tudi nova lestvica prispev-kov, po kateri naj bi Slovenija v pri-hodnjih treh letih v redni proračun inproračun za mirovne operacije OZNprispevala 0,1 odstotka sredstev.

Pomembni dogodki 27. aprila je bilo na temo financiranjaza razvoj sklicano redno letno srečanjeEkonomsko-socialnega sveta OZN navisoki ravni s Svetovno banko, Med-narodnim denarnim skladom, Med-narodno trgovinsko organizacijo inKonferenco OZN za trgovino in razvoj.

Med 24. in 30. junijem je potekala vi-soka konferenca OZN o svetovni fi-nančni in gospodarski krizi ter njenihvplivih na razvoj. Na podlagi sklepnegadokumenta konference je Generalnaskupščina OZN ustanovila odprto de-lovno skupino za nadaljnjo obravnavovseh predlogov iz dokumenta.

63. zasedanje Generalne skupščineOZN, ki mu je predsedoval Migueld’Escoto Brockmann iz Nikaragve, seje končalo 14. septembra. Na zadnjidan zasedanja je bila v Generalni skup-

ščini prvič sprejeta posebna resolucijao konceptu odgovornosti zaščititi(R2P), ki pomeni pomemben korakpri izpolnjevanju zavez glede zaščiteprebivalstva pred najhujšimi zločini,kot so genocid, vojni zločini, etničnočiščenje in zločini proti človeštvu.

64. zasedanje Generalne skupščineOZN, ki mu predseduje Ali A. Trekiiz Libije, se je začelo 15. septembra.Splošna razprava med 23. septembromin 2. oktobrom je bila namenjena učin-kovitim odzivom na svetovno krizo,krepitvi multilateralizma in dialogumed civilizacijami z namenom zago-tavljanja mednarodnega miru, varnostiin razvoja. Zaznamoval jo je prvi na-stop novega ameriškega predsednikaBaracka Obame, ki je poudaril ameri-ško zavezanost multilateralizmu. Danpred začetkom splošne razprave je ge-neralni sekretar Ban Ki Mun gostil sre-čanje na vrhu o podnebnih spremem-bah, ki je bilo namenjeno potrditvipolitične vizije za pogajanja o novemcelostnem sporazumu o podnebnihspremembah. Svoj aktivni prispevek jedala tudi Slovenija, saj je bil predsednikrepublike dr. Danilo Türk eden od 16voditeljev okroglih miz, na katerih jesodelovalo 54 predsednikov držav in35 predsednikov vlad, ki so potrdilipomen podnebnih sprememb kotenega najpomembnejših svetovnih iz-zivov in političnih prednostnih nalogdržav sodobnega časa. 24. septembraje bilo organizirano prvo visoko zase-danje Varnostnega sveta OZN na temoneširjenja jedrskega orožja in razoro-žitve, ki ga je vodil predsednik Zdru-ženih držav Amerike Barack Obama.24. in 25. septembra je bila organizi-rana konferenca o podpori začetkuuveljavitve sporazuma o celoviti pre-povedi jedrskih poskusov.

Ob robu splošne razprave so se zvrstiliše drugi pomembni dogodki na mini-strski ravni, kot so sestanek skupineprijateljev Zavezništva civilizacij, sre-čanje o medverskem dialogu in sode-lovanju za mir, srečanje Skupnosti de-mokracij, srečanje, namenjeno bojuproti nasilju nad deklicami, srečanjeMreže za človekovo varnost in srečanjeob 60. obletnici Ženevskih konvencij.Splošne razprave Generalne skupščineter visokih in ministrskih dogodkovsta se udeležila predsednik republike

dr. Danilo Türk in minister za zunanjezadeve Samuel Žbogar.

Na mednarodni dan človekovih pravic10. decembra je potekalo posebno ple-narno zasedanje Generalne skupščineob izteku mednarodnega leta izobra-ževanja za človekove pravice.

Slovenija je nadaljevala večino aktiv-nosti, ki jih je začela kot predsedujočaSvetu EU in bila prisotna pri deluUrada OZN in drugih mednarodnihorganizacij v Ženevi.

Mednarodna organizacija dela (ILO)Mednarodna organizacija dela se jeukvarjala predvsem z reševanjem po-sledic svetovne gospodarske in finan-čne krize. Mednarodna konferencadela (ILC) med 3. in 19. junijem v Že-nevi je največ časa namenila pravtemu. Na konferenci je bil sprejet Med-narodni sporazum o zaposlitvah (Glo-bal Jobs Pact), ki posameznim člani-cam ponuja možnosti pri reševanjugospodarske krize in zagotavljanju za-poslitev, izhaja pa predvsem iz social-nega dialoga in spoštovanja tripartitnenarave (trikotnik delavci-delodajalci-vlade) same organizacije. V te razpravese je vključila tudi Slovenija, njene po-glede na reševanje krize je predstaviladržavna sekretarka na ministrstvu zadelo, družino in socialne zadeve dr.Anja Kopač Mrak. ILO je bila dejavnovključena v prizadevanja mednarodneskupnosti za reševanje svetovne finan-čne krize. Tako se je generalni direktorSomavia aprila udeležil sestanka sku-pine G20 v Pittsburghu. Na pobudoEU je Administrativni svet Medna-rodne organizacije dela novembrasprejel odločitev o omejitvi številamandatov generalnega direktorja ILOna dva, kar bo veljalo za prihodnje ge-neralne direktorje.

Svetovna zdravstvena organizacija(WHO) Svetovna zdravstvena organizacija seje ukvarjala predvsem z izzivi svetovnefinančne krize in pandemije virusanove gripe H1N1. V zvezi s tem so bilisproženi posebni mehanizmi, ki jihpredvideva leta 2005 dopolnjeni Med-narodni zdravstveni pravilnik (IHR),WHO pa je vodila tudi temeljite pri-prave mednarodne skupnosti na pan-demijo. Zaradi gripe je po vsem svetu

111

umrlo približno 12.000 ljudi, kar je bi-stveno manj od pričakovanj, za to paimajo zasluge tako Svetovna zdrav-stvena organizacija in tudi posameznečlanice. Slovenija je na januarskem se-stanku izvršnega sveta uspešno pred-lagala uvrstitev nove točke dnevnegareda (integrirano upravljanje kemika-lij) na dnevni red Svetovne zdravstveneskupščine (WHA). Pozneje je gene-ralna direktorica organizacije predla-gala skrajšanje dnevnega reda zaradipandemije gripe H1N1, zaradi česar jebila večina točk dnevnega reda prene-sena na letno zasedanje 2010. Zaseda-nja Svetovne zdravstvene skupščine(WHA) se je udeležil tudi minister zazdravje Borut Miklavčič, ki se je obrobu zasedanja z generalno direktoricoMargaret Chan pogovarjal o proble-matiki pandemije virusa gripe H1N1.Svetovno zdravstveno organizacijo je3. septembra obiskal tudi predsednikrepublike dr. Danilo Türk.

Visoki komisariat OZN za begunce(UNHCR)Visoki komisariat za begunce je delovalv 116 državah, finančno najzahtevnejšeoperacije pa so bile v Sudanu, Čadu,Demokratični republiki Kongo, Keniji,Siriji, Iraku in Afganistanu. Donatorjiso kljub finančni in gospodarski kriziorganizaciji namenili rekordnih 2,3milijarde dolarjev. Slovenija je na za-četku leta prispevala 27.664 evrov ne-namenskih sredstev, avgusta pa je or-ganizaciji namenila še dodatnih 50.000evrov za pomoč notranje razseljenimosebam v Pakistanu. Zaradi želje pookrepitvi sodelovanja z Visokim ko-misariatom za begunce je Slovenija vprvi polovici leta zaprosila za članstvov izvršnem odboru organizacije.

Mednarodni odbor Rdečega križa(ICRC)Mednarodni odbor Rdečega križa jenajveč sredstev namenil žrtvam obo-roženih spopadov v Sudanu, Somaliji,Afganistanu, Demokratični republikiKongo, Čadu, Iraku in Kolumbiji terna zasedenih palestinskih ozemljih inŠrilanki. Organizacija se je srečevala sštevilnimi izzivi glede svoje nevtralno-sti, nepristranskosti in neodvisnosti teromejevanja dostopa do pomoči potreb-nih in varnosti osebja. Slovenija jeMednarodnemu odboru Rdečega križanamenila 65.575 evrov. Ob robu obiska

predsednika republike dr. Danila Türkav Ženevi sta se septembra na vljudnost-nem srečanju sestali podpredsednicaorganizacije Christina Beerli in soprogapredsednika republike Barbara MikličTürk. Decembra je v Ljubljani potekalodelovno srečanje med predstavnikiMednarodnega odbora Rdečega križain ministrstva za zunanje zadeve, ki ješe utrdilo dobro sodelovanje.

Mednarodna federacija društev Rde-čega križa in Rdečega polmeseca(IFRC)Mednarodna federacija društev Rde-čega križa in Rdečega polmeseca jepraznovala 90. obletnico obstoja, sku-paj s svojo sestrsko organizacijo, Med-narodnim odborom Rdečega križa, innacionalnimi društvi pa tudi 150. oble-tnico Mednarodnega gibanja Rdečegakriža in Rdečega polmeseca. Leto jeminilo tudi v znamenju 60. obletniceŽenevskih konvencij, ki jih je Medna-rodno gibanje Rdečega križa in Rde-čega polmeseca skupaj z državami po-godbenicami počastilo s slavnostnimiin strokovnimi dogodki. Novembra jebil na 17. zasedanju njene Generalneskupščine v Nairobiju v Keniji za štiri-letni mandat izvoljen novi predsednikorganizacije Tadatera Konoé iz Rde-čega križa Japonske. Slovenija je zaprojekte na področju javnega zdravjaMednarodni federaciji društev Rde-čega križa in Rdečega polmeseca na-menila 10.000 evrov.

Mednarodna organizacija za migra-cije (IOM)Generalni direktor William L. Swingje nadaljeval politiko uvajanja večjepreglednosti in učinkovitosti pri deluorganizacije. Mednarodna organizacijaza migracije je poleg obveznih prispev-kov članic v vrednosti 26,4 milijonaevrov od donatorjev za svoje projektezbrala še dodatnih 689,5 milijonaevrov. Junija je bila za obdobje petihlet, tudi s podporo Slovenije, izvoljenanova namestnica generalnega direk-torja, kandidatka Kostarike LauraThompson. Slovenija je skupaj z dru-gimi državami na novembrskem 98.zasedanju Sveta Mednarodne organi-zacije za migracije soglašala z zviša-njem proračuna za 1,5 odstotka v letu2010 in podprla predlagane strukturnespremembe organizacije. Decembra stase na delovnem srečanju v Ženevi se-

stala generalni direktor za globalne za-deve in politično multilateralo na mi-nistrstvu za zunanje zadeve Andrej Be-nedejčič in namestnica generalnegadirektorja Laura Thompson.

Nadaljevanje procesa »Svetovni vrho informacijski družbi« (WSIS) Nadaljeval se je proces Svetovni vrh oinformacijski družbi. Posvetovalna sku-pina (MAG – Multi-stakeholders Advi-sory Group) se je sestala trikrat – fe-bruarja, maja in septembra. Med 15. in18. novembrom se je v Šarm El Šejku vEgiptu že četrtič sestal Forum za upra-vljanje interneta (IGF). Proces je ohra-nil nespremenjeno večsektorsko na-ravo, saj v njem sodelujejo predstavnikivlad, industrije in akademskega sveta.

Mednarodna telekomunikacijskaunija (ITU)Mednarodna telekomunikacijskaunija, najstarejša mednarodna organi-zacija v Ženevi, se je vključevala v šte-vilne razprave o sodobnih problemihmednarodne skupnosti, od reševanjafinančne in gospodarske krize, prihod-nosti interneta do podnebnih spre-memb. Svetovna konferenca ITU TE-LECOM je od 3. do 9. oktobra v Ženevirazpravljala o prihodnosti telefonije.Na njej so sodelovali predstavniki 186držav (med njimi več kot 50 mini-strov), predstavniki nacionalnih tele-komov, industrije, raziskovalcev inakademskega sveta.

Svetovna trgovinska organizacija(WTO)V okoliščinah svetovne finančne in go-spodarske krize v svetu je bila vidnavloga Svetovne trgovinske organizacijekot neke vrste zaščitne mreže pri pre-prečevanju nenadzorovanega uvajanjamorebitnih protekcionističnih ukre-pov. Sistem trgovinskih pravil Svetovnetrgovinske organizacije je dobro opra-vil preizkušnjo, saj so bili ustavljeniposkusi izvajanja povračilnih ukrepovali celo trgovinskih vojn. Kljub temuse je število trgovinskih sporov v or-ganizaciji povzpelo na rekordnih 400primerov. Predstavitev nadzornih po-ročil Svetovne trgovinske organizacijeo protekcionizmu je postala redna to-čka obravnave na vrhovih državnikovskupine G20, ki se jih udeležuje tudigeneralni direktor organizacije. Poga-janja za liberalizacijo svetovne trgovine

112

v okviru zdajšnjega kroga Razvojneagende iz Dohe (DDA) so zelo počasinapredovala.

Konkretni pogajalski preboj je bil ko-nec leta dosežen na kmetijskem po-dročju, in sicer pri pogajanjih za spre-membo uvoznega režima v EU zabanane in povezanih sporazumov oobravnavi tropskih proizvodov inproizvodov na seznamu erozije prefe-renc. Sklenitev teh sporazumov je bilapogoj za privolitev južnoameriškihdržav v nadaljevanje pogajanj v okviruRazvojne agende iz Dohe na drugihpogajalskih področjih.

Po štirih letih zastoja je bila od 30. no-vembra do 2. decembra sklicana sedmaredna ministrska konferenca Svetovnetrgovinske organizacije. V tem času stav Ženevi potekala še sestanka GAERCin Odbora za trgovinsko politiko. Do-godka se je udeležila v. d. generalnedirektorice Direktorata za ekonomskeodnose s tujino na ministrstvu za go-spodarstvo Metka Jerina. Sodelovali sotudi predstavniki ministrstev za zuna-nje zadeve ter kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano.

Veleposlanik Andrej Logar, ki predse-duje delovni skupini za pristop Črnegore v Svetovno trgovinsko organizacijo,je opravil vrsto usklajevalnih sestankov,da bi premostili blokado dvostranskihpogajanj med Črno goro in Ukrajino.Gre za nerešeno sistemsko vprašanjeznotraj pravil organizacije, ker Ukrajinana vsakem krogu dvostranskih pogajanjzahteva več koncesij, na kar je Slovenijaopozorila tudi na sedmi ministrski kon-ferenci organizacije.

Svetovna meteorološka organizacija(WMO)Najpomembnejši dogodek, ki ga je or-ganizirala Svetovna meteorološka or-ganizacija (WMO), je Svetovna pod-nebna konferenca 3 (WCC-3) od 31.avgusta do 4. septembra v Ženevi. Greza nadaljevanje dela prejšnjih dvehkonferenc (leta 1979 in 1990), ki stauspešno prispevali k boju proti pod-nebnim spremembam in posledičnopripeljali do začetka Svetovnega pod-nebnega programa (WCP), ustanovi-tve Medvladnega foruma za podnebnespremembe (IPCC) ter do strokovnepodlage in politične volje za sprejetje

Okvirne konvencije OZN o spre-membi podnebja (UNFCCC). Pri delukonference je sodelovalo 2500 stro-kovnjakov. Poleg predsednika repu-blike dr. Danila Türka se je je udeležiloše 12 predsednikov držav in vlad in81 ministrov ter drugih visokih pred-stavnikov članic Svetovne meteorolo-ške organizacije. Iz konference je izšladeklaracija, ki države članice zavezujek ustanovitvi Globalne mreže za pod-nebne storitve (Global Framework forClimate Services) in delovne skupinevisokih predstavnikov za pripravo po-ročila, v katerem bodo navedeni ko-raki za razvoj in izvedbo mreže. Ta najbi v prihodnosti imela glavno vlogopri zagotavljanju pravočasnega pre-nosa podnebnih informacij od izvorado končnih uporabnikov. S tem bi sepovečala predvidljivost podnebnih do-godkov. Dodatna naloga vključujeokrepitev infrastrukture za pridobiva-nje podnebnih informacij, njihovo ob-delavo in analizo ter čim hitrejše šir-jenje.

Slovenija je z nastopom predsednikadržave in drugimi dejavnostmi potr-dila trdno zavezo dejavni vlogi pri pri-lagajanju na podnebne spremembe.Predsednik republike dr. Danilo Türkse je sestal tudi z generalnim sekretar-jem Svetovne meteorološke organiza-cije Michelom Jarraudom in predse-dujočim Mednarodnemu organizacij-skemu odboru WCC-3 Johnom Zill-manom.

Ekonomska komisija OZN za Ev-ropo (UNECE)Od konca leta 2008 je na čelu Eko-nomske komisije OZN za Evropo JánKubiš, ki je v delo organizacije vneselnov zagon in prevzel vlogo koordina-torja vseh petih regionalnih ekonom-skih komisij. Ekonomska komisijaOZN za Evropo združuje šestinpetde-set vzhodnoevropskih, srednjeazijskih,severnoameriških držav in članice EU,ki so na različnih stopnjah razvoja, zatoje pogosto težko slediti različnim in-teresom. Nekatere članice EU so dalepobudo za razpustitev Odbora za trgo-vino zaradi podvajanja nalog, ki jihopravljajo druge organizacije, pred-vsem Svetovna trgovinska organizacijain Konferenca OZN za trgovino in raz-voj. Odbor pa po mnenju Ruske fede-racije prinaša dodano vrednost za

države v tranziciji, saj nekatere članiceEkonomske komisije OZN za Evropoše niso članice Svetovne trgovinske or-ganizacije. Ruska federacija je za na-daljevanje dela odbora v skladu s pri-poročili, ki so usmerjena v podporotranzicijskim državam, zagotovila fi-nančna sredstva. Zvrstilo se je nekajodmevnih dogodkov, med drugimkonferenca o Regionalnem pregleduPekinških izhodišč za ukrepanje, ki sonastala leta 1995 in so namenjena iz-boljšanju položaja žensk in enakostimed spoloma.

Konferenca OZN za trgovino inrazvoj (UNCTAD)Generalnemu sekretarju KonferenceOZN za trgovino in razvoj dr. SupačajuPaničpakdiju je bilo zaupano nadaljnjevodenje organizacije v prihodnjih šti-rih letih. Za njegovega namestnika jebil izbran bolgarski diplomat PetkoDraganov. Organizacija se je srečevalas številnimi notranjimi in globalnimiizzivi. Pri iskanju odgovora in svojegaprispevka v boju s svetovno finančnoin gospodarsko krizo je KonferencaOZN za trgovino in razvoj poskušalaz znanjem in strokovnostjo nadaljevatirazvojne projekte, ki so za države v raz-voju in najmanj razvite države v temobdobju pridobili dodaten pomen.Druge dejavnosti so bile usmerjene vpospeševanje trgovine in zmanjševanjebirokratskih ovir pri trgovanju ter na-daljevanje dela v smeri sporazuma izAkre. Zvrstilo se je več odmevnih kon-ferenc, zasedanj in predavanj svetovnopriznanih strokovnjakov. Na notra-njem področju je bilo delo usmerjenok boljši organizaciji in sistematizacijidela, prepoznavnosti delovanja in do-ločanju ciljnih skupin v mednarodniskupnosti, ki lahko najbolj izkoriščajonjeno delo.

Organizacija OZN za izobraževa-nje, kulturo in znanost (UNESCO)Slovenija je bila dejavna v pripravahna Svetovno konferenco o visokem šol-stvu (5.–8. julija). Na posebno povabilogeneralnega direktorja UNESCO Koi-čira Macuure je v uvodnem delu kon-ference kot glavni govorec nastopil tudipredsednik republike dr. Danilo Türk.

Slovenija je sodelovala v pripravah na35. Generalno konferenco UNESCO(6.–23. oktober), na kateri je slovensko

113

delegacijo vodil dr. József Györkös,državni sekretar na ministrstvu za vi-soko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Dejavna je bila tudi pri pripravah na181., 182. in 183. zasedanje Izvršilnegaodbora UNESCO (14.–30. aprila; 7.–23. septembra in 23. novembra), 2. iz-redno zasedanje (23.–25. marca) in 3.redno zasedanje Medvladnega odboraza kulturno raznolikost (7.–11. decem-bra), 2. konferenco držav pogodbenicKonvencije o zaščiti in promociji raz-nolikosti kulturnih izrazov (16.–19. ju-nija), 17. zasedanje Generalne skup-ščine držav članic Konvencije o varstvusvetovne kulturne in naravne dediščine(23.–28. oktobra), 8. zasedanje visokihpogodbenic Haaške konvencije o var-stvu kulturnih dobrin v primeru obo-roženega spopada (23. novembra), 3.zasedanje držav pogodbenic Drugegaprotokola k Haaški konvenciji o var-stvu kulturnih dobrin v primeru obo-roženega spopada (23.–25. novembra)ter 2. zasedanje držav pogodbenicKonvencije o varovanju podvodne kul-turne dediščine (1.–3. decembra).

Generalni direktor UNESCO KoičiroMacuura, minister za okolje in prostorKarl Erjavec ter avtorja Matevž Lenar-čič in Janez Bizjak so 28. maja v Parizupredstavili monografijo Alpe, kot jihvidijo ptice. Glede na ekološko, znan-stveno in kulturno naravnanost pro-jekta je UNESCO sprejel pokrovitelj-stvo nad publikacijo, generalni direktorpa prispeval predgovor. Minister zaokolje in prostor je imel ob robu pred-stavitve delovno srečanje z generalnimdirektorjem UNESCO, s katerim staizmenjala poglede glede varstva okoljas posebnim poudarkom na zaščiti ob-močja Alp. 15. oktobra je bila za novogeneralno direktorico UNESCO izvo-ljena Irina Bokova.

Organizacija OZN za prehrano inkmetijstvo (FAO)Predstavniki Slovenije so sodelovali nazasedanjih odborov za kmetijstvo,kmetijske izdelke, prehransko varnost,ribištvo, gozdarstvo in za finance, nazasedanjih koordinacij Evropske unije,Svetu, Letni konferenci ter na Svetov-nem vrhu o prehranski varnosti, kjer

je bil osrednji vsebinski prispevek Slo-venije namenjen zagotavljanju glo-balne prehranske varnosti. Slovenija jeizrazila zaskrbljenost zaradi narašča-joče lakote in revščine v svetu, opozo-rila na soodvisnost politik in združlji-vosti ukrepov, ki zadevajo doseganjeprehranske varnosti, ter potrebo, da sesistem upravljanja prehranske varnosti,ki bi združeval kmetijske, gospodarskein okoljske vidike, doseže znotraj ob-stoječih mednarodnih organizacij.Vrha sta se udeležila tudi predsednikrepublike dr. Danilo Türk in dr. MilanPogačnik, minister za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano.

Svetovni program za prehrano(WFP)Slovenija je kot članica Izvršilnega od-bora sodelovala pri sprejemanju te-meljnih usmeritev WFP, ki so se na-našale na kakovostne spremembe pripomoči manj razvitim državam: bojproti lakoti in podhranjenosti, pre-hranska varnost ter doseganje ciljnihkoličin in kakovosti pomoči v hrani.

NATO

Slovenija se je na vseh ravneh deja-vno vključevala v oblikovanje po-

litike in odločitev Severnoatlantskegazavezništva. Na ministrski ravni so po-tekala formalno (decembra) in nefor-malno zasedanje zunanjih ministrov(marca) ter formalno (junija) in dveneformalni zasedanji obrambnih mi-nistrov (februarja in oktobra).

Vrh zveze NATO aprila v Stras-bourgu/Kehlu je počastil šestdesetle-tnico podpisa Washingtonske po-godbe, zavezništvu pa sta se pridružilidve novi članici – Albanija in Hrvaška.Vrh sta zaznamovala tudi izbor An-dersa Fogha Rasmussena za novega ge-

neralnega sekretarja in odločitev Fran-cije, da se celovito vključi v vojaškestrukture Severnoatlantskega zavezni-štva. Zaveznice so posebno pozornostnamenile položaju v Afganistanu inodnosom z Rusijo. Sklenile so, da zvezaNATO začne postopek oblikovanja no-vega strateškega koncepta, ki naj bi bilsprejet na vrhu na Portugalskem no-vembra 2010 in naj bi določal obseginteresov in operacij Severnoatlant-skega zavezništva glede na spremembev mednarodnem varnostnem okolju.

V strukturah zveze NATO in v stikihs predstavništvi drugih držav je Slove-nija sodelovala pri oblikovanju enovitepolitike zavezništva do varnostnihvprašanj in pri pripravi vključitve voperacije, misije in druge dejavnostiin projekte zveze NATO. Najpomemb-nejše teme, obravnavane v okviru Se-vernoatlantskega zavezništva, so bile

Afganistan, razmere na ZahodnemBalkanu (s poudarkom na Kosovu,Črni gori ter Bosni in Hercegovini),odnosi z Rusijo, boj proti piratom, re-forma sedeža zveze NATO, transfor-macijske teme ter različne oblike part-nerskega sodelovanja.

Obiski• 30. januar – obisk ministrice za

obrambo dr. Ljubice Jelušič na sedežuzveze NATO v Bruslju;

• 19.–20. februar – udeležba ministriceza obrambo dr. Ljubice Jelušič na ne-formalnem zasedanju obrambnihministrov v Krakovu;

• 4.–5. marec – udeležba ministra zazunanje zadeve Samuela Žbogarja naneformalnem zasedanju zunanjihministrov v Bruslju;

• 3.–4. april – udeležba predsednikavlade Boruta Pahorja, ministra za zu-nanje zadeve Samuela Žbogarja in

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri zvezi NATO v Bruslju

114

NATO IN VARNOSTNA POLITIKA

ministrice za obrambo dr. Ljubice Je-lušič na jubilejnem vrhu zveze NATOv Strasbourgu/Kehlu;

• 6. maj – obisk načelnika GeneralštabaSlovenske vojske generalmajorjamag. Alojza Šteinerja na sedežu zvezeNATO v Bruslju;

• 19. maj – udeležba ministrice zaobrambo dr. Ljubice Jelušič in načel-nika Generalštaba Slovenske vojskegeneralmajorja mag. Alojza Šteinerjana praznovanju dneva Slovenske voj-ske v SHAPE v Monsu;

• 11.–12. junij – udeležba ministriceza obrambo dr. Ljubice Jelušič na for-malnem zasedanju obrambnih mini-strov v Bruslju;

• 27. junij – udeležba ministra za zu-nanje zadeve Samuela Žbogarja naneformalnem zasedanju zunanjihministrov Sveta NATO-Rusija (NRC)na Krfu;

• 19. september – udeležba načelnikaGeneralštaba Slovenske vojske gene-ralmajorja mag. Alojza Šteinerja nakonferenci Vojaškega odbora v se-stavi načelnikov v Sintri;

• 22.–23. oktober – udeležba ministriceza obrambo dr. Ljubice Jelušič na ne-formalnem zasedanju obrambnihministrov v Bratislavi;

• 13. november – udeležba ministra zazunanje zadeve Samuela Žbogarja inministrice za obrambo dr. Ljubice Je-lušič na drugem seminarju za pri-pravo novega strateškega konceptana Brdu pri Kranju;

• 3.–4. december – udeležba ministraza zunanje zadeve Samuela Žbogarjana formalnem zasedanju zunanjihministrov v Bruslju.

