COWAM IN PRACTICEDruga delavnica Nacionalne skupupine deležnikov Slovenije,

10.1.2008, Brežice1. Seznam vabljenih in prisotnih na delavnici:

Vabljeni Ustanova Prisotnidr. Andrej Stritar, direktor Uprava RS za jedrsko

varnostga. Metka Černelč, generalna direktorica

MOP, Direktorat za prostor

ga. Ana Vidmar MOP, Direktorat za prostorga. Barbara Radovan MOP, Direktorat za prostormag. Radovan Tavzes, generalni direktor

MOP, Direktorat za okolje

ga. Mateja Klinar MOP, Direktorat za okolje Mateja Klinarga. Vesna Kolar-Planinšič MOP, Direktorat za okoljedr. Igor Šalamun, generalni direktor

MG, Direktorat za energijo Milena Černilogar Radež

mag. Martin Novšak, direktor Gen energijamag. Jože Špiler Gen energija Jože Špilerg. Stane Rožman, predsednik uprave

Nuklearna elektrarna Krško

g. Ivan Špiler Nuklearna elektrarna Krško

Ivan Špiler

Ga. Ida Novak-Jerele Nuklearna elektrarna Krško

Ida Novak-Jerele

g. Ivan Molan, župan Občina Brežice Aleksander Denzičg. Primož Zupančič, župan Občina Dol pri Ljubljani Primož Zupančičga. Anica Valentinčič Dol pri Ljubljani Jože Virant, Marija

Zajecg. Franc Bogovič, župan in predsednik CIP Slovenija

Občina Krško Franc Bogovič

g. Stane Preskar, Lokalno partnerstvo Brežice, podpredsednik CIP Slovenija

Lokalno partnerstvo Brežice

Stane Preskar

KS Globoko Lokalno partnerstvo Brežice

g. Ivan Polajžar Lokalno partnerstvo Brežice

Ivan Polajžar, Stane Radanovič, Hrvoje Oršanič

ga. Metka Resnikga. Klavdija Žibert, Lokalno partnerstvo Krško

Občina Krško Klavdija Žibert

g. Matej Drobnič Lokalno partnerstvo Krško

Matej Drobnič

g. Anton Mustar Lokalno partnerstvo Krško

g. Bojan Petan Lokalno partnerstvo Krško

Bojan Petan, Andreas Repše

g. Janko Hrovat Lokalno partnerstvo Krško

g. Janko Strašek, direktor Sklad za razgradnjo NEK Janko Strašekga. Milena Marega , direktorica

REC Milena Marega

ga. Tina Divjak PIC Lidija Živčičg. Karel Lipič ZEG Karel Lipičprof. dr. Drago Kos Univerza v Ljubljaniprof. dr. Marko Polič Univerza v Ljubljani Marko Polič

1

g. Gilles H. Dubreuil, direktor, glavni koordinator CIP

Mutadis Gilles H. Dubreuil

g. Erik Leas SCK.CEN Erik Leasg. Gaston Meskens SCK.CEN Gaston Meskensga. Renata Dacinger RTV SLOdr. Boštjan Končar, predsednik

DJS

dr. Miran Veselič, direktor ARAO Miran Veseličdr. Metka Kralj ARAO Metka Kraljga. Irena Daris ARAO Irena Daris, Martina

Pibernikmag. Nadja Železnik, nacionalni koordinator

ARAO Nadja Železnik

2. Dnevni red 2. Sestanka Nacionalne skupine deležnikov

9:30 Pozdravni nagovor Miran Veselič, direktor ARAOUvod v sestanek CIP Franc Bogovič, župan občine

Krško in predsednik NSD, Stane Preskar, predsednik VO LP Brežice in podpredsednik NSD

9:45 Predstavitev udeležencev sestanka Vsi10:00 Stanje (SWOT analiza) LP po letu in

pol delovanjaMilena Marega, direktorica RECNadja Železnik, nacionalni moderator

11:00 Odmor 11:30 Diskusija glede na SWOT analizo Milena Marega, direktorica REC

Nadja Železnik, nacionalni moderator

12:15 Izkušnje iz delovanja LP v Belgiji Gaston Meskens, Erik Laes13.00 Kosilo14:00 Predstavitev študij lokalnih

partnerstev Nadomestila lokalnim

skupnostim Opredelitev vpliva

odlagališča na razvojni potencial lokalne skupnosti

Metka Kralj, ARAO

Mojca Golobič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

15:00 Predstavitev raziskovalnih projektov

Gilles H. Dubreuil, koordinator CIP

15:45 Kriteriji uspeha Nadja Železnik, nacionalni moderator

16:00 Predlog vsebin za naslednji sestanek in zaključek

Franc Bogovič, župan občine Krško in predsednik NSD

3. Potek delavnice in ugotovitve

Delavnica NSD je potekala skladno z dnevnim redom v prostorih gradu Mokrice v Občini Brežice. Po pozdravnem nagovoru nacionalne koordinatorice mag. Nadje Železnik, je predsednik NSD in župan občine Krško g. Franc Bogovič podal okvire za nadaljevanje dela v evropskem projektu CIP, ki poteka od 2007 do vključno 2009 v petih EU državah. Okvir za delo podaja »Program dela CIP Slovenija«, ki je bil sprejet na prvi delavnici 20.6.2007 in predlog tem, ki je bil sprejet na prvem sestanku NSD in je podan v zapisniku (zapisnik s sestanka 20.6.2007).