• 7.–8. maj – poslovilni obisk general-nega sekretarja zveze NATO Jaapade Hoopa Schefferja v Sloveniji;

• 12.–13. november – dvostranskiobisk generalnega sekretarja zvezeNATO Andersa Fogha Rasmussenav Sloveniji;

• 12.–13. november – obisk vrhovnegapoveljnika zavezniških sil za Evropo(SACEUR) admirala Jamesa G. Sta-vridisa v Slovenski vojski;

• 13. november – udeležba generalnegasekretarja zveze NATO AndersaFogha Rasmussena in predsedujočeskupini strokovnjakov za pripravo no-vega strateškega koncepta dr. Made-leine Albright na drugem seminarjuza pripravo NSK na Brdu pri Kranju.

Pregled delovanja zveze NATO po po-dročjih

Zahodni Balkan/ širitevOdnosi Severnoatlantskega zavezni-štva z državami regije so se poglobili.Zaveznice so potrdile zavezanost po-litiki odprtih vrat. Albanija in Hrva-ška sta na vrhu v Strasbourgu/Kehlupostali polnopravni članici zvezeNATO.

Na zasedanju ministrov za zunanje za-deve decembra je Severnoatlantsko za-vezništvo Črno goro povabilo k sode-lovanju v Akcijskem načrtu za članstvo(ANČ) v zvezi NATO. Poleg Črne gorenaj bi v enajsti cikel ANČ vstopila Ma-kedonija. Severnoatlantsko zavezništvoje večkrat potrdilo svojo zavezanostsprejeti Makedonijo v članstvo, ko bodosežena rešitev vprašanja njenegaimena. Bosna in Hercegovina je okt-obra zaprosila za sodelovanje v ANČ,vendar je zavezništvo na decembrskemzasedanju zunanjih ministrov sklenilo,da je za pridružitev v ANČ prej potre-ben napredek v reformnih procesih.Slovenija je v okviru politike podporeevro-atlantskim integracijam držav re-gije močno podpirala aspirantke začlanstvo v zvezi NATO in si še posebnoprizadevala za čimprejšnjo podelitevANČ Črni gori ter Bosni in Hercego-vini.

V tem letu je tudi Srbija poglobila od-nose s Severnoatlantskim zavezni-štvom z akreditiranjem veleposlanikapri zvezi NATO in načrtovanim od-prtjem misije na začetku leta 2010.

KosovoMinistri za obrambo so na junijskemzasedanju sprejeli odločitev o prehoduoperacije KFOR (Kosovo Force) v fazoodvračanja in posledično postopnemzmanjševanju števila pripadnikovKFOR. Zaradi pomena, ki ga pripisujeregiji, ostaja Slovenija v prvi fazi pre-hoda (do jeseni 2010) v operacijiKFOR s skoraj nezmanjšanim številompripadnikov svojih sil.

AfganistanAfganistan in operacija Severnoatlant-skega zavezništva ISAF (InternationalSecurity Assistance Force) ostajataosrednja prednostna naloga zvezeNATO, katere namen je zagotoviti

večjo varnost in stabilnost, prispevatih krepitvi afganistanskih vladnihstruktur, tudi z usposabljanjem afga-nistanskih nacionalnih varnostnih sil,in pomoč pri obnovi prek Skupin zaobnovo provinc (PRT). Na vrhu zvezeNATO v Strasbourgu/Kehlu so pred-sedniki držav in vlad sprejeli odločitevo ustanovitvi Natove misije urjenja vAfganistanu (NTM-A) za usposablja-nje afganistanske vojske in pomočiISAF pri usposabljanju in mentorstvuafganistanske policije. V skladu s pri-poročili poveljnika ISAF generalaMcChrystala so številne države skle-nile v državo napotiti dodatne sile inokrepiti civilno-razvojno pomoč. Slo-venija je sodelovala pri oblikovanjupolitike zveze NATO do Afganistanain prizadevanjih Severnoatlantskegazavezništva ter širše mednarodneskupnosti v tej državi tako z vojaškim(okoli 70 pripadnikov Slovenske voj-ske, v času avgustovskih volitev v Af-ganistanu pa še dodatnih 15), civilno-razvojnim (donacija računalniškeučilnice oddelku za veterino Univerzev Heratu, oprema za ženski učni cen-ter, gradnja vodovoda za center za du-ševno prizadete, dobava računalnikovza zasebno srednjo šolo in računalni-kov ter kamere za oddelek za novinar-stvo Univerze v Heratu) in finančnimprispevkom (prispevek v Skrbniškisklad za Afganistansko narodno ar-mado v znesku 200.000 evrov ter vprojekt Sveta zveze NATO in Rusijeza usposabljanje osebja iz Afganistanain srednjeazijskih držav na področjuboja proti narkotikom v vrednosti30.000 evrov).

Boj proti piratomNaraščanje problema piratstva v Aden-skem zalivu ter ob obalah Afriškegaroga vse bolj zmanjšuje učinkovitostmednarodne skupnosti pri zagotavlja-nju humanitarne pomoči v Afriko, podrugi strani pa pomeni vse večjo var-nostno grožnjo pomorskemu prometuin trgovini. Na podlagi zaprosila Or-ganizacije združenih narodov Sever-noatlantsko zavezništvo že od leta 2008sodeluje v boju proti piratom. Avgustaje zveza NATO sklenila operacijo Al-lied Protector, ki jo je nadomestila ope-racija Ocean Shield. Njen namen je za-ščita ladij pa tudi usposabljanje terrazvoj lastnih zmogljivosti držav v re-giji za boj proti piratom.

115

Svet NATO-Rusija (NRC)Postopni obnovi je sledila popolna incelovita obnova političnega dialoga navseh ravneh v okviru NRC in voja-škega sodelovanja med zvezo NATOin Rusijo. Na junijskem neformalnemsrečanju zunanjih ministrov na Krfuje bil dan dokončen politični signal zaponoven zagon NRC na vseh ravneh.V novem političnem ozračju v odno-sih med Severnoatlantskim zavezni-štvom in Rusijo in z namenom poži-vitve medsebojnega partnerstva je bilona decembrskem formalnem zaseda-nju zunanjih ministrov NRC sprejetihveč pomembnih dokumentov (delovninačrt NRC za leto 2010, dokument oizboljšanju delovanja NRC ter odlo-čitev za pripravo skupnega pregledavarnostnih izzivov 21. stoletja). Slo-venija si je že od začetka dejavno pri-zadevala za obnovo in izboljšanje po-litičnega dialoga ter praktičnegasodelovanja z Rusijo, zavedajoč se po-trebe po skupnem urejanju varnostnihvprašanj v evro-atlantskem prostoru.

Komisija NATO-Ukrajina (NUC)Ukrajina je začela pripravo Letnega na-cionalnega programa (ANP). Poleg red-nih srečanj na nižjih ravneh je bilo marcaneformalno, decembra pa formalno za-sedanje NUC na ravni zunanjih mini-strov. Februarja je potekalo neformalnozasedanje obrambnih ministrov v for-matu NUC, novembra pa konzultacijemed zvezo NATO in Ukrajino na visokiravni v okviru JWDGR (Joint WorkingGroup on Defence Reform).

Komisija NATO-Gruzija (NGC)Po ustanovitvi Komisije NATO-Gru-zija po avgustovskih dogodkih 2008 soskoraj vsa pomembnejša zasedanja po-tekala v okviru tega novoustanovlje-nega institucionalnega okvira, tri odnjih na ministrski ravni – februarskoneformalno zasedanje obrambnih mi-nistrov, marčevsko neformalno in de-cembrsko formalno zasedanje zuna-njih ministrov. Gruzija je začela izvajatiLetni nacionalni program (ANP).

Evro-atlantski partnerski svet inPartnerstvo za mirV okviru Evro-atlantskega partnerskegasveta (EAPS) in Partnerstva za mir(PzM) so se nadaljevale razprave gledeprihodnosti in reforme partnerstev. Po-memben prispevek je dalo neformalno

zasedanje v obliki Svetovalne skupineza atlantsko partnerstvo (APAG) v for-matu EAPS, ki je bilo organizirano ko-nec oktobra v Bosni in Hercegovini.

Praktično sodelovanje je bilo med dru-gim usmerjeno v delo skrbniških skla-dov PzM, izvajanje resolucije Varnost-nega sveta OZN št. 1325 o ženskah,miru in varnosti ter prizadevanja vboju proti trgovini z ljudmi. Medna-rodni sklad za razminiranje in pomočžrtvam min (ITF) je septembra na se-dežu zveze NATO predstavil svoje de-javnosti na Zahodnem Balkanu in na-črt širjenja dejavnosti na Kavkazu in vSrednji Aziji. Številne partnerskedržave tudi aktivno sodelujejo v ope-racijah zveze NATO.

Sredozemski dialogSlovenija kot sredozemska država na-menja veliko pozornost Sredozem-skemu dialogu. Praktično sodelovanjezveze NATO z državami Sredozem-skega dialoga (Alžirija, Egipt, Izrael,Jordanija, Mavretanija, Maroko, Tuni-zija) se je krepilo. Jordanija je kot tretjadržava (po Izraelu in Egiptu) obliko-vala svoj Individualni program sode-lovanja (ICP) z zvezo NATO, Marokopa je v sklepni fazi sprejemanja pro-grama. Sprejet je bil dogovor o drugemskrbniškem skladu za Jordanijo, ki seusmerja v izobraževanje o nevarnostihmin in eksplozivnih ostankov vojneter uničenje streliva. Nadaljevali so sepolitični stiki v okviru Sredozemskegadialoga, vendar z omejeno dinamikopo dogajanju v Gazi konec leta 2008.Dvakrat je potekalo zasedanje Sever-noatlantskega sveta in držav Sredo-zemskega dialoga, predvidenega zase-danja zunanjih ministrov pa ni bilo.

Carigrajska pobuda za sodelovanjePraktično sodelovanje in politični dialogz državami Carigrajske pobude za so-delovanje (Bahrajn, Kuvajt, Katar, Zdru-ženi arabski emirati) sta se nadaljevala.Organizirano je bilo drugo zasedanjeSevernoatlantskega sveta z državami Ca-rigrajske pobude za sodelovanje. Z vi-dika javne diplomacije je bil pomembenobisk Severnoatlantskega sveta v Zdru-ženih arabskih emiratih.

Novi strateški koncept zveze NATONa vrhu zveze NATO v Strasbourgu inKehlu aprila so predsedniki držav in

vlad generalnemu sekretarju podelilimandat za oblikovanje novega strateš -kega koncepta, ki naj bi bil pripravljenza sprejetje do prihodnjega vrha na Por-tugalskem. Hkrati je generalni sekretarimenoval skupino dvanajstih strokov-njakov, ki mu bodo pod vodstvom Madeleine K. Albright in v sodelovanjuz vodilnimi strukturami zveze NATOin Severnoatlantskim svetom pomagalipri oblikovanju novega koncepta.

Širok transatlantski konsenz o novi stra-tegiji je nujen za uspešno prilagajanjezavezništva novim grožnjam in izzivom.Priprava takšnega dokumenta zahtevavključujoč in pregleden pristop, v kate-rem bodo sodelovale vse zaveznice, neglede na velikost ali zmogljivosti. V pri-pravo naj bi pritegnili tudi države Evro-atlantskega partnerskega sveta, Sredo-zemskega dialoga in Carigrajskepobude ter globalne partnerje zunajevro-atlantskega območja, mednarodneorganizacije, kot sta EU in OZN, ne -vladne organizacije in širšo javnost.

V sklopu oblikovanja novega konceptasta bila pripravljena dva seminarja odnačrtovanih štirih, katerih namen jepridobiti stališča držav zaveznic, med-narodnih organizacij, akademskih kro-gov ter nevladnih in vladnih organi-zacij. Prvi seminar NATO’sFundamental Security Tasks 16. okt-obra v Luksemburgu je obravnaval os-novne naloge zveze NATO in naloge vprihodnosti. Drugi seminar z naslo-vom NATO’s Engagement in an Era ofGlobalization je 13. novembra na Brdupri Kranju organizirala Slovenija, prinjegovi vsebinski izvedbi pa je sodelo-val tudi ugledni britanski inštitut RUSI(Royal United Services Institute).Obravnavane teme so zajemale izkuš-nje iz operacij in njihov vpliv na pri-hodnjo strategijo,- spopadanje zavez-ništva z razvijajočimi se grožnjami,delovanje na Bližnjem vzhodu in v Ju-gozahodni Aziji ter celostni pristop inmožnosti za njegovo izboljšavo.

Javna diplomacijaNa področju javne diplomacije je Slo-venija ob robu drugega seminarja zapripravo novega strateškega konceptazveze NATO na Fakulteti za družbenevede priredila javni posvet o prihod-nosti Severnoatlantskega zavezništva,na sedežu zveze NATO pa so bile or-

116

ganizirane predstavitve za štiri skupineslovenskih študentov.

VARNOSTNA POLITIKA

Zunanji vidiki preprečevanja teror-izma in boja proti njemu

Ministrstvo je redno poročalo pristoj-nim odborom Varnostnega sveta OZNin protiterorističnemu izvršnemu di-rektoratu o izvajanju obveznosti iz re-solucij Varnostnega sveta glede bojaproti terorizmu ter delovalo v podporoizvajanju Globalne strategije OZN zaboj proti terorizmu.

Aktivno je sodelovalo pri dejavnostihdelovne skupine Sveta EU za zunanjevidike boja proti terorizmu in drugihdelovnih teles, ki so se usmerjale pred-vsem v tehnično pomoč prednostnimdržavam.

V okviru odbora izvedencev Sveta Ev-rope za boj proti terorizmu je ministr-stvo pripravilo in predstavilo posod-obljeni protiteroristični profilRepublike Slovenije.

Politično-vojaška razsežnost Orga-nizacije za varnost in sodelovanje vEvropi

Ministrstvo se je dejavno vključevalov delovanje Organizacije za varnostin sodelovanje v Evropi na področjupolitično-vojaške razsežnosti. Medglavnimi temami so bili opredelitevnovih varnostnih groženj in izzivovter odziv nanje pa tudi pomen sode-lovanja z drugimi mednarodnimi ak-terji ter še posebno varnost med-mrežja. Slovenija je sodelovala vrazpravi o vseh vidikih izvajanja pro-jektov lahke in osebne oborožitve inkonvencionalnega streliva ter na po-dročju neširjenja orožja za množičnouničevanje. V okviru rednega pre-gleda političnih zavez je podprla pri-zadevanja za izboljšanje izvajanja Ko-deksa vedenja o politično-vojaškihvidikih varnosti. V drugi polovici letaje ministrstvo oblikovalo stališča zarazpravo o morebitnem revidiranjuDunajskega dokumenta 99.

Letna pregledna varnostna konferencaje bila namenjena razpravi o zgodnjemopozarjanju in preprečevanju konflik-tov ter prihodnosti evropske varnostne

arhitekture. Ministrstvo je oblikovaloin zastopalo stališča glede te tematikev okviru vključujočega, nedeljivega incelovitega pristopa k varnosti.

V okviru zveze NATO, Organizacije zavarnost in sodelovanje v Evropi ter dru-gih forumov je sodelovalo pri dejav-nostih za ohranitev ustreznosti in pri-hodnosti nadzora nad konvencionalnooborožitvijo, zlasti glede sporazuma okonvencionalnih silah v Evropi (CFE),ter izvajalo nadaljnje aktivnosti gledepristopa k spremenjenemu CFE, ko bota začel veljati. Slovenija je sodelovalatudi v dejavnostih v okviru Sporazumao odprtem zračnem prostoru.

Skupna varnostna in obrambna po-litika

Evropska varnostna in obrambna po-litika (EVOP) se je razvijala v okvirutreh glavnih stebrov: operacije, insti-tucije in zmogljivosti. Z uveljavitvijoLizbonske pogodbe se je začelo orga-nizacijsko in strukturno prilagajanjeskupne varnostne in obrambne poli-tike (SVOP).

Ministrstvo je usklajevalo politično inoperativno oblikovanje stališč pri upra-vljanju civilnih in vojaških operacij EUna Zahodnem Balkanu (BiH, Kosovo),v Vzhodni Evropi (moldavsko-ukra-jinska meja), na Južnem Kavkazu(Gruzija), Bližnjem (palestinska ozem-lja, Irak) in Srednjem (Afganistanu)vzhodu ter v Afriki (DR Kongo,Čad/Centralnoafriška republika, nad-zor akvatorija ob Adenskem zalivu voperaciji EUNAVFOR Atalanta). Pri-zadevalo si je, da bi Slovenija lahko šebolj razširila nabor zmogljivosti, zlastiv civilnem delu, in okrepila usklajeva-nje med pristojnimi ministrstvi pri do-seganju sinergije in celovitega pristopa.

Dejavno je bilo v razpravi o razvojustrateškega partnerstva EU z zvezoNATO, Organizacijo združenih naro-dov, Organizacijo za varnost in sode-lovanje v Evropi ter drugimi regional-nimi partnerji. Zlasti pomembno jepartnerstvo EU z zvezo NATO gledena skupne interese, vrednote ter soča-sno prisotnost na kriznih žariščih posvetu. Na terenu organizaciji delujetaskupaj na Kosovu in v Afganistanu.Dialog in izmenjava informacij pote-

kata v različnih formatih. Ob imeno-vanju nove visoke predstavnice EUCatherine Ashton je zelo hitro sledilosrečanje z generalnim sekretarjemzveze NATO Rasmussenom. Kljub po-skusom pa ni prišlo do preboja, ki biomogočil preseganje stagnacije odno-sov. Sodelovanje z OZN poteka napodlagi skupne izjave o krepitvi sode-lovanja pri operacijah in misijah, v ka-terih obe organizaciji delujeta na te-renu. Nadaljevalo se je sodelovanje zafriškimi partnerji in pri izvajanjuskupne strategije EU-Afrika ter nje-nega akcijskega načrta za 2008–2010.

Nadaljevalo se je izvajanje Civilnegavodilnega cilja 2010 (Headline Goal).Različne pobude, delavnice, razvoj na-cionalnih strategij na ravni držav članic,oblikovanje novih vsebinskih zamislina tehnični/operativni ravni idr. so no-vosti pri uresničevanju visokih zavez,sprejetih 2008. Kljub temu bistvenihpremikov ni bilo, saj ostaja kritična raz-položljivost zlasti nekaterih civilnihprofilov (pravosodje, administrativno-logistična podpora idr.) ter sposobnostza zagotovitev ustreznega števila osebjater materialno-tehničnih sredstev zlastipri zahtevnejših operacijah. Češko inšvedsko predsedstvo sta si prizadevaliza izvajanje ciljev, zastavljenih z doku-menti o krepitvi EVOP. Napredek soomejevale tudi institucionalne in po-stopkovne nejasnosti ter pričakovanjaglede Lizbonske pogodbe.

CPCC kot direktorat za vodenje in ope-rativno načrtovanje civilnih misij je pri-nesel velik napredek pri operativnemnačrtovanju in nadzoru nad izvajanjemoperacij. Ustanovljen je bil Direktoratza strateško vojaško in civilno načrto-vanje, ki pa še ni v celoti notranje struk-turiran in izpopolnjen z osebjem.

Ministrstvo je sodelovalo na pripra-vljalnih konferencah za vajo kriznegaupravljanja EU CME 09 ter na samivaji in uspešno usklajevalo aktivnostiglede kandidature za direktorja EUSATCEN.

Strategija sodelovanja Republike Slo-venije v mednarodnih operacijah inmisijah

Ministrstvo je skladno s sklepom vladevsebinsko sodelovalo pri usklajevanju

117

in oblikovanju strategije sodelovanjaRepublike Slovenije v mednarodnihoperacijah in misijah. Vlada je strate-gijo potrdila in z njo seznanila državnizbor, kjer pa postopek še ni dokončan.Osnovni namen strategije je določitipolitične in vrednostne okvire, opti-mizirati postopke odločanja, načrto-vanja zmogljivosti in operativnega so-delovanja v mednarodnih operacijahin misijah. Pomemben del strategije jetudi povečanje razpravne vloge držav-nega zbora in javnosti.

Varnost in razoroževanje

Prvi odbor na 64. zasedanju Gene-ralne skupščine OZN v New Yorku(5. oktobra–2. novembra)Ministrstvo za zunanje zadeve je sku-paj z stalnima predstavništvoma v NewYorku in Ženevi zagotovilo aktivnoudeležbo na zasedanju I. odbora Ge-neralne skupščine Organizacije zdru-ženih narodov, na katerem je bilo vsredišču pozornosti sprejemanje reso-lucije o Pogodbi o trgovini z orožjem(ATT – Arms Trade Treaty). Pri večpomembnih resolucijah je bil opazennov, bolj pozitiven vzorec glasovanja.V politiki Združenih držav Amerikeje zaznati večje zavzemanje za napre-dek pri razoroževanju (ZDA so glaso-vale za resolucijo o CTBT in za reso-lucijo o ATT). Države članice EU soglasovale enotno pri 45 resolucijah inodločitvah (od skupno 54).

Pogodba o trgovini z orožjem (ATT)Na oktobrskem zasedanju I. odbora Ge-neralne skupščine OZN so vse državečlanice EU podprle sprejetje resolucijeo Pogodbi o trgovini z orožjem (ATT),ki tokrat prvič vsebuje pogajalski man-dat za ATT in sklicuje konferenco Or-ganizacije združenih narodov leta 2012.Njena naloga je doseči dogovor o po-godbi na podlagi priprav v okviru pri-pravljalnega odbora, ki bo zasedal 2010in 2011. Slovenija podpira sprejetje mo-čne resolucije, ki bi imela dodano vred-nost v primerjavi z veljavnimi standardina področju trgovine z orožjem.

Konvencija o prepovedi kemičnegaorožja (CWC)Osrednji dogodek v okviru Organiza-cije za prepoved kemičnega orožja(OPCW) v tem letu je 14. zasedanjeKonference držav pogodbenic za pre-

poved kemičnega orožja od 30. no-vembra do 4. decembra. Za novega ge-neralnega direktorja organizacije je bilsoglasno potrjen turški kandidat Ah-met Üzümcü. Konferenca je izvršnemusvetu naložila izvedbo konzultacij orazvoju konkretnih ukrepov za spod-budo mednarodnemu sodelovanju primiroljubni rabi kemijskih znanosti –na področju, ki je posebno pomembnoza države v razvoju. Hkrati je pozvalavse države pogodbenice, ki tega še nisov celoti storile, naj uresničijo obvezeglede izvajanja konvencije v nacionalnizakonodaji in praksi, kar poudarjajozlasti države iz regionalne skupineWEOG ter iz EU, ki je v ta namen prekskupnega ukrepa namenila več kot dvamilijona evrov. Indija je marca postalatretja država (poleg Albanije in državepogodbenice, ki želi ostati neimeno-vana), ki je v celoti uničila vse dekla-rirane zaloge kemičnega orožja. Kon-ferenca je izrazila zaskrbljenost, da večpogodbenicam ne bo uspelo izpolnitiobvez za uničenje do končnega roka,29. aprila 2012.

Konvencija o prepovedi biološkegaorožja (BTWC)Leto je minilo podobno kot leta doslej.Pogodbenice so razpravljale o medna-rodnem sodelovanju in pomoči posa-meznim pogodbenicam pri izvajanjukonvencije. Sestanek skupine vladnihstrokovnjakov je bil v avgustu, letni se-stanek pogodbenic pa med 7. in 11.decembrom v Ženevi. Nadaljevala seje vsebinska razprava o ukrepih za kre-pitev zaupanja (CBMs), vseeno pa seštevilo pogodbenic, ki pošiljajo letnaporočila, ni povečalo (64).

Konvencija o prepovedi določenihvrst konvencionalnega orožja (CCW)Skupina vladnih strokovnjakov (GGE)se je sestala februarja in aprila na for-malnem in avgusta na neformalnemzasedanju v Ženevi, vendar ji vnovični uspelo uskladiti besedila novegaprotokola o kasetnem strelivu. Razko-rak med »osrednjo« skupino, ki je doleta 2008 vodila vzporedni Proces izOsla (Avstrija, Irska, Norveška, NovaZelandija) in skupino »zadržanihdržav« (Kitajska, Rusija, Indija, Paki-stan, Izrael in Združene države Ame-rike) je bil še vedno prevelik in ga nibilo mogoče premostiti. Tako so na let-nem sestanku novembra pogodbenice

sprejele nov mandat za delo GGE zanadaljevanje pogajanj o protokolu okasetnem strelivu v letu 2010.

Konvencija o kasetnem strelivu(CCM)Konvencija je rezultat t. i. Procesa izOsla. Velik pozitiven premik je bil stor-jen maja 2008 v Dublinu, kjer je bilosprejeto besedilo nove konvencije, kiprepoveduje uporabo, proizvodnjo,prenos in kopičenje (definiranega) ka-setnega streliva ter opredeljuje uničenjezalog, čiščenje ostankov in pomočžrtvam. Sledila je podpisna konferencaKonvencije o kasetnem strelivu – CCMv Oslu (3. in 4. decembra 2008).

Slovenija je aktivno sodelovala pri na-stajanju konvencije in že 19. avgustapri OZN deponirala listino o pristoputer tako postala 17. država, ki je to sto-rila. Do konca leta je h konvenciji pri-stopilo 26 držav (zadnja Belgija). Zazačetek veljavnosti je potrebnih 30 ra-tifikacij.

Politični potencial nove konvencije jevelik in bo, kot pri Ottavski konvenciji,okrepil mednarodno občutljivost inposredni pritisk na države uporabnice.Obenem Proces iz Osla spodbuja spre-jemanje novega protokola v okviruKonvencije o prepovedi določenih vrstkonvencionalnega orožja (CCW). Slo-venija poudarja nujnost obravnave hu-manitarne razsežnosti uporabe kaset-nega streliva in je z dejavnostmi, ki jihizvaja Mednarodni sklad za razmini-ranje in pomoč žrtvam min (ITF), pre-poznavna v mednarodni skupnosti.Hkrati razume vzporedna prizadeva-nja procesov na tem področju kot vza-jemno krepitev v smeri istega cilja.

Konvencija o prepovedi uporabe,skladiščenja, proizvodnje in tran-sporta protipehotnih min (Ottavskakonvencija)Leto je minilo v znamenju priprav inizvedbe II. pregledne konference po-godbenic Ottavske konvencije – Vrhao svetu brez protipehotnih min od 29.novembra do 4. decembra v Cartageniv Kolumbiji. Udeležila se ga je tudi slo-venska delegacija pod vodstvom vele-poslanika Andreja Benedejčiča, gene-ralnega direktorja za globalne zadevein politično multilateralo.

118

Najpomembnejši sprejeti dokument jeCartagenski akcijski načrt 2010–2014, vskladu s katerim bodo pogodbenice vprihodnjih petih letih namenile čimvečjo pozornost pomoči preživelimžrtvam min in prizadevanjem za univer-zalno veljavnost konvencije. Združenedržave Amerike so se tokrat prvič ude-ležile pregledne konference kot opazo-valka, kar kaže na večjo odprtost noveameriške administracije do problematikeprotipehotnih min. Na konferenci je Slo-venija (skupaj z Ekvadorjem) do decem-bra 2010 prevzela sopredsedovanje Stal-nemu odboru za splošni status indelovanje konvencije, ki zaseda v Ženevi.

Mednarodni sklad za razminiranjein pomoč žrtvam min (ITF)Najpomembnejši prispevek Slovenije natem področju pomeni delovanje Medna-rodnega sklada za razminiranje in pomočžrtvam min (ITF). Vlada je avgusta zanovega predsednika upravnega odboraITF imenovala veleposlanika Andreja Benedejčiča, generalnega direktorja zaglobalne zadeve in politično multilateralona ministrstvu za zunanje zadeve; 24. no-vembra je bil za novega direktorja ITFimenovan Dorijan Maršič.

Sklad je nadaljeval projekte humani-tarnega razminiranja na območju Ju-

govzhodne Evrope: na Hrvaškem, vBiH, Albaniji in Srbiji. Nadaljeval inutrjeval je dejavnost tudi v drugih re-gijah: na Južnem Kavkazu, v SrednjiAziji (regionalno sodelovanje državSrednje Azije pri humanitarnem raz-miniranju), v Palestini projekt rehabi-litacije otrok žrtev min iz Gaze in tudiv Kolumbiji.

Konferenca za razorožitev (CD) inKonvencija o prepovedi proizvajanjacepljivih snovi (FMCT)Slovenija ima v CD še vedno statusopazovalke, čeprav je prošnjo za pol-nopravno članstvo vložila že leta 1993.Delo konference je od leta 1996 naprejonemogočeno, tudi kar zadeva raz-prave o širitvi članstva.

Letno zasedanje Konference za razo-rožitev med 20. januarjem in 18. sep-tembrom je doseglo vrh 29. maja, koje bil soglasno sprejet program dela(CD/1863), kar se je zgodilo prvič poletu 1999. To je bil velik uspeh za sku-pino šestih predsedstev konference (P-6). Odločitev je požela pozitivne od-meve v mednarodni skupnosti,predvsem po zaslugi bolj konstruktiv-nega ozračja po nastopu nove ameriškeadministracije. Najpomembnejši delprograma dela je začetek pogajanj o

Sporazumu o prepovedi cepljivih (fi-sijskih) materialov, (t. i. FMCT), iz ka-terih je mogoče izdelati jedrsko orožje.Na podlagi resolucije Generalne skup-ščine OZN iz leta 1992 je bila sprejetaodločitev o začetku pogajanj za dosegosporazuma in verifikacijskega mehan-izma, ki bi nediskriminatorno prepo-vedoval proizvodnjo cepljivih snovi,potrebnih za izdelavo jedrskega orožja.Ta pogajanja se niso začela, ker Kon-ferenca za razorožitev ni bila sposobnasprejeti postopkovnih odločitev o iz-vedbi programa dela, katerih sprejetjeje blokiral Pakistan.

Multilateralni nadzorno-izvozni re-žimiSlovenija je sodelovala v aktivnostihnaslednjih multilateralnih nadzorno-izvoznih režimov: v Zanggerjevem od-boru (ZaC – Zangger Committee), Sku-pini jedrskih dobaviteljev (NSG –Nuclear Suppliers Group), Avstralskiskupini (AG – Australia Group) inWassenaarskem sporazumu (WA –Wassenaar Arrangement). V slednjemvelja omeniti prizadevanja Slovenije vokviru EU za vstop Cipra (edinadržava članica EU, ki ni članica spora-zuma, saj njeno članstvo zavrača Tur-čija).

Stalno predstavništvo je sodelovalopri delu vseh formalnih in nefor-

malnih teles OVSE, kot so Stalni svet,trije delovni odbori posameznih di-menzij OVSE, svetovalni odbor za fi-nance, Forum za varnostno sodelova-nje (FSC), koordinacije EU na vsehravneh, sestanki in koordinacije zvezeNATO ter sestanki z azijskimi in sre-dozemskimi partnerji.

Kot predsedujoči Odboru ministrovSveta Evrope je na Stalnem svetu 4. ju-nija nastopil minister za zunanje zadeveSamuel Žbogar, ki je predstavil pred-nostne naloge slovenskega predsedo-vanja. Ob robu različnih dogodkov seje srečal z najvišjimi predstavniki OVSEin njegovih inštitucij: z generalnim se-kretarjem de Brichambautom, direk-torjem Urada za demokratične institu-cije in človekove pravice Lenarčičem,visokim komisarjem za narodnostnemanjšine Vollebaekom, predstavnikomza svobodo medijev Harasztijem, pred-stavnico za boj proti trgovini z ljudmiBiaudetovo in koordinatorjem eko-

nomskih in okoljskih dejavnosti Svila-novićem. Generalnega sekretarja deBrichambauta sta ob dveh obiskih vSloveniji (marca in avgusta) sprejelatudi predsednik republike dr. DaniloTürk in predsednik vlade Borut Pahor.

Osrednja razprava na ministrskem za-sedanju OVSE 1. in 2. decembra v Ate-nah je bila namenjena sprejetju dekla-racije o krfskem procesu in odločitveo nadaljevanju tega procesa v letu 2010.Sprejetih je bilo 17 ministrskih sklepov,tri deklaracije in izjava o Gorskem Ka-rabahu. Politična deklaracija na mini-strski ravni vnovič ni bila izdana.

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Organizacijiza varnost in sodelovanje v Evropina Dunaju

119

ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI (OVSE)

Proračun OVSE v vrednosti 158 mili-jonov evrov je bil sprejet na začetkuaprila. Proračun OVSE za leto 2010,potrjen decembra, je 150 milijonovevrov, lestvice prispevkov za posame-zne države pa so ostale na ravni iz leta2007.

Krfski procesPobuda predsednika Rusije DmitrijaMedvedjeva o oživitvi dialoga o evrop-ski varnosti v okviru OVSE je spod-budila vrsto razprav v različnih foru-mih. Predsedujoča OVSE Grčija je 27.in 28. junija na Krfu sklicala nefor-malni ministrski sestanek o prihodno-sti evropske varnostne arhitekture, kise ga je udeležil tudi minister za zuna-nje zadeve Samuel Žbogar. T. i. krfskiproces, izmenjava mnenj o evropskivarnosti, se je nadaljeval na osmih red-nih tedenskih sestankih na ravni stal-nih predstavnikov pri OVSE na Du-naju. Ministrska deklaracija onadaljevanju krfskega procesa vklju-čuje odstavek o Vrhu OVSE v letu2010, ki ga podpira tudi Slovenija. Mi-nistrska odločitev o nadaljevanju pro-cesa določa vsebine, o katerih naj bi serazpravljalo v letu 2010, Stalni svet pamora pripraviti poročilo o razpravi spredlogi do konca junija.

Politično-vojaška razsežnostV okviru varnostnega dialoga je biloveliko časa namenjenega možnostimsodelovanja OVSE z EU in zvezoNATO ter iskanju skupnih osnov vboju proti terorizmu in drugim obli-kam ogrožanja. V povezavi s tem jebilo na sejah FSC več predstavnikovzveze NATO, ki so iz različnih zornihkotov predstavili vlogo zveze NATOin morebitnega sodelovanja z OVSE.Na ministrskem srečanju OVSE je biloglede prve razsežnosti sprejetih šestodločitev.

Tako kot v letu 2008 je bilo veliko raz-prav posvečenih konfliktu v Gruziji, abrez konkretnih rešitev. V drugi polo-vici leta, zlasti po ministrskem zase-danju na Krfu, je bil poudarek name-njen razpravi o predlogu Rusije porevidiranju Dunajskega dokumenta 99(DD99).

V okviru FSC je bilo sprejetih več po-membnih odločitev, omeniti velja zlastinapredek pri uresničevanju resolucije

Organizacije združenih narodov št.1540 ter odločitev o izboljšanju ko-deksa ravnanja (CoC) na politično-vo-jaških vidikih, ukrepe za krepitev zau-panja in varnosti (CSBMs), skupaj ssprejetjem vodnika dobrih praks o iz-vajanju IV. poglavja DD99 Stiki. FSCje sprejel tudi poročilo o prizadevanjihza nadaljnje izvajanje kodeksa na po-dročju politično-vojaških vidikov var-nosti.

Varnostni odbor pri Stalnem svetu, kise ukvarja z nevojaškimi oblikami gro-ženj varnosti, je razpravljal o boju protimednarodnemu terorizmu in medna-rodnim grožnjam ter izzivih za varnostin stabilnost pa tudi varnosti potnihlistin. V tem okviru so na Dunaju 17.in 18. marca pripravili tudi delavnicoo varnosti medmrežja.

Seminar o lahkem in osebnem orožju(SALW) in dopolnilnih odločitvah naDunaju 22. in 23. septembra je bil na-menjen pregledu dokumentov v OVSEna tem področju in izmenjavi izkušenjdržav pri nadzoru oborožitve ter prispopadanju z izzivi. Na Letni preglednivarnostni konferenci (ASRC) 23. in 24.junija na Dunaju so države izmenjalestališča o reševanju varnostnih vpra-šanj. Poudarek je bil namenjen zgod-njemu opozarjanju in preprečevanjukonfliktov ter prihodnosti evropskevarnostne arhitekture.

Slovenija je sodelovala tudi na sejahOdbora o odprtem zračnem prostoru(Open Skies). Stalno predstavništvo priOVSE je prispevalo k uspešni izvedbiskupnega opazovalnega preleta letalaVelike Britanije in Slovenije nad Ruskofederacijo in opazovalnega preleta ru-skega letala nad Slovenijo v okviru Spo-razuma o odprtem zračnem prostoru.

Ekonomska in okoljska razsežnostOsrednji dogodek je bil 17. ekonomskiin okoljski forum OVSE (EF), v okvirukaterega je potekala razprava o migra-cijah in njihovih učinkih na gospodar-ski in družbeni razvoj ter okolje v ko-rist varnosti in stabilnosti v regiji.Sprejeta je bila ministrska odločitev oupravljanju migracij, ki gradi na odlo-čitvi iz Ljubljane (2005) in sklepih 13.EF pod slovenskim predsedovanjemOVSE. Slovenija je sodelovala v raz-pravi in predstavljala svoje izkušnje na

prvi pripravljalni konferenci v Tirani16. in 17. marca in na sklepnem deluforuma v Atenah od 17. do 19. maja.Prav tako je slovenska vlada v sodelo-vanju z Uradom koordinatorja eko-nomskih in okoljskih dejavnosti(OCEEA) na Brdu pri Kranju 16. in17. februarja pripravila Seminar o po-litiki enakosti spolov, aktivno pa je so-delovala tudi na Sredozemski konfe-renci OVSE v Kairu 14. in 15.decembra na področju delovnih mi-gracij.

Grško predsedstvo OVSE je na zase-danjih Ekonomskega in okoljskega od-bora pripravilo tematske razprave oposledicah finančne krize na varnostin stabilnost v regiji in energetski var-nosti. Konferenca o energetski varnosti6. in 7. julija v Bratislavi je zastavilavprašanje, kako povečati energetskovarnost in energetsko učinkovitost vobdobju podnebnih sprememb inenergetske krize. Ministrska odločitevo krepitvi dialoga in sodelovanja napodročju energetske varnosti v regiji,sprejeta v Atenah, prepoznava primer-jalno prednost OVSE in njeno vlogopri spodbujanju sodelovanja, izmenjaviizkušenj in krepitvi sposobnosti med-narodne skupnosti, da učinkovito pre-preči in rešuje spore na področju ener-getike.

Sodelujoče države so nadaljevale raz-pravo o varnostnih posledicah pod-nebnih sprememb. V Bukarešti je bila5. in 6. oktobra posebna konferenca,ki je potrdila vlogo OVSE kot največjeregionalne varnostne organizacije s ce-lovitim pristopom k varnosti in razvi-timi mehanizmi zgodnjega opozarja-nja, preventivne diplomacije inkriznega upravljanja pri spopadanju sposledicami podnebnih sprememb.

Stalni svet je potrdil temo 18. EF ovprašanjih transporta in varnosti, ki joje predlagal Kazahstan – predsedujočiOVSE 2010. Razprava o tem se je žezačela na prvi pripravljalni konferenciv Astani 12. in 13. oktobra.

Razvila se je široka razprava o prihod-nji usmeritvi ekonomske in okoljskerazsežnosti. Pripravljeni so bili pred-logi za večjo učinkovitost njenega de-lovanja in prilagajanje spremembam vokolju. Na podlagi ministrske odloči-tve iz Aten mora Stalni svet skupaj zOCEEA do konca leta 2010 oblikovati

120

konkretna merila za izvajanje pripo-ročil.

Človekova razsežnostSlovenija je aktivno sodelovala na šte-vilnih dogodkih in konferencah, naodboru za človekovo dimenzijo na Du-naju, pri oblikovanju stališč EU ter pri-pravi ministrskih odločitev. Posebnapozornost je bila namenjena opazova-nju volitev, problematiki Romov inSintov, boju zoper sovražna dejanja tertrgovino z ljudmi, tesnejšemu sodelo-vanju med Zavezništvom civilizacij inOVSE ter razpravi o izboljšanju ures-ničevanja zavez OVSE na področjučlovekove razsežnosti.

Slovenija je v sodelovanju z visokimkomisarjem za narodnostne manjšine23. marca na Brdu organizirala Okroglomizo o narodnostnih manjšinah v med-državnih odnosih. Udeležili so se je vi-soki komisar Vollebaek, generalni se-kretar OVSE de Brichambaut, ministerdr. Boštjan Žekš, strokovnjaki iz državJugovzhodne Evrope ter številni slo-venski predstavniki.

Skupina strokovnjakov Urada za de-mokratične institucije in človekovepravice (ODIHR) je med opazova-njem priprav na volitve v Evropskiparlament med 15 državami članicamiEU od 18. do 24. maja obiskala tudiSlovenijo. ODIHR je v tem letu meddrugim opazoval volitve v Makedoniji,Črni gori, Moldaviji, Albaniji, Bolga-riji, Kirgizistanu, Romuniji, Uzbeki-stanu, Afganistanu ter na Norveškemin Hrvaškem. Slovenija je v večinoopazovalnih misij ODIHR napotiladolgoročne in kratkoročne opazo-valce.

Glavni dogodek je bil implementacij-ski sestanek (HDIM) v Varšavi od 28.septembra do 9. oktobra in velja zanajvečjo letno evropsko konferenco očlovekovih pravicah. Slovenija je so-delovala v razpravi o enakosti spolov,izobraževanju o človekovih pravicah,integraciji Romov in Sintov, migraci-jah in beguncih. Uspešno je bil orga-niziran stranski dogodek, na kateremsta predstavnika nevladne organizacijeZveze Romov Slovenije predstavilaprojekt romskih pomočnikov, ki jevzbudil zanimanje med drugimi drža-vami.

V okviru OVSE so bili organiziranitudi številni drugi dogodki in konfe-rence, ki so obravnavali različne temes področja človekovih pravic, npr.Okrogla miza o boju proti antisemit-izmu (Dunaj, 17. marca), Konferencaob mednarodnem dnevu boja proti ra-sni diskriminaciji (Dunaj, 19.–20.marca), Prvi dodatni sestanek o sovraž-nih dejanjih (Dunaj, 4.–5. maja), Se-minar o pravni državi s poudarkom naučinkovitosti sodnega sistema (Varšava,12.–14. maja), Drugi dodatni sestaneko svobodi veroizpovedi (Dunaj, 9.–10.julija), Strokovni seminar o nacionalnihvolilnih telesih (Dunaj, 16.–17. julija),Konferenca Zavezništva proti trgoviniz ljudmi na temo modernega suženjstva(Dunaj, 14.–15. septembra), Tretji do-datni sestanek o enakosti spolov s po-udarkom na nasilju nad ženskami (Du-naj, 5.–6. novembra) ter Konferenca oromskih migracijah in svobodi gibanja(Dunaj, 9.–10. novembra).

Na koncu dolgotrajnih pogajanj in obaktivnem sodelovanju Slovenije je bilona zasedanju Ministrskega sveta v Ate-nah sprejetih pet ministrskih odločitev,ki se nanašajo na integracijo Romovin Sintov, sovražna dejanja, sodelova-nje žensk v političnem in javnem ži-vljenju, organizacijo Konference ostrpnosti in nediskriminaciji v 2010ter počastitev 25. obletnice sprejetjaKonvencije proti mučenju.

Regije in partnerjiStalno predstavništvo pri OVSE je kot»EU chef de file« za Turkmenistan inČrno goro redno spremljalo političnerazmere in dogodke v teh državah terpripravilo več izjav EU glede delovanjacentra OVSE v Ašhabadu in misijeOVSE v Črni gori. Julija je bil pripra-vljen tudi delovni obisk turkmenistan-skih parlamentarcev v Sloveniji in Av-striji.

Mednarodni sklad za razminiranje(ITF) in pisarna OVSE v Dušanbejusta ob pomoči Stalnega predstavništvaRepublike Slovenije pri OVSE 17. in18. novembra organizirala regionalnokonferenco za Srednjo Azijo o razmi-niranju. Cilj je bil oblikovanje pobudeza regionalno sodelovanje med sred-njeazijskimi državami in Afganista-nom v boju s protipehotnimi minami.Konferenca se je končala s skupno iz-

javo Tadžikistana, Kirgizistana, Kazah-stana in Afganistana, v kateri podpirajoregionalno sodelovanje v boju s proti-pehotnimi minami ob pomoči OVSE.Podpisana izjava pomeni uspeh za Slo-venijo in ITF, ki sta se znotraj OVSEže od leta 2005 trudila prenesti doberzgled sodelovanja na področju razmi-niranja iz Jugovzhodne Evrope v Sred-njo Azijo.

OVSE je zaprl svojo misijo v Gruziji.Sodelujoče države se zaradi različnihpogledov na ozemeljsko celovitost insuverenost Gruzije in nesoglasja gledestatusa Južne Osetije in Abhazije na-mreč niso mogle dogovoriti o podalj-šanju mandata.

Slovenija je dejavno sodelovala na se-stankih z sredozemskimi in azijskimipartnerji ter na Azijski konferenci vTokiu 10. in 11. junija in Sredozemskikonferenci v Kairu 14. in 15. decembra.Avstralija je na Ministrskem svetu vAtenah dobila status azijske partnerskedržave.

121

VSvetu Evrope je bilo veliko pozor-nosti namenjene reformi Evrop-

skega sodišča za človekove pravice, kise predvsem zaradi preobremenjenosti– kar se je pokazalo še zlasti ob konf-liktu v Gruziji – srečuje s številnimitežavami. Na 119. ministrskem zase-danju Odbora ministrov Sveta Evrope12. maja v Madridu sta bila sprejetaProtokol 14 bis k Evropski konvencijio človekovih pravicah ter izjava o za-časni uporabi delov Protokola 14 hkonvenciji. Razprava o reformi sodiščase je nadaljevala tako med slovenskimin švicarskim predsedovanjem Odboruministrov. Na Bledu je bila septembraorganizirana okrogla miza, ki je obrav-navala kratkoročne reforme sodišča.Švica, ki je predsedovanje prevzela 18.novembra, je začela priprave na kon-ferenco o prihodnosti sodišča fe-bruarja 2010 v Interlaknu.

Neizvolitev novega generalnega sekre-tarja na junijskem zasedanju Parlamen-tarne skupščine je pokazala, da je trebaizboljšati in okrepiti dialog med klju-čnima organoma Sveta Evrope. Na po-budo predsedujočega Odboru mini-strov, ministra za zunanje zadeveSamuela Žbogarja, je bilo izvedenih petsestankov med Birojem Odbora mini-strov in Predsedniškim odborom Par-lamentarne skupščine, kar je pripeljalodo izvolitve norveškega kandidataThorbjørna Jaglanda za generalnega se-kretarja Sveta Evrope na septembrskemzasedanju Parlamentarne skupščine. Zapreprečitev podobnih zapletov pri vo-litvah generalnega sekretarja v prihod-nje je bila ustanovljena delovna skupinaza pregled obstoječih pravil za izvolitevgeneralnega sekretarja Sveta Evrope.

Zunanji odnosi

Gruzija

Od izbruha konflikta v Gruziji avgusta2008 je Svet Evrope namenjal velikopozornosti reševanju posledic. Na ma-

dridskem zasedanju so ministri pod-prli delo komisarja za človekove pra-vice Thomasa Hammarberga na pri-zadetih območjih, še zlasti izvajanjenjegovega načrta v šestih točkah. Klju-čni problematični področji ostajatavarnost in svoboda gibanja. K večjivlogi Sveta Evrope pri reševanju po-sledic konflikta v Gruziji je septembrapozvala Corien Jonker, predsedujočaodboru Parlamentarne skupščine SvetaEvrope za migracije, begunce in pre-bivalstvo, ki je v svojem poročilu po-udarila pomen zagotovitve dostopa doJužne Osetije in Abhazije.

Belorusija

Okrepilo se je sodelovanje Sveta Ev-rope z Belorusijo. Junija je bila v Min-sku odprta Informacijska točka SvetaEvrope, ki se je lotila spodbujanja vred-not in standardov Sveta Evrope, de-nimo odprave smrtne kazni. Na junij-skem zasedanju Parlamentarneskupščine je bila sprejeta odločitev, dase državi obnovi status posebne gostje,ko bo odpravila smrtno kazen aliuvedla moratorij na njeno izvajanje.Belorusija je izrazila zanimanje za pri-stop k nekaterim konvencijam SvetaEvrope, v zvezi s čimer so bile v Stras-bourgu novembra strokovne konzul-tacije med beloruskimi predstavniki inSekretariatom Sveta Evrope. Decembraje na zasedanju Poročevalske skupineza demokracijo na izmenjavi mnenjprvič sodeloval tudi beloruski pred-stavnik.

Moldavija

Nemiri po volitvah 5. aprila so v SvetuEvrope izzvali razprave na vseh ravneh.Aprila je Moldavijo obiskal komisar začlovekove pravice Thomas Hammar-berg, ki je izdal poročilo, kritično dostanja človekovih pravic v državi. Prednovimi volitvami je junija Odbor mi-nistrov sprejel sklep o nadzoru verifi-kacije volilnih seznamov in razširitvimedijske pokritosti volilne kampanje.Po volitvah je nova moldavska vlada vsodelovanju s Svetom Evrope in Ev-ropsko komisijo oblikovala tako ime-novani demokratični sveženj, ki obsega

pomoč pri številnih delno pomanjklji-vih področjih demokracije.

Slovenija in Evropsko sodišče za člo-vekove pravice

Evropsko sodišče za človekove praviceje objavilo naslednje sodbe proti Slove-niji, ki sodijo v sklop tožb zaradi sojenjav razumnem roku: Umek, Rogelj, Šilih,Korelc, Stojnšek, Gaspari in Lesjak. So-dišče je objavilo še sodbo Eberhard inM. proti Sloveniji, ki spada v skupinotožb zaradi pravice do spoštovanja za-sebnega in družinskega življenja.

Podpisi in ratifikacije pravnih in-strumentov Sveta Evrope

Slovenija je pri generalnem sekretarjupodpisala oziroma deponirala listineo ratifikaciji sporazumov:• 25. maj – podpis Dodatnega proto-

kola h Konvenciji o človekovih pra-vicah in biomedicini glede genetskegatestiranja za zdravstvene namene;

• 27. maj – podpis Protokola 14 bis kEvropski konvenciji o človekovih pra-vicah;

• 7. julij – deponiranje listine o ratifi-kaciji Protokola 14 bis k Evropskikonvenciji o človekovih pravicah;

• 3. september – deponiranje listine oratifikaciji Evropske konvencije oukrepanju proti trgovini z ljudmi;

• 3. september – deponiranje listine oratifikaciji Dodatnega protokola hKonvenciji o človekovih pravicah inbiomedicini glede genetskega testira-nja za zdravstvene namene;

• 18. december – deponiranje listine oratifikaciji Evropske konvencije o pre-prečevanju terorizma.