Za izvedbo sestanka je bilo pripravljeno naslednje gradivo z vsemi predstavitvami: Preliminarna SWOT analiza, izdelana na podlagi vnaprej poslanih

prispevkov ter izvleček iz preliminarne analize (Priloga 1)2

Pristop lokalnih partnerstev do iskanja lokacije za odlagališče NSRAO v Belgiji,

Vrste nadomestil in drugih finančnih vzpodbud, ki jih prejemajo lokalne skupnosti, v katerih se nahajajo jedrski objekti,

Opredelitev vpliva odlagališča NSRAO na razvojni potencial lokalne skupnosti,

Vključene lokalne skupnosti, Francoske izkušnje z dolgoročnim nadzorom, Predlog izdelave sheme procesa odločanja Kriteriji uspeha.

Druga delavnica je bila osredotočena na pripravo SWOT analize vseh deležnikov, ki so vključeni v NSD. Ostale točke dnevnega reda so potekale kot predstavitve, kjer so bile predstavljalci predstavili vsebino, nato pa je bila razprava vodena kot vprašanja in odgovori na temo.

3.a Poročilo o izvedbi in rezultatih SWOT analize

Med sklepi prve delavnice Nacionalne skupine deležnikov v okviru projekta CIP II, ki je potekala junija 2007, je bila tudi namera, da se po dobrem letu in pol delovanja Lokalnih partnerstev Krško in Brežice s SWOT analizo (analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti) oceni doseženo stanje ter identificira obstoječe ovire in probleme, ki jih bi jih bilo potrebno v bodoče razrešiti, ter tematska področja, na katerih so potrebne dodatne raziskave oz. izmenjava evropskih izkušenj. Izvedbo tega sklepa - pripravo analize je v sodelovanju z Nadjo Železnik, ARAO, prevzela Milena Marega, REC.

Glede na dejstvo, da je bilo v okviru delavnice izdelavi SWOT analize možno nameniti le omejen čas, smo se odločili za t.i. predpripravo analize, v katero smo z vabilom vključili vse vabljene udeležence. Vprašalnik je vključeval naslednja vprašanja:

1. Katere so (notranje) prednosti, ki jih Lokalno partnerstvo prinaša v procesu izbora lokacije odlagališča NSRAO?

2. Katere (notranje) pomanjkljivosti ovirajo učinkovitejše delovanje Lokalnega partnerstva v procesu izbora lokacije odlagališča?

3. Katere (zunanje*) priložnosti lahko pripomorejo v učinkovitejšemu delovanju LP in uspešnejšemu procesu izbora lokacije?

4. Katere (zunanje) nevarnosti lahko po vašem mnenju ovirajo ali celo ogrozijo delovanje LP in izbor lokacije odlagališča?

Do zadnjega dne pred delavnico smo prejeli 9 izpolnjenih vprašalnikov. Vse zbrane analize smo združili v osnutek »preliminarne« analize1, ki je predstavljala osnovo za delo na delavnici (Priloga 1).

Na delavnici so udeleženci v štirih delovnih skupinah, v katere so bili razvrščeni predstavniki različnih deležnikov razpravljali o predlogih preliminarne analize in analizo dopolnili. Navedene prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in pomanjkljivosti so udeleženci z dodelitvijo točk razvrstili po pomembnosti. V plenarnem delu so bili predstavljeni tisti vidiki analize, ki so jih udeleženci izbrali kot najpomembnejše, sledila je kratka razprava. Rezultati delavnice so bili z delovnih plakatov prepisani v končno različico SWOT analize, ki je predstavljena v Tabeli 1. Predstavitev rezultatov SWOT analize vključuje poleg analize posameznih vrednot tudi rangiranje prioritet pomembnosti ugotovitev.

1 Preliminarna SWOT analiza je v krajši in daljši različici v Prilogi 1 tega Poročila. Daljša različica vsebuje vse prispele predloge v njihovi originalni vsebini, v krajši različici pa so ti predlogi zbrani v smiselne skupine pod skupnim naslovom.

3

Omejitev SWOT analize, ki so jo udeleženci poudarili je, da se pri pomankljivostih in nevarnostih posamezne ugotovitve ne našajo na delovanje lokalnih partnerstev, temveč na probleme in situacije, s katerimi se srečujejo LP, ki pa večkrat presegajo možnosti njihovega vpliva.

V nadaljnjem procesu lahko rezultati analize služijo tako za izboljšanje delovanja obeh Lokalnih partnerstev (odprava problemskih področij, izkoristek danih priložnosti), kot tudi za določitev nadaljnjih nalog in raziskovalnih področij v okviru projekta CIP. Prav tako je bilo zaključeno, da se bodo rezultati SWOT analize uporabili za usmeritev dela NSD v projektu CIP.

4

Tabela 1: SWOT - Analiza prednosti, pomanjkljivosti priložnosti in nevarnosti delovanja Lokalni partnerstev v Krškem in Brežicah

Prednosti Pomanjkljivosti

- Povezovanje lokalnih akterjev, nevladnih organizacij in civilne družbe (13)2

- Obveščenost (10)

- Možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev (5)

- Spoznavanje primerov dobre prakse (5)

- Kakovostnejše odločitve (4)

- Spoznavanje in raziskovanje vlog posameznih akterjev (4)

- Možnost posvetovanja in dogovarjanja ter izmenjava mnenj in izkušenj udeleženih partnerjev

- Krepitev zaupanja med partnerji in zmanjševanje blokad

- Dvig partnerske kulture med tremi partnerji (čeprav stanje še ni idealno)

- Pomanjkljiva kultura dialoga in posledično upadanje interesa za sodelovanje (10); Dialog pogosto omejen na ozek krog ljudi; Ni direktnega dialoga med prebivalci in ARAO, vse gre preko občine

- Neuresničitev pričakovanj in upadanje interesa za sodelovanje v LP; Nerealna in težko izvedljiva pričakovanja (6)

- Motivacija za sodelovanje – večja vloga mnenjskih voditeljev (6)

- Neupoštevanje pomena, načel in pravil LP (6)

- Politizacija (6)

- Državne institucije niso vključene v komunikacijo z LP (5)

- Pomanjkljivo, neobjektivno obveščanje; V informativni tok vključiti tudi državne institucije)

- Nesmotrna poraba sredstev

- Problem particialnih interesov; LP mnogi razumejo kot poligon za iztrženje svojega interesa

- Pomanjkanje znanja, veščin in pravil delovanja LP

- Nesodelovanje z drugimi LP

- Pomanjkljiva zastopanost oz. struktura udeležencev LP: niso neposredno zastopane vse strukture prebivalstva (napr. civilne iniciative, NVO,…), posledica je ne-zastopanost prizadetih krajanov

- Nezaupanje v institucije

- Nedorečen odnos med LP in občino; Vloga župana je prevladujoča; Občinski svetniki ne sodelujejo v LP; Dogovori se sklepajo izven LP;

- Vloga in namen LP nista dovolj in stalno pojasnjevana v javnosti in v medijih

- Dvom, da je ime Lokalno partnerstvo ustrezno

2 Številke v oklepajih ponazarjajo pomembnost, ki so jo udeleženci delavnice s prioritizacijo namenili posameznemu vidiku. Nižje številke niso navedene.

5

Priložnosti Nevarnosti

- Zavedanje, da je vprašanje nacionalnega pomena mogoče rešiti v konkretnem lokalnem okolju, medsebojni posluh enih za interese drugih - tudi lokalno okolje za državo (14)

- Finančna kompenzacija (10) Izdelava dogovora, meril in metode za delitev sredstev, ki se pridobivajo za kompenzacijo negativnih dejavnikov, po krožnicah od objekta, neodvisno od trenutne volje lokalne politike

- Usklajevanje interesov, vpliv prebivalcev na razvoj regije; Urejanje družbenih odnosov na daljši rok (8)

- Tuje izkušnje; Povezovanje lokalnih akterjev, NVO in civilne družbe na mednarodnem nivoju (4)

- Dostop do informacij; Interes po informacijah;

- Iniciranje raziskav (4)

- Zavest o pomenu participacije

- Posluh politike in stroke za dvig kvalitete življenja prebivalstva v neposredni bližini; Hiter odziv politike in stroke na pobude LP

- Objektivni lokalni mediji

- Stanje energetske bilance Slovenije in politike EU

- Dialog različnih strok; Več posluha za stroko in strok. odločitve

- De-ideologizacija okoljskih vprašanj

- Priložnost za poravnavo dolgov; Priložnost za razčiščevanje stari/odprtih vprašanj

- Priložnost za državno, da uporabi tak pristop v drugih projektih (HE, Feniks)

- Seznanjanje in spoznavanje širše slov. javnosti o tem področju in postopku

- Nadaljevanje LP tudi po izboru lokacije

- Neustrezna merila pri obravnavi območij in dodeljevanju nadomestil (13)

- Neustrezni in zapleteni postopki; Vzpodbujanje tekmovalnosti ne pa sodelovanja (12)

- Vmešavanje politike; Politična propaganda za samo-promocijo (8)

- Zastopanje ozkih, osebnih ali krajevnih interesov, za kar je skoraj nemogoče zagotoviti zakonsko podlago (6)

- Reševanje problemov na ulici (6)

- Nespoštovanje dogovorov, neizpolnitev obljub politike; nedefiniranost dogovorov (5)

- Pristranski mediji, krepitev negativnega javnega mnenja (5)

- Časovni pritisk (5)

- Neupoštevanje vseh relevantnih predlogov LP (4); Togost državnih institucij, selektivno upoštevanje predlogov LP

- Podcenjevanje družbene klime

- Nezavedanje velike odgovornosti javnih voditeljev

- Lokalno partnerstvo se čuti kot neenakovredno tretiran partner

- Nevarnost zanemarjanja varstva narave in ohranjanja biotske raznolikosti

- Veliki stroški

3b. Predstavitev predlogov za raziskave

V nadaljevanju so bili predstavljeni predlogi raziskav, ki so zanimivi za slovensko NSD in jih bodo raziskovalci v CIP obdelali. Predstavitve, ki jih je izvedel g. Dubreuil, so vključevale naslednja 3 področja:

6

4. Obravnava prizadetih skupnosti5. Dolgoročen nadzor in vključenost6. Različni vidiki procesa soodločanja v postopku umeščanja odlagališča

NSRAO.