Obiski• 22. junij – udeležba ministra za zu-

nanje zadeve Samuela Žbogarja natretjem plenarnem zasedanju Parla-mentarne skupščine Sveta Evrope;

• 25. junij – udeležba predsednikavlade Boruta Pahorja na tretjem ple-narnem zasedanju Parlamentarneskupščine Sveta Evrope;

• 6. julij – udeležba predsednika repu-blike dr. Danila Türka na 4. poletnišoli demokracije Sveta Evrope;

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu

122

SVET EVROPE

• 29. september – udeležba ministra zazunanje zadeve Samuela Žbogarja načetrtem plenarnem zasedanju Parla-mentarne skupščine Sveta Evrope;

• 1. oktober – udeležba predsednikarepublike dr. Danila Türka na četr-tem plenarnem zasedanju Parlamen-tarne skupščine Sveta Evrope;

• 1. oktober – udeležba ministrice zakulturo Majde Širce na otvoritvi raz-stave Ljubljanski proces;

• 5. oktober – udeležba ministra zapravosodje Aleša Zalarja na konfe-renci ob 10. obletnici Skupine državproti korupciji (GRECO);

• 14. oktober – udeležba ministricebrez listnice, pristojne za lokalno sa-

moupravo in lokalni razvoj, mag.Zlate Ploštajner na 17. plenarnem za-sedanju Kongresa lokalnih in regio-nalnih oblasti Sveta Evrope;

• 3. november – udeležba ministra zazdravje Boruta Miklavčiča na konfe-renci ob 10. obletnici Konvencije očlovekovih pravicah v zvezi z biome-dicino;

• 18. november – udeležba ministra zazunanje zadeve Samuela Žbogarja na1070. bis zasedanju Odbora mini-strov Sveta Evrope.

• 1. april – obisk generalnega sekretarjaSveta Evrope Terryja Davisa v Lju-bljani;

• 6. oktober – udeležba komisarja začlovekove pravice Sveta Evrope Tho-masa Hammarberga na mednarodnikonferenci o otrokovih pravicah inzaščiti pred nasiljem v Ljubljani;

• 5. november – udeležba nekdanje ge-neralne sekretarke Sveta Evrope Cat-herine Lalumière na tiskovni konfe-renci ob izdaji knjižice Slovenija inSvet Evrope ter predstavitvi dosežkovpredsedovanja Slovenije Odboru mi-nistrov Sveta Evrope v Ljubljani;

• 6. november – udeležba generalnegasekretarja Sveta Evrope ThorbjørnaJaglanda na dogodku Ljubljanskakonferenca – obnova naše skupne de-diščine v Ljubljani.

Mednarodna organizacija zafrankofonijo (OIF) je s svojo

dejavnostjo aktivno podpirala in raz-vijala mir, demokracijo, človekovepravice, kulturno raznolikost, izobra-ževanje ter učenje francoščine. V tanamen je Stalni svet OIF organiziralveč sestankov. Slovenija ima v orga-nizaciji od leta 1999 status opazo-valke.

V luči spoštovanja temeljnih vrednotje Stalni svet obravnaval notranjepoli-tične razmere (stanje demokracije,spoštovanje temeljnih pravic in svo-boščin) v Mavretaniji, Gvineji in naMadagaskarju.

Na ministrskem zasedanju 15. in 16. de-cembra so bili sprejeti resoluciji o Dži-butiju (boj proti piratom na odprtemmorju ob somalski obali ter o agresijiEritreje na Džibuti), resolucija Francijein Kanade o sodelovanju frankofonskihdržav v operacijah v podporo miru, re-solucija o odpravi sankcij OIF proti Ma-vretaniji in resolucija o podaljšanjusankcij proti Nigru. Potrjena sta bilaprogram dela organizacije za obdobje2010–2013 in reforma zaposlovanja vOIF. Francosko mesto Nica je bilo iz-brano za gostitelja frankofonskih igerleta 2013. Ministri so sprejeli odločitev,da bo prihodnji vrh OIF od 22. do 24.oktobra 2010 v Montreuxu v Švici.

Za praznovanje štiridesetletnice obstojaOIF v letu 2010 je bilo napovedano tudislavnostno odprtje »frankofonske hiše«v Parizu, kjer bo novi sedež organizacije.

Veleposlaništvo v Parizu je pripravljalotriletni memorandum o sodelovanjumed Slovenijo, OIF, Francijo, Franko-fonsko skupnostjo v Belgiji in Luksem-burgom za obdobje 2010–2012, po ka-terem je predvideno izobraževanje vfrancoskem jeziku za 300 slovenskih vi-sokih uradnikov. Vlada je decembra me-morandum sprejela in pooblastila mi-nistrstvo za zunanje zadeve, da gapodpiše.

Srednja Evropa

Regionalno partnerstvoJulija se je izteklo enoletno slovenskopredsedovanje neformalni povezavi še-stih srednjeevropskih članic EU – Re-

gionalnemu partnerstvu. Osrednji do-godek predsedovanja je bilo srečanjezunanjih ministrov držav partnerstvain Zahodnega Balkana 19. in 20. majana Brdu pri Kranju. Na njem sta bilina slovenski predlog sprejeti pobudi o

nadaljevanju akcijskega načrta o stro-kovni pomoči državam ZahodnegaBalkana, prvič potrjenega leta 2005 vBudimpešti na zasedanju v podobnemformatu, v okviru katerega bo Slovenijaše naprej pomagala na področju fito-

123

MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA FRANKOFONIJO

REGIONALNO SODELOVANJE

sanitarnih zadev ter varstva živil, in ooblikovanju Štipendijskega sklada Re-gionalnega partnerstva, v katerega najbi vsaka od držav partnerstva prispe-vala določeno število štipendij zamlade z Zahodnega Balkana. Jeseni sopotekala usklajevanja o obliki uresni-čevanja pobude, ki do konca leta šeniso bila končana.

Pred zasedanjem na Brdu je slovenskopredsedstvo v Bruslju pripravilo sesta-nek direktorjev, ki so na zunanjih mi-nistrstvih pristojni za razvojno sode-lovanje, in drugim članicam predlagalonov triletni program sodelovanja mednevladnimi razvojnimi organizacijamičlanic partnerstva in držav ZahodnegaBalkana (Regional Partnership Pro-gramme 2). Slovenija je za program žezagotovila določena sredstva in je vnjem pripravljena prevzeti vodilnovlogo. Dogovor o tem, katere od članicbodo sodelovale v programu, do koncaleta še ni bil sprejet.

Ministri partnerstva so se na Brdu do-govorili tudi o pogostejšem sestajanjuna različnih ravneh, predvsem predpomembnejšimi srečanji na ravni EU.Junija je slovensko predsedstvo v Bru-slju sklicalo sestanek stalnih predstav-nikov držav Regionalnega partnerstvapri EU, na katerem so izmenjali mne-nja o temah zasedanja junijskega Ev-ropskega sveta in o Zahodnem Bal-kanu. Marca je v Ljubljani pripraviloposvet regionalnih direktorjev zaAfriko, na katerem je bil dosežen do-govor o tesnejšem sodelovanju part-neric pri afriških vprašanjih, in sesta-nek političnih direktorjev zunanjihministrstev, na katerem je bil potrjenskupni interes za tesnejšo izmenjavoinformacij tudi o drugih področjih de-lovanja v EU.

Julija je Slovenija enoletno predsedo-vanje partnerstvu predala Češki.

Jugovzhodna Evropa

Srednjeevropska pobuda (SEP)Pobudi, ki šteje 18 držav, je predsedo-vala Romunija. Šestkrat se je sestal Ko-mite nacionalnih koordinatorjev in en-krat politični direktorji ministrstev zazunanje zadeve držav članic. Novem-bra je bil v Bukarešti sklepni letni se-stanek na ravni predsednikov vlad, dan

pred sestankom je potekalo zasedanjena ravni ministrov za zunanje zadeve,ob robu sestanka pa 12. ekonomski fo-rum SEP in 9. forum mladih SEP.

Na sestanku so ministri za zunanje za-deve razpravljali na temo Podporaskupni evropski prihodnosti in soočanjes sedanjimi izzivi, tema razprave nasklepnem sestanku predsednikov vladpa je bila Dvajset let dosežkov, obliko-vanje novih uspehov. Obeh sestankovse je udeležila državna sekretarka vSlužbi Vlade Republike Slovenije zarazvoj in evropske zadeve Andreja Je-rina.

Na sklepnem letnem sestanku so pred-sedniki vlad potrdili letno poročilo ge-neralnega sekretarja Izvršnega sekre-tariata SEP, sprejeli so akcijski načrt zaobdobje 2010–2012, deklaracijo ob 20.obletnici delovanja pobude ter sklepnidokument.

Predsedniki vlad so potrdili, da SEPuresničuje sklep sestanka predsedni-kov vlad, ki je bil pod predsedovanjemBolgarije sprejet novembra 2007 v So-fiji in na podlagi katerega se je SEP, znamenom bolj učinkovitega delovanjain prilagajanja novim razmeram, ob-vezala postopno zmanjšati število po-dročij delovanja, okrepiti sodelovanjez EU in posebno pozornost namenitipribliževanju nečlanic EU. Predsedo-vanje za naslednje enoletno obdobjeje na sestanku prevzela Črna gora.

Jadransko-jonska pobuda (JJP)Predsedovanje pobudi je na sestankunajvišjega organa pobude, Jadransko-jonskem svetu, maja v Atenah odGrčije prevzela Italija. Uradna otvori-tev predsedovanja je bila junija na se-dežu Stalnega sekretariata JJP v An-coni. Tam je Italija predstavilaprednostne naloge, ki na ključnih po-dročjih pomenijo kontinuiteto dose-danjih predsedovanj, kar so udeležencisprejeli z odobravanjem. Na povabilodržavnega podsekretarja na italijan-skem ministrstvu za zunanje zadevesenatorja Alfreda Mantice se je pred-stavitve predsedovanja udeležila drža-vna sekretarka Dragoljuba Benčina.Italija je doslej sklicala dva sestankavisokih predstavnikov JJP, dve delovniomizji za turizem in delovno omizjeza mala in srednjevelika podjetja. Na

124

delovnih omizjih je sodeloval pred-stavnik veleposlaništva v Rimu.

Delovna skupnost Alpe-Jadran Pod predsedovanjem avtonomne de-žele Furlanije - Julijske krajine so biliorganizirani dva sestanka delovnegaodbora (20. maja in 25. septembra) inplenarno zasedanje 18. novembra.Udeleženci prvega sestanka so pozor-nost namenili delujočim enajstim pro-jektnim skupinam in pozvali k oživitvidelovanja še osmih. Te skupine do zdajše niso našle partnerjev, ki bi vodili inusklajevali dejavnosti s posameznihpodročij (gospodarstvo, promet, ure-janje prostora, varstvo okolja, geograf-ski informacijski sistemi, mladina, za-ščitni znak Delovne skupnostiAlpe-Jadran). Članice so se strinjale,da je pomembno ohraniti predvsemdinamiko delovanja projektne skupineza odnose z EU, ki je nosilka pre-obrazbe delovne skupnosti v evrore-gijo. Skupina se na to temo že dlje časani sestala, je pa dejavna pri koordinacijiaktivnosti v zvezi s podporo sofinan-ciranju in pripravi projektov SUSENin SETA na področju energije in pro-meta.

Nekatere članice zaradi svojega geo-grafskega položaja, ki opredeljuje nji-hove cilje in interese v regionalnemsodelovanju, nimajo več zadostnegainteresa za sodelovanje v Delovni skup-nosti Alpe-Jadran, zaradi česar so na-povedale izstop (Zala, Gornja Avstrija)do konca leta. To kliče k premisleku oširitvi skupnosti proti Zahodnemu Bal-kanu.

Na drugem sestanku delovnega odboraje bilo potrjenih vseh dvanajst vlog zasofinanciranje iz proračuna delovneskupnosti. Z napovedanim odhodomnekaterih članic se je pojavila težavaglede zagotavljanja zadostnih prora-čunskih sredstev za sofinanciranje po-sameznih projektov.

Predsedujoča Furlanija - Julijska kra-jina je predstavila osnutek dnevnegareda plenarnega zasedanja, na kateremje bil napovedan poseben sestanek pro-jektne skupine za odnose z EU. Orga-nizirala naj bi ga dežela Štajerska. Nasestanku na Brionih na začetku poletja2010 naj bi sprejeli program in vsebinoposebne programske konference članic

delovne skupnosti in predstavnikovdržav ter regij z Zahodnega Balkana.

Slovenija je napovedala organizacijolikovne razstave pri Odboru regij v EUaprila 2010. Razstava slikarjev z ob-močja delovne skupnosti je bila prvičpostavljena v prostorih galerije v Vi-pavskem Križu decembra 2008 ob 30.obletnici delovanja skupnosti.

Na plenarnem zasedanju je dr. HellwigValentin napovedal odhod s položajageneralnega sekretarja Delovne skup-nosti Alpe-Jadran.

Glavna tema razprave na plenarnemzasedanju je bilo ustanavljanje makro-regije na območju Alpe-Jadran-Pano-nija. V tej luči je bil zasnovana tudisprejeta Deklaracija iz vile Manin, kipredvideva razvoj delovne skupnosti vmakroregijo kot povezavo med alpsko-jadransko in podonavsko regijo.

Kvadrilaterala Pobudi je predsedovala Slovenija, ki jev svojem programu poudarila pomenpolitičnega dialoga, pristojna ministr-stva pa so izrazila interes predvsem zasodelovanje v energetiki in turizmu.

V okviru političnega dialoga so se vLjubljani sestali izvedenci/vodje sek-torjev ministrstev za zunanje zadeve.Direktorat za energetiko na ministr-stvu za gospodarstvo pa je v okviru so-delovanja med pristojnimi ministrstviorganiziral srečanje na temo sodelo-vanja pri projektih v energetiki.

Podonavsko sodelovanje (DCP)Po daljšem zastoju v delovanju DCPsta avstrijski in romunski ministrstviza zunanje zadeve februarja pozvaličlanice DCP, naj sprejmejo njun pred-log, da EU izoblikuje strategijo za po-donavsko regijo. Slovenija se je v pismuministra Samuela Žbogarja pozitivnoodzvala na pobudo in izrazila pripra-vljenost za sooblikovanje njene vse-bine. Evropski svet je junija pozval Ev-ropsko komisijo, da do konca 2010pripravi Strategijo za podonavsko re-gijo. Gre za makroregionalno strategijoEU, ki sledi zgledu Strategije EU za re-gijo Baltskega morja. Pričakuje se, dabodo priprave na strategijo in njen ak-cijski načrt trajale do junija 2010, sle-dila naj bi usklajevanje znotraj Evrop-

ske komisije in njena objava do konca2010. Slovenija je na poziv Evropskekomisije novembra imenovala državnosekretarko Andrejo Jerina (SVREZ) zanacionalno koordinatorko in IgorjaMallyja za njenega namestnika.

Center za sodelovanje v JugovzhodniEvropi (SECI)Junija je bil končan projekt nove kon-vencije SELEC, ki so ga na JCC sprejeliseptembra, vse države članice pa so gapodpisale 9. decembra. Dogovorjen jebil časovni okvir prihodnjega sodelo-vanja z Europolom, SECI Center je po-stal partner v sodelovanju z OLAF, de-cembra sta bil podpisanamemoranduma o sodelovanju z RCCin s sorodnim centrom v Almatiju Ca-riccom. Sprejet je bil proračun za leto2010, okrepil se je tudi analitični od-delek SECI Centra. Center je v celotiudejanjil sklepe Sveta EU iz obdobjaslovenskega predsedovanja in izdelaloceno ogroženosti za Jugovzhodno Ev-ropo (OCTA SEE). Dokončan je bilprvi osnutek protokola o privilegijihin imunitetah, ki naj bi nadgradil pra-vno podlago SECI/SELEC Centra.

Regionalni svet za sodelovanje (RCC) Po svoji kadrovsko-organizacijski kon-solidaciji je sekretariat RCC začel de-javno uresničevati strateški delovniprogram (2009–2010) ter utrjevati od-nose z EU in njenimi institucijami vpovezavi z utrjevanjem in razvojem re-gionalnega sodelovanja v JugovzhodniEvropi. Sekretariat RCC je navezalstike z drugimi pomembnimi medna-rodnimi organizacijami, ki se zanimajoza delovanje na Zahodnem Balkanu inv Jugovzhodni Evropi (EBRD, Evrop-ska investicijska banka, Svetovnabanka, Mednarodni denarni sklad) insklenil memorandume o soglasju medvsemi pomembnejšimi regionalnimipobudami (SEP, SECI Center, JJP).

Osrednji dogodek v dejavnostih RCCje bilo letno zasedanje 4. junija v Kiši-njovu, na katerem sta bila sprejetaletno poročilo generalnega sekretarjaza 2008–2009 in strateški delovni pro-gram za 2009–2010.

Ker vse članice niso priznale neodvis-nosti Kosova in niso bile pripravljeneizdati vizumov kosovskim predstavni-kom v delegaciji UNMIK, Sekretariat

125

RCC (ki si je prizadeval za pragmati-čne in prožne rešitve) ni mogel vsako-krat zagotoviti udeležbe delegacije UN-MIK na sestankih Sveta RCC.

Konferenca o pomenu regionalnegasodelovanja pri premagovanju gospo-darske krize, ki so jo 9. decembra skli-cali švedsko predsedstvo Sveta EU, Ev-ropska komisija in Sekretariat RCC, jebila nadvse odmevna.

Zelo pomembna za nadaljnje delosveta je bila razprava z Generalnim di-rektoratom za širitev Evropske komi-sije v zvezi s prednostnimi nalogamiRCC, nadaljnjim financiranjem delo-vanja sekretariata za obdobje po 2010in potrebi za oblikovanje osnutka stra-tegije za obdobje 2011–2013. Odlo-čilno vlogo pri oblikovanju tega doku-menta naj bi imela Evropska komisija,ki naj bi ga Svetu RCC predstavilamarca 2010, sprejet pa naj bi bil na ju-nijskem letnem zasedanju.

Bližnji vzhod

Arabska ligaNa Svetu stalnih predstavnikov Arab-ske lige 14. novembra je bila sprejetaresolucija, s katero je bila odobrenaakreditacija veleposlanika BorutaMahniča za izrednega in pooblašče-nega veleposlanika Republike Slovenijepri Arabski ligi s sedežem v Kairu.

Arabska liga dejavno sodeluje v bliž-njevzhodnem mirovnem procesu,predvsem v okviru odbora o arabskimirovni pobudi, ki vključuje Katar, Si-rijo, Libanon, Jordanijo, Palestinskoupravo, Egipt, Saudovo Arabijo, Ba-hrajn, Tunizijo, Alžirijo, Maroko, Je-men in Sudan ter generalnega sekre-tarja Arabske lige Amra Muso.

Tretjega marca sta Arabska liga in EUpodpisali Sporazum o razumevanjuglede kriznega upravljanja. Ustano-vljen je bil krizni oddelek za naravnenesreče, ki mu je EU namenila pet mi-lijonov evrov. Ob ustanovitvi urada naMalti sta bila oktobra navzoča evrop-ska komisarka Benita Ferrero-Waldnerin generalni sekretar Arabske lige AmrMusa.

Arabskega vrha v Dohi od 29. do 30.marca se je udeležil veleposlanik Mat-

jaž Šinkovec, predsednik vlade BorutPahor pa je 16. decembra nagovorilSvet stalnih predstavnikov Arabske ligeter se srečal z generalnim sekretarjemMuso.

Zalivski svet za sodelovanje (GCC)Riad je bil 5. maja izbran za stalni se-dež centralne banke Zalivskega svetaza sodelovanje (GCC – Gulf Coopera-tion Council) v luči priprav na uvedboskupne valute 2010. Za sedež bankeso se potegovali še Bahrajn in Zdru-ženi arabski emirati, ki so zaradi teodločitve umaknili sodelovanje primonetarni uniji. Saudova Arabija, Ka-tar, Bahrajn in Kuvajt so junija vRiadu podpisali dogovor o monetarniuniji.

V Kuvajtu je bil 14. in 15. decembraredni vrh GCC. Najpomembnejši do-sežek je bil podpis sporazuma o mo-netarni uniji, vendar njegova uvelja-vitev ni časovno določena. Druge temevrha so bile ustanovitev skupne voja-ške enote za hitro posredovanje, Iran,Irak, bližnjevzhodni mirovni proces,prepoved gradnje minaretov v Šviciter odločitev o novem generalnem se-kretarju.

Ministrskega sestanka z EU v Omanuse je 24. aprila udeležil slovenski vele-poslanik v Kairu.

Severna in Južna Amerika

Organizacija ameriških državSlovenija je sodelovala v Organizacijiameriških držav kot stalna opazovalka.Rednega zasedanja Generalne skup-ščine organizacije se je v Hondurasuod 2. do 3. junija kot predstavnik Slo-venije udeležil posebni odposlanec zakandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN veleposlanikMatjaž Šinkovec.

Generalna skupščina je 3. junija sogla-sno sprejela resolucijo, s katero se jekončala 47 let trajajoča izključitevKube iz Organizacije ameriških držav.Kuba lahko vnovič zaprosi za članstvo.Za resolucijo so glasovale tudi Zdru-žene države Amerike, kar kaže na in-teres administracije ameriškega pred-sednika Baracka Obame pooblikovanju nove, konstruktivno na-ravnane politike do Kube.

Organizacija in generalni sekretar JoséMiguel Insulza sta bila v drugi polovicileta najbolj zaposlena z reševanjemkrize v Hondurasu. Organizacija ame-riških držav je izgon predsednika Joséja Manuela Zelaye označila zadržavni udar in pozvala začasno vod-stvo, ki ga je imenoval honduraški kon-gres, da spoštuje ustavni red in pred-sedniško funkcijo. Z resolucijoizrednega zasedanja Generalne skup-ščine je organizacija 4. julija Hondu-rasu zamrznila status članice. S posre-dovanjem kostariškega predsednikaÓscarja Ariasa, generalnega sekretarjaInsulze ter nazadnje Združenih državAmerike sta konec oktobra sprti stranisklenili in podpisali dogovor Teguci-galpa-San José.

V Organizaciji ameriških držav je pri-šlo do nesoglasja med državami člani-cami glede izvajanja dogovora Teguci-galpa-San José. Nekatere države(Mehika, Argentina, Brazilija idr.) brezponovne umestitve predsednika Zelayeniso želele priznati izidov predsedni-ških volitev 29. novembra. Čeprav seje kriza v Hondurasu začela razpletatibrez izbruha nasilja, so se kljub temupojavili očitki na račun Organizacijeameriških držav, da ni sposobna reše-vati svojih regionalnih konfliktov.

126

6

6 DRUGA POMEMBNEJØA PODROŒJA DELOVANJA

Vospredju spodbujanja človekovihpravic v slovenski zunanji politiki

so bili predsedovanje Odboru ministrovSveta Evrope, dejavnosti v okviru član-stva v Svetu OZN za človekove pravicein spodbujanje pravic otrok, izobraže-vanje za človekove pravice, enakost spo-lov ter spodbujanje pravic pripadnikovetničnih in drugih manjšin.

Kot predsedujoča Odboru ministrovSveta Evrope je Slovenija posebno po-zornost namenila vlogi Sveta Evrope prispoštovanju človekovih pravic. Krepilaje sodelovanje med Svetom Evrope inOrganizacijo združenih narodov ter siprizadevala, da bi Belorusija kot zadnjaevropska država, ki ni odpravila smrtnekazni ali uvedla moratorija na to oblikokaznovanja, to čim prej storila.

Dejavno je podpirala prizadevanjaSveta Evrope za odpravo vseh oblikdiskriminacije na podlagi spolneusmerjenosti ali identitete. MinisterŽbogar je prevzel pokroviteljstvo nadParado ponosa, ki je bila maja v Lju-bljani. Slovenija je v vlogi predsedu-joče Odboru ministrov Sveta Evropesodelovala tudi na posebnem dogodkuob robu 11. zasedanja Sveta za člove-kove pravice.

Kot predsedujoča Odboru ministrovje v ospredje postavila pravice otrok.Odbor ministrov je sprejel smerniceza pripravo integriranih nacionalnihstrategij za odpravo nasilja nad otroki,ministrstvo za zunanje zadeve pa jeskupaj z varuhinjo človekovih pravicin državnim zborom 6. in 7. oktobrapriredilo mednarodno konferenco ootrokovih pravicah in zaščiti pred na-siljem. Konferenca, ki se je med dru-gimi udeležil komisar Sveta Evrope začlovekove pravice Thomas Hammar-berg, je bila pripravljena v čast 20.obletnici sprejetja Konvencije OZN ootrokovih pravicah.

Thomas Hammarberg je sodelovanjena konferenci o pravicah otrok v Lju-bljani povezal z delovnim dvostran-skim obiskom Slovenije, v okviru ka-terega se je srečal z ministrico zanotranje zadeve, ministrom za delo,

družino in socialne zadeve, ministromza šolstvo in šport, direktorjem Uradaza narodnosti ter varuhinjo človekovihpravic. Obiskal je tudi nekatera romskanaselja in se pogovarjal s predstavnikinevladnih organizacij.

Minister Samuel Žbogar se je dan pokonferenci, 8. oktobra, v Ženevi ude-ležil osrednje proslave ob 20. obletniciKonvencije o otrokovih pravicah. Obtej priložnosti je opravil ločene pogo-vore z visoko komisarko za človekovepravice Navanethem Pillay.

Slovenija je nadaljevala z delom kotena od 47 držav članic Sveta Združenihnarodov za človekove pravice, ki se jev letu 2009 sestal na treh rednih in šti-rih izrednih zasedanjih.

V ospredju 10. rednega zasedanja Svetaza človekove pravice so bili obravnavein sprejetje resolucij o stanju človekovihpravic v Severni Koreji ter Mjanmaru,o stanju človekovih pravic v Demokra-tični republiki Kongo in Somaliji, trehresolucij o tematiki rasizma, resolucijeo diskriminaciji na podlagi vere ter pe-tih resolucij o položaju človekovih pra-vic v Palestini in na drugih okupiraniharabskih ozemljih.

Junijsko, 11. redno zasedanje je zazna-movalo sprejetje resolucije o stanju člo-vekovih pravic v Sudanu, s katero jebil vzpostavljen mandat neodvisnegastrokovnjaka. Na njem sta bili polegtega v ospredju tematiki otrok teržensk. Glav ni vsebinski poudarki 12.rednega zasedanja so bili enakost spo-lov, tradicionalne vrednote v kontekstuspoštovanja človekovih pravic, začetekrazprav o pregledu delovanja Sveta začlovekove pravice in svoboda govora.Septembrsko zasedanje je bilo tudi vznamenju objave poročila Goldstonovepreiskovalne misije o kršitvah člove-kovih pravic v Gazi. Odločanje o re-soluciji o človekovih pravicah na oku-piranih palestinskih ozemljih je biloprestav ljeno na redno marčevsko za-sedanje. Ponovna obravnava proble-matike je nato sledila s sklicem izred-nega zasedanja Sveta za človekovepravice.