Na podlagi predstavitev je bila sprejeta odločitev, da se za naslednje srečanje NSD pripravi temo različni vidiki procesa odločanja v postopku umeščanja odlagališča NSRAO ter tema prizadete lokalne skupnosti. Teme bodo pripravili raziskovalci CIP skupaj z nacionalnim koordinatorjem.

4. Zaključek

Na koncu sestanka so vsi udeleženci dobili formular s kriteriji sprejemljivosti, ki so bili izdelani po skupnem formatu. Dogovorjeno je bilo, da vsi udeleženci vrnejo nacionalnemu koordinatorju izpolnjen formular.

Naslednji sestanek NSD bo predvidoma v začetku junija 2008 v občini Dol pri Ljubljani. Za izvedbo naslednje delavnice se ustanovi pripravljalni odbor v sestavi g. Zupančič, g. Bogovič in ga. Železnik.

Zapisali:

Milena Marega, REC

Nadja Železnik, ARAO

7

Priloga 1:

Preliminarna SWOT analiza, izdelana na podlagi vnaprej poslanih prispevkov pred delavnico

Prispevke za SWOT analizo so pred delavnico (do 9. jan. 08) prispevali:

Ida Novak Jerele, Drago Kos, Metka Kralj, Stane Preskar, Branko Brečko, Bojan Petan, Klavdija Zibert, Hrvoje Oršanič ter člani Civilne iniciative Sp. Stari grad

Prednosti

Obveščenost- Neposredno seznanjanje relativno velikega dela populacije z izborom lokacije

in odlagališčem NSRAO.- Večja obveščenost zainteresirane javnosti.- Možnost dajanja in sprejemanja informacij s strani vseh sodelujočih v LP.- Možnost širjenja relevantnih informacij med prebivalce.- Dobra medsebojna komunikacija in informiranost tako med člani LP kot tudi

zunaj delovanja LP. Prav širjenje informacij in pridobivanje novega znanja s področij ki se obravnavajo, pomagajo k boljšem razumevanju in večji družbeni sprejemljivosti.

Možnosti posvetovanja in dogovarjanja- Priložnost za medsebojno izmenjavo mnenj in dialog med neposredno

zainteresiranimi, - Uskladitev strokovno institucionalnega diskurza in (laičnega) nestrokovnega

diskurza- Komuniciranje med različnimi skupinami deležnikov- Možnost neposrednega kontaktiranja med partnerji- Možnost dogovarjanja med partnerji- Lokalno partnerstvo ponuja medsebojno sodelovanje vključene javnosti,

omogoča izmenjavo izkušenj in mnenj ter tudi pridobitev mnenj zunanjih strokovnjakov iz najrazličnejših področij

- Poznavanje ostalih mnenjskih dejavnikov v lokalnem okolju (lovci, ribiči, razna društva) s strani članov LP, lahko bistveno pripomore k pritegnitvi slednjih h konstruktivni in strpni razpravi

- Sodelovanje lokalne populacije, možnosti neodvisnih študij prostora

Možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev- Možnost sodelovanja pri odločanju- Vzpodbujanje pravočasnega vključevanja javnosti v procese odločanja

vključnih fazah- Preko prejetih informacij in sodelovanja pri odločanju pripomoči k

trajnostnemu razvoju- Izhajanje iz iste sredine je skrb za svoje lastno življenjsko okolje, ki se ob

sodelovanju strokovnih članov iz ARAO lahko razvije v dobro simbiozo lokalnih interesov in vrhunske stroke

Kakovostnejše odločitve (na podlagi lokalnih potreb)- Možnost upoštevanja vseh socialnih, ekonomskih in fizično prostorskih ter

okoljskih posebnosti lokacije- Večji nabor predlogov za dvig kvalitete življenja- V kapitalističnemu sistemu uravnavati razmerja med kapitalom, okoljem in

družbo- Člani LP so bili izbrani izmed ljudi, ki živijo z družinami na področju

potencialne lokacije in se zavedajo odgovornosti do svojih in zanamcev. Fizično poznajo vsak košček terena in imajo "podedovane" informacije iz preteklosti o vseh preteklih spremembah rabe prostora glede na gospodarjenje z njim in

8

tudi na posledice preteklih nenavadnih vremenskih razmer, kot so vodne ujme in podobno. Tako lažje izpostavijo vrste potrebnih raziskav ter na osnovi pozitivnih izsledkov seznanijo prebivalstvo o neškodljivosti objekta.