Dve od štirih izrednih zasedanj svetasta bili namenjeni obravnavi razmerna okupiranih palestinskih ozemljih.Januarja je posebno zasedanje obrav-navalo grobe kršitve človekovih pravicmed izraelskim vojaškim posegom vGazi, 12. izredno zasedanje oktobra seje poleg takratnih napetosti v vzhod-nem Jeruzalemu opredelilo tudi doGoldstonovega poročila, ki ga je Slovenija v nacionalni izjavi podprla.Slovenija se je glasovanja vzdržala, sajresolucija ni zrcalila vsebine Goldsto-novega poročila.

Februarja je potekalo 10. izredno za-sedanje o vplivu svetovne gospodarskein finančne krize na splošno uresniče-vanje in učinkovito uživanje človeko-vih pravic. Maja je bilo na pobudo EUin podobno mislečih držav zaradi po-sledic vojaških spopadov med vlad-nimi silami in Tamilskimi tigri skli-cano 11. izredno zasedanje Sveta začlovekove pravice o stanju človekovihpravic na Šrilanki. Ker je večina državna koncu zasedanja podprla Šrilankinaklonjeno resolucijo, ki ni ustreznoobsodila kršitev človekovih pravic medvojaškimi spopadi, je Evropska unijaglasovala proti resoluciji.

Delovna skupina Sveta za človekovepravice za univerzalni periodični pre-gled je zasedala trikrat in pregledala48 držav. Slovenija je samostojno pri-pravila vprašanja in priporočila za vseobravnavane države, kot članica trojkepa je sodelovala pri obravnavi Azer-bajdžana, Čada in Demokratične re-publike Kongo. Okrepile so se pripravena univerzalni periodični pregled sta-nja človekovih pravic v Sloveniji, na-črtovan za 16. februar 2010.

Na Svetovni pregledni konferenci orasizmu, rasni diskriminaciji in drugihoblikah nestrpnosti, ki je potekala med20. in 24. aprilom v Ženevi, je Slovenijaskupaj z večino mednarodne skupnostipotrdila politične zaveze, sprejete naSvetovni konferenci o rasizmu 2001 vDurbanu v Južni Afriki.

Predstavniki Slovenije so nadaljevalidejavnosti v podporo odločitve za za-

129

ŒLOVEKOVE PRAVICE

četek priprave novega izbirnega pro-tokola h Konvenciji OZN o pravicahotroka, s katerim bi tudi otroci in mla-dostniki pridobili možnost pritožbe obkršitvah konvencije. Slovenija je po-nudila svojega kandidata za vodenjedelovne skupine OZN za pripravo teganovega instrumenta za varstvo otro-kovih pravic.

Znotraj Sveta za človekove pravice jena začetku leta Slovenija postala čla-nica skupine sedmih držav, ki si de-javneje prizadevajo za krepitev stan-dardov na področju izobraževanja začlovekove pravice.

Sprejela je povabilo za vključitev vAgendo za človekove pravice za 21.stoletje.

Konec maja je slovenska delegacija podvodstvom državne sekretarke na mi-nistrstvu za delo, družino in socialnezadeve Anje Kopač Mrak pred Odbo-rom OZN za otrokove pravice uspešnozagovarjala uvodni poročili o izvajanjuobeh izbirnih protokolov h Konvencijio pravicah otroka.

Ob robu začetka 64. zasedanja Generalneskupščine OZN je Slovenija kot ena prvihdržav podpisala Izbirni protokol k Med-narodnemu paktu o ekonomskih, social-nih in kulturnih pravicah.

V delu Varnostnega sveta OZN je biloposebno pomembno sprejetje resolucijo civilistih v oboroženih spopadih, ospolnem nasilju nad ženskami v obo-roženih spopadih ter o spolnem nasiljunad otroki v oboroženih spopadih. Slo-

venija je sodelovala tudi na odprti raz-pravi Varnostnega sveta o otrocih voboroženih spopadih. Generalna skup-ščina je na podlagi dela Tretjega od-bora za socialna, humanitarna in kul-turna vprašanja sprejela vrsto resolucijza krepitev spoštovanja človekovih pra-vic. Zelo pomembno je bilo sprejetještirih resolucij, ki jih je v obravnavopredložila EU, in sicer o stanju člove-kovih pravic v Mjanmaru, o stanju člo-vekovih pravic v Demokratični ljudskirepubliki Koreji, o odpravi vseh obliknestrpnosti in diskriminacije, ki temeljina veroizpovedi ali prepričanju, ter ootrokovih pravicah, ki jo EU vlaga sku-paj s skupino latinskoameriških držav.Enako pomembno je bilo sprejetje re-solucije o stanju človekovih pravic vIranu. Slovenija je sodelovala tudi priprizadevanjih za sprejetje drugih re-solucij, ki ohranjajo ali krepijo stan-darde varstva človekovih pravic.

Med 2. in 13. marcem je zasedala Ko-misija za status žensk, ki se je v svojihrazpravah med drugim usmerila navprašanja enakopravne delitve odgovor-nosti med moškimi in ženskami tervprašanja, povezana z virusom HIV/aid-som. V sodelovanju s predstavniki mi-nistrstva za delo, družino in socialne za-deve so se začele dejavnosti Slovenijekot članice Izvršnega odbora UNICEF.

V okviru človekove razsežnosti Orga-nizacije za varnost in sodelovanje v Ev-ropi je Slovenija posebno pozornostnamenila opazovanju volitev in v opa-zovalne misije vnovič napotila dva dol-goročna in več kratkoročnih opazoval-cev, problematiki Romov in Sintov,

boju zoper sovražna dejanja, trgoviniz ljudmi ter razpravi o načinu izbolj-šanja uresničevanja zavez te organiza-cije na področju človekove dimenzije.Na implementacijskem sestanku v Var-šavi od 28. septembra do 9. oktobra,ki velja za največjo letno evropsko kon-ferenco o človekovih pravicah, je so-delovala v razpravi o enakosti spolov,izobraževanju o človekovih pravicah,integraciji Romov in Sintov, migracijahin beguncih. Organizirala je tudi stran-ski dogodek, na katerem je predstavilaprojekt zgodnjega izobraževanja rom-skih otrok (romskega pomočnika).

Na plenarnem zasedanju Mednarodneprojektne skupine za proučevanje ho-lokavsta in spominjanje nanj med30.  novembrom in 3. decembrom vTrondheimu na Norveškem je bilasprejeta v krog držav s t. i. vmesnimstatusom med statusom opazovalke,kar je bila od junija 2007, in polno-pravnim članstvom.

Slovenija je še naprej spremljala stanječlovekovih pravic po posameznihdržavah in podpirala skupne odziveEU na hujše primere kršitev človekovihpravic ter se v nekaterih primerih od -zvala tudi z lastno izjavo.

Ministrstvo je vodilo in usklajevalo deloMedresorske delovne komisije za člo-vekove pravice. Z rednim javnim odzi-vanjem na pomembnejše dogodke ternadaljevanjem rednih srečanj s pred-stavniki civilnodružbenih organizacij jeokrepilo tudi vidik javne diplomacije.

Na mednarodno razvojno sodelo-vanje je močno vplivala medna-

rodna dinamika, ki so jo narekovalivečplastni izzivi sodobnega časa, pred-vsem neugodne finančne in gospodar-ske razmere ter spoprijemanje s posle-dicami podnebnih sprememb.Okrepilo se je zavedanje, da je skrb zatrajnostni razvoj držav v razvoju izrazsolidarnosti in obenem interes razvitih

držav, saj posledice neenakopravnegain neuravnoteženega razvoja ogrožajomir, stabilnost in varnost v svetu. Kotsestavni del moderne zunanje politikeje bilo mednarodno razvojno sodelo-vanje Republike Slovenije vpeto v sve-tovne razvojne procese. Prizadevalo sije za nadaljnjo poglobitev političnihin gospodarskih odnosov z državamiv razvoju in razvitimi državami.

Zato je ministrstvo za zunanje zadevedelovalo v smeri nadaljnjega izobliko-vanja, poenotenja in poglobitve sistemamednarodnega razvojnega sodelovanjaSlovenije s ciljem krepitve obsega inučinkovitosti dvostranskega razvojnegasodelovanja ter tudi sodelovanja v okviruOZN, EU, Organizacije za gospodarskosodelovanje in razvoj ter drugih multi-lateralnih organizacij in institucij.

130

RAZVOJNO SODELOVANJE

Posebna pozornost je bila namenjenakrepitvi institucionalne usposobljeno-sti ministrstva kot koordinatorja, kiupošteva dve ravni: strateško, ki opre-deljuje politiko mednarodnega razvoj-nega sodelovanja, in izvajalsko, ki senanaša na izvajanje programov in pro-jektov na tem področju. Sprejetje pro-gramsko naravnanega državnega pro-računa je omogočilo ustreznokoncentracijo načrtovanja in porabeproračunskih sredstev za uradno raz-vojno pomoč. V postopku prehoda natak proračun je ministrstvo za zunanjezadeve na svojih proračunskih postav-kah konsolidiralo približno polovicodvostranskih razvojnih sredstev, karmu je dalo potreben vzvod, da progra-mira uradno razvojno pomoč ob upo-števanju primerjalnih prednosti slo-venskih subjektov in razvojnih potrebpartnerskih držav. Ministrstvo je pri-pravilo osnovne parametre porabesredstev uradne razvojne pomoči, kivključujejo štiri osrednja področjamednarodnega razvojnega sodelova-nja: gospodarska partnerstva, izvajal-ske ustanove, tehnično pomoč in sofi-nanciranje nevladnih organizacij.

Slovenija je v letu 2008 razvojnemu so-delovanju namenila 46,8 milijonaevrov, kar je 0,13 odstotka bruto na-cionalnega dohodka (BND). Obsegsredstev za uradno razvojno pomoč vletu 2009 je ocenjen na okrog 48,4 mi-lijona evrov ali 0,14 odstotka BND. Vskladu z mednarodnimi zavezami najbi ta do leta 2010 dosegla 0,17 odstotka,do leta 2015 pa 0,33 odstotka BND.

V skladu z geografskimi prednostniminalogami, ki so opredeljene v Resolu-ciji o mednarodnem razvojnem sode-lovanju Republike Slovenije za obdobjedo leta 2015, si je ministrstvo prizade-valo za krepitev dvostranskega razvoj-nega sodelovanja. Največji delež dvo-stranske pomoči je še naprej usmerjenv države Zahodnega Balkana, ki soprednostni cilj slovenske zunanje po-litike in posebnega pomena za varnostin blaginjo EU. Z ustanovitvijo skupnihodborov so se pospešile dejavnosti zaizvajanje razvojnih sporazumov s Črnogoro in Makedonijo, s katerima seusklajuje program razvojnega sodelo-vanja, medtem ko se z drugimi drža-vami v regiji razvojno sodelovanje iz-vaja projektno.

Pozornost je bila namenjena tudiVzhodni Evropi, ki je drugo prednos -tno območje slovenskih razvojnih pri-zadevanj, s poudarkom na Ukrajini inMoldaviji. Razvojno sodelovanje stema državama zaradi omejenih zmo-gljivosti in sredstev ter usmeritve naZahodni Balkan ni bilo obsežno. Kljubtemu so se pokazale možnosti za kre-pitev sodelovanja na dvostranski ravni,v okviru programov EU in v sodelo-vanju z drugimi članicami EU. Mož-nosti za krepitev dvostranskega raz-vojnega sodelovanja so bile obrav-navane tudi na zasedanju mešane ko-misije za gospodarsko sodelovanje zUkrajino novembra. Slovenska raz-vojna pomoč, ki se v Afriko usmerjapredvsem kot multilateralna pomoč,se je še naprej izvajala projektno, pričemer so bili prednostno podprti pro-jekti nevladnih organizacij v najmanjrazvitih državah celine. Upoštevajočrazvojne potrebe Afrike ter zunanje-politične in gospodarske interese Slo-venije je ministrstvo spodbudilo raz-pravo o krepitvi dvostranskegarazvojnega sodelovanja z izbrano afri-ško državo.

V vsebinsko/tematskem smislu se jerazvojno sodelovanje usmerjalo v raz-voj programov in projektov, namenje-nih dobremu vladanju in krepitvi pravne države (s poudarkom na spo-štovanju človekovih pravic žensk inotrok), družbenim storitvam (s pou -darkom na tehnični pomoči, izobra-ževanju in štipendiranju) ter varovanjuokolja in trajnostnemu gospodarjenjuz vodami.

Projekte razvojnega sodelovanja so iz-vajali različna pristojna ministrstva,jav ni zavodi, lokalne skupnosti indruge institucije: Center za evropskoprihodnost (CEP), Center za razvoj fi-nanc (CEF), Mednarodni sklad za raz-miniranje (ITF), Ustanova Skupaj,Center za mednarodno sodelovanje inrazvoj (CMSR), Center za podpororazvoju e-upravljanja za JugovzhodnoEvropo (CeGD) ter nevladne razvojnein humanitarne organizacije, združenev platformi SLOGA.

Posebna pozornost je bila namenjenavključevanju slovenskih gospodarskihsubjektov v razvojno sodelovanje inpripravi uredbe, ki bi urejala to po-

dročje. Tako bodo gospodarske družbedobile priložnost, da se v državah pre-jemnicah pomoči uveljavijo tudi kotizvajalke razvojnega sodelovanja. Vrazmerah finančne in gospodarskekrize je takšno delovanje, skupaj s pri-zadevanji gospodarske diplomacije,pomemben prispevek h krepitvi izvo-zno naravnanega slovenskega gospo-darstva.

Za krepitev prepoznavnosti medna-rodnega razvojnega sodelovanja Slo-venije je ministrstvo za zunanje zadeveprvič pripravilo Slovenske razvojnedneve. Namenjeni so bili ozaveščanjujavnosti o pomenu razvojnega sodelo-vanja v okoliščinah svetovne finančnein gospodarske krize. Slovenija se jeoktobra v Stockholmu udeležila tudiEvropskih razvojnih dni, kjer je soor-ganizirala okroglo mizo SrečanjeVzhoda z Jugom.

Ministrstvo je krepilo dialog z nevlad-nimi razvojnimi in humanitarnimi or-ganizacijami ter se aktivno vključilo vdelovanje strokovnega sveta platformeSLOGA. Prek javnega razpisa so ne -vladne organizacije izvedle številnerazvojne projekte na Zahodnem Bal-kanu, v Vzhodni Evropi in Afriki. Pro-jekti so se usmerili na področja traj-nostnih virov energije, trajnostnegarazvoja, rehabilitacije in opismenjeva-nja otrok, psihosocialne pomoči otro-kom in staršem, krepitve socialne inekonomske vloge žensk ter zagotavlja-nja zdravstvene oskrbe. Ministrstvo jekonec leta prvič objavilo dveletni javnirazpis za vključevanje nevladnih orga-nizacij v izvajanje razvojne politike Slo-venije v obdobju 2010/2011.

Glede na globalni pomen razvojnihvprašanj, ki vključujejo uresničevanjerazvojnih ciljev tisočletja do leta 2015ter odzive mednarodne skupnosti nasvetovne razvojne izzive, je Slovenijaposebno pozornost namenjala sodelo-vanju v okviru teles in agencij OZNter drugih globalnih institucij. Aktivnoje sodelovala na Visoki konferenciOZN o svetovni finančni in gospodar-ski krizi ter njenih vplivih na razvojpa tudi na vrhu OZN o podnebnihspremembah, ki se ga je udeležil pred-sednik republike dr. Danilo Türk. Na-daljevala se je reforma usklajenega de-lovanja sistema OZN, s poudarkom na

131

področju enakopravnosti spolov,uprav ljanja in financiranja. Slovenijaje podprla odločitev Generalne skup-ščine o ustanovitvi novega organaOZN za področje enakopravnosti spo-lov. Začela je triletni mandat v Iz-vršnem odboru Sklada OZN za otroke(UNICEF). Maja je bila izvoljena v Iz-vršni odbor Programa OZN za razvoj(UNDP) in Sklada OZN za prebival-stvo (UNFPA). Konec leta je bila spre-jeta odločitev o napotitvi dveh sloven-skih prostovoljcev znotraj programaProstovoljcev OZN (UNV).

Nadaljevalo se je aktivno sodelovanjeSlovenije pri delu teles EU, ki oblikujejopolitiko razvojnega sodelovanja ter pro-grame in instrumente razvojne pomočiEU. V okviru prednostnih nalog, dolo-čenih v Evropskem soglasju o razvojuter programu češkega in švedskegapredsedstva, so bile dejavnosti EU napodročju razvojnega sodelovanjausmerjene v uresničevanje zavez na po-dročju financiranja za razvoj, pomočdržavam v razvoju pri spopadanju s po-sledicami finančne in gospodarskekrize, krepitev učinkovitosti pomoči,vključevanje podnebnih sprememb vrazvojno sodelovanje, izboljšanje sklad-nosti politik za razvoj, spodbujanje de-mokracije za razvoj, krepitev transat-lantskega razvojnega sodelovanja inprilagajanje sistema mednarodnega raz-vojnega sodelovanja EU na delovanjena podlagi Lizbonske pogodbe. Pri temse je Slovenija zavzemala za geografskouravnoteženo razvojno politiko EU indelovanje za uresničitev razvojnih ciljevtisočletja ter prek proračuna EU name-

nila pomemben del svojih finančnihsredstev za uradno razvojno pomoč.

Čeprav Slovenija še ni bila članica Or-ganizacije za gospodarsko sodelovanjein razvoj (OECD), je še naprej sodelo-vala pri delu Odbora za razvojno pomočOECD in njegovih delovnih teles, pred-vsem Delovne skupine za učinkovitostpomoči. Kot udeleženka visokih foru-mov OECD o učinkovitosti pomoči terpodpisnica Pariške deklaracije in Načrtaza delovanje iz Akre si prizadeva ures-ničevati načela in izvajati ukrepe, ki pri-spevajo h krepitvi učinkovitosti razvojnepomoči v partnerskih državah.

Odzvala se je na številne humanitarnesituacije po svetu. V skladu z Resolu-cijo o mednarodnem razvojnem sode-lovanju Republike Slovenije do leta2015, ki vsebuje osnovne okvire za hu-manitarno pomoč, je bila dejavnapredvsem pri pomoči otrokom v po-konfliktnih okoliščinah.

Na pobudo predsednika republike dr.Danila Türka je bil oblikovan projektrehabilitacije otrok iz Gaze na Inštitutuza rehabilitacijo Soča. Vnovič so bilipodprti humanitarni projekti rehabi-litacije otrok iz Bosne in Hercegovine,Ukrajine ter prvič otrok s Kosova. Po-moč je bila namenjena tudi v vojaškihspopadih prizadetemu prebivalstvuGaze, notranje razseljenemu prebival-stvu Pakistana, Ukrajini zaradi pan-demije nove gripe H1N1, Zelenort-skemu otočju zaradi mrzlice denge ter Makedoniji ob epidemiji mumpsa.Ministrstvo za zunanje zadeve je prvičnamenilo sredstva nevladnim organi-

zacijam, ki se ukvarjajo s humanitarnopomočjo, in tako podprlo projektzdravstvene oskrbe obolelih z virusomHIV/aidsom v Malaviju ter projektdolgoročne zagotovitve količinsko inkakovostno ustrezne prehrane materin otrok na Madagaskarju. Kot v letihpred tem je Slovenija podprla Svetovniprogram za hrano, prek katerega sobila namenjena sredstva za Madaga-skar in Burundi. Sodelovala je s slo-venskimi nevladnimi humanitarnimiorganizacijami in z mednarodnimi or-ganizacijami, predvsem s Svetovnozdravstveno organizacijo, Uradom vi-sokega komisarja OZN za begunce,Agencijo OZN za pomoč in zaposlo-vanje palestinskih beguncev na Bliž-njem vzhodu ter Svetovnim progra-mom za hrano. Za dvostranskohumanitarno pomoč in prispevkemultilateralnim humanitarnim orga-nizacijam je bilo namenjenih nekajmanj kot 0,6 milijona evrov.

Poleg Odbora Evropske komisije za hu-manitarno pomoč in humanitarnegasegmenta letnega zasedanja Ekonom-skega in socialnega sveta OZN (ECO-SOC) se je Slovenija udeležila Visokekonference o Skladu OZN za hitro od-zivanje, ki mu je napovedala nadaljnjopodporo. V okviru rednega jesenskegadela Generalne skupščine OZN je so-delovala pri obravnavi humanitarnihresolucij ter se zavzemala za uresničitevglobalnega soglasja in načel humani-tarne pomoči. Krepila je odnose in so-delovanje z Mednarodnim odboromRdečega križa ter Visokim komisaria-tom OZN za begunce v smeri članstvav njegovem izvršnem odboru.

132

Vletu 2009 je bil na ministrstvuustanovljen Sektor za globalne iz-

zive. Obravnava predvsem strukturnespremembe v mednarodni skupnosti,ki jih je mogoče povezati z naraščanjemmedsebojne odvisnosti držav, krepitvijovloge nedržavnih akterjev in čedaljevečjo kompleksnostjo novih groženjmednarodni varnosti. V sodobnemsvetu razumevanje mednarodne var-

nosti vključuje tudi vprašanja ohranja-nja okolja in trajnostnega razvoja, za-gotavljanja varnosti posameznika inranljivih družbenih skupin ter razvoja.

Spopadanje s temi izzivi zahteva kre-pitev obstoječega sistema mednarod-nih organizacij ter razvoj novih oblikmednarodnega upravljanja pa tudioblikovanje ustreznih politik na nacio-

nalni ravni. Novi sektor koordinira pri-zadevanja za oblikovanje stališč gledenovih izzivov v zunanji politiki Slove-nije in za usklajenost zunanjepolitičnihciljev z nacionalnimi politikami inprednostnimi cilji Slovenije, pri čemersodeluje z drugimi resorji in vladnimislužbami. Prizadeva si tudi za razvija-nje dialoga s civilno družbo in nevlad-nimi organizacijami o teh vprašanjih.

GLOBALNI IZZIVI

Dejavnejše nastopanje Slovenije vmednarodni skupnosti zahteva tudipovezovanje z drugimi podobno mi-slečimi državami. Ministrstvo je dalopobudo za oblikovanje t. i. Zelene sku-pine, ki vključuje Islandijo, Kostariko,Singapur, Slovenijo, Združene arabskeemirate in Zelenortske otoke. Sodelo-vanje bo tematsko osredotočeno naobravnavo podnebnih sprememb nazunanjepolitični agendi, diverzifikacijoenergetskih virov in izkoriščanje ob-novljivih virov energije ter izmenjavotehnologij, reševanje vprašanj pomanj-kanja vode in gospodarjenja z vodo terrazvoj znanosti o Zemlji. Dejavnostiskupine bodo temeljile na načelih po-vezovanja (razvitih in držav v razvoju,otoških in celinskih držav po celinahin regijah), visokih ciljev (glede niz-koogljične prihodnosti), zavedanja(spodbujanje naložb v človeške vire inraziskave), sinergije (med odgovor-nostjo proizvajalcev in odgovornostjopotrošnikov) ter prenosa znanja (iz-kušnje in dobre prakse).

Prvi koraki za oblikovanje skupine sobili narejeni ob robu zasedanja Gene-ralne skupščine OZN septembra vNew Yorku. Pred podnebnim vrhomv Kopenhagnu so zunanji ministri tehdržav objavili skupen članek o nujnostiokrepljenega delovanja za spopadanjes podnebnimi spremembami.

Glavni dogodek na področju medna-rodnega upravljanja okolja je bil ned-vomno podnebni vrh od 7. do 19. de-cembra v Kopenhagnu. Končnirezultat vrha, Kopenhagenski dogovor,sicer ni dosegel pričakovanj o dosegiambicioznega, celovitega in pravno za-vezujočega sporazuma za spopadanjes podnebnimi spremembami po letu2012, kljub temu pa je večina državodločena, da se pogajanja nadaljujejona njegovi osnovi.

Med drugimi dogodki velja omeniti 3.svetovno podnebno konferenco od 31.avgusta do 4. septembra v Ženevi, nakateri je bila sprejeta pobuda za obli-kovanje novega globalnega okvira zapodnebne storitve. Namen pobude jeomogočiti prilagajanje podnebnimspremembam ter upravljanje podneb-nih tveganj z vključevanjem podneb-nih informacij in napovedi v političnoodločanje in ukrepanje na vseh ravneh.

Konference se je udeležil tudi predsed-nik republike dr. Danilo Türk.

Podnebne spremembe so tesno pove-zane z drugimi globalnimi izzivi, za-gotavljanjem trajnostnega razvoja, iz-polnjevanjem razvojnih ciljevtisočletja, zagotavljanjem prehranskevarnosti in zdravja ljudi pa tudi z vpra-šanji mednarodne varnosti. Najbolj iz-razite posledice segrevanja ozračja, kotje naraščanje gladine morja, lahko vo-dijo v izgubo ozemlja, mejne sporemed državami in množične migracije.Procesi dezertifikacije in degradacijetal že zdaj vplivajo na zmanjševanjepridelka in izgubo obdelovalnih povr-šin, kar vpliva tudi na politično stabil-nost držav in regij (okoljski begunci,spori za nadzor nad naravnimi viriipd.).

V okviru EU od decembra 2007 potekaintenzivnejša razprava o vplivu pod-nebnih sprememb na mednarodnovarnost. Slovenija je sodelovala vusmerjevalni skupini, ki povezuje zain-teresirane članice EU. Decembra jeSvet EU sprejel sklepe s poročilom odelovanju EU v letu 2009, zlasti glededialoga s tretjimi državami in regijami.Še pomembnejša je bila obravnava tegavprašanja v OZN s sprejetjem resolu-cije Generalne skupščine o podnebnihspremembah in varnosti junija ter po-ročilom generalnega sekretarja OZNo »podnebnih spremembah in možnihvarnostnih posledicah«, objavljenimseptembra.

Poročilo ugotavlja, da morajo priza-devanja za zmanjševanje varnostnihposledic podnebnih sprememb vklju-čevati širok razpon ukrepov, tako glo-balnih zavez za blaženje podnebnihsprememb z zmanjševanjem izpustovtoplogrednih plinov ter tudi ukrepovprilagajanja na podnebne spremembez gradnjo odpornejše infrastrukture inukrepov za odzivanje na naravne ne-sreče, ki jih povzročijo podnebne spre-membe. Na političnem področju soključne dejavnosti preventivne diplo-macije, krepitve regionalnega sodelo-vanja in dobrega upravljanja.