Krepitev zaupanja med partnerji in zmanjševanje blokad- Zmanjšanje nezaupanja zaradi netransparentnosti postopkov- Zmanjševanje strahu pred radioaktivnostjo- Možnost vzpostavitve zaupanja med partnerji- Možnost spremljanja razpoloženja partnerjev do problematike, ki jo obravnava

LP- Miri negativne tenzije in bistveno pomaga v komunikaciji z lokalnim

prebivalstvom

Povezovanje lokalnih akterjev- Tesna povezava med odbori, običajno kar skupne seje, na katerih vsi vse

slišijo in zvejo ter se dopolnjujejo s pobudami in predlogi- Pripravljenost vodstva KS in svetnikov lokalnih svetov KS so bistvenega

pomena za delovanje LP- Poznavanje članov Vodstvenega odbora med seboj je lahko ključnega pomena

tudi v razumevanju interesov, ki jih zastopajo (KS, naravovarstveniki, občina…) oz. pripravljenost »pokrivanja» posameznih področij

- Sedež LP v prizadeti lokalni sredini

Prednosti skoraj niPrednosti, ki bi jih ponujalo Lokalno partnerstvo prebivalstvu v ožji okolici oz. prebivalstvu naselij Sp. Stari grad in Spodnja Libna, NI. Edina pozitivna lastnost, ki jo trenutno nudi, je, da smo se prebivalci seznanili z možno lokacijo v naši neposredni bližini.

Pomanjkljivosti

Struktura udeležencev LP- Struktura udeležencev lokalnega partnerstva ni odraz socialne strukture ciljne

populacije

Nezaupanje v institucije- Nizka stopnja zaupanja v odgovorne institucije- Pred-zgodovina iskanja lokacije- LP pod okriljem Občine Krško ne daje zaupanja in ne vzpostavlja partnerskega

odnosa z lokalnimi prebivalci, ampak poskuša umestiti objekt na silo

Neuresničitev pričakovanj in upadanje interesa- S trajanjem LP in kopičenjem problemov upada interes oz. »zagnanost« za

vztrajanje in reševanje težav, ki ob tako zasnovanem postopku realno pogosto nastajajo

- Premalo poudarjena odgovornost lokalnega partnerstva za posledice njegovih odločitev

- Ena izmed ključnih pomanjkljivosti je ohranjanje oz. motivacija članov za aktivno sodelovanje. Ker LP temelji na bazi prostovoljstva in ne omogoča večjega zaslužka ljudje sčasoma niso več pripravljeni žrtvovati svojega prostega časa za tovrstne aktivnosti

- Relativno majhen izbor kadrov, ki se je pripravljen izpostaviti na tem vsem znanem in javno izraženem izjemno negativnem področju

- Mišljenje ljudi, da so drugi dolžni in poklicani (župan, občinska uprava, svetniki KS, država) za urejanje te problematike

- Premajhen interes lokalnega prebivalstva za sodelovanje- Ker gre pretežno za ožje sredine - vsi vse poznajo-tudi napake in osebne

interese- kar lahko privede do očitkov, da nekdo v Lokalnem partnerstvu dela

9

za osebni interes.(»plačanec« te ali one interesne skupine, dela za svoj žep, je bedak-ker dela zastonj/ali pa nekaj skriva, ipd…)

Nespoštovanje pomena, načel in pravil LP- Vsiljevanje interesov posameznih skupin deležnikov- Podrejanje LP enemu partnerju, ki ima v navezi z državo že formalno oblast in

kontrolo nad finančnimi sredstvi- Deklerativno partnerski praktično pa nepartnerski odnos predvsem s strani

države in občine do prebivalcev- Uporaba LP za pospeševanje samo enega dela kombiniranega postopka izbora

lokacijeza odlagališče NSRAO in to ne tistega, ki bi temeljil na družbeni sprejemljivosti izbora lokacije

- Parcialno odločanje na občinskem svetu o odlagališču pred izborom lokacije, kar je blago rečeno izsiljevanje oz. hazardiranje

- Netransparentnost postopkov kombiniranega postopka izbora lokacije (sprememba zakonodaje, ocenjevanje primernosti in podajanje soglasja LS)

- Nespoštovanje dogovora o delovanju LP- Nespoštovanje poslovnika o delovanju KO LP- Ignoriranje dejstva s strani države in občine, da je LP Krško ustanovljeno za že

obstoječe jedrske objekte in za potencialno odlagališče NSRAO- Razumevanje lokalnega partnerstva kot sredstva za izsiljevanje- LP deluje kot nekakšna podaljšana roka župana in občine Krško in zaenkrat ne

v iskanju skupnih rešitev s prebivalci zgoraj omenjenih vasi. Prebivalci nimamo sogovornika na drugi strani

Pomanjkljivo obveščanje- Občinski svetniki, ki bodo imeli možnost odločanja o umestitvi objekta ne

prisostvujejo sestankom odborov LP. Po pogovoru z nekaterimi svetniki pa tudi informacij ne dobivajo.

- Slabo širjenje informacij. Kljub redni udeležbi na sestankih LP udeleženci, kakor tudi svet KS Dolenja vas dobivamo zelo skope informacije, ključni dogodki so celo zamolčani, prebivalci imamo občutek, da se informacije namerno skrivajo z namenom, da prebivalci nimamo zadosti časa, da reagiramo. Zadnja dva primera je seja občinskega sveta Občine Krško, napovedana za 10.1.2008, kjer bodo občinski svetniki odločali o variantnih rešitvah odlagališča ter sestanek 2. delavnice Nacionalne skupine deležnikov 10. 1. 2008. To je tudi razlog za zamudo pri našem odgovoru - rok za oddajo je 7.1.2008, mi pa smo to vabilo in dopis dobili šele 8.1.2008 popoldne, pa še to po neuradnih poteh. Presenečeni ugotavljamo, da je to že druga (!) delavnica na temo dejavnikov in akcij, ki bodo morda še stoletja vplivali direktno na naša dvorišča.

- Zanesljiva pravočasna širitev informacij. V dobi interneta to ni nikakršen strošek in problem, zato vsako zatajitev informacije smatramo kot načrtno cenzuro, zavajanje in zavlačevanje.

- Vse to in še več daje vprašaj posrečenosti poimenovanja celotne akcije z imenom »Lokalno partnerstvo«. Partnerstvo očitno ni mišljeno z lokalnimi prebivalci, ampak z lokalno oblastjo.

Pomanjkanje znanja, veščin in pravil delovanja LP- Sočasnost preveč in premalo informacij – informacijska in proceduralna

preobremenjenost- Šibke izkušnje pri komuniciranju, dogovarjanju- Nov način urejanja odnosov, kjer pravila igre še niso dorečena- Nerazumevanje ali pa namerno nerazumevanje vloge partnerstva- Nerazumevanje participativne demokracije in vztrajanje na reprezentativni

demokraciji- Nerazumevanje in ignoriranje Aarhuške konvencije

Nesodelovanje z drugimi LP- Manjka močnejše sodelovanje z drugimi partnerstvi in podpora političnih

vodstev v smeri sodelovanja med njimi, zato je velika pomanjkljivost, če se 10

gleda na umestitev kot priložnost za dosego kratkoročnih finančnih ciljev in ne kot na objekt, ki ga bomo pustili zanamcem za večno

- Premalo intenzivno sodelovanje z lokalnimi »opinion leaderji«

Politizacija- Politizacija nekaterih tem ne prinaša želenih rezultatov.

Nesmotrna poraba sredstev

Priložnosti

Finančna kompenzacija- Obljubljena finančna kompenzacija za iskanje in izbor lokacije- Možnost izkazati politično voljo razumevanja situacije v kateri so oz. bodo

prebivalci okoli JE objektov, ko še namenska sredstva, ki jih prejema lokalna skupnost niso porabljena namensko

- Najti sprejemljivo razmerje med profitom z JE in nadomestili za umeščanje

Zavest o pomenu participacije- Participacija lokalnega prebivalstva kot splošno sprejet kriterij odločanja- Spoznanje, da smo podedovali problem, ki ga moramo rešiti, če hočemo imeti

standard na nivoju, ki smo ga navajeni

Posluh politike in stroke- Hitro reagiranje odgovornih v politiki in stroki na pojav problema in takojšnji

pristop k reševanju, preden se ta medijsko, politično in kako drugače razraste.- Zavedanje o problemu in pripravljenost vseh odgovornih v državi prisluhniti

lokalnim predlogom in jih realizirati, glede na samo 2 občini, ki sta se pripravljeni o problemu umestitvi trajnega odlagališča NSRAO sploh pogovarjati

- Transparentno in odprto delovanje zunanjih akterjev

Objektivni lokalni mediji- Objektivnost lokalnih medijev, ki se zavedajo problema in so pripravljeni o

njegovi rešitvi objektivno poročati in ustvarjati pozitivno javno mnenje

Tuje izkušnje- Dobre izkušnje iz tujine, predstavljene v domačih medijih- Izkušnje s podobnimi pristopi v drugih okoljih- Poleg upoštevanja raziskav in ekonomskega vidika je potrebno proučiti tudi

pridobljene informacije in zglede iz tujine, kjer lahko LP – ji s pomočjo ARAO najdejo optimalno rešitev

- Primeri dobre prakse, sodelovanje z lokalno skupnostjo, jasno predstavljanje problema, ki ga je potrebno rešiti; izdelan sistem dela z javnostmi

- Lep primer je dogajanje pri umeščanju odlagališča na Madžarskem (Pakš). Imajo razdelan sistem, katerega bi morali mi povzeti ter ga poboljšati.

- Prav tako je potrebno navezati aktivne stike z lokalnimi partnerstvi v tujini, ki delujejo v okolici tovrstnih objektov ter od njih pridobivati izkušnje in rešitve.

Usklajevanje interesov, krepitev vpliva prebivalcev na razvoj regije- Medsebojno usklajevanje interesov javnosti , občine in države- Sam ekonomski razvoj regije ima nedvomno velik pomen pri družbeni

sprejemljivosti umeščanja odlagališča in z njim povezanim izborom lokacije. Izpolnitev določenih zahtev po razvoju tega območja, ki jih imajo lokalni prebivalci lahko bistveno pripomore k uspešnemu izboru lokacije. Prav tako tudi vzpostavitev in ohranjanje strpnega dialoga med vsemi udeleženci ter zagotavljanje možnosti pridobivanja in predstavitve raznih neodvisnih študij.