Vprašanje vode v mednarodnih odno-sih je neločljivo povezano s podneb-nimi spremembami. Učinki podneb-nih sprememb se pretežno kažejo v

spremembah v vodnem ciklu, naj greza pomanjkanje padavin in podaljše-vanje sušnih obdobij ali za naraščanještevila izrednih meteoroloških dogod-kov, neurij, poplav ipd. S tem se pove-čuje potreba po celovitem upravljanjuvodnih virov, tudi na mednarodni ra-vni. Ministrstvo si prizadeva, da bi Slo-venija dejavneje nastopala v medna-rodni skupnosti, hkrati si želispodbuditi nacionalno razpravo o po-menu celovitega gospodarjenja z vodo,s čimer bi Slovenija lahko dobre načineravnanja prenesla v druge države.

Migracije so kompleksen pojav, ki imazelo široke razsežnosti in je povezan zrazličnimi vidiki (gospodarskimi, so-ciološkimi, demografskimi itd.). Mi-nistrstvo je v sodelovanju z drugimiresorji spremljalo politiko na področjumigracij, kjer je v okviru EU posebnapozornost namenjena izvajanju Glo-balnega pristopa k vprašanju migracij.Ta je usmerjen v celostno obravnavomigracijske politike ter v krepitev inpoglabljanje sodelovanja s tretjimidržavami izvora in tranzita migrantov.

Z migracijami je povezana tudi trgo-vina z ljudmi, katere razsežnosti pre-segajo nacionalno in regionalno raven.Predstavniki ministrstva so v okviruMedresorske delovne skupine za bojproti trgovini z ljudmi sodelovali pripripravi akcijskega načrta s tega po-dročja za obdobje 2010–2011. Načrttemelji na preventivnem in zaščitnemdelovanju vseh organov in organizacij,ki imajo predstavnike v medresorskidelovni skupini, ter omogoča izobra-ževanje in mednarodno delovanje stro-kovnih delavcev, uradnikov in prosto-voljcev, ki delajo na področju trgovinez ljudmi.

133

Predstavniki ministrstva so bili de-javni v različnih diplomatskih in

pogajalskih delegacijah glede sklepanjamednarodnih pogodb in drugih med-narodnopravnih vprašanj. Sodelovaliso pri vprašanjih nasledstva nekdanjeSFRJ, ustanavljanju mednarodnih or-ganizacij in urejanju njihovega prav-nega statusa (npr. Mednarodne agen-cije za obnovljivo energijo – IRENA)ter na področju privilegijev in imuni-tet, prava zunanjih odnosov EU, uve-ljavitve Lizbonske pogodbe, pri vpra-šanjih širitve EU ter reševanju mejnegaspora in drugih zadev med Slovenijoin Hrvaško. Spremljali so delo med-narodnih sodišč ter progresivni razvojin kodifikacijo mednarodnega pravana svetovni in regionalni ravni.

Predsedovanje Odboru ministrovSveta EvropeSektor za mednarodno pravo je bilvključen v projekt predsedovanja Slo-venije Odboru ministrov Sveta Evrope.Spremljal je enega glavnih prednostnihciljev predsedovanja – pospeševanjereforme Evropskega sodišča za člove-kove pravice. Slovenija je kot četrtadržava ratificirala Protokol št. 14 bisin si je v vlogi predsedujoče dejavnoprizadevala za uveljavitev začasnihukrepov za pospeševanje reforme so-dišča. Ministrstvo je skupaj z ministr-stvom za pravosodje organiziraloOkroglo mizo o načinih varstva pravicedo sojenja v razumnem roku (izkušnjedržav) in o kratkoročni reformi Evrop-skega sodišča za človekove pravice 21.in 22. oktobra na Bledu. V sodelovanjus Sekretariatom Sveta Evrope in mini-strstvom za pravosodje je pripravilopublikacijo o okrogli mizi, ki je izšlajanuarja 2010 in bo februarja predsta-vljena na Interlakenski konferenci navisoki ravni o reformi Evropskega so-dišča za človekove pravice.

Skladno s prednostnimi cilji sloven-skega predsedovanja Odboru mini-strov je Slovenija ratificirala Konven-cijo Sveta Evrope o ukrepanju protitrgovini z ljudmi, kot prva država čla-nica Sveta Evrope je ratificirala Doda-tni protokol h Konvenciji o človekovihpravicah v zvezi z biomedicino glede

genetskega testiranja za zdravstvenenamene, s čimer je postala prva, ki jeratificirala Oviedsko konvencijo in vsenjene protokole, v postopku ratifikacijepa so tudi Konvencija Sveta Evrope opreprečevanju terorizma, KonvencijaSveta Evrope o dostopu do uradnihdokumentov, ki jo je Slovenija podpi-sala med prvimi državami članicami,Protokol št. 12 k Evropski konvencijio človekovih pravicah in KonvencijaSveta Evrope o pranju, odkrivanju inodvzemu premoženjske koristi, prid-obljene s kaznivim dejanjem, in o fi-nanciranju terorizma.

Reševanje mejnega spora in drugavprašanja med Slovenijo in HrvaškoPredstavniki ministrstva so svetovalipri vprašanjih s področja mednarod-nega prava in sodelovali pri pogajanjih,povezanih z mejnim sporom s Hrva-ško, kar zajema tako sodelovanje vokviru t. i. Rehnovega procesa, ki je vBruslju potekal do junija, in tudi v po-gajanjih o arbitražnem sporazumu. Ar-bitražni sporazum med Vlado Repu-blike Slovenije in Vlado RepublikeHrvaške je bil podpisan v Stockholmu4. novembra. V tem procesu je mini-strstvo sodelovalo tudi z zunanjimimednarodnopravnimi strokovnjaki.

Ministrstvo je novembra pripravilopredlog zakona o ratifikaciji arbitraž-nega sporazuma. Sodelovalo je pri pri-pravi Predloga za izrek mnenja oskladnosti Arbitražnega sporazumamed Vlado Republike Slovenije inVlado Republike Hrvaške z Ustavo Re-publike Slovenije, ki ga je vlada sprejela17. novembra in ga istega dne predlo-žila Ustavnemu sodišču, ter pri Do-polnitvi predloga za izrek mnenja, kiga je vlada sprejela 8. decembra.

Predstavniki ministrstva so strokovnosvetovali in sodelovali pri pripravi prav-nih mnenj glede prejudicev v hrvaškipristopni dokumentaciji za članstvo vEU ter pri oblikovanju izjave o zaščitiinteresov, ki jo je Slovenija priložila obodprtju in začasnem zaprtju vseh po-gajalskih poglavij, pri katerih so biliugotovljeni hrvaški prejudici. Ministr-stvo je vodilo postopek in zagotavljalo

pravno podporo in svetovanje pri rati-fikaciji Protokola o pristopu RepublikeHrvaške k Severnoatlantski pogodbi.

Priprava pisnih mnenj v zvezi s sve-tovalnim mnenjem Meddržavnegasodišča v Haagu (ICJ) o neodvisnostiKosovaMinistrstvo je pripravilo pisno mnenjein pisne komentarje Slovenije v zvezis svetovalnim mnenjem Meddržav-nega sodišča v Haagu (ICJ) o vprašanju»Ali je enostranska deklaracija neod-visnosti, ki so jo sprejeli kosovski or-gani začasne uprave, v skladu z med-narodnim pravom?«. Slovenija jetajniku Meddržavnega sodišča vHaagu pisno mnenje predala 17. aprila,pisne komentarje pa 17. julija.

V prispevkih je izrazila mnenje, da jebila kosovska enostranska deklaracijaneodvisnosti v skladu z mednarodnimpravom in da gre za primer sui generis.Pri tem je posebno pozornost name-nila pojasnitvi pravnih vidikov razpadanekdanje SFRJ in njenega nasledstvater pravne ureditve statusa avtonomnihpokrajin v nekdanji SFRJ.

Vključevanje v Organizacijo za go-spodarsko sodelovanje in razvoj(OECD)Predstavniki ministrstva so vodili poga-janja z Organizacijo za gospodarsko so-delovanje in razvoj (OECD) glede spo-razuma o privilegijih in imunitetah, kiso se uspešno končala konec leta. Skle-nitev sporazuma, podpisanega 21. ja-nuarja 2010, je eden od pogojev za pri-stop. Ministrstvo je pri pristopnihpogajanjih pravno svetovalo drugim re-sorjem, predvsem koordinatorju pri-stopa. Oktobra je potekal drugi krog po-gajanj v okviru Odbora OECD zanaložbe, ki je eden ključnih odborov pripristopu vsake države, saj obravnava iz-polnjevanje zavez pristopnice v skladu skodeksoma o liberalizaciji kapitalskih to-kov in tekočih nevidnih operacij, ki stavsebinsko temeljna pravna akta OECD.

6. (pravni) odbor Generalne skup-ščine OZNJeseni so predstavniki ministrstva akti-vno sodelovali na zasedanju Šestega

134

MEDNARODNOPRAVNE ZADEVE

odbora Generalne skupščine Organi-zacije združenih narodov, ob robu ka-terega je v tednu mednarodnega pravapotekal tradicionalni sestanek pravnihsvetovalcev zunanjih ministrstev. Slo-venija je imela v 6. odboru govor natemo univerzalne jurisdikcije in daljšikomentar na poročilo Komisije zamednarodno pravo (ILC), ki ji je pred-sedoval veleposlanik dr. Ernest Petrič.Na zasedanju Generalne skupščine jebilo predstavljeno tudi poročilo pred-sednika Meddržavnega sodišča vHaagu (ICJ) Ovade in predsednikaMednarodnega kazenskega sodišča(ICC) Songa o delu sodišč v zadnjemletu. Predstavniki ministrstva so sode-lovali na sestanku svetovalcev za med-narodno pravo ter na interaktivni raz-pravi s člani Komisije za mednarodnopravo in predsednikom ICJ v okviruTedna mednarodnega prava. V NewYorku se je ob robu 6. odbora nadalje-val dialog med EU in Združenimidržavami Amerike o vprašanjih med-narodnega prava, katerega del je tudispoštovanje mednarodnega humani-tarnega prava v boju proti terorizmu.

Pravo morja in Konvencija Združe-nih narodov o pomorskem medna-rodnem pravu (UNCLOS)Slovenija se je novembra udeležila za-sedanja Neformalnega posvetovalnegaprocesa v New Yorku ter pomagalasooblikovati resolucijo Generalneskupščine o oceanih in pravu morja.Ministrstvo je sodelovalo pri usklaje-vanju dokumentov, ki so se nanašalina zasedanje ad hoc odprte neformalnedelovne skupine za proučevanje vpra-šanj v zvezi z ohranitvijo in vzdržnorabo morske biotske raznovrstnosti zu-naj meja nacionalne jurisdikcije vsklopu Konvencije OZN o pomorskemmednarodnem pravu.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC)in mednarodno kazensko pravoSlovenija je kot članica Biroja januarjain februarja sodelovala na prvem indrugem nadaljevanju 7. zasedanjaSkupščine držav pogodbenic Rimskegastatuta Mednarodnega kazenskega so-dišča v New Yorku, novembra pa nanjenem 8. zasedanju v Haagu. Raz-prava je bila usmerjena v priprave naPregledno konferenco držav pogodbe-nic junija 2010 v Kampali v Ugandi.Osrednja vsebinska razprava se nanaša

na opredelitev kaznivega dejanja agre-sije, s čimer bi sodišče pristojnost gledetega kaznivega dejanja lahko začelotudi dejansko izvajati. Slovenija je tudimed 19 državami, ki so predlagale raz-širitev prepovedi določenih orožij tudina nemednarodne oborožene spopade,ki so sicer v Rimskem statutu že pre-povedana v mednarodnih oboroženihspopadih – to je edini od preostalihpredlogov, ki je na 8. zasedanju zbralzadostno podporo za uvrstitev na pre-gledno konferenco. Ministrstvo jespremljalo delo Mednarodnega kazen-skega sodišča za nekdanjo SFRJ(ICTY) in drugih mednarodnih ka-zenskih sodišč.

Omejevalni ukrepiMinistrstvo je pripravilo dve uredbi oizvajanju omejevalnih ukrepov protiIranu ter po eno proti Sudanu in Be-lorusiji. Predstavnik ministrstva je za-gotovil strokovno pomoč pri izvajanjuomejevalnih ukrepov in se aktivnoudeležil dveh delavnic, in sicer za iz-voznike v organizaciji ministrstva zagospodarstvo ter za banke v organiza-ciji Združenja bank. V okviru Evrop-ske unije so bile med drugim dopol-njene Smernice EU za izvajanjeomejevalnih ukrepov, ki so eden oddveh temeljnih aktov EU s področjaizvajanja njenih pravnih aktov.

Sodelovanje v delovnih skupinahSveta Evropske unijeV okviru EU je ministrstvo sodelovalopri delu štirih delovnih skupin SvetaEU s področja mednarodnega pravater aktivno delovalo pri oblikovanjustališč in mnenj. Te skupine so delovnaskupina za mednarodno javno pravo(COJUR), delovna podskupina zamednarodno kazensko sodišče (CO-JUR/ICC), delovna skupina za pravomorja (COMAR) in delovna skupinaRelex v sestavi za omejevalne ukrepe(Relex/Sankcije).

Mednarodna komisija za Savski ba-zenMinistrstvo je sodelovalo pri deluMednarodne komisije za Savski bazen,ad hoc delovne skupine za pravne za-deve in v vlogi depozitarja mednarod-nih pogodb, ki se sklepajo v okviru ko-misije. Predstavnik ministrstva je bildejaven pri končnem usklajevanju be-

sedila Protokola o onesnaževanju vodareke Save zaradi plovbe.

Drugo mednarodno sodelovanje inrazvojna pomočV Bukarešti so bile 28. maja na ravnisektorjev za mednarodno pravo kon-zultacije z Romunijo, 2. oktobra pa vLjubljani konzultacije s Poljsko. Mini-strstvo je 30. in 31. marca priredilo de-lavnico za predstavnike makedonskegaministrstva za zunanje zadeve z naslo-vom Organizacijski in vsebinski vplivičlanstva v EU na delo Ministrstva zazunanje zadeve na področju mednarod-nega prava.

Predstavniki ministrstva so se udeležilispomladanskega in jesenskega zaseda-nja Odbora pravnih svetovalcev zamednarodno javno pravo Sveta Evrope(CAHDI) in spomladi konferencedržav članic Mednarodne organizacijeza civilno letalstvo (ICAO) o letalskempravu v Montrealu, na kateri sta bilisprejeti dve mednarodni konvenciji.Predstavnik ministrstva je bil vključenv slovensko predsedovanje Alpski kon-venciji, ministrstvo pa je zagotovilotudi udeležbo na zasedanju vladnihstrokovnjakov za pripravo osnutkaProtokola h Konvenciji o mednarod-nih interesih na premični opremi vzvezi z vesoljsko opremo decembra vRimu.

Sklepanje mednarodnih pogodbMinistrstvo je dosledno izvajalo vsedejavnosti pri sklepanju in ratifikacijimednarodnih pogodb, za katere je pri-stojno. Pripravilo je 40 predlogov za-konov o ratifikaciji, vlada pa je sprejela23 uredb o ratifikaciji.

Vključeno je bilo v več pogajalskih de-legacij za sklepanje mednarodnih po-godb, med drugim v pogajanja za skle-nitev Sporazuma o socialnemzavarovanju z Republiko Srbijo. Ude-leževalo se je strokovnih razprav inpriprave stališč glede vprašanja plin-skega terminala v Žavljah. Vse leto jesodelovalo pri pogajanjih glede skle-nitve Sporazuma med Vlado Repu-blike Slovenije in Vlado Ruske federa-cije o sodelovanju pri izgradnji inuporabi plinovoda na ozemlju Repu-blike Slovenije (sporazum o Južnemtoku), ki je bil v Moskvi podpisan 14.novembra.

135

Vodenje in koordinacija medresor-skih delovnih skupinMinistrstvo je koordiniralo delo Med-resorske delovne komisije za človekovepravice, Stalne koordinacijske skupineza omejevalne ukrepe ter Strokovne

skupine za redakcijo slovenskih pre-vodov mednarodnih aktov, ki se obja-vljajo v Uradnem listu Republike Slo-venije. Prevzelo je vodenje inkoordinacijo novoustanovljene Med-resorske delovne skupine za pripravo

predloga besedila zakona o privilegijihin imunitetah mednarodnih organiza-cij s sedežem v Republiki Sloveniji. Ko-nec leta je vnovič začela delovati tudiNacionalna komisija za mednarodnohumanitarno pravo.

136

Ministrstvo za zunanje zadeve jeskladno s Koalicijskim sporazu-

mom o sodelovanju v Vladi RepublikeSlovenije za mandat 2008–2012 ok -tobra postalo dejanski nosilec in ko-ordinator nalog s področja gospodar-ske diplomacije. Skladno s tem je bil1. oktobra ustanovljen Direktorat zagospodarsko diplomacijo in razvojnosodelovanje, ki je pristojen za vodenjegospodarske diplomacije. Novo vred-nost prinaša enotno usmerjanje go-spodarske diplomacije s ključno na-logo iskanja možnosti in zagotavljanjapogojev za izvedbo konkretnih poslovza slovensko gospodarstvo.

V maju je bil ustanovljen strokovnisvet za gospodarsko diplomacijo podvodstvom ministra za zunanje zadeve.V njem sodelujejo predstavniki gospo-darstva, akademskih krogov, nekdanjiveleposlaniki in predstavniki državnihustanov. Strokovni svet obravnava stro-kovna vprašanja s področja gospodar-ske diplomacije in svetuje pri obliko-vanju strateških usmeritev zanjo.

Na njegovem prvem zasedanju 19.maja so bila obravnavana vprašanja inpobude za izpopolnitev obstoječega si-stema gospodarske diplomacije v smeripoenotenega delovanja in večje učin-kovitosti.

Ministrstvo je kot nosilec obiskov go-spodarskih delegacij, ki spremljajo naj-višje državne in vladne predstavnikeob obiskih v tujini, pripravilo 13 iz-hodnih delegacij. Predsednika repu-blike dr. Danila Türka so gospodarskedelegacije spremljale v Jordaniji, Tur-čiji, Bolgariji, Azerbajdžanu, Kazah-stanu in na Kosovu. Predsednika vladeBoruta Pahorja je gospodarska dele-gacija spremljala na obisku v Srbiji, na

Slovaškem, Madžarskem, v Črni gori,Libiji in Egiptu, ministra Samuela Žbo-garja pa na obisku v Belorusiji.

Sodelovalo je tudi pri projektih vhod-nih gospodarskih delegacij iz Srbije,Albanije, Grčije ter Bosne in Hercego-vine.

V okviru Strateškega foruma Bled jeministrstvo organiziralo dvostranskasrečanja med visokimi gosti foruma inpredstavniki slovenskega gospodar-stva. Dejavno je bilo tudi pri zbiranjudonacij in sponzorstev za izvedbo pro-jekta.

Pri pomoči slovenskim podjetjem jebila gospodarska diplomacija aktivnapri reševanju problematike premoženjaslovenskih podjetij v Srbiji ob privati-zaciji srbskega gospodarstva.

Pri nadaljnji internacionalizaciji in di-verzifikaciji prisotnosti slovenskihpodjetij na tujih trgih se je okrepilosodelovanje z Gospodarsko zbornicoSlovenije, Obrtno-podjetniško zbor-nico, Slovensko izvozno in razvojnobanko, Slovensko turistično organiza-cijo, Javno agencijo Republike Slove-nije za podjetništvo in tuje investicijeter neposredno z gospodarskimi sub-jekti.

Predstavljene so bile tudi možnosti, kijih slovenskemu gospodarstvu ponujagospodarska diplomacija. Minister Sa-muel Žbogar je nastopil na različnihforumih slovenskega gospodarstva, vGospodarski zbornici Slovenije in vposameznih regionalnih gospodarskihzbornicah.

Pomembno vlogo v sistemu gospodar-ske diplomacije imajo ekonomski sve-

tovalci na diplomatsko-konzularnihpredstavništvih in vodje predstavništevslovenskega gospodarstva JAPTI v tu-jini. Konec leta je bil zato organiziranposvet ekonomskih svetovalcev in vo-dij predstavništev.

Na področju multilateralnega gospo-darskega sodelovanja je bilo največ po-zornosti namenjene včlanjevanju vOECD, ki je prešlo v sklepno fazo.Opravljene so bile obravnave v 25 de-lovnih telesih v okviru vseh 18 odbo-rov, ki so navedeni v pristopnem pro-gramu. Obravnave so bile uspešnokončane na vseh področjih razen kor-porativnega upravljanja podjetij.

Pomembnejši dogodki v okviru sode-lovanja z OECD:• 6. februar – obisk predsednika vlade

Boruta Pahorja pri generalnem se-kretarju Angelu Gurríi v Parizu;

• 24.–25. junij – ministrsko zasedanjeSveta OECD, slovensko delegacijo jevodil veleposlanik dr. Janez Šu-mrada;

• 30. junij–1. julij – obisk generalnegasekretarja OECD Angela Gurríe vSloveniji; srečanje z vodilnimi slo-venskimi predstavniki, med njimi spredsednikom republike dr. Dani-lom Türkom, predsednikom držav-nega zbora dr. Pavlom Gantarjem inpredsednikom vlade Borutom Pa-horjem; sodelovanje na konferencina Brdu ob izidu gospodarskega pre-gleda OECD o Sloveniji.

Na 7. ministrski konferenci WTO vŽenevi od 30. novembra do 2. decem-bra je slovensko delegacijo vodil vele-poslanik Andrej Logar.

GOSPODARSKA DIPLOMACIJA

Ministrstvo je kot svoj zunanjepo-litični prednostni cilj krepilo

medkulturni dialog. Posebno pozor-nost je namenilo razvoju Evropskeagende za kulturo in podpiralo priza-devanje Evropske komisije za uskla-jeno in sistematično vključevanje kul-ture v zunanje odnose EU, kot izhajaiz priporočil mednarodne konferenceNove paradigme, novi modeli – kulturav zunanjih odnosih Evropske unije medslovenskim predsedovanjem Svetu EUin sklepov Sveta EU »o spodbujanjukulturne raznolikosti in medkultur-nega dialoga v zunanjih odnosih Unijein njenih držav članic« iz novembra2008.

Zavzemalo se je za pospeševanje pro-cesov, ki utrjujejo kulturo kot horizon-talni element različnih politik in pro-gramov EU do tretjih držav, obupoštevanju načel partnerstva in so-delovanja s civilno družbo. Tako je so-delovalo z vseevropsko civilno pobudoA Soul for Europe, ki s projektom Fo-

rum X (v Beogradu, Cluju, Gui-marãesu, Lyonu, Skopju, Tbilisiju itd.)spodbuja dialog med civilno družbo,gospodarskimi dejavniki in oblastjo nalokalni, regionalni, nacionalni in ev-ropski ravni. Obenem si pobuda pri-zadeva za mreženje med različnimi ev-ropskimi regijami za izmenjavoizkušenj, dobrih praks in novih raz-vojnih vzorcev, ki temeljijo tudi na kul-turni raznolikosti.

Ministrstvo je spodbudilo partnerskipristop Slovenije k mednarodnemuSkladu za spodbujanje kulture na Bal-kanu – The Balkan Incentive Fund forCulture pri Evropskem kulturnemskladu. Sklad je namenjen podpori prirazvoju dialoga in sodelovanju v kul-turi na Balkanu in začasni zapolnitvivrzeli financiranja kulturnih dejavnostiv programih Evropske unije.

Prizadevalo si je za nadaljevanje Lju-bljanskega procesa in prenos dobrihpraks regionalnega sodelovanja pri ce-

loviti obnovi kulturne dediščine iz Ju-govzhodne Evrope na države Regio-nalnega programa Kijevske pobude(Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Mol-davija in Ukrajina) pri Svetu Evrope.Tako je med predsedovanjem Odboruministrov Sveta Evrope 6. in 7. novem-bra z ministrstvom za kulturo priredilomednarodno konferenco Ljubljanskakonferenca – obnova naše skupne dedi-ščine, na kateri so bile sprejete Lju-bljanska deklaracija: od sprave do traj-nostnega družbenega in gospodarskegarazvoja ter dve ministrski izjavi, in si-cer med upravičenkami Ljubljanskegaprocesa o obnovi kulturne dediščine izJugovzhodne Evrope o naslednji faziprocesa ter med državami upravičen-kami Regionalnega programa Kijevskepobude o izvedbi pilotnega projekta zaobnovo kulturne dediščine v zgodo-vinskih mestih. Uspeh konference jetudi umestitev teme »kulturna dedi-ščina« v delovni program za obdobje2010–2011 v 4. platformi vzhodnegapartnerstva Stiki med ljudmi kot po-sebnega sodelovanja Evropske unije zvzhodno soseščino.

V evropskem letu inovativnosti inustvarjalnosti je ministrstvo sodelovalopri postavitvi dveh razstav v galeriji LJCOSINUS BRX, in sicer Ecology oftechno mind, na kateri so se predstavilislovenski avtorji, sodelujoči na Arselectronici, ter 30 let delovanja festivalaArs electronica. Zasnova razstav v ga-leriji LJ COSINUS BRX nadaljuje idejoin projekt niza predstavitev, ki so sezačele leta 2006. Temeljijo na večplas-tnih projektih, ki združujejo umetnostz znanostjo, predvsem pa želijo osvet-liti in ponazoriti pomembno vlogoumetniških prizadevanj, ki spodbujajokreativno mišljenje, širijo zavedanje opomenu znanosti ter njene družbenevloge in hkrati njene odgovornosti dočloveštva. Namen niza razstav je, daevropska in domača politika prepo-znata pomen sodobnih umetniškihpraks na preseku znanosti in umetno-sti kot novo, pomembno polje delova-nja. Projekt so podprli ministrstvo, te-danji evropski komisar za znanost inrazvoj dr. Janez Potočnik ter galerijaKapelica iz Ljubljane.

137

KULTURNO SODELOVANJE

Ecology of techno mind – Stefan Doepner

Drugi večji projektiSarajevski zvezki so edinstven samo-nikli projekt na Zahodnem Balkanu,ki je povezal kritično intelektualnomaso v tem prostoru. Gre za kulturnorevijo, ki je nastala leta 2002 v poseb-nih družbenozgodovinskih političnihin kulturnih razmerah v regiji po raz-padu nekdanje države in je del raz-vojne pomoči Slovenije državam Zahodnega Balkana. Ministrstvo fi-nančno podpira publikacijo že od leta2006. V letu 2009 je namenilo sredstvaza sofinanciranje 4000 izvodov publi-kacije.