- Upoštevanje okoljskih in prostorskih vidikov potencialne lokacije

11

- Najoptimalnejša prilika za pridobitev družbene sprejemljivosti za odlagališče NSRAO, če je pripravljena država to narediti na demokratičen način ob upoštevanju mednarodnih konvencij

- Navajenost na bližino NEK

Stanje energetske bilance Slovenije in politike EU- Stanje v energetski bilanci Slovenije, napovedi po povečanju porabe elektr.

energije, odvisnost Slovenije od uvoza in povečanja cen, kar vpliva na splošno povečanje cen in bojazen pred inflacijo

- Nova Evropska okoljevarstvena politika-zmanjševanje vpliva toplogrednih vplivov…, in naklonjenost jedrski opciji

- Potreba po večji proizvodnji dobrin

De-ideologizacija okoljskih vprašanj

Prilika za poravnavo "dolga" za 25 let nazaj ob dogovoru za naprej

Nevarnosti

Neustrezni in zapleteni postopki- Zapletenost postopkov in birokratski sistem, ki ne omogoča kvalitetnega in

pravočasnega reševanja zadev- Spoznanje, da je postopek napačno zasnovan na principu tekmovalnosti med

sosedama, namesto na principu sodelovanja in da bo nekdo na koncu poraženec (le kdo pa na to rad pristane?)

- Odločanje o lokaciji brez končnih primerjalnih analiz obeh lokacij, kar postavlja pod vprašaj vso transparentnost postopka, pa tudi (najmanj) ekonomsko upravičenost.

- Razlogi, navedeni v prejšnjih točkah in zaostrovanje med posameznimi LP so lahko nevarni za pravilno izbiro lokacije in lahko celo ogrozijo umestitev odlagališča.

- Nepripravljenost (nezmožnost, nesposobnost, trmasto vztrajanje na lastnem PRAV, političnih ali kakršnih koli drugih povezavah) pristojnih vladnih agencij oz. služb na spreminjanje principov, ki so se izkazali za problematične oz. zgrešene

- Birokratski državni pristop preko ARAO, ki ne pokriva celotnega LP- Nespoštovanje kombiniranega postopka izbora lokacije za odlagališče

Neustrezna merila pri obravnavi območij in dodeljevanju nadomestil- Spoznanje, da Krška občina že ves čas gradnje in delovanja NEK dobiva

različna nadomestila in vzpodbude s katerimi blaži negativne vplive jedrskega objekta v okolju, kar je v Brežicah šele praksa zadnjih let in še to komaj zaznavna.

- Spoznanje favoriziranja Krškega s strani države na račun ostalih mejnih občin (Brežice, Kostanjevica,Sevnica), kjer se bodo vplivi (predvsem Brežice) tudi/najbolj poznali (dokaz so rezultati neodvisnih študij), od tega pa nimajo nič.

- Spreminjanje postopka »v hodu« v korist ene potencialne lokacije na račun druge in nato laganje/sprenevedanje v javnosti, da se to ni zgodilo.

- Zaostrovanja predvsem zato, ker umestitev ni stvar samo enega LP ampak tudi bližnjega prebivalstva, gledano od centra odlagališča.

- Lokalna uprava hoče denarno odškodnino v celoti porabiti zase, kot to že sedaj počne vrsto let (primer je Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora v višini 4,32 mio € letno). Prebivalstvu maže oči z reklamnimi potezami, kaj vse se bo zgradilo, ampak vsi ti objekti so daleč stran od območja omejene rabe prostora. Napaka je v samem načinu izplačila nadomestila, ki omogoča nenamensko porabo sredstev. Zgledovati se je potrebno po madžarskem modelu, kateri ima posebni sklad za te namene, kateri nima zveze z občinskim proračunom.

12

Vmešavanje politike- Uporaba lokalnega partnerstva v politične namene- Oživitev tehnokratske arogance zaradi predvidevanj, da JE predstavlja realno

alternativo toplogrednim energetskim tehnologijam- Odvisnost od lokalnih in nacionalnih političnih konfiguracij- Vpletanje politike- Nepripravljenost države in njenih institucij (uradov, služb in agencij,id…), da

se učijo iz pozitivnih izkušenj drugih držav, ki so že premagale točno takšne probleme, ki se pred lokalno partnerstvo pri nas postavljajo tukaj in zdaj.

- Vmešavanje strankarske politike v odločanje o lokaciji namesto, da bi izbor, upoštevajoč princip sodelovanja namesto tekmovanja, prepustili strokovnjakom, ki naj bi izbrali najboljšo lokacijo po principih stroke, ne pa pripadnosti in barvi različnih koalicij, moči in vplivnosti posameznih županov, lokalnih veljakov, števila »svojih«ljudi v vodstvenih strukturah prizadetih gospod.subjektov, itd..

- Vsiljevanje lokacije, slabo delovanje pravne države, splošno nezaupanje v strokovne institucije, politizacija, stereotipna stališča

Neupoštevanje vseh relevantnih predlogov LP- Togost oz. nepripravljenost odločujočih faktorjev (MOP, MG, ARAO, Uprava za

jedrsko varnost, Sklad za razgradnjo, NEK, GEN, itd…) da upoštevajo vse relevantne predloge lokalne skupnosti, ne samo tiste, ki jih sami (oz. njihovi politični mentorji ali gospodarji) smatrajo za relevantne.

- Vzporeden potek izbire lokacije in umeščanje objekta na še vedno potencialni lokaciji, pri katerem načeloma ni nujno upoštevati stališč lokalnega partnerstva

- Dosedanje prikrivanje informacij, ignorantski odnos do zahtev lokalnih prebivalcev ter zavajanje in zavlačevanje zagotovo vodijo k še večjem odporu do takega objekta.