V okviru Regionalnega partnerstva jemed češkim predsedovanjem Svetu EUkoordinacijo kulturne predstavitvedržav članic prevzela Češka. Pisateljiiz držav članic so se predstavili v pu-blikaciji ob 20. obletnici padca železnezavese. Iz Slovenije je sodeloval DušanČater z zgodbo Iskre. Med švedskimpredsedovanjem je koordinacijo prev-zela Madžarska. V Göteborgu je orga-nizirala skupno razstavo držav članicz naslovom Judje v srednjeevropskemprostoru.

Projekt neprofitne ekonomije Socialnaobleka/Socialdress avtorice MarijeMojce Pungerčar je nastal leta 2006.Izraz »socialna obleka« označuje obla-

čila, ki delujejo povezovalno v smisluskupnosti. Delavnice širijo znanje oizdelovanju oblek, hkrati pa krepijozavedanje o posledicah globalizacijeza domačo tekstilno industrijo ter iz-ginevanje rokodelskega znanja inspretnosti. Na njih nastajajo duhovitain funkcionalna oblačila in drugi iz-delki, ki jih je preprosto narediti, ude-leženci pa za to ne potrebujejo poseb-nega znanja. Delavnica, ki jo je v letuinovacij in ustvarjalnosti EU podprlotudi ministrstvo, je bila namenjenapredstavnikom diplomatskega zborain umetniški skupnosti v Sloveniji tertudi širši javnosti. Njen namen je bilpotrošniško družbo ozavestiti o nuj-nosti recikliranja že obstoječih mate-rialov, še zlasti v obdobju svetovne go-spodarske in družbene krize. Spodporo tovrstnim projektom mini-strstvo podpira prizadevanja umetni-kov pri iskanju odgovorov na izzivečasa z raziskovanjem in razvijanjemneprofitnih ekonomij ter spodbuja inuveljavlja njihove umetniške ideje vširšem slovenskem in mednarodnemokolju.

Kot povezovalni člen med slovenskimiuniverzami, Centrom za slovenščinokot drugi/tuji jezik pri Filozofski fa-kulteti Univerze v Ljubljani ter diplo-matsko-konzularnimi predstavništvi

138

Sarajevski zvezki

ob pomoči pravno zavezujočih doku-mentov, tj. krovnih sporazumov v kul-turi, izobraževanju in znanosti ter iznjih izhajajočih izvedbenih programov,vzpostavlja osnovo za uveljavljanje slo-venistike na tujih univerzah. Rezultatteh prizadevanj je ustanovitev lektorataslovenskega jezika na Univerzi za tuještudije v Pekingu v študijskem letu2009/2010.

Glede na medresorski dogovor (medministrstvi za zunanje zadeve, kulturo,visoko šolstvo, znanost in tehnologijoter za šolstvo in šport), da se z drža-vami EU krovni programi v kulturi,izobraževanju in znanosti ne bodo večsklepali, ker obstaja vrsta drugih mož-nosti za tovrstno sodelovanje, je Uni-verza v Ljubljani z vrsto evropskih univerz sklenila meduniverzitetne spo-razume, ki so pravne podlage za delolektorjev slovenskega jezika. V študij-skem letu 2009/2010 se je slovenščinapoučevala na 56 tujih univerzah posvetu.

Vlada je imenovala nove člane med-resorske delovne skupine za pripravostrokovnih in pravnih temeljev za na-daljnje pogovore z italijansko stranjoo vprašanju vračanja kulturnih do-brin, umetniških del, arhivov ter ka-tastrskih in zemljiških knjig iz Italijev Slovenijo. Delovna skupina je že za-čela delo.

Vministrstvu deluje skupina anali-tikov, ki so spremljali in analizi-

rali mednarodne politične, gospodar-ske, znanstvene in kulturne tokove terse udeleževali mednarodnih posvetov,simpozijev in srečanj s področja načr-tovanja politik v okviru EU, zvezeNATO in drugih mednarodnih foru-mov. Ministrstvo je priredilo več stro-kovnih posvetov in koordiniralo pro-jekte na področjih mednarodnepolitike in diplomacije.

Najpomembnejša strokovno-diplo-matska aktivnost analitike je priprava

rednih tedenskih ter posebnih zbirovanaliz s področja zunanje politike,mednarodnih odnosov in strateško po-membnih svetovnih regij in držav, kianalizirajo aktualna dogajanja v med-narodni skupnosti. V okvir strokovnediplomatske dejavnosti se uvršča tudiurejanje tedenskih pregledov medna-rodnih dogodkov in napovedi.

Ministrstvo je organiziralo šest temat-skih posvetov in razprav: o transat-lantskih odnosih po ameriških pred-sedniških volitvah (februarja), o izzivihZahodnega Balkana (marca), o odno-

sih z Rusko federacijo in energetskivarnosti (aprila), o Ljudski republikiKitajski in njenem pomenu za prihod-nost (junija), o perspektivah SrednjeAzije in njenem pomenu za evropskoenergetsko varnost (julija) ter o izku-šnjah predsedovanja Odboru mini-strov Sveta Evrope (novembra). Ok tobra je v soorganizaciji z ministr-stvom za obrambo potekal medresor-ski posvet na temo novega strateškegakoncepta zveze NATO. Predstavnikiministrstva so sodelovali tudi pri pri-pravi drugega iz niza seminarjev o stra-teškem konceptu zavezništva, ki ga je

139

Dvostranske in večstranske dejavnosti ministrstva• s tretjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana, evropske sosedske

politike in Sredozemlja, sodeluje prek projektov EU (ALF, ASEF, EUNIC) in zdvostranskim sodelovanjem;

• spremlja in podpira delovanje slovenske mreže Fundacije Anna Lindh (ALF);• spremlja in podpira delovanje Azijsko-evropskega sklada (ASEF – Asia-Europe

Foundation) ter številnih projektov znotraj njega: Slovensko-filipinska taktičnaizmenjava, ki sta jo organizirali Pekarna (Maribor) in Green Papaya (Manila),v okviru 5. in 6. umetniškega tabora novih medijev in Mini vrha o umetniškipolitiki in praksi novih medijev 2008 sta potekala UP:DATE, sodelujoči MihaHorvat, Fundacija Sonda, Mihaela Kavdanska, Avmotional (Romunija) in Houseof Natural Fiber (Indonezija), ter ASEUM: Umetniški simpozij o azijsko-ev-ropskih novih medijih, sodelujoči Kibla in Sabaw Media Art Kitchen, Filipini;6. do 7. decembra je ob robu UNFCCC COP-15 potekala delavnica Umetnost,kultura in trajnost: gradnja sinergij med Azijo in Evropo (povabljenih je bilo 18uglednih svetovnih umetnikov, med njimi Marko Peljhan); multidisciplinarnakonferenca Kultura / prihodnost: Prehod v ekološko dobo 2050 od 7. do 9. de-cembra v Kopenhagnu (soorganizatorja ASEF in EUNIC) ter Delavnica ozmanjševanju emisij iz krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju(REDD) ob robu COP-15, ki sta jo organizirala ministrstvo za okolje in prostorin ASEF ob sodelovanju AEEF, SIDA, IGFES, UNEP, Hans Seidel Stiftung;

• podprlo je udeležbo slovenskih umetnikov na XIV. bienalu mladih ustvarjalcevEvrope in Sredozemlja od 3. do 12. septembra v Skopju;

• sodelovalo je pri večletnih kulturnih projektih, npr. First Novel Festival v Bu-dimpešti ter na razstavi mladih likovnih umetnikov MOYA na Dunaju;

• udeležuje se rednih letnih zasedanj slovensko-ameriškega odbora za izbor Ful-brightovih štipendistov;

• vključeno je v koordinacijsko skupino za izvedbo vsebinskih in organizacijskihnalog projekta EXPO 2010;

• v sodelovanju z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in Filmskim skladomRepublike Slovenije je sodelovalo na filmskih festivalih v tretjih državah indržavah članicah EU;

• skupaj z ministrstvom za kulturo je aktivno v dejavnostih EUNIC (EuropeanUnion National Institutes for Culture). Omeniti velja odmevno konferenco Islamin Europe, ki sta jo junija organizirala EUNIC in New York Public Library vNew Yorku.

ANALITIKA

Slovenija v sodelovanju z zvezo NATOizvedla novembra. Seminarja se je ude-ležilo več visokih gostov, med njimigeneralni sekretar zveze NATO AndersFogh Rasmussen in predsedujoča sku-pini strokovnjakov Madeleine Al-bright.

Med najpomembnejše naloge sodi skrbza publicistično dejavnost. Ministrstvoje izdalo redno letno Poročilo Ministr-stva za zunanje zadeve Republike Slo-venije za leto 2008 ter še dve publikacijis področja mednarodnih odnosov inzunanje politike, ki sta širši javnostipredstavili delovanje in dosežke slo-venske diplomacije. Obe sta bili pove-zani s predsedovanjem Odboru mini-strov Sveta Evrope. Slovenija in SvetEvrope predstavlja zgodovino sloven-skega članstva v tej organizaciji odsprejetja do predsedovanja osrednjemuodločevalskemu organu, Bela knjigaSveta Evrope o medkulturnem dialogu– Živeti skupaj v enakopravnosti in do-stojanstvu pa je v slovenščino prevedendokument Odbora ministrov Sveta Ev-rope o medkulturnem dialogu.

Ministrstvo je dokončalo obsežno em-pirično raziskavo Enake možnosti v slo-venski diplomaciji. Raziskava, ki je medzaposlenimi naletela na velik odziv, jedel širšega vladnega projekta Enakemožnosti. Njen namen je bil preučitirazmere med zaposlenimi in pripravitipredloge za njihovo izboljšanje. Skupajz Znanstvenoraziskovalnim centromSlovenske akademije znanosti in umet-nosti je ministrstvo pripravilo tudiznanstveno monografijo, ki predstavlja

izsledke raziskave ter teoretske in prak-tične poglede na življenje diplomatov.To je prvi tako široko in interdiscipli-narno zasnovan projekt.

Ministrstvo vzdržuje stike in krepi so-delovanje z drugimi analitskimi centriv mednarodni skupnosti. V Ljubljaniso potekale konzultacije z analitskoslužbo ruskega zunanjega ministrstva.Poleg tega so se analitiki redno udele-ževali mednarodnih konferenc, srečanjin izobraževanj v organizaciji različnihanalitsko-raziskovalnih in akademskihcentrov v EU in širše, kjer so predsta-vljali slovensko diplomacijo in njenedosežke. Sodelovali so tudi na rednihpolletnih srečanjih vodij analitskihslužb zunanjih ministrstev držav članicEU, vrsti seminarjev o novem strate-škem konceptu zveze NATO, več kon-ferencah o mednarodni varnosti ingeopolitiki ter tudi srečanjih, ki so naanalitski ravni zaznamovala 20. oble-tnico padca berlinskega zidu.

Ministrstvo je opravilo drugi javni na-tečaj za najboljše diplomske in magi-strske naloge ter doktorske disertacijeza leto 2008. Izmed 40 prijavljenih delje komisija za izvedbo javnega natečajaizbrala dela 14 avtorjev, ki so v svojihdiplomskih in magistrskih nalogah terdoktorski disertaciji najbolje združiliteoretsko izvirnost in uporabno vred-nost. Hkrati je bil razpisan že tretji ja-vni natečaj. Namen natečajev je spod-buditi študente na vseh ravneh študijak aplikativni uporabi teoretičnih znanjin krepiti sodelovanje ministrstva zakademsko sfero.

140

7

7 O MINISTRSTVU

Ministrstvo je izdalo 3368 potnihlistov, kar je za 1,5 odstotka

manj kot v letu 2008.

Najpogostejša konzularna opravila so bila:• pridobitev potnega lista;• pridobitev vizuma;• sprejem vlog za izdajo dovoljenja za

(prvo) prebivanje (sprejetih 18.688vlog ali 15,6 odstotka več kot leto po-prej) in vročanje dovoljenj, izdanihna upravnih enotah (8591 dovoljenj);

• posredovanje zaprosil za pravnopomoč (3655 postopkov medna-rodne pravne pomoči);

• posredovanje vlog in opravila v zveziz državljanstvom (2238 vlog in opra-vil, od tega za sprejem v državljan-stvo 478, za ugotovitev državljanstva158 in za odpust iz državljanstva 20vlog, 881 naknadnih vpisov v drža-vljansko knjigo in rojstno-matičnoknjigo, 273 mnenj diplomatsko-kon-zularnih predstavništev k vlogam,428 postopkov priseg);

• obveščanje o priporu ali zaporudržavljanov Slovenije v tujini in tujihdržavljanov v Sloveniji ter o prome-tnih nesrečah in smrti državljanov(slovenskih v tujini in tujih v Slove-niji);

• pomoč pri urejanju zapuščin;• poizvedbe o pogrešanih osebah;• pomoč državljanom v stiski;• izdaja različnih potrdil;• posredovanje informacij o urejanju

posameznih zadev v domovini;• posredovanje ter vročanje izgublje-

nih dokumentov in predmetov;• urejanje vpisa sprememb osebnih

stanj in naslovov v tujini živečihdržavljanov;

• opravila, povezana z urejanjem volil-nih evidenc;

• overitve listin, namenjenih uporabi vtujini, in tujih listin, namenjenihuporabi v Sloveniji;

• urejanje dovoljenj za prelete in pri-stanke domačih in tujih državnihletal (1214 dovoljenj), vplutje tujihdržavnih in vojaških ladij v prista-nišče Koper (3 prošnje) in prečkanje

tujih vojaških sil prek slovenskegaozemlja (48 prošenj).

143

ZAØŒITA INTERESOV

Število potnih listov, ki jih je izdalo ministrstvo za zunanje zadeve v letu 2009

državljanom Republike Slovenije v tujini 2.243

službeni potni listi 182

diplomatski potni listi 463

potni listi za vrnitev 329

posmrtni potni listi 151

Skupaj 3.368Izdani potni listi v letu 2009

Izdani potni listi v obdobju 2005–2009

Izdajanje potnih listov v obdobju 2005–2009

2005 2006 2007 2008 2009

državljanom Republike Slovenije v tujini 1809 2674 3016 2496 2243

službeni potni listi 204 256 465 148 182

diplomatski potni listi 364 742 196 330 463

potni listi za vrnitev 300 277 312 324 329

Število obravnavanih vlog za izdajo vi-zuma (89.612) se je v primerjavi zletom poprej zmanjšalo za 13,1 od-stotka. Zavrnjenih je bilo 4,2 odstotkaobravnavanih vlog.

Ministrstvo je objavilo 683 sporo-čil za javnost in organiziralo tri

redne novinarske konference ministra.Imenovan je bil uradni govorec mini-strstva, ki je imel devet rednih novi-narskih konferenc.

144

Izdajanje slovenskih vizumov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih

2005 2006 2007 2008 2009

obravnavane vloge 124.354 100.338 88.359 103.095 89.612

izdani vizumi 118.976 95.031 84.887 98.856 85.449

zavrnjene vloge 5.378 5.307 3.472 4.239 3.790

Izdajanje slovenskih vizumov v obdobju 2005–2009

ODNOSI Z JAVNOSTMI

Število sporočil za javnost v obdobju 2005–2009 Število novinarskih konferenc v obdobju 2005–2009

2005 2006 2007 2008 2009

sporočila za javnost 722 530 707 628 683

novinarske konference 18 11 12 9 12

Na ministrstvu je bilo 31. decem-bra zaposlenih 641 uslužbencev

(59 odstotkov žensk in 41 odstotkovmoških), med njimi osem pripravni-kov z univerzitetno izobrazbo. Delo-vno razmerje je prenehalo skupaj 45javnim uslužbencem, od tega se jih jepet upokojilo. Na mirovanje je odšloosem javnih uslužbencev. V notranjislužbi je bilo zaposlenih 387, v zunanjipa 254 uslužbencev.

Med zaposlenimi je imelo 16 usluž-bencev doktorat, 110 magisterij alispecializacijo, 384 univerzitetno stop-njo izobrazbe, 29 visoko strokovno, 17višjo, 72 uslužbencev srednješolsko iz-obrazbo, drugo pa 13 uslužbencev.

V letu 2009 so v tujini delovala nasled-nja predstavništva Republike Slove-nije:• 40 veleposlaništev;• 6 stalnih predstavništev;• 6 generalnih konzulatov;• pisarna pri Palestinskih avtonomnih

oblasteh v Ramali;• konzularna pisarna v Banjaluki.

Na novo so bili imenovani veleposla-niki v Libanonu s sedežem v Ankari, vRepubliki Zelenortski otoki s sedežemv Bruslju, v Bolivarski republiki Vene-zueli s sedežem v Buenos Airesu in vSultanatu Oman s sedežem v Kairu.Slovenska veleposlaništva so tako v tu-jini nerezidenčno pokrivala skupno 50držav. Prvič sta bila imenovana vele-poslanika v Helsinkih in New Delhiju.

Na novo je bilo odprtih sedem konzu-latov in imenovanih sedem častnihkonzulov, en konzulat (v Zambiji) paje bil zaprt. Štirje konzulati so bili po-višani v generalni konzulat, pri tem paso bili imenovani štirje častni gene-ralni konzuli. Slovenija ima skupnodelujočih 84 generalnih konzulatov inkonzulatov na čelu s častnimi general-nimi konzuli oziroma častnimi kon-zuli.

V letu 2009 je v tujini 18 diplomatovpokrivalo predvsem gospodarsko po-dročje, na preostalih predstavništvih

pa so te naloge dodatno opravljalidrugi diplomati.

Za vojaško in obrambno področje jena diplomatskih predstavništvih 42predstavnikov ministrstva za obrambo(14 obrambnih atašejev v veleposlani-štvih in 28 vojaških predstavnikov vstalnih predstavništvih). V treh diplo-

matskih predstavništvih službujejotrije policijski atašeji.

Prvega oktobra je začela veljati novasistemizacija, v okviru katere je bilvzpostavljen nov (četrti) direktorat vministrstvu – Direktorat za gospodar-sko diplomacijo in razvojno sodelova-nje. Zaradi prenosa gospodarske

145

KADROVSKE ZADEVE

Število zaposlenih javnih uslužbencev na ministrstvu za zunanje zadeve

2005 2006 2007 2008 2009

notranja služba 324 357 382 376 387

zunanja služba 246 287 389 258 254

Skupaj 570 644 711 634 641

Število zaposlenih v notranji in zunanji službi v obdobju 2005–2009

Zaposleni javni uslužbenci po spolu (31. 12. 2009)

diplomacije na ministrstvo za zunanjezadeve je bilo z ministrstva za gospo-darstvo premeščenih 23 uslužbencev,zaradi reorganizacije pa je prišlo tudido preimenovanja nekaterih sektorjev.Na novo sta bila ustanovljena Sektorza globalne izzive in Sektor za člove-kove pravice.

Vodje diplomatsko-konzularnih pred-stavništev Republike Slovenije v letu2009

Veleposlaništva Republike Slovenije• Veleposlaništvo v Ankari, veleposlanik

Mitja Štrukelj • Veleposlaništvo v Atenah, veleposlanik

Vladimir Kolmanič • Veleposlaništvo v Beogradu, veleposla-

nik Miroslav Luci• Veleposlaništvo v Berlinu, veleposlanik

Mitja Drobnič• Veleposlaništvo v Bernu, veleposlanik

mag. Bojan Grobovšek • Veleposlaništvo v Bratislavi, veleposla-

nik mag. Stanislav Vidovič• Veleposlaništvo v Bruslju, veleposlanica

mag. Anita Pipan• Veleposlaništvo v Budimpešti, velepo-

slanica Darja Bavdaž Kuret • Veleposlaništvo v Buenos Airesu, ve-

leposlanik Avguštin Vivod • Veleposlaništvo v Bukarešti, začasni

odpravnik poslov Marcel Koprol• Veleposlaništvo v Canberri, začasni od-

pravnik poslov Gregor Kozovinc• Veleposlaništvo v Dublinu, veleposla-

nik Franc Mikša, veleposlanica JasnaGeršak

• Veleposlaništvo na Dunaju, veleposla-nik Aleksander Geržina

• Veleposlaništvo v Haagu, veleposlanikmag. Leon Marc

• Veleposlaništvo v Helsinkih, velepo-slanik Tone Kajzer

• Veleposlaništvo v Kairu, veleposlanikBorut Mahnič

• Veleposlaništvo v Kijevu, začasni od-pravnik poslov Boris Gole

• Veleposlaništvo v Kopenhagnu, vele-poslanik Bogdan Benko

• Veleposlaništvo v Lizboni, veleposlanikAndrej Peter Bekeš

• Veleposlaništvo v Londonu, veleposla-nik Iztok Jarc

• Veleposlaništvo v Madridu, veleposla-nik Peter Reberc

• Veleposlaništvo v Moskvi, veleposla-nica Ada Filip Slivnik

• Veleposlaništvo v New Delhiju, vele-poslanik Janez Premože

• Veleposlaništvo v Ottawi, veleposlanikTomaž Kunstelj

• Veleposlaništvo v Parizu, veleposlanikdr. Janez Šumrada

• Veleposlaništvo v Pekingu, veleposla-nik dr. Marjan Cencen, veleposlanicaMarija Adanja

• Veleposlaništvo v Podgorici, veleposla-nik mag. Jernej Videtič

• Veleposlaništvo v Prištini, veleposlanikJožef Hlep

• Veleposlaništvo v Pragi, veleposlanikmag. Franc But

• Veleposlaništvo v Rimu, veleposlanikdr. Andrej Capuder

• Veleposlaništvo v Sarajevu, veleposla-nik Andrej Grasselli

• Veleposlaništvo v Skopju, veleposlanikAlain Brian Bergant

• Veleposlaništvo v Stockholmu, velepo-slanik Vojislav Šuc

• Veleposlaništvo v Teheranu, začasniodpravnik poslov Matjaž Ingolič, za-časna odpravnica poslov Kristina Radej

• Veleposlaništvo v Tel Avivu, veleposla-nik mag. Boris Sovič

• Veleposlaništvo v Tokiu, veleposlanikMiran Skender Čupkovič

• Veleposlaništvo v Varšavi, veleposlanikJožef Drofenik, veleposlanik mag. Marjan Šetinc

• Veleposlaništvo v Vatikanu, veleposla-nik dr. Ivan Rebernik

• Veleposlaništvo v Washingtonu, vele-poslanik Roman Kirn

• Veleposlaništvo v Zagrebu, veleposla-nik dr. Milan Orožen Adamič

Stalna predstavništva Republike Slove-nije• Stalno predstavništvo pri Evropski uniji

v Bruslju, veleposlanik mag. Igor Senčar

• Stalno predstavništvo pri Organizacijizdruženih narodov v New Yorku, ve-leposlanica Sanja Štiglic

• Stalno predstavništvo pri Uradu Orga-nizacije združenih narodov v Ženevi,veleposlanik Andrej Logar

• Stalno predstavništvo pri zvezi Nato vBruslju, veleposlanik dr. Božo Cerar

• Stalno predstavništvo pri Organizacijiza varnost in sodelovanje v Evropi naDunaju, veleposlanik dr. Stanislav Raš-čan

• Stalno predstavništvo pri Svetu Evropev Strasbourgu, veleposlanica MarjeticaBole

Generalni konzulati Republike Slove-nije• Generalni konzulat v Celovcu, gene-

ralni konzul Matjaž Longar• Generalni konzulat v Clevelandu, ge-

neralni konzul dr. Zvone Žigon, gene-ralni konzul Jurček Žmauc

• Generalni konzulat v Monoštru, gene-ralni konzul mag. Drago Šiftar

• Generalni konzulat v Münchnu, gene-ralni konzul Alfred Killer, generalnikonzul Marko Vrevc

• Generalni konzulat v New Yorku, v. d.vodje generalnega konzulata dr. MelitaGabrič

• Generalni konzulat v Trstu, generalnakonzulka Vlasta Valenčič Pelikan

Predstavniška pisarnaPredstavniška pisarna Republike Slove-nije pri Palestinski upravi v Ramali,vodja pisarne mag. Igor Pogačar

146

Zaposleni javni uslužbenci po izobrazbi (31. 12. 2009)

Ministrstvo je za izvajanje svojihprogramov porabilo 73.101.601

evrov. Kljub finančni krizi s sedem od-stotkov nižjim obsegom sredstev kotleto poprej je uspešno zaključilo pro-računsko leto.

Za zunanje zadeve in konzularne sto-ritve je porabilo 63.136.405 evrov, odtega za izvajanje politike doma19.647.173 evrov in za diplomatsko-konzularno mrežo 43.489.232 evrov.

Slovenija je delovala kot verodostojenpartner tudi v okviru večstranskegasodelovanja. Poravnala je vse tekočeobveznosti do Organizacije združenihnarodov in drugih mednarodnih orga-nizacij. Za redne članarine, mirovneoperacije in prostovoljne prispevke jeministrstvo namenilo 7.928.873 evrov.

Slovenija si je še naprej prizadevala zapovečanje deleža sredstev, namenjenihmednarodni razvojni pomoči. Leto

2009 je bilo za oblikovanje zavesti opomenu mednarodne razvojne po-moči zelo pomembno. V okviru priza-devanj za trajen gospodarski razvoj,zmanjševanje revščine in spoštovanječlovekovih pravic je ministrstvo uspe-šno sodelovalo na številnih medna-rodnih konferencah in srečanjih. Zamednarodno razvojno sodelovanje inhumanitarno pomoč je namenilo1.817.563 evrov.

147

PRORAŒUN

Področje informacijske tehnologijeje zaznamovalo intenzivno delo pri

razvoju, testiranju in povezovanju ev-ropskega vizumskega informacijskegasistema VIS z drugimi nacionalnimisistemi.

Na ministrstvu je bila uvedena intra-netna aplikacija – skupen informacijskiportal za interno uporabo, namenjensplošnim informacijam, obvestilom innavodilom, do katerega imajo dostopvsi zaposleni v notranji službi, po-stopno pa se vanj vključujejo tudi di-plomatsko-konzularna predstavništvav tujini.

Uslužbenci ministrstva so posebno po-zornost namenjali razvoju, vzdrževa-

nju, nadgradnjam, razširitvam in po-sodobitvam strojne in programskeopreme ter prenovi informacijsko-ko-munikacijskih sistemov na diplomat-sko-konzularnih predstavništvih v tu-jini, dislociranih lokacijah ministrstvater vključitvi v nekatera druga infor-macijsko-komunikacijska omrežja insisteme.