- Nadaljne zaostrovanje odnosov med lokalnimi prebivalci in institucijami oz. posamezniki, ki želijo umestiti ta objekt v našo neposredno bližino. Rušenje že tako močno načetega ugleda in zaupanja v občino Krško in LP pa se odgovornim očitno ne zdi pomembno, saj se še kar nadaljuje z ignorantskim odnosom do lokalnih prebivalcev.

- Podcenjevanje družbene klime

Nespoštovanje dogovorov, neizpolnitev obljub politike- Plačevanje zaostalih političnih dogovorov oz.«kravjih kupčij« iz drugih

naslovov in projektov, na račun tega oz. »vzpostavitev statusa quo oz.poravnave stanja na način »ti meni-jaz tebi«, za katere pa vsi, ki spremljajo družbeno politično življenje v regiji bolj ali manj vedo iz medijev ali »lastne zbirke informacij«, gotovo ni dobra popotnica niti tem osebam (vsaj vsem ne), še najmanj pa projektu s tako »zgodovino«.

- Neizpolnitev obvez obljub politike iz preteklosti, ki se tičejo neposredno vsakega od občanov Brežic in Krškega, pa tudi Kostanjevice in Sevnice, ki niso bile izvršene in danes padajo kot okostnjaki iz omar aktualne politike in postavljajo Lokalno partnerstvo na resno preizkušnjo – nanje zaradi odnosa današnje politike do teh problemov ljudem ni moč dati zadovoljivih odgovorov.

Pristranski mediji, krepitev negativnega javnega mnenja- Uporaba predvsem medijev, ki so direktno vezani na občino (Posavski

obzornik in internetna stran – CDI) oz. so po pogodbi z občino financirani iz LP- S podreditvijo (finančno odvisnostjo) enega samega (tiskanega ali govornega)

medija v Posavju s strani ene občine oz. opcije, lahko hitro postanejo atributi nepristranskosti, objektivnosti, demokratičnosti, prepoznavnosti, transparentnosti itd… lokalnega partnerstva in z njim postopka iskanja lokacije, postavljeni pod vprašaj oz. širša lokalna skupnost (ena, dve oz. več občin, pokrajina Posavje ali širše) spregleda in se upre takšnemu načinu

13

odločanja in umeščanja ne samo trajnega odlagališča NSRAO, ampak vseh državnih energetskih in drugih projektov v ta prostor.

- Spoznanje medijev, da gre samo za korist velikega kapitala in posameznih politikov in drugih oseb, ki si iz takega postopka-predvsem rezultata- kujejo (in/oz. kupujejo) bodisi osebne, bodisi politične dobičke ter kot upravičen in pričakovan odpor temu ter kot odgovor: ustvarjanje negativnega javnega mnenja.

- Nezadostno obveščanje medijev o problemu na »vsedržavnem nivoju« (RTV SLO, POP TV, Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice, Slovenske novice), ker nato lahko lokalni problem naenkrat izbruhne in prerase v problem vseh in ga je bistveno teže reševati.

- Zanesljiva pravočasna širitev informacij. V dobi interneta to ni nikakršen strošek in problem, zato vsako zatajitev informacije smatramo kot načrtno cenzuro, zavajanje in zavlačevanje

Veliki stroški- Veliki stroški, ki se financirajo iz javnih sredstev

Časovni pritisk- Kratko časovno obdobje v katerega smo vpeti ima velik vpliv na potek

dogodkov saj so izvedbe marsikaterih aktivnosti časovno precej omejene.

14

Kratka preliminarna SWOT analiza (podlaga za delavnico)

Prednosti (notranje) Pomanjkljivosti (notranje)

Obveščenost

Možnost posvetovanja in dogovarjanja

Možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev

Kakovostnejše odločitve

Krepitev zaupanja med partnerji in zmanjševanje blokad

Povezovanje lokalnih akterjev

Struktura udeležencev LP

Nezaupanje v institucije

Neuresničitev pričakovanj in upadanje interesa za sodelovanje v LP

Neupoštevanje pomena, načel in pravil LP

Pomanjkanje znanja, veščin in pravil delovanja LP

Pomanjkljivo obveščanje

Nesodelovanje z drugimi LP

Politizacija

Nesmotrna poraba sredstev

Priložnosti (zunanje) Nevarnosti (zunanje)

Finančna kompenzacija

Zavest o pomenu participacije

Posluh politike in stroke

Objektivni lokalni mediji

Tuje izkušnje

Usklajevanje interesov, vpliv prebivalcev na razvoj regije

Stanje energetske bilance Slovenije in politike EU De-ideologizacija okoljskih vprašanj

Priložnost za poravnavo dolgov

Neustrezni in zapleteni postopki

Neustrezna merila pri obravnavi območij in dodeljevanju nadomestil

Vmešavanje politike

Neupoštevanje vseh relevantnih predlogov LP

Nespoštovanje dogovorov, neizpolnitev obljub politike

Pristranski mediji, krepitev negativnega javnega mnenja

Veliki stroški

Časovni pritisk

Podcenjevanje družbene klime

15