Delovna skupina HelpDesk, ki je bilapred slovenskim predsedovanjemSvetu Evropske unije ustanovljena zapotrebe prve ravni podpore in pomočiuporabnikom informacijskega sistema,je še naprej delovala kot enotna skupnavstopna točka za prijavo napak pri de-lovanju informacijske tehnologije inpomoč pri njihovi uporabi.

Predstavniki ministrstva so sodelovalitudi v številnih mednarodnih in med-resorskih delovnih in projektnih skupinah, predvsem na področju vi-zumske politike in elektronskih komu-nikacij Sveta Evropske unije pa tudi napodročju prenosa in obravnave tajnihdokumentov, varovanja tajnih poda-tkov ter obrambnega načrtovanja inkriznega upravljanja.

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

Ministrstvo za zunanje zadeve jev letu 2009 izdalo

• 313 diplomatskih izkaznic;• 97 službenih izkaznic;• 10 konzularnih izkaznic in• 456 osnovnih potrdil za oprostitev

dajatev (zavrnjenih je bilo 49).

V okviru rednega dela je bilo:• pridobljenih 30 agremajev;• pridobljenih 6 soglasij za obrambne

in vojaške atašeje;• pripravljenih 23 predaj poverilnih

pisem;• pripravljenih 43 poverilnih pisem;

• pripravljenih 12 patentnih pisem in• pripravljene štiri eksekvature.

Na spletni strani ministrstva je bila ob-javljena diplomatska lista in pripravljenProtokolarni vodnik za tuja diplomat-

PROTOKOLARNE DEJAVNOSTI

ska predstavništva, akreditirana v Re-publiki Sloveniji.

V sklopu rednega letnega dela je biloorganiziranih in protokolarno vodenihsedem delovnih obiskov ministrov, pri-stojnih za zunanje zadeve, iz drugih

držav. V sodelovanju s Protokolom Re-publike Slovenije so bili organiziraniin vodeni štirje uradni obiski tujih mi-nistrov za zunanje zadeve. Predstavnikiministrstva so organizirali in izpeljaliobiske 10 drugih visokih predstavni-kov tujih držav ali organizacij ter pri-

bližno 110 protokolarnih dogodkov ra-zličnega obsega in ravni, kot so orga-nizacija konzultacij, sprejemov, kosil,podpisov sporazumov, diplomatskihšportnih in drugih srečanj.

148

Vokviru ministrstva je bilo v letu2009 prevedenih 3894 in lektori-

ranih 2841 strani, od tega:• 565 strani izjav;• 367 strani poročil;• 186 strani tez;• 186 strani govorov;• 44 strani programov;• 360 strani pravnih besedil in• 274 strani besedil za objavo na

spletu.

Med predsedovanjem Odboru mini-strov Sveta Evrope je bilo zagotavljano

stalno dežurstvo za prevode nujnih be-sedil, predvsem izjav v angleščini inslovenščini.

Med daljšimi in pomembnejšimi pre-vodi so bile še priloge k Beli knjigi, pe-riodično poročilo po Evropski listini oregionalnih in manjšinskih jezikih,

publikacija Zveze prijateljev mladineMladost brez telesnega kaznovanja inprevod akta o notranji organizaciji insistemizaciji.

Prevajalci na ministrstvu so opravili153 ur redakcije mednarodnih prav-nih aktov.

PREVAJANJE

Ministrstvo je pripravilo predlogzakona o spremembah in dopol-

nitvah Zakona o zunanjih zadevah, kiga je sprejel Državni zbor RepublikeSlovenije na seji 15. decembra, objavljenpa je bil v Uradnem listu Republike Slo-venije št. 108/2009 28. decembra. Zakonvsebuje določbe, ki prinašajo po-membne izboljšave organizacije dela naministrstvu in prispevajo k postopnigraditvi kariere diplomatov.

Minister za zunanje zadeve in ministerza gospodarstvo sta 1. septembra pod-pisala Sporazum o prenosu nalog, jav-nih uslužbencev in pravic proračunskeporabe na področju gospodarske di-plomacije. S tem se je uresničila do-ločba Koalicijskega sporazuma o so-delovanju v Vladi Republike Slovenijeza mandat 2008–2012, da je ministr-

stvo za zunanje zadeve temeljni nosilecgospodarske diplomacije.

Začela sta veljati Pravilnik o spremem-bah in dopolnitvah Pravilnika o oce-njevanju uspešnosti diplomatov in Pra-vilnik o spremembah in dopolnitvahpravilnika o diplomatski, konzularniin službeni izkaznici.

Na področju notranje organizacije delaje bilo pripravljenih nekaj novih sploš-nih aktov, ki urejajo notranje postopkedelovanja ministrstva:• Navodilo o nadzoru v diplomatskih

predstavništvih in konzulatih Repu-blike Slovenije;

• Navodilo o tajnih podatkih;• Navodilo o stroških reprezentance v

notranji službi Ministrstva za zunanjezadeve;

• Navodilo o posredovanju informacijza medije;

• Navodilo o povračilu stroškov za na-stanitev.

Spremenjenih ali dopolnjenih je biloveč splošnih aktov. Sprejeti so bili:• Pravilnik o spremembah in dopol-

nitvah Pravilnika o varstvu osebnihpodatkov v Ministrstvu za zunanjezadeve;

• Pravilnik o spremembah in dopolnit-vah Pravilnika o zaposlovanju lokal-nega osebja in opravljanju del s stranidružinskih članov javnih uslužbencevna diplomatskih in strokovno-tehni-čnih delovnih mestih na predstavni-štvih Republike Slovenije v tujini;

• Navodilo o spremembah in dopol-nitvah Navodila o delu Kadrovskekomisije;

PRAVNE ZADEVE

Pregled opravljenih prevodov 2007 2008 2009

prevodi (skupaj strani) 3246 3474 3894

lekture (skupaj strani) 2239 2639 2841

tolmačenje (skupaj ur) 84 302 113

• Navodilo o spremembah in dopol-nitvah Navodila o finančnem poslo-vanju v Ministrstvu za zunanje za-deve;

• Navodilo o spremembah in dopol-nitvah Navodila o izobraževanju,usposabljanju in izpopolnjevanju vMinistrstvu za zunanje zadeve;

• Navodilo o spremembah in dopol-nitvah Navodila o postopkih za ime-novanje vodij predstavništev Repu-blike Slovenije v tujini;

• Navodilo o spremembah in dopol-nitvah Navodila o uporabi službe-nega telefonskega omrežja in službe-

nih mobilnih telefonov v Ministrstvuza zunanje zadeve;

• Navodilo o spremembah in dopol-nitvah Navodila o uporabi službenihvozil Ministrstva za zunanje zadeve.

149

Ministrstvo je v skladu z 8. členomZakona o zunanjih zadevah za-

vezano k skrbi za urejeno, učinkovito,uravnoteženo in gospodarno delovanjepredstavništev v tujini ter k zagotavlja-nju ugledu Slovenije primernih in vposameznih državah primerljivih per-sonalnih, materialnih in prostorskihpogojev za delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev. Ministerje na tej podlagi imenoval glavnega di-plomatskega nadzornika za nadzor di-plomatsko-konzularnih predstavništevv tujini, ki je svoje naloge začel opra-vljati na začetku leta.

Nadzor se izvaja v skladu z Navodilomo nadzoru v diplomatskih predstavni-štvih in konzulatih Republike Slove-nije, ki ureja položaj glavnega diplo-matskega nadzornika, opredeljujenjegova pooblastila za izvajanje nad-zora ter oblike in postopek nadzora.Določa tudi poročanje o ugotovitvahnadzora in ukrepih, ki jih glavni di-plomatski nadzornik predlaga mini-stru. Nadzornik deluje na podlagi stro-kovnosti, pri svojem delu jesamostojen, neodvisen in nepristran-ski. Svoje delo opravlja na podlagi let-nega načrta nadzorov predstavništev,

ki ga potrdi minister. Letni načrt vse-buje redne nadzore, ki se izvajajo napodlagi sklepa ministra, poleg tegalahko ta glavnemu diplomatskemunadzorniku odredi izredne nadzore.Ti lahko obsegajo celotno delovanjepredstavništva ali pa so le delni.

Glavni diplomatski nadzornik je napodlagi sklepov ministra opravil šestrednih in dva izredna nadzora pred-stavništev. Ti so v povprečju trajali tridelovne dni, v njih pa so sodelovali šepo dva do trije sodelavci iz notranjihorganizacijskih enot ministrstva.

GLAVNI DIPLOMATSKI NADZORNIK

Opravljenih je bilo 88 prevozov vtujino, nakupljenih 1400 letal-

skih vozovnic (566 za Bruselj in 834 zadruge kraje) in izvedenih 64 postop-kov javnih naročil.

Poleg rednih vzdrževalnih del souslužbenci ministrstva opravili nekaj

večjih posegov na nepremičninah vlasti ministrstva doma in v tujini, meddrugim so dokončali prenovo rezi-dence generalnega konzula v Trstu,popravili dovoze in parkirišča na mi-nistrstvu, vzpostavili skupni zajemnicenter in preselili veleposlaništvo vPodgorici, pripravili nove prostore za

veleposlaništvo v Bruslju, uredili arhivter izvedli selitev sektorja za gospodar-sko diplomacijo.

LOGISTIKA, INVESTICIJE IN JAVNA NAROŒILA

Predstavniki ministrstva so sodelo-vali na aprilskem srečanju direk-

torjev diplomatskih arhivov držav čla-

nic in institucij EU v Pragi, namenje-nem izmenjavi izkušenj pri uvajanjuelektronskega arhiviranja v zunanjih

ministrstvih, novembra pa na srečanjuv Stockholmu, kjer sta bili vodilni temivečja odprtost arhivov in izmenjava

POŠTA IN ARHIV

mnenj glede objavljanja diplomatskihdokumentov na internetu.

Diplomatski arhiv je prispeval tudi kpublicistični dejavnosti ministrstva.Tako so dogodki in prispevki v publi-kaciji Slovenija in Svet Evrope, ki jo jeob šestdesetletnici Sveta Evrope izdaloministrstvo, nazorno ilustrirani z do-kumenti iz zbirke Diplomatskega ar-hiva.

150

Skupaj

Klasična pošta vhodni(število vpisanih dokumentov): izhodni

skupaj

13.72821.27735.005

Telefaksi vhodni(število vpisanih dokumentov): izhodni

skupaj

1.9276.7758.702

Mednarodni kurirski servisi vhodne(število pošiljk): izhodne

skupaj

2.2814.2576.538

Število evidentiranih e-sporočil iz uradnega vhodnae-poštnega predala: izhodna

skupaj

17.170666

17.836

Število sporočil v aplikaciji Depeše: vhodna izhodna

skupaj

35.34716.26551.612

Ministrstvo je pri nevladni orga-nizaciji Umanotera naročilo iz-

račun t. i. ogljičnega odtisa – pregledakoličine ogljikovega dioksida, ki gaproizvaja s svojimi dejavnostmi. Re-zultati so pokazali, da prispevek mini-strstva k onesnaževanju okolja ni za-nemarljiv in da je veliko možnosti zaizboljšave.

Znaten del toplogrednih izpustov pov-zroča mobilnost (prihodi na delo, služ-bene poti). Ministrstvo se je zato vokviru evropskega projekta Civitas Elan,katerega partner je Urbanistični inštitutRepublike Slovenije, pridružilo projektuizdelave mobilnostnega načrta. Ta imakot sodoben način obvladovanja pro-metnega povpraševanja vrsto pozitivnihučinkov na prometno učinkovitost pod-jetja ali ustanove in na delovanje mest-nega prometnega sistema.

Temeljito smo pregledali tudi drugevidike delovanja in se odločili, da vprihodnje povečamo okoljsko ozaveš-čenost na vseh področjih svoje dejav-nosti – pri porabi električne energije,papirja, uporabi letalskih prevozov ipd.Ustanovljena je bila EKO delovna sku-pina ministrstva, ki je pripravila akcij-ski načrt za zmanjševanje negativnegavpliva na okolje.

OKOLJU PRIJAZNO DELOVANJE

Akcijski načrt ministrstva za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje

Na ministrstvu za zunanje zadeve želimo s sistematičnim pristopom stopiti napot okoljsko bolj odgovornemu ravnanju. Pomembno je, da začnemo dnevnovsak sam in vsi skupaj zmanjševati svoj okoljski vpliv. Posledično bomo z za-vestnim ravnanjem zmanjšali tudi stroške ter vzpostavili bolj zdravo delovnookolje in način življenja.

Zato smo sprejeli naslednje ukrepe:1. Racionalizirali bomo porabo električne energije. Vsak dan ob koncu delovnega

dne bomo ugašali luči v pisarnah ter računalnike, ekrane, tiskalnike, fotokopirnestroje in skenerje. Navadne žarnice bomo nadomestili z varčnimi. Kolege bomopozvali k manjši uporabi dvigala.

2. Zmanjšali bomo porabo papirja. Tiskali bomo manj in obojestransko, doku-mente v delovni fazi bomo tiskali s funkcijo EconoMode, tiskali bomo dve stranina eno tiskano stran A4. Več bomo komunicirali in usklajevali dokumente po e-pošti.

3. Zmanjšali bomo količino plastičnih odpadkov. Ukinili bomo plastične lončkena kavnih avtomatih in pri vodnih balonih ter plastenke z vodo. Vodo bomostregli v steklenih vrčih.

4. Poskrbeli bomo za učinkovito ločevanje odpadkov. Namestili bomo dodatnezabojnike za steklo, vnovič bomo pozvali k aktivnemu ločevanju in odvozu pa-pirja, stiropora, kartuš tonerja in kartona.

5. Znova bomo uporabili še uporaben pisarniški material.6. Začeli bomo naročati reciklirane in energijsko varčnejše izdelke.7. Na dvorišču ministrstva bomo posadili nova drevesa.6. Uslužbence ministrstva bomo spodbujali k izbiri alternativnih možnosti za

prihod na delo in za službene poti v Ljubljani (hoja, kolo, javna prevozna sred-stva).

9. Svojo zeleno pobudo bomo aktivno širili naprej.Z ukrepi želimo zmanjšati izračunani ogljični odtis ministrstva za zunanje zadeve.

Ljubljana, 25. september 2009 EKO delovna skupina MZZ

V okviru Evropskega tedna mobilnostismo 18. septembra na ministrstvu pri-redili Zeleni dan. Minister Žbogar seje na delo pripeljal s kolesom, pri sim-bolnem dejanju pa so ga spremljali tudidrugi uslužbenci, ki smo jih pozvali,naj na delo pridejo trajnostno, torej

brez avtomobila. Vsem smo na dvo-rišču ministrstva postregli eko zajtrk.S predstavitvijo svojih dejavnosti smoželeli predvsem opozoriti, da je trebak reševanju podnebne krize prispevatitudi s konkretnimi ukrepi javneuprave.

151

8

8 SEZNAM DVOSTRANSKIHPOGODBENIH AKTOV,PODPISANIH V LETU 2009

155

156

157

158

159

161

9

9 IZBRANI DOKUMENTIMINISTRSTVA ZA ZUNANJEZADEVE

162

163

164

165

166

167

168

169

170

171

172

173

174

175

176

177

178

10

10 ABSTRACT

Maintaining the strength of goodneighbourly relations has re -

mained at the forefront of Slovenianforeign policy. Cooperation with theRepublic of Croatia has been typifiedby the two governments’ efforts to settlebilateral relations and the agreementreached in November. According to theagreement, the course of the Slovenian-Croatian land border and maritimeboundary will be defined by interna-tional arbitration. Slovenia expects afair and just solution to the disputewhich is to the benefit of both countriesand in the interest of their continuedco-existence. We hope that the solutionwill serve as an example for the resolu-tion of similar disputes in the regionand beyond. We want to illustrate thatunresolved issues can and must be solved in a peaceful and constructivemanner, through dialogue, mutual un-derstanding and respect.

Slovenia has strived to contribute to thestabilisation and democratisation of theWestern Balkan region and to promotethe adoption of European standards. Itssuccess in these efforts was confirmedby the EU’s decision to abolish the visarequirements for three Western Balkancountries at the end of 2009. Othercountries from the region still await visaliberalisation, which is an opportunityfor Slovenian diplomacy to participatein the democratisation process and fur -ther visa liberalisation in these coun-tries. In 2009, Slovenia drafted its declaration on the Western Balkans andcompleted the guidelines for its policyregarding the region until 2020.

Slovenia takes great interest in partici-pating in different forms of regionalcooperation. As such, in the first sixmonths of 2009, it chaired the RegionalPartnership, an informal cooperationbetween six Central European coun-tries. Their foreign ministers confirmedthe continuation of expert assistance inthe Western Balkan region. In 2009,Slovenia also chaired the Quadrilate-rale.

After the six-month EU Council Pre-sidency in 2008, which was an extre-

mely demanding test of Slovenian di-plomacy, both in terms of content andlogistics, Slovenia further demonstra-ted its responsibility and dedication inpreparing for the Chairmanship of theCommittee of Ministers of the Councilof Europe in 2009. During this time,the organisation made progress in re-forming the European Court of Hu-man Rights, the protection of culturalheritage within the framework of theLjubljana Process, and the protectionand promotion of human rights, espe-cially those of children. Dialogue withBelarus has also intensified, and aCouncil of Europe information pointwas established in Minsk. The Slove-nian Chairmanship endeavoured toensure appropriate conditions for theappointment of a new Secretary Ge-neral of the organisation.

Slovenia also partook in other areas ofmultilateral collaboration. One of itsmost important achievements is ho-sting the seat of the Agency for theCooperation of Energy Regulators(ACER). The activities to gain a non-permanent seat on the UN SecurityCouncil for the period 2012–2013 havecontinued. Slovenia also promoted de-velopment cooperation, colluded inNATO’s peace efforts in Afghanistan,and participated in the preparation ofthe Alliance’s new Strategic Concept.

The Ministry of Foreign Affairs hasregularly reported on security policyto the relevant UN Security Councilcommittees responsible for the imple-mentation of the UNSC resolution oncombating terrorism. Slovenia hasbeen actively involved in the work ofthe EU Council working group on ex-ternal aspects of the fight against ter-rorism and other international orga-nisations. Within the OSCE, thecountry has also participated in thepolitico-military dimension of the Or-ganisation.

Slovenia engaged in preparations forthe Copenhagen Climate Conferenceto be held in December; however, theparticipants were dissatisfied with theresult and are expected to continue

181

ABSTRACT

talks. Through the Green Group ini-tiative – a group of small countriesfrom all over the world aiming to pre-serve the planet – Slovenia contributedto the continuing fight against climatechange.

As a response to the current globalchallenges and the financial crisis, Slo-venia transformed and strengthenedits economic diplomacy activities. Thisis being undertaken through exploringnew markets, providing assistance inthe diversification of exports, attrac-ting foreign investment and protectingthe interests of Slovenia’s economy.

The country’s OECD accession processhas now reached its final stage. Dis-cussions were held at 25 working bo-dies and 18 committees, as stipulatedin the Roadmap for the Accession ofSlovenia to the OECD Convention.

The Ministry of Foreign Affairs hasfostered intercultural dialogue as a fo-reign policy priority. It has devotedspecial attention to the drafting of theEuropean Agenda for Culture and en-couraged the European Commission’sefforts to systematically incorporateculture in the EU’s foreign policy in acoordinated manner, in accordancewith the EU Council’s conclusions andrecommendations.

The Ministry has been committed toenhancing bilateral development coo-peration; focus remained on the We-stern Balkan countries, and Slovenia’scooperation within the UN, EU,OECD and other multilateral organi-sations.

The fourth Bled Strategic Forum ad-dressed the different dimensions of theglobal financial crisis as well as currenteconomic and political issues such as

the challenges posed in the WesternBalkans.

The protection of the interests of andassistance to the nationals of the Re-public of Slovenia has always been theMinistry’s priority. In the first sixmonths of the year, Slovenia fulfilledthe conditions required for issuing bio-metric passports at its diplomatic mis-sions and consular posts. Apart fromdiplomatic missions and consularposts, visa applications to enter Slove-nia can now be filed at 104 locationsin over 100 countries.

In 2009, Slovenia had forty embassiesabroad, six permanent missions to in-ternational organisations, six consu-lates general, one consular office (Ba-nja Luka) and the RepresentativeOffice of the Republic of Slovenia tothe Palestinian Authority in Ramallah.Seven new consular posts were opened and seven honorary consularofficers were appointed, while oneconsular post was closed. Four con-sulates were promoted to consulatesgeneral, headed by four new honoraryconsular officers. In total, the Republicof Slovenia has 84 consulates generalheaded by honorary consuls generaland consular posts headed by hono-rary consular officers.

Slovenia’s diplomacy is based on Slo-venian values and it works to the be-nefit of Slovenian nationals, the eco-nomy, national and strategic interests.It fosters the protection of rights andthe development of Slovenian nationalminorities in neighbouring countries,on striving for the development ofgood neighbourly relations and nur-turing regional cooperation. At a glo-bal level, it endeavours to contributeto international peace, security and re-spect for human rights.

182

11

11 ZEMLJEVID SVETA Z DIPLOMATSKO-KONZULARNIMI PREDSTAVNIŠTVI REPUBLIKESLOVENIJE

MONAKO

ESTONIJA

LATVIJALITVA

BELORUSIJA

ŠPANIJAPORTUGALSKA

POLJSKA

ČEŠKA SLOVAŠKAUKRAJINA

MOLDAVIJAMADŽARSKA

ROMUNIJA

ITALIJABOLGARIJA

HRVAŠKASRBIJA

KOSOVOČRNA GORA

MAKEDONIJA

BOSNA INHERCEGOVINA

GRČIJA

TURČIJA

CIPERMALTA

ANDORA

FINSKA

ŠVEDSKA

MAROKO

VATIKAN

AVSTRIJA

SLOVENIJA

LUKSEMBURG

ŠVICA

BELGIJA

NIZOZEMSKA

NEMČIJA

DANSKA

FRANCIJA

VELIKABRITANIJA

IRSKA

NORVEŠKA

RUSIJARUSIJA

SANMARINO

ISLANDIJA

ALBANIJA

TUNIZIJAALŽIRIJA

LIHTENŠTAJN

Prirejeno po Zemljevidu št. 4136 Rev. 5 Organizacije združenih narodovSeptember 2006

Veleposlaništvo

Država nerezidenčnega pokrivanja

Generalni konzulat

Stalno predstavništvo pri mednarodni organizaciji

Predstavniška pisarna RS pri PNO v Ramali

ZAHODNASAHARA

MONAKO

ESTONIJALATVIJALITVA

MAURITIUS

KIRIBATI

BELORUSIJA

DŽIBUTI

SREDNJEAFRIŠKAREPUBLIKA

EGIPT

SUDAN

ETIOPIJA

KENIJA

KOMORI

LIBERIJASLONOKOŠČENA

OBALAEKVATORIALNA GVINEJA

GABON DEMOKRATIČNA

REPUBLIKAKONGOANGOLA

RUANDABURUNDI

ZAMBIJA

ANGOLA

NAMIBIJA

ZIMBABVE

BOCVANA

JUŽNAAFRIKA

SVAZI

SAO TOME IN PRINCIPE

SENEGAL

GVINEJA

BURKINAFASO

NIGERIJA

MALI

ALŽIRIJA

NIGERČAD

ŠPANIJAPORTUGALSKA

POLJSKA

GAMBIJAGVINEJA BISSAU

SIERRA LEONE

ZELENORTSKI OTOKI

SAINT KITTS IN NEVISANTIGVA IN BARBUDA

DOMINIKA

BARBADOSSAINT VINCENT IN GRENADINEGRENADA

TRINIDAD IN TOBAGO

BRAZILIJA

URUGVAJ

KOLUMBIJA

VENEZUELA

BOLIVIJA

KANADA

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

MEHIKA

BELIZEHONDURAS

GVATEMALASALVADOR

NIKARAGVA

KOSTARIKAPANAMA

KUBA

HAITI

JAMAJKA

BAHAMI

DOMINIKANSKA REPUBLIKA

RUSIJA

KAZAHSTAN MONGOLIJA

KITAJSKA

SAUDOVAARABIJA INDIJA

FILIPINI

MALEZIJA

INDONEZIJA

TIMOR-LESTE

PAPUA NOVAGVINEJA

AVSTRALIJA

NOVA ZELANDIJA

ČILE

ARGENTINA

EKVADOR

ČEŠKASLOVAŠKAUKRAJINAMOLDAVIJA

MADŽARSKAROMUNIJA

ITALIJABOLGARIJA

GRČIJA

TURČIJA ARMENIJA

KIRGIZISTAN

TADŽIKISTAN

IRANIRAK

JORDANIJAKUVAJT

BAHRAJN

ZDRUŽENI ARABSKIEMIRATI

CIPERLIBANON

IZRAEL

MALTA

KATAR

LIBIJA

LESOTO

SIRIJA

BANGLADEŠ

KAMBODŽA

VIETNAM

KOREJA

KOREJA

BRUNEJ

SINGAPUR

PALAU

VANUATU FIDŽI

TONGA

NAURU TUVALU

SAMOASALOMONOVI

OTOKI

MIKRONEZIJA

MARSHALLOVIOTOKI

ŠRILANKA

MALDIVI

12473

5

ANDORA6

GRUZIJA

FINSKAŠVEDSKAISLANDIJA

JAPONSKA

MADAGASKAR

SEJŠELI

TANZANIJA

MOZAMBIK

MALAVI

PARAGVAJ

SURINAM

GVAJANA

TUNIZIJA

MAROKO

PERU

MAVRETANIJA

GANA

TOGO

BENIN

KAMERON

KONGO UGANDA

SANMARINO

VATIKAN

AVSTRIJA

ALBANIJA

ŠVICALIHTENŠTAJN

BELGIJA

NIZOZEMSKANEMČIJA

DANSKA

FRANCIJA

VELIKABRITANIJA

IRSKA

NORVEŠKA

SOMALIJA

ERITREJA JEMEN

OMAN

AFGANISTAN

PAKISTAN

UZBEKISTAN

AZERBAJDŽANTURKMENISTAN

NEPAL

BUTAN

MJANMAR

LAOS

TAJSKA

RUSIJA

SAINT LUCIA

Atlantski ocean

Tihi ocean

Tihi ocean

Indijski ocean

1 BOSNA IN HERCEGOVINA2 HRVAŠKA3 ČRNA GORA4 SRBIJA5 SLOVENIJA6 MAKEDONIJA7 KOSOVO

LUKSEMBURG